"Proletarec" je delavski list za mislece ei tat el ie I Official Organ Jugoalav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. — NO. 1391. —- Ijhj'-J.IgLll1* Arl •[ < -"irr., ur Uarrli Srd. I NTH. CHICAGO, ILL., 9. MAJA (May 9), 1934. »I» I'ultllakral »r«kty al .14131» \\. Mili St. LETO VOL. XXIX. NOVA TEKMA V OBOROŽEVANJU KONFERENCE ZA OMEJITEV PRIPRAV NA "OBRAMBO" SO SLEPOMIŠENJE V Nemčiji bo moralo delati 6 sto tisoč žensk zastonj! ZA "RED IN MIR »9 Evropske armade štejejo 35,000,000 moz.—Nad pet milijard dolarjev na leto za militarizem EVROPSKE države imajo danes pripravljenih 35,000,000 mož sa bodoči vojni konflikt. Vse vlade računajo i neizbežnostjo vojne, dasi se jo mnoge boje. Nova oboroževalna tekma je v teku. Laboratoriji In vojni inženirji delajo na tehničnih izpopolnitvah vojnega sistema noč in dan. Rusija, Nemčija in Italija veibajo tudi mladino in ženske za del vojnega aparata. Najhujša v vojnem navduševanju svojega ljudstva je danes Nemčija. Kljub povojni razorožitvi pod pritiskom zavezniške zmage je Hitler vsemu svetu kljubovalno izjavil, da Nemčija ne bo brez militaristične sile, kajti on smatra, da sme imeti enako močno armado kakor katerakoli druga dežela na svetu, ako jo zmore. Liga narodov, ki je bila nekaj let faktor v mednarodni diplomaciji in je vnlivala več ali manj pomirjevalno, je z odstopom Japonske in Nemčije nostala nevažen činitelj. V tem stanju ostane, dokler se ji omenjeni državi znova ne pridružita, oziroma, dokler ne pristopijo vanjo Zed. države in sovjetska Unija. Tudi Versaillska pogodba ie izgubila svojo magično silo. Državniki, ki so jo kovali, so mislili, da bo držala skozi d.^et letja in da je teritorijalno vprašanje na evropskem kontinenti rešeno za dolgo dolgo dobo. Ker so jo skrnucali imperija lis t i na podlagi svojih tajnih pogodb, ni mogla postati nič drugego kakor nov vzrok za nadaljne konflikte. V zakoniku lige narodov so določbe za razorožitv?ne ak cije. Tudi versaillska pogodba bljublja razorožitev. Vršile so se razorožitvene konference v Švici, v Italiji, Angliji in v Franciji. Dne 29. maja se zastopniki vlad zbero znova v Ženevi, v zadnjem poskusu, da dobe kako podlago za sporazum, ki naj bi vsaj navidezno pokazat svatu dobro voljo v pogajanjih za zmanjšanje militaristične ga bremena. Ni pa prav ni-kake nade, da bo konferenca 29. maja bolj usoešna, kakor ar bile prejšnje. Državniki, ki odločujejo, so a o žirom na njer-rezultate zelo pesimistični m so se udali resnici, da sedanje vlade niso zmožne omejiti militarizma in ustvariti efektiven mednarodni aparat sa mirno reševanje sporov. Francija hoče, da ji Anglija in Zed. države garantirajo pomoč v slučaju no vega nemškega vpada, drugače svoje armade r.e omeji, pač pa jo bo povečala. Ne Anglija, ne Zed. države, ne Italija niso pri volji garantirati mej nikomur. V Ženevi so izračunali, da troši svet r.edaj okrog pet milijard dolarjev na leto samo za' vzdrževanje armad, vojne mornarice in zračne vojne flote. Teh pet milijard nomeni izčrpavanj« ljudstva r.e samo v popolnoma brezkoristne namene, ampak tudi trošenje za večanje poloma v svetovnem gospodarstvu. Stalne armade, ki jih imajo evropske države danes so: Francija 617.760 Jugoslavija 211,592 Sovjetska Unija 678.000 Čehoilovaška 151.435 Italija 414,859 Nemčija 100,000 Poljska 341,980 Belgija 86,384 Romunija 240,500 Bolgarija 25,000 V gornjih številkah rezerve niso vključene, niti ne Hitlerjevi vojaško izvežbani sturmerji, katerih je 2,500,000. Italija in Francija imata močne, vojaško dobro izvežbane rezerve, istetako sovjetska Unija in druge dežele. Moč armad pa se ne meri samo no številu mož. Tehnika bo v bodoči vojni še veliko bolj važno sredstvo kakor v zadnji. Militarizem je danes spremenjen v stroj in je v operiranju tudi podležen strojnemu mehanitmu. Svet je torej pripravljen na rušenje in zadaviti samega sebe f* celo bolj kakor 1. 1914. In ni je sile, ki bi mogla raz-gnati grozeči oblak. Namreč nobene sile, razen delavskega razreda. Organizirano delavstvo edino lahko prepreči krvavi svetovni pokol j, kajti br.^z delavcev na bojiščih in v tovarnah ne more biti vojne. Stavke proti izvažanju municije, demonstracije oroti vojnemu huskanju in pa negovanje mednarodnih odnoiajev v smislu sodelovanja ie edino, kar lahko prepreči katastrofo. Predno pa bo delavstvo v stanju uoorabljati to svojo moč, se mora organizirati zanjo. Zato ga socialistična stranka v Ameriki venomer kliče v svoje vrste. Hitlerjeva vlada je izdala Jekrit, ki določa, da se mo rajo vsa dekleta, ki s^dokon čale šolo, posvetiti hišnim podom. Tretii raih hoče, da se dekleta hcvefcbajo za dohre gospodinje in "vzorne žene" Zato morajo v službo določe ! io do! o za.^onj, kakor na pr fantje v armado;v tistih deže lah, kier je vojna služba prisilna. Gospodinjam ie ukazi no, da naj dajo neprostovolj nim slžkin jam stan in hrano, | nekaj obleke če mogoče, in ob | enem, da naj bodo z njimi č'o veške, toda stroge, da jih iz vežbajo v disciplini, kateri st mora pod Hitlerjem privaditi vse prebivalstvo. Služiti zastonj ni mikavno toda na ta način bo v Nemčiji 600,000 manj brezuoselnih. kar je za Hitlerjevo statistiko tudi nekaj vredno. Polej tega se bo tako zasužnjenim dekletom mudilo iskati ženinov, in vudi to je v interesu Hitlerjevega programa, ki hoče veča-lje prebivalstva. Računi, ki »ih sklada, ga bodo prej ali dej ukanili. Kasarniška uredba in prisilno delo navsezadnje tudi nemškemu ljudstvu ni ideal, čeprav je navajeno "discipline" '¿e izza predvojnih časov. Prepir rudi Kristovega pokolenja . V Nemčiji je nastalo močno «ribanje za očiščenje cerkve židovskih pravljic, ki jih hočejo nadomestiti s staro nemško mitologijo. Zmernejši re-'ormatorji so le za odpravo tvetega pisma stare zaveze n za predelavo biblije nove zaveze, da se ga očisti židovskega duha, toda ekstremisti s tem niso zadovoljni. Po mnenju prvih naj Krista ohrani tuli reformirana luteranska cerkev, ker je bil nedvomno Sanjskega pokolenja", slednji pa vztrajajo, da je bil prav tako žM kakor apostoli, zato v nemški religiji ne sme biti mesta zanj. Leon Trockij za novo Internacionalo Leon Trocky, ki je živel nekaj mesecev skrii.o v Barbi-zonu pri Parizu, je v tem času konferiral s svojimi pristali iz komunističnih strui. ki so Na «liki j« prisor im »tavk* tkalriikik delavk v Ptiiladelpiiiji, Pa. Po. licaji in dcUklivi tirajo uporno delavko v policijski »o«. - PRVOMAJSKE MANIFESTACIJE V ZEDINJENIH DRŽAVAH IN DRUGOD Ogromno zborovanje v New Yorku.—Aeroplani na socialiste v Avstriji.—Demonstracije v Tokiu ZA 30-URNI DELAVNIK M I M I ' Vladni pritisk za znižanje I delavnika na 30 ur v tednu *e, je izjalovil, ker je bril mlačen in storjen le na ljubo unijam. Brezposelnih pa je celo P > vladnem računu okrog 9.000,-000, in to zdaj, ko jeklarska industrija trdi, da obratuje «amo 10 odstotkov manj kakor 1. 1929. V sled vladne neodločnosti je stopil v ospredje W_Creen, predsednik AFL in izjavil, da se bodo unije borile z vi,emi t sredstvi in močmi za znižanje delavnika na 30 ur in za pla- če, ki bodo delavcem omogočale dostojno preživljanje. Green je kritiziral Hugh Johnsona in predsednika Roo-sevelta, ki bi industrijo- lahko moralno primorala znižati delavnik. To bi delavstvu prihranilo vel ko bojev, stavk in stroškov, in ob enem bi mahoma zmanjkalo število brezposelnih. To, da se v unije AFL širi spoznanje, da se bo moralo delavstvo za izboljšanje svojega položaja opirati le ob svojo moč, je dob^o znamenje. LEON TROCKIJ ?e ločile od Moskve in so zdaj >rez lnternacionale. Radi bi noj i, ker jih v socialistično ne mika, o komunistični pa pravijo, da ni drugega kakor o-rodje Stalinove vnanje in no-ranie pol: ike, poleg tega pa postaja Stalinova stranka v Rusiji nacionalistična, medtem ko hoče Trockjr le mednarodno orientirane komunistične stranke. Trocky bi bil moral koncem prošlega meseca odpotovati iz Francije, a ga ni hotela sprejeti nobena dežela. Se nikdar v zgodovini Zed. držav ni toliko delavcev praznovalo in manifestiralo Ine 1. maja, kakor letos. V New Yorku so se vršili socialist, j ni in komunistični pohodi ter shodi ves dan. Izgredov ni bilo. V Franciji je korakalo po ulicah več sto tisoč delavcev, ki so imeli zborovanja po končanih paradah na prostem. V par krajih so se dogodili med komunisd in policijo spopadi, k i pa niso imeli resnih posledic. Iz Detroita poročajo, da je policija nastopila nasilno pro-ti visokošolcem, ki .so v down-townu demonstrativno praznovali prvi maj. V Španiji je 1. maja počivalo vse delo. Proletar at je svoj praznik skupno proslavil. V republiki file so bile vse prvomajske manifestacije prepovedane, ker je prišlo v za 1-njih treh dneh aprila do spopadov msd oblastjo in delavci. Sedem delavcev je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Socialisti na Dunaju in v Gradcu so odšli 1. maja na izlete v gozdove, kjer so imeli tajna zborovanja, ki pa so jih opazili Dollfussovi špijoni z aeroplani. Obvestili so orožnike in policijo po radiu, k:! je Z'borovalce razgnala in nekatere aretirala. Med slednjinrii je bil tudi češki socialistični poslanec Jaks, ki je prišel bodriti avstrijske sodruge. V protiutež socialističnemu značaju prvega majnika je u-kazal kancler Dollfuss prirediti po dunajskih ulicah parade otrok. Vsi učenci so morali v vrste. Pol err šolsko mladeži so bila zastopana razna katoliška društva. Toda ljudi na trotoarjih ni bilo. Socialisti so ljudstvo tajno obvestili, da naj se vsakdo od stran«' iz kraja, kjer se bo pomikala parada, da so jo gledali samo zidovi. Iz Italije je prišlo na I)oll-fussovo fašistično praznovanje prvega maja 150 italijanskih fašistov na motornih kole* h. Socialisti in naziji io izvedeli o tem in jim nastavljali po cestah žebljčke, da so jim bila kolesa vedno iz reda in v popravljalnicah. To je enega Italijana tako ajezilo, da je v Krievrlachu na Štajerskem u- strer 1 delavca, ki je s smehom pokazal, da so mu zagate Ita iijanov všeč. Med ljudstvom v Krieglarhu je nastalo vsled tega silovi;o razburjenje in Italijani so morali pod varstvom orožnikov naglo ubrati svojo pot dalje. Avstrijska cenzura ni dopustila o tem u-moru v časopise niti ene vrste, pač pa so poročali o njemu inozemski žurnalisti. V Moskvi so praznovali prvi ninj z vojaškimi paradami. V Italiji je b lo edino nazij-ski koloniji v Rimu dovoljeno praznovati hitlerjevski prvi maj. Na Kubi ie bilo 1. maja ra-nienih 19 delavcev in vojakov. Manifestacije se je udeležilo 60,000 delavcev. V Tokiu, glavnem mestu Japonske, je prvega naja mani-fe • iralo na ulicah sedem tisoč delavcev. Najbolj so naglašali zahtevo za zvišanje mezde, ki je na Japonskem izredno nzka. V IJjmbayju v Indiji so se dogodili 1. maja izgredi. Stotine delavcev je bilo ranjenih, pravi poročilo. V Deihiju v Indij?! je bilo v izgre.lih sto o izkazovale v svojih transakcijah izgubo, lani pa spet belellj > dobiček. F rma Lehman Brothers v New Yorku, s katero je bil v stikih tudi sedanji newyorški governer demokrat Lehman, je napravila 1. 1928 z delniškimi špekulacijami $12,479,693, 1. 1929 pa $12,401,011 dobička. Vse te milijone so izgubili ve-činoma mali ljudje, katerih ni nihče protektiral pred borznimi požrešneži. Na urgiranje demokratske administracije je bila v zbornici poslancev prošli teden po dolgem zaivlačevanju spre e a predloga, ki določa vladno kontrolo in nadzorstvo nad špekulacijami na borzi. Ob enem ta zakon zahteva, da kompani e, ki delnice izdajajo, bolj točno navedo svojo vrednost in to na tak način, da bo razvidno, kolikšna je vrednost delnic v fak-tični imovini družbe in ne samo na papirju. Ta je do j ikrat umetna, ker jo špekulanti s tričarskimi manipulacijami dvignejo kvišku, da oberejo ljudi na "legalen" način za prihranke in posestva. Mnogi so mnenja, da nova postava ne bo dosti izdala, kajti zlo špekuliranja oatane. Dokler bodo borze igralnice, ostane vse tako, kakor je bilo leta 1929, ko se je ljudstvo moralo sprijazniti z resnico, da so mu špekulanti vzeli kolikor so največ mogli iztisniti iz njega. Borza ni edini trik, s katerim bogataši večajo svoja premoženja. V vladne urade prihaja spet veliko pritožb, da razne kompanije vsiljujejo ničvredne delnice svojim delavcem po visokih cenah, profit pa vzamejo ravnatelji družb. Ker so delavci v strahu pred odslovitvijo, kupujejo ta ničvredni papir. Večina družb ima delniškega kapitala veliko več, kakor pa so vredne. Dokler so bili dobički v njihovih obratih visoki, so tiskali več in več delnic in jih drago prodali, denar pa je šel ne za večanje družbine imovine, ampak v privatne žepe. Na ta način je nastalo na stotine milijonov takozvaneja vodenega kapitala, ki nima za seboj nikakega kritja, družbe pa po na-ganjale delavce in jih izkoriščale do skrajnosti, zato, da bi povečale profit in bi mogle plačevati dividende tudi na tisoče tistih svojih delnic, ki niso prav nič pripomogle k njenim imovinam. V vsakem slučaju je torej delavec tista žrtev, ki mora plačati vse in dopolniti razlike. Ne samo z industrijo, tudi z živili se špekulira. Na ž tnih in drugih sličnih borzah kujejo špekulanti, ki niso bili še nikdar pridelovalci žita ali živinorejci, milijone. Znani so slučaji, ko je špekulant na žitni borzi v Chicagu napravil v p;tr dneh nad milijon dolarjev dobička. Zato so take borze o.ikn-bovalke farmarjev in delavcev. Kapitalistično uredbo si je nemogoče misliti brez bora in špekulacij. Vse se vrti zaradi profita, in vse se ustavi, če no donaša dobička. Kar se farmarjev tiče, bi se borzam lahko ogni'i s pomočjo kooperativne prodaje. Dokler ne bodo zadružni organizirani, bodo vedno izpostavljeni špekulantom, ki jim določajo cene za sadove njihovega dela, profit pa vzamejo sami. Najsigurnejše sredstvo proti špekulacijam je odpra.;a sistema, ki jih omogoča. To propagira socializem. Kadar bo ljudstvo izprevidelo, kaj Je zanj dobro, in kaj mu je treba storiti za svoje koristi, se bo oklenilo socializma, in tedaj bo konec trotov, ki gospodarijo v borzah in se igrajo z U20,!o neštetih milijonov ljudi. DVOJNO TOLMAČENJE NIRE Wei. onova jeklarska kor-poracija, ki svojim delavcem nikak )r ne dovoli, da se bi organizirav AFL, trdi, da je toeka 7A v Niri neustavna in to dokazuje sodniku, ki k>m panijske aJvokate zelo rad posluša. We rtonova družba s svojim glavarjem vred nima nič proti točk 3a v Niri, kalera določa, da .*e industrialci morajo organizirati, pač pa je absolutno zoper vsako prote-žiranje svoboJnih unij. Delavcem je v teh spjri i ustanovila kompanijsko un jo in zdaj zahi eva, da morajo vsi "pro- stovoljno" pristopiti vanjo in se ob enem podpisati na peticijo, da jih ni nihče i lil na pristop. Peticija "hvaležnih" (?) VVeirtonovih delav.ev }q bila potem predložena za kompanijsko evidenco sodišču. General Hugh Johnron, ni-čelnik NRA, je skušal to kom-panijo navidezno ugnali, pa ni nič dosegel. Je pač ložje odvzeti plavega orla knki restavraciji ali krojaču, kot pa magnatom We?rtonove družbe, ki je zdaj za svojo ki ju-Lovalnost dobila iudi vladna naročila v vsoti bl'l i 5100,-000. m i* T. " " * ' .PROLETAREC Ust M inter«»« delavtkeg« Ijudet«^ I shaja vsako arsdo. Maja Jufo«lov»n»kn DeUvik« Ti»k««a* Druèfcft. Cki«Af «, 111. Glasilo Jufoalovansk« SocUMitite« Zv«s«. NAROČNINA v Ze din jenih driavah za celo lato $3.00; za pol leta $1.75; ts ¿«trt leta $1.00. Inozsmstvo: za cclo leto $3.&0; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pond«ljka popoldne ts priubčitev v številki tekočega tedna. PR O LETA REC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Kstsblished 1W6. Editor...................................Frsnk Zaits Business Managtr ...Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year v S3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC ♦ 363® W. 26th 3«., CHICAGO, ILL. ♦ Telephone. Rockwell 2864. Reguliranje družine v nazij-ski Nemčiji Hitler v Nemčiji, kakor Mussolini v Italiji, hoče čimhitrejše večanje prebivalstva svoje države. To je svojstvo vseh militaristov. čim-večje družine, več je hrane za topove. V Nemčiji pod Hitlerjem je bilo odstavljenih že tisoče žensk. Prednost pri najemanju v službe pa imajo oni moški, ki se oženijo. Razne mikavne privilegije pa ponujajo tistim, ki imajo ali ki so pri volji imeti veliko otrok. Samcem in zakoncem, ki no brez otrok, in onim, ki imajo premalo otrok (ne več ko enega ali dva), prete z zvišanjem davkov. Fašizem v Nemčiji je ženski odredil v javnem življenju manjvredno mesto. To — pravijo nazijski papeži — je potrebno zato, da re bodo nehale zanimati za javne poklice ter se povsem posvetile materinstvu. Njihova dolžnost in naloga je roditi otroke za večjo čast, moč in slavo Nemčije. Kljub tem pritiskom za večanje prebivalstva pa naziji nočejo nezakonskih otrok. Prejšnja republika je proglasila nezakonsko rojene za enakopravne in v očeh postave za enakovredne drugim. Nazijska Nemčija je dotiČno odredbo-preklicala in izdala celo vrsto določb, s katerimi se maščuje nad nezakonskimi otroci, četudi niso oni prav nič krivi, da so prišli na svet iz neporočenih mater. , Raz-poroka je v Nemčiji odpravljena. Edini zakonci, ki smejo narazen, so taki, ki so brez otrok in smejo si poiskati novega druga ali družico, zato da bodo imeli otroke. Svobodne poroke so v Nemčiji odpravljene. Zaročenca morata najprvo na preiskavo, ki naj ugotovi njuno fizično in duševno stanje. Ako eden ali drugi ni "čisti arijec", jima zakon ni dopuščen. Ali če zdravnik smatra, da spolno ne bosta soglašala, jima povedo, da naj »i iščeta — on drugo dekle in ona drugega fanta. Ako je zdravstvena komisija mnenja, da eden ali drugi ni sposoben za produciranje fizično in duševno zdravih otrok, ga sterilizirajo.. tPrecej v teh regulacijah je dobrega, a namen ni pošten. Zato Hitlerjevo reguliranje družin v Nemčiji ne bo dvignilo nemške "rase", nego jo bo prejkone izpostavilo še večjim nevarnostim degeneriranja kakor so obstojale doslej. Čigav je "Brain Trust"? Reakcionarji v trgovskih komorah vpijejo, da je Rooseveltov "brain trust" ne samo radikalen, ampak v svojem bistvu komunističen in zasleduje "sovjetske težnje". Profesor Raymond Moley, ki je eden izmed Rooseveltovih zaupnikov in nekaj časa je bil tudi v njegovem kabinetu za pomožnega državnega tajnika, pravi, xla so precej zakonskih osnutkov res izdelali člani "možganskega trusta", ampak taki, ki so v službi ameriške trgovske komore in posameznih industrialnih interesov, "če se že govori o 'možganskem trust u', tedaj je* troba priznati, da ima" tisti 'možganski trust', ki služi sedanji uredbi, prednje mesto," pravi Moley, o katerem gre glas, da je zelo dobro poučen o vsem, kar se dogaja v vladnih krogih. Okrog sveta v 4. minutah Mednarodna telefonska in telegrafska družba je dne 18. aprila poslala brzojav iz .New Yorka na svoj naslov v New York, da ugotovi, koliko časa bo vzelo, da preleti svojo pot okrog sveta. Bil je poslan po kablu in žicah 26,000 milj naokrog in dospel v New York 3 minnte 46 sekund potem, ko je bil oddan. To je uspeh moderne tehnike. Omogočila je, da svet lahko izve vse, kar se dogaja «v njemu, v par urah in prej. Iznajdbe in njih izpopolnitve so to omogočile. A pride cenzor, prečrta ter zapleni kar mu ne ugaja in tako svet ne izve marsikaj, kar bi bilo potrebno, da ve. VOJNI MANEVRI NA VODI IN V ZRAKU Nedavno je imela ameriška zračna flota, o teh manevrih ni bilo oojasnjeno. Pač pa se katere del je na tej sliki, vojne manevre pri u d*Ma pripravlja na "obrambo", kakor Panamskem kanalu, istotako tudi vojna ^ w ^ miroljubnef toda ^ mornarica. Trgovski promet skozi panam- ... , slu kanal je bil vsled tega ustavljen več dni *«• ****** J* mditar.zem — pardon, Od kje nride dozdevni sovražnik, v vesteh obrambo". y ¿j ANGELO CERKVENIK: DEMOKRACIJA-KAJ JE IN KAJ BO Nekaterim ljudem Je gnjev, blatenje in sovraštvo zabava. V resnici je to nevarna bo* leten, ki okužuje vsenaokrog, i (Konec). Tisti, ki se prezirljivo izražajo o mizernem plebstt, celo tisti lovijo njegove glasove, celo ti?»ti z vsem poudarkom prosijo za njegoi-^ priznanje. Celo le-ti si hočejo dati potrditi svojo domnevo in svojo vero, da jim je uspelo uniformirati voljo, hotenje in možgane vsega ljudstva. Celo ti se venomer sklicujejo na namišljeno dejstvo, da je vse ljudstvo z njimi. Celo ti, ki so v svojih glasilih v vsaki številki najmanj po desetkrat obsodili demokracijo na smrt, jo obsodili kot a-nahronizem starih, "gnilih'' časov, celo le-ti v is.i sapi in v istih člankih povdarjajo, da misli vse ljudstvo tako, kakor mislijo oni sami. Pa ne samo to! Oni gredo še dalje! Oni ne zanemarjajo najočitnejših dejanj demokracije; udeležujejo se z navdušenjem, ki se zeiu pogosto prelevi v najbolj nizkotno divjanje vseh — volitev . . . Ob še tako malo pomombni zmagi, ki so jo pri tem izrazitem demokratskem dejanju dosegli, hitijo bobnati v svet, da je demokracija v krizi, da je ne rabim:), da je gnila tvorba še bolj gnile zahodne Evrope, odkoder je naposled prišla tudi njihova "ideologija" o odrešen iku-geniju.. . Če demokracijo dejansko in načelno odklanjajo, čemu se potem bojujejo pod zastavami, na katerih so napisana zgolj vodila ljudskih množic? Tudi demokracija, kakršno imamo danes, demokracija, ki je zgolj odsev gospodarske neenakosti, ki je značilna za današnji gospodarski in družabni red, je nujna, je neobhodna in je naposled celo — dobra! Tudi še lako meglena oblikovna demokracija, cclo čenča čeprav le oblikovne demokracije je boljja nego kakršnakoli resnična diktatura, zakaj oblika je nasprotstvo vsebine, ki naposled prehajata druga v drugo in ustvarjata tretjo vrednoto — nepretrgano spopolnjevanje demokracije. Vsaka vsebina menja obliko in vsaka oblika menja vsebino. i Pozabiti ne smemo, da je prav embrio demokracije t)il tista sila, ki je bas majhnemu človeku in majhnim narodom dala jamstvo za obstoj in možnost za razvoj. Zakaj demokracija je kakor voda. V vodi se naučiš plavati, v demokraciji se naučiš bojevati in zmagovati. . . Brez demokracije ni različ-' nih organizacijskih tvorb, brez demokracije si ne moremo misliti tako neobhodno potrebnih očitovanj milijon in mili-jonterih nasprotstev, ki so ne-j izbežen pogoj za ustvarjanje | novih vrednot, napredka in;kci od trenutka, ko je člove- razvoja. Kje bi bilo danes toliko majhnih narodov, kje bi bila danes tako mogočna delavska gibanja, da ni bild vsaj nekakšne sence demokracije. Sicer pa je to vprašanje zgolj teoretično, zakaj demokracija, kolikorkoli je je bilo, kolikorkoli je je, je bila in je nujna posledica razvoja g»* spodar^kih razmer. Pa vendar! Izločimo za be ku zaživela prva zavestna mi sel, zakaj ona je hrepenenje po izživljanju pri slehernem ¿love kem bitju. Kdor jo zanika, jo zanika, ker išče v pragozdu drevo, v morju vodo, išče pa ne najde ne drevesa ne vode. Kdor jo zanika je kakor človek, ki pogleda v sonce ter okrog sebe nič več ne vidi. Za-kaj omamljen je od sončne svetlobe, od morskega veli- novimo še enkrat to vprašanje. žen hip to ugotovitev ter po>|častja a',| gozdnega miru in m i rv« /\ a /t Lr t«it i 4 /v «v mi» « n - pokoja. Demokracija je najbolj za- O konferenci JSZ na Power Pointu Barton, O. — Konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice dne 29. aprila v Power Pointu, O., se ie udeležilo kakih 50 oseb. Bila je zelo živahni. Zastopan h bil tudi naš klub št. 11 iz Bridgeport a. Posetili so nas štirje člani iz Pennsylvanije, nam-•eč so drugI Jakab Ambrožič, Frank Mihec, John Tomšič in f«hl T#rJ«4j. Gre,.Mm vre priznanje, ker so veliko poma Tali h konstruktivnemu delu tc-ra zborovanja. Ob priliki jim poset vrnemo. Sejo je vzorno vodil Nace ilemberger. Spomnili smo sfc tudi Proletarca, ne samo v razpravi, ampak njegovega igitaciiskc^a fonda in zbrali zanj $9. Veter prej, v soboto 28. n-orila, so ic vršila istotam plena veselica v prid koiiferonce in kluba št. 0 v Power Pointu, katerega člani in članice so izvršili vse delo, v zvezi t prireditvijo. Udeležba na zabavi je bila obilna, čudil sem se, od kje je prišlo toliko ljudstva skupqj na take-samotnem kraju. Godba je bila izborna. Oskrbeli so jo trije sinovi s. M. Tuška in 4 hčere s. J. Ber-ranta. Igrali so vsaki polovico časa. V imenu kluba št. 11 se zahvalim sodrugom in sodruži-cam na Power Pointu, ker so nam preskrbeli prenočišče in se potrudili, da ?*mo se počutili me^i njimi domače in vesele. * Dne 12. maja priredi klub t. 12 v Bridgeportu zabavo z Iramsko predstavo, deklama-cijami itd. Prične se Ob 7. zvečer. Cečinstvo v vseh tukajšnjih naselbinah je vabljeno, da se te prireditve številno udeleži. — Joseph Skoff. Ali hi n. pr. skandinavske I J* ..»junij ,1o.,, Kü/tf ne*ly* barometer fcospodar- dcžele pomenile danes brez demokracije to, kar danes pomenijo? Ali je morebiti šel pisati Karl Marx svoj "Kapital" Iz absolutistične Nemčije v bolj demokratično Anjlijo zaradi meglenega londonskega zraka? Ali se je v katerikoli absolutistično vladani deželi moglo razviti kakšno mogočno ljudsko gibanje? Vedno si skih razmer. Demokracija pa ie, kadar ne more vrniti funkcije baro-me4ra, vulkan! Kdor zavrže demokracijo, ravna kakor noj, ki vtakne glavo v pesek ter meni, da je s tem — pregnal zasledovalce . .. Zgodovina je dokazala, da je moralo ustvariti najprej je človek znal biti slon, vol, vsaj neko senco demokracije! semtertja tudi osel, nič manj Naj nas ne moti uejstvo, da|P3Kosto pa — noj! je danes to gibanje v nekate- Na zmotah so se gradile rih deželah na videz in s silo zatrto. Pregloboko se je prav v dobi demokracije vkoreninilo v krvi ljudskih množic, da bi ga mogla reakcija v resnici za-treti. Ono živi kljub vsem naporom reakcije, živi in celo — zori! Dozorelo pa bo ob prvi gospodarski in politični katastrofi, ki utegne zadeti vsako izmed dežel, ki so zatrle oblikovno demokracijo, še najprej ! Ta katastrofa bo lahko nov svetovni pokolj, ki si ga nihče ne želi, ki se ga vsakdo z vsemi štirimi brani, ki pa bo ljub temu neizbežno prišel, zakaj nasprotstvo med produkcijsko obliko in nezmožnostjo zadovoljitve produktiv- resnice, stranpota so vedla zanesljivo na pravo cesto, diktature so bile iu bodo z^olj porodne bolečine demokracije, ki je še ni bilo, ki pa zanesljivo prihaja... Demokracija je na zmagovitem pohodu ter je ni sile, ki bi jo ustavila! Novo slovensko; pevsko društvo v Kanadi Noranda, P. Q., Kanada. — Tu je bilo ustanovljeno slovensko pevsko druš. "Zvon", ki je bržkone tudi edino slovensko kulturno društvo v Kanadi, katero je včlanjeno v Prosvetni matici s sedežem v V četrtek 24. maja na Tbomasov shod Chicago, III. — Delavsko gibanje ima priložnost: kakor še nikoli za pojačanje svojih vrst. Rooseveltov "new deal" ni vposlil delavcev, ki jih je kapitalizem vrgel na cesto. Razmere so za delavsko maso žaltove kljub poročilom o iz-boljšavanju ekonomskega položaja. Armada brezposelnih sega preko desetih milijonov. Kaj naj delavstvo stori, da si izvojuje resničen nov "deal"? O tem vprašanju bo shod v četrtek 24. maja v dvorani Sokol Havliček na So. Lawndale Avo.. blizu 26. ceste, ali pol bloka severno od dvorane SNPJ. Glavni govornik bo Norman Thomas. Vstopnina na shod je 25c v pokritje stroškov, in kar bo preostanka, gre v kampanjski fond za lotoiujc jesenske volitve. Vstopnice se dobe pri slovenskih in čeških sodrugih, v uradu Proletarca ter Spravc-dlnosti. Delavci, razpečavajte vstopnice za ta shod, da bo dvoran*. do kraja napolnjena. Prostora je v nji za par tisoč ljudi--P. O. Chicagu, U. S. A. I*ridružilo nih moči, t. j. delovnega ljud-!sc ji je aprila t. 1. rtva, bo v iskanju tujih eks-ploatacijskih ozemelj in virov, nujno privedlo do konflikta, ki se na obzorju že zdaj grozeče pojavlja. Da bodo na videz zatrta gibanja živela svoje podzemeljsko življenje s podvojeno živ-Ijenskostjo dalje, se morejo zahvaliti izključno le demokracijam, ki so jih prej omogočila in gibanjem, ki žive ter se nemoteno razvijajo v sosednih deželah. Le v demokraciji se morejo roditi in razviti velika ljudska, res Ijui-ska gibanja. . Le v demokraciji so se rodili največji umetniki in znanstveniki ter modreci! Velike umetnine, velik napredek znanosti — vse je bilo v tesni zvezi in odvisnosti z manj ali bolj pcpolno demokracijo. „ Vselej, kadar se je demokracija močneje razmahnila, vselej je tudi življenje močneje in bučneje utripalo. Demokracija živi tako re- Društvo "Zvon" se mora boriti, kakor kulturna društva sploh, posebno z gmotnimi težkočami. Osobito v začetka so velika ovira. Ali člani so energični in bodo vztrajali. V Prosvetno matico bo "Zvon" prispeval $1 na mesec, od nje pa pričakuje iger, vlog in not. To druitvo bo namreč gojilo poleg glasbe tudi dramatiko. Matt J. Žalec. Jeklarska industrija Iz Ne w Yorka poročajo, da ie bilo prošle tedne v jeklarski industriji vposljenih 419,-277 delavcev, ali samo 10 odstotkov manj kakor 1. 1929, ko je bila zaposlitev na višku. Bankrotirani okraji V Floridi je 323 okrajnih in drugih oblasti, ki so bankrotirale. Vložbe v njihove bonde imajo večinoma podporne organizacije in zavarovalnice. Nasi sodrugi v agitaciji za "New Leader" V jubilejni izdaji "New Leadra", ki je izšla k njegovi "etetlcfoigi pred 1. majem, so • ro c')ncm članku omenjeni tuui agitatorji, kr so pomagali k razširjenju tega najvažnejšega angleškega socialističnega glasila v Zed. državah. Med najboljšimi agitatorji "New Leadra" so omenjeni poleg drugih sledeči naši sodrugi: Chas. Potforelec, Chicago; Joe G. Brinocar, Springfield; M, Kokanovich, Detroit; John Kosin, Girard, O.; J >h n K a stre vc, Powhatan Point, O.; Anton Zornik, za-padna Pennsylvania. "New Leader" izhaja vsak teden in stane $1 na leto. Naročite si ga lahko pri Prole-tarcu. Merilo napredka Pravi napredek naših naselbin se meri po višini aktivnosti socialističnih klubov JSZ. KOMENTARJI Politika v "metronoli". V prostrani sbvei^ki naselbini v Cbvc-landu in soseščini so ie dolgo v oiprt l>u razprave, polemike, in prep ri o sledečih stvareh: 1.) Ali naj bo v "kulturnem vrtu" C»n-karjev ali Baragov spomenik? 2.) Kdo je kriv, da ro rojaki vlagali novce v Norih Ameri zvezo, ki ji je v tajftičkera uradu krmaril Primož Kogoj in povzročil ner-'dn jsti? 4.) Boj zaradi Louisa Adamiča in nj<> go ve knjige. Da*i je kriza zelo prizadela slovenske delavce in slovenski ' srednji sloj" v tem mestu, so slovenski "merodajni" krogi z ekonomskimi problemi "ma*e" le redk »k laj ukvarjajo in še to le v "sekondarneni" oo-menu. Smo pač zelo narodni in tako dalje, Čikaški bavbav. Se vselej, kadar so se Clevelandčani med seboj sprli, se je koncem konca spomnil eden ali drugi izmed njih mi "tfikago". Na pr. v zadnjem neumestnem boju zaradi uprave Slo\\ nar. doma na St. Clair Ave., ko je dr. Malley pretresel navzoče z novico, da čikaški socialisti kujejo naklepe za osvojitev slovenskih dvoran v metropoli... Potezo je dobro izvršil in oba nasprotujoča si tabora ("E." in "A. D.") sta se ob tem odkritju nekaj časa združila, dokler ni veter čikaške osvojcvalne načrte srečno odpihal in rešil narodu njegovo narodno imovino. Zdaj je "A. D." spet udarila na strunico čikaške nemarnosti. Zadostuje, da iz njenega uredniškega članka SDZ citiramo, sle leče besede: "...Pa vendar je iz "zvezice', kakor so jo imenovali v Chicagu... zvezi sovražni elementi... v socialističnih vrstah ...vzrasla najbolj mogočna slovenska bratska organizacija, kar se tiče številk premoženja ..." Urednik "A. D." bi bil v sedanjih neprili-kah Slov. dobrodelne zveze socialiste prav lahko izpustil, ker ni res, da so se v Chicagu, ali kje drugje, postavljali zoper njo. Zagovarja jo lahko brez da bi se mu bilo treba zatekati k bavbavom in klicati na pomoč "sovražnike", kakršnih nima in jih ni imela. Prvomajske demonstracije. Pri prvomajskih manifestacijah v Moskvi so letos prvič po obstanku USSR opustili vsa gesla in napije, tikajočih se Zed. držav. S tem hoče sovjetska vlada dokazati, da se skozi svojo tretjo internacionalo ne vtika in se ne bo vtikala v ameriške razmere in v ameriško politiko, kakor je obljubil konrsar Utvinov državnemu tajniku v Washintftonu Hullu in predsedniku Kooseveltu. "New York Times" poroča, da je bil glavni namen letošnjih komunističnih prvomajskih proslav spraviti več ljudi v svoje parade kakor pa jih je bilo v socialističnih. To je napačna "revolucionarna" taktika, ki delavstvu ne bo v ničemur koristila. ftkof Baraga je zmagal. "Odhor za takozvani kulturni vrt v Cleveland» je slovesno sklenil, da Ivan Cankar ni vreden spomenika, pač pa škof Baraga," poroča "Enekopravnost" z dne 26. aprila. Soho Ivana Cankarja je slovenski Cleveland iz starega kraja prejel, toda kot piše Joško Oven, je dobila zavetje v Grdinovi mrtvašnici. V narodni kulturni park pa gre soha Barage, ki jo bo treba menda šele uliti. Ako ne bi bili naši liberalci v Cleveland» in drugje toliko na "fencu", če se bi orientirali, da bi vedeli, kaj pravzaprav so, in kaj hočejo, bi klerikalci ne mogli biti odločujoč faktor — ne v Clevelandu, ne drugje. Danes pa oblastno Tovore "v imenu vsega naroda". To je posledica napačne "tolerantnosti" in "nevtralnosti". Dcllfuss bi rad bil oblasten. Avstrijski kancler pedenj-mož Dollfuss preti Čehoslovaški, ker je dala zavetje socialističnima voditeljema Otto Bauerju in dr. Juliju Deutschu. Na shodu v Gradcu je zahteval, da naj jih izroči Avstriji, kjer bosta napravljena neškodljivim. Z naredbo z dne 4. aprila jima je avstrijska vlada vzela avstrijsko državljanstvo, kakor da je državljanstvo v fašistični drlavi sploh kaj vredno. Avstrijska vlada je Pragi že večkrat namignila, da prijateljstva med Avstrijo in če-hoslovaško ne bo, dokler bodo avstrijski socialistični imigranti ruvarili proti dunajskemu režimu. To je — mimogrede rečeno — zelo okruten režim, ki pa od jutra do večera poudarja, da sloni popolnoma in edino na temeljih krščanske prarvičnosti in ljubezni... Dvoje vrst "gospodarske" politike. V Zedinjenih državah preganjajo tiste trgovce in obrtnike, ki nočejo dvigniti cen, kakor jih določajt» pravilniki, v Italiji pa zapirajo trgovce, ker se branijo znižati cene. Tukaj jih zvišujejo zaradi "blagostanja" in tam jih znižujejo vsled istega vzroka. Tisti, ki se na ekonomijo razumejo, pravijo, da je taktika obojih zelo negospodarska. Medalje za velike družine. Očetje in matere v Nemčiji, ki imajo velika družine, so zdaj upravičeni do kolanj, s katerimi jih je nazijska vlada sklenila odlikovati za njihovo lojalnost nemški rasi. Židje so od tega priznanja izključeni, ker niso arijci. To te dni ni edina vest iz Nemčije. ki dokazuje, da Hitler še vedno potiska uro razvoja nazaj v srednji vek. .......................... E. ZOLA: * RIM Poslovenil ETBIN KRISTAN »»MMM<»»MMMMIMMMMMMMM» (Nadaljevanje.) Hita je prišla in voz ne je uavli. Bila je nekakšna juko preprosta gostilna povsem ob robu ceste, ki se je bahala z donečim in ponosnim imenom MAntica Osterla Romana", Pravzaprav je bila navadna vozniška postaja. kamor so se upali le lovci na steklenico belc7a vina, pa na par jajc in na k&a^ga.iati. Včasi je prihajalo ob nedeljah tudi malo ljudstvo iz Rima sem in se zabavalo. Ali med tednom so navadno minili ceH dnevi, preden je v neskončni goli Kampanji kdo vstopil v to gostilno. Ctt'f je ie lahkotno skočil z voza Iv je dejal: "Samo minuto bo trajalo; takoj se vrnem." Gostilna je bila v dolgem, nizkem, eno-nadstropnem poslopju; dohod v gornji prostor je bil po zunanjih stopnicah iz surovih kamnov, ki jih je solnce obžgalo. Sploh je bilo vse poslopje obrabljeno in je imelo barvo starega zlata. V pritličju je bila skupna večja izba, kolnica, hlev in kašča. Na eni strani, poleg skup'ne ščitastih pinij — edinih dreves, ki rastejo na teh nehvaležnih tleh — je bila lopa iz biče v j a, v kateri je stalo pet ali šest surovo otesanih miz. Za-dej se je dvigala kakor ozadje tega uborne-ga in mračnega kosa življenja razvalina starega vodovoda, in njeni zevajoči, napol razpadli oboki so bili edino, kar je sekalo piano črto brezmejnega obzorja. Ali grof se je nenadoma vrnil. "Čuj.te, abbe, saj sprejmete od mene kozarec vina, kajneda? Vem, da ste nekoliko viničar, tukaj pa imajo vince, ki ga je treba poznati." Santobono je mirno zapustil voz, ne da bi se bil dal prositi. "O. poznam ga, poznam ga. To je vino iz Marina, ki raste še na pustejših tleh kakor pri nas v Frascatiju." Ali ker še vedno ni pustil svojih smokev, temveč je nesel košaro s seboj, je grofu pohajalo potrpljenje. "No, tega pač ne potrebujete. Pualtite vendar košaro na vozu." ••"T- Župnik ni odgovoril, temveč je korakal dalje. Medtem se je tudi Pierre odločil in je stopil z voza; bil je radoveden na "osterijo", na ljudsko krčmo, o katerih so mu bili že marsikaj pripovedovali. Prada je bil tukaj znan; takoj se je prikazala stara, velika, izsušena žena, ki se je kljub ubornemu krilu držala kakor kraljica. Zadnjikrat, ko je bil tukaj, je bila našla pol tucata svežih jajc, pa je hotela tudi sedaj pogledati, ne da bi kaj obljubila. Zakaj vedeti se ni moglo nikoli nič; kokoši so nosile po vseh kotih, kakor je pač prišlo. "Dobro, dobro, le poglejte. Pa naj nam prineso steklenico belega vina." Vsi trije so vstopili v skupno izbo. Notri je bila že povsem tema. Dasi je vroča letna doba minila, se je že na pragu slišalo brenčanje celih rojev muh. Oster duh po kislem vinu in po žaltavem olju je stiskal grlo. čim so se oči nekoliko privadile temi. so lahko razločevale predmete v veliki, začrneli, okuženi, s klopmi in mizami iz debelega, komaj za silo ostruganega lesa enostavno urejeni izbi. Bilo je videti prazno, taka popolna tišina je vladala v njej; samo muhe so letale semintja. Vendar je sedelo dvoje moških mimogrede nepremično in nemo pred polnima kozarcema. Na nizkem stolu pri vratih, kjer je bilo še nekoliko dnevne svetlobe, je sedela domača hči, suho, rumeno dekle. Tresla se je od mrzlice in je držala čvrsto sklenjene roke leno med koleni. Grof, ki je opazil, kako neprijetno se je počutil Pierre, je naročil, da se prinese vino vun. "Veliko prijetneje bo. Saj je zrak tako mil. Ker je mati iskala jajca, oče pa je v bližnji kolnici popravljal kolo, je moralo dekle trepetajoče od mraza vstati ter odnesti steklenico in tri kozarce na mizo v lopo. Vtek-nila je šest centezimov za steklenico in se je vrnila brez besede, s čemernim obrazom, k%r je morala napraviti tako pot, na svoj prostor. Ko so vsi trije posedali za mizo, je Prada veselo napolnil kozarce, kljub Pr.rrovim prošnjam, da naj mu prizanese, češ, da ne more piti vina med zajtrkom in obedom. "Ej, kaj, trčili boste že z nama. Kajneda, abbe, to vince je fino?. . . No, na papeževo zdravje, ker je bolan!" Santobono je tzpll na dušek ln tlesknil x jezikom. Postavil je košaro pazno, z očetovsko skil nostjo. poleg sebe na tla, se odkril in se globoko oddahnil. Večer je bil res čaroben ; čudovito čisto, ogromno, nežno zlato nebo se je razpenjalo nad neskončnim morjem Kampanje, ki se je pripravljala, da za-dremlje v vzvišeni negibčnosti in pokojnosti. lahkotni veter, čigar dih je pihal skozi veliko tišino, je opojno dišal po travi in po poljskih cvetlicah. "Moj Bog, kako je prijetno!" je/Pierre (Karan zamrmral. "Kakšna puščava večnega miru, kjer človek lahko pozabi na ves ostali svet!" Ali Prada, ki je vnovič natočll župniku in izpraznil steklenico, se je, ne da bi kaj rekel, zabaval ob komičnem prizoru, ki ga je začetkoma le sam opažal. S pogledom je upozoril mladega duhovnika, in zdaj sta oba kakor vesela sokrivca opazovala pripetljaje, ki so se menjavali. Nekoliko mršavih kokoši je brskalo po rdečkasti travi, iščoč skržade. Zdaj je ena teh kokoši, majhna, črna, bleščeča in skrajno predrzna živalica opazila košaro na tleh in se ji je približala. Ko pa je bila že prav zraven, se je upla&la in umaknila. Iztegnila je vrat in vrtela z glavo; njeno okroglo oko se je žarelo. Nazadnje je zmagala strast in ker je ena smokva gledala izmed listja, se je približala brez naglice, visoko dvigaje noge; naenkrat je s kljunom krepko vsekala v smokev in jo pretrgala, tako da se je sok pocedil. Prada se je dotlej komaj premagoval; zdaj pa se je srečen kakor otrok glasno zasmejal. "Pozor, abbe, pazite na svoje smokve!" Santobono je pravkar s pobožno zadovolj-nostjo izpil drugi kozarec z vznak sklonjeno glavo in k nebu dvignjenimi očmi. Planil jo pokonci, pogledal, in ko je opazil kokoš, je takoj razumel. Iz njega je izbruhnila jeza, kakor da je pobesnel. S silnimi kretnjami je glasno preklinjal. Ali kokoš, ki je ta treno-tek zopet kavsnila v smokev, je ni več izpustila; prijela jo je s kljunom in jo s frfota-jočimi perotmi tako urno in tako komično odnesla, da so prišle Pradi in celo Pierru solze od smeha nad brezmočnim basom San-tobona. ki jo je nekaj časa preganjal z žugajoč o pestjo. "To imate sedaj, ker niste pustili košare na vozu," je dejal grof. "Če Vas ne bi bil upozoril, bi Vam bila kokoš vse požrla." Ne da bi bil odgovoril, je župnik, še vedno mrmrajoč kletvice, postavil košaro na mizo, 'razgrnil listje in umetno preložil smokve, da je izpolnil vrzel; potem, ko je zopet vse pokril z listjem in popravil nezgodo, se je umiril. Bil je že čas za odhod; solnce se je popolnoma nagnilo na obzorju, bližala se je noč. Grof je postal nepotrpežljiv. 4 "No, kje so jajca?" s Ker ni nikjer videl žene, jo je šel iskat. Stopil je v hlev, pogledal v kolnico, ali žene ni bilo nikjer. Nato je šel za hišo, da bi pogledal v kaščo. Ali tukaj ga je ustavilo nekaj nepričakovanega. Na tleh je ležala mala črna kokos, mrtva. Iz kljuna ji je tekel tenak curek lilaste krvi. Izprva je bil le začuden. Sklonil se je in jo potipal. Bila je topla, mehka in ohlapna kakor krpa. Nedvomno kap. Ali potem je nenadoma strašno pobledel. Prikazala se mu je resnica in odrevenel je. Kakor da je udarila strela, je vstal pred njim bolni Lev XIII. — potem Santobono, hiteč h kardinalu San-guinettiju po vesti in nato v Rim, da prinese kardinalu Boccaneru košaro smokev za drjr. In spomnil se je na razgovore po poti iz Fra-scatija o eventuelni smrti papeža, o mogočih kandidatih za trojno krono, na legendarne povesti o strupu, ki še vedno plašijo papeževo okolico; videl je zopet župnika, kako drži z očetovsko skrbnostjo košarico na kolenih; in zopet je videl malo črno kokoš, kako kavsne v košaro in kako beži s smokvo v kljunu. Mala kokoš leži pred njim, mrtva, kakor da jo je strela zadela. Njegovo prepričanje je bilo tisti hip trdno. Ali niti toliko časa ni imel, da bi se bil vprašal, kaj naj stori, zakaj za njim je zaklicalo: "Glej, glej, mala kokoš! Kaj pa ji je?" Bil je Pierre; pustil je Santobona, da je sedel na voz, pa šel potem tudi okoli hiše, da bi pogledal razvaline vodovoda pod pi-nijami bolj iz bližine. še vedno trepetajoč, kakor da je krivec, je Prada odgovoril z lažjo; ni je premislil, temveč se je le vdal nekakšnemu instinktu. "Mrtva je. . . Pomislite, tukaj .je bila bitka. Prav ko sem prišel, je planila ona druga kokoš, ki jo vidite tam doli, na to, da bi ji ugrabila smokev, ki jo je ta še vedno držala. 5 kljunom ji je prekavsnila črepinjo. Vidite, še teče kri." (Dalje prihodnjič) IZGRED! PRED POMOŽNIMI URADI a T/ ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami J\ /V L/ naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki želi, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to itevilko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. V prutlih lednih «o bili isgredi pred "reliefnimi" «redi selo pogosti. CWA je odslovila vse delavce. Dragih sluib ni hilo. Prihranjenih par dolarjev ni sadostovalo niti sa najnujnejše potrebe. Kam so obrniti? In tako so jo primerilo, da je dobila policija spet nekaj neprijetnega dela, kakor ga vidite na gornji «liki, ki predstavlja odganjanje sen brespoeelnih delavcev ispred urada vladne pomožne akcij« v New Yorku. Adamičevo predavanje dne 29. aprila v Milwaukeeju Milwauška federacija SNPJ je povabila na svojo prireditev dne 29. aprila za predavatelja Louis Adamiča. Na predavateljski turi je bil pod pokroviteljstvom FLISa. Prireditev federacije se je vršila v proslavo 30-letnice SNPJ in ob enem ,s sodelovanjem klubov JSZ v Milwaukeeju in West Allisu tudi kot prvomajska proslava. Nada pripravljalnega od-' bora da bo prisotnost Adamiča pritegnila v S. S. Turn Hall toliko ljudstva, da bosta napolnjeni ne le vrhnja ampak tudi spodnja dvorana, v kateri bi ga poslušali s pomočjo zvočnikov, se ni izpolnila. Gornja dvorana je bila prili-čno napolnjena, spodnje dvo-lane pa se ni potrebovalo. U-deležba bi bila nedvomno večja, če ne bi bil slučajno izredno lep dan, in ako bi Adamič ne bil predaval v druji dvorani pred precejšnjo avdijen-co že prejšnji večer. Frank Ermenc je predstavil Adamiča ob 2 :.10 pop. Izpre-govoril je par besedi slovensko in nato nadaljeval v angleščini z opisovanjem svoje-«ga potovanja po Jugoslaviji, kar ga je vzelo okrog dve uri. Koncem svojega govora se je dotaknil razmer v Ameriki in nevarnosti fašizma. Priporočal je Jugoslovanom, naj se zanimajo za razvoj razmer in naj bde pred fašistično opas-nostjo, ni pa dal nikakega priporočila, kako naj bodo oprezni. V predavanju o Jugoslaviji je govoril o lepoti jugoslovanskih pokrajin, o zaostalosti ljudstva v enih in o napredku ter zanimanju za kulturo v drugih krajih, o plačah tkal-niških delavk, ki prejemajo v Zagorju 50c na 14 dn\ o Bošnjakih, ki ne jedo mnogokrat po več dni, včasih celo po dva tedna ne, in o nezadovoljnosti ljudstva v splošnem, ki se v večini nagiba k« sovjetski Uniji. Ko je Adamič končal s predavanjem, je predsedniku Er-mencu pojasnil, da dovoljuje povsod vprašanja, in želi, da se to njegovo pravilo tudi tukaj upošteva. Ermenc je to avdijenci naznanil, nakar je Adamič v angleščini dej;l: "Zdaj so na redu vprašanja. Vprašajte me karkoli bodisi o starem kraju ali o tej deželi, pa bom odgovoril." Vpraševalcem je sam dajal besedo. Nekdo je vstal in o-menil, da Srbi zatirajo Hrvate in Hrvatsko. Koliko časa bo to še trajalo? Adamič je odgovarjal, da kapitalisti Zatirajo Hrvate in Srbe, ne soglaša pa s trditvijo, da Srbi kot taki zatirajo Hrvate. Hrvatski separatisti in poznaval ci razmer vobče s tem odgovorom niso bili zadovoljni. ■ m ■ i : V nedeljo 13. maja I * vsi v Schmidtovo dvorano na north side J 2975 CLYBOURN AVENUE ! (IIHAfilO« ILLe ■ i i s ■ É t 9 ■ i fl VABITA VAS KLUBA ST. 16 IN 20 JSZ. ■ v ; Na sporedu govori, petje, deklamacije, orkestralne točke in enodejanka "WHAT PRICE COAL". * Nastop »oc. oevskega zbora "SAVA". Rojaki v Chicagu J in bližnji okolici, pridite na to prireditev! ■ Vstopnice v pred prodaj i 25c; pri blagajni 35c. Pričetek * sporeda ob 3. pop. Po programu plesna zabava. ■ ker vedo, da v vladi v Beogradu n so ljudje, kPbi o kapitalizmu kaj prida razumeli, razun to, da verujejo v princip privatne svojine. Res .pa je, da v režimu dominira ve-lesrbska ideja, če pa bi bilo tako, kakor hočejo šovinistični Hrvati, bi p«t prevladovala "veliko - hrvatska" ideja. Razlike med njimi ni, razun, da so eni v vladi in druji v opoziciji. Fr. Novak ga je vprašal, v kolikem obsegu ljudstvo v Ju-j goslaviji priznava potrebo | balkanske fedarativne repu-; blike. Odgovoril je, da tam to danes sploh ni nikak problem, ne za buržvazijo, ne za druge.< To je, da zanj ni zanimanja. Adamič je dal besedo tre-; tjemu, ki ga je vprašal, čemu vlada v Beogradu ne preganja socialdemokratov nego jih celo protežira. "It is so," je ugotovil v odgovoru Adamič. Nato je izvajal, da imajo mnogi socialdemokrati važne službe, in da jih vlada toleri-; ra zato, ker so le govorili o revoluciji, ne pa verjeli vanjo, vprav tako, kakor nemški socialisti. Par ameriških socialistov se je\jako čudilo tej njegovi izjavi. Neki alderman je pripomnil: "To je pa čuden socialist!" Izvedel je šele po- lan so- zreje, da Adamič ni cialističnega gibanja. čemu je Adamič napravil to r.eprijateljsko opazko o socialistih, ne vem. Socialisti niso bili v Jugoslaviji še nikdar močna stranka — nikoli toliko močna, da se bi mogla resno ukvarjati z revolucijo za socialni preobrat. Zato je trditev, da je jugoslovanska socialdemokrati-čna stranka, ali nemška so-cialdemokratična stranka propagirala revolucijo, ni pa ver-1 jela vanjo, brez realne podlage. Socialistične stranke predvojne in tudi v povojni dobi so se v svojih bojih opirale predvsem na demokracijo in zatrjevale, da so za evolucijski proces v razvoju družbe, in za silo le v skrajnem slučaju. Izvršile1 »o nekaj političnih re-1 volucij nasilno, tudi mnogo socialnih in političnih reform so si več ali manj izvojevale s pomočjo stavk in demonstracij, toda ob enem so ves čas, do poslednjih debaklov vztrajale pri teoriji mirnega razvoja v mejah demokracije. Ta dejstva pričajo, da je bilo Adamičevo tolmačenje o jugoslovanskih socialistih na mihvauškem predavanju netočno. Komunistov ni omenil, dasi so bili po postanku Jugoslavije ena najjačjih strank v državi, ki je imela okrog 60 poslancev v skupščini, medtem ko so jih imeli socialisti samo 14. Val simpatije za komuniste je zavel v črni gori. v Macedoniji, Dalmaciji, na Hrvatskem itd., in če oni, kot "revolucionarna" stranka, niso mogli ob toliki moči izvršiti revolucije (karkoli se že predstavlja z ozirom na Jugoslavijo pod to besedo), kako naj jo izvrši stranka, ki je imela zaslombo le v industrijskih mestih? Zakaj jo ni izvršila nemška komunistična stranka s svojimi 6.000,000 pristaši, ko ie vendar trdila, da je revolucionarna, in da se ne bo nikdar udala Hitlerju brez ')oja ? Je prav, da se socialdemokratske stranke za storjene lapake kritizira, ni pa pravil-10, da se jih predstavlja v napačni luči. Tudi trditev, da so socialisti / Jugoslaviji protežirani, je sito, ki ne dnži vode. Ako je Adamič občeval s slovenskimi socialističnem književniki, K > je bil v Jugoslaviji, so mu gotovo pravili o hišnih preiskava^. o Veliki Keklndi, o raz-puščenih društvih, ,0 cenzuriranju socialističnih knjig in listov, o obravnavah in obsodbah v Ljubljani, Mariboru in Beogradu, in tpdi kako je policija udrla v stanovanja petih slovenskih književnikov in časnikarjev, ker jih je osumila,» ct* U in) j>vejoma io Proletarca in da so poročevalci Proletarca, v katerem da pod psevdonimi pišejo neresnico o razmerah v kraljevini. V začetku februarja se je vršil v Beogradu * impozanten zbor za obnovitev jugoslovanske socialdemokratske stranke na podlagi novega zakona o političnih formacijah, toda vlada je ni dovolila kljub ur-giranju močne francoske, belgijske in Češke socialistične stranke. Na predavanju je bilo mnogo naših sodrugov, ki so njegovo opazko prezrli rajše kakor da bi na taki prireditvi povzročili polemiko, dotični, ki je voraial v preračunanem namenu, kaj Adamič misli o socialistih v Jugoslaviji, pa je bil kajpada zadovoljen, kajti predavatelj mu je odgovoril popolnoma po njegovi želji. Mrye mnenje je, da taka predavanja in "stavljanje vprašanj na predavatelja" ne spada na slavnosti, kakršna je bila 29. aprila v S. S. Turn Hali. Če bi bili Milvvaučani aranžirali to predavanje za čisto separatno stvar od jed-notine in prvomajske slavnosti, bi bilo pravilnejše. Par rojakov me je vprašalo, da-li je Adamič komunist, ker se je o socialistih tako izrazil, in ker govori jako simpatično o sovjetski Uniji. Srbski list "Jedinstvo" trdi v angleškem članku, da je komunist, četudi (Adamič) javno tega ne priznava, in da ima dokaze za svojo trditev. Jaz ne verjamem tega, verjamem pa Adamiču, da ne pripada nobeni stranki. Je pa res, da je v govorih in v pomenkih naklonjen komunistom. Politično se ne udejstvuje, in kolikor mi je znano, ni bil v delavskem gibanju še nikoli aktiven. Svoj-stvo mnogih pisateljev je, da so v političnem -in idejnem o-predeljenju radikalni roman-ticisti, četudi so v praksi konservativci in sodelujejo v konservativnih ustanovah. Nekdo mi je o njem dejal: "V celoti se mi zdi Adamič človek, ki še ni-našel zase jasnega cilja. Poglobljen je v svoje pisateljsko delo in f.e ne briga mnogo za zunanji svet. Radi tega mu raznih abstraktnosti ne štejem v zlo!"—F. Z. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PROSI7 ET A" Stane sa celo leto $6.00, pol leta /3.00 Ustanavljajte nova drn&tva. De*et Članov (ic) j* treha la novo dru&tvo. Naslov r.a liat i" za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Bo treba še veliko orati Naročnik iz Sharona, Pa., piše: "Poskušam dobiti novih naročnikov Proletarcu, pa ni 'sreče*. Eden se izgovarja na slabe čase, drugi pa mislijo, da bodo takoj pogubljeni, ako bi vrtali Proletarca. Isto je z agitacijo za socialistično stranko. Eni se je bojijo, druji jo v svoji nevednosti prezirajo." Socialist ima pravo vrednost za delavsko gibanje edino če je aktiven. Or. ANDREW FURLAN DENTIST rifonq: Canal 9f>94 , 1S5S W.' CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Office hours: 9-12 A. M ; 1-5 and 6 8 P. M. Friday and Saturday all day and pvrninars. Waukefan office at 424-IOth St., Tel. Ontario 7213 Mon., Tue., Wod. and Thu. till noon. Sun. by appointment only RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd.de Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 13S^ P rittna in okaana domača jedila Cena smerne. Poatreiba točna. KOGAR SE TIČE TROCKIJ SE ZMEROM V ZAGATAH Mitijoni. l^edtem» ko v socialističnih klubih in konferencah le razpravljajo o agitaciji, pošilja Leoiont ckro/ frančiškane na sv. nisijone. Pre2a?titi g. pa-tef komisar Bernard Ambro-zich jp bil na misijonskem potovanju na vzhodu. Pridigal je tuli v Johnsfownu, kjer se frančiškani zalo prizadevajo, da 'i ¿grade mcČn}, dobro idcčo faro. "Prej je misijonaril v Minnesoti, Wisconsinu in v Kanadi. 'Tudi v Detroitu so frančiškani optimistični. S vesti so si, da bodo Imeli v nekaj letih vzorno župnijo. . t. . i Čigave »o slovenake cerkve? Slovenci v Jolietu, Cbvelan-du, Indianapolisu, Pueblu, Springfie/lu. Rock Springsu itd. imajo "svoje" cerkve in "svoje" katoliške šole. V Indianapolisu so si zgradili krasno šolsko poslopje z dvorano in naivno mislili, da jp njihovo. Ali škof jim je poslal končno drugorodca za župnika in zdaj cerkev in šola ni več slovenska. Poslali so k škofu deputacijo, da poizve, kako in kaj. V njegovi pisarni. so ji pojasnili, da so vsa cerkvena poslopja last škofije in nikogar drugega. Župljani imajo le dolg, ki ga je treba odplačevati za cerkev in šolo. Na^e mamice v Indianapolisu in pobožni možje, ki se niso naučili dovolj angleščine, imajo velike težkoče v spo-vednici, ker jim je težko izpovedati grehe v jeziku, ki ga ne obvladajo. Vsled tega krožijo po naselbini dovtipne govorice, ki delajo ljudem veliko zabave. Žt^pnija v Indianapolisu pomeni za gospoda župnika toplo gnezdeče, ki so ga spletli slovenski delavci. Marsikak slovenski brezposelni frančiškan bi se rad vsedel vanj, pa jim ni bilo dano, ker ima škof pač svoje prijatelje svečenike, ki so v potrebi. • * ■ še en ''jugoslovanski dan". • « • čikaška svetovna razstava se bo letos nadaljevala. V namenu, da se privabi čimveč ljudi, je uprava sklenila tudi letos prirediti narodnostne izlete na razstavo. "Jugoslovanski dan" pod vodstvom Palan-dečiča lani je bil fia^ko, ker so ga bojkotirali hrvatski se- paratisti-in pristaši Kolomba-toviča. Izmed slovenskih skupin ni so lelovala nobena, pač pa nekaj posameznikov. Z a letc^nji jugoslovanski dan pa je prevzela vodstvo konzulova struja. Ed. Skublc je bil imenovan za začasnejra predsednika in Hkhard J. Za-vertnik za začasnega tajnika. | To avtomatično odbije od se- \ *>e PalnndačkVve pristaše, hr- j vatske separatiste in komuniste, kar pa se tiče Slovencc/, se izven malih skupin itak ne navdušujejo za ceremonijal-nosti. Služiti reklami jim je zonmo. Vendar pa bo Jo am-bciozni kand: 1 Vi za službe storili vse v svoji moči, da nekaj pokažejo. Hura, "enotna fronta"! Neki G. W. R. piše iz MU-waukeeja v "Ani. Slovencu", da je počasnemu reševanju stavk največ kriv župan Hoan sam, "ki dnevno pošilja policijske čete, katere varujejo skebe.. Isti pisec dalje konstatira: "Po mojem mnenju bi bil štrajk v Semanovi avto tovarni končan v nekaj dneh, če bi naš župan razglasil po vseh listih, da on ne bo sodeloval s tem štrajkom in ne dal nika-kega policijskega varstva... Seveda, župan se izgovarja, da mora ščititi svoje meščane pred besnimi lAtrajkarji. Po tem se vidi, da je župan bolj naklonjen kompanijam, kakor pa delavcem..." G. W. R., kdor koli se že skriva pod temi začetnicami, lahko ve, da policijskima šefa imenuje večifra mestne zbornice in da je nji podrejen. To je bilo v čarterju mesta spremenjeno potem, ko so privatni interesi uvideli, da bo socialističnega župana težko poraziti, pa so izročili kontrolo nad policijo svoji "nestrankarski" večini. Kljub temu pa je vpliv socialistične stranke v Milvvaukeeju tolikšen, da po-ficija ne naskakuje stavkujo-čih delavcev, kakor jih naskakuje drugod. Čemu se G. W. R. in njegov "Am. Slovenec" ne zgražata nad županom v $heboyganu, ki je res navalil na stavkarje z -vso oboroženo silo svojega mesta? "Am. Slovenec" je v volitvah I. 1932 agitiral za demokratske kandidate in s tem 1 J I I i. i ' «ffiEi % \J v i • V mHr k «7 \ r m Iv;: m /j v ' M m m|J. & r -v * . m < m » A Hujan, Anton Andres, la Zaitz, Mary Udovich in Frank Bizjak. Režijo je vodil Louis Heiliger. Urama "Stric Gašper" ima močne pr.zore, ki segajo v du-o. Na slavnosti društva "l)e- ♦ inikn "New Lead-| toliko, da ga ničesar vec ne stičnega tednika ^ pa maKuri, č, ,c po. vrnemo v stanje "prosperite. | te'!, kakršno ie bilo teta 1926. bo li začasno — nekaj let er". Je bogat po obsežni izdaji. * S. Jo«. Snoy., tajnik vzhoá- V.« to i WC»»9 -- ntMj ra li bolezni ni mogel na nje i no zborovanje v Power P,O M luvc-c" »t.8SNPJdne^ ««jJjijpoilÄl pa je v Hrvatskem domu v na pridru- ... • • , : i žene klube in drušlva, da naj agu so jo ponovili isti igralcij . ,k ,združ.ene * z velikim uspehom. jj^,. ^ (|r(|,;e pr!reditve v Po sporedu dne 29. maja se prosp«>h našega gibanja, nn je razvila družabna in plesna zaba.a v obeh dvoranah. i g ala sta v vrhnji J. Koche-:aru • {n v spodnji Denchanov orkes^r. — Lton Trockij je kljub sepoeedi francoik« vlede, da M j »e t*eeli, ie zmerom ▼ Franciji. Na njegov a p« I mu j« podaljšala dovoljenj« ca blTa-rj« v bližini Perica, dokler »i ne najde doma e kaki drugi deceli. Skoro vse se ga branijo. Stalinovcem v Moskvi to «gaja, ker jim j« veliko na tem, 4a Trockij ne doki proteiije v nobeni deieli, nego da »o ravna m njim kot c nedobrodošlim icgnancem. Na dlki na do»ni jo Trockij in na levi pjegova žena. ki poln je s njim. Spodaj eta p»a, ki ju je imel v »voji vili pri Pariš« c« stražo. Za manj kot Xtf na dan lahko las luje te ta 1934 mVINATOK Ta model V Kelvinator jc posebno namenjen za družine « skromnimi dohodki, ^mpak ne mislite, da je to majhen refrigerator. Je popolne velikosti in popolne ¿»konti- Temeljni načrt, is. delava in kakovost je ista kot v modelih z rano*o vižjo ceno. Cena t»*a Kelvinatorja je izredno nizka. Lahko ga lactujete za manj kakor 14 centov na dan po nažem ugodnem kupnem načrtu. Pokličite ali obižčite kak Electric Shop za popolne podrobnosti. \ prawnjtr «le*» lekarna »la+lleeae nm*+i*. Hele »aplatll«. eref-funrk mee+tn* e ve*Im m*««»m sa elea-«rlfce. V Hvrtie kritja ebreMl la ám-■ II» etre*fce>v ae «a nek»»* aa «krake retnna ark«llk« rlAJe rrne. proti milwauskemu socialističnemu šerifu Bensonu, ki je vedel, kako protektirati stavkarje in ob enem odvrniti skebe, ne da bi bil kršil "ustavne pravice delodajalcev". Zdaj imajo ta mandat demokrati z demokratskim šerifom, česar G. W. R. ni hotel povedati či-tateljem svojega lista. Slovenski klerikalci v Ameriki so petolizci kapitalizma. Služijo povsod kapitalističnim politikom in njhovim štreber-jem, nekateri za plačilo, drugi pa vsled zaslepljenosti. Zaradi blufanja napadajo socialiste, kakor da so socialisti krivi krize in stavk, ne pa gospodarji, katerim služijo z dušo in telesom. Ali je Roosevelt nevednež? Dopisniki klerikalnih listov jamrajo, da ni res, kar cajten-?e pišejo o povračanju dobrih časov. _J Sledeče jč iz dopisa v kato-'iškem "A. S.": "Kakor se meni vidi, najbrž predsednik ne ve, kaka brezposelnost vlada po deželi, in ko bi on vedel, kaj delajo kapitalisti z ubogimi delavci, bi iim gotovo stopil na prste, a delavskih pritožb on ne dobi v roke in tako tudi ne «ve o delavskih razmerah." Jej, jej, jej! Predsednik Roosevelt torej niti ne ve, da je velika brezposelnost in da se delavcem slabo godi! In pritožbe delavcev mu sploh v roke ne pridejo, pa misli, da so vsi zadovoljni! Stavim, da bo "Am. Slovenec" s svojim milvvauskem dopisnikom vred čez dve leti agitiral za Fosterja! — V. Pogled na novi KELVINATOR vzorca V Shrambni prostor 4.22 kubičnih čevljev... Povr-m* polic 8.55 kvadratnih čevljev... Zmrzne v njem JI.4 funtov ledu naenkrat..Jma doeti priprav novega Kelvinatorja, ki m najdejo samo v dražjih ' modrfih drugih izdelkov. Mia) Downtown - 72 W. Adam« St.- 132 So. Dearborn St flBDa laE Telephone RANdolph 1200, Local 155' , Ul RrMHw.T Mil M****We A««. US) Irrta^ Park BI«*. 41)1 V. IMa« At. ' 4*14 8*. A*Im4 la. US V. UH a. >*Mft «Smlflt. IUI« ft*. MfafctfM Aie. Vprašanje? Ali more biti pevski zbor, ki sodeluje na prireditvi učencev katoliške, flole svobodomiseln ali celo komunističen? Ali pa je le demokratski? — ^adoved. Praktična politika. Am. Domovina z dne 1. maja poroča na prvi strani o prireditvi tfruštva Strugglers v počasi 30-letnice SNPJ in svo-ie osemletnice, ter dodaja, da je bil "slavnostni govornik popoldne sodnik Frank J. Laii-sche". Lausche je slovenski demokratski vodja v Clevelandu. Pravijo, da j^ v praktični politiki celo spretnejši, kakor L. J. Pire, kateri ga je spravil v sodno službo. Lausche je pred par meseci pristopil v SNPJ in dopisnik iz Clevelanda je poslal k temu vzhičen dopis v Prosveto in sliko novopristop-lega člana. Agitatorji jednote O koncertu "Save" in prvomajski proslavi Chicago, 111. — Po dolgih tednih je bila nedelja 29. a-prila krasen pomladanski dan, ki je magnetiČno vabil v naravo. Vzlic temu je bila velika udeležba v dvorani SNPJ, kjer se je vršil koncert "Save" in ob enem prvomajska slavnost kluba št. 1, povoljna. Posebno, če se vzame v upo-štev, da je predvajal ves spored klub, oziroma "Sava" sama, brez sodelovanja drugih zborov. Vse pevske točke so . ugajale — dokaz, da se "Sava" izpopolnjuje. Zapela ie "Interna-cionalo", J. Laharnarjeve skladbe "Mladosti ni", "Pogovor s slavcem", in "Prezgodnje cvetlice", M. Petrovo "Prebujenje duhov", J. Aljažev "Oj zbogom ti planinski svet" in "Marseljezo". Savin kvartet (A. Garden, A. Medved, Vinko 2agar in Louis Žele) je zanel F. Ipav-čevo "Zvezdo" in "Sijaj sonči-ce". Ali aplavz je bil tolikšen, da je kvartet" dodal še "Pastirčka" in s tem ustregel zahtevi. Dekliški trio angleškega odseka kluba št. 1 (Alice Artach, Mary in Ernestine Jugg) je zapel "Blue Danube Waltz" (St raus) in rusko skladbo "Kaiinka", obe v veliko zadovoljstvo občinstva. Spremlja la je ta trio na klavir Mary Oven, ki je v prvem delu nastopila tudi v svoji točki in za* igrala nekaj klasičnih selekcij. Dokazala je znova, da je izborila pianistka. Ves glasbeni spored je navzoče zelo razveselil, kar je lahko v zadovoljstvo vsem, ki so ga predvajali. Zbor "Sava" je vodil Jacob Muha, ki je njen pevo-vodja skozi vrsto let, in na klavir ga je spremljala Mary Muha. Oba imata za zbor velike zasluge. Chas. Pogorelec je govoril o pomenu mednarodnega efe-lav.kega praznika in o sedanjih razmerah po svetu, pred wem o navalu fašizma, ki je februarja t. 1. pogoltnil Avstrijo kljub junaiftemu odporu avstrijskih socialistov. • V sporedu je bil oznanjen za an gleškega govornik^ Arthur McDowell, ki pa ga ni bilo. V dvorano je dospel šele zvečer, ko je bil spored že končan. Zaključna točka sporeda je lila socialna drama v enem dejanju "Stric Gašper". Za slovenski oder*je prosto predelana po originalu v nemščini Ricbarda Koeppela. Centralna točka drame je delodajalec, ki si grabi imovino na račun izkoriščanja delavcev in vrhutega zavaja njihove 30-letnica SNPJ in maj-ska proslava v Mil-waukeeju Milwaukee, — V ne- deljo 2D. aprila so društva SN'PJ v Mil waukeeju in West Allisu, združena v fedaraciji, praznovala slavnost 30-letnice SNPJ in ob enem s kluboma št. 37 in 180 JSZ manifestira- t • . la ideje, ki jih mednarodno delavsvo izraža v skupnih proslavah dne prvega maj-nika. Spored se je pričel ob 2:30 popoldne. Vodil ga je Frank Ermenc, predsednik federacije. Prvi govornik je bil Louis Adamič, ki je predaval o svojem potovanju po Jugoslaviji. Frank Zaitz je govoril o 30-letnici SNPJ, o delu, ki ga je vršila skozi prošla tri desetletja, o bojih našega ljudstva za obstanek nekoč in danes, in o življenskih bojih ter nalogah, ki so pred nami. V glasbenih točkah so nastopili Pavličeva godba, ženski - pevski klub "Planinska roža" in pevski zbor "Zvon". Po večernem odmoru se je spored nadaljeval. Pavličeva godba je kot otvoritveno točko igrala "Internacionalo". Govornika sta bila sodrug Paul Gauer, predsednik mil-wauske mestne zbornice, in westalliski župan s. dr. Baxter. Pel je soc. zbor "Naprej", Leona Puncer je deklamirala in "Slepca" je pela Lillian ?uncer. Poleg teh dveh sta nastopila fant in dekle — člana mladinskega oddelka, a njunih imen si poročevalec ni zapomnil. V Molekovi simbolični sliki '2ivela zdrava kri" so nastopili Frank Puncer, Fr. First, Alpner, Mary Marn, Jennie Owen, John Obluck in Angeine Brence. Režijo je imel rrank Puncer. Udeležba popoldne ni bila tolikšna ,kot se je pričakovalo, medtem ko je bila zvečer jolj."a. — Poročevalec. katerih bi nastopili socialisti čni govorniki. Kajti letoj si viši zbor J87, in jc potrebno. :la bedo klubi in društva na njemu dobro zastopani. Tud volilne kampanje ne smemc zanemariti. Le ako bomo ak tlvrl, bodo naM delegati na zboru dali vzpodbudna psro' eila. Jamranja je tako vedno preveč, primanjkuje pa ljudi ki bi bili pri volji agitirati in vztrajati pri tem delu. , Udeleženci na konferenci \ Power Pointu so zn hčere. FEDERALNI KUPONI . Z .NAROČILI. niso deležni takih pohval ¿n čaščenja. Niti jim ni zanje, bili pa bi veseli, če jim ne bi delali ovir-vsaj tisti, ki pravi: jo, da so delavsko zavedni in napredfii. — Pika. (Vloge so imeli (po redu, ka kor so bili navedeni v tiska nem programu) Frank Udo vich, Anna Miško, Emil K me tec. . Chas. Pogorelec. .IJhilip Godlna, Peter Bernik, 4 John Razno iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Konferenca JSZ iil prireditev dne 28.-29. aprila na Power Pointu je dobro izpadla. Udeležba je bila velika in uspeh zado-v.ljiv. Klub št. 11 iz Bridgeporta je bil številno zastopan. Ko bi imeli voznike, jih bi šlo tja še več, toda sfc niso v ta namen •pravočasno organizirali in domenili. Zadnjo minuto pa je za take stvari prepozno. Priporočam, da se v bodoče bolj ?.ačasno pobrigamo. Prihodnja konferenca bo v Bridgeportu. Treba bo delovati na to, da se bo isti dan po konferenci vršil piknik, na katerega bi dobili govornika. To bo ravno pred X. rednim zborom JSZ in ob ¿nem bo v teku volilna kampanja. Za prireditev tukajšnjega kluba JSZ, ki se bo vršila v soboto 12. maja, vlada veliko zanimanje. Imeli jo bomo v dvorani na Boydsvillu. Pričakuje se gostov iz bližnjih in tudi oddaljenih naselbin. Program bo bogat — in je urejen tako, da bo nekaj resnega in nekaj za šalo. Igralci se dobro urijo in bodo kos nalogi, Jci so si jo naložili. * . • Vse izvode "Majskega Glasa" smo razpečali. Z njegovo vsebino in opremo so čitatelji zelo zadovoljni. Prejeli smo tudi 50 izvodov prvomajnrške izdaje sociali Prvi majnik v Clevelandu in drugo Cleveland, O. g- Socialistično misleče dela^tto v Cleve landu je prazno narodni prazni čestoo in je lahko ponosno na «voje tradicije. Kajti bila jf uneriska federacija delavcev ki je 1. 1386 predlagala v bor-bi za 8-urni delavnik praznovanje prvega maja za delavski praznik. Po par letih je bi) predlog uresničen in od 1. 1890 naprej je Prvi majnik* resni 3en mednarodni delavski praznik. Ko Je prišla sugestija iz krogov ameriških unij za praznovanje prvega maia, je bil cilj — 8-urni delavnik. Delavci so tedaj delali od 10 do 16 ur dnevno. Borba za skrajšanje delavnika je bila dolgo-:rajna in težka in je zahtevala veliko življenj. Delavski razred tvori ogromno večino, in ako bi bil združen za svoje koristi, kakor so kapitalisti, bi bila naša zmaja že davno gotova stvar. Praznovanje Prvega majni-'o pro lukcija kakor je bila v "d> brih časih" zadnjih par Wt pred krizo, bo Š2 vedno najmanj pet milijonov brezpjsjl-uh kliub znižanemu delavni« ku. Kupovalna moč ljudstva •plfcd ' čezlalje bolj zmanjse-/ariih dohodkov za »ta ja, a •ene se vlSafó. To ie pač vse 'caj drugega ' kot pa dobro :namenje k "vraianju v pro-»periteto". Tegra piVomajskega shoda c jc udeležilo približno lisoc ¡udi. Pjleg govornikov je bi-i na sporedu tudi petje. Natopili so sóc. pevski zbor 'Zarja", češki delavski zbor Vojan", otroški zbor podpor-te organizacije "Workmen's 'irele", pevski zbor prej orne-ijene organizacije in Fr. Bar->ich Jr., ki je zaigral par kladb na harmoniko. Nazad-lje pa smo vsi skupaj peli 'Internacionalo". Shodu je predsedovat Gu-tav Dobringhaus. Dasi se je mselil sem iz Nemčije šele >red nekaj leti, že zelo dobro ibvladuje angleščino. Komnisti so imeli svoj po-lod na Public Square. Sprem-jala jih je policija, da se jim ie bi pripetilo kaj slabega. ?rišlo je tudi mnogo radoved-ležev. ki so iz primerne raz-lalje Čakali, če se morda zo-)et né ponovi d^ama, kaknšno ;mo imeli 1. maja 1919. Ampak takrat so korakali socialisti. Komunisti le bolj vpijejo, a drugače so pohlevni in policija tu in drugod v Zed. državah jih pusti v takih manifestacijah pri miru. Čemu jih bi sploh nadlegovala? Tu so izdali neunijski letak, s pozivom delavcem v stavko. "Najnujnejša potreba zaposlenih v tej uri je štrajk," se je glasil klic komunističnega neunijskega proglasa! In kqt običajno, je bil tudi ta letak zabeljen s provokacijami: "Socialistična stranka izredno energično deluje za potlače-nje delavskih koristi in prav tako tudi izdajalska A. F. of L." Vsak razumen delavec, ki bere take "komunistične" proglase, se upravičeno vprašuje: "Kaj, če niso ti ljudje, ki to zatrjujejo, v resnici provoka-torji v delavskih vrstah in agenti velebankirjev z Wall Streeta?" Tudi v "šapah" N. Y. C. je nekaj takih "revolucionarjev", ki niso člani unije. A na shodih pozivajo druge, da naj se organizirajo... Braco rad-nici, ki podpirate tako revolu-cionarstvo, čas je, da začnete z buuuu proti tistim, ki vas izrabljajo vam in vsemu delavstvu v kvar. Frank Barbie, socialist član unije. in ¿ r« >tjegov glun, ubuli oči, zazija in se počasi jbrne.) OPEKA: Da tu sem, gospod stavbni podjetnik. česa ŽjJite? (Stopi bliže.) KOMAT: Ker vodite delo tia stavbišču si. 10, sem v^m pmul povedat, da jutri predpol-dne ne bo dolu, ker bodo material pripeljali šele ob e*u popoldne. OPEKA: Dobro, gospod Komat. GAŠPER (ki je te videl Komata, vstaja, poseže v žep, iz katerega privleče nekaj in tuH proti drugim): Ljudje, ljudje! Ali ga vidite?... To je moj strah, to je moja pošast!... Držite ga, držite ga, da ne uide!... (Komatu.) Ha, prišel si, lorov! — Prišel si k meni po plačilo! Vedel sem, da prideš... Dva meseca že čakam nate in zdaj si prišel; zdaj te imam ... Ti zver!... KOMAT (grdo gleda starega, ki se počasi vleče proti njemu; vsi ostali strme in se ne ganejo): Kaj pa hoče stari pijanec od mene? Kdo je ta norec? ŠTAMPERL: Gospod Komat, to je stric Gašper. KOMAT: Ne poznam nobenega strica Gašperja. Ta človek spada v norišnico. Pokličite policaja, da ga odpelje tja. GAŠPER (srdito): O, ti ne poznaš starega Gašperja!... Seveda ga ne poznaš, poznal si me pa pod drugim imenom, mojim pravim imenom, takrat sem bil mlajši. (Stoji tik pred njim.) Se ne spominjaš več?... čakaj, da ti osvežim spomin. (Dvigne pest, v kateri stiska odprt žepni nož.) Ti skrunilec in morilec moje žene, ne poznaš več — Franceta Ogljarja?! LENČKA (zakriči): France Ogljar, moj oče, moj oče! (Plane k njemu, toda Opeka jo zadrži.) KOMAT (naglo potegne revolver iz žepa in ustreli Gašperju v prsa, v istem hipu je pa ie padla Gašper jeva roka z nožemy ki ga je zabodel v srce; oba padeta hkrati na tla, drug čez drugega. Zmešnjava, kričanje. Opeka i/» Garač prime ta Gašperja, dvigneta ga s tal in položita na mizo v ospredje; za Komata, ki leH pred vrati, se nihče ne zmeni; vsi obstopijo Gašperja ). LENčKA (se skloni nad Gašperjem, vije roke in kriči med jokom): Moj dragi oče, moj izgubljeni oče! Ubit je, oh, oh ... Ustavite kri, prinesite obvezo! — NEŽA: Takoj, takoj! (Steče na levo.) LENčKA: Oče, oče, odprite oči! — Govorite I — Vi ne smoto umreti! Jaz sem vaia hči — ne poznate več svoje Lenčke? GAŠPER (polagoma dvigne tresočo se roko in jo skuša božati po licu): Da — poznam te, lončka, moja hčerka... Vedel sem zate. toda vi niste vedeli zame... je bolje, da nisi vedela ti in Tone (pokaže ua Opeko)... Zdaj, ko je moja Biiloga končana — ko sem kaznoval morilca tvoje matere — zdaj je vseeno ... Da, zdaj lahko umrem ... (Preneha in tišči roko na prsih, lovi sapo.) I^enčka — eno leto si bila stara — ko je lopov uničil našo srečo... Moj delodajalec je bil — Lenčka — odpusti svoji materi — ne zameri ji — zbala se je revščine — lopov ji je zagrozil — da me spodi z dela in iz stanovanja — ona>se je pa udala iz ljubezni do svojega deteta — do tebe ... In zdaj — je vse končano... Lenčka — ti si kakor ona — take oči — taki lasje... Skloni se — Lenčka — nižje V— da tc poljub«» • •. (Ona pritisne svoj obraz k njemu.) Srečna ostani, Lenčka... in ti, Tone, in vi vsi... Hvala — hvala — dobri ste mi bili... Zdaj grem spat... Spal — bom -----(Omahne in izdihne.) LENčKA (pade vanj in krčevito joka). VSI MOŠKI se odkrijejo iu nekaj hipov je /se tiho. POLICAJ (z desne): Kaj se godi tu? Dobili smo vest, da je nekdo streljal v tej gostilni. (Zagleda Koniatovo truplo za vraii.) Oho, tu je mrlič! ŠTAMPERL (pokaže na mizo): Tam je aa eden, gospod policaj. POLICAJ (skoči 1: mizi): Oho! Kako? Kaj? Zakaj ? ŠTAMPERL: Ta (¡wkažc Komata) jc .onega in oni je tega. POLICAJ: To bo treba dokazati. Ne ganite se z mesta, dokler ne doženemo vseh faktov na mestu! (Odide.) NEŽ A (pricaplja s-cunjami). ŠTAMPERL: Ni treba, stara, stric Gašper jc mrtev. NEŽA: Ježeš, Marija! ŠTAMPERL: No, mati Gomikova — kakor vse kaže, vaša Marička ne pojde v teater... GORNIKOVA (Vzdihne, pokrije si oči s predpasnikom in počasi odide). OPEKA (se skloni poleg Lenčke nad truplom GaApcrja): Ne plakaj, Lenčka... Stric — oče je zaspal... Dokončal je svoje in dobro mu jc ... (Zaator.) 2bor naiega delavstva Na veselici večer prej zbor "iUrl Marx", rpesan j je vršila v hiši Jakoba Tisola. » i: ah igrali sinud % Tuška in pevski zbor podporne »jrgaui- ki je za druAtvo veliko atfiti- v vznoanem KJtUV H ttwgant*. kar je privabilo »acljc MW ;rkmens Circle" h m\ Potneje le zaradi sporov, Konferenca klubov J$Z in precej mladine. Obe godbi sta spe. pevski zbor "Sava". Iz- ki «o nastali v icinoti, cls o- društev Prosvetne matice, ki se raeyiali iu proti mali ol- mvd vseh reh mi je petje pil. Te s!uyiiqiÜ m je udeležil *e je vrllla 29. aprila v Po- škodnlni veliko pripomogle k "Save" še najbolj ugajalo, pa Ju pomagal old timorjem obu- wer Pointu, Ohio, je bila ob prvovrstnemu razpoloženju ne zato, ker je "Sava sloven- jati spomine. enem eglašsna za prvomajsko udeležencev. manifestacijo ftva, Jože Hnoy se koufurcn^e za* radi bolezni ni mogel udeležiti. Pogrevali smo ga. Nado-mcstoval ga je Joe Skoff, naš «odru«*, ki ho lahko še veliko storil za delavsko gibanje med našim ljudstvom. Za nredsednika konference jc bil izvoljen Nace Žlemberger, za zapiinikarja pa Frank Završ-nik. našega delav- Mrs. Križaj iz Salema, O., - I je nam zapela s svojim lepo donečini glasom venček slovenskih pesmi, drugi, ki iraa- ski zbor. Velik vti \ so napravile žive slike, ki so jih kot končno točko spore iu predvajali češki delavski telovadci in pa seda- jo zmožnost za petje, so ji pa1 l!st!čna mladinska liga. pomagali. Bila je res imenitna zabava. — Poročevalec. Poročevalec. Jugoslovanskim organi« zacijara v Chicagu na znanje Chicago, III. Uspesna prireditev Waukcgan, III. — majd;a slavnost se je moralno in gmotno nepričakovano Piknik so-dobro obnesla. Sp >re 1 so o- Za*top4va so poslali rialift čiic» stranke čikaškega vorili tamburaši iz Kenoshe s klubi JHZ in tri IrtUtva ^«">okraift jM, ho vrgj| v nedeljo f vi ranjeni lnternacionale. Paul svetne matice. Prišlo ie tudi J? j(m|ja y ()urku Hiverviciv ! Albright, član angleškega klu- lepo število članov ju članic |m v We j*. je vodil pr »gram. Georgio ter somišljenikov in pa štirje slovenske in druge iugoslo-! Albright bi imela deklamirati. odposlanci Konference JSZ za i vai^-ice organizacije so proše- pa si ie par dni prej izvinila zapadno Pcnnsylvanijo: njen ! n neR:) 8e u,ie. Htjna Stritar sta igrali na dva ga nizat or John lerčelj in s> H Kupnega delavskega pik- klavirja v duetu. Kolikor se druga John Tomšič in l«rank njkf y omenj€nem parklL 0|jaz razumem na glasbo, mo- Mihec. Na zborovanju )e bilo ^uth.ohnoHtih , bomo poročali ¡ram reči, da sta umetnici. Obe približno 50 oseb. r pozneje. — P. O. ae udejstvujeta v naših kul- Pri 11..točki dnevnega re- '___urnih druUvih. da konference (Razprava o . . •/„«•^i, i,, »mm».n agitaciji za JSZ, za razširje- Vabilo na north side uWm- /l,mach f je. Jov,n! • " . . .. /i» ^ skoro eno uro. Je dober gonje Proletarca in sociahstič- chicAf0i ,„. _ Na severni i 0rnik> Ljudje ga poslušali, nega tiska v splošnem) je go- ^„j Chlcaga. kjer živi par kakor bi jih hipnotiziral. voril precej obširno s. John t:AfWi Slovencev SrboV in Hr- . , . , . , , , _ _ r - Uic>c aio>ence\, uo\ in ni An na Mahnieh ie deklami- Terčelj iz Canonsburga, Pa. V rokah je imel "Majski Glas" in izvajal, da noben drug narod v tej deželi ne izdaja tako lepe prvomajske revije, kakor jo imamo Jugojlovani v našem "Majskem Glasu". Že na- vatov, je le malo prireditev, ki bi imele poleg plesa tudi prosvetni spored. Posebno velja to zs slovenske organizacije v tem delu mesta. V nedeljo 13. maja pa bomo imeli tudi na north side slovna stran in slike na no- 8porelj, kakršne ste imeli do-tranjih straneh so vredne več, sedaj priliko videti le v dvo-kakor 20c, kar je naročnina | rani CSPS aU v dvorani SNPJ. Končna naročila za "Majafci Glas" Od 21. aprila do 5. maja so naročili "Majski Glas" sledeči: Po 50 iztisov: John Kosin, Girard, O. in John ZtJrnik, Detroit, Mich. Po 25 iztisov: John Jankovich, Barberton, O., Theresa Speck, St. Louis, Mo,. Andrew Leksan. San Francisco, Calif, in Frank Skufea, Indianapolis, Ind. To 20 iztUov: John LaJiger- holc, Johnstown, Pa. in local 61 C. W. C., Chicago 111. Frank Novas, Los Angeles, Calif., 15 iztisov. Christine Turpin, Cicero, ill., 13 iztisov. Joseph Vidmar, Johnstown, Pa., 11 izvodov. Po 10 iztisov: John Likovich, Lansing. O., Tony Kresevich, Verona, Pa., druS. St. 39 SNPJ, Chicago, 111., John Ban, Pittsburgh, Pa George Maslach, Chicago, 111., drui. At. 190 SNPJ, St. Michael, Pa., in drui. At. 462. Los Angeles, Calif. Joseph Oblak, Chicago, 111., 9 iztisov. F.ank Gregorin, Little Falls, N. Y., 8, Peter Jeller, Klein Mont., 7. Po 5 iztisov: Frank Urankar, Kenosha, Wis. in Frank Udcvich, Chicago, 111. Frank Kramar, Farrell, Pa., 4 izvode. Dalje so poslali naročila: Frank Gruden, Roundup, Mont., As:nes Slak, Trommald, Minn., Frank Bizjak, Chicago, III., Lucas Debeijak, Seattle, Wash., M. Pogorelec, Glen-wood Springs, Colo, in John Kobir Duluth, Minn. na "Majski Glas', je izvajal govornik iz Pennsylvanije. O-menjal je "Ameriški družinski koledar", ki je res brez primere v jugoslovanski književnosti, in naš tednik "Proletarca" — delavsko glasilo, kakršnega ne zmore marsikatera večja narodnost v tej deželi. Terčeljevim izivajanjam so udeležehci sledili z največjo pozornostjo. Mnogi so ga čuli ob tej priliki prvič. Njegove. ugotovitve so žele splo-4no odobravanje. Izmed pennsylvanskih delegatov je govoril tudi Jacob Ambrozich in napravil s svojim govorom zelo dober vtis. .Udeleženci so se zavedali urmotnih težkoč, ki jih ima Proletarec skozi to krizo in nabrali zanj $9.00. Večer prej se je vršila domača zabava v prid konferenčne blagajne, o kateri je na zborovanju poročal s. Matt Tušck in pojasnil, da je čistega prebitka za v konferenčno blagajno $16.71. Od tega je bilo prispevano Proletarcu $5 in vsota je bila izročena so-družici Snoy, soprogi tajnika vzhodnoohijske Konference, da jo odpošlje na pristojno mesto. V odbor konference so bili izvoljeni ponovno vsi prejšnji, namreč za tajnika-bJagajnika Joseph Snoy. Nadzornika Jo-seph Skoff in Frank Mat k o. Priredita ga kluba št. 16 in 20 JSZ v Schmidtovi dvorani na 2975 Clybourn Ave. Peljite se z Western, Ashland ali s katerokoli karo, ki raia in Filip Godina je bil slovenski govornik. Bil sem tedaj ravno zaposlen za kulisami in nisem slišal ne deklama-cije in ne Godinovega govora; čul pa sem aplavdiranje občinstva obema, in to mi je v dokaz, da sta ga zadovoljila s svojim nastopom. Tudi "Nova igra" je bila dobro predvajana. To sodim po tem. ker so o nji po končanem programu splošno govorili, da je igra jako zanimiva. Udeležba je bil.t za tako priieditev premajhna — p> ttebno, če sc pomisli, Ua ,:e "Delavec" razmcr^ipa veliko .društvo. Sp >ml jbij pošto-^no izbran iu zalovoljivo ! predvajati. Pel je m >ški pc/-Iski zbor Slofa|" in srpiko mešano pevsko društvo "Slo-j boda". Dramo v enem dejaniu Naša "Stric Gašper" ie vpriior l dianuki odsek klul a št. 1. G o,-vornik v imenu SNPJ ie bil Pred A. Vider in v imenu 'c-leracije Frank A!:-h. Kratek najovor jc imel tudi Rudolf l.ust:k. ki je edini izme 1 seda-ljih članov "Delavca", čigar me je na čarterju. Vsi drugi o od li, ali pa odstopili. ^ ~ Spored je vodil predsednik društva Frank Kosich. Društvo "Delavec" bi lahko v naselbini na južni strani Chicaga pomenilo veliko več, če bi se napredni člani bolj o-prijeli dela v smislu 'načel in tradicij SNPJ, namesto da si črpajo energije v brezplodnih in dostikrat v skrajno škodljivih osebnih bojih. Vsa čast pa tistim članom in članicam, ki sc storili vse v svoji moči, da bi bila slavnost 30-letnice "Delavcu" čimbolj veličastna. Poročevalec. vozi do Clybourn Ave. Ome-i da Je pno vprizorjena. je njena dvorana je na Clybourn (2975) med Western in Ashland Ave. Dvorana bo odprta ob 2., spored pa se prične ob 3. pop. Bodite točni. Instrumentalne komade bo igral Red Star orkester, ki je odsek kluba št. 20 (srbskih sodrugov). Igral bo "Internacionalo" in več drugih skladb v sporedu, po programu pa bo zabaval plesalce. S kratkimi nagovori nastopijo Bob Stojanovich, John Rak in Joiko Oven. Deklami-rsli bodo Natalie Chavich, George Novich. Zagorka Bu-garski, Florence Drzich in Božo Stojanovich. Pevski zbor "Sava" nastopi v pevskih točkah. Zaključni del sporeda je drama "What Priče Coal", v kateri nastopijo Katica Chim-zkh, I^idwig Wipotnik, Helen Peck, Lucile Swolsak, Zagorka Bugarski. Mike Novich in Frank Krischan. Vstopnice v pred prodaji so po 2C>c in pri blagajni 35c. Sc-zite po njih! Pridite v nedeljo Iii. maja v našo sredo, da si PRIREDBE KLUBOV Sm S. Ha. pa prekratka. Avtor Molek jo bo torej moral doštukati. Prosta zabava in ples se je zavlekla do 2. po polnoči. Zadovoljni dobre zabave in lepega uspeha smo se razšli. Naj tu izrečem v imenu kluba iskreno zahvalo vsem, ki so pripomogli do tako dobrega izida ie prireditve. Komunisti so nas valili, da bi delavski praznik prvi maj skupno praznovali, pa smo vabilo odklonili, istotako angleški klub. Iz prejšnjih izkušenj jih pač predobro poznamo. Trockijevci in I. W. W. so jim šli na limanice. Naredili so veliko reklamo za "united frent". Zadnje dni pred 1. majem pa so komunisti , izdali svoje posebne pamflete in ia-i konvani "united front" popolnoma ignorirali. Ker trockijevci in člani I. W. W. tudi niso tako zabiti, da se bi pustili izrabljati komunističnim manevrom. je tudi "united front" šel na dvoje. V letakih, ki so jih komunisti izdali po razpadu "enotne V sledečem seznamu «o priredb« klubov JSZ, koaferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vaiega kluba ni vključena, nam sporočite. MAJ. BRIDGEPORT, O. — V soboto 12. maja priredi klub st. 11 v dvorani na Boydsvillu veselico in dramsko predstavo. CHICAGO, ILL. (North Side.)— Veselic, z igro "What Price Coal", klubov št. 16 in 20 JSZ v Schmits dvorani, 297S Clybourn Ave., v ne. del jo 13. maja. CHICAGO, ILL. — V četrtek 24, maja shod v dvorani Sokol Chicago ra Lawndale Ave. Govornik Norman Thomas. JULIJ. CLEVELAND. O. — V nedeljo 15. julija piknik kluba it. 27 JSZ in pevskega odseka "Zarje" na Pintar» jevih farmah. AUGUST. CANONSBURG, Pa. — V nedeljo 5. avgusta konferenca klubov in društev Prosvetne matico. SEPTEMBER. DESETI redni zbor JSZ 1., 2. in ! 3. septembra. Organizatorji so: Glavni, Jo-|*ke cilje, v prid delavskega seph Snoy; Matt Tušek, Po- vazreda. . Vsi za enega, eden bomo skupno zabsvali na fronte", se zagovarjajo, češ, "north sid,e". Oo enem je to da je bila z njih strani nare-delavska prireditev, za delav-(jena tehnična pomota, krivdo za svoj neuspeh pa so zvrnili wer Point; Frank Zaversnik, Piney Fork; John Merzel, Powhatan Point; Louis Go-renc, Bridgeport. Bilo je sklenjeno, da naj se vrši pred X. rednim zborom JSZ še ena konferenca. Zborovala bo v Bridgeportu. Isti dan se bo vršila tudi prireditev v prid konference zaeno s shodom. Omenil sem že v začetku dopisa, da smo na konferenci zelo pogrešali tajnika s. Josipa Snoyja. Poslal je nam r^-*irno pismeno poročilo. Želimo mu vsi, da čimprej okreva iif spet pride v našo sredo. Zabava večer pred konferenco je bila prvovrstna. Se celo "stari Nace" je plesal in pel. Poznalo se mu je to tudi na konferenci, kajti bil je "skrokan" in hripav. Po končanem zborovanju, o katerem bodo podrobnosti v zapisniku, so nsm sodrugi in vde : Pripravljalni odbor. Socialisti Tni prvomajski snod v Chicagu Chicago. 111. — F^ialiatična organizacija v Chicagu io ^b-državala prvomajsko manifestacijo dne 1. maja v veliki dvorani Mas nic templja na 3Z W. Randolph St. Sodelovalo jc nekaj unij. nodporna organizacija Workmen's Circle, L. I. D., klubi br-~*>oselnih, komunistična strank i (opozicija), ameriška komu nistična liga, narodnostne fedenicM*. socialistična mladinska lig;» i.\d. Dvorana za tak shod po mojem mnenju ni bila prikladna, četudi je v osrčju glavnega dela mesta. Udeležba kje bolj zunaj trgovskega dela bi bila bržkone boljša. Predsedoval je profesor na tiste organizacije, ki se jim niso pustile "nablufati". V takih okolščinah med delavstvom primanjkuje iskrenosti in odkritosrčnosti zato so imele štiri delavske skupine prvomajsko slavnost na štiri različne dneve v štirih različnih dvoranah. — Poročevalec. ^^^ Maynard Krueger. Govornika sodružiee v Power Pointu spet ¡sta bila Samuel Laderman in postregli z lun*em in vsa dr Douglas A. Anderson. ž ba se je zopet zatopila v prijateljski pomenek, nato pa je prišel Čas razhoda in odšli smo vsak v svoj kraj 7. najboljšimi vtisi. Igrala je italijanska socialistična godba in par komadov tamburaški zbor "Karl Marx" (češka federacija). Peli so trije zbori: češki soc. mešan pev- O 30-letnici društva "Delavec" st. 8 SNPJ V nedeljo 6. maja se je vršila v Hrvatskem domu v So. Chicagu slavnost 30-letnice društva "Delavec" št. 8 SNPJ. "Delavec" je pionirsko društvo te jednote. Bilo je ustanovljeno marca 1904, torej še pred ustanovno konvencijo SNPJ. Prva seja "Delavca" se Kupujem staro zlato bodisi ure, uhane, prnUne itd., po irredno visoki ceni. Zirlasite ne pri meni. LEBER — ZLATAR 3817 W. 26th St., Chicago, 1)1. 6504 W. Cermak Rd . Berwyn. ' ' - Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. Dr. John J.Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON T OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Reaidenco Mi Crawford S440 If no answer — Call Austin 5700 «M ...... . ............................* . * * ........... NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v slovenskem, hrvaikem. slovaikem, ¿eikem, poljskem, i kakor tudi v angleškem in nemškem jesiku. NASA POSFnNOST SO TISKOVINE ZA DRUITVA IN TRGOVCE »eeeeee»»»»»eee»»»»»ee»»»e»»ee»eeee»eeeeeee»eeeee#»e^ I A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker* OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC NO. 1391. PublUkcd Weekly at 3639 W 26th St. CHICAGO, ILL., May 9, 1934. T«l»ph»n*i Rockw«ll 2SS4 VOL. XXIX. AS AMERICA STANDS ""Ä1 AT CROSSROADS BY JACOB PANKEN Only the other clay the The »'".ngJUh Section of branch No. 1 JSF will hold Vts regular i o«*«4ing Friday n? tht, May 11. .it i lu» office of ProlKanc. The le.- | r-r «' iure committee h.,t> arranged an in. ' terceting topic for dlseu ,re- We are at the crossroads. Only the other day the Education of the workers| f«** all wwnbera are urged t« be Man is facing many roads. He Chief Justice of the United now, as never before, is neces-r^wit. Invite y,»*>j frund* along, stands confused. He does not States Supreme Court in the j sary. The weapons in hand ! ' % m * know the road to take. The! Minnesota case said : j must be used. The right to * i*ar we^ng hu< been irrana- road ot laissez-faire leads to the precipice. ...... ^ _ ^ There are th.ose who givej?erns >f individuals or classes j Tha right to assemble and to; UI> , ' |1 | .. „.¿¡„(„¡„..i , kt. ItavliCek Hall, 2t»lU 8. I^avodale wa* bought that only the con- to prim must be roSmtaine 1.1 by lhe Yl^laVt n ,h„lun move towards the corporate the Slate itself were touched state, to fascism, as the way only remotely, :t has la er out. The nihilist's way is of- been found that the funda-fered to the bewildered mass, mental interests of ihe State Violent upheaval is advanced rare direetly affected, an I that as a solution. the question is no longer An abandonment of demo- merely that of one party to a cracy and entrusting in;o the contract as against another hands of the few the destinies the use of reasonable of all is lauded as the "cure- means to safeguard the eco-all." And humanity standi!Momic structure upon which confused waiting for leader-¡the good of all depends." ship. The concept of the State is In all the confusion, doubt :hat it is something that dif-and bewilderment the Social-1 from and is not part of the ists hew close to the l?,ie j people. There is danger in the which has been marked and ¡tiea that the State is some- charted for them by the march of historic events. The development of society in its economic, political and social implications point clearly the path to follow. The conclusions which we saw as the result of progressive development, sometimes called prophecies, vindicate our position. We saw increase in unemployment, of power in the hands of those who control the means of our livelihood. We saw accumulated profits thing foreign to and not part of the people. Greater power is vested in the State on the excuse that emergencies arise. In the same case. Justice Hughes says: *M,Vhile emergency does not create power, emergency., may furnish the occasion for ihe exercise of power." - In the next decade, emergency after emergency will arise, produced by economic tecte I. The government must be made to bend to the will of N< rinan Thorn««« wHI be the principal >;>eaker. It will ^n? th;» fir i tin»' that Thonia.- will »peak in the Ijiwii-dal* dirt riot, therefore we urge jPP Hffl iP^ every me.T|'»er and sympathizer to the people, rather than the; he'p boost and swell the atterviamv people to bend to the will Of ► for thin meeting. Other roeaker* the government. The State comrade Ja^obf and Arthur must be the instrument of man, raiher than man to be the plaything of the State. Democracy mint be enthroned, not only in political life but in industry. One without the other is empty. Social Democracy—that is the goal. To attain social democracy the democratic weapons in our hands must be used fully and must be defended ar-d uously. These are days for clear thinking. These are days for guidance an J leadership. These are day* for the spread of knowledge, for the dissemination of truth. MoDo wt»l|. < Singing: society Karl Marx ami their string orchestra will pai'tici-pate witSb a few selections. Admission B6e ctage with singing society Sava rendering a few song», speeches by Jo-iko Oven and Bob S.ojanovi-h, recitations and a play "What Price phone Sup-erintendorit Bonegrind to causes, and efforts will be post notices informing our employ-made to give the capitalist ees of the closing of the plant until state erer greater power to furth*r notice."—Oscar Ameringer. Makers of Revolution Verbatim report of Ihe most ef- Coal". In the evening there will b fictive revolutionary apwh ever" dancing. Admission tk*ets are 25* made: "Miss Ha< loberry, kindly | ¡n advance and 35c at the door. Pub. Com. growing to such tremendous meet them. No thought will proportions , that its investment in profitable enterprise was no longer possible. We foresaw the breakdown of capitalist economy. We warned that anarchistic production and the robbing of The greatest of • all times art those who thought and wrought for i1" Yl"7* a'1 99 4*-100 p*r of man's th? good of all aven of all clim«» be given to the progress of de- troubles are man-made. * and all times. • , velopment and evolution pmwt-.— .,. - , f :n# towards a socialized eco-j Biaaaa % WBMJM Sirji^ nomic society—not by those Villi MjWJW llL II111 || | 3 who are seeking greater ___ power for the capitalist state. T, . ,. , , ... ' r 1 The Socialist party voices with We are definitely at the j unrelaxing devt-.ion to it* ideals those who produce the wealth, j point where the State will and unconquerable faith in it« mis-Without the right to Use it, guarantee profits to the Ca- , *|on. interests, hopes and aspira- tions of the tailing and producing millions an! their sympathiser*; it k is their party, would, as it should, destroy the pitalist; a state capitalism system which fisjered these | created which will permit the iniquities. We warned the continuance of the private "loins and'con'^ecrated u> their caune/l race or nationality; masses of the impen doom owneiship of the machine and and it stand« uncompromwingly for color, and called upon tit m to join the Stale used to exact from their *du««tion, their organization, with us in the reorganization | the workers, farmers and con- ^ their t,man<,ii,ation- lt of society so that profit, rent d )ers a profit fir the indi-and interest be abolished, in- vidual capitalist. The corpo- and politically, recogniie their common kinship, and make common cause in the groat struggle to overthrow the system that robs nnd degrades them and win the world for : democracy and peace, for freedom spruiag from their | and self-goverrm< nt. U knows no no creed, no no sex. It stands loyally, unflinchingly for equal right«, equal freedom, and equal opportunity for to all workers to unite industrially ; a' of (leniojravy' and is Kt*ed upon the dictatorship >f one leader who is supported by "his" party. The latter generally functions through parades and other noise-making demonstra, ons for the rank and file and a "grand council" for those oil the inside. 3. What dc.~* fascism stand for economically? Fascism seek* to reorganize the business ay item into what is called the 'Corp »rate State'. In that state employers and workers are to he "united" into single organizations for each industry, with the state, that is. the head ol the fascists and his "grand council" having the final say over matters. Experience has shown that this "final say" is practised only when th;^ workers insist on too much or otherwise attempt to assert themselves. 4. What doea fascism atand for internationally? The fascists all say that their own particular country must take something away from somebody else before they can recover prosperity and national honor. And that means war, sooner or later. ~ 5. What does fascism stand for sociallv? .. Fascism insists that the state is far more important than the individual. In (ior-many, for instance, the death penalty can be given for any "act against the state," which can include such things as carrying a piece of paper on which is written some criti- cism of Ilitler, There can be no ¿tr kes or lockouts in a fas clhoul lei t of the literature eommittee and it wa< their duty to mike good. And th?y have made good, for, the comrades possessed the one most important quality for a literature committee, the willingness to devote their time. Sometimes, selling Sociali.it literature is not n pleasant iob. K, -pecially, if the purchaser is unfamiliar with Socialism or if he he opposed to it. In such cSses on" must be well versed with the i l.»als of Socialism because in many in-tance* su;h opponr»nne. It is important that one member of the committee, preferably the chairman, takes the responsibility to procure and distribute the literature anl to have a suf^ly available for all occasions. It is alro very important to have the right kind of literature. While eventually we anticipate having a wide J. LOTRICH variety of Socialist literature we haw confined ourselves • x lusiv ly to the "Topics of the Day" series issued by the National Office. This was done for two reasons. First, because the>e **Topi»s of the Day" covered probhms of si mediate interest and second, because of their low price. Pecqde don't mind sending 5 cents for a current review on a pri sing subject (. jt they would hesitate if the prL*e was much higher. In order to gain a vast circulât ion such pamphlets were just Ihe thing we needed. No matter what one may be sell-in-;? the approach to a prospective buyer must be polite. In leed, a plea, ant approach is half of the -