Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 16. junija 1937 Štev. 134. Leto XI. I II' M MARIBORSKI •*“1 * VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. urcdn. 2140, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Pedoustua dt. Hodže Bnikar ešta, 16. junija. Podonavje stopa v ospredje trenutne politične situacije. O tem priča živahnost »diplomatične turistike« v zadnjem času v podonavskem bazenu in priključku jugovzhodnega dela Evrope. Vidno se javlja prizadevanje obeh sil na osišču Rim -Berlin, da gospodarsko in morda tudi politično prodreta v osrčje Evrope ter ga primakneta svoji fronti. Toda tik za petami g, Neuratha, ki je posetil Beograd, Sofijo in Pešto, ta poljskega zunanjega ministra g. Becka, ki je skušal odmakniti Romunijo od njenih zaveznikov, se je pojavi! v Bukarešti šef čehoslovaške vlade dr. Hodža, ki ostane tamkaj dva dni, nakar se odpelje z romunskim zun. ministrom Tatarescom po Donavi do Turn Severina, kjer bosta skupno z našim zun. ministrom dr. Stojadinovičem obravnavala vse pereče probleme, ki se tičejo skupnih interesov držav Male antante. Nedvomno bo ta sestanek treh vodilnih državnikov držav Male antante nudil primerno priliko, da se znova potrdi čvrstost najpomembnejše zveze, na kateri sloni nova Srednja Evropa. Prav gotovo se bo pretvoril ta donavski sestanek v prisrčno manifestacijo dobre volje za pozitivno sodelovanje z vsemi sestavnimi deli Srednje ter jugovzhodne Evrope in z vsemi velesilami, ki so prizadete na mirnem razvoju v Podonavju. Prihod dr. Hodže ta tem važnejši, ker prihaja po nekaterih neuspehih nemških oziroma poljskih diplomatlčnlh sunkih. Neutrathova pot v Beograd, Sofijo in Pešto ni v ničemer mogla spremeniti položaja, četudi je pozdraviti vsako težnjo, ki gre za tem, da se skušajo v tem predelu Evrope urediti medsebojni odnošaji v pravcu pozitivnega gospodarskega sodelovanja. Službena poročila iz Beograda, Sofije in Pešte nzrecno naglašajo, da niso bile sklenjene nikakšne nove pogodbe in da ni bil s tem Neurathovim posetom nobeden obstoječi blok niti okrepljen in niti oslabljen. 'Kakor se je očividno ponesrečil poskus berlinske politike, da se morebiti Čeho-slovaška oslabi ter izolira, tako je bil odbit tudi poljski sunek v Bukarešti, da bi se Romunija povsem naslonila na Poljsko >n da bi se odtrgala od Čehoslovaškc. V Pariških krogih pripisujejo namreč polj-skomn zun. min. Becku težnjo, da zrahlja Malo antanto jn da nasloni Romunijo na ^oljsko s posebno razširjeno zvezo, ki bi ne bila naperjena samo proti Rusiji, ampak tudi proti Čehoslovaški. Romunija baj bi preko Poljske zlezla na torišče rimske in berlinske politike, dočim naj bi Postala Čehoslovaška predmet tcritorial-"'h teženj revizionističnih držav, pri če-taer je zapičila Poljska svoj pogled na Bodkarpatsko Rusijo, ki bi ji v strateškem Pziru izdatno teknila. Nekateri francoski usti zatrjujejo celo, da čuti Bcck v sebi tanbicijo postati naslednik Pilsudskega, Istočasno opozarjajoč na slabost današnjega poljskega režima, ki se naslanja saino na vojsko, ki jo s sigurno, čvrsto r°ko vodi maršal Rydz-Smigiy. Beek pa je doživel v Bukarešti neuspeh četudi je spravil tjakaj tudi prezidenta Poljske republike Moscickcga. Ob priliki pravice Moscickemu je namreč romun s*i vladar govoril o Društvu narodov kot • (|branibnein torišču kolektivne varnosti, dočim je Moscioki šel molče mimo že-P^Vske ustanove. Romunska vlada ni bila dostoDna niti za sugestije glede Rusije,ki 'c odbila po bukareški vladi predloženi nakt. s katerim "ni bi Rusija priznala Ro-^uriiji Besarabijo. Morda je Rusija stori- V Franciji uvajajo nadzorstvo nad bankami PARIZ, 16. junija. Finančni minister Vincent Auriol je v okviru poročila o krizi državne blagajne in pomanjkanju gotovine zahteval preprečenje prenosa francoskega kapitala v tujino, kar se bo izvršilo s posebnim bančnim nadzorstvom. Izključeno pa je vsako nadzorstvo nad borzami, ker hoče francoska vlada vztrajati pri dogovoru, ki ga je sklenila z Veliko Britanijo in USA. PARIZ, 16. junija. Glede ukrepov, ki jih namerava storiti francoska vlada v svrho kritja državnega primanjkljaja, sporočajo jutranji listi, da je francoska banka odobrila državi posojilo v višini 10 m'lijard frankov. Za to vsoto bo banka izdala nove novčanice. Vlada se po informacijah peča z načrtom sledečih odredb: 1. zvišanje davka na doklade, večje od 60.000 Din, 2. zvišanje cen tobaku in vžigalicam. 3. Zvišanje dajatev na alkohol in sladkor. 4. Nove dajatve na pl*n ter elektriko. 5. Zvišanje pristojbin na telegraf, telefon in poštne takse. 6. Zvišanje carin. Z vsemi temi davščinami bi se državni dohodki zvišali za približno pet milijard frankov. Vlada je predložila parlamentu dva zakona, in sicer zakon, s katerim se pooblašča, da sme do konca tega leta izdajati carinsko politične ukrepe v svrho zaščite domače proizvodnje, ter zakon o predlaganih finančnih reformah. Generalno pooblastilo je sprejel parlament s 351 proti 241 glasovom. Ni dvoma, da bo parlament sprejel tudi drugi zakon o finančnih reformah. Maloruska zvijačnost v borbi z PARIZ, 16. junija. Glede dogodkov v sovjetski Rusiji poroča »Matin«, da se je pričela odločilna borba med Staljinom in Vorošilovom. Po posebnem nalogu Stalji-na ni bilo Vorošilovu dovoljeno, da prisostvuje razpravi proti osmim generalom. Šef sovjetske Rusije Jezov, ki zastopa Staljinovo stališče, proučuje akte o delovanju Voirošilova v zadnjih petih letih, Francoska kominterna pripravljala prevrat? PARIZ, 16. junija. »Jour« objavlja senzacionalne podrobnosti o državnem udaru, ki ga je pripravljala francoska kominterna, ki je hotela izkoristiti nepriiike vlade Ljudske fronte, nastale radi socialnih in finančnih reform. List zatrjuje, da ima notranji minister Dortnoy v rokah Maršal Blomberg v Pešto BUDIMPEŠTA. 16. junija. Službeno poročajo, da bo rajhovski vojni minister Blomberg na povabilo madžarske vlade posetil Budimpešto dne 28. t. m. Zatrjuje talija ne more USA plačati vojnih dolgov gruzijsko pretkanostjo vendar pa se more maloruska zvijačnost maršala Vorošilova meriti z gruzijsko pretkanostjo Stalina. Razen tega je maršal Vorošiiov zelo energičen človek in sposoben za nenadne reakcije ter je vpra sanje, ali se bo zadnji čin velike igre med obema voditeljema sovjetske Rusije odigral pred sodiščem. Sokoli, zbor-! Župni zlet je bil zabranjen in se bo vršil v dneh 26. ta 27. junija z istim sporedom in s povečanim številom udeležencev. Spored: v soboto 26. 6. ob 13. uri zbor sodnikov, Ob 14. uri tekme naraščaja in članstva. Ob 20. uri župna akademija v Narodnem gledališču. V nedeljo dne 27. 6. ob 7. uri skušnje. Ob Va 1]. ari zbor za povorko po okrožjih na zletišču. Povorka krene ob 11. uri po mariborskih ulicah do Narodnega doma, kjer bo stik vseh odedikov in se bo pripel spominski trak Nj. Vel. kr, Petra II. na prapor Sok. dr. Maribor - matica. Po mariborskih izložbah in kioskih so zopet zablesteli lepaki, delo okr. načelnika br. Zlatka Žeja, ki vabijo na sokolske svečanosti dne 26. in 27. junija. Sokoli, zbor! Predstavniki Sokolstva pri dr. Stojadinoviču Včeraj je predsednik vlade dr. Stojadi-novič sprejel predstavnike Sokolskega saveza generala Stajica, arh. Smiljaniča, B. Todoroviča in dr. M. Radojeviča, ki so ga informirali glede nekaterih dogodkov, ki so se zadnje dni odigrali na področju sokolskih žup v Mariboru, Celju in Ljubljani. Dr. Stojadinovič je pojasnila pozorno poslušal ter je obljubil, da bo Sokolstvo deležno polnega zakonskega varstva. vse dokumente, ki sc tičejo tega nameravanega upora. Upor naj :bi izbruhnil v mesecu juliju, ko se nahaja večina francoskih častnikov na dopustu. Komunisti naj bi zrevoltirali vojake, nato pa izvršili prevrat. Ta vest pa še ni potrjena. se, da gre pri tem obisku samo za vrnitev obiska madžarskega vojnega ministra ge nerala Roderja v Berlinu. WASHfNGTON, 16. junija. Havas poroča: Italijanski poslanik je izročil ameriški vladi noto, v kateri obžaluje Italija, „lreland" ,lre" DUBLIN, 16. junija. Reuter poroča: Irski parlament je sprejel načrt nove ustave z 62 proti 48 glasovom. De Valcra je Na Daljnjem vzhodu teče kri ŠANGHAJ, 16. junija. Po vesteh iz Pekinga se v provinci Čahar upor vsebolj širi. Mandžutrske čete, ki so bile poslane, da zadušijo upor, so se priključile vsia- da ne more Združenim državam ameriškim staviti nikakšnega predloga glede ureditve vojnih dolgov. sprejel predlog, da se irska zemlja še nadalje nazivn angleški, in sicer »lreland«, da se pa a *rščini imenuje »lrc«. šem in so zasedle več pokrajin. Po vesteh iz Tientsina so se v pokrajini Hopej pojavile številne vstaške skupine. Črne zastave »Del. politika« poroča: »Ker se pozivu Slovenca« radi razobešanja črnih zastav ob priliki umora akademika Dolinarja ni skoro nihče odzval, je izdal podžupan prijazno vabilo vsem Mariborčanom, da brez razlike strank, talko kot v Celju in Ljubljani, razobešajo zastave. Ta poziv so raznašali po hišah dostavljalci mestne občine. Uspeh poziva je bil minimalen ir viden samo na Koroški cesti, kjer so razobesili zastave pred vsem nemški hišn posestniki. V krogih JRZ se trdi, da si me ščani niso upali razobesiti zastav, ker sc hodilj po hišah nacionalisti in grozili, dr bodo hiše, na katerh bi se pojavile zastave. napadli. V tem smislu je izdalo opozorilo tudi policija.« Skrajno miroljubni Iz včerajšnjega »Slovenčevega« uvodnika smo šeie doznali. »da so naši akademiki, pa naši katoliški ljudje splol skrajno miroljubni, da se še nikoli nisc lotili nasilnih sredstev.» Trditev »Slovenca« ne bomo preiskovali, ker bo sodne obravnava radi prihovskih dogodkov, k jo javnost nestrpno pričakuje, nedvonnu marsikaj pojasnila. la to iz nezaupanja do politike sedanje romunske vlade, ki ji krepko tiči na vratu bivši zunanji minister Titulescu, ki kaže v zadnjem času izredno diplomatično aktivnost, saj so ga sprejeli v Parizu kakor aktivnega ministra, saj je imel zLit-vinovom ob jezeru Annecy v firanc-Sa-voju delj časa trajajoči sestanek, ko seje sedanji romunski zunanji minister nahajal istočasno v — Ženevi, in saj se je v Bukarešti, kjer se ves demokratični in celo glavni desničarski list »Universul« postavlja na stran Titulesca, razvila zanimiva debata, kdo je prav za prav zunanji minister Romunije. Dejansko stanje pa sc 'kaže ob navdušenem in veiačastncm sprejemu šefa češkoslovaške vlade v Bukarešti. Po ulicah ga je pozdravljala velika množica ter vzklikala češkoslovaško romunskemu pri jateljstvu. Romunski tisk sicer piše, da je prišel dr. Hodža v Bukarešto na povabilo kralja Karola in v svrho vrnitve pomladanskega obiska šefa romunske vlade Tataresca v Pragi, vendar pa opozarja, da ima ta obisk tudi svoj politični pomen, ob katerem naj se izkaže vzajemna solidarnost držav Male antante. Romunski tisk podčrtava pomembnost sestanka treh vodilnih državnikov in šefov vlad Male antante dr. Hodže, dr. Tataresca in dr. Stojadinoviča na krovu parnika »Kralj Karol«. Ta sestanek naj napravi konec vsem lažnim vestem, ki so jih glede Male antante pričeli širiti po Beogradu po obisku grofa Ciana in Neuratha. Dividende Po statističnih podatkih so delnišk družbe v naši državi izplačale na divi detidah v letu 1936 skupno 171.4 milijo nov dinarjev, napram Din 136.6 v let 1935. Davek na dividende je prinese državni blagajni 19 milijonov dinarje\ naprav 14 milijonom v letu 1935. Najve dividendnega davka so plačali delničar ji v Beogradu, in sicer 7.4 milijonov Di (66.7 milijonov dividend), zatem delni čarji v drinski banovini 3.7 milijono Din (33.7 milijonov dividend), nadalj savska banovina 3.4 milijonov Din (32. milijonov dividend), delničarji v dravsl banovini so plačali 2.1 milijonov divi dendnega davka n d osnovi 18.7 milijo nov dividend, dunavska banovina 1. milijonov (11.1 milijonov Din dividend’ primorska banovina 0.5 (4.5), zetska 0. Stran 2. Mariborski »V e 2 e r n! k« Jtrtra V Maribor u, dne 16. VI. 1937. rCiiV irnsii imatji uasiU SiavrnskiU $atu Ker je župni zlet fnariborske sokolske zupe za nedeljo, dne 13. junija t. i. radi prepovedi odpadel, je gornje radgonski Sokol, ki se je nameraval udeležiti tega zleta polnoštevilno, priredil ta dan peši-zlet vsega članstva in dece v naravo in sicer po obronku Slovenskih goric, kojili zvest čuvar je. Preteča nevihta opoldneva se je razblinila in postal je naravnost prijeten popoldan za pešizlet. Cilj pohoda je bil Polički vrh nad Apačko kotlino, kamor so strumno odkorakali številni Sokoli in Sokolice z znaki, številna deca pa v krojih z državno zasta- vo na čelu. Po dospetju na cilj so po kratkem odmoru nastopili vsi oddelki z obveznimi prostimi vajami in sicer: 64 moške in ženske dece, 14 naraščajnic in naraščajnikov ter 12 članic in članov, skupno 90 telovadečih. Z izvajanjem vaj, katerim je sledilo ostalo netelovadeče članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo z največjim zanimanjem in odobravanjem, so nastopajoči oddelki ponovno dokazali izredno discipliniranost in sposobnost pri vseh sličnih nastopili. Po nastopu je bila vsa deca z naraščajem pogoščena, nato pa se je razvilo prav prijetno razpoloženje in neprisiljena prosta zabava, ki je trajala do 6. ure popoldne, na kar so se oddelki zopet skupno vrnili v Gornjo Radgono. Izleta se je udeležilo tudi izredno lepo število netelovadečega članstva iz Gor. Radgone in Apač, med Sokolstvu naklonjenim občinstvom pa je bilo opaziti tudi nekaj Avstrijcev iz mesta Radgona, ki so se prav laskavo izražali o vzorni discipliniranosti nastopajočih oddelkov in telesnovzgojnem delu obmejnega Sokolstva. Uataltaiski kMunt dtustuci Študenti Sokolsko društvo Studenci si je s programom sokolske Petrove petletke naložilo več nalog, ki jih hoče v teku petih let izvršiti. Med glavnimi je vzgoja naraščaja in dece, zavedajoč se, da so to korenine, ki dajejo mogočnemu sokolskemu drevesu vedno novih moči. Nad 200 sokolske mladine prihaja tedensko po 18 ur v Sokolski dom in letno telovadišče, da si uri telo in bistri duh. Od tega je nad 50 trgovskih in obrtniških vajencev in vajenk, ki prihajajo po štirikrat tedensko po težavnem delu v Sokolski dom. Kako smotreno se vzgaja, nam pričajo vsakoletne samostojne akademije ali gledališke igre, ki jih prireja mladinski odsek. V nedeljo dobi naraščaj svoj prapor, pod katerim naj se zbira in pohiti leta 1941. v Beograd. Razvitje prapora bo pomemben dogodek ne samo za studenški naraščaj, temveč tudi za ves Maribor in okolico. K slavnosti je povabljen ves naraščaj vseh dosedanjih sokolskih društev. Ta dan je posvečen sokolski mladini, ki hoče ponovno izpričati, da hoče hoditi'po smernicah ustanovitelja Sokolstva Tyrša in da hoče vedno služiti le domovini in kralju. Vabljeni pa so na to slavnost tudi vsi odrastli, vsi bratje in sestre, ki jim je pri srcu naša sokolska mladina. Pokažite s svojo navzočnostjo, da cenite delo naših najmlajših. Hl&odutski kottied v Huuadet^u 'Prejšnjo nedeljo se je vršil v prid ubogi šolski deci prvi mladinski koncert, ki je po svoji zasnovi ter uspehu, ki ga je dosegel, vreden posebnega upošteva- (3.8), vrbaska banovina 0.1 milijonov Din (I milijon Din dividend). ' Nove takso za državljanstvo V smislu posebne okrožnice notranjega ministrstva glede spremembe pristojbin za stvari, ki se nanašajo na osebni status se v tar. 58 taksnega zakona spremeni pristojbmski znesek 400 v 1000, s pripombo, da sme notranji minister v posebnih slučajih oprostiti prosilce vseh taks. tarifna številka 72 taks. zakona sc spremeni v toliko, da se plača za spremembo imena pri osebah, ki plačajo letnega drž. neposrednega davka do 1000 Din 100 Din, od 1000 do 5000 Din 500 Din takse. od 5000 do 10.000 Din davka 1000 Din takse, pri nad 10.000 Din pa 5000 Din takse. Za spremembo nena/rodnoga rodbinskega imena v narodno ime je plačati 100 Din takse. uja. Kdor pozna razmere v narodnostnem oziru, ki so vladale tukaj v predvojni dobi, se mora iskreno veseliti na tem, kar je pri tej priliki videl in slišal. Kaj takega zmore samo idealizem, vztrajnost in požrtvovalnost! Organizacija te svojevrstne prireditve je bila do zadnje podrobnosti lepo izvedena. Mladi pevci kažejo veliko discipliniranost ter sledijo z vidno pozornostjo intencijam svojega dirigenta, šol. upravitelja Božidarja Tomažiča. Spored je bil zelo spretno sestavljen in je obsegal v treh delih 17 pesmi, ki so kar najbolj odgovarjale muzikalni vzpre-jemljivosti učencev. Najprej smo slišali narodne, za tem dvospeve in na zadnje skladbe novejšega datuma. Vmes pa je gdč. učiteljica P i h 1 a r j e v a prav spret no priskrbela odgovarjajoče prehode iz ene skladbe v drugo ter spremljala dvospeve na klavirju. Za Marenberg je bila mladinska pesem znamenit dogodek in uspeh tega nastopa bo vsem v bodrilo, da ostanejo na začrtani poti in da grade neumorno dalje. Bo to v čast okraju! D. SK Železničar priredi drevi ob 20. v prostorih Naibavljalne zadruge na Rotovškem trgu pozdravni večer v čast Štefana Rozmana, ki je tako odlično zastopal klubove barve na tridnevni kolesarski dir ki po Hrvaškem in Sloveniji, na kolesarski dirki Beograd - Sofija in na kolesarski dirki v Sofiji. Prijatelji športa iskreno vabljeni! Odbor lahkoatletskih sodnikov v Mariboru — službeno! Za olimpijski deseteroboj, ki se bo vršil v soboto, dne 19. t. m. s pričetkom ob 16. 30 in v nedeljo, dne 20. t. tu. na stadionu SK. »Železničarja« se določa sledeča žirija: vrhovni sodnik Venuti, vodja tekmovanja in starter Starašina, sodniki: dr. Jettmer, Smsrdel ter vsi sodniški kandidati — obvezno. — Izpiti za lahkoatletske sodnike se bodo vršili v Mariboru v prvi polovici meseca julija t. 1. Prijave je poslati najkasneje do 30. junija t. 1. na naslov: V. Venuti, Maribor, Aleksandrova cesta 11, s prijavnino po Din 50.—, sicer se prijava ne sprejme. Mi tropa cup. V nedeljo 20. t. m. bo v Zagrebu revanžna tekma med Gradjan-skfrn in FC Genovo. Razen te se bosta v nedeljo v tej konkurenci igrali samo še dve igri, in sicer v Budimpešti med Uj-pestom in Venusom in v Prostjejovu med Prostjejovim in Grasshoppersom. Ostale revanžnp tekme 1. kola ‘se bodo igrale šele 27. t. m., ker so igiralci prizadetih klubov angažirani v reprezentančni tek mi med Zapadno in Srednjo Evropo, ki bo v nedeljo 20. t. m. v Amsterdamu. po 10.000 Din. V bodoče pa bo v prometu 33.359 obveznic po 100 Din* 40.875 po 500 Din, 1.295 po 1000 Din, 19.012 po 5000 Din in 28.517 obveznic po 10.000 Din. Zmanjšanje števila obveznic bo olajšalo promet omenjenih obveznic, kakor tudi manipulacijo pri izplačevanju kuponov. Prvi sestanek italijansko-jugosloven-skega stalnega gospodarskega odbor* bo dne 28. t. m. v Rimu. Konkurzne in poravnalne zadeve. Razglašen je konkurz o premoženju zapuščine po pok. Alojzu Bračiču, trgovcu v Zamarkovi. — Nadalje je razglašen konkurz o trgovki Alojziji Bračič v Zamarkovi. — .Potrja se poravnava, ki jo je sklenil Franc Nedog v Ptuju s svojimi upniki. Likvidacija »Penkale«. Zagrebška tvornica svinčnikov, polnilnih peres, šolskega pisalnega materijala je sklenila, da likvidira, ker si ni mogla zagotoviti potrebne izvozne kontingente v dru ge države, domači trg pa je s temi izdelki že prenasičen. Tvornica »Penkala« je uspešno delovala nad 30 let in je spadala v koncern Praštedioue. $asficdat$h& (teteake Število obveznic 1*1« Investicijskega posojila iz leta 1921 se*bo zmanjšalo na eno tretjino in je finančni minister že iz dal nalog, da izdela nove obveznice tega posojila. Sedaj se nahaja v prometu skupno 534.298 komadov obveznic v iznosu nominalnih Din 475,298.400. V srni slu uredbe finančnega ministra se bodo sedaj izdelale nove obveznice, in sicer 193.058 komadov v nominalnih Din 475,298.400. Doslej je bilo v prometu 309.754 komadov obveznic po 100 Din, 93.452 po 500 Din, 92.852 po 1000 Din, 15.531 po 5000 Din in 22.709 komadov HtdUuM Mežke Planinski vestnik, štev. 6, je izšel. Lepe slike, izvrstna oprema, bogata, pestra vsebina. Marija Lipovšek prispeva članek »Od jezera do jezera v Bohinju«, sledijo J. Mlakarjevi »Spomini in opomini«. Slavko Peršič piše o divjini Rokavov, Al. Erjavšek pripoveduje o »Reševalnem delu bratov ErjavŠkov v letu 1936«. Sledita še prispevka B. Roterja o novi poti na Raduho in S. Aleksiča »Preko jugozapadne stene Dovškega Gamzovca«. Julijsko številko zaključujejo Obzor in društvene vesti, Razgled po planinskih časopisih ter Antibarbaru« dr. J. Tominška. Studeufibf noriff Čudna povorka. Te dni je šla .skozi Studence čudna povorka. Skupina 20—25 fantov je korakala oborožena Z Vrvmi, verigami, krampi in sličnim orodjem. Kakšen pomen je imela ta čudna povorka, nam ni znano, saj so Studenca!’1 mirni ljudje in se ne pretepavajo. In CfiHjip Ofid fr H P Telefonska zveza z Mariborom in kraji do Maribora se še dobi z normalno dobo čakanja, le na zvezo s kraji od Maribora naprej pa je treba čakati po več ur, kakor u. pr. nedavno s Celjem celo 3 ure. Ako se tozadevne razmere ne bodo v doglednem času zboljšale, je jasno, da se bode število telefonskih pogovorov znatno zmanjšalo, kar bo gotovo vplivalo kvarno tudi na dohodke državne blagajne. _________________________ Sreča. A.: »No, kako uspeva tvoja pisarna za posredovanje ženitev?« B.: »Izvrstno! Prva kandidatka se je takoj omožila.« A: »S kom pa?« B: »Z menoj!« T desni kep Mnogo bolj nego marsikateremu kosu slovenske zemlje je 1. 1918. napravilo usodno krivuljo Mariboru in mu zarisalo nov razvojni pravec. Kot središče vsestranskega novega uveljavljenja slovenske štajerske zemlje je v razmeroma kratki dobi dobil novo lice. Njegova nagla rast je terjala primeren prostor. Levi breg, prvotna naselbina, ni mogla zadostiti to potrebo, obronki slovenskili Koric silijo prevet k bregu Drave in ploskev proti Kamnici je preveč tesna in ie tudi za naselitev pretežno delavskih množic predraga. Treba ie bilo čez Dravo, na desni breg, iki proži kaj pripraven teren. Dasi ni zgodovinska rejnica, ie vendar značilno, da omenja pripovedka rimsko mesto Mcdaria, ki da je tudi stalo na tem bregu. Prikladna lega in suho prodnato peščeno t+o sto kot nalašč v stavbene, dasi ne toliko v kmetijsko-gospodarske trame«e. Sicer pa je naseljenec, ki si tu- kaj gradi svoj krov, odvisen od zaslužka na teh pragih bolj razločno zapisana kot svojih rok. V teku niti dveh desetletij je zraslo veliko naselje, ki se more številčno menda kosati z levim delom mesta. Njegovo lice pa nosi precej drugačen izraz od starega mesta. Oba dela mesta pa kažeta zelo nazorno razliko med prejšnjo in sedanjo dobo. Tukaj so priče prvotnega naselja in poznejšega blagostanja, dalje odtisi prehoda z obrtno-trgovskega gospodarskega življenja v nov racijonal-no-gospodarsko zasnovan svet in tam v kotu našega ManČestra — v Melju — pa ritem in tempo skrajno vracijonali-zirane industrije, ki ji prav ta kraj nudi dobre pogoje, pred vsem pa gonilno (električno) energijo in vodo. Dovolj razločno moremo razbrati zakone individualnega gospodarstva: za rastočo industrijo delovne množice. Večno živi zakon s trebuhom za kruhom je prispeval k množitvi desnega brega. Beg 7. grude, ki je neizbežen pojav sodobnih socialnih prilik, daja desnobreža-.nom osnovni ton. Borba za obstanek je, na nasprotnem bregu. Tam ob robu me stain izven njega pa vedrijo oni z dna, izvrženi in osamljeni kot neuvaževana količina, ki skriva najtežjo usodo. Življenje jili bruha iz svoje srede kot vrela voda pene na svojo gladino. Prva kompaktna naselja so zrasla spo-redno z železniško-prometnim razmahom; domovi železničarjev so zrastli kot celice stavbne zadruge, ki so se jim postopno priključevale strehe življenja voljnih in željnih delovnih rok. Ob največjem razmahu v letih konjukture, ko je postal Maribor naglo rastočemu številu prebivalstva pretesen, je morala v stanovanjskem pogledu poseči vmes občinska uprava z gradnjo nove kolonije. Kljub precej neokusnemu slogu je ta kolonija z leti postala prikupna. Vsa čast stanovalcem, večinoma državnim nameščencem, ki tako okusno krasijo svoj dom s primernim zelenjem in cvetjem. Sploh je opažati v tem pogledu zadovoljiv napredek prefinjenosti, kar je pripisati večji splošni izobrazbi Ob vsakem koraku sc odraža izredno močna tendenca v življenju. Ta mali človek kljubuje težkim socialnim prilikam z razmeroma mnogo jačjim impulzom kot ostale višje razvite socialne skupine« njegova vera v zakon vzajemnosti bi mogla služiti večkrat za zgled. Z medsebojno pomočjo, ki se najbolj uveljavlja med želczrnčar^i, se mnogo iažje prerivajo skozi ovire in zaznamujejo izredno lepe gospodarske uspehe, zlasti v stanovanjskem pogledu. Roka za roko: mizar vrača usluge mehaniku, klepar **' darju itd. Tako pridejo do cenenih domov. Novi prosvetni hram — deška meše-šola ;n dekl. osn. šola — ie temu iz®' brazbe potrebnemu in željnemu okraji' zelo dobrodošel m ga le dostojno krasi- Senika; vedno bolj sMijo tudi državm i.i (vugi nameščenci, ki jim stavi 'eVI breg v pogledu stanarine pretežke P°' goje. Spomnite se CMD> V Maribor u, dne 16. VI. 1937. Mariborski »Veternik'« T«*r amšmmmmmmrnimmoi ... Stiran Hlaeifoeske ih /Miške storite 1 l gozdarske službe. Premeščen je za -svetnika k gozdni itnovni v Sremski Mitroviči inž. Dragoljuib Trifunovič, doslej šef uprave gozdne imovine občine v Mariboru. Promoviran je bil na ljubljanski univerzi za doktorja prava g. Boris I ušek iz Ormoža. Čestitamo! Senzacija v Rogaški Slatini. Včeraj je bilo odigrano 4. kolo šahovskega turnirja, ki se je končalo s senzacionalnimi irezul-tati. Samisch je premagal našega prvaka Pirca, in sicer v 28. potezi, Gereben jc v 44. potezi premagal Nedeljkoviča, Bro-Put niku« Mairibor-Celje. Lične žepne vozne rede s tarifo je izdal Putnik. Dobijo se brezplačno v bilje-tamiei. 0 Utn in onetn Kaznovani Darlingitonski pastor, ki je izvršil poročne obrede NVindsorskega vojvode, se je nenadno umaknil s svoie župnije. Svojim faranom jc sicer dejal, da nima niegova ostavka nobene zveze z vojvo-dovo poroko, vendar pa prevladuje v javnosti mnenje, da je njegov umik posledica kazni radi neposlušnosti uapram vrhovnim predstavnikom anglikanske cerkve. Holiywoodske orgije Holly\vood ima svojevrstno senzacijo. Neko veliko filmsko podjetje je hotelo počastiti svoje številne dopisnike, zbrane v Hollywoodti, pa je prišlo na originalno misel. Priredilo jim je čudno gostijo, zdru ženo s tako svečanostjo, da je zasenčila vse orgije, kar jih poznamo iz časpv ritn-sikh cesarjev. Ko so prireditelji mislili, da .so gostje že dovolj pijani, so odprli vrata Klub tituliranlh V Ne\vyorku so ustanovili te dni »Klub tituliranih«. To je društvo, ki si je nadelo nalogo, zanimati se za vsakega novega aristokrata v Newyorku in ugotoviti, če je res pravi aristokrat. Pustolovcev je na svetu vedno več in mnogi se radi izdajajo za aristokrate, saj so ljudje še vedno tako neumni, da mislijo, da je aristokrat nekaj več kakor navaden človek. Klub tituliranih naj bi bil nekakšen odgovor na neštete sleparije pustolovcev, ki so se izdajali za evropske aristokrate. Novi klub se je obrnil na javnost s proglasom, v katerem pravi, da prisrčno pozdravlja vsakega pravega aristokrata in da mu bo radevolje dal priporočilo v obljki posebne vizitke, s katero mu bodo odprta vrata najboljših hiš Newyorka. Obenem klub prosi, naj mu vsak tuj aristokrat predloži dokumente, iz katerih je razvidno, da je res aristokrat. Čim prispe v Newyork kak aristokrat, dobi od kluba prijazno pismo s prošnjo, naj se zglasi v klubovi pisarni, če ni odgovora, pride čez tri dni drugo pismo, a čez tri dni brezpogojna zahteva, naj naslovljenec dokaže, da je res aristokrat, sicer bo po listih razglašeno, da klubu ni znan. Iz ostankov. Stara igralka je sedela pred zrcalom in se šminkala, da je njen obraz postal spet mladosten. »Doma sem poleg tega še dobra kaha-rica,« je rekla. »To vidim. Ti znaš še iz ostankov nekaj narediti,« je odvrnila znanka. ) .stran < larfborskl »V e č e r n i k« Jatn V M a r 11) o r u, dne 16. VI, 1937. t/CSti 101 topovskih strelov oznanja roistvo bolgarskega prestolonaslednika SOFIJA, 16. junija. Nj. Vel. carica Iva-na je danes zjutraj rodila prestolonaslednika. Ko je bila prebivalstvu sporočena vesela vest s 101. topovskimi streli, je zavladalo nepopisno veselje po vsej bol- garski prestolnici. Prestolonaslednik bo dobil pri krstu ime Simeon ter bo nekoč kot Simeon II. zavzel prestol. Krsta, ki bo izredno slovesen, se bosta udeležila tudi italijanska suverena. Franco pripravlja svečano vkorakanje v Bilbao PRI LEMONI SE VEDNO SRDITE BORBE. - SILNA ŠTEVILČNA PREMOČ FRANKOVCEV. SALAMANOA, 16. junija. Po poročilu iz glavnega stana Francove vojske so za ključene zadnje priprave za svečano vkorakanje Francovih čet v Bilbao. General Franco se ie odločil, da vkoraka osebno na čelu svoje armade v Bilbao da prevzame oblast nad baskovsko provinco. Da se pa ustvari varnost vkorakanja v baskovsko prestolnico, se bodo zasedle če nekatere strateško važne točke okol« Bilbaa. Srdite borbe se še vršijo pri Le-moni, kjer Baski še trdovratno branijo nekatere postojanke nekdanjega »železnega obroča«. Bilbao se nahaja popolno- ma v oblasti frankovcev in so bila prečiščena zadnja baskovska odporna gnezda v kompleksu hišnih zgradb. Kakor poročajo iz Bayonne je prispel tjakaj bas- kovski policijski prefekt iz Bilbaa, ki je izjavil, da je vsak nadalnji baskovski odpor spričo silne številčne premoči sovražnika brezsmiseln. Francoski parlament je s 347:247 glasovom sprejel sanacijske finančne predloge PARIZ, 16. juoija. Zasedanje parlamenta, ki se je pričelo včeraj popoldne, ie trajalo neprekinjeno do davi ob 7., koso bili sprejeti predlogi za saniranje financ s 347 proti 247 glasovom. Nevarnost za Blumovo vlado je bila tem večja, ker se je opoziciji priključilo tudi desno krilo radikalnih socialistov. Nekateri govorniki te ga krila so srdito napadali politiko sedanje vlade. Davi zarana je spregovoril predsednik vlade Leon Blum, ki je v velikem govoru prikazal finančno in gospodarsko situacijo, v kateri se nahaja Fran- Neurath v London BERLIN, 16. junija. Zun. min. v. Neu-Jv London. Razgovori se bodo nanašal' rath pojde na povabilo brit. vlade 23. trn. I predvsem na špansko vprašanje. cija. Oba zakonska predloga sta takoj po sprejetju v parlamentu šla v senat in ie Senatni finančni odbor takoj pričel s proučevanjem obeh zakonskih predlogov, ki jih bo obravnaval senat še v teku današnjega popoldneva. Prvotna domneva, da bo sicer Blumovi vladi nenaklonjeni senat odkloni) sanacijska načrta, se je izkazala kot nepravilna, ker bi nesprejetje pooblastil in zakona o finančnih reformah imelo za valutarno in gospodarsko stat1’” Francije nedogledne posledice. TRGOVCI! Svoje blago priporočate najuspešneje in najučinkoviteje v Veterniku", saj je ni družine v Mariboru in bližnji okolici, ki ne bi čitala „Veiernika OBRTNIKI! Nudite delo ? Iščete kupca ? Potom malih oglasov v „Veiemlku“ si lahko takoj pomagate, saj je „Veiemlk** kot edini obmejni slovenski dnevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširjen. Gottilniiarii! Imate na razpolago specijalitete, ki si jih zaželi še tako razvajen želodec ? Želite mnogo gostov, katerim bi radi postregli s svojo izborno kuhinjo, raznimi specijalitetami ter rujno kapljico ? Par vrstic v oglasnem delu t.VeiemlkB'* zadošča, da se zgrne k Vam na stotine žejnih ter lačnih Mariborčanov t Hišni gospodaril in naiemniki! Imate stanovanje, ki bi ga radi dal iv najem ali morda sobo, ki bi jo radi dali v poa-najem ? Brž dobite interesente s pomočjo ,.VmŽmrnikOVmga“ malega oglasnika, ki ga v mestu in okolici povsod čitajo ter uvažujejo lastnik in dobe vatjo Previdnost. Mati se jezi na sinčka, ker je pokazal svojemu tovarišu jezik. —■ Ne, jezi se, mamica, saj sem moral storiti to. Tovariš je hotel vedeti, kako dolg jezik imam, če bi mi mogel dati polizati sladoled enkrat ali dvakrat. -+• Hčerkica kralja Jurija VI. princesa Lily-beth je v Angliji menda še bolj popularna kakor Shirley Temple v Ameriki, še pred odstopom Edvarda Vili. se je vrnila nekega dne s poseta z zelo lepo punčko. t*. Kdo ti je dal tako lepo punčko?, io. je vprašala mati. — Nihče, mama, sama sem jo vzela, in bridko je plakala, ko je morala punčko vrniti. Spomin. Oče: čas je že, da gremo spat. Mislim, da bi bilo dobro, da bi sc tudi Julkin ženin poslovil. Mati: Pusti ju, naj še malo pokramljata. Spomni se, kaj sva delala midva, ko sva bila mlada. — Gromska strela! Na to sem pač čisto pozabil! Takoj ga zapodim. Razno VZAMEM V OSKRBO male otroke na deželo, tudi večje na počitnice od 150-— do 200.— Din na inescc. Naslov v upravi. 31238 CENENI TAPETNI K se priporoča. Arzenšek, Slovenska ul. 8-1. 3239 Marsikomu je žc bilo žal, da se ni pred nakupom KOLESA ALI ŠIVALNEGA STROJA ugledal vzorce pri nas. Sa-rno izbrano blago, , poštena cena. Plačilo lOo.~ Din mesečno, naplačilo 100-— Din. Studenci. Ulica Kralja Matjaža 20 (blizu Bele zastave«). 3242 Kupim Sobo odda LEPO, SONČNO STANOVANJE v novi hiši, soba in kuhinja se odda. Studenci. Kralja Pc\ tra c. 45. 3240 OPREMLJENA SOBA se odda takoj. Kopalnica. Naslov v upravi. 3220 LEPO STANOVANJE dvosobno, parketirano, oddam s 1. julijem. Studenci. Ciril-Metodova 17, nasproti pošte. 3241 Službo Uče SONČNO opremljeno sobo v centrumu oddani. Vprašaiti: Fassvvald, Šivilja, Aleksandrova c. 12-11. 3236 Stanovanje SLUŽBO TRGOVSKEGA SLUUE ali kaj sličnega iščem. Naslov v upravi lista. 3237 - IŠČEM STANOVANJE (3 sobe s kopalnico) za 1. oktober ali 1. november t. 1. — Ne preveč na periferiji. Ponudbe pod »Jesenski termin« na upravo lista. 3221 Širite „Večernik“ STARO ŽELEZO. KOVINE. litine vsakovrstne stroje ter vse železne predmete plačujem po najvišjili cenah. Prepričajte se! Justin Gustinčič, Tattenbacliova 14. 2C31 Prodam APNO IN CEMENT dobite, najcenejšc in dostavi je no v lesni trg. Albin Ceh, Ma ribon Bctnavska c. 4. 3230 lokal KLET velika, suha, vhod brez stopnic sc odda pri kolodvoru-Vprašati: Aleksandrova 32-11 3E43 aar |k| I f E in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših J I E P| IVE stanovanjih uničuje lesinsekcijski odd. HP Oroinova ul. 2/1, Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1281 i|FOTO AMATERJI!: 11 Najsigumejši in kvalitativni FILMI samo ^ ISOCHROM in |i ISO P AN!:: Tudi razvijamo, kopiramo in povečamo ! • < > Solidno in poccni ! ’ Foto trgovina Ivan Pečar, Gosposka ulica H-!! Oglašujte v "Veterniku" Sodoma in Gomora 21 V lriši poisiepc in polgluhe ženice v Hasji ulici jc vladalo zadovoljstvo. V kuhinji je sedela posestnica in poljubovala masten škapulir, iki ji ga je izročil gosposki človek, češ, da jt ga pošilja pater Angelik v zahvalo, ker je na njegovo prošnjo v pozni močni uri vzela tujo žensko pod streho. Ta gosposki človek, ki je rekel, da je (brat tuje ženske, je star,ki tudi povedal, da je škapulir posebno dragocen, iker jc v njem zašite nekaj dlake tistega kozla, ki jc na gori Libanon, kose je Judež obesil, talko meketal, da so se tresli stolpi v Damasku. Ženica je bila srečna m vesela tega škapulirja, spoštljivo ga je stiskala na srce in v duhu blagoslavljala darjtelja patra Angelika. Med tem je pa tuji gosposki človek sedel v njeni sobi in na kolenih mu je sedela ubegla minica in oba sta se poljubovala, se smejala in objemala v neskončni sreči. Vunos sta se tudi menila o svoji prihod-njosti in delala načrte, kaj jima je storiti. »Najprej si moram zagotoviti kak zaslužek«, je menil Angelik. »Nekaj denarja imam in za nekaj časa sva brez skrbi Ali misliti jo na prihodnjost... E, če bi jaz šo kaj drugega znal kot tercijalke za norca imeti, Ibi žc šlo. Tako bo pa težko.« t Saj si vendar študiran človek,« je pripomnila Adelgunda. »Ali, lepo te prosim! V šolo sem pač hodil, učil se pa nisem nič. Zmerom sem mislil, da me bo pamet žc tako srečala brez učenja. Zdaj se pa kesam. Ko bi smel vsaj povedati, kdo da sem. Pa ne smem. Skrivati se morava, drugače bi naju vtaknili zopet v samostan in to bi bila nesreča vseh nesreč.« Kar žalosten je postal Angelik in povesil glavo. Toda le za trenutek, zakaj Adelgunda ga je prijela za obe ušesi in mu dala gorak poljub, da je hipoma pozabil na vse gorje. »Bo že kako šlo,« je rekel nekako prešerno. »Dokler boš ti pri meni, ne izgubim poguma. Tu ne moreva ostati, kajti ■babnice bodo hitro izvedele, da je ušel pater Angelik in da je izginila sestra Adelgunda. Premislil sem se že vse in napravil svoj načrt. Nastopiti morava seveda kot tujca in ker nimava poročnega lista, se bodeva izdajala kot brat in sestra. Rekla bodeva, da sva doslej živela na deželi.« Adelgunda jc bila z vsem zadovoljna-^ »Izročam usodo svojega življenja tvojim rokam, moj zlati kapucinarčck,« i° r®' kla nežno in je svoje melvke roke ovi • Angelikti okoli vratu. »Jaz te ljubim in upam, da postane srečna s teboj. . Združila sta se v vročem, dolgoti u. nem poljubu. ,.k »Zdaj pa na delo,« je vzkliknil Augc iu se sredi sobe široko razkoračil. »•>’ ' pojdem kupit kovčeg in nekaj obleke perila, potem poiščem stanovanjc n» P dem potlej z vozom po tebe, kajti v obleki, ki sva si jo izposodila, ne na ccsto. To je za danes najino oprav ' Zvečer pa pojdeva v »Pekel«, da vifl j kako se ljudje dobro imajo in ^il S.. \ lepega naučiva.«______________________(D^. Darujte za azilni skladPJi! ladaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. 'liska Mariborska tiskarna d. ' - - ' predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.