St. 83.
V Gorici, v torek dnp 2. septembra 1913.
Tečaj KLIII.
Izhaja takrat ea teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne.  Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stana n»Jetov^)5, JO*.— V, Ieta"Y :~'ifcV«*L4:' V4    «      .   ¦    .   »  2-50 Posamične številke stanejo  ' , ,.      . 8 vin.
Ha aaroflla brer. čoioslane naročnine so ne oziramo.
Tetofoo gt. 83.
-7ie za narod, Bvobodo in napredek U Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I, rradstr. na deSDO.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica,
Oglasi in poslanica se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-kral. 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi; Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Shod
za slovenske ljudske šole u Gorici.
Narodni odbor Sklicuje Shod, ki se bo vršil
V NEDELJO 7. SEPTEMBRA ob K)1/-, dopoldne v Trgovskem   Domu z dnevnim redom:
Slovenske ljudske šole
v Gorici.                  ~
Na shodu nastopijo govorniki samostojne narodne stranke m S. L. S, obeli struj.
Meščani, okoličani! Vabimo Vas, dsi se udeležite tega shoda v kar največjem številu! V Gorico dobimo sedaj Cisto državno slovensko gimnazijo, potrebnih ljudskih šoj, ki jih je mesto po zakonu obvezano vzdrževati za Slovence, pa še nimamo. Kaj je tisto tam doli Podturnom kaka šola? Kateri slovenski oče sredi mesta more pošiljati svojega otroka na daljno pot, na periferijo mtesta, dol v Podturen?! Mi Slovenci v Gorici hočemo slovenskli ljudskih Sol primerno številu naših otrok, ki morajo v ljudsko lolo, in to število Je tako, da ena ljudska šola ne zadošča! Ona h Pod t urna se mora v prvi vrsti preseliti v mesto in hitro bo polna slovenskih otrok. Če bi bili gospodujoči Italijani r-;> tako kulturni, kakor sicer tako radi zatrjujejo, potem bi bili že pred leti dali za slovensko šolo v mestu primeri« poslopje, ali znak njihove visoke kulture je slovenska šola v Catinellijevi vojašnici Podtur-nom. Slovenci v Gonci bijemo že dolga leta trd boj za slovenske ljudske šole. trd kulturen boj je to; z nova moramo začeti bojevati .se in zmagati moramo icr dobiti, kar nam gre po zakonu.
Meščani, okoličani! O vsem tem se pomerimo na shodu. Govorniki nam pred-očljo inše trpljenje in borenje. vsi pa se ogrejemo na novo za boj za slovenske šole v mestu in povzdignemo svoje glasove, da pridone mogočno na merodajna mesta! - Le na shod v inipozantnem številu!
Brezdvomno je bi! zakon, ki je uvedel v britično življenje misel obligatoričncga socialnega zavarovanja, zamišljen po iietitškcrn vzorcu. Razlikuje se <pa vendar v bistveni točki (*J nemškega državnega zavarovanja, da namreč prepušča >Fri-eridiv Societies«, obstoječim medsebojnim podpornim društvom, tudi nadaljno oskrbovanje in poslovanje zavarovanja. Tem drHivom je ohranjena popolna lastna samouprava; v nrcdstojniStvu je zastopan le delavec, država in delodajalec pa ne. lVžava se zadovoljuje, da zahteva gotove predpogoje za aprobacijo društev, ki hočejo koncesijo za obiigatorična zavarovanja, kakor tudi po drugi strani, da obvezuje vsakega delavca Velike Britanije y članstvo v enem teh aprobiranih društev. Nadalje prispeva fcm društvom država, kakor bom pozneje pokazal, z novimi, velikimi podpornimi zneski.
Zakon obvezuje vsakemu možkemu delavcu,' ki ima dnevne mezde nad 2'50 M, da plača tedensko 32 Pf,   zavarovanj-
Maši smotri.
„$oM», 6. marca 1873.: »Slovenci, ne pustimo se utovit/. borimo se v pni vrsti za narodnost; katera je zares v veliki nevarnosti še zmerom".
V življenju narodov in strank se mnogokrat pojavljajo cilji in smotri, ki so bili doslej več aii manj zanomanjeni, dasi so najvažnejši. Slovenci, 'ki »jim je glasilo »Soča«, se naj oklenejo pravila, da je na* rodna dolžnost prva in največja, ne da bi se pri tem odrekli narodno-naprednim načelom. V tem znamenju,/ da se narodni dolžnosti »klanjajo vse duge, so izvoje-vali Slovenci v goriškem mestu že marsikatero lopo zmago. V drobnem delu, v delu za naše manjšine vidimo najplemenitej-šo nalogo naših stremljenj, in »Soča« nam bodi pri tem delu zvesta pomočnica.
Naravno je, da danes ne more biti političnega življenja brez stranske borbe. Pa -strankarstvo se mora pokoriti višjemu načelu: Narod pomenja več ko stranka, narodu je trc1>a zagotoviti obstanek in razvoj. Pri Slovencih smo prišli žal že tako daleč, da se z največjim cinizmom žrtvujejo narodne koristi, samo, da stranka ugodi svoji vladožcljnosti, svojemu hrepenenju po dobičku in vplivu.
Globoko smo padli Slovenci. iKje je taborska doba s svojim vzvišenim narodnem čuvstvovanjem, ko se je narod kakor en mož boril za svoje pravice? Danes je •nevarnost, da izgine to, kar so nam priborili naši buditelji pred štiridesetimi leti. Pa tudi po taborski dobi pozneje pod Ta-affejem si je priborila slovenska delegacija na jezikovnem polju uspeh za uspehom. Brž. ko je začel zmagonosno prodirati kranjski klerikalizem. ie bil konec temu lepemu napredovanju. Severna meja se je začela krčiti, naši sovražniki so začeli treniti kos za kosom od narodnega telesa. In vsemu temu so fanatičen refren besede slovenskega duhovnika: -Slovenska zemlja ima še dovolj prostora za grobove na-vh nasprotnikov.« Kam pa je dovedel ta fanatizem, ta strankarska zdivjanost? Noben narod v Avstriji nima manj odporne s»le. noben drug narod ni oddal svojim sovražnikom toliko srčne krvi. toliko najboljših sil! Naše število pada v tej meri, da si moremo izračunati čas, ko nas zadc-
ske premije. Delavci, ki Hm znaša mezda 2 -2*50 M. plačajo 1e 24 Pf. tedensko, oni z mezdo med 1 '50 in 2 M pa 8 Pf. Delavec, ki zasluži od P50 pa nič. Delavke plačujejo tudi če zaslužijo diicvno nad 2'50 M, le 24 Pf. 'tedensko. Vsem tem kategorijam pa so dobrote, ki jih pričakujejo, popolnoma enake: nimajo razdelitev istih po mezdnem ali premijskem znesku kakor v Nemčiji.
Tem delavskim doneskom, ki znašajo povprečno 25—30 Pf., se pridržuje enakomerni znesek 24 Pf., ki ga plačujejo delodajalci. Končno prispeva država z zneski, ki odgovarjajo svoti tedenskim 16 Pf.
Vsled teh doneskov ima delavec pravico do:
I. brezplačnega zdravniškega zdravljenja v slučaju bolezni; "
?,. brezplačnega vstopa v zdravilišča, v kolkor bolujenu tuberkulozi ali na drugih boleznih, ki potrebujejo interniranja v istem;
3. bolniškega zneska 10 K tedenskih (za žene 7'50 M) za prvih 26 tednov bolezni, ki teče od 4. dneva bolezni dallc;
ne oisoda polabskih Slovanov. To je strašna obtožnica, ki reži.-, nasproti vladujoči stranki iz suhih številk ljudskega štetja. ¦Pri /nas ria jugu je 'bolje. Tu je vpliv kranjskega klerikalizma manjši, je slovenska zavest silnejša. Tu so rastle naše sile! Pa ravno to dejstvo nas mora oju-načiti, da nadaljujemo na započeti poti, ki se je posebno izkazala kot prava v največjem slovenskem mestu, v Trstu. Goriški Slovenci smo doslej pozabljali, da nas vežejo irajsilnejše vezi upravne skupnosti, istih življenskih in gospodarskih odnoša-jev s Trstom in Istro. Tu na jugu vidimo mnogo 'Ugodnejše predpogoje za obstoj in uspešni razvoj našega naroda, ko pa v sosednji Kranjski, od koder prihajajo pogubna gesla narodnega nihilizma, ki pomenja uničenje naših narodnih energij.
V prvi vrsti smo narodni. Boriti se za zmago slovenstva v Gorici, za popolno narodno jednakopravnost v deželi <je smoter našega dela. Neizprosno borbo \ui nož je treha napovedati iredentski kamor? primorskega Jažiilalijanstva. Nobeno orožje nam ne sme hiti preostro, da uničimo oino zalego, ki ije najzavratnejši nasprotnik avstrijske dnžavne smisli. V svesti srno, da se bojujemo za avstrijsko državno misel, ako na celi črti in z vso energijo skušamo uničili italijansko prevlado v našem Primorju.
V  narodnem oziru za skrajno pogubno smatramo, da so Slovenci zvezani z iredentskimi -živiji italijansko - liberalne baze. Teh Slovencev krivda je, da so Italijani še danes gospodarji v deželi. Tuijcc odjeda našim Mudcm kruh in večina slovenskega prebivalstva mora nositi težki jarem tujega gospodovanja. V vsakem, ki podpira umetno prevlado iažiitalijanstva, vidimo Škodljivca našega naroda. V vseh onih pa, ki so istih misli z nami, kar se tiče dosege naših vzvišenih narodnih smotrov, bomo iskali v narodnih vprašanjih sobojevnike, če tudi ne pripadajo našemu taboru.
Sad tujega Ikranjskega klerikalnega fanatizma je bilo, da se je 'žal na Goriškem ukoreninila ljulika maščevalnih osebnosti, fanatičnega ščuvanja. strankarske zdivjanosti, zbesnelosti. Po njih sadovih jih boste spoznali! »Soča« hoče dati nasprotnemu časopisju dober vzgled, da se je treba bojevati z dostojnim orož-
jem, da je treba konec napraviti nedostojnemu natolcevanju in plitvim osebnostim, iki so doslej zastrupljale javno življenje na Goriškem. V svoji prvi (Številki z dne 31. marca 1. 1871..je pisala »Soča« tele tehtne besede: »Namen dobrega časopisja je vzajemni poduk in porazurci-Ijenjc, pogoj temu pa resnica in zmerna, čeravno navdušena in po potrebi ojstra pisava«.
V gospodarskih vprašanjih bo treba se ravnati po načelu, ki se vedno bolj utrja na Slovenskem pri vseh strankah: Zadružništva se ne sme izrabljati v stran karske namene! Pa kamen naj zaluči, ki se Čuti v tem oziru brez greha. Z najvest-nejšo vnemo bomo zasledovali gospodarski pokret v deželi. Posebno živahno pozdravljamo uspehe ikmctskega zadružništva v goriški okolici in bomo zadružno delo te vrste podpirali z vso vnemo.
Ne moremo dovolj odločno povdar-jati, da smatramo goriško mesto za ključ našega položaja v deželi. V prvi vrsti hočemo posvetili svoje sile napredku slovenskega življa ipovsodi tam.Jkjer fle v umetni manjšini. Ako bomo dvignili samozavest našim množicam, brž ko bo /cepljen naši inteligenci smisel za smo-treno obrambno delo, brž ko/bodo -na naši strani narodne zmage, pomenja to ojače-nle naše 'kulture in gospodarstva in napredek na celi črti. Vdihnimo svojemu narodu zaupanje v samega sebe, v svoje sMe! Ne dajmo mu kamna strankarsfva mesto narodnega Ikruha! V tem znamenju, da posvečamo vse svoje sile neizprosnemu boni za narodov razvoj, da dostojno, mirno, pa vendar odločno odkrivamo grehe nasprotnikov našega narodnega ideala, v znamenju, da je dolžnost nasproti narodu prva in da pridejo strankarski smotri in ambiciie šele v dragi vrsti v poštev, moramo in bodemo zmagali.
Dr. Bogumil Vošnjak. *
Ta članek je priobčila   »Soča«   lam' pW 3. seoteiribrn v nrvi številki,   ko ie rrršel list v last Družbe. Zdelo se nam 1r iz raznih rnz.losrov umestno ta članek danes ob obletnici ponatisniti.
4. invalidne rente 5 M na teden za vse trajno invalidne osebe; ista sledi po preteku 26. tedna periodi bolniškega denarnega prispevka in sicer do s-mrti ali do 70. leta (od >tega dalje teče starostna renta, ki jo plačuje kakor znano angleška država brez vsakega plačevanja premije delavcem že 5 let);
5.  enkratnega plačila 30 M v slučaju poroditve, bodisi, da je zavarovana mat? ali pa njen m">ž.
To mora izpolnjevati vsaka blagajni-ca; jim je pa svobodno, in se od njih tudi pričakuje, če so Ie količkaj v ugodnih finančnih razmerah, da prevzemajo nase še sledeče obveze:
1.  Podpiranje ostarelih članov pred dosego že prej omenjene   starosti 70 let:
2.  doklade k državni starostni renti;
3.  bolniški prispevek od- t. namesto od 4. dneva dalje;
.4. podpiranje, rekonvalescentov po končanem plačevanju bolniškega zneska;
5. povišanje bolniškega prispevka, invalidne rente in pavšala pri .porodu.
(Dalje prih.)
i!
Goriška   sokolska zveza je skupno z a.kad. društvom »Adrija« v Gorici sklenila prirediti 7. in 8. septembra t.  1.   po  vsej goriški deželi cvetlična dneva, katerih dobiček se razdeli na dvoje. Kakor je znano, ju   nameravamo   prirediti   v   občinaHi: Ajdovščina,    Štandrež,   Bilje, Bregiiirj,   Bresioviea,' B-rje,   Cenkno, Cepovan, Čezsoča, Črniče, Devin, Do-"berden, Dornne.rg, iDutovlje, Št. Terjan, Gabrovica, Gojače, Št. Viška gora, Gorjansko, Grahovo, Grgar, ildrsko, Kanal, K o'b a r i d, Kobljaglava, 'K o j s ik o - ' ¦Kozama, .Kopriva, Ldkavec, Sv. Lucija, Miren. Nabrežiua, Divača, Gpatjeselo, Št. Peter, P o d g o r a, P r v a č i n a.   Renče, R i h e m b e r g, S e,ž a n a, S o j k a n,^ So-vodnje, Srpenica. Š -e m p a s, Š k r b i n a, Štanjel, Štorje, Tolmin, Tomaj, Vogrsko, Velike Zabije. Občine, ki so zredčeno tiskane prevzamejo sokolska društva;    v ¦ostalih pa društvo »Adrija« po privatnih osebah. Z ozirrjm   na   'poslanice,   prosi /.adnie, da bi gg., na katere se je obrnilo, društvu naznanili, ali so vse potrebno" Vk-renili, zbrali dekleta v občini ter razdelili delokrog. Cvetlična dneva naj bodeta pri-pnosta. Dekleta naj v družili mladeničev-spremljevaleev obhodijo vas.
"./¦ Goriški Slovenci! Žalostne slike bi i ¦laWio.razpfiUli.iz dijaško-s'čialnega vest-1 nika slovenskega dijaštva, posebno pa j •onega iz naše 'goriške dežele. Vse druge slovenske pokrajine se zavedajo pomena izobraženstva s tem, da so in imajo ustanovljena različna podporna društva. Le goriško^ dijaštvp je navezano na se. In vendar je dijaštvo cvet naroda, njegova bodočnost! Vire narodnih blagrov ima narod v kulturni mladini. 7. in 8. septembra patnora goViško ljudstvo pokazati, da mu je na srcu lastna visokošolska mladina, da bočVna .prvo mesto med.slovenskimi pokrajinami, ko gre za ljubezen do lastne mladine, kakor prednjaci na političnem in kulturnem poliu, torej v ljubezni in zahtevi po političnem samovladanju in duševni oplemenitvi, osrečitvi.
Po drugi strani pa je elementarna dolžnost naroda, ki hoče živeti in vstrajati v mednarodnem 'boju, da si vstvari zagotovila telesnega obstoja, vprašanje, ki je postalo ravno akutno v modernih, na polovico izžetih narodih. Mi vsi vemo. da čaka rnflado slovanstvo bodočnost v svetovnem pomenu ibesede. Institucija pa, iki že ot*-tjema vse slovanske narode .i*i ki ima pred očmi okrepitev in izpopolnitev fundamen-tov narodovega življenja, niceovega tesnega življenja, je sokolstvo. Življenska zahteva je torej našega naroda, da se oklene sokoHtva!
¦ -Goriški Slovenci! To sta dva klica do Vas! 7. in 8. septembra pokažite, da jih razumete!
Sokolska župa
Akad. društvo
v Gorici.
»Adrija«
Vsem zaupnikom po deželi naznanjamo, da smo začeli z razpošiljanjem cvetlic. Kakor smo že naznanili, ne zahtevata cvetlična dneva nikakih kompliciranih priprav. Zadostuje, da se zbere dekleta in spremljevalce-mladeniče v občini, ki naj obhodijo* od hiše do hiše celo občino. Ako je v kaki občini iz katerega si bodi vzroka nemogoča prireditev cvetličnih dnevov 7. hi 8. septembra, lahko zaupniki preložijo na poznejši dan, ev. teden ali 14. dni pozneje.
lajo sramoto tema kulturama. Italijani v Oorici so tisti, ki delajo sramoto italijanski kulturi, oni Nemci, za katere se ogreva »Corriere«, pa nemški. V tem- oziru so si vredni »bratci! Ljudje, ki so kulturni, ne1 naipadajo drugorodeev z bokserji, palicami in kamenjem, kakor to delajo ob vsaki priliki Italijani v Gorici ini njihovi nemški pobratim* na Koroškem m Štajerskem! Taki ljudje so divjaki, raaboj-' oiiki ne ipa kulturni in dobro vzgojeni!
Italijani branijo Gorico pred Slovenci. Tako jo »branijo«, da tvorimo že polovico prebivalstva in kmalu bodo Italijani v dobro vidni manjšini. '»iBranijo se«, to se pravi: vpijejo in razbijajo, kadar Slovenci nočejo prirediti kako veselico v Gorici; tako so divjali ob kolesarski slavnosti, tako so upili, ko je imela priti v Gorico N. D. O. ali ko so hoteli priti slov. kolesarji iz Trsta. Naravnost smešna po eni strani je Wla tista »branitev italijanske Gorice« po drugi pa nad vse značilna za goriške Italijane. 'Pokazali so se za surove cestne napadalce, prostaške razgrajače,.ki zalučajo nasprotniku zavratno kamen' v glavo___
»Corriere* je danes še ošaben pa meni: mi Italijani smo gospodarji v Gorici, mi ukažemo; Slovenec nima tu besede. Le počasi, dragi »Corriere«! Gorica je glavno mesto slov. dela dežele, stoji na slovenskih tleh in Slovenci jo redijo. Zato imamo tu mi Slovenci prvo besedo. In v tem slučaju še toliko bolj, ker je nemška prireditev proti nam naperjena..
»Corriere« nas tudi ovaja navzgor; glejte Slovence, oni so nemiren in nevaren živelj; glejte, Nemci! Taki so Slovenci! Vsi vi gori na visokem in Nemci, na pomoč proti Slovencem!
Gonjo »Corrierovo« proti Slovencem si zapomnimo dobro in jo poplačamo Italijanom.
Onim činiteljern, ki imajo varovati javni mir in red, pa povemo to-fle: »Corrie-rov« članek je vlil olja v ogenj. Že poprej so bili razburjeni Slovenci v mestu, razburjenje pa je narastlo visoko prav vsled »Ccrrierovih« hujskarlj proti Slovencem.
„Lorriero»a" gonja ****        proti Slouencem.
Proti Slovencem je vedno ta uimaza-¦p—t  ni, listič, glasilo   gospodujoče   italijanske *^2  1'heralne klike v goriškem mestu, to raz-Ght  upi to glasilo razupitega goriškega rnuni-L¦¦¦§  eipija, ki je dal dovoljenje nemškim železničarjem za obhod po Oorici in za razvitje zastave  na   Telovadnem   trgu   tudi   i z svojega   brezmejnega   sovraštva   do   Slovencev. »Corriere« j? napisal članek »iPrepotenze slovene«,   v katerem pravi na kratko: »Goriški muni-cipij je dal društvu nemških železničarjev dovoljenje za njihovo slavlje in noben Italijan v Gorici ni čutil potrebe protestirat; proti temu. Zakaj tudi? Ti nemški gostje, ki pridejo v <3or.ico, rešpektirajo mesto, iti pripadajo kulturnemu narodu. Mi Italijani smo tudi kulturen narod, kakor oni. Ti gostie so dobro   vzgojeni in zato   jih
sprejmemo z vsemi obziri___Ali razgreli
so se Slovenci in mi ne razumemo, zakaj. Ako bi bilo treba nastopiti proti komu, smo tu Italijani poklicani branitelji mesta in sicer samo mi. 'Kadar s m o m o r a 1 i braniti Gorico, smo jo branili vselej samo proti Slovencem. Vsako leto vzročijo gibanje med Italijani z namero organizirati »calato« z godbami in zastavami. Slovenci govorijo o provo-kaciji. Provokacija, proti komu? Mi ne čutimo potrebe za njo in mi Italijani ,nu dimo Nemcem polno gostoljubnost v imenu bratstva, ki obstoja med civiliziranimi narodi. Poglejte vi, .Nemci, kako porabijo Slovenci, invazorji, vsako priliko za profr italijanske demonstracije«...
»GorTiere« -slika Nemce in Italijane za: kulturna naroda — barbari smo pa mi seveda, zato ker Slovenci tako dobro redijo goriške Jtalijančke. U »Corriera« govori samo sovraštvo do Slovencev in iz sovraštva do Slovencev dela take ftr.p pfttncn-te pred Nemci in govoriči toliko o kulturi. Mi poznamo in cenimo visoko italijansko in nemško kulturo, ali poznamo tudf ljudi na italijanski in nemški strani, ki de-
Jež In lisica.
Italijanom v Gorici v poduk.
V nerilu za obče ljudske soie čitamo Slomškovo basen »Jež in lisica«. Glasi se tako-le:
»Bila je huda zima, da «je drevje pokalo. Vsaka zver se stiska v svoj koteč. Medved počiva v svojem brlogu, zajec čepi pod grmom, in lisica v votlini obira kosti, ki si jih je nanosila od daleč; le ubogi jež se svojo bodečo suknjo ne more dobiti štrene. Vsadko se ga boji.
Ves zmrzel prileze lisici na prag in prelepo prosi, naj ga vzame pod streho, da ga ne bode velicega mraza konec. »Hodi le dalje!« veli lisica, »bila bi nama luknja pretesna; poišči si lepšega prostora.« — »Imejte usmiljenje, dobra manika!« pravi jež, »nč bom vam delal nobene nad-ilege. Lepo mirno se stisnem v koteč, pa bom tiho dihal, da bom le na toplem; saj vidite, da sem strehe potreben. Rad bom storil, kar koli mi porečete.«
Lisica, Če tudi sama zvita, da se preprositi in vzame ježa pod strehe. Nekoliko dni sta se dobro imela; bil jima je kratek čas. Ko se pa jež privadi svojega prebivališča, začne se iztezati in drezatis ubogo lisico se svojo trnjevo kožo. Lisica mu očita: »Ali ne veš, kajj si mi obetal?«? Jež se pa le izteza in lisico zbada, rekpcV »Starka! če ti ni prav, pa idi drugam!« Lisica se umika, dokler ,more; poslednjič pobegne, jež si pa osvoji vso luknjo.« *
Ko prečita? to 'basen, se spomniš hitro ježa-Nemca in lisice-Jtatijana v Gorici. Nemškega ježka hoče sprejeti pod svojo streho: če to stori, godilo se. bo goriški itaHianski Bsici ta:l-ot kakor oni v Slomškovi basni. Ježek se bo obregnil ob njo s svojo bodečo sukmo, začne se iztezati in drezati ubogo goriško italijansko lisico in nekega za nio grdega dne jej poreče: »Sta»rka! Ti goriška Lisica! Če t i n i p r a v. p a i d i d t v * * m!« Tn nemški ježek se razšopiri V'Oorici....
Domače vesti.
Smrtna kosa. -~ Umni je v Goric* kanonik Ivan Lukežič, rojen dne 18. maja 18415. v Renčali. — Umrla je v Gorici gospa soproga zidarskega mojstra Frana Mozetiča. Naše sotžalje!
Imenovanje. — Finančni tajnik in ivodja lin. nadzorstva v Gorici g. Leo Fi-linich je imenovan na sedanjem mestu lin. svetnikom.
Začetek šolskega leta na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. — Dne 16.   in
17.  septembra od 8.—12. predpoldne bo vpisovanje za gojenke učiteljišča, za deško in dekliško vodnico. Ponavljalni in drugi izpiti bodo 16. .in 17. sept. od 3.-6. popoldne. Učenci in učenke za I. razred vadnice naj prineso: krstni -ali rojstni Ust, zdravniško spričevalo, da so zdravi na očeh, o cepljenju koz in.ubožni list, ako želijo biti oproščeni od šolnine, ki znaša pet kron za poluletje. Vpisovanje se vrši: za HI. in IV. deške vadnice v S. Gregorčičevem Domu (Via Vetturini), za IM.— VIII. razr. dekliške vadnice v Malem Domu (Via (Bertolini), za vse duge razrede in tečaje pa na učiteljišču {Corso Giuseppe Verdi št. 3). Slovesna služba božja bo dne
18.  sept. ob 8. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. V petek, dne 19. sept., se začne redni pouk. Ponavljalni i z p.M i zrelosti fpismeno) bodo dne 24. seTit. od 8.—12. PonavHalni izpiti za otrobe vrtnarice in za učiteljice ročnih d M se obavijo dne 23. sept. od 8.-42. in 3.—6. Ravnateljstvo.
Več me«t davčnih   prakiikantov   ie
razpisanih. Čas za vlaganje prošenj je še do 14. t. m. Razpisane so te službe menda v glavnem radi odvzetja davčnega urada municipiju v Trstu. iRrav bi bilo. da se oglasijo za te službe usposobljeni Slovenci, kajti'dni srače jih zasedejo Italijani, katerih je že tako preveč v davčni službi.
Koncert »Zaveze avstr. jugosl. učit. društev«, ki ga priredi učiteljstvo, zastopano v tej zavezi v proslavo srebrnega' jubileja dne 6. septembra, v veliki'dvorani Narodnega doma v Ljubljani, oibeta po svojem programu izreden užitek. Sodelovali bodo poleg ad hoc sestavljenega učiteljskega zbora (nekdanja tovarišica g.a Costaperaria- Devova, Ljubljančanom dobro 'znana izbama koncertna pevka, ki oo izvaljala 6 prelepih sopran-skih samospevov, koncertni pianist in glasb, učitelj g. Anton Trost ter njegov brat, sedaj gojenec ic. kr. akademije za glasbo m uprizarjajočo umetnost, g. Ivan Trost, ki sta po svojih briljantnih nastopih slavnemu občinstvu znana tako doma, kakor že drugod. Napredno občinstvo opozarjamo na ta koncert 'že sedaj, ter mu priporočamo, ga v obilnem številu obiskati, da tako izkažemo svoje simpatije do naprednega učiterjstva.                —t.
Shod železniških čuvajev v Gorici se bo vrši! v n e d e ;1 j o 7. s e p t e m b r a t. 1. v prostorih hotela »Jelen«. Na shodu se bodo obravnavale važne zadeve, tičoče se čuvajev in njihovih interesov.
C. kr. brambovski pešpolk št. 27   je
zapustil sedaj naše gore in se vrnil v .svojo zimsko gamizijo v Ljubljano oziroma v Gorico. Priljubljeni so ti naši vojaki med našim ljudstvom, ker poznajo naše narod-ne oibičaje in jih respektiraSc,- Kako prijetno kramlja civilist z brambovcem in s kako mrkim očesom zre na pesšca-Madja-ra, ki je bil poslan v Tolmin in Kobarid za braimbo naše domovine! Vojaška uprava bi našim Gorianom zelo ustregla, ako bi stalno namestila med njimi ta brambovski pešpolk Št. 27. mesto ogrskih pešcev 'št. 19. S tem bi bilo tudi vojakom vstreženo in res ne vemo, kako je mogoče poslati med naše Hudi te vojake, ki so nam popolnoma ptuii po jeziku, šegah in običajih. Nikdo ga ne razume, nikdo ne mara zant in on ne mara za nikogar. 'Knko bode branil z oročiem našo lepo domovino, posebno naše čarobne gore. ako jih ne liubi! To naf oremišljujeio visoki vojaški krogi in urede mi to zadevo no željah vojaštva in prebivalstva. C. k. brambovci ima'jo v Kobaridu lastno godbo, ki po dvakrat do Mkrat na teden svira zvečer na trgu, Nie? v čast moramo pribiti, da svira-tudi lene slovanske komade »Venčke narodnih* pesni« in Sokojsko koračnico, kaitoro Je na frenetičen  aplavz domačinov tudi po-
novilo. Tako se pridobiva ljubezen med ljudstvom in le naprej y rešpektiranju na. §ih narodnih pravic, ker tudi mi smo i«, kaj pripravljeni za hrambo naše don:-j. vine!
— n -
Gospodinjski tečaj na slovenskem od. delku deželne kmetijske šole se zaključi v soboto, dne 6. t. m. ob 10l/s predp. Od četrtka, 4. t. m. in 'iukiuzivno sobote so razstavil jen i na šoli ročna dela in razni drugI SzdeJki gojenk. Razstavo si more ogledati vsakdo.
Nezvesta služkinja. — Aretirali so v Gorici služkinjo Antonijo Kokiič, ki je služila pri Cappelli. DbdoJžena je tatvine 1500 K in osumljena tatvine 4000 K pred par leti.
Pevsko izobraževalno društvo »Prešeren« iz Št. Petra pri Oorici priredi dne 7. septembra t. 1. ialet k Sv. Luciji ter priredi obenem v dvorani' g. Mikuža veselico z zanimivim 'Sporedom,
Ko!e?ar?ko društvo »Danica« v Gorici opozarja na svojo veselico v nedeljo dne 7. septembra t. I. na obširnem prostoru »'Ratjek, Tržaška ulica.
Fantje v Kanalu priredijo 14. t. m. javni ples. Pričctek ob 3. pop. Svinca bo Sokolska godba iz Kojskega.
Št. Mihe! pfi Šempasu. — Tu je treščilo nocoj o polnoči v diirriirrik hiše št. 3 pose.*+nika Antona Rijavca. razrušilo je dimn!'V in zid. '12 letna deklica je spala tik zida, vruio je nanjo mnogo malte; vendar je ostala nepoškodovana. Sreča v nesreči. Na zirlu je približno Sfcodc 100 K, ki je skciral krita ž zavarovalnino.
Turške srečke so najbolj zanesl>'vq loterlia, kniti vsaka srefika mora zad^^! — Prosnekte- razpošilja Češke industrij«1-'c banke glavno zastopstvo v Ljubljani. '
Domača politika.
Strah pred prihodoril   komisarja   na goriški lnunicipi!   )e   inarekoval   italijanskim libefamim voditeljem v Gorici veliko JjUnezen do nemških železničarjev in onili Nemcev, ki hočejo zlasti iz Koroške .priti. v Gorico. In zraven   hočejo ujeti pri prihodnjih občinskih 'volitvah nekaj nemških J glasov za Svoje kandidate.  — Odtod to- I lika ljubezen do Nemcev, ali še kesali se j bodo in glave jih bodo bolele od nemške ljubezni___na municipiju pa se zna zgoditi vsejedno vse ono, pred čemur se jim •hlače tresejo.
V Cdlovcu ift jtteijakii bi nagnali Italijane, ako bi imeli i'i tam društva ter bi-.ho-teli fazViti zastavo svojih društev sredi mesta in iti s povabljenci iz Trsta in Gorice recimo z godbo po mestu. To bi jih nagnali nemški listi, to bi"Se iž njilr norčevali Nemci v Celovcu in Beljaku! Rekli bi: »Katzeknadherji« se hočejo razšopifiti na naših tleh, z godbo hočejo po nato mestu, kaj jim v glavo ne pade! (Kratko-nia.loj bi jim preix>vedal,i vsako sfavnost iti surovo bi jih zavrnili. — Italijanski neutn- i neži v Gorici pa silijo Memeem pod suk- : njo, jim vse dovciie, se jim priklanjajo ter j jih hvahvjo, kako so olikani, omiikani, dobro vzgojeni itd. Ti ItaVijančki so zgubiii glavo. Ouem Deus perdere vult, demen-tat,.v..
Nemci v Celovcu naipadajo Slovence j kadar morejo.   Ce Imajo Slovenci   kako j svojo prireditev v znanem hotelu »Trabc-singer<c, tedaij je' na nogah vse Celovško | nemškutarstvo; nad Slovence   gredo palicami, pljujejo na slovenske dame,obiia ] šajo se barabsko v sramoto nemške kulture. Divji -nemškutarji v Celovcu zmerjajo | Slovence in (razbojniško nastopajo   proti | njim — radi kake nedolžne slovenske veselice v slovenskem prostoru na  »slovenskih tleh! Trki-Ie nemški barbari hočejo I priti sedaj v Gorico. (Navajeni psovati in napadati razbojniško   Slovence   doma bi j nastopili brez "dvoma jednako tudi v Oorici proti Slovencem! in take ljudi iimeim- i je »Corriere« olikance in izobražence. No, p o n j e g o v o so olikani, p o n je g o v o fini ijud/ie. AH takih olikancev Ln takih finih nemških .ljudi ne trpimo v Gorici. Rroč l \ njimi od Gorice! Mir prod takimi nemiški-mi izzivači in pretepači!
Kako so nemški tolovaji v Ptuju 'leta I 1908. napadli skupščinarje družbe sv. C | In M. — Ko so prišli meseca septeml''"1 1908. v Ptuj skupšč,ina,rji družbe sv. C. «' M., so jih napadli prijazni in dobro vzgo* j jeni Nemci s palicami, pljuvali so na nje i" kričali so kot divjaki v Afriki, kamenje s
metali na nje, jrnjihi Jajca, posebno s u-r o v o s o se vedli p roti d a 111 a m 11 a u 1 i c ali, j Hi j?t ah i l i in vlačili kakor cu.liiikaf r.i; ranjenih je bilo več oseb, nekaj 'Slovencev so pobili na tla, jim strgali obleke in enemu so ukradli 260 K. — Tako' je .delo onih 'Nemcev, :ki hočejo priti med nas v Gorico. Saj nima Slovenec vode po žilah, ampak kri, ki zavre, ako pomisli na tak^^zodej^^.nem^kiji^-di in čujc, da hvko~vzgo?eni Mmcfroče^ priti v Gorico nad nas! — In tistim grozodejstvom v iptujii je sledil odpor v Ljubljani, tekla je kri .in padli sta dve slovenski žrtvi, \damič in Liinder. Cela Goriška je takrat sočutstvovala z žrtvami' inlfnuCe-" niki, cela Goriška se je zgražala nad nemškimi škandali v Ptuju; sedaj pa naj pridejo vzgojenci take kulture med nas!! Naša pravica govori jasno in glasno: Ne, ne &mejo priti. V to svrho, da jih ne bo, zastavimo vse svoje sile!
Nemški železničarji pri nas in v Trstu slutijo politiki onih nemških voditeljev, ki jrradijo nemški most do Adrije. Ošabni so in arogantni in -mislijo, da smejo delati, kar hočejo, 'ker so pod varstvom Wieserja in njegovih pajdašev navzgor in navzdol. Prav proti nemškim železničarjem je odpor in sicer opravičen med Slovenci; sedaj :pa naj ti nemški ljudje, ki nimajo za nas drugega kot zmerjanje z »VVjndisdie«, korakajo po ulicah našega mesta z godbo in zastavami in vpili bi <na nas! Res, kar ni mogoče pojiniti nesramnosti teh Nemcev, da se drznejo priti na dan s pohoden po našem mestu in z razvitjem zastave sredi Gorice!
Mir in lavni red v Gorici še nista bila nikdar v taki nevarnosti, kakoršna bo dne 6,. in 7. sept, ako se od komjteteritrie sifa1-nl He likfane pravočasno, kar treba, da ne bo mirno slovensko prebivalstvo na neouven način od tujcev žaljeno in izzi-vano.
S Koroškega smo dobili nismo is? i>!'i" jateljske roke, 'ki nahi piše, kako se Nemci pripravljajo na >pohod v Gorico in sicer nameravajo priti ponajveč t a-k i, ki so f e i25 vežban i v ,p so v anj u in pre-t e p a n j u SJ o v e n c e v. — No! Na svoiMi slovenskih tleh v Gorici se tie dam« m &<wwatl rte pretepati od koroških Nem--cev! to rečemo in tako bo!
Po naši bkotiči Se hti govori sedaj d liriigem kot samo o predrznosti Nemcev, kako da si le upajo izustiti misel,/tla pridejo v Gorico z zastavo in godbo, v Gorico med Slovence! V okolici vre iti vsak pravi: da morajo poklicani odgovorni či-nitelii storiti svok) dolžnost, da m bo dne* fi. in-7. .t. "ni. kakih neprijetnih dogodkov v norici. Tako Sodi naše ljudstvo, to sodbo btv&iimo on »m, katerim tiče.
italifanske denionstračile v Ciorici? — Donili šnio informacije, da se znani ro-govileži v italijansfceiti liberalnem taboru nekaj sumljivo gibljejo, avantgarda italijanske liberalne stranke, oborožena z bokserji in preskrbljena s kameniem, je pripravljena nastopiti na oomoč Nemcem orot? Slovencem. Nastal bi lahko cel pokol v <Qor,iei. ako se nevarnost pravočasno ne odstrani!!
Goriški numiciplt in goriški mestni svet sta prišla že skoro prav ob vso veljavo. Samo gonje proti Slovencem, te se jim Se rti vze*b; aH to jim vzamemo mi pa tako, da jih mine veselje enfcrat za vselej preganjati Slovence. Med mestnimi svetovalci pa m tudi gospodje, ki prav dobro živijo od Slovencev; žugati Bombig, Id je trgovec in agent, .lekarnar Cristoioletti, Pontoni (kaj bi delali italijanski lekarnarji, ako bi ne brlo v lekarne, Slovencev?}, »dravnik 4r, Bader, odvetnik Pinavčič. Česčut, (jokali bi italijanski odvetniki v Gorici, če bi ne bilo Slovencev v njih pisarne), med. mestnimi svetovalci vidimo tudi sodnika dr. Thomanna, predstojnika davčnega urada Thedreza {kako le moreta dva c. kr.' uradnika še sedeti v takem mestnem svetu?); polno je med njimi takih, ki bi se morali zoperstaviti vsaki gonji 'proti Slovencem, ne pa da trpijo, da se zvežejo še z Nemci proti Slovencem!!
Ououscrue tandem......
Nemci dobri gostje v Gorici. — Nemalo po zaslugi Itailijanov so Nemci res dobri gostje v Gor-ici. Sedal so dobili nem-ško realno gimnazijo, realka je nemSka, ljudskih Sol imaio na iz-bero. Nemška trdnjava je državni kolodvor, gozdni urad, v vseh uradih Jih dobiš, v trgovini itd. Res, '
sedaj treba le še razviti nemško zastavo in z godbo marširati jm> Gorici; potem vskliknejo: naša je! Navzlic takim dejstvom so'Italijani še vedno teh misli: da v Gorici ni nemške nevarnosti! Kaj jim hočemo ?
Nemško kulturo so čutili Italijani posebno takrat, Jko so Jim nemški kulturo-nosci podrli vs^učiljško poslopje pri Ino-, mostii. Takrat je Gorriere besnel proti f^&?l?ratfttffr^iiTtmnes strrrm celo 'že nemški »eisenponarji« »ospiti bene edu-cali,« ki poznajo »buona creanza«; ti nemški »hci-lovci« so mu gente civile itd. — O,,pride že ura spoznanja tudi za Corrie-•rovce, in s spoznanjem*kes, ali kes pride vedno .prepozno. — Dotle pa: Heil in Ev-viva!
»Deutscher Gesangverein«.... Društvo »Deutscher Gesangverein«, kakor je napisan >na-'lepakih, baje ni pri oblasti nikjer naznanjeno hi upisano. Kako more potem društvo, ki ne obstoji, prirediti kako slavnost?! Ali se tudi v tem pogledu $e-. ¦dati Nemcem skozi prste?    '
IZ Trsta srno dobili"pistno, v katerem nam »BraniteJji Adrije« naznanjajo: »Z veseljem smo Čitali v »Soči« ukrep goriških Slovencev proti predrzno poskuše--nemt' triumfalnemu uhodu Švabov v našo krasno snlnčno Gorico. Večria sramota bi bila za nas, ako bi se uresničila njihova nakana___Ker vidijo Lahi, da so izgubljeni, predajejo mesto rajše tujcem nego domačinom. Zapomnimo si to dobro! Goriški Slovenci! Porušite oni veliki steber nemškega mostoi do Adr.ilc, ki mu hočejo postaviti temeli. v dneh 6. in 7. t. m. Nemci v Gorici! Mi jim ga rušimo tu ob sinji Adriji.«
Narodna obramba.
jubilejna slavnost briške C. M. podružnice v Bitjani se je izvršila prav im-¦pozantaio v čast in ponos naših, Brieev. Bttjana je oiia v zaš'tavdli, vesetetii prostor primerno odičen. Obširni govor je imel odposlanec C. M. družbe Ante Beg. Vspored se je izvršil prav lepo; ugajali so z.lasti pevci iz Kozan-e. Peti so tudi pevci iz Gorice. Godba je svirala jako dobro. Narodna dekleta šd prodajah pridno cvetje ih razglednice. Občinstva je bilo cbjlo. Proti koncu je ime! lep navduševa-ien govor g. A. Šapia iz Gorice. Nov prvo: mestnik podružnice je sedaj g. KristanSič iz Višnjcvjka. Obširnejte poročilo prihodnjič.
Družba sv* Cirila in Metoda za šolstvo ha (Soriškim leta 1912. — Račun stroškov otroškega Vrtca V P 6 v m i: plača vrtnarici 800 K, plača strežnici 80 K, fiajefflttiitd iti kurjava 358, božičnica 108 K 80 v; skupaj 1,346 K fiO v. — Račun stroškov šolstva v k. niti i n u: dvorazfed-na ljudska šola: plača učiteljstvu 3.465 K 67 v, plača strežnici 140 K, .bnžioriica 230 K, učila in drugo 249 K 92 v, skupaj 4M1 K 59 v; Otroški vrtec: plača vrtnarici 1000 K, učila 87 <K 16 v, skupaj 1.087 K 16 v; vzdrževanje poslopja, davki itd. 613 iK 09 v; skupaj 5.785 tl< 84 v. — Račun šolstva v Gorici: dvorazredna ljudska 'šola: plača učiteljstvu 2803 K 73 v; otroški vrtec: plača vrtnarici 1000 K,. Šolsko poslopje 13.368 K 50 v, Šolska opravila in ličila 442 K 49 v, 1x>ži6niea 420 K 51 v, razno 485 K 07 v; skupaj 18.520 iK 30 v.
Rodoljubi, rodoljubke, podpirajte našo obrambno društvo, darujte in nabirajte za njo prispevke,*ki tako lepo sferni za šolstvo v naši deželi. Skrb rn uspeh pa bosta vedno večja^ čim več bo prispevkov.
DOPISI.
Radenci, 18. avg. — I« vlaka sem gledal in iskal z očmi -Radensko kopališče in skoro neprijetno me je dimih, ko sem zagledal le dve strehi v taizsežnem parku, dočim izkazuje prospekt mnogo poslopji. Naredil sem komaj par sto korakov s kolodvora in uvide! sem, da me vendar niso »povlekli«, kajti zagledal sem pred seboj dolgo zdraviliško poslopje, restavracijo in tri druge vile, koje mi je prej zakrival gozd, rastoč na nekoliko vzvišenem prostoru, dočim so nižje še tri druga poslopja (kopališče), polnilnica, z več gospodarskimi stavb, s prostornini planiščem, z okusno urejenimi umetnimi nasadi. V sredini tega prostora se nahaja -glavni vrelec, takozvani zdravilni vrelec oz. dolgo veran-
do kot glavnim zbirati&em gostov v deževnem vremenu, in tekom enega meseca je bilo lepih pet dnij! Že prvi večer sem imel priliko seznanit: se z mnogimi gosti pri večerji. Samocibsebi umevno! V tem •malem (gnezdu je zibraarih v 'sezij; okrog,60 ljudi in moral ibi biti filister .najhujšega ka-lrbra in iz/boren vohun, ako ibi si hotel poiskati stezico ali samoten kotiček, kjer bi ne naletel 'na nobenega ^sotrpina«. Opazil sem, da izkoriščajo 'z!dralviko"m6'č radenskih studencev ¦¦ponajveč Italijani, potem pa 'Nemci, Hrvati, Madjari — Slovenec sem tekom tega časa samo jaz.
Življenje se suče v veliki meri okrog glavnega vrelca, kjer se vse zbira s kozarcem in '»tilitajekam« v roki; poslednji je lesena priprava, s kojo se z mešanjem po sveži vodi tožene čimveč proste ogljikove kisline iz nje, ker ista povzroča neprijeten okus in spočetka tudi (neprijetnosti v želodcu. Vodopitje — 'do 2 1 na dan — je glavni faktor pri lečenjiu imelmrnih, ledvičnih in želodčnih ibolezni, kakor tudi peska in kamerija v ledvicah in žolču; drugo pa opravljajo kopeli v 'mineralni vodi vsebujoči železsto-alkalične snovi ter ogl. "kislinske kopeli, (ki izv-nsino delujejo proti protinu. Nisem ira/VHO prepričan o tem, da bi mogla voda delati čudeže, vendar pa vpliva ta način zdravljenja tako (blagodejno in pomirjajoče na bolnike, da hodijo iže J leta in leta sem (neki S. z Leke Se nad 30 let!) in kar /ne morejo prehvaliti učinkovitosti -zdravilišča. Pa je tudi vse Ibofj »po domače« kajti Radinska slatina je zdravilišče in ne moderno, fino kopališče in nihče izmed tukajšnjih -gostov ne pogreša šumnrli veselic, koncertov itd., ki gredo seveda na ifdčttn obiskovalčevega 'žepa, vsled česar so tudi ceiie fta splošno kri-stjanske. Dvakrat so se v tem častt vendar 'prodiiciratcf nemške kabaretne družbe Hf. vrste; (bolj 7,a!bavna fe' i&Hfl tombola prirejena v prid prizadetim od povodnji V-Grttd-cu in* pa naša diletanfrska veselica minolo nedeljo. Zvečer zalbrenka tu pa tam kdo na kiavii' ali pa mime večer na kegljišču. Rusko kegljišče m Lawn tennis krajšate popoldneve. Smo ipač zbrani tu ponajveč rekonvalescehti. Govori se, da pdV6čajo že is prihodnjim tetam prostore, kar je tuidi prav, ker je sedaj za tujce ffa razpolago le 46 sob lil <v teh je sltanovalo letos Od !. Junija do sedaj 276 gostoiv. Glavini vir dohodkov tega podjetja je p&& voda, ki jo razpošilja po vsej Evropi im »sicer HfibV&rio tri milijone 'steklenic na leto. Voda teče iz vrelca naravnost v nabiralnik in od tod skozi pipe v steklenice, tiko, da ne pf.Me skoro nič v dotiko z izrakom. Zdravilni in Jarjov vrelec ista tu, 'Giizeliin in Kraljev pa V bližini vasi Boračevo. Okolica je M onega, ki je navajen na gore pač monotona. Z rodovitnega polja se dviga tu pa tam kak griček z lepimi vinogradi, ki rodijo -znanega »ljutomerižana«; tu pa tam zapira razigled po ravnini gozd, v čigar serici so skrite male vasice. Skozi tukaj-«šni park gre štajersko-ogrska meja tostran Mure. Vsa okolica je slovenska. Razun pri delu na polju je ljudstvo zaposleno po m-dustrijamih podjetiih, posebmo opekarna'h; par sto ljudi j sluiži pri slatinaJi. Dvakrat sem bil med prekmurskimi Slovenci; po zunanjosti sodeč so dobro stoječi 'kmetje. Šole so med niimi magjarske a (brihtni Prekmunci spoSitjaJo potem svoje otroke še v Radgono v nemške šole v svrho spe-cijelne izobrazbe, ki rVbstaja seveda v tem, da- ne znajo otroci koncem šolanja nobe-
nega Jezika. To mi je povedal postaren možakar iz Petanca. Kakšen slovenski pravopis je tam v ratbi — ,in to ni Čudno! — kaže sledeči napis &¦ petanškega pokopališča:
Szlatko poszvvajte Lubi Ocsa Lehka naj ibodc Vam zernljicza ta Vašo ItUbezen naj vecsni Boug placj?a • Naj Vam iplacsilo nad (zvezdami da. Vecsna.liJ.cs naj nyim sveti.
Kakor mi je bilo težko priti sem ravno tako težko vse izačenjam poslovljati od tega tihega in mirnega zavetišča, ki ne zdravi samo obiski temveč tudi airadn&ke živce jako dobro. 'Pa prihodnje leto naprej! P.
Gospodarske vesti.
Star materijal iz maierijalnega skladišča na državnem kolodvoru v Gorici je na prodaj, r— iPodrobni podatki se dobijo pri c. kr. žel. ravnateljstvu odd. IV. *r Trstu. Ponudbe -je vložiti do 15. septembra pri omenj. ravnateljstvu v zapečatenem ovitku z napisom: -Ponudba za nakup starega materijah. Dnd 16. t. m. bo komisi-jonalno odpiranje ponudeb.
Razne vesti.
Velikanski shod v Trstu. — Včeraj je bil shod, ki se je razvil v sijajno manifestacijo za pravice domačinov. Shod 'se je bavil z znanimi namestništvenimi odloki Sprejeta je resolucija, ki odobrava stališče vlade nasproti nastavljanju Italija nskih podanikov v javnih službah v Trstu. Okoli 4000 ljudi je bilo na shodu. Potem so išli Slovenci po mestu. Iz neke nemške puntigamske pivnice iso metali na nje steklenice in iraniii nekaj   Slovencev!
Kolera v Srbiji se širi. Bati se je, da jo razliirijo po ce«H kraljevini demobilizirane čete.   ,
100 let star poslanec. '.*— Bred par dnevi je obhajal «rvoijo 1004etnico ogrski poslanec neodvisne stranke J(osip Mada-rasz. On je poslanec »že 65 let in je najstarejši parlamentarec v Evropi.
Češki zdravnik izgnan iz Ogrske. —
Ogrska vlada »je izgnala iz ogrske države zdravnika dr. Ivana Haleka, sina češkega pesnika Vitezstava Haleka; svojo odredbo utemeljuje ogrska vlada z dejstvom, da se je dr. Halek udeležil slovaškega zborovanja v Tur.č. Sv. Martinu. Dr. Halek je kot zdravnik iže 15 let deloval v Silleinu.
Kolera na Dunaju. — Zdravstveni oddelek notranjega ministerstva javlja: V petcik je >bil sprejet v Franc Jožefovo bol-niJšnico trgovec Aron Pardo, ki se je odpeljal v torek 26. avgusta iz Soluna čez Budimpešto na 'Dunaj. V soboto zvečer .so bakteriologično dognali, da ima azijsko kolero. Obolel je na potovanju po Srbiji, obolelost ni huda.
Kolera na Hrvaškem in v Bosni. — Iz Bosnjače 'poročajo, da so obolele zopet tri osebe za kolero. Od prej že javljenih štirih slučajev imajo trije bolniki azijsko kolero. V Zemunu ie umrl »šestletni deček za sumljivimi znaki. V Bosnijači je obolelo doslej 19 oseb.                                  *
(Dalje na četrti strani.)
Št. 4290
1913.
OGLAS.
V TrnOVSkem  gOZdU  v  leta   1913| 1914 sekana drva, približno 8330 m3 bukovega in
2990 „ jelovega lesa za žago 790 „ jelovine za grede se bodo prodajala v 32 delih potom ponudbene razprave pri c. k. gozdnih oskrbništvih na TmOVem in Dolll.
JDotične pismene ponudbe predložiti je do 21. septembra 1913 dopoldne.
Pogoji prodaje vdobe se pri imenovanih, oskrbriištvih in pri podpisanem ravnateljstvu.
C kr. gozdno - domensko ravnateljstvo
Gorica, dne 30. avgusta 1913.                   974_2
Tajfun; trn Japonskem. — 15.0(10 MS preplavljenih. — Tajfun je napravil velikansko. : kodo. Dvajset oseb je mrtvih, Voč sto mostov je poirušenih. Na gori Ko-ma Tagate je ubilo 17 otrok. V Tokiu je 15.000. hiš prebavljenih. Železniške Droge so močno poškodovane. Žetev ije uničena. Tajfan .je silno onaistbši! Tokio in okolico. Predmestje ob ;luki je popolnoma razdejano, fsjfim je hiše kar odpihai. Mnogo oseb je -utonilo. Po ulicaih v Tokiu se vzdržuje promet s čolni. Tajfun je pri-hrumel s tako naglico, da niti niso mogli sporočiti iz observatorija v loiko pretečo nevarnost. Mnogo čolnov, ski so bili na odprtem morju, pogrešajo.
DefravdaKt Sajovic pred ljubljansko poroto. — Ivan Sajovic, 22 letni zasebni uradnik, pristojen v Šenčur, je tožen hudodelstva poneverbe. Koncem leta 1912, se je ustanovil v Ljubljani odbor, katerega naloga je bila, izvršiti vsa pripravtiahia dela za Tarnanje v Rim, ki se je vršilo od 7. do 18. aprila. Tega romanja se je udeležilo 644 oseb. Glavni del poslov tega pripravljalnega odbora je prevzel župnik in' konzistorialni svetnik gospod Janez Kalan. Ker pa zaradi drugih preobilnih poslov ni mogel tega dela sam zmagovati, si je vzel v to svrho kot pisarniško moč obdolženca Ivana Sajovica, ki je bil že itak -pri njem v službi. Poleg drugega dela je obdolženec sprejemal in vpisoval oglase udeležniikov romanja, vpisaval poštne poš^jatve, imel je pa tudi pravico sprejemati vplačila od tistih romarjev, ki so osebno nosili denar v pisarno. Za vožnlo h razreda {je bilo določenih 250 K, za M. razred 200 K in za III. razred 130 K. Obdolženec prizna, da je ves denar, katerega je v času odsotnosti priče župnika Kalana, to je od Velike sobote zjutraj do Velikega pondeJjka zvečer osebro sprejel, i>oneve-ril.'Kal:or se je izkazalo po zaslišanju vsen romarjev, v kolikor jih je bilo možno izslediti in zaslišati, so vplačali ti zase, deloma ,pa tudi za druge romarje vsega skupaj znesek 2500 K v roke Ivana Sajovica. V noči od 24. na 25. maja t. 1. je pa Sajovic izginil in z njim najmanj 2500 terom Podal se je preko Italije v Švico, kjer je nekaj časa ;pod imenom dr. Miroslav Božič živel v CurihiL Ko so mu pa postala tla prevroča, se je vkrcal v Ameriko. Tam je pa bil na zahtevo ljubljanskega deželnega sodišča pri prihodu v Novi Jorik prijet m končno izročen v ljubljanske zapore. Na podlagi porotniškega <pravo-reka je sodni dvor obsodil Sajovica na 10 mesecev ječe, v katero se všteje 45 dni preiskovalnega zapora. Sajovic mora romarskemu odboru povrniti svoto 1910 K. Obsojeni Sajovic je nastopil takoj kazen.
Nečloveški oče. — V sredo zvečer se je spri delavec v valjčnem mlinu v Kranju Franc Tepina, sedaj stanujoč v Oo-renjah, s svojo ženo. V posebnelosti je zgrabal nož ter je svojela enoinpoHetnega
otroka po životu zrezal in sicer tako .hudo, da so ga morali oddati v deželno 'bolnišnico v LJubljano ter -je malo upanja, da okreva. Otrok je moral baje vso noč stati nag pri postelji, oče pa je ležal v postelji. Tepina je hotel zadaviti že pred dvemi leti svojo ženo. Orožniki so ga aretirali in oddali v zapore okrajne sodnijc v Kranju.
Kongres za otroško varstvo v Solno-gradu. — 4. septembra se prične v Solno-gradu drugi avstrijski kongres za otroško •varstvo. Kongres bo razpravljal o zelo važnih vprašanih, zlasti se bo bavil z zakonito uredbo otroškega dela.
Odvetnik
dr. JANKO SAVNIK
le ntvori! svojo pisarno
v Trstu, Nova ulica št ll.|l.
Odgovorni urednik tn l*d.tti»»lf  TvunJCuvflf v Oimr! TJslf.1:   »Oorttlcs TUkarm- \   nihrWelr (odffov.  !•   Fnh?l«>. Zalaga: Družba m »•»•»••nt*' Hstov »Soča« Irs »Primorec«,       '
Malt oglasi.
Hajmacjla jrtatojblna stane 69 ?ta. iko Je ogla« obselnejif <e rafara n vsako besedo S vin fajprtpravMjIe lnseriranje x& trgovce In obrtnike
Koliko !« mtajlih trgovcev In obrtnikov v Gorlal, katerih n» rUl«ll fln nelo v mastni nihfi« n» potna, kav nikja« «• fKarirajo. Skoda nI majhna.
Prnrlft CA w Prosto roke stiskalnik za maslo r'llUa oG BAlfii ptr<vj za maslo ter več trugih priprav za mlekarno in prodajalno. — Cviia jako nizka. — K j o, pove upravništvo. .
Na šta»ovanjB~inTrano["jffiSr '2,S"
ska druMnn v sredini nicstn. Stanovanje zdravo. Strogo nadzorstvo. Naslov pove npravništvo.
Konična tvoroma Traisklrchen pri Dunaju
LIK^LEIIV & C.o
Cementna malta. beson, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo
STEASIT   (v*bl. z ji varovano).
Najidcalnejšc sredstvo  za osušenjo vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti.
Ilepremočljiue fasade z apneno malto.
Malta zmešana s Stearitom ima iO-JOO?. večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkusno).
Edina prodaja in zastopstvo-: F. P. Vidic &  lionip. -- Ljubljana.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka
Gorica, Rastelj 3. M Zaloga usnja  ,
Slavnemu občinstvu uljuduo naznanjam, da sem laprl
podružnico v Gosposki ulici.
Izgotovljene obleke za  gospode in  otroke prodajam sedaj edino le v
CORSO VERDI št. 11
inasprnft iioDineimi trga).
Z odličnim spoštovanjem
I. Felberbaum.
M
PAlHfl
Eiamel & Oskar Krans
TRST, Via S. Nicold štev. 2
Tehnični biro
ureditev   kompletnih   industrijskih ;," naprav vseh vrst in električne lučii in moči.                    K\
Glavno z^topslvo draždanske tovarne motorjev na plin prej loric Hille ? Dresden.
Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje Opeke, vseh vrst za ročni ;n parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldinger v Obertttrkneim pri Stattgartn. Universalni strugalni stroji, okrogle žage, vrtalrtiki in Liedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovale kovin, kavaške mize, vrtalni stroji, iz jedači itd. Proračuni, pomulbe in tehnične Informacije (fratis in Iranko*
lili{i)0 tf)lečnafro milo
od tvrdke Bergmasn & Co., Tetscbeo na Labi
ostane nedosegljivo prej in slej v svoji ačin" kovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno sa umno negovanje kože in lepote. To spriciijejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Kavno tako izkušena je lilijna krema „Manera*, ki ohrani damam endovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod.
ODLIKOVANO
MIZARSTVO
: z e!e'dričnim mehaničnim obralom :
ANT. ČERN1GOJ
Gorica, Tržaška cesta št. 18.
Izdeluje: vsa. stavbena dela, okna, vrata, »odove* ....
t        Zatona pohištva omare, mize, >        postelje, stolice, okvirje, bla-
i      *. zine in šuste. .........
!        Ziilojja:  Stmjfarskih in rez-
barskih izdelkov. ------
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zavlniga z omejenim jamstvom.
(V lastni hiil, 8e»posfcrt ulica it. 7, I. sadstr.) — Talafoa it. 78-
Utira .loJtae branilnice »ter. 837.315. Na obenem zbor« dm 27. aprila 1913, *e je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po S° o  Stalne večje vloge i enoletno   odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje poiojil-nioa tarna.
Hranilne vloge se sprejema'o od vsakogar* Vlagateljem so na razpolago hišni  hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsied splošuega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmer; to tudi dosedanje 5 Vi oz. 6% obresti od posojil. Glavni dalail se obrestujejo koncem leta 1912 s 6%. Stanj« 31. dec.1912 : Zadružnikov 1822 z   deleži v znesku 57.012 kron.  — .Hranilni),   vloge;   1,022.15605. — Posojila: 898 203--.. — Reaervni ziklad: 125.235 36. — Lastno premoženje: 383 926,76
13
b®M.mmmmšm®m mm^mmmmm^^m ^™
^ŠSL^SŠJ^M/^ podp(Btnik!   ----¦ - - -"¦------"Z"" ~ ^ je najbolj trpežen  med  vsemi.
Kupu,jte samo dvekolesa „6CliCe" in JFUteOB^
ki so najboljši francoski sistem in naj trpežne jše
vrste bodi>i za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji OrlUlBil UtCfOllJI  so najprak-tičnejši za  vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno šivanje  in slikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšnmno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to st"oko spadajoče  predmete se dobi   po tovarniški ceai pri tvrdki
Kerševani & Guk
BURIM, m Stalnem trgu it. 9. GORICA.