Stališča ir1 o<imevi 
izposravljen zagovornik. Zato se kar ne mor~ mo znebiti 
vtisa pristranosti, ki ga po rnojem rnntnj n že prej ua-
vedene pomanjkljivosti prispevka potrjujejo. Pri analizi 
politik je treba ohraniti primemo distance do predmeta 
raziskave, kar avt01ju v prispevku ni uspelo. Z enakim 
pristopom je treba obravnavati sonar avno ali pa k<lkšno 
manj naravno gospodarjenje z gozdom. Jn ne nazadnje 
poznati znanstvene in raziskovalne metode, ki ustrezajo 
objektu raziskave. V tem primem ro pravzllprav ni gozd 
ali drevo, marveč politika in zaradi tega tudi družba. 
ln nllj za konec vnaprej poskušam odgovorili še na 
vprašanje, Zll katerega predvidevam, da si ga bo. pred-
vsem zaradi zadnjega dela odgovora, zastavil marsi-
kateri bralec. Nekateri zaradi obrambnega refleksa. 
drugi se lahko sprašujejo kar tako: ·•pa kdo je ta Milan 
Šmko, da premore toliko nevtralnosti in obj~ktivnosci, 
da soli pamet drugim" Kaj so pa njegove vrednote?" 
Menim, da so vrednote, ki so me vodile k pisanju:\: 
prispevku implicimo dovolj opazne, in upam, da niso 
vplivale na mojo strokovno presojo in zaključke_ Hva. 
Ježen bom za vsako pripombo. O kol išči na, ki je mogaču 
najbolj pripomogla, da je prispevek nastal, pa je, da v 
'sonaravnost' 11e verjamem na besedo in da ta pojem 
razumem kvečjemu kot sredstvo in ne cilj, kilj še\o 
smoter. 
Vsa navedena nme1~a so moj11, govorim samo v 
svojem imenu in moja stališča nujno ne izražajo stališč 
ustanove, v kateri sem zaposlen. 
Mag. Milan Šinko 
c,, 1998/1 - Rezultati ankete o poznavanju gozdov in gozdarstva v javnosti 
Po prvem presenečenju ob prebiranju pomislekov. 
kijih je v zvezi z anketo o poznavanju gozdov v javnosti 
(izvedena v OE M.:~ribor Zavoda za gozdove Slovenije 
spomladi 1997) navedel gospod mag. Milan Šinko, sem 
spoznal nekaj stvari, ki se mi jih kot novopečenemu 
piscu v Vesin ik u zdi vredtlO objaviti. 
Nil OE Maribor smo se ob izvedbi ankere zaveda1i 
njenih pon,anjkljivosti (kar smo zapisali tudi v se· 
stavku), ki jih je več oli manj opazil in nat~e reagiral 
rudi g. Šinko. Tudi mi smo razmišljnli, da bi anketo 
izvedli s pomočjo nepristranske in strokovno uspo-
sobljene organiz"cije, vendar sredstev za kaj takega 
nismo imeli na voljo. 
Po pojasnilu pojmov javna dobrina in javno dobro, 
ki ga je n<~vedel mag. Šinko. bom odgovoril le na en 
njegov pomislek. Sprašuje se: ''Kaj postoriti s tistimi 
ljudmi, ki ttC vedo, da (upam, da bo tokrat formlllacija 
pravilna) itnajo nekatere vloge gozda značaj javne do-
brine?" Moj odgovor bi bil, da se moramo gozdarji 
(morda še posebno v ZGS kot javni gozdarski službi) 
še bolj zavzeti in o teh vi og ah govori ri v j avnosri in s 
tem osveščati še tisti de! ljudi. ki se ne zaveda splošno-
koristnega pomena nekaterih vlog gozda. 
180 
Vesel sem, da je moj prispevek sprožil reakcijo\' 
gozdarskem strokovnem krogu . Razlogi za izvedbo 
anket. kijih podpira tudi g. Šinko, so z njegovo reakcijo 
po mojem mnenju celo preseženi. Namen izvedene 
ankete je bil "razburkati" laično javnost, kar je bilo 
doseženo z objavo v časopisih in radiu. če paje sprožila 
vsaj majhen odziv med strokovno javnostjo, je lo -še 
halje. lilkaj? 
Magister Robett Robek je v uvodniku k 1. številki 
Vestni ka v letu 1998 zapisa 1: " Še naprej si borno pri-
zadevali za kulturo dialoga, ki ga v času razcep ljeno 
stroke še kako potrebujemo. Zelo smo veseli. da so 
pisci prepoznali Vestnik kot medij, ki omogoča so• 
obmje različnih pogledov." Gospod Šinko navaja, p9 
mojc1t1 mnenju, zgolj strokovne pomisleke. Stroko pa 
ob vseh problemih v gozdarstvu kar pogosto posta· 
vljamo na stran . 
Upam, da bodo tudi drugi pisci, ki bodo deležni 
takšnih in drugačnih odzivov na svoje pisanje v Vest· 
nik, le-te razumeli pozitivno in jim ne bodo neprcma· 
gljiva ovira, temveč še dodatna vzpodbuda in pomoč 
pri nadnljnern delu. 
Alojz Pucko 
GozdV 56 (1998)'3