Peter Hitzitiger (Znojemski, Podlipski) v slovstvu slovenskem. XX. Bilo je razpisano darilo za najbolji krajevni, zgodovinski, ali vzajemni domovinski opis v ncmškem jeziku, in v dosego njegovo je spisovati jel Hicinger najprej v «Bliitter aus Krain" 1. 1860 »Das Quecksilberbergwerk Idria S. 90—136," potem pa je delo, ker je marljivo sostavljeno prejelo tudi darilo, knjigarna Kleinmayr - Bambergova spravila na svetlobo, in to je: 10) Das Quecksilber-Bergwerk Idria, von seinem Beginne bis zur Gegenwart. Geschichtlich dargestellt von P. Hitzinger, Dechant und Pfarrer zu Adelsberg. Laibach 1860. 8. S. 86. — Po tej knjižici je 1. 1870 J. Lapajne v letnem sporočilu glavne šole Idrijske sestavil po slovenski: ,,Idrijskega rudnika zgodovinske čertice" v 8. str. 17. — Sicer je v omenjene nBlatter aus Krain" 1. 1860 spisal: Die Romerschanzen in den julischen Alpen; v ^Mitth. d. bist Vereins" pa na pr. 1. 1859': Zur Geschichte von Neustadtl o. Rudolphswerth; von Neumarktl; 1. 1860: Kurze Geschichte der Herrschaft Adelsberg; 1. 1861: Plane romischer Orte in Krain; 1. 1862: Zur Gesch. des Geschlechtes der Auersperge; Zur Gesch. alter Glocken in Krain; Die Freisingischen Sal-, Copial - u. Urbarbucher iu ihren Bcziebungen zu Krain; Das alteste Besitz- thum der osterr. Herzoge; Die Cosmographie des Anonymus v. Ravenna u. die Geographie des Guido in ihrer Beziehung auf Krain ; Auszug aus dem altesten Urbar der Herrschaft Adelsberg itd. V Novice je tedaj dopisoval, kedar je utegnil, manjši stvari in dogodbe Bz Notranjskega, iz Postojne, sPivke, itd. na pr. 1860 18: 0 Pivki in Krasu v zemljopisnem, zgodovinskem in gospodarskem oziru; 1. 20: Kmetovanje na Notranjskem — in kako bi se dalo na bolje oberniti, s kterim naj se primerja B. ^Kmetovanje na Pivki" v 1. 23. 24; 1. 31: 0 šoli, muziki, tergu, draginji v Postojni; 1. 33. 34: 0 krajevnih, in jezikoslovnih rečeh na Pivki itd. — V 1. 52 se je pod naslovom BAbecedar" hudo znosil še enkrat menda prav Znojemski ali Hicinger nad prof. Poklukarjevo poskušnjo novih domestivnih čerk za Slovenski Alfabet v krepkem sostavku: Ozir na dozdanje slovenske alfabete — dovzete in ponujane, o kterem glej nekoliko v Jezičn. Met. XI, 47. —L. 1861 v št. 2 s Pivke: Kmetijske, jezikoslovne in druge reči, zemljopisne in zgodovihske čertice; 1. 9. 10 se nahaja učen in izversten spis „0 slovenski zemlji", kjer po pravnih listinah in zanesljivih starih in novih naznanilih kaže, kako daleč je bil razširjen ali se zdaj še razširja slovenski narod, kako je bila slovenska zemlja kdaj na drobno razdeljena, in koliko zopet soedinjena v starem, srednjem in novem času, nekaj v ta namen, da se razširjuje vednost historična, nekaj pa v pojasnjenje pravic slovenskega naroda, če tako pojasnjenje, pravi o sklepu sam, kaj utegne pomagati, da bi se Slovencem tudi dalo, kar je pravo. — Na ta izverstni spis se nanaša tudi 1. 16: Še nekaj o nekdanji Krajni, po svetopisu Ravenskega neimenovanca (Ravennatis anonymi cosmographia) iz 7. stoletja, ki ga je po trudnem iskanji naposled dobil vendar v roke. — Poprej je priobčil bil že: 11) Domač Koledar slovenski za navadno leto 1861. Sp. P. Hitzinger, farnik in dekan Postojnski. VI. pomnoženi tečaj s podobšino jame Postojnske. V Ljubljani. Giontini. Milic. 8. str. 106. — Podučni in zabavni koledarček kaže v ogledu po svetu: Zemljoslovne najdbe; Stare egiptovske mesta; Pariz, glavno mesto na francoskem. Ogled po domovini: Maribor na Štajarskem; Postojnska jama; Velesovo, nekdanji samostan in Božja pot; Grozoviti Atila pred Emono in Akvilejo; Avari, nekdanji stiskavci Slovencov; Slovenska zemlja in Turki; Enea Silvi, potem Pij II. papež; Jurij Stobej, Lavantinski škof. Gospodarske reči: Umno kmetovanje; Živinoreja; Gojzdoreja. Razne reči — in Pesmi: Pot v nebesa; Gospod z učenci na morji (Poleg nemščine) in Nečimernost človeška (Ljudska pesem). — Jako priljubil se je Slovencem koledar ta; pa je tudi res vreden, da ga radi imajo, ker je za sto in sto stvari, ki jih človek vsaki dan potrebuje, zanesljiv svetovavec, pravijo Novice o nasledniku: 12)Domač Koledar slovenski za navadno leto 1862, ki v 8' str. 115 ima na čelu podobo mesta Iderskega. — Ogled po svetu: Snova nebesuih teles; Stare indijanske mesta in stavbe; Moskva in Petrovgrad, glavne ruske mesti. Ogled po domovini: Celjovec, glavno mesto na Koroškera; Idrija, sloveče rudarsko niesto na Kranjskem; Začetek staro- in novoslovenskega slovstva, ter sedanji stan; Zgledi za opravilne, spise, na. pr. Izpisek, pobotni list, službina spričba, darilni, prejemni dolžni list, dolžno, prepustno, kupno, najemno, ženitno, izročilno, oddajansko pismo, piošnja, poslednja oporoka. Pesmi: Božični vertec in SBarbara, poleg stare pesmi, in poleg nemščine BRudarska,a ki se glasi: Oj srečo! oj srečo! sred večne teme,Tu maje se roka, in bit se vihti, Oj srečo ! tu v sredi strahote; Odpirajo poke se strašne; Po tesnili predorih v globino se gre,In smert tu iz sto in sto kotov proti, Kjer so zakopane dragote. Pošasti režijo se plašne. Globoko pod zemljo in z grozo objetPa rudar v globino se upa serčno, Tu dela in pota je kraj nam odštet.In gre brez boječnosti v jamo temno. Ko pride plačila velicega dan, Se delo za zmiraj odstavi! In duh se povzdigne tu neuderžan Iz temne globine k presvetli višavi. In društvo nebeško sprejame ga v raj j Oj srečo! oj srečo mu kliče tedaj. V Novicah je to Jeto nekaj več zaznamnjal v dopisu s Pivke 1. 20. 21: Obgojzdovanje Krasa. Sadjoreja. Narodnost, kjer je nekoliko čertic posebej o jami Postojnski. Kedarkoli je kdo pisal kaj bolj osornega ali manj častnega o Postojni ali o Pivki, koj se je oglasil po svoje tudi Hitzinger; tako je udaril na drugi zvon 1. 49: Omika in narodnost Pivčanov nasprot pervemu B. v 1. 46. 47: o učilnici za dela dekliške v Postojni, o slovenščini in šolskih zadevah itcl. — Tako je njegova menda tudi Kratkočasnica v 1. 16: Monolog anga, k1 noče Cimber bite, kjer rojake svoje graja zarad nemškutarije, hvali zarad obertnije, pa jezikoslovcem kaže v lastni pisavi njihovo pravo govorico na pr: BJest ne vem, kaj bo to; tače se zmišljajo nekter naš gospodje, de je čoveka groza. Sej je teržiška dolina vender zvo zaperta, pa od koder kak veter pripiha, že vse misle našem ljudem dergara oberne... V osem štirdesetga leta, — takrat je vse po svet norevo . . Pred je vsak govoru, koker so mo ble usta zrasle, nemško alj kransko, pisov tud toko .. No zdej je pa vse dergače; zdej naš gospodje nočjo druje k nemšče špraše.. Nekdo je štedirov, od kod be biv ta nemšče zarod pod Ibelj peršu; tedej se je spovnu, de so ankat, mende še pred Kristšovem rojstvam, an nemšče Cimbre čez Snežniče na Vaško derle; in reku je: Gvišno je od tisteh ana truma med našme gorame zastava. Zato zdaj nam ubojem Teržčanam za špot pravjo, de smo Cimbre; o jemnasta! kam 20* bo to še peršvo? . . Ovbe, zdej je pa doste; menem, de Cimber vender še nisem, če glih je moj dešček nemško znov, inoj oča pa niso znale, in mate tude ne.. Zato ostanimo, koker nas je Boh ustvaru, da nas ne bo- tista pekvata krača po nosu kavsala." — V Danici je iz Postojne nekterikrat p. 1860 1. 20.. hvalno pisal o cesarici Mariji Ani, ktera je ondi rada ostajala in cerkvi bila velika dobrotnica; 1. 1861 je v št. 10 poleg nemščine poslovenjena pesem Majeva: Že slavčki žvergolijo, — Se maj vesel zbudi; Naj serca podarijo, — Kar lepi maj rodi itd.; 1. 1862 št. 10 je Za veliki teden poleg cerkvenega petja poslovenjena žalostna pesem Jeremija preroka, in hebrejska pesniška šega je posneta v tern, da se vsak stavek začenja s čerko po versti abecede, kot v hebrejskem izviru: Alef.Bet. Ah! samotna brez ljudiJBritko joka celo noč, Hči Jeruzalem sedi;Z lic teko solze na moč; Glej Gospa narodov kdaj,Ne tolaži je nihče, Vdovi je enaka zdaj;Kar nje Ijubih šteje se; Sred dežel je kraljevala,So prijatli se umaknili, Zdaj pa sužnja je postala.V neprijatle spremenili itd. L. 12 se nahaja Sonet k svetim praznikom: To res je dan, ki ga je Bog podaril; — 0 pridite, de zdaj se veselimo itd.; — in 1. 14 pesem: V čast Marii Devici: Povzdigni glas se zdaj iz duše vnet — Za slavo, čast Device, čiste svete itd. L. 21 pa je v dopisu z Notranjskega sprožil neko reč, ki jo je opazoval bolj na tanko o tamošnjem potovanji milostnega kneza in škofa, to je, izbiranje in primerjanje posebnih svetih pesem po raznosti cerkvenega opravila. Za sveto mašo sicer ni toliko različnih pesem.. Če se ne more veliko sprememb delati v besedah, pravi ondi Hicinger, se utegne več spremenjavati v napevih, kar je prijetno in spodbudno. Vendar je tudi prav, če se večkrat ktera druga pesem vversti med mašno petje, na pr. pri darovanji pesem o tedašnjem godu ali prazniku, pri povzdigovanji pesem sv. Rešnjega Telesa, k koncu kaka pesem Matere Božje, ali zopet dotičnega goda. Po takem redu petje verstijo pravi orgljarji in pevci. Pakoliko je takih orgljarjev in pevcev. Skušnja za to stran kaže premalo razumnosti. Ravno o potovanji mil. škofa se je petje v raznih krajih dalo slišati, pa vse premalo izbrano, tako na pr. se je povsod pogrešala pesem za to priložnost, za sveto birmo primerjena. V slovenskem petji nisem nikjer slišal pesmi nPridi sveti Duh", ne v latinskem BVeni sancte Spiritus"; in sicer je bil zraven binkoštni teden. Nekoliko dražilo me je, da naši pesniki toliko in toliko svetih pesem skladajo, pa vendar malo njih za sv. Rešnje Telo, in celo malo od sv. Duha. 0 svetem Duhu bi se zlasti šolarjem moglo kaj pesem dati... Bolje je s pesmimi sv. B. Telesa, vendar orgljarji premalo vprašajo zanje. Vem, da v enem tednu na več krajih, o več svetib mašah nisem slišal skoraj ne ene sv. Rešnjega Telesa; pri darovanji se je pelo od Matere Božje, pri povzdigovanji od Matere Božje ali za razloček od škofovega prihoda, in pri obhajilu spet od Matere Božje. Vse je prav, prepevati čast, hvalo in visokost izvoljene Matere Gospodove in Device prečiste, in njo mogočno besednico klicati v pomoč. Pa sveta maša jespomin kervave daritve, ki jo je Jezus Kristus na svetem križu opravil; pri povzdigovanji je Jczus Kristus pričujoč na altarji; takrat tedaj se spodobi v njega vero in ljubezen buditi, njega ponižno moliti; pri obhajilu zopet je potreba z njirn se saj v duhu družiti. Bodi si, da se s petjem tudi obračamo v Marijo, presveto Gospodovo Mater; pa ne vem, če bi ji to moglo prijetno biti, če bi se nič ne ozerli v premilega Jezusa, v preljubega njenega Sina, kterega nam ona kaže. Vsaka reč ima svoj čas, pa tudi svoje mesto; in ravno taka je tudi s cerkvenim petjem.