Leto XVIII. r Celju, dne 29. maja 1908. Štev. 61. Uredništvo jena Schillerjevicesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za fnserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Za kulturne zahteve avstrijskih Slovanov. (Izvirno poročilo „Domovini".) V Pragi dne 25. majnika. V nedeljo dne 24. majnika se je vršil v Podčbradih, rojstnem mestu češkega kralja Jurija iz Podžbrad,, veliko manifestačno zborovanje, ki ga je priredilo dijaštvo podžbradsko s protektoratom mestnega in okrajnega zastopstva. Po slavnostnem in prisrčnem sprejemu došlih slovanskih gostov na kolodvoru in pred spomenikom slavnega češkega kralja na mestnem trgu se je napolnila prostorna dvorana „občanske z&ložne" do zadnjega kotička. Shodu je predsedoval poslanec prof. Hr&sky, ki je v svojem pozdravnem govoru označil namen te manifestacije, ki bodi kulturna, politična in slovanska. Izmed slovanskih poslancev so bili navzoči prof. Drtina, dr. Baxa, Čech, Dvofaki Rychtera, Velich, dr. Bulin (Brno), prof. Mandič in Štrekelj (za jugoslovanski klub) vseučiliška prof. dr. Aleksej Kolessa in dr. Dnie--strjanski iz Lvova, slovensko narodno-radikalno dijaštvo so zastopali delegati društv? „Adrije" v Pragi. Pozdravne brzojave so poslali poslanci Kramaf, Hribar in Hlibovicki iz Varšave, prof. Masaryk in dr. Rybaf iz Trsta. Poslanec prof. Drtina je podal v svojem govoru splošno sliko današnjega kulturnega stanja avstrijskih Slovanov, ki se dolga desetletja borimo za kulturni naš razvoj in napredek, a smo v tem težkem delu navezani nase, pre-mnogokrat ločeni in razprti med seboj. Naša centralistična, birokratična, ne- moderna vlada še danes vidi svoj cilj v brezprimernem protežiranju gospod-stva nemške manjšine v škodo in oviro slovanski večini, ki se mora boriti proti tej vladi z vso silo in vsem odporom, proti vladi, ki ne vidi svojih velikih kulturnih dolžnostij, ki nam jih dolguje, ako hoče, da Avstrija postane moderna država, ki vidi svojo zadačo v razvoju in napredku svojih narodov — in ne v poneumnjevanju, zatiranju in nazadovanju. Na šolskem polju prav po mačehovsko zanemarja država naše zahteve; oni milijoni, ki jih zbirajo leto za letom naše ' šolske družbe (Matica školskd, Ciril Metodova družba itd.) govore državi dovolj glasni in jasni memento, da odneha od krivic in krene na druga pota. — Kričeča nadštevilna premoč nemškega šolstva od najnižje stopnje do najvišjih narodnih in kulturnih središč — do visokih šol nam živo kaže sistematično zatiranje naše. Umetno prenasičenje nemštva in odrekanje vseh pravic in zahtev Slovanstvu — to je danes slika kulturnega življenja Slovanstva v Avstriji. Če hoče imeti država pravo do eksistence, ne sme poznati ne narodov prve ne druge vrste. — Ker smo prepričani, da leži v vedi moč in v pravici podlaga državnega ustroja, zahtevamo tudi od države, v kateri živimo, da postane zares moderna država ravnopravnih narodov, ki vidi v njih zadovoljnosti in napredovanju lepšo svojo bodočnost. — Naraven je po-stulat nacionalizacije in demokratizacije pouka, naraven je postulat za svobodo prepričanja in vede svobodne, proste vseh uplivov političnih strank, cilj znanstvenega dela je resnica in v boju za svobodo visokih šol, kjer se goji veda, ki so naša najvišja kulturna središča — ne poznamo kompromisov. — Rusinska univerza v Lvovu, slovenska univerza v Ljubljani, druga češka univerza v Brnn in veljavnost izpitov na zagrebški univerzi za tostransko polovico je že dolgo naša zahteva, ki se mora izpolniti. Za 35% Nemcev v Avstriji je 5 univerz, 60°/o Slovanov ima pa cele 3 — Rusini, Slovenci in Hrvati (tostranski) nobene. Natančno in podrobno detajlirano razpravo o slovanskem šolstvu vseh strok so izpolnili še razni govorniki, ki so se v vsem pridruževali izvajanjem prof. Drtine. Za Moravske Čehe je govoril poslanec dr. Bulin, za Hrvate poslanec hrvatsk. sabora Stjepan Radič iz Zagreba, prof. Mandič in poslanec Štrekelj za Slovence — poslanca Kolessa in Dniestranjski za Rusine. V imenu slovenske akademične omladine je govoril fil. Ivan Lah kot zastopnik akad. društva „Adrije". Resolucijo, ki se je sprejela, prinašamo, v kolikor se tiče jugoslovanskih zahtev (slovenskih in hrvatskih): Na manifestačnem zborovanju „za kulturne potrebe avstrijskih Slovanov" zbrani v Podžbradih dne 24. maja 1908 protestujemo odločno proti nazadnjaškim stremljenjem na šolskem polju, proti omejevanju svobode mišljenja in pouka in proti narodnostni krivici, ki ovira nenemškim narodom te države ustanovitev in razvoj potrebnih kulturnih institucij. Zahtevamo popolno samoupravo narodov na šolskem polju, ponarodenje šolske uprave in pravično zastopstvo vsake narodnosti v šolskih svetih in uradih. Šola bodi v oskrbi in upravi vsakega naroda posebej, v na-učnem ministerstvu pa se naj ustanovijo narodne sekcije- Za slovenski in hrvatski narod v Cislajtaniji zahtevamo v spošnera to-le: 1. pomnoženje slovenskih narodnih (ljudskih) šol na Koroškem. Štajerskem in Primorskem, ustanovitev slovenske javne šole v Trstu in Gorici, hrvatskih ljudskih šol v Istri; 2. ustanovitev primernega števila slovenskih in hrvatskih meščanskih in nadaljevalnih šol. 3. Učiteljišča v Celovci, Ljubljani, Mariboru, Gorici morajo odgovarjati narodnim potrebam, v Primorju se naj osnuje novo slovensko in hrvatsko učiteljišče. 4. Zahtevamo ustanovitev slovenskih in hrvatskih gospodarskih, obrtnih in trgovskih šol. Nižja obrtna šola v Ljubljani se mora primerno upraviti, v Trstu se naj ustanovi nova obrtna slovenska šola. V Primorju se naj ustanovijo v primernem številu slovenske in hrvatske nantične šole. 5. Zahtevamo ustanovitev izključno slovenskih gimnazij in realk na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, takoj pa slovenske paralelke v Trstu in Gorici. 6. Za jugoslovansko visokošolstvo zahtevamo: a) da bi izpiti na zagrebški univerzi imeli veljavo v Cislajtaniji, ustanovijo se naj za to potrebne stolice za avstrijsko pravo na univerzi v Zagrebu. b) poleg jugoslovanskega znanstvenega centra v Zagrebu naj se po- LISTEK. Vij. Rusko napisal N. V. Gogolj. Poslovenil J. A. G1 o n a r. (Dalje.) Ko se je zbudil filozof, je bila vsa hiša po konci: .ponoči je umrla hčerka. Služabniki so tekali na vso sapo sem in tje; nekatere starke so plakale; tolpa radovednežev je gledala skozi plot na dvorišče, kakor bi lahko kaj videla. Filozof je začel iz dolgega časa ogledovati vse to, česar ni mogel videti po noči. Gospodova hiša je bila nizko, ne veliko poslopje, kakoršna so se stavila v starih časih v Malorusiji; bila je pokrita s slamo. Mala, oglata in visoka veranda z oknom, ki ja bilo podobno kvišku obrnjenemu očesu, vsa poslikana z modro in žolto barvo in rdečimi polumesci, je slonela na hrastovih stolpičih, ki so bili do polovice okrogli, spodaj šesterooglati, na vrhu pa klobasasto zviti. Pod verando je bilo malo podstenje s klopmi na obeh straneh. Na straneh hiše so bila enaka podkapja na stebričih, ki pa so bili drugače zaviti. Pred hišo je zelenela visoka gruška z lepo krono in trepetajočim listjem. Sredi dvora je stalo nekoliko žitnic v dveh vrstah, ki sta tvorile nekako ulico proti hiši. Za žitnicami sta, ravno nasproti vratom, bile dve kleti, obrnjeni jedna proti drugi in tudi s slamo pokriti; v jedni steni vsake kleti so bila nizka vrata; stena je bila vse vprek in vprek poslikana: na eni je bil naslikan kozak, ki je sedel na sodu in držal v roki vrč z napisom: Vse izpijem! —, na drugi pa steklenica in ob nje straneh, zaradi lepšega, konj s kvišku obrnjenimi nogami, pipa, bobni in napis: Vino je veselje kozaka. S podstrešja jednega hleva je gledal skozi ogromno lino boben in ob njem par trobent iz medi. Pri vratih sa stala dva topa. Vse je kazalo, da ljubi gospodar zabavo in da je njegov dvor večkrat videl hrupno goščenje. Za vratmi sta bila dva mlina na veter. Za poslopjem so se razprostirali sadonosniki in med drevesnimi kronami so se videli komaj črni pokrovci dimnikov koč, ki so se skrivale v zelenju. Na severni strani je stala strma gora, ki je s svojim podnožjem segala do dvorišča. Človeku, ki jo je ogledoval od spodaj, se je zdela še bolj strma i na njenem visokem vrhu je štrlelo tu in tam pokvečeno steblovje suhe stepne trave in se jasno odbijalo od svetlega obzorja, ki se je videlo za njim. Gola, glinasta gora je vplivala nekako žalostno na opazovavca; deževje jo je vso razrilo in si naredilo po njej dolge struge. Na jedni strmini sta stali dve koči; nad jedno je razprostirala svoje veje široka jablan, podprta pri zemlji z močnim koljem in prisipano zemljo. Jabolke, ki jih je stepal veter, so se kotale naravnost na gospodovo dvorišče. Z vrha je peljala po celi gori cesta, ki je ob vznožju šla mimo dvora v vas. Ko je filozof ogledoval njeno strašno strmino in se spomnil sinočišnje vožnje, se je prepričal, da ima gospodar ali zelo p&metne konje, ali pa da imajo kozaki tako krepke glave, da se niti v pijanosti niso na glavo prevrnili v globo-čino skupno v velikanskim vozom in tovorom. Filozof je stal na precej visokem mestu sredi dvorišča, ko se je obrnil in pogledal v nasprotno stran, se mu je odprl popolnoma drugačen razgled. Vas se je čim dalje bolj širila in razprostirala na ravnino; nepregledni logi so se vlekli daleč proti obzorju, kjer je njihovo svetlo zelenje temnelo čim dalje bolj. V dalji se je svetilo nekaj vasic, dasi so bile oddaljene nad 20 vrst. Na desni strani teh logov so se vlekle gore in ob njih se je kot komaj viden pas blestel in temnel Dnjeper. — Ej, krasna zemlja! — je rekel filozof; — tukaj bi človek živel, ribaril v Dnjepru in po ribnikih, lovil ptiče v mreže ali pa jih streljal; mislim, da mora biti tukaj tudi mnogo dropelj. spešijo priprave za ustanovitev slo venske univerze v Ljubljani, predvsem fakulta pravniška in filozofska. c) v Trstu se naj omogoči razvoj tehnično-trgovskega centra jugoslovan skega. (O vseh teh naših postulatih še spregovorimo obširnejše.) Slovanska solidarnost in praktična slovanska vzajemnost — v tem geslu dobojujemo boj, ki ga bojujemo za svojo kulturo — v tem znamenju se je vršilo to pomembno zborovanje. Daleč za nami so oni romantični časi, ko smo v besedi slovanska vzajemnost videli svoj spas. — Zgodovina političnega življenja našega nas je učila verovati v sebe, v svoje sile — uči nas dela. Kljub vsej razcepljenosti pa čutimo, da se krepi, da vstaja slovanska vzajemnost na podlagi istih kulturnih zahtev, manj veličastna na zunaj, a realnejša in trajnejša. Te misli so nam nekako odmev celotnega zborovanja, ki naj budi v domovini življenje, da vstane narod na delo za kulturno prerojenje svoje in stopi jednakovreden v vrsto slovanskih narodov. Župa nstvo in vojaške tiskovine. Splošne je znano, da vojaške oblasti nemščino najbolj vsiljujejo našemu narodu. A to se godi ponajveč zaradi tega, ker niso med Slovenci naletele na odpor. Tudi politične oblasti podpirajo to ponemčevanje. Tudi te vsiljujejo občinam samonemške tiskovine v vojaških zadevah, dokler jih namreč hočejo te sprejemati. Pred več meseci je dobila občina Kokarje tiskovine v zadevi črne vojske. Vse tiskovine so bile slovenske, le tiskovine za zdravniška spričevala so bile nemške, češ, te spisuje zdravnik, ki zna vsak nemško, torej ni treba slovenskih! Toda občina Kokarje se dobro zaveda svojih pravic, ki so dane vsem državljanom v XIX. členu državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1. 1867., rekoč: „Vsak narod ima neovrgljivo pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti." Ona je te samonemške tiskovine vrnila, sklicujoč se na omenjeno važno zakonito določbo in je izjavila, da župan ne bode mogel v slučaju potrebe teh tiskovin rabiti, niti nemško pisanih zdravniških spričeval potrditi, naj se torej dopošljejo občini slovenske tiskovine. Po preteku 4 mesecev je politična oblast zahtevi občine ustregla, dopo- _ "'V i:U" v 1 : > t- •<*(! s b slavši ji popolnoma slovenske tiskovine za zdravniška spričevala. Oskrbela jih je iz državne tiskarne. Iz tesra sledi, da bode vsak zdravnik, ki bode v ti zadevi imel posla, spisoval za občino Kokarje slovenska spričevala in da bode morala vojaška oblast s slovenskim jezikom računati. Zadeva se bode morda komu malenkostna dozdevala, toda kdor ima količkaj živ čut do narodovih pravic, bode potrdil, da obstojajo vse naše pravice in nam prizadjane krivice iz neštevilnih »malenkosti". Urediti vse te malenkosti v smislu pravice, se pravi biti narodnjak in delati za narod Mi vemo, da občina Kokarje ni osamljena v tem svojem plemenitem delu. Več jih je, ki se jednako potegujejo za narodove pravice, naj nam blagovolijo uspehe priobčiti. Poziv vsem narodnim društvom na Štajerskem in Koroškem. Ker društva povzdigujejo splošno izobrazbo naroda, je od društvenega (družabnega) življenja odvisen dbstoj in napredek vsakega naroda; skrbeti moramo torej v prvi vrsti, da bodo naša narodna t. j. nepolitična društva kolikor mogoče najbolj uspešno vršila svojo nalogo. — Kakor poedini človek sam tako tudi poedino društvo samo ne more storiti toliko in tako, kakor je to mogoče združenim močem. Mnogo društev sicer vrši svojo nalogo, a storila bi lahko še več, ko bi bila zvezana v organično celoto. Dosti pa je društev, ki se vsled raznih zaprek ne morejo razviti ter pešajo, ker ni od nikoder pomoči. Odpomoči pa more le krepka organizacija. Nasprotniki so v tem oziru dobro organizirani, a slovenska narodna društva na Štajerskem in K6-I roškem, kjer je društveno delovanje življenjskega pomena za nas, pa so žal še neorganizirana. — Da se odpomore tem nedostatkom, se je osnovala na Velikonočni pondeljek v Celju „Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem". Izvolil se je pripravljalni: odbor, ki je že vložil potrebna pravila oblastim v potrjenje, tako da bode ta „Zveza" začela v najkrajšem času delovati. Ta „Zveza" bo nudila udruženim društvom obilo in velikih koristi; podpirala jih bo v vsakem oziru, posebno pa omenimo sledeče: 1. „Zveza" bode ustanovila veliko centralno knjižnico, iz katere si bode vsako društvo, ki pristopi k tej „Zvezi izposojevalo knjige za svojo društveno knjižnico. To bo velike važnosti in bo nudilo društvenikom obilo koristi, ker če posamezna društva tudi nimajo velikih svojih knjižnic, dobe pa knjige od zvezne centralne knjižnice. 2. Na prireditve udeleženih društev bo „Zveza" pošiljala govornike. Živa beseda, govorjena iz srca v srce, ima največji vpliv in uspeh in zato se tista društva, ki imajo na razpolago dobre govornike, krepko razvijajo. Ker pa nima vsako društvo v svoji sredini na izbiro dobrih govornikov, bo „Zvt za" posredovala. In ne le to, temveč s sistematičnim delom bo ..Zveza" vzgo-jevala govornike, da se društveno življenje in s tem splošna izobrazba naroda visoko povzdigne. 3. Včasi se tudi zgodi, da manjka moči za društvene prireditve (veselice, predstave itd.); tudi v teh slučajih bo „Zveza" posredovala in pomagala društvom, ki pristopijo k nji kot članice. 4. S sistematičnim vsestranskim izobraževalnim delom, kakoršnega posamezna društva ne morejo vsako zase vršiti, hoče „Zveza" poglobiti narodno prepričanje in pridobiti narodu čim več neodvisnih samostojno mislečih, na svojo izobrazbo se opirajočih in zato neomah-ljivih moči, da se naše ljudstvo povzdigne do kar mogoče visoke kulturne stopnje in narodne osamosvojitve. Namen je lep, vzvišen in z jekleno voljo bomo delovali na njega izvršitvi, a čim več nas bo, tem lažje in bolje bomo vršili stavljeno si nalogo in torej prosimo, da bi vsa slovenska narodna nepolitična društva blagovolila pristopiti k snujoči se rZvezi narodnih društev na Štajerskem in Koroškem". Poslane jim pristopne izjave naj blagovolijo izpolniti, podpisati ter čim prej mogoče vposlati na naslov: A. Pesek, šol. vodja v Narapljah pri Ptujski gori. Na delo torej za prosveto naroda! Stvar je plemenita in važna ter ne trpi nikakega odloga. Za pripravljalni odbor: A. Pesek. Politični pregled. Domače dežele. — V državnem zboru so v sredo nadaljevali razpravo o proračunu. Za to razpravo je določenih 200 ur, ki so se razdelile na stranke sorazmerno po njihovem številu. V začetku seje je minister odgovoril na interpelacijo o krvavih dogodkih v gališki rusinski vasi Černihovu (podrobnosti poročamo na drugem mestu); obljubil je natančno preiskavo. Kaj pomeni ta »natančna" preiskava v deželi, kjer so namestnija in vse oblasti do zadnjega orožnika napolnjena s sovraštvom do Rusinov? O ministrovem odgovoru se bode razpravljalo menda danes. V sredini seji je govoril načelnik nemško-narodnega kluba, Chiari. Zagovarjal je znano „Gemeinburgschaft" — a povdarjal je da bodo napredni nemški poslanci vstrajali v „boju" za načela naprednosti in svobode. Kdo jim verjame? Nemško - nacijonalni listi — izvzemši židovske — pišejo popolnoma drugače. Z narodnega stališča imajo vsaj za sedanji čas prav. K vragu vsa načela — ako se gre za tlačenje Slovanov, osobito nas Slovencev. * V sredo je v državnem zboru spregovoril tudi državni poslanec Roblek. Začel je govoriti slovenski, apelujoč na vse slovenske poslance, da se skupno uprejo vladi, ki nima za nas ničesar drugega kakor bič in zaničevanje. Nato pa je obširno in temeljito govoril o germanizaciji, katero naša vlada s tako velikim pritiskom in uspehom širi pri vseh političnih, sodnih in davčnih uradih na Sp. Štajerskem, in o krivicah, ki se nam gode na šolskem polju. Zlasti tu je poudarjal lju-beznjivo skrb naše vlade za spodnje-štajerske Nemce in nemškutarje. Obširno je govoril o celjskem gimnazijskem in ljudskošolskem vprašanju; pri tem mu je Marckhl večkrat ugovarjal. Vedel pa ni večinoma ničesar drugega reči, kakor: „Ni res!" Konečno je izjavil, da ne more imeti ne on in ne »Narodna stranka" zaupanja do vlade in da bode glasoval proti proračunu. * V brambnem odseku državnega zbora je govoril domobranski minister Georgi o novem brambnem zakonu. Najvažnejše določilo o tem zakonu bi bila dveletna vojaška služba in očFprava srečkanja. Oziralo se bo le na telesne zmožnosti posameznikov. Vendar pa se bode prehod k dveletni vojaški službi zvršil polagoma. Dotlej pa se bodo olajšala nekatera določila starega bramb-nega zakona. — V isti seji je izjavil ministerški predsednik, da se Ogrom pri zadnjih pogajanjih glede častniških plač ni dovolilo nobenih koncesij. * Poslanci dr. Kram&f, Hribar in Hlibovicki so se mudili minule dni v Petrogradu zaradi vseslovanskega shoda. Bili so zelo slovesno sprejeti. Vršilo se je več slavnostnih sprejemov in obedov, govorili so se navdušeni govori o kulturnem, duševnem jedinstvu — a Sadja pa bi lahko nasušil in prodal v mesto velikanske množine ali pa ga, kar je še bolje, sežgal in naredil iz njega žganjico, ki ji ne najdeš para. Seveda to človeka nikakor ne moti, da bi ne pomišljal, kako bi se izmuzal odtod. Za plotom iz protja je opazil ozko stezico, ki je bila že popolnoma pre-raščena z visoko travo; nehote je postavil nanjo nogo, najprej, da bi se malo izprehodil, potem pa tako-le med kočami naskrivoma smuknil v polje, kar je naenkrat, in popolnoma nepričakovano občutil na svoji rami precej močno roko. Za njim je stal starec, ki se je včeraj tako pritoževal, da sta mu nmrla oče in mati in da je sedaj sam in osamljen. — Zaman misliš, gospod filozof, kako bi nam odletel, pri nas ni tako, da bi človek lahko kar izginil, tudi so steze za pešce jako slabe. Pojdi rajši z menoj k gospodu, on te že dolgo čaka v sobi. — Pojdiva! No seveda ... z veseljem — je rekel filozof in se napotil za kozakom. Stotnik, že postaren, s sivimi; brkami in žalostjo v obrazu, je sedel v sobi pri mizi in imel glavo oprto na oba lahta. Bilo mu je okoli petdeset let; globoka žalost in neka bledikasta barva v obrazu pa sta kazali, da je nekaj naenkrat ubilo in umorilo njegovo dušo, da je vsa prejšnja veselost in burno življenje izginilo na veke. Ko je vstopil Homa s kozakom v sobo, je odložil jedno roko in jima na lahko pokimal v odgovor na njujin poklon. Homa in kozak sta spoštljivo obstala pri vratih. — Kdo si in odkod, kakega poklica, dober človek? — je vprašal stotnik ne ljubeznjivo in ne strogo. — Filozof, Homa Brut. — A kdo je bil tvoj oče? — Ne vem, velemožni gospod. — In tvoja mati? — Tudi za mater ne vem. Po zdravi pameti pa sem — seveda imel mater, a kdo je bila in odkod, kedaj je živela, tega, spoštovani gospod, pri Bogu, ne vem. Starec je umolknil in videlo se je, da o nečem razmišljuje. — Kako si se ti seznanil z mojo hčerjo? — Nisem se seznanil, velemožni gospod, pri Bogu, nisem se seznanil. Še nobenih opravkov nisem imel z dekleti, odkar sem na svetu. Eh, da bi jih ... da ne rečem kaj nespodobnega? — Kako pa da je ona ravno po tebe dala poslati in ne po koga drugega? Filozof je zmigal z ramami. —1 Sam Bog ve, kako bi si naj človek to razložil. Saj je znano, da pade dekletom včasih kaj v glavo, česar še niti najučenejši človek ne more razložiti; pregovor pravi: „Skači, vraže, kakor ti gospod nkaže." — Ali ne lažeš, gospod filozof? — Naj me pri tej priči gromska strela udari, če lažem. — Ko bi samo minuto še dalje živela — je rekel žalostno stotnik — pa bi izvedel vse. »Naj nihče ne moli nad menoj, samo pošlji, ljubi očka, takoj v kijevsko semenišče in pripelji semeniščnika Homo Bruta; on naj moli tri noči za mojo grešno dušo. On ve . . ." A kaj ve, tega nisem slišal: komaj je moja golobica to izrekla, pa je že umrla. Ti, dobri človek, si gotovo znan po svojem svetem življenju in po svojih bogoljubnih delih in ona je mogoče čula o Tebi. — Kdo? Jaz! — je rekel filozof in stopil začudeno za korak nazaj — jaz in sveto življenje? — je rekel in pogledal stotniku naravnost v oči. Bog z Vami, gospod! Kaj vendar govorite! Jaz, ki sem — dasi se ne spodobi kaj takega praviti — bil pri pekinji na sam veliki četrtek. — No, seveda ... A to je že tako določeno. Se danes moraš začeti svoje delo. \ cilj je vočigled današnjemu položaju daleč za gorami. Goriški deželni zbor se skliče dne 16. junija k dvodnevnemu zasedanju, da se konstituira. Dopisi. Od Sir. Primoža nad NVuto. Naša občina je po večini slovenska. Nikdar nam ni prišlo na misel, da bi nas vladal Nemec, čeprav za kratek čas. Človek obrača, Bog obrne. V nedeljo, 17. t. m. smo volili , župana. Izvolili smo sicer Slovenca, ali kar smo ta dan doživeli, je ne-čuveno. Komaj da smo zmagali. Ljudstvo je bilo razburjeno in se strme popraševalo od kod ta nevarnost, ko je v odboru vendar 9—10 Slovencev. Nikdar nismo mislili na nevarnost, ali žal, treba bo od zdaj naprej resnične razmere upoštevati. Kdo pa je Kriv temu? Največ je kriv temu neki »Slovenec" Orth. Mož živi v gričih med Nemci in zato misli, da mora izdati slovensko stvar. Sam sicer ni toliko kriv. Preveč posluša nemškutarske učitelje in rimske poganjače. Njegova klerikalna nadutost ga je tako daleč spravila, da je vesel, če le zamore dati Slovencem kako brco. Že pred volilvami je brcal okoli sebe, da se je kadilo. Mi temu brcanju nismo pripisovali nobone važnosti, posebno potem ne, ko so to brcanje merodajne oblasti primerno kaznovale. Gospod Orth, kdo vam je plačal te kazni ? Nemškutarski učitelji in naduti duhovniki ne; morda pa Siidmarka ? Sicer je pa zmiraj ista pesem s takimi ljudmi! Ko jim slovenske posojilnice ne morejo več zaupati, obrnejo se na nemškutarsko stran, rogovilijo tu nekaj časa proti vsemu, kar je slovenskega, da dokažejo tako svojo usposobljenost za pravega nemškutarja, potem pa hajdi v »Siidmarkino" blagajno! Molčali bi še, da bi nam mož tudi drugih ne odtujeval, ali ta zgaga bi bila zmamila kmalu večino mož in slovenski župan bi bil šel po vodi. Še nekaj! Same • Nemce je podpihoval, naj kandidirajo, drugo, da je njegova stvar. Moramo mu še zaklicati: Le postani v nemških hribih Nemec, k nam dol pa nikar ne hodi s tvojo nemškutarsko učenostjo in klerikalno zlob-nostjo, samo glej, da ne boš od samih Nemcev kedaj obrcan. Vam zavednim odbornikom pa kličem: „Bog Vas vivi!" Glejte, da se je to sramotno početje prvič in zadnjič zgodilo. Podpirajte svojega župana po vaših močeh v blagor občine. Ne pripustite, da bi Vam kak nemškutar pri glasovanjih delal zgago. Prišle bodj zadeve na glasovanje, ki bodo nasprotnike osupnile. Nič se jih ne ustrašite in nič jim ne priza-: našajte, se bodo že privadili. Zastavo moramo drugače postaviti in ko bo župan; videl, da smo možje na svojem mestu, se ne bo ustrašil ne truda ne žrtev za blagor občine. Grafika odvetniška zbornica in slovenščina. Mariborski; odvetnik dr. N. je vložil pri sodišču vj Mariboru v neki civilni "zadevi npor,| pisan v slovenskem jeziku. Ker nasprotnik, bivajoč v Berolinu, ni vešč slovenščine, obrnil se je na mariborsko sodišče za prestavo dotičnega spisa. To je bil ogenj v strehi, ko je zvedel tukajšnji predstojnik okrajnega sodišča svetnik Liebisch, da si upa nemški odr vetnik vložiti slovenski spis; takoj ga naznaniti odvetniški zbornici. In res, dotični odvetnik dobi od zbornice oz. od preiskovalnega komisarja sledeče . pismo: »Gradec, dne 30. prosinca 1908. Krlj. trgovinski sodnik v Berlinu J. G. v Berlinu vložil je pri disciplinarnem svetu štaj. odv. zbornice proti Vašemu blagorodiju ovadbo, v kateri' navaja, da je Vaše blag. v zadevi J. G. proti A. St. v Mariboru zavoljo 412 mark 15 pf napravilo vlogo v slovenskem jeziku (E 2661/7), dasiravno je bilo vse ostalo postopanje v nemškem jeziku, in je g. A. St. kakor tudi Vaše blag. popolnoma vešč nemščine. Gosp. G. sumi, da je Vaše blag. vložilo ta spis, o katerem se je tudi postavno sklepalo v slov. jeziku, samo zategadelj v tem jeziku, da bi gospoda G. to oviralo; in slednji misli, da je to postopanje protistanovsko." Konečno fee dru. N. naloži, naj se o tem izjavi tekom treh dnij. Dr. N. je na to vposlal sledečo izjavo: »Slavni disciplinarni svet! Z dopisom g. dra. Jurija Waltner-ja kot preiskovalnega komisarja z dne 30. prosinca 1908 se mi je vsled ovadbe J. G. v zadevi A. St. zavoljo 412 mark 15 pf naročilo, naj izjavim, iz kakih razlogov sem pri c. kr. okr. sodniji mariborski spis opr. št. E 2661/7 vložil v slov. jeziku. To vprašanje se reši samo po sebi, ako se sklicujem na to, da je slovenski jezik pri tukajšnjih sodiščih pripoznan kot sodnijsko običajen. Sicer pa naznanjam, da sem kot zastopnik jednega in istega klijenta proti jednemu in istemu nasprotniku vložil pri c. kr. okrožni sodniji pod opr. Št. Nc 1 438/7 spis tudi v slovenskem jeziku. Ne smatram se poklicanega, da se o tem izrazim, kaki motivi so mi bili pri izberi sodnijskega jezika merodajni ter se sklicujem na; to, da nisem samo jaz zraven nemškega vešč slovenskega jezika, ampak tudi moj klijent A. St. Vprašanje samo, ali je to moje postopanje protistanovsko, smatram ja za tako drzno žalitev kakega naroda, katere je zmožen le tak nacijonalen prenapetnež, kakor jej g. J. G. Pri presojanju vprašanja glede protistanovskega obnašanja, pa se ne sme prezreti, da se moji nemški tovariši, ki so slov. jezika vešči, poslužujejo tudi v takih slučajih nemščine, ko; je nasprotniki ne razumejo." O tej zadevi je disciplinarni svet; v svoji seji dne 4. svečana 1908 sklenil, da ni vzroka za disciplinarno po-; stopanje proti dru. N. ter utemeljil; med drugim svoj sklep sledeče: - j »Disciplinarni svet ne vidi v postopanju dra. N- niti prestopka stanovskih dolžnosti niti prestopka časti in ugleda odvetniškega stanu, ker je v Mariboru slovenščina običajna, in se je dr. N. poslužil le svoje zakonito zajamčene pravice, ko je vložil dotični spis v slovenskem jeziku." Štajerske novice. — »Celjski Sokol" je sklenil udeležiti se slavnosti Ciril-Metodove družbe na Vranskem, dne 12. j uli j a 11. Kakor čujemo; se bodo udeležili te slavnosti tudi Žalski, Šoštanjski, Mozirski in ZagOrski Sokol. Nadalje priredi »Celjski Sokol" skupno z' »Zagorskim Sokolom" dne 2 7. julija 1908 izlet v Hrastnik. Tudi tega izleta se bodo skoro gotovo soudeležila bližnja bratska društva. VLjutomer; priredijo vsa štajerska sokolska društva izlet dne 15. in 16. avgusta 1908 ob priliki razvitja prapora ta-mošnjega »Sokola". Tega izleta se bodo udeležila v večjem številu tudi bratska, hrvatska sokolska društva, predvsem br. »Varaždinski Sokol", kateremu stoji na čelu dični državni poslanec br. dr.; Peter Magdič. — »Celjski Sokol" bo; priredil še več pešizletov v celjsko okolico in pa ljudsko sla v no g t v Gaber ju ob priliki položitve temeljnega kamena »Sokolskega doma". Živahno bo tedaj o letošnjem letu soko-lovanje. Bratje sokoli, na delo! — Zaradi goljufije so zaprli na Dunaju 27 letnega odvetn. koncipijenta Aleks. pl. Miklautza iz Maribora. — Miklautz je sin bivšega mariborskega odvetnika in obč. svetnika Miklautza. — Celjske in okoliške Slovence opozarjamo še enkrat na koncert dobro znane in občepriljubljene Šentpavelske godbe, ki se vrši v nedeljo 31. t. m. na vrtu »Skalne kleti." Začetek ob 5. uri popoldne.^ Vstopnina 60 vin. — „Diana", kopališka zadruga na Bregu pri Celju ima svoj drug občen zbor, ker za 23. maja t. 1. sklicani ni bil sklepčen, dne 15. junija 1908 ob 6. zvečer v dvorani za seje Posojilnice v Celju v Narodnem domu. Dnevni red: 1. letni račun za 1. 1907, 2^ slučajnosti. — Ustmena matura se prične letos v Celju na višji gimnaziji dne 20. julija. Ker je za ostale razrede sklep pouka že 4. julija, je to vsekako predolgo odlašanje! Predsedoval bo pri maturi deželni Šolski nadzornik Lampl. - Bralno društvo za Breg, Za-grad, Košnico in Pečovnik je od c. kr. vlade dovoljeno in ima v soboto, dne 30. majnika ob 8. uri zvečer v gostilni g. Radeja na Bregu svoj ustanovni občni zbor. Na dnevnem redu bo volitev odbora in računskih pregledovalcev, določitev članarine, posvetovanje o nabavi časopisja in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. — Novo teharsko cerkev bo posvetil prihodnji torek mariborski škof gpsp. dr. Napotnik. Stavba in uprava cerkve je skupno stala okoli 180.500 K. — Pobegnila je od doma 13 letna Alojzija Krušič iz Št. Ilja p. Turjakom v torek, dne 19. maja t. 1. Deklica je -stara 13 let; oblečena je bila v rož-„nato obleko. Seboj je vzela tudi plavo Jcrilo. Deklica je bolj majhna ima Svetlo-rjave lase in plave oči. Odšla je proti Dravogradu, izjavila je večkrat, da hoče v samostan. Če kdo kaj izve o dekletu naj to naznani občinskemu uradu v Št. Ilju pod Turjakom pri Mislinju. — Živinska knga na Spodnjem Štajerskem. Srab ali garje: v Braslovčah in Žalcu; v Zakušaku pri konjih (okraj Ptuj). Rdečica pri svinjah: v celjski okolici in Teharjih (okraj Celje); v Bezini (okraj Konjice); v Sv. Marjeti na Pesnici (okraj Maribor); na Donatiju, Lanci vesi in Sv. Marku (okraj Ptuj) in v Celju. S vi nska kuga: v Št. Miklavžu, Slivnici in Slov. Bistrici (okraj Maribor); v Lanci vesi in Sv. Lovrencu na Dravskem polju (okraj Ptuj); v Globokem, Kapelah, Selu in na Bizeljskem (okraj Brežice). Mehurčki: v Sv. Štefanu pri Celju; pri Mali Nedelji, v Pristovi in Ključarovcih (okraj Ljutomer; v Ragoznici in Trnovcih (okraj Ptuj). Prenehala je rdečica pri svinjah: v Leitersbergu pri Mariboru; v Sedlašku, Slovenji vesi in v Jiršov-cih (okraj Ptuj). Svinjska kuga: v Spodnji Poljskavi. Mehurčki: v Vičancih in v Kamni vesi pri konjih (okraj Ptuj); v Veržeju (okraj Ljutomer). — Prošnja vsem rodoljubom in narodnim društvom na Štajerskem in Koroškem. Mnogim društvom sem razposlal pozive za pristop k »Zvezi narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" ter formulare pristopne izjave, in obračam se do vseh rodoljubov z vljudno prošnjo, da bi v imenu narodne stvari blagovolili vplivati, da društva čim prej javijo svoj pristop. Ker pa nimam seznamka vseh narodnih društev na Štajerskem in Koroškem, pro- sim, da bi mi vsakdo, komur je mar prosveta naroda, blagovolil ali v pismu ali vsaj na dopisnici naznaniti imena društev, da jim pošljem pozive in obrazce pristopne izjave. Tudi društva sama, katera še niso sprejela, se naj javijo, — Vse dopise zadevajoče snujoče s »Zvezo narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" je poslati na naslov: A. Pesek, šolski vodja v Narapljah pošta Ptujska gora. Za pripravljalni odbor A. Pesek. — Tndi „rodoljubje". »Kmet in konsumno društvo" v Št. Jurju ob Taboru zastopa v neki pravdi celjski nemški odvetnik in župan Jabornegg. Heil slovenskemu društvu! — »Klub slov. kolesarjev Celje" je imel v sredo, 27. t. m. v »Skalni kleti" svoj občni zbor. V odbor sO voljeni dosedanji odborniki in sicer predsednikom učitelj g. Kranjc, podpredsednikom prof. g. Ant. Jošt, taj-niKom učitelj g. Fr. Vogiar, blagajnikom ravnatelj g. Fr. Jošt, orodjarjem g. Albin Anderwald. Blagajna klubova je v tako dobrem stanju, da se za to leto članarina ne bode pobirala od starih udov, novi udje pa plačajo samo vstopnino. Klubovo kegljanje se vrši vsako soboto zvečer v »Skalni kleti". Vabljeni so vsi prijateli klubovi! Kegljišče pa je članom in njih prijateljem na razpolago tudi vsako sredo. Sklenilo se je, da se klub korporativno na kolesih udeleži velike narodne slavnosti na Vranskem dne 12. julija in da pristopi »Zvezi narodnih društev". — Po občnem zboru se je razvilo živahno kegljanje, ki je bilo dobro obiskano. Na svidenje ob kegljaških večerih v »Skalni kleti"! — Obesil se je v torek v Mariboru neoženjeni 46 letni specerijski trgovec Tscheppe. Imel je svojo trgovino v Dravski ulici. Zadnji čas se je malo brigal za svojo trgovino in ni mogel redno plačevati svojih trgovskih dolgov. — Pasji zapor je prenehal nad Slov. Bistrico in okolico. Trajal je skoro nepretrgano 13 mesecev. — Porodila je nenadoma v Gradcu v tramvajskem vozu neka dekla, ki je prišla pravkar z dežele v mesto. Otroka in mater so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. — Revizija proge za nameravano železnico Fehring - Gleichenberg - Radgona se je završila minul petek ob navzočnosti zastopnikov dežele, prizadetih mest in občin, med njimi tudi več občin gornjeradgonskega in ljutomerskega okraja. — Umrl je v Grabonošu pri Št Jurju ob Ščavnici minul teden 87 letni bivši posestnik M. Vrbnjak. N. v m. p.! — »Pijane razgrajače" imenuje »Slov. Gospodar" somišljenike »Nar. stranke" v Št. Pavlu, Grajski vasi in Prekopi. Plačilo pride ob svojem času. — Slovanski trgovski kongres sklicuje deželna zveza čeških trgovskih gremijev na 7. in 8. junij v Prago. Slov. trgovsko društvo »Merkur" opozarja svoje člane na to zborovanje in prosi dotičnike, ki bi se shoda udeležili, da to takoj društvu sporoče. — Iz Brežic poroča celjska »D, W.", da so v torek zaprli tamošnjega trgovca Boecija zaradi goljufije in zaradi zapeljevanja k izdaji poštnih uradnih tajnosti. Isti list poroča tudi, da je obsojen vodja Benkovičeve pisarne (g. Agrež?) zaradi obrekovanja brežiške policije k 14 dnevnemu zaporu. — »Zvezo slovenske mladine" bodo ustanovili spodnještajerski duhovniki. Ustanovni shod bodo imeli na Binkoštni ponedeljek v Ljutomeru. — Klerikalci se neprestano organizirajo. V tej organizaciji tiči nevarnost za spodnještajerske naprednjake. Skrbite tedaj, da naša narodna društva pristopijo „Zvezi narodnih društev". — Odlikovanje Cesar je podaril štaj. deželnemu šolskemu nadzorniku g. Petru Končniku red železne krone tretjega razreda. — Olikan nemški profesor. „Slov. Gosp." poroča iz Maribora, da se je prof. mariborske realke Forster spustil na vežbališču v prepir z nekim slov. gimnazijcem, samo zaradi tega, da bi malo imponiral svojim nemškim real-cem. Vihtel je celo s palico po njem! Tako vedenje gotovo ni v posebno čast profesorju, vzgojitelju mladine! — Zavarovalno društvo za konje v Savinski dolini. V ponedeljek, dne 1. junija t. 1. ob 4. uri popoldne bo predaval višji živinozdravnik g. Probst pri Rebeušeku v Celju o pravilih nove zavarovalnice za konje. — Društvo autonomnih uradnikov. Okrajni odbor sevniški je naznanil okrajn. tajniku gosp. Kovaču v Ormožu, kateri snuje društvo autonomnih uradnikov, da pristopi vočigled važnosti in koristi takega društva kot podporni član. Želeti bi bilo izjave tudi drugih autonomnih korporacij, da se društvo čimpreje osnuje. — Kmetijsko društvo v, Rad-vanju pod Mariborom je imelo 24. maja v Mariboru shod, na katerem se je sprejela resolucija, katera ostro obsoja delovanje onih ..ljudskih" držav-»ozborskih poslancev, kateri vladi na ljubo najnujnejše ljudske zahteve zanemarjajo in ne vedo za kmečko ljudstvo nič potrebnejšega storiti, ko ga nahujskati in gnati nad vseučilišča. Priporočamo to resolucijo poslancem „Kmečke zveze" v brumno premišljevanje. — Najiskrenejšo zahvalo izreka podpisano vodstvo „Kmetijsko bralnega društva v Ložnici pri Žalcu" za ve-ledušen dar 20 K, ki ga je nek!onila slavna „Savinska posojilnica v Žalcu" v društvene namene. Alojz Delakorda, predsednik, Franc Jošt, podpredsednik, Ivan Zagode, tajnik, Franc Krajšek, blagajnik. — Družba sv. Cirila in Metoda razpolaga sedaj z razglednicami umrlega mecena Polaka. Zanimanje za te razglednice je veliko, prvi komadi so se razpečavali po kroni. Seveda cena jim je določena, kot drugim družbinim razglednicam. Prepričani smo, da ga ni zavednega Slovenca, ki bi ne želel imeti slike velikega slovenskega rodoljuba Viljema Polaka. Naročila na te razglednice sprejema pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, „Na-rodni dom". — Pravila „Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" je štajersko namestništvo že potrdilo. Pozivamo vsa društva, da čimpreje sklenejo v odborovih sejah pristopne izjave, da more v kratkem „Zveza" začeti s svojim poslovanjem. — Cene živine v Gradcu, dne 27. majnika. Na sejem je bilo prignanih skupno 957 glav. Cene padajo. Plačevalo se je za pitane vole 37— 41 K, napol pitane 33—36 K, suhe 28—32 K, bike 28—35 K, molzne krave (do 4 teleta) 30—35 K, starejše krave 23—29 K, breje krave 22—30 K. Cene veljajo za 50 kg žive teže. Izmed tujih kupcev so kupili Tržačani 226 glav in Zg. Štajerci 174 glav. — Napad klerikalnih nemških kmetov na graško vseučilišče. „Slov. Narod" piše: „Poslanec Hagenhofer je pripeljal v Gradec 200 kmetov (kakor smo že poročali prejšnji teden), da bi z njimi napadel graško vseučilišče. Ti ljudje niso bili povabljeni kot gostje k promociji nekega klerikalnega visoko- šolca (Aldriana) marveč so prišli na pismen poziv (štajerskih klerikalnih poslancev), kateri gotovo nimajo nobene pravice vabiti gostov k promocijam. Klerikalni poslanci so namreč razposlali pozive, naj pridejo kmetje iz okolice v Gradec z namenom, da napadejo z njimi vseučilišče. Takih pozivov se je vse polno izročilo graškemu državnemu pravdništvu. Dognano je dalje, da so se zbrali kmetje v neki graški gostilni, kjer so jih aranžerji tega tolovajskega napada napajali. Ko so potem šli na vseučilišče, jih je neki kanonik srečal in vprašal druge gledalce: „Kdo so pa ti pijani ljudje?" na kar je nekdo rekel: „Vaši somišljeniki, g. kanonik." Kmetje so bili oboroženi z gorjačami in državnemu pravdništvu se je naznanilo, da so bili nekateri oboroženi tudi z revolverji. Imeli so tudi kamenje v žepih ter so s kamni ometavali vseučilišče. To so dejstva, na podlagi katerih teče pri graškem deželnem sodišču kazenska preiskava zoper te kmete iu njih voditelje." Graški listi poročajo nadalje, da se je neki kmet izrazil, da dobodejo kmetje za ta napad cenejša posojila in dober obed. — Ne bi več o teh surovostih nemških pretepačev pisali, ako bi ne hujskal zadnji „Slov. Gosp." na naravnost nečuven in sramoten način proti slovenskim visokošolcem, ki so naprednega mišljenja. Obrekuje jih, da so se udeležili »pouličnega in falot-skega dejanja", ko so namreč nemški visokošolci napadli in nabili te čudne „goste" iz graške okolice. Dolži jih da so „rjuli" nad kmeti in dolži jih ..vsiljevanja" ter pasje ponižnega peto-lizanja" nemškim buršem. Ni še bilo slov. lista razun „Slovenca", ki sedaj „Slov. Gosp." dostojno pomaga, ki bi si upal napisati drznejših natolcevanj. Naši akademiki so obsodili pač napad onih razgrajačev na vseučilišče, zahtevali so pa ravnopravnost na vseučilišču zase in za nemške kerikalce popolnoma mirno in dostojno. Pametnim ljudem to zadostuje. Upamo, da obsoja vsa naša javnost prostaštvo „Slov. Gospodarja", posebej še vsled tega ker si list očividno prizadeva našim visokošolcem vzeti ves ugled in poštenje doma, se prizadeva nahujskati na nje njih stariše in sorodnike — vse to zaradi tega, ker nočejo in ne morejo odobravati našemu narodu škodljivega klerikalizma. Pripomnimo tu, da je napad nemških kmetov na vseučilišče najostreje obsodil dunajski klerikalni list „Deutsches Volksblatt'\ — Iz Dunaja. Dne 26. t. m. je zborovalo na Dunaju slovansko napredno dijaštvo, da konečno precizira svoje stališče glede klerikalnih napadov na vseučilišča ter sklene enotno postopanje v tem važnem kulturnem vprašanju. Izmed naprednih poslancev sta se udeležila zborovanja le prof. Masaryk in poslanec Diirich kot zastopnik češkega agrarnega kluba. Za enotno in solidarno postopanje so se izjavili vsi slovenski napredni, hrvatski, srbski, češki in del rusinskih dijakov. Poljaki se niso udeležili zborovanja. Konečno se je soglasno sprejela sledeča resolucija: „Smatramo svobodo znanosti in vseučilišč za enega najdragocenejših kulturnih zakladov in za predpogoj vsakega resničnega napredka. Vsled tega smo pripravljeni braniti jo z vsemi močmi in ne glede na morebitne žrtve proti vsakemu napadu. Poživljamo tudi vse napredne slovenske poslance, da se enako energično zavzamejo zanjo. Za njeno bistvo pa ne smatramo samo, da je izključen vsak vpliv zunanjih faktorjev na svobodo pouka, ampak da se varuje enakopravnost vseh akad. državljanov brez razlike mišljenja in narodnosti. Pripravljeni smo stopati skupno in solidarno z vsem naprednim dijaštvom v vseh kulturnih vprašanjih, če se nam da garancije, da se bode v vseh zadevah našemu številu primerno upoštevalo naš glas in postopalo z nami kot z enakovrednimi in enakopravnimi akad. državljani. Zaradi tega ne prikrivamo svojega začudenja, da se je doslej del nemškega naprednega dijaštva izigraval kot edino odločujoči faktor in tako strankarsko postopanje ostro obsojamo. Istotako obžalujemo, da se ni čutilo nemško narodno dijaštvo moralno primorano izraziti se v zadevi zagrebške univerze, na kateri je bila doslej najhuje kršena akad. svoboda." Ta resolucija se je odposlala tudi vsem dunajskim nemškim listom. A glejte! Prikrojili so jo po svoje. Ni se jim pač dopadlo, da slovansko dunajsko dijaštvo popolnoma drugače in edino pravilno pojmuje svobodo, ne pa tako, ko nemški buršaki. Potrudili se pa bodemo, da prodre naše mnenje na kompetentna mesta. V boju za svobodo kulturnega razvoja pa ne bodemo pozabili tudi na svoje narodne pravice, ker vemo, da ni svobode brez narodnosti, ne narodnosti brez svobode. Slovenski klerikalni listi naj nas naprej psujejo s smrkolini, vemo vsaj, da smo na pravi poti. Pre-rekati se ž njimi je pa pod našo akademično častjo. Iz Trbovelj. V noči od nedelje na pondeljek je povozil brzovlak na progi pri rudniškem novem predoru zaspalega italijanskega delavca Vinchio-nettija doma iz Vidma v Italiji. Odtrgalo mu je obe nogi in roki. Razbita glava — tudi oStrgana — je ležala precej proč od drugih številnih kosov telesa. Ponesrečenca so spoznali najprej po klobuku. Revež je prišel po zaslužek v naše kraje — pa je našel smrt. Iz Maribora. Gostje ljubljanskega gledišča podali so v torek, sredo in četrtek predstave: Tat, Ob svojem kruhu in Cankarjevo Pohujšanje. Obisk je je bil bolji, kakor v Celju, a bil bi lahko izboren, ko se ne bi naša inteligenca odlikovala z nenavadno indolenco. Po vseh nemčurskih kotičkih in beznicah, in če je treba tudi pol ure daleč iz mesta iti, jih najdete; oblezejo vam vse kinematografe, vinotoče in vsako spolzko igro v nemškem gledišču, če tudi bi morali poleg ženice in hčerke zarude-vati. Zabavljajo vam vedno, da nimajo nobene zabave v Narodnem Domu; a zdaj ko vam izborna gledališka družba nudi res poseben vžitek v slovenskem jeziku, pa hodijo ti poniglavci okoli, kakor, če bi vsi imeli za to kakšen visok red dobiti. Treba bode Cankarja povabiti, da tem našim abderitom zrahla malo kosti. Zelo koristno bi bilo; kajti greh je tako ignorirati vrlo delovanje, naših domačih igralcev. Kdor je bil en večer v Narodnem domu, ne izostane v drugič. Vse poslušalstvo je polno hvale in v moralnem oziru so ti vrli naši dramatiki slavili prave zmage. Toda samo v moralnem. Pa upajmo, da se mariborski Slovenci poboljšajo in da se osobito tudi uredništvo udeleži v primernem številu vsaj zadnjih dveh predstav v soboto in nedeljo. Videlo se bode Meškove Na smrt obsojene in opereto Mamzelle Nitouche. Napovedan je lep obisk iz okolice. In tako upamo na lep rendez-vous Slovencev iz mesta in okolice. Droge slovenske dežele. — „Slovenska Matica" je imela v pondeljek v ljubljanskem „Mestnem domu" svoj 44. redni občni zbor ob precejšnji udeležbi. Prišli so tudi Hrvatje, zastopnika ..Mat. Hrv." gg. dr. Radič in dr. Ortner ter slikar Oton Ivekovič. Predsednik g. prof. dr. Ilešič je imel zanimivo predavanje o „Kul-turi in politiki", poročilo o društvenem delovanju je podal tajnik Podkrajšek. Iz njega posnemamo izmed drugih podatkov, da ima krajepisni odsek izmed 1082 slovenskih avstrijskih občin svoje gradivo zbrano še-le iz 346, da bode ekscerpiranje Pleteršnikovega slovarja za naš tehnični slovar dovršeno do oktobra, istotako bo izdelan zemljevid slovenskih dežel do avgusta 1.1. Knjige lanske „Matičine" izdaje so že vse pošle. Podarilo se je obmejnim društvom in dijakom 2443 knjig. Matica je štela koncem prošlega leta 4174 članov (nad 500 več) in to 7 častnih, 203 ustanovnih in 3964 letnikov. Poverjeništev šteje 207 (lani 181). Prihodnje leto izda „Slov. Mat." 7 knjig, („Trubarjev zbornik", „Slov. nar. pesmi", Zabavno in Knezovo knjižnico, 2. del Seidlovih Kamniških planin, Prevode iz svetovne književnosti in sicer Goethejevega Fausta in Hrvatsko knjižnico.) Dohodkov je bilo 1. 1907 36.150 K 15 vin., izdatkov 40.505 K 88 vin., torej je primanjkljaja 4355 K 73 v. Z ozirom na primanjkljaj se „Letopis" prihodnje leto opusti. — Velike vojaške vaje se vrše na Notranjskem okrog Št. Petra in Ilirske Bistrice. Moštva bode okrog 30.000. — Kupila je družba za izdelovanje magnesita celo vas Ferndorf na Koroškem za nekaj nad 300.000 K. — Kamenje so metali najbrž kaki krščansko-socijalni gojenci v kamniški vlak blizu Črnuč na Kranjskem. Skozi jedno šipo je priletel 5 kg težek kamen. — Društveno gibanje na Kranjskem. Novi sokolski društvi se bodeta ustanovili v Št. Vidu nad Ljubljano in na Vrhniki. — Ciril-Metodove družbe podružnica se snuje v Vipavi. — V Tržiču se je osnovala podružnica Slov. planinskega društva. — Prof. Scheinig v Celovcu je stopil v stalen pokoj. — „Sudmark" je izdala posebne koleke za prodiranje Nemcev v Režu na Koroškem. — Volitev v obrtno s?dišče v Trstu iz delavske skupine se Slovenci zadnjo nedeljo niso udeležili. Proglasila se je abstinenca slovenskih delavcev vočigled velikim nepravilnostim v pripravah za volitev. — „Lega nazionale" je imela prošlo nedeljo v Rivi svoje letošnje glavno zborovanje. Društvo je imelo 1. 1907 celih 309.112 K dohodkov — katerih pa niso zbrali avstrijski Italijani sami, temveč so jih dobili lepo število iz Italije. Delovanje društva utegne postati primorskim Slovanom usodepolno. Na Primorskem vzdržuje „Lega" 57 zavodov s 4000 večinoma slovanskimi gojenci in 100 učitelji, oziroma učiteljicami. V prihodnje ustanovi še 12 šol, za katere „prosijo" slovenske in hrvaške občine. Potujočih knjižnic ima na Primorskem 21. Vsega skupaj (z Dalmacijo in Primorskim vred) vzdržuje „Lega" 72 lastnih šol, podpira 31 šol, vzgaja, hrani in oblači 8000 večinoma slovanskih otrok, podpira 200 dijakov, vzdržuje 43 večernih strokovnih tečajev in ima 80 potujočih knjižnic. Italijani z neizmerno pridnostjo nabirajo za „Lego" denar, žen-stvo pomaga pri napravljanju veselic, šivanju oblek za šolarje, občine podpirajo „Lego" in zasebniki ji sporočajo v testamentih velike legate. — „Lega" nas napada na jugu, „Schulverein" na severu — slovenski klerikalci pa bojkotirajo in razdirajo našo Ciril-Metodovo družbo! — Velika pevska slavnost leta 1909 v Ljubljani. Prihodnje leto poteče 25 let, odkar se je ustanovilo v Ljubljani pevsko društvo ,,Slavec". Ta izredni pojav v slovenskem pev- skem društvenem življenju proslavi društvo v veliko pevsko slavnostjo v dneh 27., 28. in 29. junija 1909.1., na katero bode vabilo poleg slovenskih tudi bratska slovanska društva, saj je „Slavec" v teku 25 letnega delovanja postal osebno znan daleč preko mej slovenske domovine. Bratska društva naj se pri določitvah svojih prireditev v prihodnjem letu blagovole ozirati na zgoraj omenjene dneve, kateri naj bodo posvečeni slovenski in slovanski pesmi na „Slavčevi"' 25 letnici v Ljubljani. Svetovne vesti. — Svobodna ljubezen. V južno-ruskem mestu Voronešu so zaprli 40 učencev in učenk ondotne gimnazije, ker so imeli tajno društvo „Svobodna ljubezen" in počenjali v skrivnih prostorih prave orgije. — Boji v Karlovih varih. V nedeljo so v češki „Besedi"' v Karlovih varih zborovali Čehi glede upeljave notranjega uradnega jezika. Nemci so jih na to napadli in hoteli vdreti v ,.Besedine" prostore. Prišlo je do hudih pretepov in nemirov, kateri so se v pondeljek še ponovili. Občinski svet je na to ,.ogorčeno" obsodil češko — izzivanje. — 1'relivanje krvi v Cernihovu. Nek dečko je ribil bi. rusinske vasi Černihova na Gališkem. Ker ni imel dovoljenja za to, ga je orožnik prijel. Dečkova mati se je zavzela za svojega sina in zbežala z njim v vas. Kmetje so se na to zbrali, da bi ženo branili. Nek gozdar je ustrelil, da bi kmete ostrašil in razpodil. Orožniki so baje mislili, da. se je na nje streljalo in so začeli kar na slepo streljati v ljudstvo. Umrlo je že 9 oseb, 15 jih je težko ranjenih. Cela zadeva je prišla že v državni zbor. Društvene vesti. — Lastni dom, reg. kreditna in •stavbna zadruga ima izvanredni občni zbor v soboto, dne 6. junija t. 1. ob ■6. uri zvečer v uradnih prostorih. Na dnevnem redu je: 1. Dopolnilna sprememba pravil. 2. Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. — Akad. teh. društvo „Triglav" v Gradcu ima II. izvanredni občni zbor dne 30. maja 1908 ob 8. uri zvečer v prostorih Leonhardstrasse 4 s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Proračun. 4. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! — Akad. društvo slov. agronomov „Kras" na Dunaju si je izvolilo za letni tečaj sledeči odbor: prelsednik: agr. Albert Vedernjak, podpredsednik: geom. in cult. tehn. Dragotin Gustinčič, tajnik: stud. for. Vojko Koprivnik, blagajnik in knjižničar: stud. for. Ivan Možina, namestnik: stud. for. Robert Hartman, preglednika: stud. for. Fran jo Spiller in stud. for. Gustav Hržič. Književnost in umetnost. — Omladina. Nedavno je izšla 2. številka V. letnika tega dijaškega mesečnika. Ko je pred petimi leti izšla Omladina kot učiteljica in razširjevalka idej, ki najpre-rodijo slovensko napredno dijaštvo v duhu nove dobe, novih življenskih in duševnih zahtev, je marsikdo neverno majal z glavo. Zgodilo se je nasprotno: njenih idej se je oklenil velik del našega dijaštva in s ponosom se lahko ozira na marsikateri uspeh. V njej se zrcali sicer kratka, a pomembna doba nar. radikalizma med slovenskim dija-štvom, ki je močno vplivalo na slovensko javnost; omenjamo le reformo naše šolske družbe, podrobno narodno delo, manjšinsko vprašanje, ljudske knjižnice itd. — V tem oziru prinaša Omladina članke in razprave o narodnem delovanju, o socijalnem vprašanju dijaštva, o obrambnem delu pri nas, Nemcih, Čehih iu Poljakih, letos — v Trubarjevem letu — pa še o verskem vprašanju. Za srednješolce izhaja vsaj vsaki drugi mesec posebna priloga; jako obširen in zanimiv je tudi v vsaki številki listek z dijaško-socijalnim, ženskim in manjšinskim vestnikom, z oddelkom za ljudsko izobrazbo, književnost in umetnost ter z natančnimi poročili o slovenskem in slovanskem dijaštva. Iz tega sprevidijo cenjeni bralci, da je list zanimiv tudi slovenski inteligenci, ki ima smisel za duševni Posojilnica v Šoštanju -- registrovana zadruga z neomejeno zavezo - obrestuje hranilne vloge po 5°, o ter plačuje rentni davek za vlagatelje sama. — Uradni dan je vsak četrtek od 9. do 12. ure dopoldne. Za druga pojasnila je pisarna odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. 326 3-1 s Načelsfwo. razvoj svojega naraščaja; in se posebno zdaj, ko napadajo klerikalci prosti razvoj vseučilišč, kakor še nikdar, bi ne smelo biti slov. izobraženca, akademika, ^učitelja ali drugih — ki ne bi bil naročnik O mladi ne. Naša mladina potrebuje gmotne in moralne podpore in zaslombe pri slovenski inteligenci! Naročnina znaša 4 K, za učitelje 3 K in za dijake 2 K; upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. Destilacija za žgane pijače zvezana z napravljanjem alkohola prostih okrepčevalnih pijač lahko z najboljšim uspehom začne takoj pos}ovati. Za oblastveno dovoljenje poslovanja in prodaje se garantira; skušeni strokovnjak uredi na mestu obrat in se dajo dobre informacije glede odjemalcev. Reflektanti naj pošljej-o svoje ponudba pod šifro: „Erste Fabriksfirma 68.882" na M. Dukes-ove nasl., Dunaj Ifl, Wollzeile 9. 261 10-6 Edina slovenska pnškarska tvrdka v Borovljah na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje. Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej. 216 50-10 ANTON KOLENC, Celje Graška cesta 22 in Nar. dom. Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo in drobno. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri-delnih različnega sadja, svežega in suhega kakor: jabolke, kutne, hruške, črešnje. češplje. marelce, breskve, dren. orehe, kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves, rž, koruza, laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah. predivo, bučno zrnje, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo. mravljinčne jajca, želod, vosek, maslo, mešane lase. smrekovo, borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo, vsakovrstne cvetke in korenince raznih zemljišč kakor: tisoč rože. bezgovo cvetje, arnika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino, kakor: piščance, race, gosi, kapune in purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor je kaj ima, naj se oglasi. 40 52-21 Gii 1—16 i 1 je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s Najbližji odhodi iz Trsta: Panonia, 2. junija 1908. Car-pathia, 16. junija 1908. Ulto-nija 23. junija 1908. Iz Liver-poola: Manretanija 23. junija 1908. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, Ljubljana SlomSekova ulica it. 25, poleg cerkve Srci Jezusovega. Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila Rafael Salmič v ,.Narodnem domu" v Celju Velikanska zaloga ur, prstanov, uha- ==========ss:^=: nov, verižic 1.1, ci. Telika izber očal ter optičnih predmetov. Velika delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cenike VSjfiSS za8toni Tečna postrežba! Nizke cene S 10 13-10 Zvezna tiskarna w Celju. Priporoča se si. zavodom in uradom, si. učiteljstvu, gg. trgovcem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Motorni, oziroma električni obrat. Najmodernejše črke. Najnovejši stroji. Hitra in okusna izvršitev tudi največjih del. — V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, zavitke, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vožme listke, mrtvaške listke, hranilne in zadružne knjižice, računske sklepe, šolske tiskovine in druge v tiskarsko stroko spadajoče stvari. S 2/8 41-. V konkurzu Ignac Lorber-ja, neprotokoliranega trgovca v Celju, se zaradi likvidacije in določbe reda naknadno prijav^nih ijl/pnih do 29. junija 1908 še morda prijavljenih kakor tudi onih z»: likvidacijo pri splošnem likvidacijskem naroku pridržanih terjatev, kakor tudi za volitev odbora upnikov določa rok i v'' '' na dan 30. junija 1908, ob 9. uri dopoldne pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju, soba štev. 51. C. kr. okrožno sodišče Celje, oddel. I. dne 24. maja 1908. 327 i Konkurzni komisar: Dr. Smole« PH. MAYFAHRT «& CO. Patentirane, same ob sebi delujoče šKropitaice ,5yphoma' za Vinograde i« MjniKt za zatiranje sadnih škodljivcev proti bolezni na perju, za odpravo predenca, divje gorčice i. t. d. Nosljive in prevozi j i ve brizgalnice za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere Vam pošlje 195 11-8 Ph. Mayfarth & Co. tvornlce strojev, specijalna tvornica vinskih stiskalnic in strojev za izkoriščanje sadja. Odlikovana z nad 600 zlatimi in srebrnimi medaljami. DUNAJ 11/1, Taborstrasse št. 71. Natančni ilnstrovani ceniki zastonj. Zastopniki in preprodajalci se iščejo. aruiAjVLULi _Tu ri-ri_o_r rr -irrri iT "I—i" " » ■■ —-■ -.....1 11 *......... ' '"*'" * Kmetska posestva na Štajerskem. 1 73 oralov z velikim stanovališčem in hlevom (10 glav živinej, gozda s črnim lesom je 60 oralov, cena 28.000 K. To posestvo leži v konjiškem okraju na Pohorski planini. 2. 146 oralov, 25 oralov travnikov in njiv, drugo je gozd (šuma) s črnom lesom. Stanovališče in hlevi v dobrem stanu, 2 žagi, jedna s cirkularjem, cena 80.000 K. To posestvo leži v ribniškem okraju pri Mariboru 2 ure "od južne železnice na Pohorski planini. 3. 112 oralov samega črnega lesa, cena 80.000, na Pohorski plahni pri Mariboru, 3 ure od južne železnice. | 4. 59 oralov, ki odpade na travnike 13 oralov, vinograda 3 orale, njiv, 4 orale, velika nova zidana hiša in hlevi, 1 uro od Poljčan ob južni železnici cena 40.000 kron. Tndi so tnkaj druga večja posestva pa tudi novonapravljeni vinogradi na prodaj. Popraša se pismeno na: • 325 3-3 „Posestvaprodajalec" (Postfach 63) Celje- SI Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! I .uj-j-ruVuiMiiirj-i-r-ii-iir-ir-i............ ■"■........ --r..-Miinju-Ju-j- ti-ii rrii-i........ .....• .........'"I najboljših sestavov po najnižjih cenah, kakor tudi najboljše sa mlatilnice ™ ter vse poljedeljske stroje, traverze, železniške sinje, cement, so so cec strešno lepenko, železne in svinčene vodovodne cevi, se-salke itd. dobite pri ce« narodni tvrdki as trgovina z železnino .Merkur', Peter Majdiž, lelje Zahtevajte cene. Zahtevajte cene zahtevajte v vsaki gostilni le najboljšo Slatino kislo vodo — ki se prodaja v korist Družbe sv. Cirila in Metoda. Zalagateljr Jakob Vrečko, Slovenjigradec. ■VRH R9VHIK9R, CELJE Telefon ite«. 17. priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimae Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183 teden sveže žgano. 11 Cenjenim gostilničarjem priporočam za poletni čas domače in ogrske salame, svež sir, rogaško-, radgonsko-, kostrivniško Preblauer-, Ema-, Konstantin ===== in Gisshublerjevo slatino. ===== Za namakanje črešenj, višenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta. Jta debelo in drobno. Kjesa poStna naročila se ločno izVrše. Savinshi preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju. Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke Žalec v Savinski dolini, Štajersko. VINCENC KVEDER N0XIN Najboljše mazilo za črevlje jj-U-LfLr.r_uuii'in_rifjul-'j»'r_rrWurirrrLi~i*i*'*i .. ..........11 ' ........ k N 0 X 1 N | Dobiti je v vseh | boljših trgovinah. | Glavni zastopnik ! WilliWeingartner I Dunaj XVIII11 | Semperstr. št. 13 Telefon 22.149. Zalag. Druškovič & Valenčak Slov. Gradec. 203 308 v. * je pre- • zidava-nje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. — Velikanska zaloga, katera se je sedaj še ž no-vodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo torej ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali vsaj izložbe ogledati, da se vsak sam prepričk o velikanski =f= izbiri in čudovito nizkih cenah, = Vzorce proti vrnitvi na vse strani zastonj. 2—4 K dnevnega stalnega ZSSlllŽlO pri neodvisnem lahkem in prijetnem brezskrbnem delu na domu. — Iščejo se osebe; obeh spolov za izdelovanje pletenin za naše podjetje. Ni treba nobenega znanja, pouk zastonj, stanovaiišče kjerkoli, reelna postrežba. Mi skrbimo za odjemalce, zahtevajte prospekt. 256 —9 F. Schondorfer, Gradec, Volksgartenstrasse 12—44. Kupujte narodni kolek! Priporoča direktno Lmu|| importirano arabsko Raww trikrat na teden svežo praženo kila po K 2*—, drugih vrst po K 2*40, 2*80, 3*20, 3*60 itd. kila po K 2*80, 3-20 in 4-—. Fino ter okusno italijansko namizno olje, faučovo olje, vinski kis. Ogrske salame, svi- radajnsko, slatinsko kislo vodo. GalioO, CarSKI Slrj Žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno. ________s pečovniikih jam. — Prodaja na drobno in rremog v ceiih vozovih. 263 -e je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K T20, po pošti K 1'30. Založila Zvezna trgovina v Celju. ŠML ■ POSOJILNICA V CELJU 1 mk0® POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ===== rezervnega zaklada. ===== v lastni hiši Narodni dom l Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in = praznikov. Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2%. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5V/o in 5% obrestovanju. J s* ■ 80 48-18 TRGOVINA V CELJU '.. } ■,»•>."'"- ...... ' : " ' ' ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. E53 K>. ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnib I knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. Y Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr. »8 TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM SE |N RISALNIM ORODJEM =s ♦ ♦ ♦ LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. Priporočila vredne knjige: Zbirka domačih zdravil......K V— Obrtno knjigovodstvo, ........ 1'60 Mlinarjev Janez..........» —'80 Kmetijsko gospodarstvo......» 1'60 Zabavnik.............» 1'40 Trtna uš in trtoreja ........» —"80 Naš dom, zbirka povesti I., II., Ill.j IV., V., VI. zvezek po........» —'50 Viničarjev kažipot.........» — 60 Lovski zakon za Štajersko.....» 120 Vinska postava, na lepenki . ... » —'60 MMMMMMMA Celje od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje vprvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in u Celju Rotovška ulica št. 12, 1. nadstr. Vlagateljem so na razpolaganje hišni nabiralniki (pušice), ki so najpriprav-nejše sredstvo za varčevanje. Izmed slovenskih zavodov ima le ta zadruga vpeljane te hranilne nabiralnike. Uraduje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobijo vsak dau pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga „Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po 5»/o od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in i JttžnoštajcrsKa hranilnica V v Narodnem domu 1 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se 79 48 18 il!7lin<£faiDircbD hltanilniro pri nala9anju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JHullUillllJul unij llrMHllilMj varovance in zahtevajte pri sodiščih, hiSnsictasMflhn hifinilnirn ====—= da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JSSŽIIOSsmJBPSIiD llrSlllSPJOO. 24 24—59 ar-:---— Nova vinska postava ^s^ Zvezni trgovini v Celju g|^Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah. Ifn7l^ka za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške n u O^HE.. nj|L M za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča ■ ■