ALMIRA Glasilo delovne organizacije Almira - Radovljica Letnik IX.
Številka 2 December 1982
SREČNO
V nekem intervjuju so vprašali Josipa Vidmarja, če je glede na prehojeno življenjsko pot srečen. Vidmar, tak kot je, jim je odgovoril: „Sreča je last naivnih!“
Tako je tudi z našo srečo v 1983 letu. Pred nami je težko leto, polno preizkušenj za ves kolektiv in za vsakega izmed nas posebej.
Drugo leto poostrenih prizadevanj za družbeno in gospodarsko stabilizacijo bo za vsakega izmed nas leto preizkušenj. To bo preizkušnja naših moralnih in delovnih kvalitet ter lastnosti. Če bo vsak pri sebi pripravljen vložiti vse svoje znanje, prizadevnost in dobro, samoupravno naravnano voljo, bomo lahko to zavzetost združili v uspešnost svojega tozda in s tem tudi DO, in preživeli težko leto brez večjih pretresov.
Naša sreča v letu 1983 je odvisna od tega, če nam bo uspelo, da bodo naše organizacije (Zveza komunistov, sindikalne in mladinske organizacije) resnično povezale vse posameznike, da ' bomo svoje cilje složno samoupravno opredelili in se za njihovo uresničitev požrtvovalno prizadevali.
Kakšni naj bi bili naši cilji v prihodnjem letu?
Predvsem moramo zagotoviti doseženi osebni dohodek, zaradi katerega tudi združujemo svoje delo, da bomo zagotovili sebi in svojim obstoj in razvoj.
Doseči moramo tak dohodek, da bomo, ne glede na inflacijo, ki že leta zajeda v našo substanco, zagotovili planirano poslovanje.
Izboriti bomo morali pričetek izvajanja modernizacije in avtomatizacije naše proizvodnje kot enega izmed pogojev za dvig proizvodnosti dela in atraktivnejše ponudbe in s tem tudi povečanja konkurenčnosti na trgu.
Vse to pogojujejo družbena merila, pod katerimi bomo te svoje cilje lahko dosegli.
1983
Ta pa so:
-	povečanje proizvodnosti dela (v našem primeru vsaj za 20 odst.), ker nam edino lahko omogoči, da bomo, dosegli:
-	vsaj 800.000 dolarjev izvoza blaga in storitev, kar je minimalni izvoz, ki nam je potreben za pridobitev potrebnih deviz za nakup surovin, strojev in rezervnih delov;
-	ob vsem tem naj bi prodajnih cen bistveno ne spreminjali in dosegli vsaj 350 milijonov dohodka, na osnovi katerega bi osebne
dohodke z letošnje ravni povečali za......odst.
Ti cilji so zahtevni, predvsem zato, ker obstaja vrsta neznank, ki bodo pogojevale našo uspešnost.
Da bi si zagotovili potreben naskok in rezervo z ustrezno dinamiko, si moramo vse od prvega delovnega dne v novem letu prizadevati, da bomo storili vse takoj in ne bomo odlagali na pozneje. Če bomo to izpolnili bo to za vsakega od nas del sreče, ki pogojuje srečo tudi na drugih področjih človekovega početja in življenja.
Torej, na srečo ne bomo čakali, temveč si jo bomo izborili s svojim delovanjem
v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih in seveda predvsem s svojim poglobljenim delom
na delovhem mestu.
V to delo bomo vnašali vso svojo samoupravljalsko in človeško bit in plemenitili svoje delo in izdelke z vsem tistim, kar je lepega in dobrega v nas.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za potrpljenje, prijetno sodelovanje in tovarištvo v preteklem letu in želim vsakemu posebej obilo zdravja, osebnega zadovoljstva, dobrega počutja in delovnih uspehov.
MIRO ROZMAN
35 let zvestobe Almiri
Človeško življenje je veličasten mozaik dobrih dejanj, toplih besed, srečnih trenutkov, pa tudi premnogih razočaranj in grenkobe.
Ko razmišljamo o teh delčkih življenjskega mozaika, spoznamo, da je izvor človekove sreče in nesreče, veselja in žalosti, zanosa in otopelosti človek sam. V množici teh občutij je zvestoba ena najdragocenejših. Tudi zvestoba delovni organizaciji, ki si ji zvest v dobrem in slabem, kjer
si služil svoj kruh včasih trd in grenak, pa tudi mehak in dišeč - je doživetje, ki ga ne smemo pozabiti.
Kolektiv Almire ima veliko zvestih ljudi. Kar enajst jih je letos, po 35 letih dela v Almiri, odšlo v pokoj. To, da so vso svojo delovno dobo preživele v Almiri, dokazuje, da so znale težke trenutke uspešno premagovati, se jim znale upreti in vztrajati pri graditvi in razvoju Almire. Ljudje, kakršne so te
Dovžan Julka
Pesjak Ivanka
Jalžetič Minka
Matkovič Angela
Šolar Francka
Kristan Marjana
Stroj Ani
naše delavke, so najpomembnejši dejavnik za uspešen razvoj vsake- delovne organizacije - so delovni, vztrajni, pošteni, tovariški in zvesti delovni sredini.
Pripravljeni so skupaj ne samo slaviti uspehe, ki jih Almiri tudi ne manjka, ampak tudi požrtvovalno, složno in organizirano premagovati težave in ustvarjalno reševati probleme.
Ročni pletilni in nogavičar-ski stroji, tri in štiri izmensko delo brez prostih sobot, neurejeni prevozi na delo, da o toplem obroku ne razmišljamo, so bili prvi spremljevalci pri delu mladih deklet, ki so pred 35 leti prestopile prag tovarne pletenin v Radovljici ali tovarne nogavic v Lescah - današnje Almire.
Veliko tega kar je danes Almira, je zasluga delavk, ki nas po 35 letih dela zapuščajo.
Njihovo delo, pa tudi delček njih samih, nam bo ostal in naj mm bo vzgled in spodbuda.
„Beseda hvala je premalo za vse, kar ste doprinesle,“ je na uradni poslovitvi od vseh letošnjih upokojencev, ki je bilo 26. novembra v Grimščah, dejal direktor DO Miro Rozman. „Kadar koli, v težavah ali ob želji, srečati se z nekdanjimi sodelavci so vam vrata Almire vedno odprta. Na prijateljski način se vam bomo skušali,oddolžiti.“
Zdravja in osebne sreče v uživanju tako zasluženega pokoja vam želimo vsi Almirci.
M. S.
Kumej Pepca
Eržen Marija
4. julij-Dan borca
Tako kot vsako leto, smo tudi letos, 2. julija, povabili vse borce iz Almire. Ob tej priložnosti smo priredili tudi krajši kulturni spored. Nastopal je moški pevski zbor Anton To maž Linhart, recitatorji iz Almire in ansambel iz vojašnice Bohinjska Bela. Po programu je bila majhna pogostitev, ob kateri so upokojenci med seboj nekoliko pokramljali. Naše nekdanje sodelavce smo tudi skromno obdarili s knjigo in spominsko značko.
D. B.
V___________________________________J
r

Mojca! Te piščalke pa že ne boš dobila! Tako natančno sem jo izrezljal, da bo morala iti v izvoz!
1
n
j Sodelujte v glasilu svoje £ delovne organizacije!
v

wXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXS
UPOKOJILI SO SE
Razen enajstih sodelavk, ki so se v tekočem letu upokojile s 35 leti delovne dobe v Almiri, so delovno organizacijo zaradi invalidske ali starostne upokojitve zapustile še:
Majda Rozman, medfazna skladišč niča v pletiinici tozda Proizvodnja pletenin Radovljica, je kar 34 let svoje delovne dobe preživela v tem kolektivu.
Ivanka Škrabelj, pletilja razvojnega oddelka, in Mara Kokalj, strojna šivilja v šivalnici tozda Proizvodnja pletenin Radovljica, nas zapuščata po 30 letih dela v tem kolektivu.
Anica Novak, knjigovodja v delovni skupnosti skupnih služb
Ciril Kračun, trgovski zastopnik za področje Slovenije. Delo je združeval v TOZD Trgovina.
Invalidsko pa so bile v tem letu upokojene:
Metka Kolenc
----------------------------\
Martina Sebanc, prav tako pletilja in pregledovalka pletenin, sodelavka, ki jo mlajši sodelavci sploh ne poznajo, saj je bila vse od 14. marca 1977 na bolniški. Le nekaj dni v tem času ji je bila dana možnost bivanja doma v krogu sina in bližnjih sorodnikov, ves preostali čas preživlja v bolnici.
'V___________________________>

’’"'T’W *
Rupar, ki je skoraj 28 let, torej vso svojo delovno dobo, preživela v pletilnici radovljiškega tozda, pretežni del kot pletilja na ročnih, kasneje pa motornih pletilnih strojih. V letu 1976 je bila premeščena na dela medfaznega skladiščnika, za tem pa v letu 1979 zaradi bolezni na dela pregledovanja pletenin. V aprilu je bila s teh del letos tudi upokojena.
Julka Jazbec, Metka Kolenc in Francka Hanžič so prav tako sodelavke, katerim je delo prenehalo zaradi invalidske upokojitve. Zaposlene so bile v šivalnici tozda Proizvodnja pletenin Radovljica.
Starostno sta bili upokojeni še Slavka Potočan, likarica v šivalnici radovljiškega tozda, in Tilka Korošec, poslovodkinja prodajalne v Bohinjski Bistrici, katerih slik pa žal nimamo.
ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE
prejme
klm&k AAßoyLjicÄ
ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE
v zahvalo in priznanje za uspešno delo v korist upokojencev in njihovih društev
Predstavnika Društva upokojencev tov. Kos Alojz in tov. Koman sta na srečanju podelila kolektivu Almire priznanje in srebrni znak, ki ga je podelilo republiško Društvo upokojencev Slovenije za stalno skrb za svoje bivše sodelavce -upokojence.
Za vse letošnje upokojence je bil 26. november sprejem v Grimščah. Žal se je srečanja od 24 vabljenih udeležilo le 13 letošnjih upokojencev. Srečanje s kulturnim programom so popestrili učenci osnovne šole A. T. Linhart iz Radovljice z igrico Takšni smo — takšni ste, in domače recitatorke Darja, Greta in Tatjana.
Nekateri naši upokojenci so nam poslali prijazna pisma z željami za nadaljnje delovne in samoupravne uspehe. Za lepe želje se jim zahvaljujemo in upamo, da bodo zadovoljni uživali pokoj.
Zagotavljamo, da jim bomo časopis pošiljali na dom, kot vsem ostalim, ki so nas zapustili zaradi upokojitve.
/---------------------------v
V tozdu Proizvodnja pletenin Nova Gorica letos ni bilo primera popolne upokojitve, v tozdu Proizvodnja pletenin Bohinj pa je bila invalidsko upokojena Francka Hribar, strojna šivilja.
v_________:_________________)
Konkretno o varčevanju z energijo v naši DO
ENERGETSKA SITUACIJA IN PERSPEKTIVE TER PREDLOGI ZA VARČEVANJE Z ENERGIJO V DELOVNI ORGANIZACIJI „ALMIRA" RADOVLJICA
Vse večje pomanjkanje energije v svetu, še bolj pa pri nas, nas sili k najbolj racionalni porabi. V Almiri v Radovljici uporabljamo sledeče vrste energije: elektriko, posebej pa lahko kurilno olje in plin. Električno energijo uporabljamo predvsem kot pogonsko energijo in za razsvetljavo. Posebej lahko uporabljamo kurilno olje /,a proizvodnjo tehnične pare, za ogrevanje prostorov in za tehnološko in sanitarno vodo. Plin uporabljamo samo v kuhinji (v jeklenkah) za pripravo hrane.
Tako smo v letu 1981 porabili naslednje količine energije:
—	električne energije:
690.000 KW/h
—	lahko kurilno olje:
200.000 KG
—	plin butan:	5.000 KG
Že v letu 1981 smo v vseh tozdih Almire komisije izdelale prograne in ukrepe za varčevanje / energijo. Ti programi obravnavajo varčevanje z energijo, predvsem s povečanjem izolaciskih sposobnosti na stavbah (i ,rr. obloga stropov z. izolacijskimi materiali, boljše tes-nenje oken itd.). Veiik poudarek dajemo tudi ogrevanju prostorov s poudarjeno maksimalno sobno temperaturo.
Vzporedno z varčevalnimi u k repi so strokovne službe izdale predloge, vezane za perspektivo energetske oskrbe, porabe in varčevanje z energijo.
Ti predlogi obravnavajo prenovo energetskih instalacij in naprav v tozdu Proizvodnja pletenin Radovljica, tako da bo zagotovljena perspektiva za daljši čas (najmanj 20 let);
1.	predelava obstoječe transformatorske postaje od 10 do 20 KV;
2.	izdelava predloga za novo kotlovnico, s poudarkom na uporabo več vrst goriv;
3.	predlog za izdelavo projekta za montažo toplotnih črpalk;
4.	predlog za nabavo dizelskega agregata za proizvodnjo električne energije.
Kratka razlaga posameznih del in predlogov:
1.	Predelava obstoječe transformatorske postaje od 10 do 20 KV
Podjetje Elektro Žirovnica nas je obvestilo, da bodo zaradi racionalnejšega prenosa električne energije v celotni regiji postopoma zamenjevali 10 KV transformatorje z 20 KV. Že v začetku leta 1982 je bil sprejet sklep, da pristopimo k tej predelavi, tako da se poleg tega zagotovi perspektiven odjem energije za daljši čas in izvrši sledeča dela:
—	dobava in montaža visokonapetostnih celic 20 KV, komplet z merilnimi instrumenti;
—	dobava in montaža transformatorja HT 630 — moči 630 KVA, komplet z merilnimi instrumenti;
—	dobava in montaža nizkonapetostnega razdelilca z 8 odcepi;
—	dobava in montaža kondenzatorjev za povečanje kompenzacijske naprave.
Ta investicija je že izvršena in z njo smo pridobili sledeče:
—	možnosti povečanega odjema energije od sedanjih 400 na 630 KVA;
možnost priklopa električne energije na nov povečan nizkonapetostni razdelilec (8 odcepov);
izboljšanje izkoristka električne energije z montažo novih kondenzatorjev za izboljšanje cos fr od sedanjih 84 na 95 cos
n.
2.	Izdelava predloga za izdelavo projekta za novo kotlovnico
Lokacija sedanje kotlovnice je v neustreznih kletenih prostorih. S pridobivijo novega zemljišča pri podjetju Gorenje (med pleskarstvom in cesto) je dana možnost za izgradnjo nove kotlovnice z vsemi pripadajočimi instalacijami.
Oba sedaj montirana parna kotla GEKA 1000 in GEKA 500 obratujeta izmenično, kot narekuje potreba po pari, že 10 let. Oba sta že precej dotrajana, kljub obnovljenim parnim spiralam, saj je njuna uporabna doba 6 do 8 let. Za bližnjo prihodnost je v načrtu nakup nekaterih apreturnih strojev, ki zahtevajo večje količine pare. Zato je bila predlagana izgradnja nove kotlovnice v izmeri 14 x 11 m, z delno podkletitvijo.
V prvi fazi bi v novi kotlovnici montirali nov parni kotel kapacitete 1800 kg pare/h -13 atm., na dve vrsti goriva: na lahko kurilno olje ali na zemeljski plin. Prostornina kotlovnice bo tako velika, da bo prostor še za en parni kotel in en toplo-
vodni kotel na trda goriva. Parni kotel bi imel predvidoma kapaciteto 2000 kg pare/h, toplovodni kotel pa 1,200.000 k cal. Predvidevamo namreč, da bodo tudi manjši parni kotli kapacitet do 2000 kg/h v prihodnje tako izpopolnjeni, da bo njih obratovanje ekonomsko opravičeno.
Predvidena lokacija nove kotlovnice omogoča tudi kasnejšo gradnjo deponije za trda goriva, kar je pogoj za obratovanje kotlovnice na trda goriva.
Uvodoma sem že poudaril, da bi v novo kotlovnico lahko takoj montirali en parni kotel na kombinirano kurjenje olje — plin. Podjetje Petrol iz Ljubljane nas je obvestilo, da bodo do leta 1985 dani pogoji za priključek na sedanji plinovod, ki teče v naši bližini, s tem da bomo ta priključek sofinancirali bodoči uporabniki.
Alternativno gorivo predstavlja veliko prednost, saj že iz letošnjega leta vemo, da je kurilnega olja primanjkovalo. Predvidevamo, da bi v letu 1985 potrebovali namesto kurilnega olja 338.000 m3 zemeljskega plina.
Z izgradnjo nove kotlovnice bomo pridobili sledeče:
—	tehničnim in varnostnim predpisom ustrezno obratovanje in boljše delovne pogoje,
—	z uporabo nekaterih naprav za izkoriščanje kondenzacijskih par in plinov bo obratovanje bolj ekonomično,
—	možnost povečanja odjema pare na enem mestu,
—	možnost uporabe več vrst goriv.
3.	Predlog za izdelavo projekta za montažo toplotnih črpalk
Dan je predlog, da se izdela projekt, ki bo obsegal sledeče:
—	da se izvrši sanacija prezračevanja v šivalnici in likalnici, tako da bi z montažo toplotnih črpalk zrak — voda izkoristili odpadno toploto;
—	priključitev toplotne črpalke na obstoječi Viessman toplovodni kotel in ogrevanje prostorov v prehodnem času s to energijo;
—	v času, ko prostorov ne ogrevamo s pomočjo toplotne črpalke uporabiti to energijo za sanitarno in tehnološko toplo vodo 55° C;
—	v letnem času uporabiti mrzli zrak, ki ga daje mrzli del toplotne črpalke, za osvežitev zraka v šivalnici in likalnici. Razni programi izkoriščanja sončne m svetolobne energije so že splošno znani, vendar nedorečeni. Med te programe sodijo tudi toplotne črpalke. Delovanje teh pa ni neposredno odvisno od sonca ali svetlobe
niti od višje zunanje temperature. Toplotna črpalka ekonomično deluje žejiri zunanji temperaturi nad 3 C. Ker pri našem prezračevanju samo iz šivalnice in likalnice izpihavamo poleti in pozimi vroč zrak nad 25 C in to najmanj 6000 do 15000 m3/h smo smatrali, da bi bila zaradi varčevanja z energijo montaža toplotnih črpalk ustreznih kapacitet ekonomsko najbolj upravičena.
Toplotna črpalka (npr. sistem zrak — voda) jemlje iz okolice ali prostora primarno energijo in jo pretvarja v toplo vodo do največ 55° C. Toplotno črpalko poganja elektrika. Če je toplotna črpalka moči 10 KW daje 35 KW izhodne energije v obliki tople vode. Seveda je to odvisno od obratovalnih okoliščin.
Za vse zgoraj navedene možnosti izkoriščanja naše odpadne toplotne energije je potrebno

Ne pozabimo: brez dobrega
obveščanja ni uspešnega
samoupravljanja! Sodelujte v
glasilu domače delovne orga
nizacije
izdelati projekt. Izdelalo ga bo podjetje LTH zavod iz Škofje Loke.
Z montažo toplotnih črpalk bi pridobili sledeče:
izkoristili bi odpadno toploto in s tem zmanjšali onasnaževanje okolja;
—	znižali bi stroške ogrevanja oziroma zmanjšali porabo tekočih goriv za ogrevanje;
-	v letnem času bi izboljšali delovne pogoje v šivalnici in likalnici.
4.	Nabava dizelskega električnega agregata za proizvodnjo lastne električne energije
Elektroenergetska bilanca za leto 1983 ne predvideva, da bo vsled solidarnostnega pokrivanja potreb po električni energiji po republikah prišlo do redukcij električne energije. Že iz letošnjih izkušenj smo lahko spoznali, daje izpad ene ali več elektrocentral naenkrat porušil predvidevanja in imeli smo redukcije. Zato je bila predlagana nabava dizelskega električnega agregata, s katerim bi v slučaju redukcije obratovali nemoteno, tako da bi nekatere potrošnike električne energije (npr. razsvetljava ali pogon v šivalnici) napajali z lastno električno energijo. S predlagano nabavo dizelskega električnega agregata moči 120 do 150 K VA bi tako nemoteno obratovali pri 30 odst. redukciji, pri 50 odst. redukciji pa bi lahko z izključitvijo nekaterih velikih potrošni-
kov, npr. likalne mize PLANO-MAT in stroja za kemično čiščenje BOEWE, ter nekaterimi varčevalnimi ukrepi, tudi v celoti obratovali. Pri 100 odst. električnem izpadu pa bi lahko obratovala npr. samo šivalnica z 80 odst. kapacitete.
Že iz zgoraj podane razlage je raz,vidno, da bomo z nabavo dizelskega električnega agregata
lahko kljub predvidenim redukcijam obratovali nemoteno.
Smatramo, da z že dosedaj izdelanimi ukrepi in predlogi dajemo pravočasno prispevek k še kako potrebni zagotovitvi energije za daljše obdobje, hkrati pa tudi poudarjamo varčevanje z energijo.
Vodja strojnega parka: MARJAN PREZELJ
Sodelovali smo na 10. kongresu ZSS
Od 11. do 13. oktobra 1982 je bil v Ljubljani 10. kongres ZSS. Iz radovljiške občine se ga je udeležilo deset delegatov. Almiro je zastopala Berglej Vlasta, predsednica IO OOZS šivalnice Radovljica. Delegati so razpravljali v posameznih komisijah. Radovljiški delegati so svoje razprave strnili v naslednje teme:
1.	učinkovitost sindikata pri obravnavi periodičnih in zaključnih računov,
2.	ugotavljanje in evidentiranje inovacijskega dohodka,
3.	delegatski sistem in vloga sindikata pri delegatskem odločanju,
4.	devizna problematika turizma in gostinstva,
5.	problemi gospodarjenja in možnosti razvoja tekstilne industrije.
Temo „Problemi gospodarjenja in možnosti razvoja tekstilne industrije” smo skupno pripravili v Almiri, Suknu in Vezenini.
Delavci in delavke tekstilne industrije smo se na jubileju v Ajdovščini oddahnili, da vsaj sindikati razumejo, da je tekstilna industrija nujen predmet vsakega nacionalnega gospodarstva. To nam je po desetletju zapostavljanja vlilo upanje, da bomo zopet postali enakopravni člani te družbe in delavskega razreda. Razvoj gospodarskega življenja doma in v svetu je potrdil pravilnost ocene slovenskih sindikatov. Tekstilne industrije nosi delež v skupnih prizadevanjih in reševanju težav. V obdobje, za katero smo trdili, da bomo Slovenci samo še bankirji in trgovci, smo zaradi take zaslepljenosti prišli okleščeni in tehnološko zaostali. Uravnavanje uvoza in izvoza, izključno aranžiranega zaradi koristi, je povzročilo popoln kaos in nemogoče gospodarske razmere. Za tekstilnega delavca je to skrajno nemogoč položaj.
Na zboru v Ajdovščini je bila dana pobuda za prestrukturiranje tekstilne industrije, ki v danih pogojih že poteka, kolikor pač, glede na omejitve, lahko.
V čem vidimo cilje in možnosti prestrukturiranja tekstilne industrije? Cilj je oblikovanje ustrezne tržno-prodajne ponudbe na svetovnem in domačem trgu. Prebijanje iz kroga revščine, tehnološke in poslovne zaostalosti je bila težavno, ob pogojih, ki jih narekujeta čas in razmere.
Možnosti za prestrukturiranje so kljub vsemu široke.
Ustava in Zakon o združenem delu sta edina osnova za vse opredelitve. Te so:
1.	Vsak naj dela tisto, kar mu je predmet poslovanja in naj ne
skače v programe drugih ter ustvarja zmedo in prividno podvojeno ponudbo. Vsako širjenje predmeta poslovanja naj se pred registracijo uskladi.
2.	Zgraditi moramo repro-verigo, ki bo v večji meri temeljila na domačih surovinah in na dolgoročnih dohodkovnih odnosih. Ta bo omogočila vsakemu členu, da bo poleg svojih razvojnih usmeritev in originalnosti, predstavljal ekonomsko in poslovno uspešen del celotne ponudbe tekstilnih izdelkov za domači in tuji trg.
3.	Negovanje obsega in strukture ponudbe je ena izmed strateških osnov za uspešen in racionalen nastop, dimenzioniranje posameznega dela celotne ponudbe pa osnova za racionalnost preusmeritve.
4.	Tako urejenim ciljem in delitvi programov lahko šele sledi izvajanje programov modernizacije in proizvodnosti dela kot osnove za konkurenčnost na tržiščih sveta. Hkrati mora ta modernizacija prispevati k humanizaciji dela. Pri tem ne mislimo na beneficirano delovno dobo, temveč na take delovne pogoje, ki tekstilnim delavcem omogočajo upokojitev pred navedenimi pogoji.
5.	Taka usmerjenost bi omogočila osnovo za vsestransko sodelovanje na področju razvoja, proizvodnje in plasmana in omogočila vsebinsko in kompleksno obnašanje v skladu z Zakonom o združenem delu.
Skupno programiranje, kot osnova in vsebina dogovarjanja in sporazumevanja, lahko edino rodi potrebno povečanje pro-dajnosti na trgu in zagotovi tekstilni industriji trajno mesto v gospodarstvu države in sveta.
(Nadaljevanje na 8. str.)
(Nadaljevanje s 7. str.)
6.	Izoblikovana, prirejena in usklajena ponudba, temelječa na solidnem znanju, domiselni konstrukciji in sodobni tehnologiji, je osnova za to, da bo tekstilni delavec zagotovil sebi in svojemu delu ustrezno socialno varnost. S takim delom bomo prispevali čimveč k splošnim družbenim naporom za razvoj samoupravne družbe.
Tekstilna industrija in njeni izdelki so sestavni del gospodarstva in njegovih možnosti za vključevanje v svetovne gospodarske tokove, zato je interes te
družbe, da tudi v bodoče omogoča skladen razvoj te panoge, ki ne predstavlja samo gospodarsko priložnost, temveč je tudi odraz kulture naroda in lahko pomeni afirmacijo sistema, iz katerega izhaja.
Delavke in delavci v tekstil-stvu bi lahko z drobtinicami od tistega, kar je bilo nesmiselno, uredili svoje probleme, pa kljub temu nismo malodušni. Kot vestni in dosledni del delavskega razreda naše samoupravne družbe bomo ostali v prvih vrstah za stabilizacijo in razvoj samoupravne družbe.
VB.
11. kongres ZSMS v Novem mestu
Mladi smo z ugotovitvami in usmeritvami, ki smo jih zapisali v svoje kongresne dokumente, v zadnjih mesecih zbudili precej razburjenja v posameznih okoljih, vendar pa, žal, premalo dialoga.	1
Navada je bila, da so mladinci svoje dokumente za prejšnje kongrese v glavnem prepisovali iz dokumentov drugih družbenopolitičnih organizacij in jim le sem ter tja dodali nekaj lastnih misli. Kot kaže, pa smo v zadnjem času začeli misliti s svojo glavo in iskati izhod iz težav, ne pa le opozarjati nanje.
Sedanji mladi rod je rasel brez večjega pomanjkanja, v času, ko smo v Jugoslaviji po eni strani živeli dobro, po drugi strani pa se prekomejno zadolževali in pozabljali na trenutek, ko bo treba vse to plačati.
Ta trenutek je prišel.
Jasno je, da smo tudi mladi tisti, ki bomo morali (v glavnem sicer zelo malo krivi) ta bremena prevzeli nase.
Začne se že pri učencih in študentih. Štipendije (predvsem
kadrovske) ne sledijo več vse pogostejšim podražitvam. Še več: štipendij je vedno manj. Lani jih je bilo razpisanih okoli 6.000, letos pa jih je kar 2.000 manj. Vedno dražje je tudi bivanje v študentskih in dijaških domovih, vendar v njih stanuje le peščica študentov in učencev. Večina je podnajemnikov, ki za sobice plačuje precej visoke (lahko bi rekli astronomske) cene.
Mladinci vidimo rešitev v načrtni gradnji domov za učence in študente.
Velik problem je zaposlovanje. Pogovarjati se moramo o tem, da je v prvih osmih mesecih letošnjega leta še vedno zaposlenih 10.728 upokojencev, daje 36.900 pogodb o delu in daje vrednostno 16,99 milijonov nadurnega dela.
Te številke so po osmih mesecih enake kot v lanskem letu. Tu ni dobesedno nič storjenega. Letos je bilo od 8000 načrtovanih zaposlenih 5.400 pripravnikov. Za naslednje leto predvidevajo, da jih bo zaposlenih še manj, to je 4.500, a le
2500 za nedoločen čas, ostale pa za določen. Tako lahko ugotavljamo le, da se na področju zaposlovanja ni nič spremenilo, oziroma, da se je spremenilo le na slabše.
Glede stanovanjskih vprašanj podatki sindikalnega raziskovalnega inštituta kažejo, da kar 43 odst mladih v starosti do 25 let nima rešenega stanovanjskega vprašanja.
Ugotavljamo tudi ne le to, da ni več solidarnostnih sredstev za stanovanja za mlade, ampak, da tudi te, ki jih že imajo, mečejo iz stanovanj za mlade družine, ker ne moremo varčevati in tudi, da pada gradnja družbenih stanovanj.
Tudi o drugih stvareh se moramo pogovarjati. Za samoupravljanje se bomo borili tako, da se bomo organizirali na teh specifičnih konkretnih vprašanjih.
Ne bomo prisegali na tako abstraktno socialistično samoupravno perspektivo.
Ta perspektiva je zelo konkretna in pomeni odpravljanje neenakopravnosti mladih ljudi in uveljavljanje njihovih interesov. To je naš boj za socialistično samoupravljanje, to so osnove, na katerih se bomo mladi organizirah za proces socialističnega samoupravnega razvoja.
NIKO ZUPAN
Proizvodni problemi v Novi Gorici
S poslovnimi rezultati temeljne organizacije smo bili seznanjeni že v Informatorju ob obravnavi periodičnega obračuna za obdobje januar — september, zato bi se tukaj dotaknil le problemov, s katerimi so se delavci srečevali pri realizaciji planskih obveznosti. Kljub težki situaciji, ki spremlja celotno naše gospodarstvo pri zagotavljanju proizvodnje, moramo poudariti, daje ta potekala pri nas praktično brez zastojev zaradi pomanjkanja surovin. S tem se je potrdila pravilna poslovna politika Almire v prejšnjem obdobju in obrestujejo se prizadevanja v izvozno usmerjenost. Prav tako gre priznanje celotni poslovodni strukturi in vsem delavcem v skupnih službah, ki so sodelovali pri zagotavljanju proizvodnje, za njihov doprinos, saj so pripomogli, da je ta nemoteno potekala.
V pletilnici je bilo več zastojev zaradi popravil (okvar) na iztrošenih Webrovih po-lavtomatih, saj praktično nimamo več rezervnih delov za njihovo vzdrževanje. Prav tako so pogoste menjave na strojih negativno vplivale na uresničevanje mesečnih planov. Še z večjimi težavami smo se srečevali v šivalnici. Zaradi napak na starih strojih je bil večkrat ogrožen proizvodni proces. Kljub vsem težavam pa so delavci z razumevanjem nadoknadili izpad proizvodnje z delom v nadurah in v prostih sobotah. V drugem trimesečju smo začeli s proizvodnjo izvoznih artiklov FALKE. Večkrat je prihajalo do napetih trenutkov, saj delavke zaradi navedenih težav niso bile sposobne zagotoviti potrebne kakovosti. Negativni učinek zastarele strojne opremljenosti se odraža tudi pri doseganju normativov, kar daje delavki občutek manjvrednosti in neugodno vpliva na njeno po-
čutje. Prepričan sem, da smo prebrodili začetne težave pri izdelavi FALKE-jevih komadov in da bomo v bodoče lažje in pravočasno izpolnjevali izvozne obveznosti. To potrjujejo tudi sedanji rezultati.
Če globlje analiziramo vzroke problemov, ugotovimo, da nas čaka še težje leto, saj smo od planiranih 1.900.000 din investicij realizirali le 4.500 din. Ker v zadnjih letih ne izpolnjujemo investicijskih programov je ogrožena enostavna reprodukcija in temeljna organizacija ni ustvarila možnosti za 20 odst povečanje dohodka, kot smo to predvideli v gospodarskem načrtu za leto 1982. Zavedati se moramo, da bo drugo leto še hujši boj, tako na zunanjem kot na domačem tržišču, in da bodo konkurenco zdržali le kvalitetni izdelki, obremenjeni z nižjimi stroški izdelave. K temu bo prispevala tudi boljša organiziranost proizvodnega procesa in vsak delavec s tem, da bo opravil nalogo, ki jo proizvodni proces zahteva. Svoj delež bodo lahko prispevale tudi skupne službe, s tem, da se del režijskih delavcev vrne v proizvodnjo. Upoštevati moramo, da ni edina rešitev delo v nadurah in prostih sobotah, ki izdelek obremeni z dodatnimi stroški, ampak tudi v boljši strukturi zaposlenih v korist proizvodnih delavcev.
Več strpnosti in razumevanja bomo morali pokazati pri iskanju rešitev za ugotavljanje deleža dohodka iz skupnega prihodka. Dolžni smo osvetliti problem z vseh strani ter upoštevati vse elemente, ki vplivajo na ustvarjanje skupnega prihodka. Zagotovljena socialna varnost pa prispeva tudi k boljšemu medsebojnemu razumevanju in pospešuje delovno vnemo.
JOŽEF UŠAJ
Dodeljena so stanovanja in razdeljeni krediti
V	novembru se je število tistih, za katere pravimo, da imajo rešeno stanovanjsko vprašanje, povečalo, saj je bilo v tem mesecu dograjenih 69 stanovanj v Cankarjevem naselju v Radovljici.
Med kupci je bila tudi Almira, ki je za svoje delavce odkupila 5 stanovanj. Ta stanovanja so dobile:
1.	Jungič Rosa — garsonjera,
2.	Longar Blanka — 2 sobno stanovanje,
3.	Burnič Đevada — 2 sobno stanovanje,
4.	Prešeren Silva — 3 sobno stanovanje,
5.	Igličar Danica — 3 sobno stanovanje.
Hkrati so bile izvršene nekatere zamenjave razpolagalnih pravic tudi s samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Radovljica, s čimer je bilo rešenih še 6 primerov. Tako je bilo z nakupom petih stanovanj rešenih enajst stanovanjskih problemov. Pomembno pa je tudi, da je bila hkrati s tem v celoti izpraznjena stavba na Ljubljanski cesti 9 in uresničen pred komaj tremi leti sprejet sklep DS o postopni spremembi namembnosti te stavbe iz stanovanjske v poslovno. Kar sedem strank je nekoč živelo v tej stavbi. Danes je to lepo preurejena poslovna stavba eko-nomsko-finančnega sektorja.
V	maju letos so bili razdeljeni tudi krediti za gradnjo oz. odkup stanovanj in stanovanjskih hiš. Med 24 prosilcev je bilo razdeljenih 2.200.000 din. Kredit so prejeli:
Novogradnja - izjemni primer
1.	Kunej Jožica — 250.000 din Novogradnje po 170.000 din
1.	Koblar Antonija
2.	Intihar Francka
3.	Šolar Marinka
4.	Potočnik Marjana
5.	Hudovernik Marija
6.	Ravnik Zora
7.	Pfeifar Marija
Novogradnja — ponovna dodelitev po 50.000 din
1.	Rozman Francka
2.	Finžgar Marija
3.	Rozman Anica
4.	Prešeren Milka
5.	Sluga Marija
6.	Rugelj Majda
7.	Pristov Ružica
8.	Žnidar Andrejka
9.	Boljtar Ivan
10.	Smukavec Polona
11.	Gašperšič Marinka
Novogradnja — druga dodelitev po 40.000 din
1.	Likar Marija
2.	Pirc Olga Adaptacije — nove stanovanjske površine
L' Valentinčič Fani — 50.000
1.	Rakar Zorka
2.	Erman Antonija
Adaptacije — izjemna dodelitev
1.	Langus Cilka — 80.000 din
2.	Kokalj Mara - 80.000 din
V tozdu Proizvodnja pletenin Nova Gorica razdelitve kreditov
Le nekaj dni nas še loči do konca letošnjega leta. Za nami je pot, ki je bila le redkokdaj ravna, kljub mnogim oviram pa nas je pripeljala do cilja. Na vijugastih poteh letošnjega gospodarjenja smo prišli do spoznanja, da bo ravnih poti vedno manj in da lahko dolgo pot do uspeha prehodimo le z roko v roki, z zaupanjem vase, na lastnih nogah.
Čeprav bomo rezultate letošnjega poslovanja ugotovili z zaključnim računom v februarju naslednjega leta, lahko na osnovi devetmesečnega obračuna in podatkov, ki jih tekoče spremljamo, sklepamo, kako bomo zaključili poslovno leto 1982.
Zaostreni pogoji gospodarjenja iz leta 1981 so se še v intenzivnejši obliki nadaljevali v letošnjem letu. Največ skrbi nam je povzročala preskrba deviznih sredstev za nabavo surovin in repromateriala. Veliki problemi s surovinami so povzročali nenehno pilagajanje proizvodnje. Kljub vsemu pa bo fizični obseg proizvodnje za 6 odst. višji od lanskoletnega in za 4 odst. višji od planiranega. Velik obseg dodelavnih poslov za izvoz v šivalnicah in spreminjanje proizvodnje glede na trenutno razpoložljive surovine je povzročalo neenakomerno zasedenost posameznih faz. Da med letom ni prihajalo do večjih zastojev je pripisati prožnosti in pripravljenosti delavcev in strokovnih služb, ki so s prilagajanjem delovnega časa in proizvodnega programa uspeli zadovoljiti kupca. Tako nam je uspelo prodati za 9 odst. več izdelkov kot lani v skupni vrednosti 479,950.000 din. Izvozili bomo za 1,600.000 dolarjev izdelkov, od tega za 610.000
v tem letu ni bilo, ker tozd nima na razpolago sredstev, prednostna lista pa izkazuje 7 nerešenih stanovanjskih vprašanj ali 8.5 odst, v tozdu Proizvodnja pletenin Radovljica, Bohinj, Trgovina in skupne službe pa je nerešenih 8 stanovanjskih vprašanj ali 1,23 odst. zaposlenih nima rešenega stanovanjskega vprašanja.
Iz opisanega lahko sklepamo, da so bili napori, ki jih delovna organizacija stalno vlaga v tekoče razreševanje stanovanjske problematike, uspešni.
Almira sedaj razpolaga s 85 stanovanji (76 v Radovljici in
dolarjev na konvertibilno področje. Izvoz na zapadni trg, ki predstavlja v veliki meri izvoz dodelavnih poslov, bomo v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 26 odst., izraženo v dolarjih s tem, da smo izvozili za 85 odst. več izdelkov kot lani, za celotni ivzoz pa smo porabili, več kot tretjino.
Poprečni obseg zaposlenih je rahlo porasel (za 0,3 odst.) zaradi priključitve obrtne delavnice Elita Kranj tozd Bohinj in zaradi zaposlitve prodajalk v na novo odprtih trgovinah v Kranjski gori, Kopru in Grimščah. V Almiri nas je združevalo poprečno delo 733 delavcev, s tem, da je stanje zaposlenih ob koncu novembra 739. Sredstva za osebne dohodke se bodo povečala za 22 do 23 odst., pričakovana porast dohodka pa je 24 do 25 odst.
December pa je mesec, ko smo že s celo nogo v letu 1983. Zavedamo se, da bodo pogoji poslovanja še mnogo težji, rezultati pa še v večji meri odvisni predvsem od nas samih. Največ naporov bomo morali usmeriti v povečanje izvoza. Na konvertibilni trg bomo morali prodati vsaj za 800.Ö00 dolarjev izdelkov, tudi tokrat v glavnem dodelavnih poslov. Za tak obseg zapadnega izvoza bomo porabili tretjino kapacitet. Izvoz bo moral potekati enakomernejše skozi vse leto, da bomo lahko pokrili obveznosti do širše družbene skupnosti in devizno pokrili od domačih dobaviteljev dobljene surovine. V letu 1983 moramo realizirati investicijski program za proizvodnjo podložnih pletiv in dodatno obdelavo pletenin. Nabava teh strojev pa je eden od pogojev za hitrejši razvoj naših izdelkov in razširitev njihove namembnosti.
Bohinju ter 9 stanovanj v Novi Gorici). Kljub temu, da se vsako leto pojavljajo novi stanovanjski problemi, jih dokaj uspešno sproti rešujemo. V ta namen vsako leto izločimo sredstva in jih namensko vežemo v banki tako, da ob dograditvi stanovanj na območju naših tozdov ta lahko odkupimo.
Zavedamo se, da primerno stanovanje ugodno vpliva na dobro počutje delavcev in da je to hkrati tudi prispevek k boljšemu delu v delovni organizaciji, zato bomo s tako stanovanjsko politiko nadaljevali tudi v prihodnje.	M.
Osnutek plana za leto 1983 predvideva za 00,000.000 din prodaje izdelkov iz redne proizvodnje in okoli 29,000.00 din prodaje zalog. Čeprav predstavlja to le 5 do 8 odst. povečanje letošnje realizacije, je plan vseeno zahtevno postavljen, kajti upoštevati moramo, da je obseg zalog gotovih izdelkov nižji od lanskoletnega. Planiran izvoz na konvertibilno področje bo, izraženo v dolarjih, moral porasti za 30 odst., pričakovana rast cen pa bo neznatna. Zato bomo morali še mnogo bolj kot doslej izkoristiti vse možne rezerve, ki jih imamo predvsem v vestnejšem delu, zmanjševanju izostankov z dela, večji štednji na vseh področjih in v še večji kreativnosti in domiselnosti.
MALČT BRENCE
C
Kako bomo zaključili leto 1982 in kaj nas čaka v letu 1983
DELO V ALMIRI
Petek, 19. novembra, je bil za mnoge ljudi čisto navaden delovni dan. Zase tega ne bi mogla trditi, kajti ta dan sem preživela na „šihtu“ v Almiri.
Najprej smo se seznanili z delom tovarne, zvedeli nekaj statističnih podatkov in, kar je seveda najvažnejše, prejeli bloke za topli obrok. Nato so nas razporedili po raznih obratih.
Skupaj z dvema sošolkama sem šla v pletilnico. Delavke so nas prijazno sprejele in nam pokazale, kaj delajo. Seveda so bili za nas najbolj zanimivi stroji. Pletilnico smo prehodile po dolgem in počez in budno pazile, d bi videle prav vse vzorce.
Ko smo se seznanile z delovnim prostorom, smo pričele delali. Delo ni bilo ravno težko. Vsakih nekaj minut smo morale iz blaga potegniti nitko in razpadlo je na dva dela. Potem je bilo treba blago za pulover še zložiti. Na začetku nas je zelo motil hrup, vendar smo se nanj počasi le navadile. Pojavila pa se je še druga težava. Če smo se
V spomin žrtvam Korzike
le dotaknile kakega dela stroja, nas je takoj streslo. Delavke so nam povedale, da one takih problemov nimajo. Kdo ve zakaj se je ta nesrečna elektrika spravila ravno nad nas. Čas do malice je hitro minil. Tedaj smo se srečale s sošolkami. Pogovarjale smo se in ugotovile, da je tu praksa čisto O.K.
Po malici so stroje, na katerih smo delale, ustavili. Rekli so nam, da bi kot mlade in neizkušene delavke pri drugih strojih naredile več škode kot koristi. Tako smo se do dveh popoldne pogovarjale z delavkami. Zvedele smo marsikaj zanimivega.
Potem je sirena naznanila konec delavnika.
Praksa je bila zame čisto novo doživetje. Spoznala sem, da je vsako, še tako drobno delo, v celotni industrijski verigi zelo potrebno. Zato je vsako delo častno.
MAJA BRAČIČ, 8.b. razred, OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica
Kmalu bo polnoč zunaj vlada hladna noč, skoraj utonil bo zadnji november, naglo se bliža prvi december.
Že se dani,
po hišah se prižigajo luči, odpravlja na pot se mnogo ljudi.
Vzkliki, poljubi, pozdravi, pa srečno, srečno pot želijo dragim domači, saj skoraj bo že odhod.
Ker bela ptica čaka že, da popelje jih veselo, sladko muzika igra, letalo že je zabrnelo.
Višave sinje, kakšna slast se srečno potniki smejijo, življenje naše večna past, pa saj za trenutek vsi živimo.
Potem pa odnekod se priplazi črna slutnja — človek pazi!
Oh, ne! Kot ptiček plah srce drht Počakaj smrt! Ne bližaj se!
Saj toliko še moramo storiti, ne moremo še dragih zapustiti, saj tako vsi smo še mladi.
Ne vidiš, da se imamo radi!
Toda smrt nemila, se za vroče prošnje ni zmenila. Zamahnila jg s koso, da je silno treščilo.
Naj tam gozd te strašne gore odslej le uspavanke mile poje.
MARA KOKALJ
Moja delovna praksa in 72 vrst gumbov
„Edino, kar je pri vsej stvari narobe, je to, daje treba zgodaj vstati.“
„Pri kakšni stvari? “
„Pri praksi vendar. Me prav zanima, kaj bomo delali.“
Ves teden so mi po glavi rojile take in podobne misli. Potem pa je končno prišel tisti petek. Petkovo jutro pravzaprav. Res je bilo malo teže že tako zgodaj zlesti iz postelje. Toda prebivalcem Hirošime je bilo gotovo huje, ko jim je na glavo padla atomska bomba.
„Šalo na stran, punca. Takale prva delovna praksa ni noben hec.“
Tisti, ki smo bili določeni za prakso v Almiri, smo se zbrali pred tovarno. Delavci, ki so prihajali v službo, so nas z zanimanjem opazovali. Mene je kar malo zaskrbelo, da reveži zjutraj niso zajtrkovali in bodo zato kar nas pojedli. No, na srečo se ni zgodilo nič takega. Zunaj je bilo precej mrzlo, zato smo bili kar zadovoljni, ko nas je predstavnik Almire odpeljal v toplo dvorano. Govoril nam je nekaj o zgodovini in proizvodnji tovarne ...
„Aaa .... Človek bi kar še malo zadremal.“
„Mi gremo štet gumbe!“
„Kaj gremo? “
„Knofe štet!“
„No, prav. Saj to ni preveč naporno delo.“
Kdor tako misli, se pošteno moti. To je namreč precej naporno umsko delo. Seveda precej lažje od pisanja matematične kontrolne. Ali pa sploh veste, kako se štejejo gumbi? Ste jih sploh že kdaj šteli? Veste, to gre pa takole: vzameš dva gumba in rečeš ena, nato spet vzameš dva gumba in rečeš dve. Ko prideš do pet, dvigneš prst, kar pomeni 10. To ponoviš petkrat, potem pa zavpiješ 50. Torej: 1, 2, 3, 4, 5 - prst, pet prstov - 50 gumbov.
Seveda, to je navodilo za začetnike. Tisti, ki že ima nekaj prakse, pa šteje po dva gumba do 50 - brez dviganja prstov — in potem zapiše 100.
Ojej! Pozabila sem povedati: preštete gumbe smo dajali najprej v škatle, , nato pa v vreče. Da si ne bo kdo slučajno ustvaril kakšne napačne teorije o tem . . .
Beli gumbi, rjavi gumbi, veliki gumbi, majhni gumbi. . .
1, 2, 3 .... Tako je šlo vse do malice (malica je bila kar okusna) in od malice do dveh. Veliki gumbi, okrogli gumbi, leseni gumbi, rdeči gumbi.. .
„Saj se mi bo še sanjalo od teh gumbov!“
Ali mi je bilo delo na praksi všeč?
Bilo je doživetje. Čeprav je bilo zame, nemirno najstnico, težko šteti in šteti, pa je bilo vendar zanimivo in drugače. Toda sklenila sem, da bom izumila stroj za štetje gumbov.
Za to pa bo potrebno še veliko učenja.
ZALKA MUBI, 8.b razred, O.Š. Antona Tomaža Linharta Radovljica
Poročilo o delu OO ZSMS
Tako kot smo že večkrat ugotavljali na naših sejah mladinske organizacije Almira Radovljica, moramo ponovno ocenjevati naše delo za manj uspešno, kljub temu, da smo skušali delo mladih pospeševati.
Zavedamo se, da delo mladincev ne poteka tako kot bi moralo, saj smo dobivali kritične ocene, tako iz občinske konference kot od družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije same. Seveda pa vsega tega ne smemo pripisovati samo članom osnovne organizacije, pač
pa se moramo zavedati, da je velik problem, kar smo že večkrat poudaijali, da našo delovno organizacijo sestavlja 90 odst. žensk, mater in samohranilk, ki si ustvarjajo nove domove, tako, da za aktivno delo v mladinski organizaciji ne najdejo dovolj časa.
Ob vsem tem pa nikakor ne moremo trditi, da naša organizacija popolnoma miruje. Sodelovali smo pri nekaterih kulturnih prireditvah v naši delovni organizaciji. Udeležili smo se prostovoljnih delovnih akcij pri obnovi počitniškega doma v Kraljevici in čiščenja gradu v Grimščah. Sodelovali smo tudi z JLA iz Bohinjske Bele in ne smemo dovoliti, da bi te stike z njimi prekinili. Udeležili smo se tudi dvodnevnega seminarja za predsednike in sekretarje na Pokljuki, ki ga je organizirala OK.
Poleg tega pa vemo, da je večina mladincev vključena v druge družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji, kjer so pripomogli k uresničevanju gospodarske stabilizacije in pri ustvaijanju večjega celotnega prihodka in sredstev za osebne dohodke.
Vse premalo se ukvarjamo s problemi mladih, kijih ni malo. Srečujemo se s stanovanjskimi težavami, s problemi z izobraževanjem ob delu, s težavami na delovnih mestih in v delovni organizaciji sami.
Morali se bomo bolje organizirati pri izvajanju zastavljenih ciljev in s tem prispevati večji delež pri krepitvi samoupravnega sistema,
ZUPAN NIKO in ROGAČ MELITA
Trudna starka
Trudna starka ždi pred hišo, pred hišo staro razmajano, sedi pred hišo, trudno, toda vdano.
Čeprav samota huda jo pesti, saj njeni dragi vsi so že odšli, nikogar več v hiši ni, le žalost za pečjo lebdi.
Nekoč tako jasen njen je bil glas, sedaj, pa komaj slišiš jo, še govoriti več ne more, kako krut je včasih čas.
Oči pa njene dan za dnem uprte so na pot, mogoče pa le pride kdaj, kdo njenih dragih ji otrok.
Saj toliko jih je bilo, njenih fantov in deklet, toda vsi so odšli, v daljni, tuji svet.
Odšli so, njo pa samo so pustili, a srce ubogo še vedno hrepeni, toda včasih pa — le smrti si želi.
K. M.
Prodaja v letu 1982 in izgledi za leto 1983
V enajstih mesecih letos smo prodali 668.397 izdelkov, kar predstavlja 9 odst. več kot v enakem obdobju lani. Skupna vrednost je bila 467.182.186 din. S tem smo lanskoletno enajstme-sečno vrednost fakturirane realizacije presegli za 36 odst. in letni plan 82 za 15 odstotkov. V decembru bo, tako kot vsa leta poprej, realizacija dosežena le v izvozu in v lastnih prodajalnah, tako da pričakujemo 479.900.000 din celotne realizacije v letu 1982. S tem bomo letni plan presegli za 18 odstotkov.
Na takšne rezultate prodaje je v precejšnji meri vplivala pravočasna izdelava kolekcije PP 82. ,
Že ob koncu decembra smo imeli izdelanih 62.000 izdelkov iz te kolekcije, zato je bil tudi porast fakturirane realizacije največji v prvem četrtletju. To je ugodno vplivalo na likvidnost skozi celo leto. Da smo v prvem četrtletju dosegli tako dober
finančni rezultat prodaje ima veliko zaslug izvoz, za kar v prvem četrtletju nismo imeli naročil, to pa je povzročilo nemalo skrbi pri zagotovitvi potrebnih deviznih sredstev za nabavo surovin.
S povečanimi napori nam je uspelo dobiti naročila za izvoz: za konvertibilni trg predvsem dodelavne
posle v šivalnicah, za kar smo porabili 25 odst. kapacitet.
Osnutek plana realizacije za leto 1983 je izdelan na osnovi gibanj leta 1982. Predvidevamo prodajo redne proizvodnje v višini 500.000.000 din in prodaje zalog v višini 29,000.000 din.
Planirana dinamika realizacije predvideva 50 odst. prodaje v prvem polletju in 50 odst. v drugem.
Glede na slabše začetne pogoje, to je več planiranega izvoza v prvem polletju, kot je bilo doseženega lani, in na manjše zaloge iz leta 1982, bo planirana realizacija v prvem
polletju težko dosegljiva. Zato bo potrebno kar največje prizadevanje vseh služb, od nabave, predvsem proizvodnje, do prodajne službe.
MM.
Sejem oblačenja „MODA V SVETU-BEOGRAD 82”
Na sejmu v Beogradu smo razstavljali velikoserijsko in maloserijsko kolekcijo ,,Polet j e 1983”.
Izdelki so pleteni v mešanici bombaža in sintetike v laneni barvi, z dodatkom pastelnih odtenkov. Ženska kolekcija je oblikovana sproščeno in udobno. Kroji sledijo novi modi, globok
kimono rokav se ujema z mehkim pletivom.
Moška kolekcija je oblikovana športno, z dodatkom lanenega platna. Različne vrste pletiva, črte, karo in položene niti, se med seboj dopolnjujejo. Bluzoni, brezrokavniki, puloverji in srajce so med seboj barvno usklajeni.
Kaj o naši razstavljeni kolekciji mislijo drugi, najbolje pove članek v reviji SVIJET 22. oktobra 1982:
„Omenimo naj samo nekaj razstavnih prostorov, na katerih so posegi kreatorjev posebno zablesteli:
Vesna Gaberščik je za Almiro pripravila kolekcijo, ki je
sestavljena iz lanenega platna in bombažno-sintetičnih prediv. Popolna uporabnost, ki vsebuje hkrati naj novejše težnje spomladanske mode, je s svojimi popolnimi učinki dvignila to kolekcijo na tako raven, da na letošnjem beograjskem sejmu ni imela tekmeca. ”
FRANCKA LAPUH
i i ■
fw-lbjl
1

I ^
/fdT- «J3//6 (-turunc /K fNLÜnU_
I
N/MyLs,-^
iU|z> ùè I h ■ Sil > (po V- V -ii* nr
TUrr
k.
Del programa tozda Nova Gorica — lahki, romantični	Športni del kolekcije poletje 83 iz mešanice bombaža in
modeli iz mešanice moherja in sintetike. Prevladovale	sintetike bo izdeloval TOZD Bohinj
bodo nežne pastelne barve.
		
Pred vami je zadnja letošnja številka glasila.
Z njo se poslavljamo od leta 1982 in se hkrati zahvaljujemo sodelavcem in vsem, ki so pomagati uredništvu pri delu.
Vsem delavcem, upokojencem in štipendistom želimo veliko uspehov, prijateljstva, zdravja, ljubezni, veselja, delovnih zmag, prodajnih uspehov, založenih trgovin, dobrih učnih uspehov, veliko dobre volje, miru in osebnega zadovoljstva v prihajajočem 1983 letu.
---------------------------
W
Izdelki iz cotton strojev tozda Radovljica v modnem peti-net vzorcu.
cilmirci
Glasilo izdaja delovna organizacija ALMIRA, alpska modna industrija Radovljica. Glavni in odgovorni urednik Bojan Gorjup, uredniški odbor: Marina Bačar, Malči Brence, Nada Carl, Frane Grče, Katja Kos, Lili Kozinc, Cveta Ipavec, Marjeta Rozman, Lavra Sosolič, Aleš Šmit, Martina Tavčar in Alma Jelenc.

V.
J