GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ • LETO XVI. • ŠTEVILKA 5 • OKTOBER 1992 REKONSTRUKCIJA V PREDELAVI Predelava je bila v strategiji Perutnine tista, ki naj bi jo v IV. fazi razširili in modernizirali, saj se od leta 1974 vanjo praktično ni vlagalo. Žal je situacija na političnem in ekonomskem področju to zaustavila in projekt, ki je že bil pripravljen, je ostal le na papirju. Tako smo bili primorani, da smo obstoječe prostore samo adaptirali. Adaptacija je potekala od meseca maja. S preureditvijo obstoječih prostorov za predelavo in prostorov stare klavnice so se pogoji dela bistveno izboljšali. V smislu tehnološkega procesa in zahtev v zvezi z veterinarskimi predpisi, smo z ure- ditvijo prostorov pridobili možnost oziroma pogoje za proizvodnjo izdelkov za zahtevnejše tuje trge. S 15. septembrom smo dobili tudi izvozno številko za izdelke predelave, kar nam daje možnost, da se z našimi izdelki sploh lahko pojavimo na tujih tržiščih. Ta pa zahtevajo vrhunsko kvaliteto, ki ne bo možna brez strokovnosti, dosledne delovne in tehnološke discipline ter redno in optimalno vzdrževane tehnike. Čeprav nam adaptacija ni prinesla večje razširitve, ampak je le korak k nadaljnjemu razvoju, nam je vendar omogočila, da proizvodnja izdel- kov odgovarja veterinarskosa-nitarnim in tehnološkim zahtevam, sodobne proizvodnje. Prav to nam daje možnost, da z razvojno tehnološko službo pripravimo izdelke v skladu z zahtevami in tehnologijo tujih kupcev. Zlasti pričakujemo povečanje proizvodnje iz programa paniranih izdelkov kjer že imamo pripravljenih nekaj izdelkov po zahtevah tujih kupcev, medtem ko iz klobasnega programa plasman na zahod za enkrat ni mogoč. Možnosti prodaje pa so v nekdanjih socialističnih državah, saj je Romunija že eden od večjih potrošnikov naših izdelkov. Upamo, da bodo kadrovske spremembe, ki so bile izvedene v zadnjem času privedle do uspeha in do ustreznih možnosti za povečanje asortimana. Tehnološki službi oziroma nam vsem pa naj bodo iziv za razvoj novih izdelkov, oziroma za kvalitetnejšo ponudbo potrošnikom. Danes že imamo pogoje za razširitev asortimana in s tem tudi možnost zaposlovanja oziroma prerazporeditve delavcev. Cilj nam je, da s kvaliteto ustvarimo pogoje za modernizacijo in razširitev predelave po prvotnih zamislih. Matilda Lovrenčič Junija 1990 je začela obratovati naša nova perutninska klavnica, ena najsodobnejših v Evropi, zakar smo se res lahko pohvalili. Z otvoritvijo je bila zaključena III. faza rekonstrukcije, razširitve in modernizacije mesnoindustrijskega kompleksa. Kmalu pa smo začeli s pripravami še na IV. fazo, to je rekonstrukcijo in modernizacijo predelave. Projekti so bili pripravljeni, vendar do realizacije le-teh ni prišlo zaradi znanih gospodarskih in političnih razmer v Sloveniji in prejšnji Jugoslaviji. Kljub temu je ostala začrtana strategija Perutnine izvažati tudi klobasičarske izdelke in izdelke hitro pripravljene hrane, za kar pa je potrebna izvozno sanitarna veterinarska licenca. Tako so postale nujne nekatere preureditve objektov, Povsod prisotna točnost V lepo urejeni pakirnici je delo prijetnejše kolikor so bile ob šibki finančni sposobnosti podjetja možne. To še toliko bolj, ker sanitarno-veterinarski predpisi zahtevajo, da morajo imeti takšno licenco vsi objekti na isti lokaciji in bi licenco odvzeli tudi klavnici, če je predelava ne bi pridobila. Da bi skromna finančna sredstva kar najbolj racionalno izkoristili, smo se odločili za poseg na osnovi opažanj veterinarskega inšpektorata Slovenije po ogledu obstoječe predelave. Poseg je vključeval sanitarno ureditev in investicijsko vzdrževalna dela v obstoječih objektih in tehniki. Na hitro je bil izdelan investicijski elaborat nujnih posegov, ki smo jih začeli izvajati v začetku junija letos. Državni veterinarski inšpektor Slovenije je imel pripombe Tudi skladiščnik Cvilak je končno dobil ustrezno pisarno k praktično slehernemu prostoru v predelavi, zato je bilo potrebno obnoviti vse prostore ali opremo v njih. V glavnem so se pripombe nanašale na obnovitev sten, tal in stropov, katerih prejšnja izvedba ni ustrezala sodobnim sanitarno-tehnološkim zahtevam. Upoštevane so bile tudi pripombe, ki so se nanašale na klimatizacijo, razne napeljave in na razsvetljavo. V tem konceptu je bila na cenen, a efekten način izpeljana klimatizacija nekaterih proizvodnih prostorov predelave, ki niso bili klimatizirani, in drugih, kjer so zastarelo opremo zamenjali s sodobnejšo. Pomemben korak je bila tudi ureditev prostora za mirno hlajenje izdelkov, ko naj bi takšen način hlajenja v večji meri zadržal kakovost mesnih izdelkov. Pomembna je bila tudi izvedba napajanja predelave s filtrirano vodo, ki jo je možno tudi klorirati. Rešen je tudi dalj časa prisoten problem akumulacije in razvoda tople vode in vroče vode. In končno je bilo tudi do kraja urejeno dvorišče, kjer je ločen nečisti del od čistega in urejene dovozne in odvozne poti. Najzahtevnejši posegi so bili opravljeni v klobasičarni, v prostoru za pranje embalaže v pakirnici izdelkov. Pri tem pa je potrebno poudariti, da so se vsa rekonstrukcijska dela opravljala med redno proizvodnjo, kar je predstavljalo velika naprezanja obojih delavcev. Zato je bila tudi nenehno potrebna posebna organiziranost dela in prisotnost organizatorjev proizvodnje, vodstev izvajalcev, kakor tudi nadzornih organov investicijskega sektorja. Brez dvoma se pri takem načinu dela pojavljajo proble- mi, ki jih pri načrtovanju del ni mogoče predvideti. To je bil razlog, da je bilo med izvajanjem del treba večkrat spreminjati način sanacije in sprejemati nove odločitve. Da bi bile učinkovite in pravilne, je pri odločitvah vedno sodeloval širši krog strokovnjakov, od podpredsednika za proizvodnjo, vodstva PE Predelava in tehnologov do veterinarske službe, investicijskega sektorja in zunanjih strokovnjakov. Nedvomno je takšen način dela pravilen, kar potrjuje ugodna ocena državnega veterinarskega inšpektorja, ki je opravljeno delo ugodno ocenil. Rezultat takšne ocene je, da je predlagal državnim organom registracijo in izdajo izvozne številke, ki smo jo medtem že prejeli. Načrtovani tok za ivzedbo je bil sicer nekoliko prekoračen vendar so bila še vedno realizirana v zelo kratkem času. Pomembno pa je, da načrtovana sredstva niso prekoračena. Izvajalci torej zaslužijo priznanje za izvedbo opravljenega dela. Gradbena dela sta opravili podjetje SCT iz Ljubljane in gradbena ekipa PE SERVIS, klimatizacijo Trgo-hlad iz Šentjurja, instalacijska, ključavničarska in elektroin-stalacijska dela pa tudi PE Servis s podizvajalci. V organizaciji in pri sprejemanju strokovnih rešitev je sodelovala večina strokovnih delavcev PE Predelava, Klavnica in Servis ter investicijskega sektorja, ki je bil tudi nosilec rekonstrukcije. Po pogovoru s Stefanom Kirbišem, direktorjem investicijskega sektorja urednik. Na novo urejena sprejemna rampa Sanitarno urejen hodnik v predelavi Naprava za mirno hlajenje izdelkov Akumulacija z novim razvodom tople in vroče vode STRATEGIJA HIŠE — Večji prodor na domače tržišče Za dosego tega cilja mora v vsakem primeru predhodno potekati intenzivna informativno propagandna aktivnost. Skupina, ki jo sestavljajo dr. Ciril Varga, Tanja Senčar, Stanko Lepej in občasni sodelavci, je v zadnjih dveh mesecih vložila že precej truda za promocijo firme ter propagiranje našega piščanca in izdelkov. Toda samo naštevanje aktivnosti ne bi bilo dovolj, če ne bi omenili spoznanj, ki smo jih zabeležili ob srečanjih s sedanjimi in potencialnimi potrošniki v slovenskem prostoru. 18. avgusta smo se udeležili dneva LASKE na Gorenjskem sejmu. Lastnik LASKE, proizvajalec opreme za predelavo in opreme za kuhinje, nas je povabil, da smo lahko predstavili naše izdelke velikim sistemom ljubljansko-gorenjskega območja. Med skoraj 100 udeleženci, ki so ob degustaciji pohvalno ocenili predstavljene izdelke se prav gotovo lahko najdejo potencialni kupci. Podobno akcijo smo imeli tudi v DOMUS-u, centru za zaščito potrošnikov v Ljubljani 11. septembra. Težišče 5-dnevne razstave je bilo prav na zdravi prehrani. Omenjenega dne smo imeli dve degustaciji. Tako so v Rogaški Slatini predstavili naše zlate piščančje medaljone in piščančji file (Fotografijo prispeval S. Lepej) Predsednik predsedstva g. Milan Kučan ob našem razstavnem paviljonu na radgonskem sejmu (Fotografijo prispeval S. Lepej) In ugotovitve? Uspeli smo z razstavo izdelkov, ki smo jih poimenovali IZDELKI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, in tudi ocena po degustacijah je bila ugodna. Vse premalo pa potrošniki vedo o krajih prodaje. Poznajo tudi samo nekaj naših standardnih izdelkov, ki jih občasno kupujejo. Zato ni bilo slučajno, da smo po znižanih cenah prodali precej blaga. Da doslej nismo izkoristili številnih možnosti za prodajo naših izdelkov v Sloveniji, dokazuje srečanje in veliko zanimanje odgovornih strokovnjakov za prehrano slovenskih bolnišnic, ki smo ga organizirali v hiši 17. septembra. Udeleženci se niso samo pohvalno izrazili o kvaliteti in zdravi prehrani, ki jih zagotavljajo naši izdelki, pač pa so bili presenečeni nad potekom našega proizvodnega procesa, in kot je dejal eden izmed njih, ta proces poteka kot v laboratoriju. Na to in na take ocene je vsekakor vplivalo tudi strokovno mnenje s priporočilom prehrambene službe Univerzitetnega kliničnega centra iz Ljubljane, po katerem je kar devet naših izdelkov primernih za diabetike. Ugotavljamo, da je naša demonstracija uporabe piščančjega mesa in izdelkov v zdravi prehrani uspela. Prav takšno oceno bi lahko podali tudi s srečanja slovenskih zdraviliških delavcev, ki je bilo 18. septembra v zdravilišču Rogaška Slatina. Nadalje smo bili prisotni tudi na 30. jubilejnem Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni in na jesenskem velesejmu v Zagrebu. Številna zlata, srebrna in bronasta odličja za naše proizvode zgovorno dokazujejo kvaliteto. Toda ležati na odličjih je premalo. Tega se vodstvo podjetja še kako zaveda, zato reorganizacija trgovine ni slučajna, ker gre za delitev Slovenije na sedem prodajnih območij. Pospeševati pa moramo prodajo tudi na že obstoječih območjih ter bolj intenzivno, če ne celo agresivno, prodirati na tista, ki jih v celoti še nismo osvojili, oziroma kjer smo premalo prisotni. Prav zato smo 24. septembra obiskali HIT, hotelski in turistični kompleks v Novi Gorici, kjer smo skoraj štiridesetim gostincem predstavili naš proizvodni program. K pospeševanju prodaje pa vsekakor sodijo akcijske prodaje, ki jih organizirajo samostojni območni komercialisti in naša maloprodaja. Priznati moramo, daje za akcijske prodaje velik interes. Na ta način prav tako animiramo potrošnike za nakup naših izdelkov, obenem pa jih navajamo na zdravo in kvalitetno prehrano. V oktobru načrtujemo še dve udeležbi na sejmih. Toda vse to bo premalo, če ne bo po takšnih predstavitvah sledila akcija. To pa ni odvisno samo od prodajne službe, od komercialistov, pač pa od vseh, ki v celotni verigi zahtevne proizvodnje sodelujejo. Samo kvaliteta in laskave ocene potrošnikov so premalo. V današnjem času sta pomembna tudi cena ter dosledna in pravočasna dostava. S.L. ■ Pozdrav dr. Fettichu! Naši dietetični izdelki razstavljeni v Rogaški Slatini (Fotografijo prispeval S. Lepej) Letos se je upokojil naš dolgoletni vodja in ustanovitelj centralnega perutninskega laboratorija gospod dr. Danilo Fettich. Zapustil nam je bogate delovne izkušnje, pridobljene z dolgoletno prakso v različnih bakterioloških laboratorijih v domovini in tujini, ter številna znanja, pridobljena s študijem najrazličnejšega strokovnega slovstva. Dvanajstletno bivanje v Novi Zelandiji in potovanja po vseh celinah so vtisnila svojevrsten pečat in globino njegovim strokovnim in življenjskim pogledom. Dr. Fettich je bil pobudnik ustanovitve današnjega perutninskega laboratorija. Njegova zamisel o skupnem laboratoriju je oživela v prenovljenih prostorih bivše perutninske uprave. Ves čas prenove si je nesebično in osebno prizadeval za smiselno in uporabno skladnost novih prostorov. Iz majhnega števila higienskih in kemijskih preiskav naših proizvodov mu je uspelo razširiti dejavnost nadzora in razvoja na vse panoge perutninarstva. Neizbrisen je njegov prispevek tako pri uvajanju nove me- todologije zdravstvenega nadzora plemenskih in brojlerskih rej kot pri uvajanju modernih aparatur, ki so prispevale k hitri in precizni diagnostiki. Zaslužen je tudi pri uvajanju številnih gojišč in metod sodobne bakteriologije in kemije. S smislom za branje in sprejemanje vedno novih spoznanj, je dr. Fettich ustvaril zavidljivo knjižnico strokovne literature, ki je lahko v pomoč vsem perutninskim strokovnjakom pri njihovem delu. Kot tenkočuten prevajalec iz treh svetovnih jezikov je bil voljan priskočiti na pomoč vsakomur, ki je potreboval povzetek strokovne naloge, članek iz tuje strokovne revije, ponudbo za prodajo v tujino ali sprotnega prevajalca pri strokovnih razgovorih. Nam, ki smo bili njegovi sodelavci in učenci, ni nikoli odrekel strokovne pomoči, pouka in poglobljene študije. Širina njegovih strokovnih in življenjskih obzorij nas je obogatila in nam pustila spomin na pravičnega šefa, sodelavca in prijatelja. Sodelavci iz laboratorija Krvodajalci! V zadjnem tromesečju bodo organizirane krvodajalske akcije: 13. oktobra 12. novembra 8. decembra Da ne bo venšečnosti upoštevajte navodila, ki smo jih že večkrat zapisali. Martin Jambrovič je trenutno najstarejši perutninar. Leta 1931 se je zaposlil pri takratnem Reinhardu. Tažave, kakršne so takrat delavci premagovali, je opisal v svojih spominih objavljenih v Perut-ninarju leta 1990. Kljub težkemu delu in neurejenim pogojem dela, je vztrajal v podjetju vse do svoje redne upokojitve 8. januarja 1968. S Perutnino pa je ostal delovno povezan tudi poselj, saj je še vsa leta doslej prihajal opravljat določena pogodbena dela. Zanimivo je prisluhniti njegovim spominom o razvoju podjetja. Kot se spominja se pred II. svetovno vojno v dejavnosti ni drugega bistveno spremenilo, kot da so se odkupna območja iz leta v leto širila in s tem odkup povečeval. Ob osnovanju odkupne postaje Reinhard v Ptuju so odkupovali le v bližnji okolici, pred začetkom vojne pa je odkup segal globoko v Podravino in v Posavino, vse do severnih predelov Bosne. Način obdelave in dodelave odkupljenega blaga pa je ostal enak. Le lomljenje in hrambo ledu za hlajenje blaga so zamenjale hladilnice, v katerih je bilo možno tudi proizvajati led za potrebe transporta blaga z vlakom in kamioni. Okrepil se je vozni park. Močno se je povečalo tudi število sezonskih in priložnostnih delavcev. Število stalno zaposlenih pa je ostalo v glavnem nespremenjeno. Ti so bili poleg vodstva še odkupovale!, šoferji in le par drugih delavcev. Z razvojem podjetja je nabiral izkušnje tudi naš jubilant in postal vodja odkupne postaje v Virovitici že leta 1935. Po treh sezonah so to odkupno postajo ukinili zaradi kokošje kuge, Jambrovič pa je leta 1938 prevzel odkup v Bosanski Du-bici, kamor se je v sezonah vračal vse do začetka vojne. Takrat so že imeli odkupne postaje poleg širšega območja Ptuja v Koprivnici, Zamlaki pri Varaždinu, Djurdjevcu, Bosanski Dubici, Podravski Slatini in Bjelovaru. Druga svetovna vojna je uvedla nemško upravo. Ukinjene so bile skoraj vse odkupne postaje. Uvedena je bila obvezna oddaja, zato kmetje niso hoteli gojiti toliko perutnine kot prej, zato tudi firma Reinhard ni uspela odkupiti niti približno ustreznih količin. “Po osvoboditvi smo začeli vse znova,” pripoveduje naš jubilant. “Česar ni odpeljal Reinhard so pobrali Bolgari, ki so takrat pridno kradili pod pretvezo, da so že na ozemlju Avstrije. V svojem zanosu pa so pozabili odpe-lajti eno mulo. In ta je postala naše prvo prevozno sredstvo. Takega prevoza nismo bili več vajeni. Ko sem hodil po terenu pa sem v Šikolah opazil v vojni poškodovan kamion MAN, za katerega sem bil prepričan, da ga je možno usposobiti za vožnjo. Privlekli smo ga na dvorišče in s Klajnom sva ga usposobila za vožnjo.” To pa je bil čas hitrih sprememb. Vse je odločala in določala oblast, ki je nastavljala direktorje in urejala vsebino poslovanja. Podjetje je že v letu 1946 postalo obrat Mlekopro-meta Ljubljana. Dotedanja dejavnost odkup, predleva in izvoz perutnine, jajc in divjadi se je močno razširilo. Odkupovali so še koruzo, fižol, gozdne sadeže in celo polže. Z eno besedo, vse kar je bilo možno prodati ali izvoziti. Tudi nekatera nacionalizirana gospodarstva so obdelovali. Martin je bil takrat šofer, od-kupovalec, skrbel je za hladilnice, bil delovodja, kar je pač bilo treba. “Takrat niso gledali kaj je kdo, marveč kaj kdo zna in zmore. Žal pa je v splošni zmedi precej popustila delovna disciplina.” V letu 1948 se je obrat Reinhard osamosvojil z željo po hitrejšem razvoju, vendar se je novo podjetje Perutnina slabo razvijalo vse do poletja 1952, ko je prišel že sedmi direktor po osvoboditvi Ivo Tomažič. “To je bil resnični mejnik v razvoju podjetja. Odkup smo zečeli hitro širiti na področja, kjer smo odkupovali že pred vojno. Že naslednje leto smo nabavili dva nova moderna marcedesova kamiona. Smo pa šparali. Spominjam se, da sva z Vaudom šla iskat blago v Podravino. Do odkupne postaje sva se pripeljala s kamionom, nato pa zajahala kolesi in s kolesi od vasi do vasi. Perutnine ni bilo veliko, zato se je bilo treba potruditi, da si kaj kupil”. Odkupu perutnine in jajc so odslej posvečali vso pozornost. Zlasti so dajali poudarek kakovosti blaga in storilnosti. Dejavnosti, ki jim jih je nalagala politika so začeli opuščati. Kolektiv se je povečeval, izboljšala se je tudi delovna disciplina. Območje odkupa so razširili vse do Jajca v Bosni. Zaradi močnih sezonskih nihanj pri dobavah pa si je vodstvo nenehno prizadevalo organizirati lastno farmsko rejo. To jim je uspelo po letu 1961, ko so postopno dograjevali farmo na Bregu. Dograditev farme je omogočila redno delo, sezonska nihanja so bila v veliki meri odpravljena, kar je omogočilo izredno hiter nadaljni razvoj podjetja in istočasno opuščanje odkupa perutnine. Perutnina je bila že veliko podjetje, ko se je Martin upokojil. Vajenemu terenskega delaje v penziji kmalu postalo dolg čas, zato se je dogovoril z upravnikom živinske klavnice Bojem, da bo poskusil s terensko prodajo mesnih izdelkov. Kar v lastnem fičku je vozil klobase ponujat po trgovinah in gostilnah. Začel je s 100 kg, naročil pa je dobival vedno več in fiček je postal pretesen, zato je za potrebe terenske prodaje dobil na voljo manjši hladilnik in šoferja. Po devetih letih je bil obseg dela že tolikšen, da ga ni več zmogel. Nadaljevali so mlajši, Martin pa je honorarno nadaljeval pri Jugoinšpektu, kjer je opravljal kontrolo zaklane živine, v glavnem v naši klavnci, pa tudi drugod. To delo je opravljal še vse do lanskega leta. Martin Jambrovič je bil torej delovno povezan s Perutnino polnih 60 let. V teh letih je veliko doživel, vendar prostor ne dovoljuje, da bi opisali vse dogodke, ki se jih spominja. “Sedaj delati ne morem več, tudi avtomobila ne morem voziti. Se kolesa ne, zato grem peš ob kolesu, le če si moram kaj malega pripeljati, da mi ni treba nesti,” je zaključil. Za konec me je še zanimalo, kako gleda na sedanjo slabo stanje podjetja. “Žal mi je, da je v Perutnini lahko do tega prišlo, saj smo z združenimi močmi zgradili močno podjetje. Ne jemljem pa tega tragično. Takih težkih obdobij je bilo veliko, recimo vojna, pa potem ekonomska blokada, kuga, poplave na v novi farmi, ko je komaj začela dajati dobre rezultate. Vse to smo premagali, zato mislim, da ni razloga, da ne bi še tega sedanjega stanja.” Naj nam bo to torej vodilo pri nadaljnjem delu, Martinu pa ob njegovem 80. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 28. septembra, zaželimo še veliko let trdnega zdravja. Uredništvo Prevzemalci in odkupovalci perutnine ter šoferji Perutnine okoli leta 1953. Jambrovič je prvi z desne. In memoriam V spomin Ivu Tomažiču Minilo je 10 let, odkar smo se poslednjič poslovili od pionirja slovenskega in jugoslovanskega perutninarstva, dolgoletnega sodelavca in generalnega direktorja Ivana TOMAŽIČA. V letu 1982 smo se dvakrat poslovili od njega. Najprej 28. februarja, ko se je zaradi slabega zdravja upokojil. Takrat smo mu Želeli, da bi ozdravel, si odpočil in še prihajal med nas. Zlasti slednjega si je želel tudi sam, še priti v Perutnino, v njegovo podjetje, med sodelavce in prijatelje. Žal, ne naša, ne njegova želja se nista izpolnili. Teža delovnih bremen in skrbi za podjetje, za kolektiv mu je tako načela zdravje, da je omahnil. 7. oktobra 1982 smo se ponovno poslovili od njega. Takrat poslednjič. Poslovili smo se, pozabili pa ga nismo, saj ni mogoče pozabiti ustvarjalnega dela in človeka, kakršen je bil Ivo Tomažič. Za direktorja Perutnine je prišel z dekretom ministrstva 1. maja 1952, ko je podjetje bilo v določeni krizi. Kakšne so bile njegove zasluge, za sanacijo podjetja in kakšne so njegove zasluge za razvoj, ki ga je dosegla Perutnina pod njegovim vodstvom, povedo razvojni dosežki. Nedvomno lahko povemo za Tomažiča, da se je dela loteval temeljito, da je bil velik realist in ni prepuščal ničesar slučajnosti. Bil je gospodarstvenik in njegova zasluga je, da je v Ptuju zraslo najmodernejše in največje perutninarsko podjetje v Jugoslaviji. Polnih trideset let si je neumorno prizadeval za razvoj Perutnine. Kolektiv nikoli ni poznal poslovne izgube, nikoli ni zmanjkalo denar- ja za plače, kljub velikim naložbam in tudi pogostim elementarnim nesrečam (poplave, kuga, požari..) Bil je močna osebnost, odločen v ukrepanju, neuklonjiv v težavah ter mehak v razumevanju človekovih težav. Zaupal je mladini in vsem, ki so želeli delati in napredovati. Imel je dar opazovanja in reagiral je že takoj, ko so problemi nastajali. Njegovi predlogi na kolegijih in pri sodelavcih so bili vselej premišljeni, enostavni in razumljivi. V letih, ko je vodil podjetje Ivo Tomažič, se je kolektiv povečal za več kot petdesetkrat. Zaposlitev je dobilo veliko število strokovnjakov in delavcev, od nič pa je narastla proizvodnja do 28.000 ton perutninskega mesa in do 2.400 ton perutninskih izdelkov. Direktorsko zadolžitev je razumel kot najodgovornejšo nalogo v svojem Življenju, zato je, poleg številnih lokalnih priznanj in državnih odlikovanj, prejel leta 1973 najvišje priznanje, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije uspešnim gospodarstvenikom - Kraigherjevo nagrado. Za njegov prispevek k razvoju Perutnine smo se mu želeli oddolžiti tudi ob slavnostih in dosežkih ob 85 -letnici podjetja, ko smo po njem poimenovali zlato plaketo in priznanje Perutnine. Vse to pa naj bo vzpodbuda za globljo in vsestransko oceno drugim z namenom seveda, da vse, kar se da pozitivnega ugotoviti, prilagodimo tudi današnjim razmeram. Uredništvo PROFESOR Dr. DRAGOMIR JOSIPOVIČ (1926 - 1992) V nedeljo, 16. 8. 1992 je umrl dr. Dragomir Jo-sipovič, dr. vet. med., redni profesor na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine. Rojen je bil leta 1926 v Kraljevu. Po končanem študiju veterinarstva se je zaposlil v Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani, iz katerega se je pozneje razvil operativni del Veterinarske fakultete. Posvetil se je študiju perutninarstva, ki je bilo takrat v Sloveniji še v povojih. Starejši kolegi in prvi kooperanti v Perutnini Ptuj se še spominjajo teh pionirskih časov, v katerih je tudi Dragan, kot so ga klicali prijatelji, pogosto prihajal v Ptuj in pomagal pri razvoju stroke. Kljub obilici dela na terenu po vsej Sloveniji in tujini (Jemen), se je z veseljem posvečal uvajanju in posodabljanju seroloških metod v diagnostiki bolezni perutnine. Bil je član strokovne ekipe v Veliki Britaniji pri prof. Biggsu v času prvih uspešnih vakcinacij proti Marekovi bolezni. Bil je učitelj mnogim veterinarjem v času dodiplomskega in podiplomskega študija, poleg tega je pa nam, ki delamo v perutninarstvu, mnogokrat svetoval v zapletenih situacijah pri vsakdanjem delu v živi proizvodnji. Spominjali se ga bomo tudi po njegovi vedrini in humorju, ki smo ju bili deležni med njegovimi obiski v Perutnini Ptuj. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Aleš URBANČIČ, dr. vet. med. UGODNEJŠA NABAVA STELJE Pridni delavci med nakladanjem slame PE Starši oziroma po novi organizaciji Živa proizvodnja uporablja za nastil po tleh in v gnezdih med drugim tudi slamo. V prejšnjih letih so to vrsto nastila precej zanemarjali, vzrok temu pa je bila predvsem polna blagajna v podjetju in dovoljšnja količina ostalih vrst nastila. V zadnjem letu pa je moratorij na sečnjo gozdov prinesel velike spremembe v količinah in kvaliteti stelje, sprememba strukture trga pa prazno blagajno Perutnini Ptuj, kar je imelo za posledico preorientiranje žive proizvodnje in cenejši nastil, ki je obenem tudi doma, česar pa dose-daj nismo videli in poznali “ker pač ni bilo potrebe”. Zakaj cenejši nastil? Cenejši ne pomeni ceneni. V resnici je cenejši zato, ker je v neposredni okolici Ptuja (s tem znižujemo stroške prevoza na minimum — na cca 13 % od prejšnjih) in cenejši tudi zato, ker z njim dobimo poplačano vrednost gnoja 100 % na račun kompenzacije s KK Ptuj, kar pa je bilo prej zelo klavrno, namreč cena gnoja je bila tako nizka, da smo z njo dobili plačano samo 10 % vrednosti nastila. Ta velik razkorak v ceni nam je v enoti dal misliti. Osnova za razmišljanje nam je bilo tudi to , da mora imeti gnoj v objektu večjo vrednost kot pa sama stelja, saj je le-ta obogatena ob koncu proizvodnje z organsko maso, mikro elementi in celo vitamini. Zato smo dali gnoj na kemično analizo v naš laboratorij in preko KK PTUJ VINARSTVO Slovenske gorice Haloze v Kmetijski zavod Maribor. Rezultati preiskav so bili enaki oziroma z minimalnimi razlikami, kar nam je dalo osnovo za izračun dejanske vrednosti kokošjega gnoja. Izhajali smo iz vsebnosti dušika primerjalno z dušikom v umetnem gnojilu (po količini in ceni). Kljub temu, da pri izračunu nismo upoštevali vrednosti organske mase smo prišli do vrednosti gnoja v enem objektu glede na vsebnost dušika do cene 320.000 SIT za objekt, gnoj pa se je v začetku leta 1991 prodajal po 3.000 din/SIT, poleti 1991, 6.000 — 7.000 din/SIT, jeseni 1991 18.000 — 20.000 SIT, od spomladi 1992 naprej pa je cena 50.000 SIT za objekt. Vidimo, da je še vedno velika razlika med ceno in dejansko vrednostjo. Tukaj moramo upoštevati še naslendji dve stvari: 1. Gnoj ob deponiranju izgubi cca 50 % dušika na račun izhlapevanja amoniaka, tako da je realna vrednost gnoja 160.000 SIT na objekt pred podoravanjem. Vendar nam tudi te cene nobeden privatni uporabnik ne more plačati, ker je to za njih predrago. Tudi za družbeno podjetje je to prevelik strošek, zato 2. smo sklenili s KK Ptuj enoto Kidričevo pogodbo o kompenzaicji “Slama — gnoj”. Menjava gre po principu 1 : 1, objekt gnoja za objekt stelje. Zaradi potrebnih nizkih stroškov pa je narejen stroškovnik z naše strani samo za ostale stroške, kateri znesejo 50.000 SIT, ne pa za vrednost stelje ali gnoja, kar pa pri menjavi 1:1 tudi ni pomembno. Zato se tudi po tej ceni gnoj prodaje privatnim porabnikom, ki je pa za njih še komaj sprejemljiva, je pa še vedno samo 1/3 realne vrednosti iz enega objekta. Prodaja gnoja privatnim uporabnikom je sedaj še minimalna, v bodoče pa upamo, da je ne bo več nič in da bomo lahko ves gnoj dali v menjavo 1 : 1 (pri 30 % znižanju proizvodnje se nam nudi ta možnost.). Pri hitrem izračunu lahko ugotovimo, da smo na naši enoti prihranili samo pri stelji cca 20 milj. SIT, tako, da je kompenzacijska pogodba za nas zelo zanimiva, zato jo bomo poskušali verjetno malo “sfrizirano”, skleniti tudi v letu 1993. Če računamo, da smo v letu 1991 prodajali gnoj po cca 7.000 SIT, stelja za objekt je stala cca. 70.000 SIT, realna vrednost gnoja po deponiranju pa je 160.000 SIT, potem je ta pogodba nam in uporabniku v velikem interesu. Zato z velikim optimizmom računamo na sklenitev pogodbe za leto 1993 s KK Ptuj. ŠE NEKAJ PODATKOV O SPRAVILU SLAME S spravilom slame smo pričeli 15. 7. 1992 in končali 30. 7. 1992. Skupaj smo pospravili 55.520 bal slame s povprečno težo 10,5 kg in s 13 % vlage, slama pa je I. kvalitete. Tako mislim, da bomo s tem nastilom zadovoljni, če rečemo, da ima komaj pripeljani sekanec iz Krškega 65 % vlage, hoblanci s Pohorja 20 — 30 % vlage, žagovina iz Celja okrog 30 % ali pa še več, mešana stelja (žagovina, hoblanci, prah) iz Delnic 25 — 30 % vlage itd.... Vlaga, temperatura okolja nad 20 % C in zadostna količina kvasovk (ki pa so v vlažni stelji običajno močno prisotne) so idealen medij za razvoj aspergiloze, ki nam dela čez vse leto velike probleme v živi proizvodnji. Zato se bomo v bodoče skušali odreči slabših nastilov Najprej dobro delo, potem zasluženo jelo Da so bili vsi siti, je poskrbel neutrudni Erbus Med malico so se znašli kakor se je pač dalo (tu mislim predvsem na vlago), obdržali pa bomo samo suho steljo, po možnosti ho-blance in nekaj malega žago-vine. Ta možnost se nam kaže sedaj pri 30 % znižanju proizvodnje. ŠE NEKAJ O PREVOZIH Že prej sem omenil, da smo s spravilom slame dali podjetju možnost znižanja prevozov na borih 14 %, kar je pa treba v naslednjem letu močno izkoristiti. Če računamo, da smo z nastilom (slamo) založeni za vso leto in da smo to pospravili v dobrih dveh tednih in še to s pomočjo praktikantov, katerih OD je bil minimalen, potem nimamo več kaj razmišljati. Če naštejem razdalje prevozov v km nam je pa tudi vse jasno. Vse relacije gredo iz Ptuja v eno smer: — za slamo: Borovci — 6 km, Mala vas 12 km, Lovrenc na Dr. polju 9 km, Cirkovci 9 km. Pragersko 20 km. Praktikantov je bilo 20 na dan in 2 delavca farm dnevno. Največ slame je bilo odpeljane od Lovrenca na Dr. polju, manj iz Cirkovc, nato Pragerskega, še Borovci in na koncu Mala vas. — za ostali nastil: (sekanec, žagovina, mešano, hoblanci): Krško 125 km, Celje 65 km, Ivanec 57 km, Maribor (Limbuš) 35 km, Lovrenc na Pohorju 60 km, Radlje 70 km, Podvelka 62 km. Od tega se vozi iz Krškega cca 70 % vse stelje, ki jo mi potrebujemo. Če gremo sedaj to preračunavat ugotovimo, da v bodoče lahko znižamo (če uporabljamo v proizvodnji primerno obdelano slamo) prevoze na 13,3 % od prejšnjih, kar pa za nas predstavlja velik denar, če računamo, da bomo v naslednjem letu rabili cca 20.000 prostorninskih metrov stelje na farmah Staršev in cca 15.000 prostorninskih metrov stelje za naši dve BRO farmi Starošinci in Breg. Vrednost prevoza je dosedaj vedno bila enaka vrednosti same stelje, tako da že samo s tem močno znižujemo stroške, če pa obe- nem menjamo gnoj za steljo pa znižamo skupne stroške na borih 20 % vseh dosednajih stroškov za nastilj. To pa ni malo. ŠE ZA KONEC Ob koncu ne bi bilo pošteno, če ne bi pohvalili "Slamar-sko ekipo” na čelu z g. Kolednikom, saj so res bili pravi fantje od fare. Ni jih motilo sonce, ni jih motil topel sok, ob vsaki uri dneva, ko sem jih obiskal so bili nasmejani in dobre volje. To daje človeku dobre občutke, še posebej, če se vse skupaj tudi dobro ujame s fanti iz KK enote Kidričevo. Zahvalil bi se tudi za pošteno sodelovanje in odnos g. Finžigarju, direktorju KK Ptuj, enota Kidričevo in g. Goričanu za iperativo in sprotno odpravljanje problemov, ki so se pojavljali ob spravilu slame in kidanju gnoja. Ogromno kopico še kar dolagajo ... tudi tako Star pregovor pravi “v slogi je moč”, zato upam, da bomo obnovili pogodbo s KK Ptuj v letu 1993, ker bomo imeli oboji od tega veliko korist. Direktor PE Starši: Miran Cafuta Kdor pozna zgodovino, se ne bo zadovoljil s hitrimi primerjavami. Zgodovina, ki nas uči o tem, kar je trajnega, podobno se ponavljajočega, nas uči tudi o različnih in edinstvenih dogodkih. Uči nas o presenečnjih in nepričakovanih dogodkih: o skromnosti in odpovedi. Uči nas, da se vsi veliki načrti, ki izhajajo iz dozdevnega poznavanja zgodovine, nikoli popolnoma ne uresničijo in ne pripel-jajo do cilja, do katerega naj bi pripeljali. Zgodovina nas uči, da so zmerom pripeljali do nekaj čisto drugega, nepredvidenega. Golo Mann Letovanje v sezoni 1992 v________________________/ V letošnji sez.oni je bilo na voljo za letovanje manj objektov kot v prejšnjih sezonah, vendar interes ni upadel. V objektih Perutnine Ptuj je letovalo približno 50 % vseh prijavljenih četudi je še med sezono prihajalo do nenehnih sprememb zaradi raznih zamenjav, odpovedi, novih prijav ipd. Opaziti je bilo večji interes za letovanje v Sloveniji, zlasti v toplicah, kjer je ostalo največ interesentov nerazporejenih, in to zaradi neizpolnjevanja kriterijev za razporeditev, ker jim ni ustrezal termin, za katerega so bili predvideni. Nekateri prijavljeni pa sploh niso bili resni interesenti. V sezoni letovanja, ki je trajala od 19. 6. do 7. 9., so ostali objekti nezasedeni le v prvem in zadnjem terminu. Velja omeniti, da so prikolice pa tudi zidani objekti (Čatež, Rogla, Cres) že v slabem stanju in bi bili potrebni temeljite obnove. Inventar v objektih je uničen in dotrajan. Kljub temu, da imajo praviloma skoraj vsi, koristniki veliko pripomb glede stanja objektov in inventarja, je ob koncu sezone opaziti malomaren odnos ter veliko napak in poškodb, ki jih v začetku sezone ni bilo. To bi se dalo odpraviti, če bi se posamezniki obnašali drugače in tudi priznali, da poškodbe niso le posledica morda slabe priprave objektov v začetku sezone. O vseh nepravilnostih, ki jih je mogoče ugotoviti, se vodi evidenca. Nekaj pripomb je bilo tudi v zvezi s postavitvijo prikolic v avtokampu “Stella Maris” v Umagu. Upoštevali smo jih tako, da smo ob koncu sezone prikolice prestavili na druga mesta. Potrudili se bomo, da bomo kljub težavam, ki so nam vsem znane v zvezi z nabavo novih delov oz. inventarja, v začetku prihodnje sezone odpravili večino napak in pomanjkljivosti. Obenem pričakujemo od vseh letujočih, da se bodo začeli obnašati kot dobri gospodarji. N. V. Piknik pa, piknik MEDICINSKO VODENI AKTIVNI ODDIH NA ROGLI Vodstvo sindikata Perutnine nas je 18. septembra prijetno presenetilo z odlično organiziranim piknikom ob Knezovem ribniku v Mestnem vrhu. Odločitev ni bila težka. Izleta ni bilo, dneva perutninarjev tudi ne, srečanje na Selah pa ni bilo tako uspešno, kot bi želeli. Vodstvo sindikata pa je ugotavljalo, da se med seboj vse manj poznamo in razumemo, kar včasih komu krepko prav pride. Torej piknik. Piknik, ki naj prispeva k sprostitvi ob vedno večjih napetostih med delom in vedno večjih skrbeh, kako jutri. Prav zato je bil namenjen vsem zaposlenim v Direkciji, tudi nečlanom. Cilj je bil dosežen. O tem ni dvoma, saj se je zbrala dobra polovica kolektiva. Ambient je za takšno srečanje kot naročen, zakonca Knez pa sta že ob prihodu prvih obiskovalcev imela pripravljeno slastno cigansko pečenko. Seveda je bilo vse jestvine, pijače in drugo treba predhodno tja pripeljati. Za to sta v glavnem poskrbeli Janja Toplak in Janja Bedenik, ki sta poleg organizacije srečanja vse prepeljali tja in kar je bilo potrebno tudi nazaj, seveda s svojim prevozom. Pri opravilih, ki so potrebna za dobro počutje na srečanju, so poprijele še ostale članice IO sindikata, pa tudi druga dekleta so pomagala. Prišla je tudi predsednica sindikata, da je pozdravila prisotne. Pa nas ni seznanila o delu in prizadevanjih sindikata za pomoč delavcem, marveč nam je slovesno razglasila, da je postala komercialistka in zato naj v sindi-katu z njo več ne računamo. Zaželela nam je le, da bi si izbrali dobrega novega predsednika. Pustimo to. Bojan je že na-pumpal žogo, gremo igrat “fut-bal". Bilo je zabavno. Nekateri so prvič v življenju igrali nogomet - oziroma, nekaj temu podobnega. Igra je bila na nivoju, saj vačasih igralci niti niso vedeli kdo je nasprotnik. Pa saj to ni bilo pomembno. Pomembneje bilo, da so se sprostili in zabavali, še bolj pa navijači. Mogoče je bilo to prvič, da se nekateri niso bali svojih šefov, če jih je žreb določil, da igrajo proti njim. K odličnemu vzdušju je veliko prispeval tudi naš stari znanec Drago Skok, ki nas je zabaval s svojo izbrano glasbo. V veselem vzdušju je prehitro minil čas, ko smo se morali raziti. Mnogi, najbrž pa vsi, si želimo še podobnih srečanj. L.C. Bojan si je napumpal, gremo Igralci “prve lige ” v> akciji Če ne drugo, je publika odlično navijala Za vzdušje med igralci je poskrbela še Janja Medicinsko vodenega aktivnega oddiha na Rogli (MVAO) se je tudi letos udeležilo 20 naših delavcev iz vseh proizvodnih enot. Rogla s svojimi bioklimatski-mi značilnostmi ugodno vpliva na bolezni s področja dihal in srca, bolezni s področja ušes, grla in nosu, s področja okulistike ter s področja medicine dela (psihosomatska obolenja, kronične pljučne bolezni, venski obtok idr.). Letos smo aktivni oddih na Rogli obogatili še z medicinskim jsrogramom v TERMAH ZREČE, v njihovem sodobno opremljenem zdravstvenem centru, kjer nudijo razne terapevtske storitve. Skupina naših delavcev (5) biva v našem bungalovu na Rogli. Del izvedbe aktivnega oddiha in del medicinskega programa opravijo na Rogli, v modernem testnem centru. Program obsega specialistični zdravniški pregled na začetku in koncu programa, ergociklo-metrijo, spirometrijo, test kardiovaskularnih zmogljivosti (ugotovitev funkcijske zmogljivosti srca), funkcijsko testiranje dihal, preiskavo fizičnih faktorjev, kompletno krvno sliko in preiskavo urina ter jeter (bilirubin). Nadalje se izvaja na Rogli program fizičnih aktivnosti na osnovi testov. Na podlagi zdravniškega pregleda in testov se nadaljuje zdravljenje oz. terapije v Termah Zreče, kjer se koristijo: blatne obloge, podvodna masaža, skupinska ali individualna hidro gimnastika, elektroterapi-ja, balneoterapija (mineralne kopeli), biserna kopel in masaža. O količini in vrsti terapij odloča zdravnik, ki gosta sprejme. Vse navedene terapije so primerne za naše delavce, ki imajo zdravstvene težave z vnetnimi revmatičnimi boleznimi, revmatizmom, stanjem po poškodbah in obolenjem hrbtenice. Udeleženci MVAO so zadovoljni s tem programom, kajti tako si lahko v prijetnem okolju okrepijo fizično kondicijo, se razbremenijo in oddahnejo od vsakdanjih skrbi, hkrati pa poskrbijo za svoje zdravje, na katerega premalokrat pomislimo ali pa šele takrat, ko nas bolečina opozori na bolezen. V. J. • ZA RAZVEDRILO • ZA RAZVEDRILO • J L AFORIZMI — Grebator te brez pomisleka zagrebe. — Vladar, ki se ne obvlada, naj ne vlada. — Igre najbolj zanesljivo dobivajo tisti, ki izigravajo. — Nekateri nakladajo v neverjetnih nakladah. — Kljub temu, da ima lat kratke noge, jo resnica le steika dohiteva. — Nalijte nam vsaj čiste vode. — Ko se vladar ne obvlada, zavlada nasilje. — Slabega karakterja ne izboljša še tako dobra karakteristika. fredi S**« SLOV. SLIKAH, GZA-■FIK.SATI-iUK (STAN£ sriionck/ OAAAM lUANVE ioL.ABM VL£T£HC 03UČUC ■SL/4 AJG&O EUOA MAitboR. OAER. ?£V NA F/NOui - TATU A ENO- DNEVNO 'DELO OGfHAJEk ŽKDKS/M- SfL/ A. NO&EL/J ORGAN/XA ctJA „ T-Muz ■ NARODOV VE&OJNC KARSTV ■ ORGAN/L. KRAJ N Al P/LEVAUA-Mi(k«.tu»o u / 6 )r^ 3ud\ KUNtk TONE /J vnjričT, SUKAN /NCAAFIK t> \ ( A 'S&j/ ilovbk v DSNK&i sovjet kocno-NAKTTHM. muv. ism bAljtcA BMOHfHA mr hum Ql£MON IN TEKSTIL iTI PO- KklVANJč MiZE PfZEd- HBT jlA OP/R-A-A/j£ PEVKA ATTELT 1 KAP-OS MANA -SANJE-Omete TELOJflp, DRUŠTVO PA RT/UL tCsjKtULČK H-A CKMA-SJ ŠUME.Č.I HAPtTZk X 06£7-Č/OHSiA OJCCH- CLIbJA XNAK X4 -piLLMč-iL SLoV. N A ROČ. J F h D V/UST E/SBN-HovnbR. Ki/T/C- C.b- amauka PRLA/VALEČ JEMEN/ OUŠEVNi JbOLNUO majhna /IKIČA pcME/Jka WK/Jt. Po Govok. /U/RSKC HA A NJE - 100 KG, docs-o NORAM m M/NE RAL NA KOPA S TAROCjp . ŠKI FILO-NOF LITI V KISIK SLAVKO / FŠN/K Srp 2A//CA ŠČITNIK SEST. ANA Hupi N TKOPSICA ovijalka DiiUAUJE MEdKJ. oxwaka xA /TAL/JC drnsoceh OKRASNI Pačdheti Chnok-\ TONA pjLTpmm KLIKE SKop- lokkii d/K-l JIBzL* J)! H ANJ/ KULTUR. Kasti/N/ X. N! KOT/HO VINCENC spače- nost VHEL-E v v'o DE. IG KALKA GaZDMbI TEKOČI OS TA N ER PO K/sA-MJVULERA NIZEK ŽENSKI GLAS vetnin S U k.A -K/BC. , /J/TKA. UUDJE V PK/PoRO IZVLESAI UMETbJlS- lx.i)£L£k f Slov keralkA 'tuna NAUK. O NPAVKH KONTEJ- NERJI SEZNAIt S CENA Ml DELI POTI AU TEKMOVANJA krad- ljivec 11 'Z. PLETENO/ fo-KUVALO J-A rt/ A Vf NUSTEi. (AU S AR. A c.) 0 /KSKA lEPUit. vmi) Telefon ni namenjen preganjanju dolgočasja Večkrat prihajajo v podjetje izredno visoki računi za telefon. Ker so taki računi vedno pogostejši je bilo ptrebno ugotoviti razloge za to. In rezultati analize? Nekaterim je med opravljanjem dela zelo dolgčas, ki ga preganjajo s telefoniranjem. To nikakor ni prav, nekateri imajo sorodnike in prijatelje celo v oddaljenih deželah, takšni pogovori pa so zelo dragi. Tako se je primerilo, da je eden od naših delavcev klical dvakrat tedensko v Avstralijo in tako podjetju v enem mesecu povečal račun za telefon za 5.000,00 tolarjev. Seveda to ni edini primer. Precej je takšnih, ki si zlasti med dežurstvom — krajšajo čas s telefoniranjem, (saj ni nobenega razloga za tako pogosto klicanje), pri tem pa ne pomislijo na stroške, ki jih podjetju povzročajo. Te zneske seveda plačamo vsi. Tega najbrž ne bi počeli, ko bi vedeli, da pošta beleži sleherni odhodni pogovor, torej tisto številko, ki kliče, beleži tudi kraj kam je klic namenjen, točen čas klica, čas trajanja pogovora in seveda znesek, ki ga je za ta pogovor treba plačati. Torej je možno takšne pogovore tudi dokazati. Takšno neodgovorno početje je bilo dokazano večim delavcem, vendar jih tokrat ne imenujemo, niti enot v katerih delajo. Uredništvo Recept za vas PIŠČANČJI CURRY Za 4 osebe potrebujemo: 1 srednje velikega piščanca 2 žlici praška ali paste curry 1 žlico paradižnikove mezge 2 večji čebuli 1 strok česna malo praška čekoče paprike sol po okusu 1 žličko popra maslo ali olje za pečenje 1 skodelo jušne osnove. Dobro razrežemo čebuli, stlačimo česen. Narežemo piščanca na kose, primerne za serviranje. Lahko mu odstranimo kožo. V posodo damo žlico masla ter popečemo čebuli in česen, vendar ne sme porjaveti. Dodajmo kose piščanca in jih pečemo dokler ne bodo popečeni in na vseh straneh porjaveli. V drugi posodi popražimo prašek ali pasto cury (samo toliko, da se segreje) ter zalijemo z jušno osnovo. Nato naj tekočina zavre. Dodajmo rdečo papriko. S tekočino prelijemo pečenega piščanca. V omaki naj se kuha na nizki temperaturi uro ali dve. Preden serviramo, dodajmo nekaj sladkorja in poper. Servirajmo na rižu, jed lahko dekoriramo s trdo kuhanimi jajci ali narezano papriko. To je enostavnejši recept za cur-ry piščanca, ki zanj potrebujemo samo prašek curry in nobenih posebnih ali pri nas redkih dišav. V____________________________________________________y ■ .. I: PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov družbenega podjetja Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet podjetja. Glasilo ureja uredniški odbor: Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Milivoj Cimerman, Stanko Lepej, Janja Toplak, Bojan Vilčnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2250 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska PP PE Ptujska tiskarna.