Qm.* C;a p: Ü Spa M \ CT jninaíáta Vít T i ííitifT Gero Cent mW i'rov i eufe, m liuítaa^^ appât peí efm.iii.aisißnE; ckr^ie brai» Prass: pass? efiecfer, in&üuir } —jlHí ujria^ÄcQa. cb ? ornEar, aue¿K*! ---—--«j 0 uuiiycleMv, titilo, e ¿día, B e^xta an UV, JE íX^Wifc essa, .^ola-, metía., oiu/e; ^iftwi toiíU vmU. xtesaní d' eyxa, íttH íi mocu , qptuihdom , çaîriiolÎ , v*, císcrisaouí líihraí^aGí, . j I.T C Lit^ íjaefl|L,<;íiq ¿¡aramio (ksqcilti ai eaiA. c.oul- deoba. coïrtin «ámenle csser= atac«í ^ÂoyexBSX^. Hell'Arle iL CBL, ¿«diere a Aeíielicio , ík .utile, delfa,. c . i^noria- Laude, portan Ja í bïla- otíK'tiieuiía a ailiilo Joro («ci-, . , fie ^tia. i atprít; ato uu- Aare »ci o nor«, Je! i?\.Cbiro S^nnr t£uc,4 ¿tóílaA. jo: ¿ota, $ Aímfc*- £n «na? nieâa> di qfy. iüta>,UOVL; me^lio sí j>otr&,e, ii\bvrit;¿Jrv UDK 930.25 (497. 12) f05) UDC930J25 (497.12) (05) ISSN 0151-2X35 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivverems umi der Arc f live Sloweniens Gazzetta dell'Associations arehivistica e degli arehivi in Slovenia The Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia Za znanstveno korektnost člankov »Ugovarjajo avtorji M 2t'H17 Arluwko druifW Sloveniji Izdalo in zulalila Arhivsko ilruilvo Slovenije VredniStvo: Zveattmka /, ¡> />. 21. ST 1127 Ljubi/arw tcfefim iM) 241 12 47 Ictlttfiih 101)241 42 Q9 e~pa,iw: jure, volcjak him Odgovorni urednik: Jure l idi'iak (Ljubijcnui Tehnična urednica: Tai/tnut Senk ¡Ljubljana) i rifdniški odbor: Zdenka ßmun ffi«f er) I. >r Ft///*;,' - Marli - n. d> Boris Gfjhc (Ljubljana) Join Iwm.ivti (Novo Got« a, b li.inkii-Ztljr • i ,lit< el j i h,- a Zupanii tPltlj), Barbaru ŽižnnmJ f Ljubljana! Redakcija te ittvtlke je bita zaključena 20. okjvbm 2007 Reviji I izhaja ihuikmi temo. Ceno posamezne Številke ]< 12,52 El R Lektorica Eva Btunumer Prevodi Menku Iben fungh \činai. U'riffyu>iK /mu (nemiuna), ¿Jenku Bonln ^itUtjanxCina) Fotografska dela Tina Arh VOH: Alenka Hren izdaja .v« omogočiti. Wimtfrmw za kulturo, Javna .i^mcijo za rnziskovuino dejavnost RS in Arhivska društvo Postavni račun: NLB d, d. Ljubljana. 02lis*-00i1(46l$0 Računa/nitki prelom In oblikovanje Fran, Čuden MEEhtT d o o. Ntunrnje Görke Thk Grafiku-M , p. Naklada $00 izvodov Revij„ ArbMJg vključena v naslednjepodatkovne baze: COBISS (Stavtoijol: Historical Abstracts, America: «iMcri ana i Ue IBC-CUO CZdrutene drzaw Mnenke) Centra de In/urmacidn Documenta! de Archivos (Španija, hminafi/r Archmv,^emclhift der 4relittoefwl* Marburg iSeiiičtjal i a naslovnici t i.;,, \l„i)fy.l c 0>Trr rJ . i . „„.„„„in; hratorKim ,tr. Barium (Brquw arim-ZatUr) Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 30, št. 2 Ljubljana 2007 I 3 "X fin ž)} j' Na predhodni strani: JescfRitttr vort Siorcfe, Pjhn^tin der Kitast, predloge risanje na umetniških šolah in gimnazijah, 19. stol. (ZAL, LJU 341 Tiski) ARHIVI 30 (2007), št. 2 KAZALO Ob tridesetletnici publikacije Arhivi (Jure Volčjak) ............................................................................................ 9 Marija Oblak Carui, Ema Umek, Janez Kos, Imenujmo jo "Korenine"! Utrinki ob tridesetiemici izhajanja revije Arhivi ..................................................................... 10 ČLANKI IN RAZPRAVE Andrej Nared. "Ena pojbtena najha Landtschafft ... tih treh jtanou, od prelatou, gojpofkiga Itanu inu od shlahmikou." Poimenovanja (kranjske) stanovske korporacijev 15. in 16. stoletju............................................................................... 13 Jože Zontar, Začetki ustavnosti na Slovenskem ............................................................................................ 25 Marjan Drnovšek, "Potrebnost m nujnost obrambnega arhiva" (1912); skrb za obstoj Slovencev in izseljenstvo.................................................................................. 43 Metka Bukošek, Poslovanje okrajnih sodišč na primeru poslovnikov iz leta 1897 in 1933 ....................... 57 Janez Kopač, Mesto kot upravno-tentorial na enota 1945-1955 .................................................................. 81 Jelka Melik, Skriti zakladi odvetniške zbornice Slovenije (1868-1991) .................................................... 93 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Ivanka Zaje Cizelj, Izredne razmere in arhivsko gradivo ................................................................................99 IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK Jože Mlinaric, Arhiv cistercijanskc opaujc Rein — zakladnica gradiva za zgodovino Slovencev.............. 105 Ignacij Voje, Fragmenti o omembi Zagreba in I Irvaške v dubrovniških arhivaUjah.................................. 121 Zdenka Bonin, Mariegola splitske bratovščine sv. Barbare in poročila beneških funkcionarjev o delovanja koprske bratovščine sv. Barbare.....................................................*.................. 129 Dejan Zadravec, Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in Hartenstajn sredi 18. stoletja in njihovo stanje danes................................................................................. 149 Marjan Vogrin, Ženitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802)........................................... 165 O DELU ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE 23, zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Velenje, 10,—12. oktober 2007 (Mira Hodnik) ................ 177 Zborovanje madžarskih arhivistov v Nyiregyhazi, 22.-24. avgust 2007 (Bojan Himmelreich) ............. 179 77. nemško arhivsko zborovanje, Mannheim, 25. do 28. september 2007 (Sonja Anžič) ........................ 180 42. posvetovanje Hrvaškega arhivi stične ga društva, Bjelovar, 2.-4, oktober 2007 (Mirjana Konteslabile Rovis) ......................................................................................... 181 20. mednarodno arhivsko posvetovanje "Arhivska praksa 2007", Tuzla, 18.-19. oktober 2007 (Nežka RašI, Ivan Fras) .............................................................................................. 182 33. avstrijsko arhivsko zborovanje v Gradcu (Mira Hodnik) ....................................................................... 184 XI. arhivski dnevi Slovaške, Žilina 23.-25. maj 2007 (Nataša Majerič Kekec) ........................................ 185 O DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH Simpozij, posvečen spominu na akademika Sergija Vilfana, (Pravotvornost v evropski zgodovini — Sergij Vilfan, arhivtst in pravni zgodovinar) (Marko Kambič)................................................ 187 XVII. mednarodni arhivski raziskovalni tabor (Gordana Šoevegeš Lipovšek) ........................................ 188 ARHIVI 30 (2007). it. 2 OCENE IN POROČILA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH PUBLIKACIJE Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper (Mirjana Kontestabilc Rovis) ..................... 193 Janez Kopač, Lokalna oblast na Slovenskem v leuh 1945-1955 (Jože Zontar) ......................................... 194 Zbornik o šolstvu v Vipavi, Stoji učilna zidana (Vlasta Tul) ......................................................................... 197 120 let Turističnega društva Ptuj - 1886-2006 (Katja Zupanič) .................................................................. 198 Zvonka Zupanič Slavec, Ruska kapclica pod Vršičem: oh 15-letnici slovensko—ruskih srečanj (1992—2006) (Aleksandra Serše)........................................................................... 199 TUJI ČASOPISI IN REVIJE La Gazerte des archives, št. 177-178 (Polona Mlakar) ..................................................................................201 Arhivski vjesnik, 49/2006 (Darinka Drnovšek)..............................................................................................201 Vjesnik Državnog arhiva u Rijeci, zvezek 45/46, Reka, december 2005 (Vlasta Tul) ..............................205 Vjesnik Istarskog arhiva, Pazm, zvezek 8-10 (2001-2003) (Vlasta Tul) .....................................................206 RAZSTAVE Arhiv razstavo na ogled postavi (Aleksander Žižek) .....................................................................................208 OSEBNE VESTI V spomin. Ana Zupančič (*15. 5. 1950 -f30. 5. 2007) (Aleksander Žižek)..............................................211 V spomin. Antoša Leskovec (Slavica Tovšak) ................................................................................................211 PRIDOBITVE ARHIVOV V LETU 2006 ................................................................................................... 213 BIBLIOGRAFIJA ARHIVSKIH DELAVCEV V LETU 2006 ............................................................... 219 ARI il VI 30 (2007), št. 2 INDEX Celebrating the 30[t' anniversary of the gazette Arhivi (Jure Volčjak) ..................................................................................9 Marija Oblak Čar ni, Ema Umek, Janez Kos, We tall it "Korenine"; thoughts tn celebration of tile 30'1' anniversary of the gazette Arhivt ........................................................................................... 10 ARTICLES AND PAPERS Andrej Nared, "Enapo\hlena na\ha Landtscbeffft... lib treh \tanon, odpnlatou, go\po\kiga j/mu inu od shiabinikou." Terminolog}' used lo denote the (Canuolan) provincial estates in the IS1'1 and 16lh centimes ...... 13 Jože Žontar. The beginnings of constitutionality in ihe Slovene tcrntory ................................................................ 25 Marjan Drnovšek, "The need and the necessity for a protection archive" (1912): care for the existence of the Slovenians and Slovenian emigration............................................................................................ 43 Metka Bukošek, Operations of local couris as seen in the 1897 and 1933 ndes of courts........................................... 57 Janez Kopač, A town as an administrative-territorial unit 1945-1955 ........................................................................ 81 Jelka Melik, Hidden treasures of the Slovene 13ar Association (1868-1991).......................................................... 93 FROM PRACTICE FOR PRACTICE Ivanka Zaje Cizclj, Ivanka Zaje Cizelj, Emergency situation and archival material ................................................... 99 FROM THE ARCHIVAL FILES AND COLLECTIONS Jože Mlinaric, The archive of the Cistercian Monastery of Rein — treasury of records for the history of the Slovenes................................................................................................................. 105 Ignacij Voje, Fragments on Zagreb and Croatia being mentioned in the archives kept in Dubrovnik ............. 121 Zdenka Bonin, The statute (Mariegpla) of the Fraternity of St. Barbara in Split and reports of Venice officials on the activities of the Fraternity of St. Barbara in Koper ................................. 129 Dejan Zadravec, 'lhe 18th century administrative books of the joint seigniories of Podčetrtek and Hartenstajn and their present state of preservation ..................................................................... 149 Marjan Vogrin, The marriage contract and the inventories of the Mlinaric family .................................................... 165 ABOUT THE WORK OF THE ARCHIVAL ASSOCIATION OF SLOVENIA The 23,,J convention of the Archival Association of Slovenia, Velenje, October 10-12, 2007 (Mira Hodnik) ...... 177 Hungarian archivists convention in Nyiregyhazi, August 22-24, 2007 (Bojan Himmelreich) ................................. 179 Ihe 77'1' German archival convention, Mannheim, September 25-28, 2007 (Sonja Anžič) ....................................... 180 'lhe 42nl1 convention of the Archival Association of Croatia, Bjclovar, October 2-4, 2007 (Mirjana Kontestabile Rovis) .............................................................................................................. 181 The 20,h international archival convention "Arhivska praksa 2007", Tuzla, October 18-19, 2007 (Nežka Rašl, Ivan Fras) .................................................................................................................. 182 The 33*J Austnan archival convention in Graz (Mira Hodnik) ....................................................................................... 184 The II1* "Archival Days" of Slovakia, Žilina, May 23-25, 2007 (Nataša Majerič Kekec).......................................... 185 ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVES AND THE CONFERENCES Symposium in memonam to academician Sergij Vilfan (Formation of law in European history - Sergij Vilfan, archivist and legal historian) (Marko Kambič) ..........................................................................................- 187 'lhe 17th international archival rcscarch camp (Gordana Šocvegeš Lipovšek)............................................................ 188 ARHIVI 30 (2007), št. 2 REVIEWS AND REPORTS OF THE PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS PUBLICATIONS Vtn.hu k po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper (Mirjana Konte stabile Rovis) ........................................ 133 Janez Kopač, Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955 (Jože Žontar) ............................................................ 134 Zbornik o šolstvu V Vipavi, Stoji učilna zidana (Vlasta Tul) ............................................................................................ 197 120 let Turističnega društva Ptuj - 1886-2006 (Katja Zupanič)...................................................................................... 198 Zvonka Zupanič Slavec, Ruska kapelica pod Vršičem: ob 15-letnici sloven sko-ruskih srečanj (1932-2006) (Aleksandra Serše) .............................................................................................. 199 FOREIGN NEWSPAPERS AND MA GAZINES La Gazette des archives, št. 177-178 (Polona Mlakar) ...................................................................................................... 201 Arhivski vjesnik, 49/2006 (Darinka Drnovšek) ................................................................................................................. 201 Vjesnik Državnog arhiva ti Rijcci, zvezek 45/46, Reka, december 2005 (Vlasta Tul) ................................................. 205 Vjesnik Istarskog arhiva, Paziti, zvezek 8-10 (2001-2003) (Vlasta Tul) ........................................................................ 206 EXHIBITIONS An archive holds an exhibition (Aleksander Žižek) .......................................................................................................... 208 PERSONALIA In memoriam, Ana Zupančič (+15. 5. 1950 - f30. 5. 2007) (Aleksander Žižek).......................................................... 211 In memoriam- Antoša Lesko vet (Slavica Tovšak) ............................................................................................................. 211 NEW ACQUISITIONS OF THE ARCHIVES IN THE YEAR 2006 ................................................................... 213 THE BIBLIOGRAPHY OF TI1E ARCHIVAL WORKERS IN THE YEAR 2006 ......................................... 219 ARHIVI 31) (2007), št. 2 Navodila avtorjem prispevkov za ARHIVE 1. ARHIVI, Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije so osrednja slovenska arhivska revija, ki spremlja širok spekter arhivskih vprašanj. V njej objavljamo prispevke s področja arhivistike, (upravne) zgodovine, zgodovinskih pomožnih ved, vede o virih, arhivske teorije in prakse ter vsakdana slovenskih arhivov. 2. Prispevke sprejema uredništvo na naslov: Uredništvo Arhivov, Arhivsko društvo Slovenije, Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana; tel, (01) 24 14 247, e-pošta: jure.volejak@gov.si. Pri tem prosimo, da se držite sledečih navodil: O Prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: v elektronski obliki in odtisnjeni na papir (razmik 1,5 vrstice). O Vsi članki gredo pred ob|avo v recenzijo. Pozitivna recenzija je pogoj za objavo članka. O Prispevki za rubrike Članki in razprave. ¡^prakse prakso in ¡^arhivskihfondov in zbirk naj obsegajo do 1,5 avtorske pote (24 standardnih strani), za ostale rubrike pa pol avtorske pole (8 strani). C> Prispevki za rubrike Članka in razprave, prakse %a prakso in ¡z arhivskih fondov in zbirk morajo obvezno vsebovati izvleček v obsegu do maksimalno 10 vrstic, ključne besede, primerne za indeksiranje, in povzetek v obsegu do maksimalno 30 vrstic. Pred povzetkom mora biti naveden spisek virov in literamre. Avtor naj navede svoj polni naslov, naziv oz. poklic, delovno mesto in naslov ustanove, kjer je zaposlen, tel. številko in e-p oš to. O Opombe morajo biti pisano enotno pod Črto. V opombah uporabljamo krajše navedbe, ki morajo biti skupaj s kraticami razložene v poglavju viri in literature. O V poglavju Viri in literature morajo biti sistematično navedeni vsi viri in vsa literature, navedena v opombah. Ločeno navedemo arhivske vire, literaturo, časopise, itd. Gradivo se navaja v abecednem vrstnem redu. O Citiranje arhivskih virov: navedemo arhiv, oznako fonda ah zbirke, ime fonda ah zbirke, po potrebi št. fasciklov ali škatel. Primer: ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 1 O Citiranje literature (monografij): navedemo priimek in ime avtorja: naslov (in podnaslov) dela (v letečem tisku). Kraj: založba in leto izida. Primer: Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1980. O Citiranje literamre (člankov): navedemo priimek in ime avtorja: naslov članka. Naslov periodike ali zbornika (v klešem tisku), za periodiko še letnik, leto, številko m stran; za zbornik (ime urednika), kraj in leto izida in strani. Primer za periodiko: Maujevič, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. Arhivi 26 (2003), št. 1, str. 221-226, Primer za zbornik: Bizjak, Matjaž: Gutenberg in briksenska posest vzhodno od Tržiške Bistrice. A d fontes. Otorepčev zbornik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 225-269. O Slikovno gradivo (fotografije, mikrofilmski posnetki, skemrano gradivo, izjemoma tudi dobre fotokopije) mora biti obvezno priloženo posebej. Slikovno gradivo naj bo označeno s številko podnapisa. Prispevkom o ocenah publikacij je treba obvezno priložiti fotografijo naslovnice. O Uredništvo ima pravico prispevke jezikovno lektorirati; lektorske popravke navadno vnesejo avtorji sami. Korekture načeloma opravi uredništvo. O Prispevkov ne vračamo; o zavrnjenih prispevkih avtorje obvestimo. O Avtorje prosimo, da upoštevajo zgornja navodila. Ob morebitnih nejasnostih je uredništvo na voljo za pojasnila. O Rok za oddajo prispevkov za p.rvo številko je 20. maj, za drugo številko pa 20. oktober! Ljubljana, 15. 11.2006 Uredništvo Arhivov ■Arhivi 30 (200?) št. 2 9 Ob tridesetletnici publikacije Arhivi Arhivi, glasilu Arhivskega društva in arhivov Slovenije, kot osrednja slovenska arhivska publikacija v letu 2007 praznuje častitljiv jubilej — že 30. letnico izhajanja. Člani uredniškega odbora smo zato že sredi leta 2006 sklenili, da je to pomembno in častitljivo obletnico treba obeležiti s posebno Številko in nadaljevati s sklepom prvega uredniškega odbora, da so: "... racionalno in uspešno arhivsko službo [so] potrebne razširjene in poglobljene teoretične raziskave, ki naj bojo ^osnovane meddisdplinsko ir V vseh tridesetih letih izhajanja je bil ohranjen glavni koncept revije: Arhivi kot osrednja arhi-visučna publikacija ne skrbi samo za tekočo informiranost domače, temveč tudi tuje znanstvene javnosti o raziskavah slovenskih arhivistov. Poglobljene Študije in raziskave, narejene na podlagi domače in tuje literature ter virov iz domačih in tujih arhivov nam predstavljajo vpetost naše nekdanje družbe v širši, predvsem srednjeevropski prostor. V publikaciji dajemo enak poudarek tudi novejši, tj. elektronski dobi. Intenzivno spremljamo dogajanje v zvezi z elektronskim arhiviranjem ter vabimo k sodelovanju tudi tuje strokovnjake. Z njihovo pomočjo objavljamo primerjave, analize, predloge itd. V naši reviji objavljajo svoje prispevke ne samo arhivisu iz Slovenije iti včasih tudi iz tujine, pač pa tudi kolegi in kolegice drugih poklicev. Zaradi preobremenjenosti posameznih avtorjev je včasih kar težko pravočasno pripraviti dovolj obsežno 111 kvalitetno publikacijo. Zato kot odgovorni urednik na tem mestu pozivam vse vodje arhivov v Republiki Sloveniji, da spodbujajo in omogočajo svojim pod rejenim objavljanje prispevkov v Arhivih, in s tem pripomorejo k nadaljnjemu razvoju m obstoju osrednje slovenske arhivske publikacije v prihodnosti. Arhivi so namreč namenjeni tudi arhivistom! V zadnjih desetih letih je bilo uvedenih kar nekaj novosti. Do leta 2000 je Arhivsko društvo Slovenije kot založnik publikacije izdajalo eno številko letno, po tem leni pa zaradi zahtev sofinan-cerjev izideta letno dve številki. Vsebinsko je revija ohranila že uveljavljene tematske sklope. Uvedene so bile nekatere tehnične izboljšave, kot npr. uvedba nove pisave, kar daje reviji večjo preglednost in omogoča lažje branje. Leta 2006 so bila sprejeta tudi natančna navodila avtorjem za pisanje prispevkov in s tem odpravljene morebitne nejasnosti in slaba volja tako pri avtorjih, kot mdi pri uredništvu. Vpeljane novosti so bile pozitivno sprejete tako pri "bralcih", kot tudi na ocenjevanju slovenskih strokovnih revij. Založba Hduca iz Nove Gorice je namreč leta 2005 Arhivom na natečaju za vizualno in oblikovno najpopolnejšo naslovnico strokovne revije v okviru ocenjevanja Slovenske strokovne periodike podelila 3. mesto. Arhive smo na podlagi vaših predlogov leta 2006 po nekajmesečnem dopisovanju uspešno vključili v mednarodno bibliografsko bazo ABC-CLIO, s čimer smo vsem avtorjem omogočili boljšo indeksacijo in s lem večje točkovanje njihovih prispevkov, objavljenih v naši reviji. Prav v tem času tečejo pogovori tudi z organizacijo F BS CO Publishing u ZDA za uvrstitev mdi v njihovo bibliografsko bazo. Na ta način bomo našo revijo še bolj "odprli" svetu, saj bodo naši članki v elektronski obliki po novem dosegljivi tudi na njihovi spletni strani, medtem ko so že sedaj na spletni strani Arhivskega društva Slovenije. Da je publikacija dosegla tako visok jubilej izhajanja, gre zahvala vsem nekdanjim sodelavcem, uredniškim odborom in mojim predhodnikom na mestu (glavnega in) odgovornega urednika za njihovo požrtvovalnost in trud. Enako gre zahvala našim financerjem (MK, ÄRRS, ADS), ki omogočajo, da revijo sploh lahko pripravimo in natisnemo. Upam, da bomo čez deset let Arhivom lahko zopet čestitali ob novem jubileju. Se na mnoga leta! fure Volčjak odgovorni urednik 10 ARHIVI 30 (21107), št. 2 Imenujmo jo "Korenine"! Utrinki ob tridesetletnici izhajanja revije Arhivi MARIJA OBLAK ČARNI, EMA UMEK, JANEZ KOS O lastnem strokovnem časopisu so v Arhivskem društvu razpravljali že sredi petdesetih let, kmalu po ustanovitvi društva. Pripravili so njegovo zasnovo in predlagali, da bi ga izdaja! Osrednji državni arhiv. Arhivsko društvo pa bi sodelovalo. Do uresničitve takrat ni prišlo, ker so obstajali pomisleki, da bi se vsebina pokrivala z vsebino obstoječih zgodovinskih revij Zgodovinskega časopisa in Kronike. Vprašljiva pa je bila tudi možnost in celo smiselnost izdajanja revije ob tako majhnem številu arhivskih delavcev, kot jih je takrat bilo v slovenskih arhivih. Arhivska služba se je v naslednjih letih pospešeno razvijala, D o bih smo svoj arhivski zakon. Z osamosvojitvijo arhiva v Novi Gorici konec leta 1971 je bila arhivska mreža v republiki sklenjena. Dobili smo vrsto strokovnih publikacij, med njimi Vodnik po arhivih Slovenije in učbenik za arhivistiko. Tudi kadrovsko se je služba krepila. O strokovnih arluvističnih vprašanjih, s katerimi smo se srečevali pri svojem delu vsak dan, smo razpravljali na sestankih, posvetovanjih in zborovanjih. V začetku sedemdesetih let je oživela ideja o lastni arhivistični reviji, ki bi združevala arhivske delavce m jih spodbujala, da bi arhivska vprašanja tudi teoretično obdelovali iti dosežke objavljali. Dotlej smo objavljali v skupnem jugoslovanskem glasilu Arhivist, ki ga je izdajala Zveza društev arhivskih delavcev Jugoslavije. Toda arhivistični problemi so bili v jugoslovanskem prostoru skupni le do določene mere, kajti arhivistika je veda, ki izrazito kaže značilnosti prakse, na kateri temelji. Arhivistika po republikah in pokrajinah je bila odsev zgodovine, družbenopolitičnih, gospodarskih in kulturnih razmer m jo je bilo treba razvijati v okvinh, v katerih je nastajalo arhivsko gradivo. Zato so imele republike svoja glasila. Arhivist kot skupno glasilo pa jih je povezoval s prispevki o skupnih in splošnih vprašanjih. Leta 1974 smo na VIL zborovanju'slovenskih arhivarjev v Slovenj Gradcu sklenili, da bomo začeli izdajati lastno revijo in da v prvi številki objavi- mo referate z zborovanja. Obravnavali smo temo Sodelovanje arhivarjev pri raziskovanju slovenske zgodovine in evidentiranje virov za slovensko zgodovino v tujih arhivih. Izhodišče zanjo so bili sklepi posvetovanj o virih, ki jih je Arhivsko društvo pripravilo s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v letih 1969—1972 in so bili objavljeni v brošuri Program edicij virov za slovensko zgodovino (Ljubljana 1972). Na podlagi tega Programa so v društvu že tekle priprave za izdajo prve številke serije Viri za slovensko zgodovino. Zborovanje |c dobro uspelo. Podanih je bilo 19 referatov, ki so predstavili tedanje poznavanje virov za našo zgodovino v domačih in tujih arhivih. Z veliko vnemo smo se v društvu lotili priprav za svoje glasilo. Pripravili smo vlogo za financiranje objave referatov. Bili smo še nekoliko negotovi, kako bi nam uspela prijava nove revije. Zbrali smo referate. Preden smo pripravili zasnovo revije, smo pregledali dosegljive domače in tuje revije, kakšne rubrike imajo, kako so urejene. Me so si dokaj podobne in tudi blizu našim predstavam, kaj naj revija prinaša. Dodali pa smo tudi kaj svojega. Ko smo pisali uvodnik, se nam je zdelo prav primerno, da bi v reviji našle prostor tudi polemike o raznih rešitvah in smo to tudi zapisali. Predvideli smo, naj bi revija v najobsežnejšem, osrednjem delu prinašala razprave in Članke s področja arhivistike, to je zbiranju, obdelavi, varovanju, vrednotenju, uporabi ter paleografskih in diploma-tičnih lastnostih arhivskega gr a tliva, fontološke šhi-dije in študije o organizaciji in načrtovanju dela v arhivih. V rubriki Obvestila bi revija opozarjala na pomembnejše, a neznano gradivo v domačih in tujih arhivih. Rubrika Delo arhivov je bila namenjena poročanju o vsakdanji praksi in dosežkom pri delu v arhivih in obravnavam problemov na strokovnih srečanjih doma in v svetu. V Ocenah in poročilih naj bi revija sproti spremljala domačo in tujo strokovno literaturo, rubrika Bibliografija pa je bila namenjena objavam slovenskih arhivskih delavcev, rubrika Osebne vesti pa kadrovskim spremembam ARHIVI 30(2007), št. 2 H v arhivskih vrstah, jubilejem, slovesu od umrlih članov in podobnemu. Ta zasnova v tridesetih letih ni doživela bistvenih vsebinskih sprememb. Koliko smo se ukvarjali z imenom! Želeli smo lepo, simbolično ime. Bilo je nekaj predlogov, kot: Arhivski veslnik, Razgledi, Korenine ... Ta je ostal delovni naslov revije. Prosili smo vse arhive za predloge, a smo končno ostali pri imenu Arhivi, saj se je zdel večini najprimernejši. Za oblikovanje naslovnice smo prosili Tomaža Marolta, tedaj študenta arhitekture, ki nam je v tistem času v republiškem arhivu oblikoval tudi razstave. Imel je zanimivo zamisel, da bi z vtisnjeno podobo ribe ponazoril trajni pomen arhivov od davnih časov do današnjega dne. A smo jo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev morali zamenjati z navadno barvasto upodobitvijo na črni podlagi, ki je bila sicer precej manj učinkovita. Danes je podoba naslovnice drugačna. Uredili smo referate z zborovanja, pripravili prispevke za dmge nibrike in revija je dobila že svojo podobo. Oddali smo rokopis v lektoriranje in to edini primerek, kajti leta 1975 arhivi kopirnega stroja še nismo imeli. Profesorica dr. Breda Pogo-relec, prijateljica arhivov, ki nas je podpirala v vseh naših načrtih, je z veseljem sprejela rokopis v lektoriranje, čeprav je zaradi stiske s časom komaj zmogla. Vzela ga je s seboj, ko je odhajala na neko strokovno srečanje, da bi lekturo opravila med potjo. A rokopis se jt je na poti izgubil. Kaj zdaj? Skoraj smo izgubili pogum. Trajalo je kar nekaj časa, preden smo se znašli in sklenili, da bomo poskušali besedilo rekonstruirati. Avtorjem smo napisali pismo z opravičilom in prošnjo za kopijo prispevka. Uspelo nam je zbrati vse prispevke. Dopolnili in aktualizirali smo poročila in rokopis v začetku leta 1978 oddali v tiskarno. Revija je izšla februarja 1979 z letnico 1978. Izid nas je zelo osrečil, saj smo opravili pravzaprav pionirsko delo. Veselje se je skalilo, ko smo prejeli račun tiskarne. BO je za dve tretjini večji, kot smo pričakovali. Medtem je bil izvoljen tudi nov društveni odbor, ki se v reševanje težave ni hotel vmešavati in je to povsem prepustil urednikom samim. Z revijo in problemom smo odšli k našemu viru sredstev na Kulturno skupnost Slovenije. Tam pa so nas razumeli. Dobili smo del sredstev za pokritje dolga, del pa smo pokrili s prodajo revije. Prvo številko je izdalo Arhivsko društvo Slovenije, Takrat Še ni imela vseh potrebnih značilnosti revije. Morali smo pohiteti s pripravo druge številke, da bi pravočasno izšla kol drugi letnik. Nameravali smo objaviti referate IX. zborovanja arhivskih delavcev Slovenije v Radencih, A novo vodstvo društva se ni strinjalo. Zavzemalo se je za objavo referatov v posebnem zborniku, takem, v kakršnem so že izšli referati VIII. zborovanja, ki je bilo v Kočevju leta 1977, Na ta način pa bi bilo izhajanje revije vprašljivo, ker so njen večji del predstavljali prav referati z zborovanj. Avtorjev prispevkov je bilo takrat malo. Krog pišočih arhi-vistov se je ob reviji šele začel oblikovati. Vztrajali smo in vprašanje rešili v prid reviji. Drugi zvezek je izšel pravočasno. Imel je že vse značilnosti revije. Kot izdajatelji so se Arhivskemu društvu pridružili tudi slovenski arhivi, Z drugim zvezkom je bil obstoj glasila zagotovljen. Letos mineva že trideset let, odkar Arhivi spremljajo razvoj stroke in ob tem so zrasli in se razvili v sodobno in vsebinsko bogato glasilo vseh slovenskih arhivov. Čestitamo vsem, ki k temu prispevajo. 12 ARHIVI 30 (2007). št. 2 Nedatiran prepis pnvilegi/skth listin f^i trg Murska .Sobota, 16./17. stoletje POPRAVEK: V Arhivih 1/2007 sta bila pri članku Andreja Hozjana Štirje dokumenti o ^Sodnjenovomki Murski Soboti na straneh 94 in 95 po pomoti objavljena napačna podnapisa pod slikama. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Začetna stran prošnje trianov Murski Sobote vladarju Ferdinandu II., 1631 Arhivi 30 (2007) Št. 2, str. 13-24 Članki lri razprave 13 v Članki in razprave 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 353:316.323.5(497,4)" 14/15" Prejeto: 18. 10. 2007 "Ena pojhtena najha Landtschafft... tih treh jtanou, od prelatou, gojpojkiga jtanu inu od shlahtnikou." Poimenovanja (kranjske) stanovske korporacije v 15. in 16. stoletju ANDREJ NA RED univ. dipl. zgod., višji svetovalec — arliivist Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1127 Ljubljana c-pošta: andrej.nared@gov.si IZVLEČEK Avtor razčlenjuje različne katerimi so v 15. in 16. stoletju označevali deželne stanove.. Obravnava pojavni kontekst in pomene izrazov (gemeitie) landschaft, landmantt/leute, adl, pariti, stand/stende, dinamiko vsebinskega širjenja posameznih pojmov in na nekaj mestih korigira preohlapno historično terminologijo. Analiza se koncentrira na Kranjsko in njene stanove, vendar zpradi sorodnih pravno zgodovinskih okoliščin in jezikovne primerljivosti upošteva tudi vire drugih habsburških dednih dežel\ zj^ti Štajerske m Koroške. KLJUČNE BESEDE: deželni stanovi, deželani. plemstvo, Kranjska ABSTRACT "ENA PO\HTENA NAjHA L'iNDTSCHAlTT... TIH TREH ¡TANOU, OD PRELATOU, GOlPOlKJGA \TANU INU OD SHLAHTNIKOU." TERMINOLOGY USED TO DENOTE THE (CARNIOLAN) PROVINCIAL ESTATES IN THE 15™ AND 16™ CENTURIES The author analyses various terms used to denote provincial estates in the 15"' and 16'h centuries. Textual context in which these terms appear is discussed, as is the meaning of terms such as (gemeine) landschajt, landman n/ leute, aid, partei, stand/stende. The author explains that certain terms were used to denote estates of various range at various times in the past and he occasionally corrects historical terminology that in some instances tends to be too hose. Although the analysis is primarily centered on Carniola and its estates, it does take into consideration the sources of other Habsburg hereditary lands as well, Styria and Carinthia in particular, mostly due to their similarities in judicial-historical circumstances and language comparability. KEY WOWDS: provincial estates, provincial nobility, nobles, Carniola 14_,____Članki in razprave_ARHIVI 30(2007), št. 2 Andrej Narcd: "lini pojhtena nafha Landtschafft... rili trdi Jtanou, od prelatou, goipojiiga ftanu inu od slilahtnikou", str. 13-24 Leta 1582 je Andrej Recclj (Rt\l), farmoster na Raki, prevedel nemški izvirnik štajerskega vinogor-skega prava (Gorskih bukev oz. Gornih hvcjvi) iz leta 1543 in je uvodno formulacijo ain ersame unser landsehaft... der dreier stan d von premen, herrnstand und vom adl slovenil tako, kot navajamo v naslovu prispevka.1 Beseda landsehaft (Recelj je — pomenljivo — sploh ni prevedel) je bila le eden izmed izrazov, s katerimi so v 15. in 10. stoletju označevali korpo-racijo, ki jo poznamo predvsem z imenom deželni stanovi. Ker so se stanovi ali vsaj njihov del v omenjenem obdobju skrivali za številnimi izrazi, ki jih najdemo tako v virih kot v historični terminologiji, in ker je njihov pomen (obseg) velikokrat narobe interpretiran, želimo v kratkem prispevku posredovati nekaj novih in morda bolj dokončnih spoznanj. Poudarek bo na kranjskih stanovih in času do konca vlade (notranje)avstnjskega nadvojvode in rimsko-nemškega cesarja Maksimilijana 1. (1493-1519). V prvi četrtim 16. stoletja, ko so kranjski deželni stanovi dobili svojo bolj ali manj dokončno strukturo in so v polni meri funkcionirali, se v pooblastilih komisarjem, instrukcijah, odškodnin s kili pismih in drugih stanovom namenjenih dcželno-knežjih dokumentih ponuja pester nabor izrazov, s katerimi se je knez obračal na kranjsko stanovsko korporacijo. Navadno neimenovani, pod splošno kratico "n." (nomen) skriti posamezniki, so bili knezu prečastiti (erwirdig), častivredni (ersam), duhovski (geistlich), pobožni (amkihtig), plemeniti (edl), dragi (lieb) in ~vesti (getrev) pripadniki naših deželnih stanov naše kneževine Kranjske (utuer landtschafft ... unsers fursten-tbumbs Crain).2 Takih in podobnih titul je iz prvih desetletij 16. stoletja še precej; navajamo lc nekatere najznačilnejše, pn tem pa moramo opomniti, da prav vse niso nastale v knežji pisarni, ampak tudi na kakem kranjskem gradu.3 Poleg navedenih pridevkov najdemo še hochivirdig (=envirdig), blagorodni (molgeborn), hrabri ali srčni (gestrenng), preudarni (fur- 1 Pfim.: ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, Mir, fol. 40ss; Dolenc, Metod: Gorske bukve, 73ss. 2 ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 1077, 1509, junij 5., Storzingen. Pol stoletja prej je cesar !;riderik lil. še var-čeval z besedami Kredencial iz julija 1457, domnevno najstarejši ohranjeni kranjski stanovski spis, je bil namenjen le itnsern tieben £etrewn der /anndschafft m Kram (ARS, AS 2, DSK 1, šk, 848, ovoj Landesfreihciten, št. 7), 3 Glej npr,: AS 2, DSK 1, šk. 848, ovoj Landesfreihciten, št. 17, 19, 23, šk. 408 (fasc, 281), 219s; Šk. 314 (fasc, 211), Št. 11,20, 29,48,52, Verbič, Marija: De^elno^borski spisi 1. 4, št. 3; 8s, št. 9; 11s, št. 12; 19, št. 18; 27ss, št, 25, 27, 52s, št. 42, 58, št. 49; 66, št. 54; 76, Št. 61, 80s, št. 63; lllss, št. 90, 92; 145, št. U3; Verbič, Marija: De^e/niv^orski spisi II, 208, šr. 157; 216s, št. 166; 221s, št, 171. sichtig), modri (wejs), stanovitni oziroma neuklonljivi (vesst), dobrohotni (gunstig). Namesto izraza landschafft oziroma poleg njega srečamo tudi sten(n)denLep primer gostobesednega naslova je iz jjisma Jurija Ecka, ki se polen 1520 ni mogel udeležiti deželnega zbora in se je zato opravičil den bochmrdigen, erwirdigen, wollgebornen, edin, gestrengen, vestn, ersamen, fursichtigen und iveisn n. denen von prellätn, hemi, rittern und khnechtn ainer ersamen gemdinen landtschafft in Crain, meinen genadigen undgenstigen, lieben hemi undfreundtenß Čakata nas natančnejša analiza in opredelitev pojmov (ge-mainer) landsehaft, landleute, adl, partei in stand/Stenden, Še prej pa spomnimo, da so kranjski deželni stanovi in zbori v svoji izoblikovani fazi odgovarjali štiri-kurijskemu sistemu — wir die prelattn, hern. ritterschaft und stet gemainer landsehaft des furstentumbs Crain, der W'indtschnmarch, Mettling, Isteirich und Karst (1518).6 Prvo klop so zasedali prelati, drugo gosjiodje, tretjo vitezi in oprode ter četrto deželnoknežja mesta. V praksi je zaradi maloštevilnosti gospodov plemiški stan dolgo sedel na skujml klopi.7 4 ARS, AS 2, DSK I, šk. 848, št, 15 (aiten stenden unserr landsehaft unsers furstentumbs Crain), št. 25 (.atten stennden lemiunluh unnserer ianndlscbajp unnsers furslentbumb Crain); šk, 314 (fasc. 211), Št. 9 (gemeinev sfennden unnsersJurstentumbs Crain). št. 36 (atten stennden sament unnd sonnderlich unnsers fnrslenlhurubs Crain), št. 41 (aiien stennden gemamkhch unserer Lmndschajt unnsers jurstenthumbs Crayn); podobno še št. 44, 63, 91, 102; Verbič, Marija; De-^elnotjiorski spisi I, Is, št, 9 (den dreyen stenden unserer landsehaft); 12ss, št. 13; 76, št. 61; 113ss, Št. 92ss; Verbič, Marija: Diitbw?borski spisi U, 208, št. 157 5 AS 2, DSK 1, šk. 408 (fasc. 281), 94; glej tudi Šk. 314 (fasc. 211), št 52,79. f> Verbič, Marija: Deželno^borski spisi II, 229, št. 177. 7 Habsburške dežele so po strukturi deželnih stanov v os- novi pripadale trikuitjskemu tipu, ki se je delil še naprej. Vzhodni del — Avstrija nad Anizo in pod njo, Štajerska. Koroška in Kranjska - je poznal v okviru plemstva precej samostojen stan gospodov, zahodni del — Salzburška, Ti- rolska, Vorarlberška in precej časa Goriška — pa tega ni poznal. V Avstriji, od srede 15. stoletja dokončno razdeljeni na spodnjo in zgornjo, se je stan (deželskih) gospodov tudi v organizacijskem smislu jasno razlikoval od viteškega stanu. Govorimo o klasičnem štirikunjskem sistemu: 1. prelati, 2. (deželski) gospodje, 3. vitezi in plemeniti oprode, 4 deželnoknežja mesta in trgi. Gospodje so se od nižjega plemstva v pravnem in socialnem smislu jasno razlikovali tudi na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, vendar so v teh rreh deželah zaradi maloštevilnosti skupaj z vitezi in plemenitimi oprodami dolgo tvorili skupno plemiško ku rijo (klop). Notranjeavstrijske dežele so torej spadale v štinkunjski, ah bolje, vmesni tip. Imele so ločena stanova (kuriji) gospodov in vitezov, vendar so ti na deželnem zboru iz praktičnih razlogov sedeli na skupni plemiški klopi. Prim.: 1 lintze, Otto: Typologic, 229ss; i lassinger, Herberi: Die l.andstande, 995s; Mitterauer, Michael: Stande- glicderung, 118s, 138,147s, 158, 199s; Vilfan, Sergij; Struk tura stanov, 17(i; Vilfan, Sergij: Pravna ureditev, 34; Vilfan, Sergij, Ustavna ureditev, 229. ARHIVI 30 (2007), št- 2 _Članki m razprave__15 Andrq Nared: "F.na pojhtena nalha Landtsehafft... tili treh itanou, od prelatou, gojpojkiga Itanu inu od shlahrnikou.", str. 13-24 Landschaft Za izhodišče lahko pogledamo v slovarje sred-njevisoke oziroma starejše nemščine. Za besedo kndschaft/ /antschaffi med drugimi najdemo te pomc-ne:IJ pokrajina, krajina, provinca, regija, teritorij, okoliš, dežela in končno tudi prebivalci dežele oziroma teritorija,10 zastopniki teritorija ali dežele, skupnost odlični kov, skupnost deželskih gospodov, skupnost stanov neke dežele. Zanimajo nas seveda predvsem historični pomeni besede "landschaft", ki je najpogostejši izraz za deželnostanovsko korporacijo. Poskus razlage pojma "landschaft" nas vodi v močvirje nejasnosti, saj ga v 15. stoletju srečamo v številnih kontekstih, pri tem pa pogosto ne moremo zanesljivo reči, kaj ta termin v konkretnem primeru obsega. Lantschaft lahko kot skupnost (avstrijskih) gospodov, vitezov in oprod razumemo že v Ustini, s katero je vojvoda Viljem januarja 1406 potrdil pravice plemstva, združenega v zvezi spenca z zvezdo (he'fftel mit strni)}1 Podoben pomen besede landschaft dokazujeta proti husitom in Turkom naperjeni oborožitveni red za Štajersko, Koroško in Kranjsko iz leta 142312 ter tri leta mlajši deželni vojaški sklic Albrehta V. za Avstrijo.13 Da gre v prvi vrsti za plemstvo oziroma samo zanj, potrjujejo še nekateri primeri.Posebej zanimiva je formulacija iz Ernestove potrditve koroškega plemiškega privilegija leta 1414, ki je bila namenjena unser dyenstherrn. ritter, kneeht und die gana^ landschaft.15 V skoraj enaki dikciji se ¡e potem ponovila v neizstavljem in izstavljeni kranjski zlati buli iz let 1444 in 1460 ter še ob koncu stoletja.ifl " Beseda je pisana v kurzivi, če je dobesedno povzeta iz dokumenta oziroma predloge; če gre za splošno obliko v tujem jeziku, je beseda v narekovajih, » Leser, Mathias: Mitttlbottdeutschts Handwörterbuch; Müller, Wilhelm • Zarncke, Friedrich: Mittelhochdeutsches Wörterbuch, Bd. 1, 9.36; Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm, Bd. 12,13lss. 1(1 Prim. Wiessner, Hermann: A¡onumenta histórica IX, 60, St. 210. 1' Schwind, lernst von - Dopseh. Alphons: Ausgewählte Urkunde», 296. št. 157. '2 Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtagsakteh I, 58, št. 12. 13 Schwind, Frnst von - Dopseh, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 323SS, št. 173. Zdi se, da so bih v Avstriji v tem okviru mišljeni tudi že prelati. Wiessner, Hermann: Monumenta histórica XI, 82ss, št. 203; Chme!, Joseph: Materialien II, 267. Wiessner, 1 lermann: Monumento histórica X, 381, št. 1151 Pod ganr^ landschaft bi Še najlaže videli drugo ime /a poprej lasno razčlenjeno plemiško korporacijo, ki ji je bila lisdna namenjena, ter njene posesti. ls ARS, AS 920, osebni fond Leveč Vladimir, fase. 4; AS Po drugi strani nam dokumenti, ki se dotikajo (tudi) kranjskih deželnih stanov, nedvomno dokazujejo, da je "landschaft" od Štiridesetih let 15. stoletja pogosto vključeval mdi prelare,17 Nekaj je primerov, v katerih ostaja pomen izraza "landschaft" nejasen m bi lahko zajemal samo plemstvo ali pa kar vse štiri stanove.18 Zdi se, da je za zadnjo razlago v določeni men povedna sintagma gimaine landschaft}'3 Zelo določni so redki izrazi tipa (gemaine) landschaft aust von den vier sknnden ali vier stennden der ¡anndschafl, ki so bik v sedemdesetih in osemdesetih letih 15. stoletja v uporabi v obeh Avstrijah ter v prednje-avstrijskih deželah.20 Koroški kronist Jakob Unrest je v "landschaft" največkrat vključil vse stanove,21 lahko je izpustil mesta in trge22 ter mdi prelate,23 poznal pa je Še druge pomene.24 1063. Zbirka listin, št, 691. 1460, november 25., Dunaj; št. 907, 1494, januar 10., Dunaj; Wiessner, Hermann: Monn-menla historica XI, 275, Št, 692; Nared, Andrej: Privilegij, 20ss. 17 Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Laridtagsakten 1, 79s, št. 26; 88, št. 34; 116, št. 50; Krones, Franz: Vorarbeiten (1865), 104. l" ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 4544, 1452, marec 19„ Dunaj: Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Land tagsakten II. 48, št. 112; 120, št. 146; Krones, Franz: Vorarbeiten (1865),82,95. 19 StLA, Allgemeine Urkunden reihe, Nr. 6670, 1458, maj 16., Nr. 9948, 1499, november 21., Gradec (prepis); Schwind, lirnst von - Dop ich, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 401, št. 210, 410s, št. 221, Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtagsakten Ii, 20, št. 89; 49, št. 113; 57, št. 118; 60s, št. 119s; 143, št. 162; 160s, št, 175s; 167; Wiessner, Hermann: Momtmenta historica XI, 168, št. 422; 219ss, št. 550a; 229, št. 570s; Mlinaric, Jože: Gradivo III, št. 110, Krones, Franz: Nachträge. 98; Krones. Franz: Quellenmässige Beitrage, 35; Chmel, Joseph: Actenstihke und Briefe 3, 381; Chmel, Joseph: Materialien 1/2, 357; II, 144s, 343ss, 358s Neprepričljivo je izvajanje Konrada Moltkeja, ki ob sklicevanju na enega od obrobnih in nejasnih pomenov besede "gemein" pri Grimmu trdi, da "gemein" v povezavi z "landschaft" ne pomeni "skupen, ves, vse/ajemajoč", kot so običajne razlage v slovarjih srednjevisoke nemščine, temveč "zbran". "Gemeine landschaft" so torej po njegovem zbrani stanovi in lic vsi stanovi oziroma kurije. Mul tke, Konrad von: Siegmund von Dietrichstein, 93. Tezo, da so z, "gemeine landschaft" mišljeni vsi štirje stanovi, zagovarjajo mdr: Werunsky. Fmil: Österreichische Reichs- und Rechtsgeschichte, 177; Meli, Anton: Grundriß, 124; Carsten, Francis L: Princes and Purliaments. 353. 2(1 Chmel, Josephe Actenstücke und Briefe 2, 551s, 3, 316; Chmel, Joseph: Materialien II, 343, 346; Schwind, Ernst von - Dopsch, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 417, št. 225. 21 Unrest, Jakob: Österreichische Chronik, 107 (,mit der lanndt-schafft, prehten, lanndtleivten und von Stetten), 132,138s. 22 Prav tam, 231. 23 Prav tam, 143 24 Prav tam, 27, 52, 149, 172. V vseh štirih primerih gre verjetno za stanovsko vojsko. 16_____Članki m razprave _ARHIVI 30 (2007), št. 2 Andrej Na red: "lina polhtena naiha Lan dt schafft... tih treh Jtanou, od prelatou, goipojkiga Jianu inu od shlahrnikou.", str. 13-24 Čeprav je danes običajni pomen (prevod) besede "landschaft" pokra|ina oziroma krajina, ne drži Schubertova trditev, da se je ta pomen ustalil šele v poznem 18. stoletju.25 Njen "nepolitični" pomen poznajo slovarji srednjeveške nemščine (prim op. 9), prav tako je denimo Valvasor "landschaii" razumel tudi kot pokrajino.-6 Pojma "landschaft" nikakor ne smemo enačili z deželo kot pravno-teritorialno enoto. Že privilegij o izboljšanju kranjskega grba iz leta 1463 je v tem smislu nedvoumen, Fnderik III. je takrat za zasluge poimensko naštetih kranjskih plemičev die gnad getan und unserr gemainen lanndtschafft in Krain die Wappen und klainat desselben unsers jurstentumbs ... gepessert ... da z sy die obberurtten unser lanndtschafft unsers furstentumbs Krain die obberurt wappen mit irtr pessmng an irrttng und bindernuss benülich nutzen prauchen lassen ...27 Lanndtschafft je bil v tem primeru le tisti del dežele, ki so ga predstavljali, se pravi posedovali našteti plemiči in njihovi neimenovani kolegi. Otto Brunner je razliko natančno definiral. "Landschaft" v nobenem primeru ne pomeni dežele v običajnem smislu. K deželi namreč sodi tudi neposredna dc-želnoknežja oblastna sfera, to so njegovo komorno premoženje, njegova zemljiška gospostva. Enoznačen pa tudi ni pojem tiste "landschaft", ki jo srečujemo na deželnih zborih. V ožjem smislu lahko ta pomeni samo plemiška stanova, torej gospode ter viteze in oprode, ki so kot korporacija nastopali pri dednih pokionitvah in na ograjnem sodišču. V tem primeru so prelati in mesta del komornega premoženja ter ne sodijo v "landschaft", temveč "landesherrschaft". Razširitev pojma "landschaft" na prelate in mesta — oboji so del komornega premoženja v širšem smislu — je rezultat procesa oblikovanja deželnostanovske korporacije oziroma vključitve v stanovsko sfero, v katen pa se niti prelati niti mesta nikoli niso povsem znebili etikete ko mor nos ti.28 Na takem razumevanju sloni znamenita in za premalo pozornega bralca sporna Brun-nerjeva trditev, da stanovi ne "predstavljajo" dežele, temveč dežela "so",Formulacija je korektna: "Indem sich Landesherr und Landleute miteinander verhandelnd gegen übertreten, wird die Land- 25 Schubert, lim st; Fürst/ich Herrschaft, 42, Schubert, F.rnst: Der rätselhafte Begriff, 15. 26 Prim. Valvasor, Johann W.: D/t Ehre Xll. 98; XV, 316, 329 Kadar je /. "landschaft" označeval kranjsko stanovsko korporacijo, ji je kronist navadno pritaknil pridevnik "loblieh" (hvalevreden). 27 ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 716, 1463, januar 12., Dunajsko Novo mesto. 2R Brunner, Otto: Land mul Herrschaft, 239. 29 Prav tam, 423. schaff zum Land. Das Wort erhält damit einen neuen, engeren Sinn; es bezeichnet das Land, soweit es nicht zur engeren I lerrschafts Sphäre, zum 'Kammergut' des Landesherrn gehört,"5" V igri sta torej dve deželi. V ož|em smislu gre za deželno-stanovsko sfero, za "landschaft", ki skupaj z deželnim knezom, njegovim komornim premoženjem (v ožjem smislu) in njegovo "od Boga zaupano" oblastjo sestavljata pravno-teritorialno enoto — poz-nosrednjeveško deželo (državo) v širšem, vsakdanjem smislu. Kdor ni vključen v "landschaft", lahko pravno gledano pripada trem skupinam: lahko je podložnik člana stanov oziroma pripadnik skupine, ki ima deželnostanovski položaj; lahko je "gost", ki pravno ne sodi v deželo, a je v času bivanja v njej pod njeno zaščito; lahko spada neposredno pod deželnega gospoda, v njegovo komorno premoženje.51 Sergij Vilfan je povzel ločevanje med pojmoma "land" in "landschaft" ter pojasnil, da so med de-želnoknežje komorno premoženje na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek spadali deželska sodišča, nidtuki, deželnoknežja mesta in trgi, judje, mitnice in nabitek (Aufschlag) ter cerkvene osebe pod deželnoknežjim odvetništvom. Na Kranjskem so po izumrtju celjskih grofov njihova gospostva dedovali Habsburžani, zato je bil velik del dežele odtegnjen stanovski sferi in ga je knez upravljal kot komorno premoženje. Res pa je, da so ta gospostva kot uradniki in zakupniki upravljali tudi kranjski plemiči, ki so imeli s tem položaj tako v "landschaft" kot na komornem premoženju. Vilfan je ob tem zagovarjal ožji obseg pomena "landschaft", brez prelatov in dež ein o knežjih mest; "landschaft" naj bi bili le plemstvo in njegovo premoženje z gospostvi vred.12 Tako striktno omejevanje, ki povsem izloča mestno kurijo in le pogojno vključuje prelate, ne ustreza dikciji virov oziroma velja le za zgodnejšo fazo razvoja deželnostanovske korporacije, ki se je na Kranjskem končala sredi 15. stoletja. Nedvomno pa velja, da so bili prelati in mesta kot komorno premoženje v širšem smislu v primerjavi s plemstvom drugorazredni element deželnih stanov. Na podlagi najstarejših kranjskih deželnozbor-skih spisov, ki dokumentirajo že oblikovano stanovsko korporacijo, lahko sklenemo, da so v pojem "(gemeine) landschaft" v večini primerov bolj ali manj nesporno vključeni vsi štirje stanovi.-11 Prav tam, 437s. 11 Prav tam, 413. 12 Vilfan, Sergij: Dri.ava in dežela, 5ls. " Glej npr,: A RS, AS 2, DSK I, šk. 315 (fasc. 211), It, 41, 44, ARHIVI 30 (2007), št. 2_Članki in razprave _17 Andrej Na red: "lina poj h lena naj ha Landtschafft ... tih treh Itanou, od prelatou, golpojkiga Jtanu inu od shlahtmkou.", str. 13-24 To lahko trdimo tudi glede na ti tule tistih dokumentov, ki ne vključujejo pojma "landsehaft", pa imajo dejansko istega naslovnika (den Uon prelaten, culi, ritterschafft vnnd stetten)M To velja ne glede na to, ali je spis nastal v deželnoknežji ali stanovski pisarni. Le redki dokumenti s preloma 15. v 16. stoletje dovolj jasno ločijo landsehaft in stettn.^ Kot je razvidno iz mandata cesarja Maksimilijana I. kranjskim velikašem iz leta 1514, pomeni "landsehaft" člane deželnih stanov skupaj z njihovimi posestmi in dohodki.w Strnimo. Pomena besede "landsehaft" v historičnem kontekstu velikokrat ni mogoče natančno definirati. Težava je med drugim v tem, da so viri za večino 15. stoletja dokaj redki. Obsega lahko samo deželno plemstvo (gospode, viteze in plemenite oprode) — taka interpretacija )e upravičena zlasti za začetno fazo razvoja deželnostanovske korporacije (nekako do sredine 15. stoletja) — za poznejši čas ustreza v glavnem le, če so bili dokumenti namenjeni izrecno plemstvu (npr. v potrditvah starejših privilegijev). Od štiridesetih let 15. stoletja se v "landsehaft" vključuje prelate, par de-sedetij pozneje še deželnoknežja mesta. Širitev pojma jc povezana z oblikovanjem strukture deželnih stanov, se pravi s pojavljanjem prelatov in mest na deželnih in meddeželnih zborih. Okoli leta 1500, ko so bili stanovi že dodobra izoblikovani, je kranjska "(gemeine) landsehaft" v splošnem zajemala vse štiri stanove. Razmeroma redke dokumentirane izjeme, ki ločujejo "landsehaft" od deželnosta- 63. 91; Šk. 848, Št. 15; Verbič. Marija: De%elno%borski spisi !. 5ss, št. 4—8, 10 (gimaint /andtsehcrfl aller stende unsers pursten-tumbs Crmn); 12ss, št. 13; 21, št. 21; 28ss, št. 26-30; 41ss, št. 34, 38s; 52s, št. 42, 55, Št. 46; 58ss, Št. 50; 64ss, št. 53, 55; 72ss, št. 59; 81 ss, št. 64s; 90 ss, št. 72s; 105s, št, 83; 109ss, Št. 88, 90 (von prelattn, adl, ritterschaft und stettn grmainer unser landsehaft); 116, št. 94; 121, št, 97; 14983, Št 117, 119; 163s, št. 125; Verbič, Manja: Dtjfeim%bonki spisi II, 181 ss, št. 135, 137; 189ss, Št. 140-142 (wir die prelaten, heren, nlterschajt und stell gemainer landsehaft des furstentumbs Cr,im), 143; 208, št. 157; 225, št. 174; 229, št, 177; Chmel, Joseph: Urkunden, 2. 14 ARS, AS 2, DSK I, Šk. 314 (fasc. 211), št. 52. 35 ARS, AS 2, DSK I, šk. 312 (fasc. 209), sn. 13; Verbič, Marija: De^elno^borskt spisi I, 7s, št. 9; 98ss. št. 80 (ainer landsehaft in Cr am auch den mn stettn und märktn; kljub temu v istem dokumentu piše tudi, /las am ersame landsehaft Zuuer-steen geysiltch und der adl mit den stettn und märktn); Verbič, Marija: De^elno^borski spisi 11, 171ss, št, 130; 212s, št. 160; Krones, Franz: Vorarbeiten (1865), 1, 104; prim, tudi Zeibig. I lartmann Josef: Der Ausschuss-I .atidtag, 221. 36 ARS, AS 2, DSK I, Šk. 848, št. 24 (Nachdem wir je yit-eiten steivr auff unser tanndlschaffi unnsers fursttntbumbs Crain geschlagen haben ..,), Poznamo tudi zgodnejše dokaze takega pojmovanja. Seuffert, Burkhard - Kopier, Gottfriede: Landtagsakten II, 35, št. 101; 252s, Št. 237s; Unrest, Jakob: Österreichische Chronik, 188. novskih mest, lahko sicer opozarjajo na poseben status četrtega stanu, najbrž pa so največkrat le plod pisarjeve nedoslednosti ali vsebinsko nepomembne trenutne odločitve. Vilfan jc v eni svojih zadnjih razprav predlagal, da bi "landsehaft" slove-niti z "deželsrvo",37 a se nam glede na vse povedano vendarle zdi najprimernejši izraz preprosto "deželni stanovi". Ob tem je treba upoštevati, da je obseg tega pojma časovno in še kako drugače pogojen, ter da nikakor ne obsega samo posameznikov, ki sestavljajo stanovsko korporacijo, temveč tudi njihovo oblastno sfero — posesti in premoženje. Deželani (Landfeute) V besedi "landleute" (edn. "landmann") se sicer res skrivajo kmetje, podeželani in prebivalci dežele nasploh,M vendar gre v našem primeru za Žlaht-nejši pomen, za deželane. Izraz deschelani naj bi za kranjske deželne stanove v pridigi v Kranju leta 1555 prvi uporabil ljubljanski škof Urban Textor, a ti tega niso razumeli v žlahtnem pomenu, temveč kot žalitev in so se na deželnem zboru v Ljubljani škofu pritožili.w Glede na okoliščine Textorjeve "žaljivke" smemo domnevati, da je bila namenjena predvsem plemiškemu delu stanov, v katerem je reformacija najbolj zaživela, V naslednjih vrsticah bomo skušali ugotoviti, kako jc bilo s pomenom in obsegom tega pojma pred razmahom reformacijskega gibanja. Prvi in osnovni pomen besede deželani (landleute, landleut(h), /anntleivt, landlemte, lat. comprovinciales) je deželno plemstvo. To je lepo vidno z najstarejših seznamov, ki so nastali ob pregledih deželnih plemiških vojska v letih 1421—22,40 iz starejših vojaš- 37 Vilfan, Sergij: Država in dežela, 51. Žal ni šala, da v regestih in literaturi sem ter tja najdemo tudi prevoda dežela in pokrajina Tako modrost so na primer zagrešili prevajalci razslavnega kataloga "Ali jih lahko še rešimo? Kon-servacija in restavracija pisne dediščine", ki so v članku Petra Wlesfleckerja "landschaftlich" striktno slovenili s "pokrajinski". "Teile des landschaftlichen Archivs" so po stali "deli arhivskega gradiva pokrajine" oz. "del pokrajinskega fonda", "landschaftliche Urkunden" in "Iand schaftliche Diplome" pa pokrajinske listine oz. diplome. Prim,: Sind ste noch retten?, 57s, 61; Ali jih lahko še rdi me?, 65s, 69. V resnici gre za štajerski stanovski arhiv (arhivski fond štajerskih deželnih stanov), za stanovske listine iti diplome 38 Deutsches Wörterbuch mn Jacob Grimm und Wilhelm Grimm, Bd. 12, 125; i.cxer, Matthias: Mittelhochdeutsches Handwörterbuch, geslo laut lud 3" Odsevi reformacijskega gibanja, 25, št. 8; 73s, št. 3. 40 H H StA, österreichische Akten, Krain, K 1, Fasz. 1, fol. 1-2; StLA, Meillerakten, XIV-a, Nr. 3, 5; Pirchegger, 18___Članki in razprave _ARHIVI 30 (2007), št. 2 Andrej Nared: "tina poj h tena nafha Landtschafft... uli treh Jtanou, cd prelatou, gojpojkiga it snu inu od shlahtnikou", str. 1.1—24 kili iti deželnozbor skih spisov41 ter drugih virov.42 Dežclani sc dobili znotraj heterogenega plemiškega stanu precej zgodaj tudi ožji pomen, namreč vitezi in plemeniti hlapci (oprode).41 Tako pojmovanje je bilo ob koncu srednjega veka precej neprepoznavno. Od 16. stoletja napre| je lahko zveza herren und /andkiith — na primer v stanovskih seznamih — pomenila vse štiri stanove ali le oba plemiška,4"1 pri Valvasorju pa spet najdemo tudi ožji pomen, ki vključuje samo nižje plemstvo (viteško klop).« Od začetka štiridesetih let 15. stoletja so začeli med deželane sporadično uvrščati prelate.46 Sinhro-nost vključevanja prelatov v pojma "landlcute" m Ilans: Geschichte der Steiermark II, 532, Nared, Andrej; Seznami, 316ss. 41 Seuffert, Burkhard Kogler, Gottfriede: I jtndlagsaklen I, 37, št. 1 (nekoliko nejasno); 65, št. 15; 72, št. 22; 89, št. 34 (pretalten und landleivt); Mlinaric, Jože: Gradivo I '11, št. 6; Kranes, Franz: Vorarbeiten (1805), 82, št. 115/13; Krones, Franz: Vorarbeiten (1869), 71, št, 19a; Seuffert. Burkhard Kogler, Gottfriede: Landtagsakten II, 27, št. 94; 29, št. 95; 82, št. 127; 155, št. 170; Verbič, Marija: Deíyhojvriki spisi I, 143s, št 111; 160, št 123 (oba dokumenta se nanašata na zasedanje dvorne veče v času kmečkega upora leta 1515); Verbič, Marija: Df^ehojiorski spisi 11, 209, št 158. 42 Z1MK, C KS L, 1416, junij 20., Bozen; 1438, febniar 1., Dunajsko Novo mesto; 1438, februar 3., Dunajsko Novo mesto; Komatar, Fran: Das Schloßarchiv, 213, št. 374; 225, št. 400; Mlinaric, Jože: Gratitvo VII, št. 14; ARS, AS 2, DSK l, šk. 848, št, 11; AS 1063, Zbirka listin, št. 682, 1460, maj 29., Dunajsko Novo mesto, Št. 5753, 1482, januar 7., Ljubljana; št. 913, 1494, januar 17., Duna); Wtcssner. Hermann: Monumento histórica XI, 5s, št. 15; 82ss. št. 203; 201, št. 500; Birk, Krnst: Urkunden-Auszüge, 184s, št. 13; Unrest, Jakob: Österreichische Chronik, 11, 16, 22, 34, 37, 107, 131, 136, 152. 43 Krones, l-'ranz: Urkunden, 53, št, 156 (dienslherm und tand-tleu/t, 1339); Wiessner, Hermann: Monumenla histórica A". 325, št. 1026 (von herren, rittem, knechten und tandtei/'len, 1396); Chmel, Joseph: Materialien II, 267 (dir prelaten, die lantherrtn vntl tantiemi, 1462); Unrest, Jakob: Österreichische Chronik, 67; Krones, Franz: Vorarbeiten (1865). 97, št. 137/35 (herrén und ¡annditevl, 1470); prirn. še: Werunsky, Emil: österreichische Reichs- und Reehtsteschichte, 274; Meli, Anton: Grundriß, UOss; Vilfan, Sergij: Država in dežela, 51. 44 Glej Narcd, Andrej: Seznami, 323a s in tam navedene sezname. 45 Valvasor, Johann W.: Die Ehre IX, 97. Valvasor je pomen izraza Landleuten zelo jasno razložil. V njegovem času so bili "dežclani" na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem vsi štirje deželni stanovi ali člani deželnega zbora, V ožjem smislu je šlo samo za tretji, viteški stan. 1'nra tudi Vilfan, Sergij: Pravna ureditev, 34, 46 S d. A, Hs. 11/14, fol, 126v; HIIStA, Hs. B 43, fol. 96r; <")NB, Hs, 8065, fol. 95r; Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Lúndlagsakten I, 80, št. 26; 87, št, 33; 1 lös, Št. 50. V Avstriji se jc to zgodilo že desetletje ali dve prej - prim. Schwind, Krnst von - Dopsch, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 323, št. 117. "iandschaft" seveda ni naključna. Prav tako m nenavadno, da se pojma pojavljata drug ob drugem. Večina ohranjenih virov m j trati ¡ea v serijskega prostora tako kot deželane v drugi polovici 15. stoletja poleg plemstva označuje tudi prelate. To ponavadi ni eksplicitno zapisano, je pa mogoče dokaj zanesljivo razbrati iz konteksta.47 Ta lahko daje zdaj bolj zdaj manj odločno vedeti, da ima "landleute" pravzaprav enak pomen kot "Iandschaft" - da vključuje poleg plemstva in prelatov tudi deželnoknežja mesta oziroma njihove predstavnike .48 Zapisov, ki bi eksplicitno in res nedvoumno zajemali deželnoknežja mesta (m trge), pa jc razmeroma tnalo.49 Obseg pojma deželani se je torej ob koncu srednjega veka spreminjal, v glavnem širil. V 13. stoletju je obsegal samo grofe, svobodne gospode in nuni-steriale, ki so se potem s k on centrirali v stanu (de-želskih) gospodov. Tem se je pridružilo nižje plemstvo, vitezi in oprode, ki so skupaj z gospodi sestavljali deželno plemstvo, tj. deželane v osnovnem pomenu besede. Ustalitev institucije deželnih zborov in oblikovanje t. i. stanovsko-monarhičnega 47 Seuffcrt, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtagsakten II, 9, št. 80; 22, št. 90; 36. št. 102; 40s, št. 105; 47. št! 110, 55, št. 117, 58ss, št. 119s, 137, Št. 159; I52s, št. I66s; 203s, št 201; 223, Št 213, Chmel, Joseph: Materialien II, 184s; Mlinaric, Jože: Gradivo VII, št. 107, 108; GKSL, 1462, inlij 4., Maribor; Unrest, Jakob: Österreichische Chronik, 30; Verbič, Marija: De^etno^borski spisi I, 45, Št. 37; 66, št. 53; Böhmer, J. F.: Regest,t Impmt XIV, 3/2, 704, Št. 13367. 4ti Seuffert. Burkhard - Koglcr, Gottfriede: Landtagsakten ¡1, 63s, št, 121 (prepis pisma štajerskih landlewten koroškim iz oktobra 1462 je podpisan z uns pre/eten, grafen, hetren, ntler» und knechten, auch die von steten in dem lande Steir); 142 (dy Itmd-tervt der dreyr land von alten Stenden Steyr, Kerndien und Krain); 150s, št. 166; 187ss, št. 195s; Schwind, Brost von ■ Dopsch, Alphons: Ausgewählte Urkunden, 399ss, št. 210; Krones, Franz: Vorarbeiten (1865), 95, Št. 133/31; CKSL, 1485, julij 17.; Chmel, Joseph Adenstücke und Briefe 2, 524s, št. CLX, 632s, št CDLXIV; Chmel, Joseph: Adenstücke und Briefe 3, 38üss, 393ss; Mlinaric, |ožc: Gradivo X, št. 49. 51; StLA, Laa, A., Anti^uum, III, K. 165, 11. 539, leto 1494; ARS, AS 2, DSK 1, šk. 314 (fase. 211), št. 36; Verbič, Marija: De^lno^borski spisi I, 39s, Št. 32; 81, št. 63; 188, št. 138; 221, št. 170s (mešajo se izrazi gemame landtscheift, laud-tleuten m Stenden, očitno v pomenu vseh štirih stanov); Böhmer, J. F.: Regesta Imperii X7F, 3/2, 681, št 13260; Unrest, Jakob: Österreichische Chronik, 24, 133, 159; H rann er, Otto Land und Herrschaft, 238s. Chmel, Joseph: Materialien, 1/2, 368 (landtleuten der vier partheten des lanndts Österreich); Chmel, Joseph: Materialien, II, 343 (die lanndtleut von der vier stennrlen); Chmel, Joseph: Regesta chronohgico-diplomatica, CLIX, št. 125; Chmel, Joseph: Adenstiicke und Briefe 2, 549, št. CCXLVIU (tanndtewlen aus den vier slennden); Verbič, Marija: De^etnosforski spisi I, 4, šr. 3 (kralj Maksimilijan je julija 1501 ljubljanskega sodnika in mestni svet pozval, naj pošljeta svoje zastopnike na deželni zbor, kjer bodo zborovali milsambt andern našem landllenrten); Verbič, Marija: De^elno^borski spisi II, 221s. št. 170s. ARHIVI 30 (2007), št. 2_Članki in razprave__19 Andrej Narid: "iina polh tem najha Landtschafft... tih treh ftanciu. od prelatou, gojpojkiga Iranu inn «d shlahtnikou.", str, 13-24 dualtzma sta tekom 15. stoletja med dežeiane spravila še prelate in celo mesta, pri tem pa so oboji obdržali komorni karakter.5*1 Opazimo lahko, da je Širjenje pojmov "landschaft" in "landleute" sočasno, da se izraza pojavljata drug ob drugem, pa nidi, da so bila deželnoknežja mesta oziroma njihovi predstavniki med dežeiane uvrščena redkeje ali vsaj manj eks-plicnno kot prelaU. Do srede 15. stoletja je bil kranjski deželan v glavnem plemič gosposkega ali viteškega stanu. Odtlej je bil to (enako kot štajerski ali koroški) tudi kranjski prelat. Mesta so v okvir deže-lanov prišla še kako desetletje pozneje, a mnogo manj prepričljivo kot prelaU. To je prvi izmed razlogov za to, da za deželnoknežja mesta ne uporabljamo izraza deželam. Drugi razlog je v tem, da so mesta v deželnem zboru zastopali delegirani predstavniki avtonomne mestne skupnosti in da ti niso bili t. i. virilisti, ki so se zbora udeleževali m aigenpersonen kot prelati in plemstvo.51 Tretji razlog je hkrati bistvo razlikovanja sicer v marsičem preknvajočih se pojmov "landschaft" in "landleute": "landleutc" so (samo) skupnost posameznikov plemiškega in pre-latskega stanu, "landschaft" pa obsega tudi njihovo oblastno sfero - gospostva in premoženje. Deželam so v osnovnem pomenu vse deželno plemstvo, v razširjenem pomenu se k njim prištevajo prelati (in izjemoma deželnoknežja mesta), v ožjem pa gre le za viteze in plemenite oprode. Vilfan je bil glede teh vprašanj precej splošen in je v resnici sprejemal le osnovm in ožji pomen obravnavanega izraza. Zc pri prelatih je bil preveč previden, sicer redkih dokazov za prištevanje pripadnikov mestne kurije med dežeiane pa sploh ni poznal. Netočno je tudi enačil dežeiane z izrazom "landschaft".52 "Plemiči" (die vom adt) Razmeroma redko omenjena skupina "plemiči" je imela v okviru deželnostanovske korporacije več pomenov. Opazimo jo šele v virih iz Šestdesetih let 15. stoletja53 in v večini primerov ¡e nedvoumno Brunner, Otto: Land und Herrschaft, 394, 435; Werunsky, lirail: Österreichische Reichs- und Rtcbtsgtschichte, 274, Meli, Anton: Grundriß\ 135; J'irchcgger, Hans: Geschichte der Steiermark II, 202. 51 Dcždnoknezji razpis kranjskega deželnega zbora iz leta 1512 je zahteval, da se zbora v Ljubljani udeležijo die mu pre/aten und ad! aH M eigen persotun und ir die von Stetten und merkten durch die euren mit volmechtigem gwalt (Verbič, Marija: De^e/iio^liorskispisil, 80, št. 63). 52 Vilfan, Sergij: Država in dežela, 51. Prvi nam znani primer v Otorepcc, Božo: Gradivo III, st. 68, leto 1461. zajemala vse deželno plemstvo. Sklici deželnih zborov in drugi deželnozborski spisi so se obračali na prefaten, den vom adf vnd steten vseh treh notranje-avstrijskih dežel ali samo katere od njih>1 Sklepi velikovškega meddeželnega zbora iz leta 1470 so adef podrobno razčlenili na grofe, barone, gospode, viteze in edfleute,55 Na prelomu 15. v 16, stoletje srečamo na Kranjskem formulacijo, ki plemstvo deli na adf in ritterschafft (v zapisanem vrstnem redu); tako lahko domnevamo, da so bili v takih primerih z adf mišljeni maloštevilni kranjski gospodje.56 V 16. stoletju je bil poleg tega tzpnčan še en pomen, in sicer gre za plemiče najnižjega ranga, za katere je bil prej uveljavljen izraz "kneehte". To je mogoče razbrati iz posameznih kranjskih deželnozborskih spisov,pa tudi s stanovskih seznamov, ki imajo poleg prelatov, gospodov in mest rubriko Ritterschafft und Ad(e)f.^ Izraz je imel končno lahko tudi enak pomen kot deželani v ožjem pomenu besede — nižje plemstvo, vitezi in oprode ali "žlahtniki" (fandtschafft ... der dreier stdnd von prefaten, herrnstand und vom adt)?) Partei(en) Izraz je geografsko in časovno bistveno bolj omejen kot predhodni, zalo se ga dotikamo le obrobno. Srečamo ga namreč samo v vojvodini Avstriji, pa še tam redko. S vitr partien so se avgusta 1406 označili tamkajšnji prelati, gospodje, vitezi in mesta,® nekoliko pogostejši pa je bil ta pojem v štiridesetih in petdesetih lcuh 15. stoletja, ko so se M Mlinaric, Jože: Gradivo 17/, Št. 104; 17//, št, 64, 67; Stl.A, Allgemeine Urkundenreihe, št. 7322a, 1470, junij 4., Veli- kovec; Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landiags- akten It, III, št. 141; 120s, št. 146-48, 132s. št. 154s; 144, št. 163; 177, št. 189, Krones, h'ranz: Vorarbeiten (1865), 99, št. 143/41; Otorepcc, Božo: Gradim IV, št. 28, 29; ARS, AS 2, DSK I, šk. 314 (fasc 211), it. 11; Verbič, Mari|a: De^etna^borskc spisi /, 80, št. 63. 55 WieSSncr, Hermann: Monumente historica XI, 169, Št. 422. 56 ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 909, 1494, januar 15., Dunaj; Verbič, Marija: De^ttno^borski spisi 1. 5, št, 4; Verbič, Marija: De^etno^borski spisi II, 225, Št. 174 Verbič, Marija: Deželnozborski spisi /, 3s, št. 2 (it. Hit bisehof, rnn hern, iler ntterschaft und wnt odet); Verbič, Marija: De-Žetno^borikj spisi II, 171, št- 130 (gemmner tandlschajt dir pre talen, herrn, ritter und vom adt). 58 ARS, AS 2, DSK I, Šk. 322 (fasc, 216); Šk. 933, fol. 31ss, šk. 432 (fasc, 290a/1), 959ss. Prim. tjp 1 in Vilfan, Sergij: Država m dežela, 51. Izraz žlahtniki (shlahtnrki) je za nižje plemstvo v osemdesetih letih 16. stoletja skoval Andrej Recelj. M> Schwind, Emst von - Dopsch, Aiphorts: Ausgewählte Ur- kunden, 300ss, št. 159, Lackner, Christian: Hof und Herr- schaft, 42. 20__Članki in razprave _ARHIVI 30 (2007), št. 2 Andrej Nared: "lina pojhtena naiha Lamitschafft ... tili treh Itatiou, ud prclaiou, gofpojkiga Itanu mu od shlahtmkou. , str, 13-2-1 avstrijski stanovi in Friderik III. prepirali za Ladislava Postumusa in njegovo dediščino. Jezo nad vir parteien je Friderik zaupal svoji beležnici;'*1 njegovi nasprotniki so o njih govorili na pogosto samovoljno sklicanih deželnih zborih/'2 Izraz se je pojavljal tudi skupaj z izrazoma "landschaft" in "landleute". S "partci" oz. "parteien" so bili seveda mišljeni vsi štirje stanovi, kar je mogoče jasno razbrati iz listine o zavezništvu med avstrijsko stanovsko stranko pod vodstvom Ulrika Eyzingerja ter celjskima grofoma Friderikom II. in Ulnkom II. iz leta 1452. Eyzinger je zavezništvo sklenil in namen der vier partheyen prtüaten, grauen, herren, ritter und knechtt und der von steten des lanndes Österreich.^ Stanovi V historiografiji sc je usidralo mnenje, da je termin stanovi (Stände) v notranjeavstrijskih deželah prišel v rabo okoli leta 1500, in sicer po francosko-burgundske m vzoru (lat. status, franc. etat s).M Pojem obsega vse skupine, ki so sestavljale deželni zbor, razen če je formulacija izrecno drugačna/'5 Splošno sprejeti teoriji je treba vendarle dodati, da so bili stanovi v Avstriji/'6 a tudi v notranje-avstnjskih deželah67 znani že v šestdesetih m sedemdesetih le tili, torej pred Maksimilijanom, ki je v 61 Lhotsky, Alphon s: AEIOV, 200ss, prim. še: lleinig, 1'aul-Joachim: Kaiser Friedrich ¡II.., 39; Gutkas, Kari Landesfiirst und Stände, 236s. 62 Chmel, Joseph: Materiali™ 1/2. 356s, .št. C J .XXVI (mr bartbeyen des lannils Österreich); 368, št. CJ .XXXIV (¡„mitteilten der vier partheyen); Chmel, Joseph: Materialien II, 17, št. XVI; 145, št ("XX; g!ej rudi Weiunsky, Krnil: Österreichische Rticbs- undRtchlsgeschuhte. 579. ARS, AS 1063, Zbirka listin, št, 4544, 1452, marec 19,, Dunaj. f|4 Vilfan, Sergij: Pravni značaj, 216; Vilfan, Sergij: Pravni položaj, 10; Enciklopedija Slovenije 2 (1988). 251, Schubert, Emst: Fürstliche Herrschaft. 41s; Meli, Anton: Grundriß, 115, 320. 65 7.a Kranjsko je iz začetka 16. stoletia ohranjen kredcncial. ki je namenjen samo den dreyen Stenden, pri tem pa so bila (verjetno) izpuščena mesta (Verbič, Marija: De*elno^borski spisi I, 8, št. 9) V avstrijskih deželnozborskiti spisih iz tega časa naletimo tudi nn die %wen stennd mm mil oziroma dreyr stennd, mmtich prelaln, hemi vnd ritterschafft (Zeiblg, Hartmann Josef: Der Ausschuss-Landtag, 330ss). 66 Chmel, Joseph: Regesta chronologico-diplamatica, CLV, št. 124 (mer stannd des lannds [Osttmicb]); CLLXss, št. 125 (vier stannd ... nemheb von prelattn, herren, rittem, kneebtten vnd den ivn Stetten; iindleutlen von den mer stanndn); Chmel, Joseph: Mcilenalien II, 343ss (tanndlschafft ans der vier rtendtn. ipil); Chmel, |oseph: Actenstücke und Briefe 2, 549ss, 626ss, 653s. 67 Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landhtgsakttn II, 142 (dj laiidlewt der drryr Zand von allen Stenden Sleyr, Kerndien und Krrnn). avstrijske dežele pripeljal "zahodnjaške novotarije". Izraz se je dolgo (nekoliko inferiorno) pojavljal ob drugih kolektivnih označbah, zlasti ob "landschaft" in v manjši meri ob "landleute" (v najširšem smislu) ter je v splošno rabo prišel šele proti koncu 16. stoletja; iz tega obdobja je izpričana tudi slovenska varianta/'8 V kranjskih virih zgodnjega 16. stoletja je govor o envirdigen, ersamen, geistlichen, andechtigen, edeln unnd unnsem Heben getreten gemeinen stennden unnsers furstentumbs Crain & o allen standn des fursten-tumbs Crain und Windiscbmarch,7n allen stenndn gemainklich unnserer lanndschaft unnsers furstenthumbs Crayn, ipd.71 Smtagmc deželni stanovi (Landslande) v obravnavanem času še niso poznali. "Samopodoba" kranjskih stanov Kranjski deželni stanovi so se skupaj s štajerskimi in koroškimi predstavljali z naštevanjem posameznih stanov,72 sami pa so se "podpisovali" kot (wir) gemaine ali undertenige landtschaft,7i gemame landtschaft der prelaten, hem, ritter und vom adl,1A wir die prelattn und ander geystlichkayt, auch die vom adl, ritter, kriecht, stet und markt,75 wir von allen standet all wir die prelaten, heren, ritterschaft und stett gemainer landtschaft'J7 Kolikor smo lahko zasledili, se kranjski stanovi le enkrat imenujejo dc^elani (landleut)J* Ljubše so jim bile druge možnosti, predvsem "landschaft", ki je bila v obravnavanem obdobju najpogostejša flS Vilfan, Sergij: Deželni rocini, 72, op, 18; Vilfan. Sergij Država m dežela, 51. ('9 ARS, AS 2, DSK I. šk 314 (fasc. 211), št. 9 711 ARS, AS 2. DSK 1, šk. 408 (fasc. 281), 6. 71 ARS, AS 2. DSK 1, Šk. 314 (fasc 211), št. 41, 63, 91; šk. 848. št. 15. 25; AS 1063, Zbirka lisun, št. 1088, 1510, april 10., Avgsburg a); Verbič, Marija De^e/im~herski spisi 1. 8, št. 10 (gemaine laniitschaft aller stende); 12, št 13; 21, št. 21 (unser ¡tmdtschaftin w Crain von geistlichen und weltlichen Stenden); 29ss, št. 28s; 41, st 34; 57, št. 48; 64ss, St. 53ss (die stend unser landschaften Steier. Kamnten und Crain); 76, St. 61; 113ss, št 92ss; 151, št 119; 163, št 125 (den ständen gemamer terndt-schuft); Verbič, Marija: De^elno^barski spisi II, 208, Št, 157; 221, Št. 170s (allen Stenden und /andt/eivten). Wir die prelaten, graven, herren, ntter und kneebt, die von steten und merkehten der dreyr furstenlumb Steyr, Ktmdttn und Kr,¡in (Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede: Landtagsakten II, 43ss, št. 107s). 73 StLA, Laa. A., Anti4uum, III, K 165, H. 539, leto 1495; Verbič, Marija: De^etno^borski spisi l, Als, št. 38s; Verbič, Marija: De^elno^borski spisi II, 184ss, št. 137. 71 Verbič, Marija: De^eho^borski spisi II, 171, št 130. 75 Prav tam, 181, št. 135 - gre za enega redkih kranjskih virov. ki med stanove uvršča tudi trge. 1'udobno, le brez trgov, ludi sir. 225, Št. 174. 7f> Prav tam, 186, št. 137. 77 Prav tam, 192, št. 142; podobno Še 229, št. 177. 7» Prav tam, 188, št. 138. ARHIVI 30 (2007), St. 2 _Članki in razprave _21 \iu1k'| Narcd: "lina piijhltna naiha Landtschafft tih irtli Jtanou, od p tel a to u, golpoikiga (lanu inu ud s lila h trii kou.", str 13-24 oblika poimenovanja stanovske korporacije. Ta izraz je bil očitno najbližje stanovski filozofi)!, saj so z njim poudarili, da so pravzaprav dežela v malem. Viri in literatura Kratice AKÖGQ - Archiv für Kunde österreichischer Gesell ichts-Quellen ARS - Athiv Republike Slovenije (Ljubljana) Bd. - Band BKStGQ - Beitrage zur Kunde stenermarki-scher Geschiehts-Quellen CKSL - Centralna kartoteka srednjeveških listin za Slovenijo DSK I — Deželni stanovi za Kranjsko (arhivski fond), L registra tura fasc. - fascikel fol - folij GMDS — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo H. - Heft HHStA - Haus-, Hof- und Staatsarchiv (Wien) I Irsg. — Herausgeber Hs. - Handschrift HZ - Historische Zeitschrift izd. — izdajatelj JbLNÖ — Jahrbuch für Landeskunde der Niederns tcrreich K. - Karton I.aa, A. — Landschaftliches Are luv MIOG - Mitteilungen des Insututs für österreichische Geschichtsforschung MMK - Mittheilungen des Musealvereines für Krain MOÖLA - Mitteilungen des Oberösterreichischen Landesarchiv Nr. — Nummer ÖNB — Österreichische Nationalbibliothek (Wien) r — recto s — sledeča stran (folij) sn, - snopič ss — sledeče strani (foliji) StLA — Steiermärkisches Landesarchiv (Graz) šk. — škada št. — števdka v — verso ZČ — Zgodovinski časopis ZIMK — Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU ZZR — Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani Neobjavljeni viri ARS, AS 2, DSK 1 ARS, AS 920, oscbni fond Levec Vladimir ARS, AS 1063, Zbirka listin ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov I II IStA, l landschriftensammlung HHStA, Österreichische Akten ÖNB, Handschriften-, Autographen- und Nachlass-Sammlung StLA, Allgemeine Urkundenreihe StLA, f landschriftensammlung StI-A, Laa. A., Antiquum, Gruppe III StLA, Mcillerakten ZIMK, CKSL Objavljeni viri Birk, Emst: Urkunden-Auszüge zur Geschichte Kaiser Friedrich des III. in den Jahren 1452-1467 aus bisher unbenützten Quellen, AKÖGQ 10 (1853). Böhmer, j. F.: Regesta lmpeni XIV. Ausgewählte Kegesten des Kaiserreiches unter Maximilian J. (bcarb. von Hermann Wiesflecker et al.), 3. Bd./2. Teil. Wien - Köln - Weimar; Bühlau, 1998, Chmel, Joseph: Aktenstücke und Briefe *ur Geschichte des Hauses Habsburg im 'Zeitalter Maximilians I. Aus Archiven und Bibliotheken, Bd. 1—3. Wien: Akademie der Wissenschaften, 1854, 1855, 1858. Chmel, Joseph: Materialien \ur österreichischen Geschichte. Aus Archiven und Bibliotheken, I. Bd./l. H. (Linz 1832), 2. H. (Wien 1837); IL Bd. (Wien 1840) (Unveränderter Nachdruck. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1971). Chmel. Joseph: Regesta chronologico-diplomatica Fri-derici IV. Romanorum regis (imperatoris Iii.). Auszug aus den im k. k. geheimen Haus-, Hof- und Staatsarchive Wien sich befindenden Reichsregistraturbücher vom fahre 1440-1493. Nebst Aussigen aus Original-Urkunden, Manuskripten und Büchern, Abt. I: 1440-1452; Abt. II: 1452-1493. Hildesheim: Georg Olms, 1962 (Unveränderter reprogra fisch er Nachdruck der Ausgabe Wien 1838-40). Chmel, Joseph: Urbwden, Briefe und Actenstiicke Zftr Geschichte Maximilians I, und seiner Zeit. Stuttgart: Literarischer Verein, 1845. Komatar, Fran: Das Schloßarchiv in Aucrsperg. MMK 18 (1905), 19 (1906), 20 (1907), Carniola n. v. 1 (1910). Krones, Franz: Nachträge und Ergänzungen zu den Vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des Mittelalterlichen Landtagswesens der Steiermark. BKStGQ 3 (1866). 22__Članki in razprave____ARHIVI 30 (2007). št. 2 Andrej Narcd: "lina pol litina naiha I .and t schafft... tih treh Iranou. ud prulatou, ¡»olpojkiga itanu inu od shlulirnikou. , str. 13—24 Kroties, Franz: Quellenmässige Beiträge zur Geschichte der Steiermark in den Jahren 1462— 1471, BKStGQ 11 (1874). Krones, Franz: Urkunden zur Geschichte des Landes fürs tenthums, der Verwaltung und des Ständewesens der Steiermark. BKStGQ 30 (1899). Krones, Franz: Vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des mittelalterlichen Landtagswesens der Steiermark. BKStGQ 2 (1865). Krones, Franz: Vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des Landtagswesens der Steiermark. Nachträge und Ergänzungen mit einer Uebersicht der bisher gesammelten Daten für die Epoche von 1160-1522. BKStGQb (1869). Mlinaric, Jože (izd.): Gradivo za zgodovino Maribora, VII, VIII, X, Maribor: Pokrajinski arhiv, 1981,1982,1984. Otorepec, Božo (izd.): Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem vektt, III, IV. Ljubljana: Mestni arhiv 1958-1959. Schwind, Ernst von - Dopsch, Alphons (Hrsg.): Ausgewählte Urkunden zur Verfassungsgeschichte der deutsch-österreichischen Erblande im Mittelalter. Innsbruck: Wagner, 1895. Seuffert, Burkhard - Kogler, Gottfriede (Hrsg.): Die ältesten steirischen l^andtagsakten 1396-1519 (Quellen z_ur Verfassung!- und Venvaltungsgeschichte der Steiermark, Bd. 3, 4), Teil I: 1396-1452. Graz - Wien -München: Stiasny, 1953; Teil II: 1452-1493. Graz -Wien, 1958. Utirest, Jakob (Hrsg. Karl Grossmann): Österreichische Chronik (Monumenta Germaniae historica, Smptores Kerum Germanicarum, N.S.T. XI). Weimar: Bühlau, 1957. Valvasor, Johann W.: Die Ehre des Hertzpgthums Crain, Buch XII, XV. Laybach - Nürnberg: Vorgang Moritz Endter, 1689. Verbič, Marija (izd.): De%eJno$mki spisi kranjskih stanov 1 (1499-1515), II (1516-1519) (Publikacije Arhiva SRS, Vin U2). Ljubljana: Arhiv SRS, 1980, 1986. Wiessner, Hermann (Hrsg.): Monumenta historica ducatus Cannthiae: geschichtliche Denkmäler des Herzogtums Kärnten, IX, X, XI. Klagenfurt: Geschichtsverein für Kärnten, 1965,1968, 1972. Literatura Ali jih lahko Še rešimo? Konservanja in restavracija pisne dediščine. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2005. Brunner, Otto: Land und Herrschaft. Grundfragen der territorialen Verfassungsgeschichte Österreichs im Mittelalter. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesselschaft, 1984 (Unveränderter Nachdruck der Ausgabe Wien s1965). Carsten, Francis L.: Pnnces and Parliamints in German). From tht Fifteenth to the Eighteenth Century, Oxford: Clarendon Press, 1959. Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm. 16 Bde. |in 32 Teilbänden]. Leipzig 1854— i960 (spleina izdaja: http://germazope.uni-trier.de /Projccts/WBB/woenerbuccher/d\vb/wbgui?Iemi d=GL01181). Dolenc, Metod: Gorske bukve v izyirniku, prevodih in pnredbah (Pravm spomeniki slovenskega naroda 1). Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti, 1940. Enäklopedija Slovenije, 2, zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. Gutkas, Karl: Landesfürst und Stände Österreichs um die Mitte des 15. |ahrhunderts. MOÖLA 8 (1964). I lassinger, Herbert: Die Landstände der österreichischen Länder. Zusammensetzung, Organisation und Leistung im 16,-18. Jahrhundert. JbLNÖ, N. F, 36/2 (1964). Heinig, Paul-Joachim: Kaiser Friedrich III. (14401493). Hof, Regierung und Politik (Forschungen zur Kaiser- und Papstgeschichte des Mittelalters 17), Teil 1-3. Köln - Weimar - Wien: Bohlau, 1997. Hintze, Otto: Typologie der ständischen Verfassungen des Abendlandes. HZ 141 (1930). Lackner, Chnsüan: Hof und Herrschaft. Rat, Kanzlei und Regierung der Österreichischen Herzoge (13651406). Wien - München: Oldenbourg, 2002. (M1ÖG, Ergänzungsband 41). Lex er, Matthias: Mittelhochdeutsches Handworterbuch (Nachdruck der Ausg. l^ipzig 1872-1878 mit einer Einleitung von Kurt Gärtner). Stuttgart 1992 (spletna izdaja: http://germazope.uni-tner.de/Projects/WBB /woerterbuecher/lexer/wbgui?lemid=LH00596). Lhotsky, Alphons: AEIOV. Die "Devise" Kaiser Friedrichs III. und sein Notizbuch. Alphons Lhotsky: Das Haus Habsburg (Aufsätze und Vorträge II, Hrsg. H. Wagner und H. Koller). Wien: Verlag für Geschichte und Politik, 1971. Meli, Anton: Grundriß der Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte des lindes Steiermark. Graz - Wien -Leipzig: Leuschner & Lubensky, 1929. Mitterauer, Michael: Ständegliederung und Ländertypen. Herrschaftsstruktur und Ständebildung. Beitrage zUT Typologie der österreichischen iJinder aus ihren mittelalterlichen Grundlagen (Hrsg. A. Hoffmann und M. Mitterauer), Bd. 3. Wien: Verlag für Geschichte und Politik, 1973. Moltke, Konrad von: Siegmund von Dietrichstein. Die Anfänge ständischen Institutionen und das Eindringen des Protestantismus in der Steiemiark zur Zeit Maximilians I. und Ferdinands I. (Veröffentlichungen des Max- ARHIVI 30 (2007), Št. 2 _članki in razprave_23 Andrej Nartd: "lina pnjhtcna n »andtschafft... tih treh jtano», od pre-htou. gojpofkiga itanu inu cid shlahtnikou.", src. 13-24 Planck-Instituts für Geschichte 29). Göttinnen: Vander-hoeck& Ruprecht, 1970. Müller, Wilhelm - Zarncke, Friedrieh (mit Benutzung des Nachlasses von Georg Friedrich Be-uccke): Milte/hochdeutsches Wörterbuch (Nachdruck der Ausgabe Leipzig 185-1—1866 mit einem Vonvort und einem zusammengefaßten Ouelkm>er%eichnis von Eberhard Neilmann sowie einem alphabetischen Index von Erwin Koller, Werner Wegstein und Norbert Rjchard Wolf). Stuttgart 1990 (spletna izdaja: http://germazope. uni-tner.de/Projects/WBB/woerterbuecher/lexer/ bmz / wbgui?lemid=iBV00755). Nared, Andrej: Privilegij kranjskega plemstva \z leta 1338 — temelj s ta no v s ko-m on a rliič nega dua-lizma. Med Srednjo Evropo in Sredozemljem (Vojetov zbornik, ured. S. Jerše et al). Ljubljana: Založba ZRC, 2006. Nared, Andrej: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov. Zbornik ob osemdesetletnici Petra RJbnikarja. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2005 (—Arhivi 28/2). Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva SR Slovenije (Publikacije Arhiva .iR Slovenije; Katalogi 5). Ljubljana: Arhiv SRS, 1987. Pirchcgger, 1 lans: Geschichte der Steiermark II (1282-1740). Graz - Wien - Leipzig: Leuschner & Lubensky, 1931. Schubert, Ernst: Der rätselhafte Begriff "Land" im späten Mittelalter und in der frühen Neuzeit. Conaltum mediiaevi 1 (1998). Schubert, Ernst: fürstliche Herrschaft und Territorium im späten Mittelalter (Enzyklopädie deutscher Geschichte 35). München: Oldenbourg, 1996. Sind sie noch retten? Konservieren und Restaurieren von Schriftgut (Ausstellungsbegleiter, Redaktion E. Hammer-Lu'za et al). Graz: Steiermärkischer Landesarchiv, 2004. Vilfan, Sergij: Deželni ročini kot vir naše ustavne zgodovine. GMDS 25-26 (1944-45). Vilfan, Sergij: Država in dežela od 13. do 18. stoletja. Slovenci in drsava. Zbornik prispevkov ~ zpan~ stvenega posveta na SAZU (od 9. do 11. novembra 1994) (ured. B. Grafenauer et al). Ljubljana: SAZU, 1995. Vilfan, Sergij: Pravna ureditev Kranjske po Valvasorjevi Slavt. Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izjda Slave vojvodine Kranjske. Referati s simpozija v Ljubljani 1989 (ured. A. Vovko). Ljubljana: SAZU, 1990. Vilfan, Sergij: Pravni položaj kranjskih deželnih stanov in njihov vpliv na reformacijo. Družbena in kulturna podoba slovenske reformadje (zbornik razprav, ured. D. Dohnar), Ljubljana: SAZU, 1986. Vilfan, Sergij: Pravni značaj deželnih stanov v deželah s slovenskim prebivalstvom (Notranji Avs- triji), ZZR 48 (1988). Vilfan, Sergij: Struktura stanov, deželne finance in reformacija. ZČ49/2 (1995). Vilfan, Sergij: Ustavna ureditev Kranjske ob zatonu deželnih stanov (1760). ZZR 52 (1992). Werunsky, Emil: Österreichische Reichs- und Rechtsgeschichte. Ein Lehr- und Handbuch. Wien: Manz'sche k, u. k. Hof-Verlags- u. Universitäts-Buchhandlung, 1894-1938. Zeibig, Hartmann }osef: Der Ausschuss-Land-tag der gesammten österreichischen Erblande zu Innsbruck 1518. AKÖGQ13 (1854). Zusammenfassung "ena poJhtena na/ha landtschafft ... tih treh jtanou, od prelatou, GOj- poJkiga Jtanu inu od shlai-itnikou," bezeichnung der (kra in ischen) landesvertretung im 15. und (6. jahrhundert Die Landstände wurden im 15. und 16. Jahrhundert meist mit Landschaft bezeichnet. Diese setzte sich bis Mitte des 15. Jahrhunderts nur aus dem Landadel zusammen (Herren, Ritter und Knechte). Seil den 40er Jahren des 15. Jahrhunderts wurden die Prälaten und einige Jahrzehnte spater noch die landesfürstlichen Städte miteinbezogen. Die Erweiterung des Begriffs hängt mit dem Ausbau der Struktur der Landstände, d. h. mit dem Auftreten der Prälaten und Städte auf den Landtagen zusammen. Um 1500, als die Landstände praktisch ausgestaltet waren, bestand die krainische Landschaß im Allgemeinen aus allen vier Ständen. Dabei ist zu berücksichtigen, dass der Bedeutungsumfang des Begriffs vor allem zeitlich bedingt ist und sich jedenfalls nicht nur auf einzelne Personen bezieht, aus denen sich die Landes-vertremng zusammensetzte, sondern auch auf deren Machtsphäre Besitz und Vermögen. Der Begriff Landschaft deckt sich nicht mit dem Land, da zwei Sphären unterschieden werden müssen. Im engeren Wortsinn handelt es sich um die landständische Sphäre (Landschaft'), die zusammen mit dem Landesfürsten, seinem Katnmervermögen und seiner Herrschaftsgewalt eine territoriale Einheit -das spätmittelalterliche Land (Staatsgebiet) im weiteren Sinn bilden. Die Erweiterung des Begriffs Laadschaft auf Prälaten und Städte ist das Resultat der Einbeziehung in die landständische Sphäre, in der sich weder Prälaten noch Städte jemals ihres Kammer Charakters entledigten. 24___Članki in razprave _ARHIVI 30 (2007), št. 2 A niircj Nared: "lina poj Klena nalha Lan drse h a ffr... ah treh Jtanoii. od prelatou, golpojkipa Jranu mu od shl.ihttiikou", str ! J—24 Der Bedentungsumfang des Begriffs l^andleute änderte sieb, er wurde hauptsächlich erweitert. Im 13. Jahrhundert bezog er nur Grafen, Freiherren und Ministerialen ein, die spater den Stand der Landherren bildeten. Diesen gesellten sich niedriger Adel, Ritter und Knechte hinzu, die zusammen mit den Herren den Landadel, die Landleute in der Hauptbedeutung des Wortes, darstellten. Die Stabilisierung der Institution der Landtage ließ im Lauf des 15. Jahrhunderts Prälaten und ausnahmsweise sogar Städte in den Stand der Landleute aufrücken. Die Erweiterung der Begriffe l^indschaft und l^wdiente verlief gleichzeitig. Die Ländleute stellen also in der Hauptbedeutung des Wortes den gesamten Landadel dar, in der erweiterten Be- deutung werden noch die Prälaten hinzugerechnet, und in der engeren Wortbedeutung sind nur Ritter und adlige Knechte gemeint. Den Ständen begegnet man in Österreich und auch in den innerösterreichischen Ländern schon in den 60er und 70er Jahren des 15. Jahrhunderts und nicht erst nach 1500, wie es die vorherrschende Meinung in der Historiographie ist. Der Ausdruck war lange Zeit tnfenor bei anderen kollektiven Bezeichnungen wie vor allem Landschaft und in geringerem Maße Lattdbute gebräuchlich und wurde erst am Ende des 16. Jahrhunderts allgemein üblich. Mehrere Bedeutungen hat auch der Adel, während der Ausdruck Partei in Krain überhaupt nicht vorkommt. Arhivi 30 (2007) št. 2, str. 25-42 Članki m raz prave 25 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 342.4(436)" 1848/1849" Prejeto: 13, 5. 2007 Začetki ustavnosti na Slovenskem JOŽE ŽONTAR dr, zgodovinskih znanosti, arhivski svetnik, redni profesor v pokoju Zoisova ul. 30, SI-4000 Kranj IZVLEČEK 13. marca 1848je na Dunaju izbruhnila revolucija. V sodelovanju s stanovskim centralnim odborom je izdelala vlada, posebno notranji minister Franz baron Pillersdorfustavo, ki je 25. 4. 1848 stopila v veljavo. Razširjeni deželni stanovi so se reorganizirali v provizprične deželne zbore, največ pa so se ukvarjali Z zemljiško odvezp. Državni zjior je izglasoval Zakon o zemljiški odvezi ter pripravljal ustavni osnutek. Vendar je novi cesar Franc Jožef marca 1849 sankcioniral državno ustavo, ki jo je predložil ministrski svet, državni zbor pa razpustil. Sledilaje velika sprememba državne ureditve. KJ^J UČNE BESEDE: Marčna revolucija 1848, Zemljiška odveza, razširjeni deželni zbori, provizprični deželni Zbori, t. i. Pillersdorfova ustava, Kromifiški ustavni osnutek. Marčna ustava 1849, nova organizacija oblasti, Kranjska, Koroška, Štajerska, Istra, Goriško-Gradiščanska, Trst ABSTRACT THE BEGINNINGS OF CONSTITUTIONALITY FN THE SLOVENE TERRITORY On March 13, 1848, the revolution erupted in Vienna. The government, especially Franz Baron Pillersdoif, the Minister of the Interior, in cooperation with the estate central committee, drafted a constitution that took effect on April 25, 1848. The enlarged provincial estates reorganized into provisional provincial diets and spent most of their time dealing with the issue of land redemption. The imperial diet (Reichstag) voted for the land redemption act and was involved in drawing up a draft constitution but in March 1849, Franz Joseph, the new emperor, ratified the imperial constitution that had been submitted by the council of ministers and dissolved the imperial diet. This marked the beginning of a major change in the state organization. KEY WORDS: March Revolution 1848, land redemption, enlarged provincial diets, provisional provincial diets, Pillersdorf constitution, Kromeriz draft constitution, March Constitution 1849, authority reorganization, Cardials, Cannthia, Styria, Istria, Gorizja-Burgenlatid, Trieste 26 Članki in razprave Jože Z cm tar: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str 25-42 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Stanovski deželni zbori, stanovski centralni odbor, t. i. Pillersdorfova ustava, Kromčfiški ustavni osnutek' 13, marca 1848 je izbruhnila na Dunaju revolucija, ki je terjala velike spremembe državne ureditve. To je uvide! tudi cesar Ferdinand I., saj je žc dan prej ukazal vrliovnemu kanclerju, vodji združene dvorne pisarne, da skliče na posvet na Dunaj zastopnike deželnih stanov. Čez dva dneva (15. 3.) je nato cesar s patentom obljubil ustavo (Constitution des Vaitrlandts), odpravil cenzuro ter pozval, da se kolikor mogoče hitro v prid ustavi sestanejo odposlanci vseh deželnih stanov s pomnoženim zastopstvom meščanskega stanu in ob upoštevanju obstoječih deželnih ustav. Metternich kot pooseb-Ijenje predmarčnega sistema je moral odstopni. Zaradi izvedbe ustavne obljube je cesar imenoval odgovorni ministrski svet kot vladni in vrhovni upravni organ. Na resorne ministre so prešla odgovarjajoča pooblastila dotedanjih dvornih uradov in dvomih komisij. Spremenjena ureditev državnih poslov v vrhovnem središču rudi nt dovoljevala več funkcije državnega sveta, in tako ga je vladar odpravil.1 Štajerski stanovi so zborovali v Gradcu že od 15. marca, ko so naslovih vlogo na cesarja, da je potrebno deželno predstavništvo na določen način izpopolniti, da bodo vsi interesi dežele po odposlancih na deželnih zborih dobili enakovredno zastopstvo. Sestajali so se v svoji dotedanji sestavi kurij do 18, aprila, potem pa so pritegnili tudi zastopnike vseh deželnoknežjih mest in trgov, pet nestanovskih veleposestnikov, po enega iz vsakega okrožja (izvolili so jih okrožni uradi), pet kmetov, po enega iz vsakega okrožja (izvolil jih je osrednji odbor Kmetijske družbe), ter člane sveta za ustavne zadeve.- Pod pritiskom revolucionarnih dogodkov je bilo posebno žgoče vprašanje zemljiške odveze. Štajerski stanovi so izposlovali cesarjev patent (1!, 4.), ki je odpravil urbanalne dajatve in zemljišča rešil vezi podložništva. V nadaljevanju pa naj bi skupaj z ' Uporabljenc kraticc: - PGS: Politische Gesetzsammlung - RGBL Allgemeines Reichs-Gesetz- und Regierungsblatt fiir das Kaiserthum Österreich - LGB!: Landcsgesetz- und Regierungs-Blan 1 PGS 18-18, sl 29; Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das ¡Albacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche Uly den 30, st. 33; Provinzia)-Gesetzsammlung für das llcrzogthum Steiermark 30, st. 21; Lwbachcr Zeitung 18. 3., 21. 3., 6. 4.. 8. 4. 1848. 2 Ilwof: Der provisorische Landtag, str. 16. nestanovskimi veleposestniki in zastopniki kmečkega stanu predložili vladarju zakon, po katerem bi bila izvedena sprememba vseh dajatev v naravi in delovnih storitev, ki so bremenila zemljišča, v denarno nadomestilo.3 Na predlog koroških deželnih stanov je cesar objavil patent z dne 25. 4., ki je določal samo spremembo dajatev v naravi in delovnih storitev, ki so bremenila zemljišča in so imela izvor v višji lastninski ali desetinski pravici, v denarno nadomestilo, ne pa odpravo teh. Šele patent 25. 5. je določil s 1. januarjem 1849 odpravo ne le v prejšnjem predpisu označenih, marveč tudi vseh drugih dajatev in storitev, ki izvirajo iz podložniške vezi, temelječih na zemljišču. Prav tako naj bi s 1. januarjem prenehale — za primerno odškodnino — veljati vse druge dajatve v naravi, kot so bile nabirka, dajatev deželno-sodnemu gospodu, odvetščina in carinska dajatev.4 Na Kranjskem se je sestal razširjeni deželni zbor 6. aprila, tik pred zborovanjem odposlancev stanov avstrijskih dežel na Dunaju. Stanovski odbor, ki se je prav tako razširil, je v upanju, da bo za to tlobil vladarjevo soglasje, bil pobudnik, da so po vzoru sosednjih dežel pritegnili na deželni zbor tudi 9 zastopnikov mest (iz Ljubljane dva), C zastopnikov iz vrst profesorjev, pravnih učenjakov in neple-miskih veleposestnikov (dr. Maximilijan Wur/bach, dr. Janez Bleiweis, Fidelis Terptnc, Mihael Smole, Lambert Lukmann, Jožef Mayer) ter in zastopnike kmečkega stanu. Izvolila jih je Kmetijska družba, in sicer po enega iz vsakega okrožja. Ob otvoritvi je predsednik stanov m deželni guverner Leopold grof Welsersheimb poudanl cesarjevo voljo, da se deželni stanovi ohranijo in utrdijo. Če naj bi dosegli namen, za katerega so poklicani, morajo biti zakonit organ vseh razredov državljanov, po katerem bi lahko vladi sporočali svoje želje v zvezi z ustavo in upravo domovine. Zato so predlagali glede na to, da municipalna mesta, nepletniski veleposestniki in kmečki stan dotlej v deželnih zborih sploh niso bili zastopani, naj vsako municipalno mesto pridobi pravico do enega zastopnika na deželnem zboru. Ncplemiški veleposestniki naj bi tudi iz svojih vrst izvolili v vsakem okrožju primemo število zastopnikov. Prav tako naj bi kmečki stan pošiljal zastopnike v deželni zbor, te pa naj bi - ustrezno število -v vsakem okrožju izvolili kmetje sami. Volilni upra- Provinzial-Gesetzsammlung fiir das Uerzogrhum Sleier-murk 30, št. 31; Vilfan: Zemljiška gospostva, str. 232. Sammlung der pohtisehen Gcsctzc und Verordnungen fiir das Laibcher Gouvernement-Gebiet im Konigreiche Illy-rien, 30, št. 65, 100; l^aihacher Zeitung 3. 6, 1848; Vilfan: Zemljiška gospostva, str. 232. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Članki in razprave Jože Žontar Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 25—42 27 vičenci naj bi bili moški, in to polnoletni, nekaznovani, cenzus pa je bil določen s 15 gld. zemljiškega davka. Zaenkrat pa o vsem tem niso odločali, ker naj bi počakali na posvetovanje stanovskih odposlancev avstrijskih dežel na Dunaju, ko naj bi zvedeli za poglede preostalih deželnih stanov na nameravano povečanje zastopstva iz meščanskega in kmečkega stanu, da bi lahko oblikovali po možnosti enake predloge kot druge dežele. Pričakovana uredba ministrstva za notranje zadeve (z dne 4. 4.) je prišla v naslednjih dneh in je pooblaščala stanove, da se posvetujejo in sklenejo, na kakšen način bi bili na obravnavah deželnega zbora udeleženi zastopniki inteligence, industrije, kmečkega stanu in neplemiških ve l ep o s es trnkov.5 Pod vtisom napada podložnikov gospostva na grad Ig v noči z 22. na 23. marec in ob priznavanju hude nevarnosti, "kijtgvrnkl ne le posameznim (lanom stanov, marveč blaginji vse debele", je kranjski deželni zbor glede tlak, urbanalnih dajatev in dcseUn, temelječih na zemljišču, izjavil, da potrebuje dežela čim hitrejšo, za podložnika in deseti»skega zavezanca ugodno, toda popolno odvezo vseh kmečkih ali urbanalnih ter dcsetinskih dajatev s primerno odškodnino. ki bi jo bil dolžan podložnik oziroma de-setinski zavezanec upravičencem. Monarha so prosili, naj zanesljivo že na naslednjem zborovanju stanov vseh dežel predloži v razmislek primeren zakonski osnutek. Medtem so se o tovrstnih predlogih pri stanovih že posvetovali in dokler ne bi bili ti predlogi izročeni in z zakonom rešeni, naj bi deželne oblasti s potrebnimi sredstvi skrbele, da bodo upravičenci zakonito zaščiteni in ohranili svoje pravice. Da bi podeželsko prebivalstvo pomirili, so stanovi natisnili tudi poseben razglas v slovenskem jeziku. Razširjeni stanovski odbor je nato 11). maja prosil vladarja za odvezo vseh dajatev v naravi, delovnih storitev ter denarnih dajatev, ki bremenijo podložniske posesti, po taki tarifi, da ne bo prikrajšan nobeden, niti zemljiška gosposka niti podložnik. O vrsti in načinu te odveze pa se bodo posvetovali v posebnem svetu, razširjenem z nestanov-skimi veleposestniki ter s člani kmetskega stanu. Patent za Kranjsko je cesar podpisal 23. maja in je bil podoben patentu za Koroško: z zadnjim decembrom naj prenehajo vse na zemljišču temelječe dajatve v naravi, delovne storitve ter denarne dajatve, vključno s pristojbinami ob spremembi posesti, in ki izvirajo iz višje lastnine ali desetinske 5 AS 2, IV, Šk. 7. fasc. 2-1,2, št. 190/1848; šk. 69, fasc. 7- 1, št. 234/1848; Laibicher Zeitung 1. 4., 8, 4. 1848; Rahlen: Der Kiainer 1 .andtag. str. 1740. pravice kot tiste, tri izhajajo iz. enakega naslova in sicer za primemo odškodnino; te sta upravičencem dolžna podložnik in desetinski zavezanec. Razloček je bil med drugim v tem, da je kranjski patent še predvideval glede odškodnine zakonski predlog z nestanovskimi veleposestniki in zastopniki kmečkega stanu razširjenih deželnih stanov, dva dneva poznejši koroški patent pa je že govoril o tem, da primerno odškodnino določi državni zbor. Podeželskega prebivalstva pa to ni zadovoljilo, ker je pričakovalo, da bo prišlo do odveze brez odškodnine, ki bi bremenila bivše podložnike, kot se naj bi to domnevno zgodilo v Galiciji, na Hrvaškem in Ogrskem, kjer naj bi država prevzela povračilo odškodnine. Enako pričakovanje je izražal tudi članek Splošni glas podeželskega ljudstva kranjske debele, objavljen v časopisu Laibacher Zeitung ter napovedoval, da se bodo v zadevah, ki se jih tičejo, branili pred samovoljo stanov/1 Kranjski stanovi so 6. aprila tudi predlagali, naj bosta zaradi izboljšave sodstva, tako civilnega kot kazenskega, uvedeni javnost in ustnost, to naj bi namreč popolnoma ustrezalo razmeram tedanjega časa glede na izobrazbo ljudstva. S tem bi lahko dosegli hitrejše, manj potratne ter pomirjajoče sodne obravnave. Povečalo naj bi se število ljudskih šoL Poudarili so tudi nekaj nacionalnih žalitev: Ker je bil kmet po večini vešč le svojega maternega jezika, naj bi bih zakoni in uredbe objavljeni ne le v nemškem, ampak tudi v slovenskem jeziku, uradniki vseh organov, ki vzdržujejo stike z ljudstvom, pa bi morali popolnoma obvladati deželni jezik. Slovenščina naj bi bila na splošno uvedena kot učni jezik v osnovne šole, v tnvialkah pa naj bi bil pouk praviloma ie v slovenskem jeziku, toda na željo občin tudi hkrati v nemškem jeziku. To naj bi veljalo kot pravilo tudi v normalnih glavnih šolah. Vsestransko naj bi bil vpeljan t. i. ilirski pravopis, kakršen je bil že uveljavljen v Primorju in na Štajerskem.7 Pobudo na državni ravni pa so prevzeli deželni stanovi Avstrije pod Anižo, ki so povabili na Dunaj na stanovski centralni odbor odposlance stanov preostalih dežel. Vabljeni pa so bih le stanovi z avstrijskega dela monarhije, pa še ti niso prišli vsi. (< AS 2. IV. šk. 69, fasc. 7-1, št. 488, 489/1848; Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen ftir das laibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche lllyrien 30, St. 106; Laibacher Zeitung 8 4 , 13. 5., 8. 6., 21. 6. 1848; Vilfan: Zemljiška gospostva, str. 232; Grafenauer, Slovenski kmet v letu 1848, str 7-68; (iranda: Dohnjsku v iwolneionarntm tem 1848/49, str. 137-138. 7 AS 2, IV, šk. 69, fasc. 7-1, št 234/1848, 1-aibacher Zeitung 8. 4, 1848; Apihl Sktmui in leto 1848, str. 81-82. 28 Članki in razprave Jože Z cm tar: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str 25-42 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Potrebno je poudariti, da od generalnih deželnih stanov zgodnjega novega veka ni bilo sklicano skupno predstavništvo vseh ali dela habsburških dežel. Kranjske stanove so zastopali Andrej grof Hohenwart, baron Codelli, dr. Matija Burger in dr. |ožef Orel, koroške Karel grof Lodron, pl. Tschabuschnigg, dr. janeseh in Thaler, štajerske grofje Attelns, Glcispach in Stubenberg, pl. Kalch-berg, Al. Nord in dr. Wasserfall. Iz Primorja, z izjemo Trsta, niso prišli odposlanci. Poleg svojih članov so deželni stanovi poslali zastopnike tudi iz vrst meščanskega stanu in deloma tudi iz vrst ne-plemiškth veleposestnikov. To je dalo centralnemu odboru značaj novega reformiranega stanovskega predstavništva.^ Centralni odbor je zasedal med 10. m 17. aprilom 1848. Ukvarjal se je predvsem z vprašanji novih deželnih ustav, reforme občinskih redov ter zemljiške odveze. Deželnim stanovom je sicer priznal pravico do iniciative za spremembo deželnih ustav, odločitve o tem pa pridržal za državne oblasti.'J V sodelovanju s stanovskim centralnim odborom je izdelala vlada, posebno notranji minister Franz baron Pillersdorf, ustavo. Kot "Ustavna listina avstrijskega cesarstva" je začela veljati 25. aprila 1848. Vzor so bile ustave nemških držav in Belgije iz leta 1830. Ustava je vsebovala med splošnimi določili zagotovilo vsem narodom o nedotakljivosti njihove nacionalnosti in jezika, v posebnem poglavju pa katalog državljanskih in političnih pravic. Tako je jamčila svobodo veroizpovedi in vesti, osebno svobodo, varstvo pred nezakonitim odvzemom prostosti, svobodo govora in tiska, tajnost pisem, pravico do peticije, pravico ustanavljati društva, pravico izselitve, pravico do posesti zemljišča, do izvajanja vsake zakonito dovoljene pridobitne dejavnosti ter do dostopa do vseh uradov in časti, enakost pred zakonom, varstvo sodnikov pred odpustom ali prestavitvijo, javno in ustno pravosodje ter uvedbo porotnih sodišč v kazenskem sodstvu. Pravosodni minister je z dekretom 26. junija predpisal uvedbo slovenskega jezika v uradno uporabo sodnih oblasti v celjskem in manborskem okrožju. lastine, ki so jih morali zapisati za stranke, so morah na njihovo zahtevo sestaviti v slovenskem jeziku. Odpravki sodnih odločb so morah biti kot do tedaj v nemškem jeziku, na zahtevo strank pa so jim morali brezplačno izročiti prevod v slovenskem jeziku.111 s Apih: Sloi'tnn m km 184S, str. J 55—156, 1J H rs u neder: Die VerfassungäentwicklllOs; in Österreich, str. 88-90. P rov inzial-Gesetzsammlung für das Hetzoglhutn Steier Zakonodajalca sta bila cesar in državni zbor skupno. Zbor je imel pravico do zakonske iniciative, tu pa se imel pravice sklicati sam, poleg tega jc imel cesar s svojo neomejeno pravico do sankcije možnost absolutnega veta. Državni zbor je bil organiziran v dveh zbornicah. Senat so sestavljali člani ccsarske hiše, člani, ki jih je imenoval cesar dosmrtno, ne glede na stan in rojstvo, ter 150 članov, ki so jih izvolili najpomembnejši veleposestniki iz svojih vrst. Poslanska zbornica (383 članov) se je oblikovala izključno na podlagi volitev. Izvršna oblast je pripadala le cesarju, ta pa je imenoval tudi vse državne uradnike, tudi ministre. Končno naj bi bila vsa politična uprava in sodstvo podržavljena, zemljiška gospostva pa naj bi povsod zamenjale državne oblasti. Zc pred revolucijo je ponekod (med drugim v ljubljanskem in, tržaškem guberniju) zajelo podržavljenje tudi spodnjo raven politične uprave in sodstva, to pa je bilo v skladu z zahtevo po popolni odpravi vmesnih oblasti. Ustava ni spreminjala obstoječe upravne razdelitve države, dosledno pa je upoštevala načelo delitve oblasti. Ustava jc v posameznih deželah stanovom zagotavljala njihovo ureditev in dejavnost Za zagotavljanje posebnih interesov okrožij in okrajev naj bi zakonodaja določila lastne samoupravne ureditve. Občinske "ustave" bi morale zagotavljati, da bodo v občinah zastopani vsi interesi njenih članov.11 V Prekmurju, ki je bilo del Ogrske, obravnavana ustava ni začela veljati, veljala je ustava, ki jo je sprejel ogrski parlament 11. aprila in jo je cesar sankcioniral. Provizončni volilni red za državni zbor z dne 9. 5. jc določal, da se za senat izvoli izmed veleposestnikov na Štajerskem 9, na Koroškem 3, na Kranjskem 4 in v Primorju 4 člane (merilo jc bilo višina obdavčitve). Za poslansko zbornico je bilo predvidenih na Štajerskem 19 članov in v Gradcu 2, na Koroškem 6 in v Celovcu 1, na Kranjskem 9 in v Ljubljani 1 ter v Prtmorju 9 in v Trstu 2 in Gorici 1 član (merilo je bilo število prebivalstva). Navedena mesta so predstavljala za sebe volilna območja, da bi prišli tako do veljave posebni interesi trgovskega in obrtniškega prebivalstva. Volit- matk 30, št. 82; 1 Albacher Zeitung 12. 9. 1848. '' I'tiS 76, št, 49; Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche Illynen, 30. št. 68; Provinzial Gesetzsammlung für das Herzogthum Steiermark 30, št. 40; Brauneder: Die Verfassungsentwicklung in Österreich, str 90-93, ARHIVI 30 (2007), št. 2 Članki in razprave |ož.c /omar: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 25—42 29 ve za poslansko zbornico so bile indirektne, volilci so volili volilne može, ti pa poslance po sistemu absolutne večine. Dežele so bile razdeljene na volilne okraje, d pa na volilne distrikte. Volilno pravico so imeli moški državljani, ki so izpolnili 24. leto starosti, morali so vsaj že 6 mesecev imeti v volilnem okraju stalno bivališče, delavci, ki so prejemali dnevno ali tedensko plačo, niso imeli volilne pravice.12 Ponovni val revolucije 15. maja je izsilil ustavno spremembo. Državni zbor je bil reorganiziran — ena zbornica brez senata - pripravil pa naj bi novo ustavo. Ustava z dne 25. 4. je bila razglašena za provizorij. Zato so postale določbe v provizo-ričnem volilnem redu z dne 9. 5. o volitvah za senat neveljavne. Z uredbo ministrstva za notranje zadeve so 30. maja razširili krog volilnih upravičencev tudi na delavce, ki so prejemali dnevno ali tedensko plačo.13 Volitve poslancev za državni zbor so bile od drugega junijskega do prvega julijskega tedna, odvisno od dežele. To so bile druge parlamentarne volitve na Slovenskem, prve so bile meseca maja za nemško narodno skupščino v Frankfurtu. Seveda tedaj niso volili v Prekmurju in nekdanji Beneški Istri, ker ogrski del države in ozemlja, pridobljena po campoformijskem miru, niso štela k Nemški zvezi.14 Glede poslancev, ki so bili na podeželju izvoljeni v dunajski državni zbor, je imel dr. Janez Bleiweis mnogo pomislekov. Ko je kot predsednik na izrednem občnem zboru Slovenskega društva (22, It. 1848) ocenjeval te volitve, je ugotavljal, da je podeželsko prebivalstvo volilo po večini take poslance, ki niso imeli nobenega pojma o tem, o čemer so razpravljali v državnem zboru, da celo ob vprašanju desetine in tlake ne bi mogli ničesar utemeljenega navesti, pa rudi o vseh preostalih, za deželo zelo pomembnih zadevah, niso imeli prav nobenega pojma. Nacionalno vprašanje je bilo takim poslancem povsem španska vas in vendar so 12 Sammlung der politischen Gesetze und Veroirdungen für das latbacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche llly-rien, 30, št. 79; Provinzial-Gesetzsammlung für das Herzogthum Steiermark 30, št, 47; l.aibaclier Zeitung 16. 5. 1848. 13 PGS 1848, št, 65; Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche Illyrien, 30, št. 101; Provinzjal-Gesetzsammlung für das 1 leraogthum Steiermark 30. št. 63, IAlbacher Zeitung 3. 6,, 15. 6. 1848. 14 Melik: Frankfurrske volitve 1848 na Slovenskem, str. 69- 134: Velidova: Volitve v avstrijski državni zbor, str. 431- 439. nacionalne pravice tako pomembne in zadevajo v svojih posledicah blaginjo najpreprostejšega kmeta nič manj kot njihova desetina in tlaka.15 Vlada je pričakovala predloge deželnih stanov o najpomembnejših deželnih interesih še pred sklicem državnega zbora. Prej pa je bilo treba rešiti vprašanje sestave deželnih zborov. Da bi upoštevali glavne deželne interese, so jih morali oblikovati iz zastopnikov posameznih interesov, torej tudi inteligence. industrije, neplemiških veleposestnikov in kmečkega stanu, za to pa je bilo potrebno popolno preoblikovanje stanovskih institucij. V deželah, v katerih te do tedaj niso obstajale, jih je bilo treba na novo oblikovati. Do najsposobnejših poslancev bi prišli na podlagi svobodnih volitev — izbrali bi jih izmed tistih, ki so bih povezani s skupnim interesom. Pri tem so imeli glavno vlogo razširjeni stanovski odbori; ti so morali poskrbeti za oblikovanje in volitve provizončnih deželnih zborov. To m pa sklic provtzoričnih deželnih zborov so odslej izpeljali stanovi sami, seveda z dovoljenjem ministrstva. Na Štajerskem so provizorični deželni zbor oblikovali po postavljenih načelih tako, da ga je sestavljalo 90 voljenih članov, od teh tretjina veleposestnikov, vpisanih v deželno desko (20 plemiških, vključno Z duhovsko klopjo, 10 neplemiških), tretjina poslancev meščanskih občin, tudi z zastopniki univerze, Joanneuma in pomembnejše industrije ter tretjina poslancev podložnega posestnega stanu. Volili so v začetku junija po kurijah, posredno, ustno in javno. Volilno pravico so imeli moški, splošna Jiogoja zanjo pa sta bila samostojnost in polnoletnost, za volitve v posamezne kurije pa so obstajali še posebni pogoji, tako je za mestno kurijo obstajal izjemno visok census, 300 gld., v podeželskih občinah pa le 3 gld. Poslance kmečkega stanu so volih po posameznih volilnih okrajih. Sistem kurij in cenzusa je zagotavljal nekdanjim deželnim stanovom in premožnemu meščanstvu večino v deželnem zboru. Ministrstvo za notranje zadeve je potrdilo volilni red, volitve pa so potekale med 5. in 10, junijem,16 Na Koroškem so 63-članski pro-vizončni deželni zbor volili 23. in 24. junija.17 Na Kranjskem je razširjeni stanovski odbor 10. maja izvolil svet. Njegovi nalogi sta bili, da se v smislu ustavnega patenta posvetuje o času primernih spremembah dotedanje stanovske ustave in da pripravi predlog, ki bi ga predložili državnemu •5 Laibacher Zeitung 25, lt. 1848. 1« llwof: Der provisorische Landtag, str. 22-32; Gottsmann: Der Reichstag 1848/49 und der Reichsrat 1861 bis 1865, str. 575; Apihr Slovenci in lein 1848, str. 166-178. 17 Hinder Der Kärntner Landtag, str. 1719 30 Članki m razprave Jože Žoniar: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 25—42 ARHIVI 3U (2007), št. 2 zboru. Na seji 2, in 3. junija je odbor sklenil oblikovati deželni zbor provizončno po štajerskem vzoru iz treh delov, ki naj bi predstavljali glavne deželne interese: 18 članov bi bilo iz vrst veleposestnikov, takih, ki so bili doslej upravičeni do navzočnosti na deželnih zborih, ter neplemiških veleposestnikov, vključno z duhovsko klopjo, 14 članov bi bilo poslancev mest in trgov, rud a rs ko-železarske industrije in inteligence, IS članov pa bi bilo iz vrst podložnih zemljiških posestnikov iz vse dežele. Člane prve skupine so volili v lontovžu 13. junija vsi veleposestniki, vpisani v deželno desko, tako stanovski kot nestanovski, ki so bili polnoletni in so od svoje posesti plačevali letni davek v višini najmanj 100 gld. Volilna pravica je pripadala le moškim in so jo lahko izvajali samo osebno. Člane druge skupine so volih mesto Ljubljana (6 poslancev), substitucija rudarskega sodišča v Ljubljani (2 poslanca), mesta Kamnik, Kranj, Novo mesto, trg Tržič — torej le kraji, ki naj bi imeli dejansko mestne interese ter v katerih sta se uveljavili industrija in trgovina -, licej in gimnazija v Ljubljani ter rudniški urad v Idriji (po enega poslanca), člane tretje skupine pa so volili podložni zemljiški posestniki po volilnih okrajih.'8 Minister za notranje zadeve je v uredbi z dne 5. 6. 1848 pojasnil glavne zakonodajne naloge bodočega državnega zbora in s tem v zvezi tudi naloge deželnih zborov. "Ministrstvo napeto pričakuje v prvi vrsti predloge stanov, da bi jih lahko ocenilo in jih vsaj v svojih osnovnih značilnostih predložilo v zakonskem osnutku državnemu zboru. Prav tako je želeno, da bi stanovi sporočili svoje poglede ne le v zadevah, glede katerih se pričakuje njihove določene predloge in sicer posebno glede sprememb deželnih ustav, kakor tudi o načinu odškodnine z? Zemljiška bremena, ki so bila proglašena ^a odvečna, marveč da posredujejo svoje izkušnje tudi v drugih nujnih Zadevah zpkonodaje. Kolikor bi o kakem vprašanju zbrali gradiva ali pripravili preddela, naj jih s svojim spremnim mnenjem pošljejo na Dunaj." v) Na Štajerskem je provizoričm deželni zbor zasedal od 13. junija do 17. avgusta ter od 6. do 8, novembra in obravnaval predvsem tri vprašanja: zemljiško odvezo, občinski red in bodočo organizacijo deželnega zbora. Za vse tri zadeve je državnemu zboru predložil kljub kratko odmerjenemu času podrobno izdelane zakonske osnutke, seveda pa jih v zboru niso več obravnavah. Ker je imel seje, še 18 AS 2, IV, šk 69, fasc. 7-1, št. 488/1848, 489/1848. Laibachcr Zeitung 13. 5, 6. 6 ,8. 6., IS. 6., 17, 6. 1848. Sammlung der ¡politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvemement-Gebiet im Königreiche llly- rien 30, št. 109, Laibacher Zeitung 13. 6 1848 ko je zasedal državni zbor, so se odzvali tudi na njegove razprave. Tako je deželni odbor protestiral proti obema predlogoma za razdelitev dežele, sam pa je predvidel delitev dežele na dve nemški in eno slovensko okrožje.20 Koroški provizoričm deželni zbor je zasedal od 17, julija do 8. septembra ter obravnaval zemljiško odvezo, občinsko retormo, deželno ustavo, odpravo patrimonialnega sodstva in šolske zadeve. Posamezna stališča so se močno razlikovala, lc pri vprašanju, ali naj bi Koroško uveljavili kot lastno deželo (kronovino), je obstajalo široko soglasje. Deželni zbor se je odzval tudi na razpravo v državnem zboru o razpustitvi obstoječih dežel. Zavrnil je predlog o "ponižanju dežele na departma" ali delitvi dežele na nacionalni osnovi. Pripravil je tudi nekaj zakonskih osnutkov.21 Na Kranjskem je razširjeni stanovski odbor sklical provizorični deželni zbor za 19. junij. Obravnaval naj bi najpomembnejše deželne interese, kot dokončno organizacijo deželnih stanov, način odveze vseh na zemljiščih temelječih urbanalnih in desetinskih dajatev ter bodočo komunalno in samoupravno ureditev. V skladu z zahtevami patenta z dne 23. 5. je poseben svet že izdelal predlog o načinu odveze desetinskih, tlačanskih in drugih urba-rialnih dajatev oziroma stontev, v pripravi je bil novi, na širši, liberalne jši osnovi temelječi predlog občinske "ustave" tako za mesta in trge kot rudi za podeželje. Prvič se je zgodilo, da je nekdo (Mihael Ambrož, poslanec volilnega okraja Višnja Gora) prevajal nemške govore poslancev v slovenščino, dva poslanca kmečkih posestnikov pa sta govorila v slovenščini. Na deželnem zboru so že v uvodu močno kritizirali sestavo deželnega zbora, potem pa se je ta razbil ob vprašanju kmečkega zastopstva in sploh ni obravnaval predloga o načinu odveze. Ne glede na to je razširjeni stanovski odbor poslal ministrstvu za notranje zadeve na Dunaj osnutek zakona o odškodnini za zemljiške in desetinske gosposke ter posebej poudaril upravičenost do primerne odškodnine. Prosil je, da vzame ministrstvo upravičence v zaščito, "ker kolikor je mogoče sklepati po doslej znanih izidih volitev z? državni zbor, bodo v njem vekposestva, vpisana v deželni deski, ostala dejansko brez Zastopstva. "-- 2,1 llwof: Der provisorische I And tag. str. 33—i 38; Gurtsmann: Der lieichstag 1848/49 und der Reichsrat 1861 bis 1865, str. 575; Stöckl: Der steiermärkische Landtag, str. 1683, Apih: S/mmdinüto 1848, str. 257,163-178. Gottsmann: Der Reichstag 1848/49 und der Reicbsrjt 1861 bis 1865, str. 575; Apih; Shvena in feto 1848, str. 163166. 22 AS 2, IV, sk. 69, fast 7-1,St 488/1848. 489/1848; gl. tudi ARHIVI 30 (2007), št 2 Članki in razprave Jože Zontar. Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 25—42 31 Na Goriškem se deželni zbor ni sestal, Sicer so pripravljali volitve po kunalnem sistemu, hkrati pa je bilo na podlagi cesarjevega sklepa z dne 19. aprila sklicano staro stanovsko zborovanje goriške grofije; potem so zastopniki te korporacije zahtevali za veleposest polovico sedežev v provizoričnem deželnem zboru. Notranje ministrstvo je odklonilo s kil c takega deželnega zbora z utemeljitvijo, da je neposredno predvidena otvontev ustavodajnega državnega zbora. V Istri zaradi različnih zgodovinskih situacij posameznih deželnih delov in pomanjkanja stanovske tradicije provizončni deželni zbor ni bil sklican. Državni zbor, ki naj bi sprejel ustavo, je zasedal od 22. julija 1848 na Dunaju, po oktobrski vstaji v prestolnici pa v moravskem Kromerižu. Na predlog Hannsa Kudlicha z dne 26. julija je postala zemljiška odveza tudi v državnem zboru nesporna nujnost, predmet spora pa je bilo vprašanje odškodnine. Načelni sklep o zemljiški odvezi je bil razglašen 31. avgusta, pri tem je bilo v zvezi z odškodnino v državnem zboru še vedno le na splošno govor o tem, da bi nekatere obveznosti odpravili s plačilom odškodnine, druge brez tega. Potem ko je bil zakon končno izglasovan, ga je cesar naslednjega dne, 7, septembra, podpisal kot svoj akt. S patentom o zemljiški odvezi je bilo določeno, da se podložništvo in razmerja med zemljiškimi gospodi in podložniki z vsemi zadevnimi predpisi nehajo, prav tako pa so sama zemljišča odvezana vseh dolžnosti, temelječih na fevdalnem razmerju. Razen razmerij, izvirajočih iz zemljiškega gospostva v ožjem pomenu besede, vključno z gorskim gospostvom, so bile odpravljene rudi obveznosti in pravice iz desetinskega, zaščitnega, odvetniškega in vaškega gospostva. Patent je določil tudi druga osnovna načela zemljiške odveze. Nadaljnja določila pa je vseboval patent z dne 4. 3. 1849, torej datiran z istim dnem kot oktroirana ustava. Kolo-nata ta določila niso zajela.23 Odprava podložniške vezi na podlagi patenta z dne 7. 9. 1848 je imela za posledico, da so morali poskrbeti za novo organizacijo lokalnih oblasti. Na 7-2, 10; Laibaclier Zeimng 6. 6., 8. 6., 24. S. 1848; Apih: S/¡me na in telo 1X4 S, str 157, 160-161; Gott s mann: Der Reichstag 1848/49 und der Reichsrat 1861 bis 1865, str. 576. Sammlung der jrolitischen Gesetze und Verordnungen für das I-aibachcr Gouvernement-Gebiet im Königreiche lllyrien 10, št. 188, 31, št. 69: P rov in z ial-Gesetzsammlung für das I lerzogtlium Steiermark 30, št. 109; RGBl 1849, št. 152; Laibacher Zeitung 24. 3., 27. 3 , 29. 3., 31. 3., 5 4. 1849; Amtsblatt zur l.aibacher Zeitung 20 9. 1849, Vilfan: Zemljiška gospostva, str. 232-233; Apih: Stepntd in leto IS48, str. 183-195; Krošl, "Zemljiška otive^ti na Kranjskem. slovenskem območju so patrimonialne oblasti do tedaj obsta|ale še na Štajerskem m v celovškem okrožju. Te so morale do uvedbe deželnoknežjih oblasti sodstvo in politično upravo provizorično še nadal|e izvajan m zanjo jamčiti, toda na državne stroške, vendar so to obveznost zelo pomanjkljivo opravljale. Po pojasnilu notranjega, pravosodnega in finančnega ministra je lahko tako obsežno in drago preoblikovanje oblasti zaživelo le postopoma. Na Kranjskem in v beljaškem okrožju pa so morala dotedanja zemljiška gospostva, ki so po večini še vodila zemljiškoknjižne urade, te še naprej voditi do organiziranja zadevnih deželnoknežjih organov. Sicer pa so obstajali m deloma deželno-knežjt okrajni komisariali deloma deželnoknežje delegirane oblastne okrajne gosposke.24 Za izdelavo osnutka ustave je državni zbor izvolil ustavni odbor, v katerem so bih zastopani po t nje poslanci iz vsakega gubernijskega območja. Med tridesetimi člani odbora (izvoljen 1. 8. 1848) je bilo kar pet Slovencev - dva Štajerca (Fran Miklošič m pravnik Jožef Krajnc/Krainz, ki je pozneje postal znan kot pisec prvega sistema avstnjskega civilnega prava, dva poslanca iz kranjsko-koroškega gubeniija, okrajni komisar v Radovljici Miha Ambrož in odvetnik Matija Kavčič, iz Pnmorja pa okrajni komisar Anton Gorup). Pri posvetovanjih ustavnega odbora sta izmed Slovencev najbolj izstopala Kavčič in Krajnc.25 Ustavm odbor je obravnaval v dveh ločenih oddelkih katalog temeljnih pravic ter preostale dele ustave. Kromeriški ustavni osnutek je temeljil na ljudski suverenosti, zato so obravanavi temeljnih pravic namenili poseben pomen, zlasti glede določbe, da vsa državna oblast izhaja iz ljudstva. Med splošnimi določili je bilo ključno vprašanje razdelitev monarhije. Dana sta bila dva predloga, na podlagi katerih naj bi historične ozemeljske tvorbe (dežele) razpustili. Po enem naj bi uvedli depart-maje po francoskem vzoru, kar bi omogočilo večjo centralizacijo, po drugem pa naj bi razdelili državo po narodnostih. To so zahtevali nacionalni programi številnih narodov, tudi slovenskega. Na prtprav- Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das l^ubacher Gouvernement-Gcbiei im Königreiche lüy-rien 30, št 197; Provinzial- Gesetzsammlung für das 1ler-zoglhum Steiermark 30, št. 115; Intelligenzblatt zur I,ai-bacher Zettung 28. 9. 1848. Isto v: Amtsblatt zur L-ai- " bacher Zeitung 30. 9., 3. 10. 1848, L-aibacher Zeitung 27. 11. 1849; Vilfan: Organizacija sodišč leta 1849 in narodnostne meje, str. 169. 25 Laibacher Zeitung 5. 10. 1848; Vilfan: Organizacija sodišč leta 1849 in narodnostne meje, str. 166; Apih: Slovenci m /eto IS4S.su. 183. 32 Članki in raz prave Jože /,(mtar: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 25^42 ARHIVI 30 (2007). Št 2 Ijalnih sestankih ožjega odbora so obravnavali obe možnosti in jo zavrnili. Le predlog, ki je temelji.! na načelu historičnih dežel je bil predložen širšemu odboru. Kavčič, ki je že 24. avgusta v državnem zboru nastopil za razdelitev historičnih dežel, se je tudi v debati v odboru izrekel proti ohranitvi lakih dežel. V svojem načrtu za razdelitev avstrijskih dežel na 14 enot je predvidel tudi Združeno Slovenijo. Manj radikalni Krajnc je izrecno izjavil, da podpira Kavčičev predlog, kolikor zadeva slovenski del Štajerske, da pa ne bo glasoval za delitev Koroške, ker je tu ločitev narodnosti teže izvedljiva kot na Štajerskem, kjer je jezikovna meja precej določna. Z glasovanjem dne 25. 1. 1849 je ustavni odbor sprejel razdelitev avstrijskega dela monarhije po historičnem načelu na 14 dežel. Na ozemljih s slovenskim prebivalstvom bi bile dežele Štajerska, Koroška, Kranjska in Primorje. Niso pa bdi pri tem dosledni, ker so gubermjsko območje Primorje razglasili za deželo in ne Istre, Goriške in Gradiš-čanske, ki so to območje sestavljale, Ce izvzamemo Tirolsko je taka razdelitev prišla tudi v osnutek ustave. Dežele so tako ostale osnovne ustavnopravne celote. Večje dežele so raz delih na okrožja, in sicer tako, da je bilo v okrožju po 400,000 do 500.000 prebivalcev. Razdelitev je prišla v poŠtcv v šestih deželah, v deželah s slovenskim prebivalstvom pa le na Štajerskem. Tam naj bi nastali dve okrožji. Sklenjeno pa je bilo, da bo razmejitev okrožij določil državni zakon, upoštevaje kolikor bo le mogoče narodnost. Ustavni osnutek je predvidel federalistično razdelitev zakonodajne pristojnosti. Izvaja! bi jo cesar na državni ravni skupaj z državnim zborom, v deželah pa skupaj z deželnimi oziroma okrožnimi zbori. Sklepom vseh zborov je moral cesar kot skupni državni organ s sankcijo podeliti zakonodajno moč. Pri sprejemanju zakonskih sklepov naj bi ime! le pravico do odložilnega veta. Da bi državni zbor upošteval federalistično strukturo, je bil zanj predviden sistem dveh zbornic, poleg ljudske še deželne. Poslanci ljudske zbornice naj bi bih voljeni na osnovi neposredne volilne pravice po večinskem načelu, poslance deželne zbornice pa bi volili deželni in okrožni zbori. Izvršna oblast je sicer pripadala cesarju samemu, kot tudi imenovanje državnih ministrov in vrhov deželne uprave, izvajali pa bi jo ministri, ki so bih parlamentu poliučno ter državnemu sodišču kot ustavnemu sodišču pravno odgovorni. Vlada, 26 Vilfan: Organizacija sodišč leta 1849 in narodnostne meje, str. 166-168. ne pa cesar, je dobila državni svet kot posvetovalni organ. Pri deželni upravi je prišlo do novosti, sprejete na podlagi intenzivnih pogovorov, in sicer naj bi območja dežel predstavljala tudi državna upravna območja, torej bi ta nadomestila gubernije, gubernije pa naj bi odpravili. V deželah, razdeljenih na okrožja, naj bi bil izvršilni organ namestnik, sicer pa deželni glavar. Omenjeni izvršilni organ naj bi skrbel ne le za državno, ampak tudi za deželno vrhovno upravo. Zanjo naj bi bil odgovoren deželnemu zboru. Za okrožno pred s to j niš tvo z okrožnim predstojnikom nt bila predvidena tovrstna odgovornost okrožnemu zboru, ker okrožni zbor ne bi bil le zakonodajni organ, marveč izrecno tudi organ uprave, m sicer glede njemu prepuščenih državnih in deželnih zadev.27 Oktroirana marčna ustava, nova organizacija državnih oblasti Potem ko so cesarske sile zavzele Dunaj, je bila nova vlada pod ministrskim predsednikom knezom Felixom Schwarzenbergom odločena revolucijo končati. Do spremembe je prišlo tudi na prestolu, 2. decembra se mu je odpovedal Ferdinand 1, nasledil ga je osemnajsdetni Franc Jožef. Novi cesar je v nastopnem manifestu ponovno zagotovil enakost vseh državljanov pred zakonom. Toda odnosi med cesarjem in ministrskim svetom na eni ter državnim zborom na drugi strani so postali na prehodu 1848/49 že zelo napeti. Osrednja sporna točka je postal člen ustavnega osnutka o ljudski suverenosti. O tem se je razpisal tudi politični tisk. Njegova formulacija nt pomenila nič manj kot določitev parlamentarne namesto ustavne monarhije. To ter možnost omejitve pravic monarha pa je bilo povsem v nasprotju z obstoječim sistemom oblasti kot s stališči ministrskega sveta in cesarja. Potem se je ministrski svet odločil, da bo po po-sveuh s cesarjem sam izdelal ustavo. Predlog, ki ga je pripravil novi notranji minister, grof Franz Stadion, je cesar skupaj s patentom o političnih pravicah sankcioniral, datirano nazaj na dan 4. 3. 1849, ko je kromeriški državni zbor izglasoval osnutek ustave. I Ikrati (7. 4.) je cesar državni zbor ra2pustil, pri tem pa se je skliceval na tO, da gremij svoje naloge ni izpolnil. "Državna ustava avstrijsko cesarstvo" je veljala za celo monarhijo, čeprav so na Ogrskem in v Gornji Italiji boji še trajali.28 27 Urauneder Die V er £as Hongsentwicklung in Österreich, srr. 106-110, 118-120. 2« RGBl 1849, st. 150, t51; Sammlung der polirischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvcme- ARHIVI 30 (2007). Št. 2 Članki in razprave Jože Z on ta r. Začetki ustavnosti na .Slovenskem, str. 25-42 33 Probleme je povzročala tudi pripadnost Avstrije % delom državnega ozemlja Nemški zvezi. Novembra 1848 je namreč nemška narodna skupščina v Frankfurtu začela obravnavati nemško državno ustavo, ki je zvezo držav preoblikovala v zvezno državo z značajem nacionalne države. Tako sta 2. in 3. člen določala, da ne sme biti noben del nemške države združen z nenemškimi deželami v eno državo. Kolikor ima nemška dežela z nenem-ško deželo istega državnega poglavarja, je treba urediti razmerje med obema deželama po načelih Čiste personalne unije. Avstrijsko notranje ministrstvo je že ob razpisu volitev za nemško narodno skupščino 19. apnla 1848 izjavilo, da se Avstrija ne more nikoli popolnoma odpovedati posebnim interesom svojih različnih, Nemški zvezi pripadajočih ozemelj, da ne more privoliti v brezpogojno podreditev zvezni skupščini ter da se ne more odpovedati samostojni notranji upravi. 13. novembra je kranjski razširjeni stanovski odbor ugotavljal, da bi se morale na podlagi tega avstrijske dežele, ki so doslej pripadale Nemški zvezi, zliu v Nemčijo, preostale pa bi bile prepuščene svoji usodi. Poudaril je, ne da bi zanikal prednosti Nemške zveze držav, da "je nadaljnji obstoj Združene Avstnje nujnost, ki je ni mogoče zanikati. Narodni skupščini v Frankfurtu ne morejo priznati pravice, da bi razpolagala z avstrijskimi deželami, od katerih največji del ni nemškega rodu. Kranjska s svojim slovanskim prebivalstom je sicer brez simpatije in proti svojemu prepričanju, le iz spoštovanja do zakonite oblasti, kije uvedla volitve za Frankfurt, volila poslance za nemški parlament; te volitve moremo sedaj v deželi samo obžalovati. Potem ko so zadnji postopki v Frankfurtu pokazali, da avstrijski poslanci v jrankfurtskem parlamentu niso zmotni preprečiti odločitve, ki bi ogrožale nadaljnji obstoj Avstrije v Nemški Z!>ezj držav, prosijo vladarja, da odpokliče avstrijske poslance ¡zfrankjurtskega parlamenta." Poziv cesarju za odpoklic poslancev iz Frankfurta je sprejel rudi izredni občni zbor ljubljanskega Slovenskega društva. Prav tako so v štajerskem provizoričnem deželnem zboru razpravljali o teh določbah osnutka nemške državne ustave, vendar večina ni podprla protesta proti omenjenim sklepom nemške narodne skupščine. Zganilo se je tudi notranje ministrstvo in 11. decembra 1848 prepovedalo vsako dopisovanje c.-kr. oblasti z državnim ministrstvom v Frankfurtu in objavljanje sklepov frankfurtskc narodne skupščine ter državnih zakonov brez njegove odobritve. Ko pa je nemška narodna skupščina sprejela ustavo ter zakon o ustanovitvi provizorične centralne oblasti ment-Gebiet im Kaaigreickc lllynen 31, st. 69; Laibacher Zeitung 25. 11 1848; 16 t., 18. i. 1849, za Nemčijo, je avstrijska vlada odpoklicala (S. aprila 1849) svoje poslance iz Frankfurta in s tem rešila vprašanje odnosa do Nemčije in obstoj monarhije.^ V Avstriji je nova ustava z dne 4. 3. 1849 med uvodnimi določili navajala enakopravnost vseh narodov. Vsak narod ima nedotakljivo pravico do ohranjanja in negovanja svoje nacionalnosti in jezika. Med državljanskimi pravicami pa je navajala pravico svobodne izbire bivališča, ukinitev odvisnosti vseh vrst, podložniŠke ali služnostne vezi, enakost pred zakonom, enako dostopnost usposobljenim do javnih služb, varstvo lastnine, pravico do pridobivanja nepremičnin ter izvajanja pridobitnih dejavnosti in prost pretok premoženja znotraj državnih meja. Kar zadeva sodno oblast je ustava določala samostojnost sodišč, izvrševanje sodstva le po državnih organih, varovanje sodnikov pred odpustitvijo z dela ali premestitvijo, ločenost in medsebojno neodvisnost sodstva in uprave, javnost in ustnost sodnih postopkov, akuzatorno načelo v kazenskih postopkih, razsojanje porotnih sodišč v vseh težkih hudodelstvih ter pri političnih m tiskovnih prestopkih. Patent o političnih pravicah, izdan hkrati z ustavo (veljal je le za avstrijski del države) je zagotavljal versko svobodo, neodvisnost Cerkva in verskih skupnosti pri upravi njihovega premoženja in njihovih lastnih zadev, znanstveno svobodo, pravico do osnovne izobrazbe tudi za manjšinske narode v maternem jeziku, pravico do peticije, svobodnega izražanja, zbiranja in ustanavljanja društev, pravico do osebne svobode, ki jo je mogoče omejiti le z zakonom, ter nedotakljivost stanovanja in pisemsko tajnost30 V bistvu je šlo za iste pravice, kot jih je navajala že ustava iz leta 1848, vendar je časopis Laibacher Zeitung poudarjal, ko je s tem seznanjal bralce, da so to nove stvari za Avstrijo. Precej zanimanja je vzbudila tudi prva javna obravnava tiskovnega sodišča s porotniki v Ljubljani 10. maja 1849. V zvezi z novo ustavo je Laibacher Zeitung objavil prispevek o nujnosti uvedbe slovenskega jezika pri sodiščih na Kranjskem. Naj dodamo, da sta tudi državni zakonik in vladni list s 1. novembrom 1849 Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche IIIy-rien 30, št, 58; RGBl 1849, št, 19; Laibacher Zeitung 27. 4., 18, 11., 23. 11 1848; Frani Uwof, Der provisorische Landrag des I lerzogthums Steiermark im Jahre 1848, Vorsehungen zur Verfassung®- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark 4/2, Graz 19001, str. 135. RGB! 1849, Št. 150, 151; Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das l.-aibacher Gouverne-mcnt-Gebicr im Königreiche Illyrien 31, št. 69. 34 Članki in razprave Jože Z cm tar: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str 25-42 ARHIVI 30 (2007), št. 2 začela izhajati v slovenščini. Za izvedbo omenjenih določb pa so bile potrebne Številne zakonske spremembe. Tako jc patent z dne 17. 3. 1849 o izvajanj« pravice do svobodnega združevanja in zbiranja že razlikoval med nepolitičnimi društvi za znanstvene, humanitarne in dobrodelne namene ter med političnimi društvi. Zaradi uvedbe ustnega in javnega sodnega postopka ter porotnih sodišč jc vladar podpisal nov provizorični zakon o kazenskem postopku in nov predpis o delovnem področju in pristojnostih sodišč v civilnopravnih zadevah.'' Državna ustava jc načelno obdržala obliko decentralizirane enotne države z določeno federaliza-cijo v obliki ustavnega osnutka državnega zbora. Enako se je odločila za kronovme kot edino delitev države. Kot kronovine na Slovenskem našteva vojvodino Štajersko in kraljestvo Ilirija, sestavljeno iz vojvodine Koroške, vojvodine Kranjske, pokneže-ne grofije Goriške in Gradisčanske, mejne grofi|e Istre ter mesta Trst z okolico. Ministrstvo za notranje zadeve je že 11. marca 1849 pozvalo celovškega in beljaškega okrožnega glavarja, naj odtlej do nove organizacije deželnih oblasti pošiljajo na gubernij v Ljubljano le pritožbene zadeve ter primere, o katerih je po obstoječih predpisih pristojen odločati deželni urad. V vseh preostalih političnih zadevah pa jc okrožni urad v Celovcu za kronovino Koroško deželna oblast in mora kot tak poslovati z ministrstvom ter bo od njega dobival tudi zahtevke. S tem je bila že nakazana rešitev, da bo kraljestvo Ilirija razdeljeno na več državnih kron o v in.12 Naslednji mesec je Laibacher Zeitung ugotavljal, da jc bil Trst razglašen za samostojno deželo ter pripomnil, da bo narod šele tedaj, ko bo uveden deželni davek, lahko izrekel pravo sodbo o smiselnosti izločitve vsake stare deželice kot lastne kronovine. Glede Istre, Goriške in Gradisčanske pa jc notranje ministrstvo pripravilo osnutek patenta, po katerem bi se te združile s Kranjsko v eno kronovino. Temu so sledili protesti iz tamkajšnjih italijanskih krogov, ki so si prizadevali za položaj kronovine in deputacije iz Istre in Goriške so se na Dunaju potegovale za priznanje samostojnosti. Dunajski časopis Die Presse je objavil članke, ki naj bi dokazovali, da jc Istra večinoma italijanska dežela in da bi bila priključitev Kranjski protinaravno 31 RGBl 1845, st. 171; 1850, st 25, 237; Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das 1 .aibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche Illyrien 35, st. 134; Laibacher Zeitung 5.4, 7. 4., 15. 5., 24. 5., 31. 5. 1849. -1- HGBI 1849, st. 26!; Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche Illyrien 31, st, 76; 1.aibacher Zeitung 15. 3. 1849. kulturno nazadovanje. Na to se je odzval Laibacher Zeitung in objavil referat gubernijskega svetnika pl. Kreizberga, iz posvetovanja o osnutku kranjske deželne ustave. Ta je utemeljeval, da ima Kranjska polno in nezastarano pravico do območij, ki so bila prvotno sestavni deli prave vojvodine Kranjske, in sicer v območju pazinskega okrožja na celotni sedanji okraj Podgrad m dele sedanjega koprskega okraja (prej okraja Fiinfenberg in Socerb) ter na staroavstrijsko Istro, ki je bila že 1374 vključena v Kranjsko in je pri Kranjski ostala do 1809, to je na sedanje okraje Belaj, Volosko ter Pazin;v območju gonškega okrožja pa na celotno ozemlje nekdanjega okraja Devin. "Remtegracija je sveta pravica vsakega naroda, ki se ji tudi Kranjska ne more odreči", "razdelitev države je treba tudi pri Kranjski vrniti na častitljivo osnovo Zgodovine." Kranjska se tudi ni nikoli po svojem doslej zakomtem predstavništvu, stanovih, odpovedala temeljni pravici do reintegracije svoje dežele, marveč jo je pogosto in ob različnih priložnostih skušala uveljaviti. Ce bodo na Dunaju upoštevali omenjene želje iz Istre in Goriške, bt se to brez kršitve kranjskega deželnega prava lahko zgodilo le z deli dežele, do katerih nima Kranjska pravice, to je do nekdanje Beneške Istre - obrežnega pasu od Milj do Plomina ter kvarnerskih otokov — in pravega ozemlje goriške in gradisčanske grofije vključno z nekaj bivšimi beneškimi enklavami. Dodaj pa je, da bi imela tudi združitev istrskega primorja ter preostanka goriškega okrožja s Kranjsko tako z državnega kot narodnostnega stališča številne prednosti. Ni dvomil, da jedro prebivalstva obeh okrožij taki združim ne nasprotuje. To jedro je v Istri in na kvarnerskih otokih, razen v bivših beneških mestih, izključno slovansko, prav tako približno sedem osmin goriškega okrožja. Peticije iz bivših beneških primorskih mest utegnejo zelo verjetno imett osnovo v italijanskih težnjah, ki so jim temelj zelo škodljive skomine in so v nasprotju s pomembnimi državnimi razlogi. Kreizbergove trditve je Laibacher Zeitung še podkrepil s statističnimi podatki in se pri tem skliceval na brošuro, ki jo je tedaj objavil Peter Kozler na Dunaju Das Program der Linken des österreichischen Reichstages, mit Rücksicht au f Slowenisch- und Italienischösterreich. 33 M Laibacher Zeitung, 28. 4., 1. 5„ 6, 28. 6., 30. 6 ,5. 7-, 7. 7., 10, 7., 14, 7. 1949; Novice kmetijskih, rokoddnih in narodskih reči 25. 5., 27. 6., 4. 7,, 11. 7., 15 8 1849. Granda: Prepir o nacionalni in državnopravni pripadnosti Istre, str. 66-74; Pleierskh O brošuri Petra Ko/lcrja, str. 379-384. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Članki in razprave Žontar: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 25—42 35 Upanja, da bodo uresničene slovenske želje, je bilo kmalu konec. Minister Alexander Bach je popustil italijanskim zahtevam in v cesarski uredbi o organizaciji sodišč v Koroški in Kranjski kronovim z dne 26. 7. 1849 je bilo območje Kranjske določeno v dotedanjem obsegu. Po mnenju Laibacber Zeitunga je bila laka odločitev nepričakovana ter je povzročila veliko bolečino. "Prizadelo nas je. da so bih naši interest tako malo upoštevani" ter poudaril, "da je šlo Za to, ali bo Kranjska posebna kronovina in bo s tem naš narod še bolj razkosan; ah bo Kranjska omejena sama nase, nasproti drugim močnim kronovmam in bo paradi svoje neznatne populacije in kol posledica tega paradi neznatnega zastopstva v državnem zboru, skoro popolnoma izginila; aH da naj združena s Primotjem zasleduje naravno pot združjtve z istovrstnimi, ter po svojem zastopstvu v državnem zboru zpi'zame spoštovanja vreden položaj. Nadalje je šlo za t°> ah bomo našo pravico na višji stopnji morali iskati doma ali v neki tuji deželi. Vprašanja so sedaj odločena: Kranjska je posebna kronovina, in višje deželno sodišče ima sedež v Celovcu. r'Teža odločitve je bila pravilno ocenjena, ker je imela daljnosežne posledice, posredno tudi na oblikovanje sloven s ko-hrvaške meje. Pokazalo pa se je, da tedanji slovenski vodilni krogi, še posebej glede na lastno sestavo in usmeritev, niso bili kos težnjam "historičnih" narodov. Bralce pa je Laibacher Zeitung tolažil s sporočilom, da naj bi bil ljubljanski občinski svet poslal vladi peticijo za združitev s Primorjem, za dodelitev lastnega višjega deželnega sodišča ter ustanovitev univerze v Ljubljani. Te zahteve je nadal|e utemeljeval dr. Ahačič v posebnem članku, sklicujoč se na stare deželne pravice.34 Formalno je bilo oblikovanje kronovin v Pri-morju končano s cesarskim sklepom z dne 1. 10. 1849 o organizaciji političnih upravnih oblasti, po katerem je mesto Trst s svojo okolico dobilo položaj državnega neposrednega mesta, pri katerem so samoupravne enote sovpadale (krajevna oziroma okrajna občina z okrožno in deželno), v administrativnem oziru pa je bilo neposredno podrejeno namestniku. Dotedanje goriško in istrsko okrožje so združili v eno kronovino, obsegajočo grofiji Goriško in Graciiščansko ter mejno grofijo Istro s skupnim deželnim zborom; ta naj bi se sestajal v Gorici. Za tako odločitev naj bi govorilo geografsko oblikovanje dežele, ki se v svojem naklonu in v vseh smereh prometa obrača proti morski obali, na njeni dotedanji administrativni zvezi, kakor tudi na okoliščini, da so v vseh njenih glavnih delih analogne nacionalne zmesi, čeprav ne vedno v enakem razmerju. Interes ter potrebe Trsta kot najpomembnejšega pristanišča in tržišča monarhije pa naj bi bili povsem posebne vrste. Z novim položajem Trsta bi se izognili tudi nevarnostim in škodi, ki bi se mestu pripetila v primeru njegove podreditve drugemu deželnemu zastopstvu s povsem drugačnimi interesi.35 Avstrijske kronovine so dobile po marčni ustavi enotno ureditev, za vsako od preostalih ozemelj (Ogrska, Galicija, Benečija, Lombardija) pa je bila predvidena posebna deželna ustava. Dotedanje stanovske ustave so bile izrecno odpravljene. Po drugi strani pa je bila celotna država odtlej enotno pravno območje. Federalistični element je bil omejen na zakonodajno oblast. Zakonodaja je bila namreč v državnih zadevah dodeljena državnemu zboru, v deželnih pa deželnim, V obeh primerih pa je bila za veljavnost potrebna sankcija cesarja kot skupnega državnega organa, ki je imel pravico do absolutnega veta. Sicer je bil deželam priznan delež tudi pri zakonodaji državnega zbora v okviru gornjega doma. Za državni zbor je bil določen sistem dveh zbornic, obe pa naj bi bih oblikovani na podlagi volitev. Zgornji dom naj bi sestavljali poslanci posameznih dežel, deloma izvoljeni izmed najvišje obdavčenih, poleg teh pa Še po dva člana, ki bi ju volili posamezni deželni zbori s cenzusom. Spodnji dom kot ljudsko predstavništvo naj bi oblikovali z neposrednimi volitvami na podlagi davčnega ah drugega cenzusa. Volitve naj bi bile ustne m javne. Kot po državnozbarskem osnutku ustave je izvršna oblast pripadala izključno cesarju, ta jo je izvajal po odgovornih ministrih in njim podrejenimi uradniki. Cesar je imenoval in odpuščal ministre in nastavljal uradnike v vseh vejah državne službe. Ustava je posebej poudarjala, da je izvršna oblast v vsej državi in v vseh deželah le ena in nedeljiva. Pristojna je bila tudi za izvajanje vseh sklepov deželnih zborov; m bilo nobene vrhovne deželne uprave na podlagi deželnemu zboru odgovorne oblasti, marveč je pristojnosti deželnega zastopstva izvajal deželni zbor sam ali pa izmed njegovih članov izvoljeni deželni odbor. Ob kroni in izvršni oblasti je bil postavljen državni svet kot posvetovalni organ. Zmanjševanje obsežnega funkcijskega in upravnega monopola državne uprave naj bi omogočala samouprava. Po ustavi naj bi imela občina neodtujljive pravice, ki jih je ustava vrednotila kot temeljne pravice, tako volitev svojih zastopnikov, 34 RGB! 1849, št 340; Laibacher Zeitung, 11.8., 14. 8-, 16. 8. 1849, RGBI 1849, št. 420. 36 Članki t» razprave Jože /omar: Začetki ustavnosti na Slovenskem, sir. 25-42 ARHIVI 30 (2007), Št. 2 sprejemanje novih članov v občinsko zvezo ter samostojno upravljanje lastnih zadev. Kot samoupravne enote je poleg občin predvidevala še okrajne in okrožne občine.36 Vlada si je postavila za cilj oblikovanje močne centralne oblasti s času primernimi reformami pravosodja in uprave ter avtonomnih občin in samostojno se razvijajočih dežel. Prvi koraki za novo organizacijo državnih organov v deželah so bili narejeni že pred začetkom delovanja vlade kneza Schwarzenberga. Dekret takratnega pravosodnega ministra Sommaruge Z dne 20. 9. 1848 je prinesel Temeljne poteze prihodnje ureditve pravosodja v avstrijskih državah. Redna sodišča naj bi bila okrajna, zborna okrajna, višja deželna sodišča in vrhovno sodišče. Razvrstitev sodišč v stopnje je bilo le deloma podobna tisu, ki je bila uzakonjena v naslednjem letu. Za pripravo nove ureditve je pravosodni minister poslal v dežele komisarje za loka-kzacijo in organizacijo, ki so morah izvesu pripravljalna dela za reorganizacijo celotnega sodnega sistema ter posebno za ugotovitev bodoče sodne teritorialne razdelitve. Štajerski provizorični deželni zbor je želel pospešiti začetek del na upravnem področju in je 6. novembra 1848 sklenil prosid ministra za notranje zadeve, da omenjenim komisarjem dodelijo politične komisarje, ki bi izvedli politično, tj. upravno okrajno razdelitev; najprej pa naj bi začeli pripravljati občinsko razdelitev.37 Novi notranji minister grof Stadion je v sklopu priprav na reformo in novo razdeUtev bodočih oblasti najprej poskrbel za disciplino med uradništ-vom. Vso oblast v gubermjih je z nedeljeno odgovornostjo poveril deželnim predstojnikom z nalogo, naj odstranijo vse uradnike, ki menijo, da se ne morejo pridružiti usmeritvi ministrstva, aU pa. da so za to nesposobni (28. 11. 1848). Se pred objavo marčne ustave pa je tudi seznanil deželne predstojnike (8. 2. 1849 guvernerja Ilirije Leopolda grofa Welsersheimba) z načeh, po katerih je nameraval izvesti politično administrativno razdelitev dežel, organizacijo oblasti ter občin. Hkrati je naročil, da sestavijo svet iz uradnikov, ki so bili izkušeni v političnem uradnem poslovanju, jim je bil znan duh novih institucij in so se v deželi dobro spoznali, ter da takoj začno priprave na administrativno razde- f» RUBI 1849, št- 150; Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das l.aibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche Illynen 31, št 69; Ijiibacher Zeitung 10. 3 1849; Hrauneder Die Verfassungsentwicklung in Österreich, str. 125-128. 37 Amtsblatt zur l.aibacher Zettung 10. 10. 1848; Vilfan: Or- ganizacija sodišča leta 1849 in narodnostne meje, str. 169- 171; Itwof. Der provisorische Landtag, str. 125-129. ktev in uvedbo občinske organizacije. Nujno je namreč potrebno, da se hkrati in v soglasju z deli pravosodnih komisij začno tudi ta pripravljalna dela.38 Kol izhodišče je grof Stadion postavil občino. Kjer je bila katastrska izmera že končana - tak primer je bil v Primorju, na Kranjskem in Koroškem — naj katastrske občine določijo kot krajevne občine. Le na ta način bo mogoče doseči, da bo imela vsaka občina sklenjeno ozemlje; to je bilo za ureditev zemljiških knjig in predpisovanje davkov neizogibno. Kjer pa kataslrska izmera še ni bila končana, naj bi se držali načela, da se prizna dejansko obstoječa krajevna občina kot taka, pri čemer naj bi bile kar se da upoštevane okoliščine, ki so bile kot vodilo pri katastrski izmeri občin, namreč sldenje-nost ozemlja. Občine naj bi se na osnovi svojih naravnih okoliščin in medsebojnih razmerij združevale v župe (Gaj/). Zato je bila nadaljnja naloga sveta pripraviti na osnovi krajevnih razmer načrt razmejitve žup tako na karti kot v obliki preglednice o površini in številu prebivalstva ter določiti njihov sedež. Poznavanje prebivalstva župe |e bilo potrebno, ker naj bi bilo osnova za izračun števila odbornikov, ki bi sestavljali okrožni zastop. Nadalje so morali začeti razmejevati politične, tj. upravne okraje. V interesu državne uprave in potrebne skladnosti pri delovanju administrativnih oblasti in sodišč je bilo potrebno — tako grof Stadion — da se meje obojih okrajev pokrivajo. Čeprav bodo morali imen po naravi stvari politični okraji na splošno večji obseg kot sodni, so morali kot pravilo upoštevati, da posamezni sodni okraji ne smejo biri razdeljeni na več političnih okrajev; po pravilu bi moral zato en politični okraj obsegau dva ali več sodnih okrajev. Velikosti posameznih političnih okrajev na splošno ni bilo mogoče natančno enotno določiti, vendar je veljalo kot pravilo, da mora vsak okraj obsegati približno 50.000 prebivalcev, z izjemo tistih območij, na katenh so manjše številno prebivalstva in večje terenske ovire zahtevale manjše okraje. Cez štiri mesece (18. 6. 1849) pa je notranji minister že objavil osnutek organizacije sodišč in pohtičnih upravnih oblasti v kronovini Kranj s ki.3y Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche Illynen 30, št. 259; l.aibacher Zeitung 16 12. 1848; Žontar Uvedba okrajne uprave na Kranjskem leta 1849, str. 529. Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das l.aibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche 1 IIy-rien 31, št. 147; Zonrar: Uvedba okrajne uprave na Kranjskem leta 1849. str. 530. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Članki in razprave Jože Žontar: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 25-42 37 Obsežna pripravljalna dela so ustvarila potrebno podlago za objavo organizacijskih predpisov. V prepričanju, da so občine dejansko temeljni kamen celotnega državnega organizma, je cesar kot prvo 7. marca 1849 podpisal provtzorični občinski zakon, ki je bil že od začetka leta v javnosti, saj ga je 4. januarja objavi] tudi Laibachet Zeining. Odbor štajerskega provizoričnega deželnega zbora je poslal ministru za notranje zadeve protest, da vsebuje zakon preštevilen nadzor in ovira občine pri svobodnem poslovanju, da je pri presoji zakonske celote čiiuti bojazen pred preveliko centralizacijo ter da bodo odpravljeni deželni zbori. Temeljna značilnost zakona je bila ločitev občinskega področja dejavnosti v naravno in preneseno. Naravno področje dejavnosti je obsegalo vse, kar je najprej zadevalo interes občine m je bilo znotraj njenih meja povsem izvedljivo. Temu nasproti je preneseno področje dejavnosti obsegalo opravljanje javnih zadev, ki jih je občini delegirala država. O zadevah naravnega področja dejavnosti je odločal občinski odbor, za zadeve prenesenega pa je bil pristojen župan. Zakon je poznal tri vrste samoupravnih enot -"občin" poleg krajevnih še okrajne in okrožne. Med krajevnimi in obema preostalima tipoma občin je obstajala velika razlika. V nasprotju s krajevno občino, okrajnimi in okrožnimi občinami ni pripadalo preneseno področje dejavnosti. Njihove naloge so zadevale po eni strani interese okraja oziroma okrožja in po drugi strani skupne interese več podrejenih občin, vendar le glede njihovega naravnega področja dejavnosti. Razlika je bila tudi v tem, da naj bi organe okrajne kot okrožne občine vsakokrat oblikovali organi podrejenih občin, okrožne občine torej ne bi volili prebivala okrožij. Realizirane so bile le krajevne občine, ne pa tudi okrajne in okrožne. Predstavništvo krajevne občine je bil voljeni občinski odbor. Ta je iz svojega okolja izvolil občinsko predstojništvo, ki so ga sestavljali župan in najmanj dva občinska svetnika. Volitve so bile ustne in javne, volilni upravičenci so bilj občani in določeni pripadniki občine, v imenu žena so lahko volili možje.4*1 Za deželna glavna in okrožna, laliko pa tudi druga pomembna mesta, je bilo predvideno, da dobijo z zakonom lastno "ustavo".41 *> RGBl 1849, št. 170; Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen tiir das Laibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche lllyrien 31, št. 100, 132; Laibacher Zeitung 4. 1., 18. 1., 2. 6, 1849; Polec, Uvedba občin na Kranjskem 1849/50, str. 686-728. 41 Občinski red za Ljubljano: I.GHI 1849, št. 276: Kambič Pravni in praktični vidiki ljubljanske občinske avtonomije, str. 150-151, 157. Sledil je predpis o novi organizaciji sodišč. Temeljne poteze nove sodne ureditve, ki jih je potrdil cesar 14. junija i849, so predvidevale okrajna sodišča, okrajna zborna sodišča, deželna sodišča, kavzalna sodišča, višja deželna sodišča ter vrhovno in ka-sacijsko sodišče, njihove pristojnosti ter instančni postopek v civilnih zadevah in kazenskem sodstvu. (Z organizacijskim zakonom za sodišča z dne 28. 6. 1850 so bila kavzalna sodišča združena z deželnimi sodišči v skupino, ki se je glasila: deželna sodišča s trgovinskimi in rudarskimi senati ter trgovinska sodišča). Kot poslcdica akuzatornega načela v kazenskih zadevah so bila vpeljana državna pravdništva (tožilstva). Pri višjih deželnih sodiščih ter pri vrhovnem in kasacijskem sodišču je bil nastavljen generalni državi pravdnik (generalni prokurator), pri deželnih sodiščih pa državni pravdniki (državni prokurator) i). 'i2 S cesarskimi uredbami je bila nato določena razmejitev območij sodišč v posameznih deželah skladno z novo občinsko in politično razdelitvijo (25. 7. 1949 na Štajerskem, 26. 7. 1849 na Koroškem in Kranjskem, 1. 8. 1849 na Goriškem in Gradiščanskem z Istro ter v mestu Trst z okolico). Štajersko so po dogovoru z notranjim ministrstvom o politični delitvi dežele razdelili na 67 okrajnih sodišč (od teh jih je bilo 16 prvega razreda in obenem okrajnih zbornih kazenskih sodišč) z deželnimi sodišči v Leobnu, Gradcu in Celju. Pravosodni minister dr. Alexander Bach (21. II. 1848 je zamenjal Sommarugo) je ugotavljal, da je bilo treba pri razdelitvi na deželna sodišča upoštevati različnost teritorija, panoge pridobitnih dejavnosti in narodnost prebivalcev. Tako so celjskemu deželnemu sodišču dodelili južni del Štajerske, po večini s Slovenci naseljeno območje Drave in Save, to je dotedanje celjsko okrožje skupaj z južnim delom dotedanjega mariborskega okrožja, ki je bilo naseljeno skoraj izključno s Slovenci, Izbira Celja za sedež deželnega sodišča, v katerem "je dobila slovenska narodnost svoje najodličnejh zastopstvo, je bila nujna posledica načela narodnostne enakopravnosti". Pomanjkljivost njegove "nesrediŠčne" lege je v veliki meri odpravljala lahka dostopnost, ki jo je zagotavljala skozi območje deželnega sodišča speljana železnica. Gradec je bil določen kot sedež višjega deželnega sodišča,43 12 RGBI 1849, št 278; 1850, št. 258; Vilfan: Organizacija so- dišč leta 1849 in narodnostne meje, str. 171; Ogrizek: Sodstvo v letih 1848-1918. str. 139-147. 43 Iti 1 HI 1849, št. 339, Vilfan: Organizacija sodišč leta 1849 in narodnostne meje, str. 173-175. 38 Članki in razprave Jože Kontor Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 25-42 ARI 1IYI 30 (2007), št. 2 Koroško so razdelili na 29 (od teh jih je bilo 5 prvega razreda in obenem okrajnih zbornih kazenskih sodišč) z deželnim sodiščem v Celovcu, Kranjsko pa na 32 okrajnih sodišč (od teh jih je bilo 7 prvega razreda in obenem okrajnih zbornih kazenskih sodišč) z deželnima sodiščema v Ljubljani in Novem mestu. Pravosodni minister dr. Alexander Bach je ugotavljal, da na Koroškem jezikovne meje med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom ni bilo mogoče upoštevati pri sodni razdelitvi, "ker nista obe ljudstvi niti geografsko, niti glede na promet ali siceršnje interese ločena." Kranjsko pa je bilo treba jezikovo obravnavati kot celoto. Višje deželno sodišče je bilo za obe deželi skupno, in to v Celovcu.44 Goriško in Gradiščansko, Istro in mesto Trst z okolico so razdelili na 30 (od teh jih je bilo 7 prvega razreda in obenem okrajnih zbornih kazenskih sodišč) z deželnimi sodišči v Gorici, Trstu in Ro-vinju. V Trstu je bilo poleg višjega deželnega sodišča tudi trgovinsko in pomorsko sodišče. Zaradi notranje povezanosti deželnih delov tako geografsko kot gospodarsko, zaradi nagnjenja ljudstev, velikega vpliva, ki ga ¡e imelo trgovsko mesto Trst na interese ter promet sosednjih deželnih delov, pri določitvi območij sodišč višje stopnje niso smeh upoštevati dotedanje meje okrožij. Razdelitev sodnih območij po jezikovnih mejah ni bila izvedljiva, ker so v teh deželnih delih bivali Slovani in Italijani med sebo| pomešano. Tako je le Štajerska dobila v skladu z etničnimi načeli oblikovana okrožja.45 Konkretno organizacijsko izvedbo so naložili deželnim komisijam za uvedbo sodišč. Nova sodišča so morala začeti delovati 1. 7. 1850. Znamo breme, ki ga je povzročila nova sodna ureditev za državo v primerjavi s stroški za prejšnjo ureditev, je pravosodni minister upravičeval z zagotavljanjem zanesljivega, neodvisnega in učinkovitega izvajanja sodstva, ki bo ustrezalo potrebam dežele in zahtevam časa. Temeljne poteze za organizacijo političnih upravnih oblasti, ki jih je potrdil cesar 26. junija 1849, so predvidele na čelu uprave političnih okrajev okrajne glavarje, na čelu uprave okrožij okrožne predsednike in na čelu uprave posameznih krono-vin namestnike. Okrajni glavar je moral upravljati nižje politično poslovanje, to pa je predstavljalo z zakoni modificirano področje dotedanjih političnih 44 RGBl 1849, št. 340; Ladbacher Zeitung 7. 8. 1849; Vilfan; Organizacija sodišč leta 1849 in narodnostne meje, str. 175-182. 45 RGBl 1849, št. 343; Vilfan: Organizacija sodišč leta 1849 in narodnostne meje, str, 182. gosposk in okrožnega urada. Težišče upravne dejavnosti pa je bilo preneseno v okrožja; pritožbe proti odločitvam okrožnih predstojnikov je bilo treba posla» notranjemu ministrstvu. Ker je postalo sedaj okrožje najpomembnejše, so ustvarili večja okrožja. V manj šili deželah, ki se niso delila na okrožja, pa so namestnikom obenem zaupali funkcijo okrožnega predstojnika. Avtor Temeljnih potez, notranji minister grof Stadion, ki pa ga je pri objavi predpisa zaradi bolezni nadomestil pravosodni minister dr. Aleksander Bach kot začasni notranji minister (dejansko je bil imenovan za notranjega ministra 28. 7.), je v tem videl možnost, kako bi historične deželne enote odpravili v korist modeme upravne strukture. Tako so se obstoječe tradicionalne dežele sicer ohranile, ne pa njihova vloga kot modeme srednje upravne ravni. To so spoznali tudi štajerski deželni stanovi; odbor pro-vizoričnega deželnega zbora je prosil notranje ministrstvo, naj nova okrajna glavarstva neposredno podredi namestništvu, glede predlaganih okrožnih prcdstojništev pa počaka, da bo naslednji deželni zbor, sklican na temelju državne ustave, dokončno odločil skupaj z vladarjem o provizoričnem občinskem redu in obstoju okrožnih občin.4* S cesarskimi sklepi je bila nato določena organizacija političnih upravnih oblasti v posameznih kronovinah (13. 8. 1849 za Štajersko, Koroško in Kranjsko, 1. 10. 1849 pa za Trst z njegovo okolico, v grofijah Goriški in Gradiščanski ter v mejni grofiji Istri), m sicer po načelih, ki so jih predpisali za Češko (31. 7. 1849). Ta so poudarjala, da politični okraj ni neka samovoljno oblikovana administrativna enota, marveč predvsem na skupnosti interesov temelječ poglavitni dejavnik občinskega življenja, ki najde v okrajnem odboru in na višji stopnji v okrožnem zastopu svoje naravno predstavništvo. V vojvodini Štajerski je bil za sedež namest-ništva določen Gradec. Skladno z območji deželnih sodišč so Štajersko razdelili na tri okrožja, od katerih je eno obsegalo Zgornjo Štajersko (dotedanji judenburško in bruško okrožje), drugi Srednjo Štajersko (dotedanje graško okrožje z nekaterimi deli mariborskega okrožja) in tretji Spodnjo Štajersko (dotedanje celjsko okrožje skupaj z južnim delom mariborskega). Glede na pomen mest, ugodno lego ob glavnih rekah dežele ter prometne povezave so bili določeni kot sedeži okrožnih p red s to j niš rev Bruck, Gradec in Maribor. Pri izbiri teh mest so upoštevali njihov pomen, ugodno lego ob glavnih « KG BI 1849, št. 295; Laibachcr Zeitung 30. 10, 1849; Vilfan: Organizacija sodišč leta 1849 in narodnostne meje, str. 172. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Članki in razprave Jože Žontar: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 25-42 39 rekah dežele ter prometne povezave. Za Štajersko je bilo predvidenih 19 okrajnih glavarstev, njihova območja pa določena na osnovi sodnih okrajev. Za Koroško je bil določen Celovec, za Kranjsko pa Ljubljana kot sedež namestnika. Zaradi manjše razsežnosti in enakih interesov njenega prebivalstva delitev Koroške na okrožja niso šteli za potrebno, prav tako ne delitve Kranjske, in to niti zaradi teritorialne razsežnosti niti zaradi števila prebivalstva ali različnih interesov. Na Koroškem naj bi bilo sedem okrajnih glavarstev, na Kranjskem pa deset,^ Za Trst ter kronovino Goriško z Gradiščansko in Istro je bil določen sedež skupnega namestnika v Trstu, ki je postal istočasno tudi šef pomorskega gubernija, pristojnega za pomorske zadeve, obsegajoče pomorsko zdravstvo, pristaniške zadeve, patentiranje ladij in konzularne zadeve. Dežela Goriška 7, Gradiščansko in Istro se je delila na dve okrožji, eno sta tvorili grofiji Goriška in Gradiš-čanska, drugo pa mejna grofija Istra. Za začetek je bil določen le uradni sedež okrožnega predstoj-mštva v Gorici. Goriško-gradiščansko okrožje je obsegalo 4, istrsko pa 7 okrajnih glavarstev.411 Za konkretno izvedbo politične organizacije v deželah so bile imenovane deželne komisije, ki so morale delovati v soglasju s komisijami za uvedbo sodišč. Medtem ko so izvajali pripravljalna dela za uvedbo politične organizacije, so morali poskrbeti tudi za konstituiranje občin na osnovi občinskega zakona.49 Nove politične oblasti so morale začeti delovati 1. 1. 1830, nova sodišča pa J. 7. 1850.50 p„ razrešitvi reklamacij je namestništvo za Kranjsko 8. 3. 1850 objavilo dokončno deželno razdelitev za Kranjsko po deželnih sodiščih, okrajnih glavarstvih, kazenskih okrajnih sodiščih, okrajnih sodiščih, davčnih uradih, katastrskih občinah in naseljih. Obsežen elaborat je dokaz za ta, kako veliko delo je bilo opravljeno.Istočasno s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi so ustanovili vojaško organizirane deželne varnostne straže (žandarmenjo) kot policijski organ, ki naj zagotavlja delovanje državnih oblasti. Pri tem so se zgledovali po lombardski žandanneriji.52 47 RGBl 18«, Št. 152, 373, 374, 375; Imbach er Zeitung 21. 8. 1849; Vilfan: Organizacija sodišč leta 18-19 in narodnostne meje, str. 183. 48 RGBI 1849, št. 420. 4y RGBl 1849, št 2?5; Laibacher Zeitung 6.9. 1849. LG BI za Kranjsko 1849, št. 26, 1850, št. 134, Laibacher Zeitung 27. 12. 1849. LGB1 za Kranjsko 1850, št. 92; Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung 24. 11. 1849. 52 RGBl 1849, šr. 272. Konec decembra 1849 so bistveni predpogoji, namreč določitev kronovin v okviru opredelitev državne ustave, reforma občin m organizacija uprave že dosegli tako stopnjo, da je vlada napovedala možnost objave deželnih ustav v avstrijskih krono-vinah. S cesarskimi patenti z dne 30. 12. 1849 so dobile nato posamezne kronovine oktroirane deželne ustave ter deželne volilne rede. Zakonodajalec je bil postavljen pred težavno nalogo, kako dati deželnim zborom položaj in ureditev, ki bi ustrezala njihovi dvojni vlogi kot zakonodajnemu telesu v državi ter kot avtonomno odločujočemu samoupravnemu predstavništvu višjega reda v deželi ter kako poiskati razmejitev med državno izvršno oblastjo ter med pristojnostmi odločanja in uprave deželnih zastopstev in njihovih organov. Za razliko od držav nozborskega osnutka ustave so bili deželni zbori po marčni ustavi koncipirani kot zastopstva interesov in oblikovani na osnovi neposrednih volitev. Kranjski deželni zbor je štel 32, štajerski pa 60 poslancev. Poslance naj bi volili trije volilni razredi: najvišje obdavčeni v deželi, v volilnem redu navedena mesta, trgi m industrijski kraji ter preostale občine, in sicer okvirno vsak po eno tretjino. Za posamezne volilne razrede je bil določen davčni ali drug cenzus. Volitve naj bi bile vsaka štiri leta in kot državnozborska in občinska praviloma javne. Deželni zbori so imeli zakonodajno pravico v deželnih zadevah, k tem pa so šteli zlasti poljedelstvo, javne zgradbe (grajene iz deželnih sredstev), dobrodelne ustanove in deželni proračun. V okviru državnih zakonov bi smeli izdajati ožja določila o občinskih, cerkvenih in šolskih zadevah ter zadevah oskrbe vojaštva. Za vodstvo deželnega zbora je bil predviden predsednik, ki bi ga poslanci izvolili izmed svojih članov. Deželni zbor naj bi nadalje izvolil izmed svojih članov deželni odbor, ta pa bi skrbel za upravljanje tekočih zadev, dostavljal poročila in zahtevke o deželnih zadevah državnim organom v času, ko deželni zbor ni zasedal, ter skrbel za oskrbovanje deželnega premoženja. Na Kranjskem bi imel 5, na Štajerskem pa 6 članov. Po enega člana bi volili poslanci posameznega volilnega razreda, preostale pa celoten deželni zbor. Stanovske ustave je marčna ustava razveljavila; tekoče stanovske zadeve so morali do volitev v deželne zbore voditi stanovski poverjeniški kolegiji tako kot pred letom 1848. To je pomenilo, da so odpravili komaj oblikovana provizorična deželna zastopstva.53 53 RGBl 1850, št, 8 za Koroško, št. 9 za Kranjsko, št. 12 za Štajersko, Št. 26 za Goriško-Gradiščansko in Istro; 1. lici- 40 Članki in razprave Jože Zunt.ir: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 25^+2 ARHIVI 30 (2007), Št. 2 "Ustava" Trsta (12. 4. 1850) ni primerljiva s preostalimi deželnimi ustavami. Trst je bil občina, kot državno neposredno mesto pa tudi kronovina, zato je imel njegov mestni svet značilnosti deželnega zbora. Njegova sestava je slonela na povsem drugačnih temeljih kot pri preostalih deželnih zborih. Tržaška mestna "ustava" je bila bližja mestom z lasmim statutom.54 V letu 1851 je bilo očitno, da sc je nadaljnje izvajanje marčne ustave ustavilo. Razpisane niso bile volitve v državni zbor ter v deželne zbore. Dva predpisa sta že nakazovala prehod v neoabsolu-tizem: po prvem so postali ministri odgovorni izključno monarhu, po drugem je državni svet postal kot kronski svet izključno posvetovalni organ monarha. Prvo je bilo v nasprotju z ustavnimi načeli, drugo pa 7. intencijami ustave 1849. Hkrati je vladar pozval vlado, da zrelo in preudarno razmisli o obstoju in možnosti izvedbe ustave.55 Tri cesarske uredbe z dne 31. 12. 1851 (t. i, silvestrski patenti) so nato tudi formalno končale zgodnjeustavno obdobje.56 Viri in literatura Viri Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, šk 69 Allgemeines Reichs-Gesetz- und Regierungsblatt fiir das Kaisenhum Österreich Amtsblatt zur Laibacher Zeitung Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung Laibacher Zeitung Landesgesetz- und Regierungs-Blatt Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči Politische Gesetzsammlung Provinzial-Geserzsammlung für das Herzogthum Steiermark Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibchcr Gouvernement-Gebiet im Königreiche Illyrien lageheft /um RGBl 1850, str. 3-12; Ilwof: Der provisorische ] -indtajJ, atr. 145. 54 RGBl 1850, st. 139; Cova: Der Landtag der rcichsun-mittelbaren Stadt Tricst und ihres Gebietes, str. 19211928. 55 RGBl 1B5l.iL 194,196,197, liGBl 1851, sr. 194, 196, 197; 1852. st. 2.3. Literatura Apih, fosip: Slovenci in leto 1848. Ljubljana: Ma-uca slovenska, 1888. Binder, Ins M.: Der Kärntner Landtag. Die Habsburger Monarchie 1848—1918 (ur. Helmut Rump-ler in Peter Urbanitsch). VII/2. Wien: Osterreichische Akademie der Wissenschaften, 2000, str. 1719-1737. Brauneder, Wilhelm: Die Verfassungsentwicklung in Österreich 1848 bis 1918. Die Habsburger Monarchie 1848-1918 (ur. Helmut Rumpler in Peter Urbanitsch). VTI/1, Wien: Osterreichische Akademie der Wissenschaften, 2000, str. 69—237. Cova, Ugo: Der Landtag der reichsunmittelbaren Stadt Tricst und ihres Gebietes. Die Habsburger Monarchie 1848-1918 (ur. Helmut Rumpler in Peter Urbanitsch). VIl/2. Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2000, str. 19191949. Gousmann, Andreas: Der Reichstag 1848/49 und der lleichsrat 1861 bis 1865. Die Habsburger Monarchie 1848—1918 (ur. Helmut Rumpler in Peter Urbanitsch). VII/1, Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2000, str, 569-665. Grafenauer, Bogo: Slovenski kmet v letu 1848. Zgodovinski Časopis 2/3 (1848/49), str. 7-68. G t an da. Stane: Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1995. Granda, Stane: Prepir o nacionalni in državno-pravni pnpadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49. Kronika 37 (1989), Št. 1-2, str. 66-75. Ilwof, Franz: Der provisorische Landtag des Herzogthums Sreiennark imjahre 1848. Vorsehungen Z/ir Verfassung- und Venvaltungsgeschichte der Steiermark (1900), št. 4/2, str. 1-153. Kambič, Marko: Pravni 111 praktični vidiki ljubljanske občinske avtonomije od marčne revolucije do propada monarhije. Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani 55 (1995), str, 119-169. Krošl, Anton: Zemljiška odveza na Kranjskem, Ljubljana: s, n., 194.1. Melik, Vasilij: Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem. Zgodovinski Časopis 2/3 (1848/49), str. 69134. Ogrizek, Emica: Sodstvo v letih 1848-1918. Pravo-zgodovina-arhivi I. Prispevki z? Zgodovino pravosodja (ur. Jože Zontar). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2000, str. 139-172. Pleterski, Janko: O brošuri Petra Kozlerja. Ges-trinov zbornik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: ZRC SAZU, 1999, str, 379-385. ARHIVI 30 (2007), si. 2 Članki m razprave Jože /.ontir Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 2S—42 41 Polec, Janko: Uvedba občin na Kranjskem 1849/50. Zgodovinski časopis 6/7 (1952/53), sir. 687-728. Rahten, Andrej: Der Krainer Landtag. Die Habsburger Monarchie 1848-1918 (ur. Helmut Rumpler m Peter Urbanitsch). VII/2. Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2000, str. 1739-1768. Stöckl, Edith Marko: Der steiermärkische Landtag. Die Habsburger Monarchie 1848—1918 (ur. Helmut Rumpler in Peter Urbanitsch). VII/2. Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2000, sur. 1683-1718. Velidova, Ljuba A.: Volitve v avstri|ski državni zbor v slovenskih deželah v letu 1848. Zgodovinski Časopis 40 (1986), str. 431-439. Vilfan, Sergij: Organizacija sodišč leta 1849 m narodnostne meje (zlasti na Štajerskem in Koroškem). Zgodovinski časopis 42 (1988), str. 165-188. Vilfan, Sergij: Zemljiška gospostva. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, str. 75-239. Zontar, Jože: Uvedba okrajne uprave na Kranjskem leta 1849. Melikov gornik (ur. Vincenc Rajšp et al.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001, str. 529-550. Zusammenfassung DIE ANFANGE DER VERFASSUNGSMÄßIGKEIT IN SLOWENIEN Am 13. März 1848 brach in Wien eine Revolution aus, die große Veränderungen der Reichsordnung erforderlich machten. Nach zwei Tagen versprach der Kaiser durch ein Patent eme Reichsverfassung und berief die Landständc ein. Diese tagten nicht mehr in ihrer früheren Kurie, sondern wurden auch mit Vertretern von Städten, nichtadligen Großgrundbesitzern und des Bauernstandes erweitert. Sic behandelten vor allem die Frage der Grundentlastung und auch einige andere Fragen wie die Verbesserung des Justizwesens, des Volksschulwesens und des nationalen Erfordernisses. In Wien tagten die Vertreter der Landstände des Österreichischen Teils der Monarchie auf dem ständischen Zentralausschuss und beschäftigten sich vor allem mit der Frage der neuen Landesverfassungen, der Gerne in de Ordnungen und der Grundcntlastung. In Zusammenarbeit mit dem ständischen Zentralausschuss arbeitete die Regierung unter Federführung des Innenministers Franz Baron Piliersdorf eine Verfassung aus, die am 25. 4. 1848 in Kraft trat. Es folgten Wahlen der Abgeordneten zum Reichstag. Die erweiterten Landständc mussten nun aus den Vertretern der wichtigsten Landesinteressen, d. h. von Intelligenz, Industrie, nichtadligen Großgrundbesitzern und Bauernstand, provisorische Landtage bilden. Die Wahlen der Abgeordneten fanden im Juni statt. Auf der Tagesordnung der provisorischen Landtage standen vor allem die Grund ent lastung, die Gern ein de Ordnung, die Orga-msaiion des Landtags, die Änderungen der Landesverfassungen und die Art und Weise der Entschädigung für die Grundlasten. Der Reichstag, der zunächst in Wien tagte und nach dem Oktoberaufstand nach Kremsier in Mähren verlegt wurde, stimmte über das Gesetz über die Grundendastung ab, worauf dieses am 7. 9. vom Kaiser als seine Urkunde unterzeichnet wurde. Die Schlüssclfragc bei der Vorbereitung des Verfassungsentwurfs war die Gliederung der Monarchie, Die Vorschläge, an die Stelle der Länder Departements nach französischem Muster treten zu lassen bzw. die Monarchie nach Volksstämmen zu gliedern, wurden nicht angenommen. Die Mehrheit hielt an der Gliederung des österreichischen Teils der Monarchie in 14 Länder nach dem historischen Grundsatz fest. Nach der Einnahme Wiens durch che kaiserlichen Truppen und der Thronbesteigung Franz Josephs kam es aufgrund der Bestimmung im Verfassungsentwurf über die Volkssouveränität zu immer größeren Spannungen mit dem Hof. Im März sanktionierte dann der Kaiser die Reichs Verfassung, die er dem Ministerrat vorlegte, und löste den Reichstag auf. Die Verfassung sah die Kronlander als einzige Gliederung des Kaiserreichs vor. In den Gebieten mit slowenischer Bevölkerung waren als Kronländer zuerst Kärnten und Triest als reichsunmittelbare Stadt anerkannt. Hinsichtlich Istrien, Görz und Gradisca war zunächst vorgesehen, dass sich diese mit Krain zu einem Kronland vereinigen. Doch Innenminister Alexander Bach, aufgnind des italienischen Widerstands unter Druck, gab nach und bildete aus diesem Gebiet zwei Kronlander: Krain in den damaligen Grenzen und ein die Grafschaft Görz und Gradisca und die Markgrafschaft Istrien umfassendes Kronland. Die Kronlander erhielten gemäß der Reichs Verfassung eine einheitliche Ordnung, wahrend für jedes der übrigen Länder eine eigene Landesverfassung vorgesehen war; die bis dahin bestehenden ständischen Verfassungen wurden explizit aufgehoben. Die Gesetzgebung fiel in den Reichsangelegenheiten dem 42 Članki in razprave |o«- Zon ta r: Začetki ustavnosti na Slovenskem, str. 25—42 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Reichstag und in den Ländern den Landtagen zu. in beiden Fallen war jedoch die Sanktion des Kaisers notwendig. Die vollziehende Gewalt oblag ausschließlich dem Kaiser, Die Abschaffung der Leibeigenschaft erforderte eine Neuorganisation der lokalen Herrschaftsstrukturen. Am 17. 3. 1849 unterzeichnete der Kaiser ein provisorisches Gemeindegesetz, dem Vorschriften über eine Neuorganisation der Gerichte und Verwaltungsbehörden und im Weiteren die Ordnung der Gemeinden, Bezirksgerichte und Bezirkshauptmannschaften folgten. Einzig die Steiermark wurde auch in Landkreise gegliedert, wobei die Sprachgrenze zwischen der deutsch- und der slowenischsp rachigen Bevölkerung Berücksichtigung fand. Mit dem kaiserlichen Patent vom 30. 12. 1849 wurden den einzelnen Kronländern Landesverfassungen und Landes Wahlordnungen aufoktroyiert, zu Wahlen in den Reichstag und in die Landtage ist es jedoch nicht mehr gekommen. Drei kaiserliche Anordnungen vom 31. 12. 1851 — die sog. Siivesterpatente - beendeten daraufhin das Frühstadium der Verfassungsmäßigkeit auch in formaler l finsicht. Arhivi 30 (2007) št- 2. str 43-56 Članki in razprave 43 1.01 Izvirni znanstveni članek 314.742(73=163.6)"18/1914" Prejeto: 2. 8. 2007 "Potrebnost in nujnost obrambnega arhiva"1 (1912): skrb za obstoj Slovencev in izseljenstvo MARJAN DRNOVŠEK dr. zgodovine, arhivist in znanstveni svetnik Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana e-pošta: marjandr@zrc-sazu.si IZVLEČEK Članek povezuje slovensko izseljenstvo V obdobju do prve svetovne vojne % vprašanjem zavedanja pomena te problematike s stališča ohranjanja arhivskih in drugih virov ter raziskovalnega dela. Bogatejša je takratna publicistika in malo je razprav, kt bi analizirale izseljenstvo tistega časa. To je bil čas bolj političnih, ideoloških in čustvenih odzivov kot pa čas ugotavljanja realnih dejstev, upoštevaje slovensko izseljenstvo. KLJUČNE BESEDE; slovensko izseljenstvo, Združene države Amerike, namdnoobrambno delo, arhivsko gradivo, publicistične in znanstvene analize izfeljenstva ABSTRACT 'THE NEED AND THE. NECESSITY FOR A PROTECTION ARCHIVE" (1912): CARE FOR THE EXISTENCE OF THE SLOVENIANS AND SLOVENIAN EMIGRATION The article links the issue of Slovenian emigration till World War 1 with the issue of the people's awareness as to the importance of this subject, particularly as far as preservation of archival and other sources of research work is concerned While publicistic work of that time is well preserved, there are but a few papers analyzing the emigration issue of the time. It was a time for political, ideological and emotional experience, and not so much a time for establishing facts in regard to the issue of Slovenian emigration. KEY WORDS: Slovenian emigration, the United States of America, national-defense activities, archives, publicistic and scientific analysts of the emigration issue Beseda arhiv izhaja i/ j^škega 'are h ¿¡on', in se je z latinskim izrazom 'archivum' prenesla v sodobne jezike. Grška oznaka je pomenila poslopje višjega mapstratnej>a uradnika, pozneje poslopje, v katerem so hranili javna pisma in listine. Glej: Zontar, 2003, str. 18. 44 Članki in ra/prave ARIHVI 30 (2007), št. 2 Marjan Drnovšek "Potrebnost in nujnost obrambnega arhiva" (1912): skrb /a obstoj Slovencev m izseljen s tvo, str. 43-56 Uvod "Majhen narod, ki ima dosti vrednih ljudi, je več vreden ko veliki, ki obstoja ¡z samih socijalnih ničel" Slavko Klepec, 1910 V času velikih kriz v preteklem stoletju, ki so se okrepile v letih pred obema svetovnima vojnama, se ¡e pred javnost in zlasti med razmišljajočimi po-, samczniki postavilo vprašanje: kaj bo s Slovenci, kako ohraniti narodno identiteto, slovenski prostor in ne nazadnje, na kaj se naslonili v prizadevanjih za obstoj. Maloštevilnost (in ne majhnost!) v omenjenem stoletju ni pomenila prednosti, prav nasprotno. To je bil čas velikih narodov oz. držav, velikih ideologij, gospodarskega in vojaškega ekspan-zionizma - vse pa je kulmimralo z vojnama. Posledice prve in čas druge sta pomenila, da omenjena skrb za obstoj Slovencev ni bil prazen strah. Preteklo stoletje je bil tudi čas, ko se je počasi in vztrajno oblikoval odnos do ostankov preteklosti, tudi arhivskega gradiva. Tudi dt> izseljenskega arhivskega gradiva. V obdobju fin-dc sičela, zlate dobe Avstrije — že z zametki propadanja — so bili tudi slovenski poskusi vključevanja pomena ostankov preteklosti (poleg že priznanega pomena slovenskega jezika in literature), med njimi tudi arhivskega gradiva. Nedvomno je skrb za arhivsko in drugo kulturno dediščino pomemben temelj ohranjanja slovenske kulturne identitete v domovini in tujini. Odnos do slovenskega izseljenskega gradiva je v preteklosti nihal, tako v vsakokratni Sloveniji kot v izscljenstvu.- Gradivo o migracijah, ki je nastajalo na vseh ravneh vseh državnih okvirov, v katerih so živeli Slovenci, je postal del — če se je le ohranil — današnje arhivske dediščine. Bolj neoprijemljivo pa je gradivo, ki je nastajalo — in še vedno nastaja — med izseljenci v tujim. Načeloma je stvar arhivske zakonodaje države, v katero so se izselili. S prispevkom žciim osvetliti začetke zavedanja, da arhivsko in drugo gradivo o izscljenstvu pomeni del "orožja" Slovencev tako v delovanju proti ger-mamzacijskim pritiskom na Slovenskem, kot tudi prori "izginjanju" Slovencev v izseljenstvu. Ta zavest se je oblikovala v zadnjih desetič t jili obstoja habsburške monarhije, ki sta jo zaznamovala dva fenomena, prvič, vse večje nacionalno nasprotje med slovenskim in nemškim prebivalstvom na vsem slovenskem etničnem ozemlju s poudarkom na severni etnični meji (Koroška), in drugič, iz leta 2 Drnovšek. 2002. str. 215-223. v leto več izseljevanja Slovencev, predvsem v Združene države Amerike. Obe "grožnji" za obstoj slovenskega naroda sta bili nenehno živi na vseh ravneh slovenskega javnega življenja. Občutek ogroženosti med razmišljajočimi Slovenci je porajal različne oblike nasprotovanj 111 nasprotnih akcij. To je bilo pomembno tudi, ker Avstrija ni imela večjega posluha za ureditev narodnega vprašanja v okviru monarhije, kjer se je krepil napadalni nacionalizem politično in gospodarsko prevladujočega prebivalstva nemške, madžarske in na Primorskem italijanske narodnosti, kot tudi ne vprašanja izseljevanja. Tako ni sprejela izseljenskega zakona1 do svojega propada in mnogi so celo menili, da je s svojim (ue)ravnanjem pospeševala izseljevanje slovanskih narodov v korist Nemcev in Madžarov.4 Občutek ogroženosti je imel osnove v narodnostnem preporodu do takrat politično m drugače podrejenih, večinoma slovanskih narodov monarhije, vključno s Slovenci. Nastajale so narodnojirebudne in narodnoobrambne organizacije, ki so krepile slovensko narodnostno (samo)zavesL Ena najpomembnejših je bila leta 1885 ustanovljena Družba sv. Cirila in Metoda, ki je v Šolstvu pomenila odziv na nemški Deutscher Schulverein (*1880) in italijansko društvo Lega Nazionale (naslednico Pro Patrsc).5 Kar zadeva izseljenstvo, naj omenim ustanovitev Dnižbe sv. Rafaela v pomoč izseljencem na poti in v tujini (* 1907), ki je nastala z zamud»), saj jo je Nemčija dobila že leta 1878, na Dunaju pa jc delovala od leta 1890. V zaščito slovenskih izseljencev so delovali zlasti v okviru katoliške Cerkve, med posamezniki naj omenim predvsem delo Janeza Evangelista Kreka m poudarjanje iz seljenske problematike v krščansko socialnih organizacijah, npr. Slovenski krščansko-socialni zvezi,® V svojem okviru so ustanavljali odseke za izseljevanje, seveda na katoliški osnovi. Ideje o varstvu oziroma obrambi slovenskih izseljencev Svarila izseljencem pred izseljevanjem s temnimi stranmi življenja v tujini, izgubo lastne, narodne in verske identitete so bila močna predvsem v ka- ' Sprejela ga je le odrska polovica monarhije leta 1903 in ga sankcionirala 1909. Tako je veljal /a tisti del Slovencev, ki so živeli v ogrski polovici monarhije. Beneški Slovenci v Italiji so bih podrejeni izseljenskemu zakonu, ki je bil sprejet 31 januarja 1901 in dopolnjen 17. julija 1910 Glej Chmelar, 1974, str. 14 in 140. 4 Zavertnik, 1925, str. 258, Banovic, 1987, str. 314. 5 Vovko, 2004, str. 5; Vovko 1994. 6 Kolar, 1992, str. 216-224. Članki m ta/prave ARI-IIVI 29 (2006), št. 2 Marjan Drnovšek: "Potrebnost in nujnost obrambnega arluva" (1912): skrb za obstoj Slovencev in iz se I jen stv o, str. 43-56 45 toliški Cerkvi, izrekale so jih posamezne javne avtoritete in man) država. Ogroženost in potreba po obrambi izseljencev sta nenehno navzoči v razmišljanjih mnogih, tudi preprostih ljudi, javnih organizacij m društev, v svetu literature, gledališča in najbolj v medijih na prelomu stoletij. Man| so o njej govorili in pisali liberalni in socialistično usmerjeni, prvt zaradi povzdigovanja kapitala in liberalizma, drugi zaradi poudarjanja internacionalnima oz. materiali zma J Malo je bilo pozitivnih in zato toliko več negativnih oznak izseljevanja. Skratka, v omenjenem obdobju so prevladovale ideje o temnih straneh izseljevanja, ki so jih velikokrat povezovali z ogroženostjo zaradi germanizacijskih pritiskov in ne nazadnje razširjenosti pitja alkohola, zlasti žganja, med Slovenci. Vse tri so imenovali rakovo rano slovenskega naroda.* Govorimo o času, ko je leta 1908 politično oblast na Kranjskem prevzela Slovenska ljudska stranka in s tem končala več desetletij dolgo vladavino liberalcev. Političnost tistega časa je bila izrazita, kaže pa se tudi v pogledih do izseljevanja Slovencev. V nasprotju s številnimi tedanjimi in kasnejšimi trditvami, da so se izseljevali revni in obupani "ubožci" kot brazpravna masa in pod vplivom izseljenskih agentov in nerealnih pnčakovanj v tujini, so se v obdobju množičnega izseljevanja v Združene države Amenke pojavljala tudi drugačni pogledi, lil sicer, da odhajajo duhovno in telesno močni, ki si želijo napredka, ne pa bledi, izžeti, lačni, obupani možje in žene (Anton Korošec, 1906),'J "najboljše moči, najbolj pogumni in podjetni možje" (M. M., 1907)'(> ter zdravi, podjetni, odločni in delovni ljudje, skratka: 'j...jSelijo se naši najboljši elementi", in se ne vračajo domov "/„./ v naše, t^t njih tesne razmere" (Zofka Kveder, 1907). Kvedrova poudarja, da se ni čuditi temu pojavu, saj ga poznajo tudi drugi evropski narodi. S tem opozarja na univerzalnost tega pojava v Evropi. Kljub tem ugotovitvam se strinja, da je to za Slovence poguben pojav in da mu je posvečene premalo pozornosti. "Mi porabljamo, da je Človek največji kapital naroila, da je njegova delavna moč ^a razvite k vsakega naroda največja vrednostna enota. Daiuianes stopa pomen in faktična vred- ' Naša moč, glasilo slovenskega delavstva v Ljubljani, je leta 1913 zapisala: "KAor pričakuje, da liberalci in rdtčktiiji resnico pišejo, ta Se seveda mati. Zato tudi listi barabske, vlaču&arske, poulične sipe pobijajoče liberalne in nje vredni irstnice rdeče stranke ne povejo, cLi si ra-^ ets nas 'črvih', 'nazadnjaških' m ne vemo kaj Je vse 'klerikalcev' ¡e nihče izseljence zanimal ni l...l". Glej: Skrb /a izseljence. Naia moČVlll/45,10. 10, 1913, H Drnovšek. 2003, 9 Drnovšek, 1991, str. 28. M M., 1907, str. 419. nost posameznika vedno višje," trdi Z. Kvedrova.1' Ali je bila država gospodarsko ogrožena zaradi izseljevanja? Ves čas množičnega izseljevanja so bile bolj poudarjene temne kot svetle strani, tudi v povezavi z gospodarskimi izgubami oz. pridobitvami Avstrije. Že leta 1891 je duhovnik Prane Šaleški Suš-teršič (1864—1911)12 omenil, da poleg slabih ne smemo pozabiti na pozitivne strani izseljevanja. Da Slovenci takrat niso imeli dolarskih milijonarjev, vendar je marsikateri v Ameriki našel boljše življenje. "In kdo ne ve, koliko tisočakov pošljejo Slovenci — A meri kanci vsako leto domov? Nekatere občine po nitjem Dolenjskem m Belokranjskem preživljajo izključno le Amerikanci" še poudarja Sušteršič,15 Leta 1907 je M. M. iz Ljubljane poročal o izseljencih. "Izseljevanje je domovini l> kvar," je zapisal leta 1907.14 Od nenavedenega vira povzema, da so avstro-ogrski državljani od leta 1895 do leta 1899 odnesli v Združene države 3.000.000 dolarjev, potovanje jih je stalo 25.000.000 dolarjev in v domovino so vsako leto poslali okoli 11,000.000 dolarjev, v petih letih 55,000.000 dolarjev. Avtor kaže pn-bitek, a ga je označil za navideznega, saj gole številke ne vključujejo človeškega dejavnika. Ne povedo, da se izseljenci na delu izmučijo, krepki sicer ostanejo, obubožani, onemogli in pohabljeni pa se vračajo. Ugotavlja, da se Slovenci hitro "poame-ričanijo", kot je najlepše videti na otrokih, ki jili ne moreš ločiti od Američanov. Govore popačeno slovenščino, a njihov občevalni jezik je angleščina, "Čutijo se žf prave Američane!^ Sklicujoč se na razne metode računanja gospodarskih izgub države zaradi izseljevanja ugotavlja A. Sašek, da je obseg velik. Po Frideriku Hevu je ob 300.000 izseljenih na leto iz monarhije znašala izguba 600 milijonov kron (2000 kron na osebo je osnova izseljenčeve "vrednosti", upoštevajoč njegovo vzgojo in prehrano); temu pnšteva še 60 milijonov za prevozne stroške (200 kron na osebo), 37 kot obvezni del denarja, ki ga je moral izseljenec imeti pri 11 Kvcdcr-Jelovškova, 1907, str. 7. K ved rovi je bila izseljen- ska tematika blizu, ne nazadnje zaradi njene lastne "izseljenske" usode v razpetosti med ožjo domovino, Hrvaško in (Ješ ko. '2 Duhovnik, graditelj cerkve, i.upnišča in (prve) slovenske župnijske šole v Jolietu (Illinois), urednik Amerikanskeg» Slovenca (1899-1910), avtor knjižice za priseljence Poduk (pouk) rojakom Slovencem (1903). Šušteršic, 1891, str. 27. 14 M M., 1907, str. 419. 15 M. M., 1907, str. 419. 46 Članki Ln razprave ARHIVI 30 (2007), si. 2 Marjan Drnovšek: "Potrebnost tn nujnost obrambnega arhiva" (1912): skrb za obstoj Slovencev in izscljenstvo, Str. 43-56 vstopu na Eilis Island (125 kron na osebo), 10 milijonov kron, ki so jo imeli izseljenci pri sebi, in še 165 milijonov kron kot posledico nasilne smrti (tj. 33.000 oseb po 5000 kron). Skupno je to pomenilo 872 milijonov kron na leto. To je manjkalo gospodarstvu monarhije.16 Prihranki izseljencev, ki so jih pošiljali domov, je Hey ocenil na 300 milijonov kron, to pa pomeni, da je bil saldo V korist Amerike dobrih 572 milijonov kron. Komentator Občinske uprave meni, da Heyeva bilanca ni pravilna, saj ni upošteval povratnikov, raznih odpravnin za nesreče ipd.17 Po Beckerjevi metodi je znašala izguba za državo v celoti 560 milijonov kron in po izračunih ekonomista Jannascha kar 3.152 milijonov kron. Na podlagi ameriškega statističnega gradiva je Karel Englisch'8 izračunal, da se je v letih 1901-1909 izselilo iz Avstro-Ogrske 1.883.362 oseb, tj. 4,7 odstotka vsega prebivalstva. To je po njegovem pomenilo gospodarsko izgubo v višini 3.766,724.000 kron.19 Da bi bil udarec za državo večji, je iz nemških pnstanišč, zlasti Bremna in Hamburga, odpotovalo kar 1.816,706 državljanov, iz Trsta m z Reke, kjer je imela domicil avstrijska Austro-Americana, pa v enakem obdobju le 66,656 oseb. Avstrijski izseljenci so plačali nemškim družbam 363.341.200 kron (200 kron na osebo), Austro-Americana pa je dobila samo 13.331.200 kron. Na podlagi gradiva "ameriškega delavskega urada" so približno izračunali, koliko denarja so prinesli izseljenci s seboj v Ameriko. Tako so Čehi v obdobju 1901-04 prinesli 1.086.181 kron, v obdobju 190508 že 1.798.446 kron, v letu 1909 pa 195.266 kron. Slovenci so v istem obdobju prinesli v Združene države okrog pol milijona kron. V teh devetih letih naj bi bo Heyevem računu država izgubila skoraj 5 milijard kron,20 Zanimiv je odziv pisateljice Zofke Kvedrove-jelovškove, ki ji izseljenska tematika ni bila tuja in je prej omenjene misli izrazila v boij preprosti in nazorni obliki: "Še vedno se najde pri nas kratkovidnih ljudi, ki v izseljevanju našega ljudstva v Ameriko ne vidijo nobene nevarnosti. Istina mnogo amerikanskega denarja pride k nam. Ali mi vidimo same svote, ki prihajajo, onih svot, ki se Zgube z izseljena v nič, teh ne vidimo. Pomisliti moramo, da nosi vsak izseljenec seboj toliko in toliko gotovega denarja za pot in prvi začetek v Ameriki. Že to so ogromne svote. Selijo Hey, Friderik: \Jnser Auswanderungswts{s)tn umi sani Schäden. Wien und Jjripzig, 1912. 17 Občinska uprava, VII (1912), št. 15, str. 116, Englisch, Die lehren der amerikanischen Einwandern ngs-statistik. Šašck, 1912.su. 256-257. 20 Šašek, 1912, str. 257. se naši najboljši elementi. Zdravi, podjetni, energični, delavni ljudje, armada, katere izguba je nenadomestljiva in nepo-plačljiva zonim denarjem, kiga pošiljajo domov" Juro Adlešič se je kot 25-ictni mladenič bal, da bo izseljenske prihranke, ki so prihajali v domovino, žena zapravila ("Ko zagleda žena svetle cekine, se oživijo njeni ženski čuti in vstajajo njene ženske potrebe, ki jih je prej morda mož krotil. Ženska gospodari s srcem in ne ^ umom; zato gre tudi denar to pot,"). Če se je pridružil še alkohol, je bilo toliko slabše.22 Mimogrede, ženske so bile trn v peti tudi Janezu Evangelistu Kreku, ki je v članku (1907) priporočil, da bi uvedli pnsilno gospodarstvo na kmetijah, ki so jih zapustili "očetje". Zakaj? Ker se splošno ve, da trpijo občine in cele skupnosti. "/•■■/ ko gospodari zapuščena žena na kmetiji?123 Dotaknil se je tudi ameriških bank, v katere so Slovenci nalagali svoj denar in se obregnil ob nezaupanje izseljencev domačim posojilnicam m hranilnicam. Nezaupljiv je bil tudi do ameriških bank. Adlešič je predlagal, prvič, da naj bi izseljenci pošiljali prihranke v domače posojilnice, kjer naj bi bil denar varen, in drugič, ker so izseljenci neradi pošiljali majhne vsote, je predlagal, da bi se v posel vključila Zadružna zveza, da bi organizirala pošiljanje denarja v domovino.24 Newyorškega bankirja Franka Sakserja sploh ni omenjal.25 Skratka, velik del denarja je odhajal z izseljenci v tujino, zlasti v Združene države Amerike. Tudi iz slovenskega prostora. V duhu iskanja negativnih strani izseljevanja iz države ne smemo zanemariti denarnega pritoka v nasprotno smer, ki je težko ugotovljiv, saj so bile oblike pošiljanja različne, od nakazovanje po pošti do pošiljanja v zasebnih pismih. Juro Adlešič in načrt obrambnega delovanja na izseljenskem področju (1909) Že omenjeni Juro Adlešič (1884—1968)2(1 se je 21 Kveder-Jelovškova, 1907, str. 7. 22 Adlešič, 1909, str. 184-187. 21 "Slovenski Rafael. Postava o izseljencih. Poroča dr. Janez Ev. Krek Domoljub 48 (1907), str. 763 24 Juro Adlešič, NaŠe izseljeništvo. Narodni gospodar XIV/ 14, 25. 7. 1913, str. 233-234. 25 Frank Sakscr (1859-1933), slovenski jwdjetnik, bankir, urednik in potovalni agent v New Vorku. Zaradi propada njegove Frank Sakser State Bank v času velike krize (19291932) je ububožal. Umrl je v Ljubljani Glej Arnez, 1966, str. 106-109. Pravnik, katoliški intelektualec, prvi predsednik samostojne Družbe sv. Rafaela, obnovljene 16. oktobra 1927 v Ljubljani. Od decembra 1935 do junija 1942 tudi ljubljanski župan. Članki in razprave ARHIVI 29 (2006), st. 2 Marjan Drnovšek: Potrebnost in nujnost obrambnega a rtu va" (1912): skrb za obstoj Slovencev in izseljensrvo, str. 43-56 47 vključil v razmišljanje o izseljenskem vprašanju in trdil, da |e dolžnost slovenske žurnatistike in publicistike zastaviti pero proti izseljevanju. Časopisje s svojimi suhoparnimi novicami o Ameriki mu je bilo premalo. Zato je sklenil: "Treba se je o naših izseljencih mnogo natančneje poučiti."21 Zavzemal se je za evropske vzore, saj so mnoge države imele posebne državne urade (komisariate) ali zasebne družbe, ki so vodile zadeve svojih izseljencev. Bile so informativne in nadzorne, bkrau so skrbele za izseljence v tujini (stiki z njimi). Po Buzku2it je Adlešič prevzel primer izseljenskega komisanata v Švici, ki je deloval v okviru oddelka za zunanje zadeve in je zastopal interese vseh švicarskih izseljencev. Posredoval jim je navodila, informacije, nasvete in priporočila in imel stike z občinskimi uradi, duhovščino in zasebnimi zaupniki, ki so posredovali med izseljenci, ter z "osrednjo organizacijo". V Angliji so delovala "zasebna društva" v tesni povezanosti z delavskimi organizacijami. V Nemčiji ]e zanje skrbel "vnanji urad" (das aus-ivdrtige Amt); leta 1901 so sprejeli sklep o organiziranju informativnih pisarn po švicarskem zgledu, ki so dajale brezplačne informacije, ustno ali pisno, posredno prek zaupnikov ali neposredno. In celo več, piše Adlešič, Nemci in Angleži so prek nacionalnih kolonizacijskih družb kupovali zemljo in naseljevali "domače nemške izseljence na lastno odgovornost" (Južna Amerika). Celo Italija je poznala krajevne in občinske izseljenske komiteje, ki so jih sestavljali župan, župnik, zdravnik, zastopnik kmetov in zastopnik delavcev. V njih so bih zastopam vsi sloji, napredni in konservativni, in vse je bilo pod javnun nadzorom. Samo v Avstriji ni sledu o tem, meni Adlešič.29 Potrebnost tovrstnih organizacij na Slovenskem je utemeljeval z oceno, da je bilo dve tretjini vseh izseljencev "neomikanih in neukih, ki silno potrebujejo navodila m sveta".™ Preti očmi je verjetno imel območje monarhije, ko je zatrjeval, da je to opaziti zlasti pri Slovanih in Madžarih, povsod drugod pa naj bi bil večji delež inteligence med izseljenci. Kar zadeva pismenost, se je Adlešič motil, saj je bilo nepismenih Slovencev od konca 18. stoletja do konca 19. stoletja vse manj — od 90 odstotkov se je zmanjšalo število nepismenih na približno 20 odstotkov.il |n tudi avstrijske šole niso bile tako slabe in naraščala je bralna kultura.52 27 Adlešič, 1909, str. 179. 28 Buzek, 1901. Jožef Buzek (1873-1936), pravnik, statistik, ekonomist in politik poljskega rodu. 29 Adlešič, 1909, str, 180. 311 Adlešič, 1909,str. 181. 31 Vodopivec, 2001, str. 61. 32 Vodopivec, 2006, str. 130. Adlešič se je zavzemal za lokalne organizacije v kmečkih in delavskih društvih s centrom v Ljubljani in sčasoma razširjene "na ves slovanski jug enotno Pričakoval je tudi državno denarno podporo. Osrednji odbor v L|ubl|ani naj bi navezal stike z društvi v Ameriki m preučil razmere v Argentini. Cilj je bil s pomočjo avstrijskih konzularnih predstavništev pomagati izseljencem pri zaposlovanju, sklepanju dogovorov z ladijskimi družbami (od tega bi organizacija imela provizijo za lastno delovanje) in vključitvi duhovnikov, ki uživajo med ljudmi veliko zaupanje. Vse v dobro slovenskim izseljencem, saj, po Adlešiču: "Ličje se je bolezni obvarovati nego rano izjea". '¿e obstoječo "podružnico Rafaelove družbe v Ljubljani kot podružnico splošne avstrijske Rafaelove družbe" je označil za preozko pn delu, predvsem pri preventivi. Zavzemal se je za omejitev izseljevanja in je vso krivdo za množičnost izseljevanja pripisoval izseljenskim agentom ('Slednjtm na prste stopiti in jih popolnoma izpodriniti, to bi bila lepa naloga take ¿f-seljeniŠke družbe."^ Njegov cilj je bil delo zastavljene organizacije z zasebne ravni dvigniti na raven "deželne organizacijeNe preveč prikrito se je zavzemal, da bi se slovenski izseljenski tok iz tovarn in rudnikov v Severni Ameriki preusmeril "na rodovitne poljane Argentine". Da bi Ameriko še bolj očrnd, navaja pismo prijatelja, v katerem piše, da bi kaki dve četrtini Slovencev odpotovali domov f'Dasi-ravno zaslužijo dobro in so zdravi, vendar imajo manj kot — nič.") in da jih kar 99 odstotkov "pogine vsled bede in siromaštva" m le en odstotek doživi, da se je "iz kranjskega kravjega pastirja [se je] evolviral amerikanski gentlemenAdlešič je imel ta zapis "očividca" za resničnega in ne preuranega, saj so mu to potrjevale pripovedi sicer neimenovanih povratnikov. Skratka, Adlešič opozarja na pomen propagande proti izseljevanju v časopisju in na društvenih shodih, zavzema se za ugodna posojila za vse, ki so "pnsiljeni" oditi v tujino, jih čim bolj seznanjati z vsem in "tako izpodriniti nevarne in škodljive agente", poskrbeti za njihovo "dušno in telesno varstvo" na poti in v tujini, preučiti razmere v Argentini in v ugodnem trenutku usmeriti tja slovenski izseljenski tok. In ne nazadnje se zavzema za nadzorovanje žena s Poleg slovenskega ozemlja je imel v mislili še Hrvaško, Dalmacijo in Bosno. Glej Adlešič, 1909, str. 1B9. 34 Izseljenski in potovalni agenti nikakor niso krivci za množično izseljevanje Slovencev v Združene države. Poenostavljeno rečeno, oni so samo prodajali vozne karte in vabili že odločene izseljence v svoje pisarne, npr. v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Glej Drnovšek, 2006. Adlešič, 1909, str 182-183. » Adlešič. 1909, str. 185. 48 Članki ui razprave ARHIVI 30 (2007), št. 2 Marjan Drnovšek: "Potrebnost in nujnost obrambnega arhiva" (1912): skrb /a obstoj Slovencev i.n izseljenstvo, str 43-56 pomočjo "posebnih zaupnikov".-17 Še eden od mnogih, za katerega ženski svet ni bil vreden zaupanja. Razpravo je napisal na Dunaju, kjer je študiral pravo in je imel na voljo bogato literaturo. V obdobju poudarjanja narodne ogroženosti se je mladi Adlešič bolj ukvarjal z organizacijskimi vprašanji in primerjalnimi analizami. Udeležil se je slovensko-hr-vaškega katoliškega shoda v Ljubljani (1913);w na njem je govoril o ljubezni do domače grude. V čustveno zanesenem govoru s poudarkom na vrednotah "domačije" v odnosu do tujine ne more zanikati razlogov za odhod (želje po samostojnosti, lastni eksistenci, domu in gospodarstvu), vendar poudarja, da mlade obeh spolov "žene v mesta in tujino ter jih vedno pogubi naši domovini in našemu naivdu".y) Varstvo izseljencev na poti in v tujini: Rafaelova družba (1907) V resoluciji S. K. S. Z. iz Maribora (1905) najdemo mnogokrat zapisane zahteve Cerkve na Slovenskem, da se izseljenci "obvarujejo moralne in gmotne škode in da ostanejo zvesti veri in narodnosti." Med drugim je bila postavljena zahteva, da bi po vseh župnijah in društvih vodih "statistiko izseljencev, krajev, kjer bivajo, zaslužka, ki ga imajo, in razmer v katerih Živi/o."40 To je eden od dokazov, da je obstajala želja po evidentiranju stanja oz. zbiranju podatkov. Ali je bil sklep realiziran, bo treba se raziskati. Najbolj neposreden stik Cerkve na Slovenskem z izseljenstvom je bil sdk prek Rafaelove družbe. Družba sv. Rafaela je bila kot podružnica avstrijske (dunajske) družbe (*1890) ustanovljena v Ljubljani leta 1907. Škofijski odbor "avstrijske družbe sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev" je ustanovil škof Anton Bonaventura Jeglič že leta 1903, naslednje leto je prav ta odbor izdal tudi brošuro "Kažipot za izseljence". Leta 1908 so ameriški Slovenci ustanovili Družbo sv. Rafaela v New Yorku. Glavni namen družbe je bila zaščita oz, obramba izseljencev na poti in pri prvih korakih v novem okolju. Pomagala je z nasveti in priporočili. Njena temeljna naloga je bila bolj informativna. Med drugim je objavljala informacije v Občinski upravi, glasilu Kmetske županske zveze. V njem je imela rubriko *Vestnik Ra- 37 Adlešič, 1909, str. 189, Bil je tudi član odseka za zunanje priprave in sprejemne komisije Kot član Soaalno-ustavnega odseka je imel predavanje Skrb za zdrava in cenena stanovanja. Na iretjem slavnostnem zborovanju, 27. avgusta, je govoril o ljubezni do domače grude. Glej Slovensko-hrvatski, 1913, str. 277286. w Slovenska-hrvatski, 1913. str. 280. 40 M. M., 1907, str. 421-422. faelove družbe'. Z letom 1910 je Rafaelova družba odprla lastno pisarno v Ljubljani, in sicer v palači Zadružne zveze na Dunajski cesti 32.41 V pomoč naj bi jim bih t i. "¡zselniški odseki" v okviru izobraževalnega društva Slovensko-krščanske socialne zveze na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in Koroškem. Vendar je šla glavnina izseljencev mimo pisarne Rafaelove družbe, saj so na začetku leta 1913 ugotavljali, da so od zadnjega občnega zbora imeli v pisarni 352 izseljencev, ki so dobili navodila, društveni znak in priporočilni listek.42 Do srede leta 1913 so dobili 370 pisem in vlog in odgovorih s pismi in dopisnicami I18-im dopisnikom. Osebno se jih je oglasilo 547.43 Tudi finančno poslovanje je bilo skromno. Podporo so dobili od deželnega odbora za Kranjske (1000 kron) in centrale Rafaelove družbe na Dunaju (900 kron).44 Skratka, najmočnejši so bih na informativnem področju z rednimi nasveti "Ne v Ameriko.'". Njen simbolni pomen ni bil majhen, saj so se šteli za eno od evropskih družb sv. Rafaela, potrditev pa so našli tudi na mednarodnem zborovanju delegatov vseh narodov meseca septembra 1912 na Dunaju, ki je bilo posvečeno varstvu izseljencev.45 Imeli so tudi podporo dežele Kranjske. Tako je kranjski deželni odbor na pobudo Evgena Lampeta sodeloval pri sprejetju sklepa (5. aprila 1913), da morajo županstva opozarjan na pomen Rafaelove družbe. Ta sklep so morala županstva javno razglas i ti.46 Skratka, Rafaelova družba je bila obrambna pri varovanju izseljencev na poti v svet. Bolj kot v dejanskem delovanju je bila njena moč v simbolnem pomenu, saj je bila del "svetovne" mreže te katoliške organizacije. Katoliško časopisje je bilo vedno navedeno kot sredstvo, ki "ohranja" slovenskost in vernost izseljencev v tujini. Na slovenskih katoliških shodih lahko najdemo pozive k naročanju in branju le-teh v mjini. Tako je zdravnik Vinko GregoriČ (1857— 1933) že na prvem katoliškem shodu (1892) poudaril pomen te "velesile". V resnici je na prelomu stoletja prišlo do pravega "booma" časopisja tako na Slovenskem kot v Združenih državah .Amerike.47 In ob tem poudarimo, da je takratno časopisje dragocen vir za spoznavanje slovenske migracijske problematike. Nedvomno je bila infor- 41 ObSnska uprava VI (1910),št. 18, str. 139. 42 I'o uradnih poročilih se je samo iz Kranjske leta 1912 izselilo 4.326 oseb. Glej Drnovšek, 1999, str. 457. 43 Občinska uprava VIII (1913), št 13-14, str. 110-111 44 Obtinska Hprai>a\\\\ (1913), št. I, Str. 7. 45 Obtinska uprava VIII (1913), št. 4, str. 30, « Oblinska uprava \'\\\ (1913), št. 7, str. 54-55. 47 Bajec, 1980. Članki in razprave ARHIVI 29 (2006), št. 2 Marjan Drnovšek: "Potrebnost in nujnost obrambnega arhiva" (1912): skrb za obstoj Slovencev in izseijenstvo, str 43—56 49 mncijsko-medijska povezava med slovenskim in ameriškim prostorom eden od vrhov tedanje dobe, saj so glasila z obeh strani prihajala prek Atlantika, ki jo jih na svoj način dopolnjevali migracijska korespondenca m ne nazadnje ustni vin, npr. Američanov na obiskih doma oz. povratnikov iz Amerike in od drugod po svetu. Katoliška Cerkev na Slovenskem je v zadnjih dveh desetletjih pred izbruhom prve svetovne vojne posvečala večjo pozornost urejenosti dokumentov, ki so jih morali imeti izseljenci. Pred odhodom je priporočala obisk pri domačem dušnem pastirju, tudi zato, da izseljenca "lahko opozori na to in ono, ker potrebuješ tudi kakega pisanja, izpričevala seboj na pot, da se jj njim izjeažeŠ, kdo in odkod da si. Ako šele pozneje iz tujine domov prideš po kako potrebno listino, se ti lahko odgovori; te ne poznam, tudi h mene nisi poznal /.../ Bilo bi razj(aljenje z? dušnega pastirja, ki ima skrb zate, ako bi se ti ne zdelo pred odhodom vredno reči mu: Z Bogom?'** Tako najdemo obrobno opozorilo na pomen osebnih dokumentov v skupnem škofovskem pismu duhovnikom in vernikom Ilirske cerkvene pokrajine (1913), v katerem so omenjeni osebni dokumenti cerkvenega izvora (krstni izpisek o sebi in svojih, spričevalo o zakonskem ali samskem stanu), ki naj bi jih pokazali slovenskemu župniku v Združnih državah-49 Osebni dokumenti in zlasti potni list so postajah vedno pomembnejši pri prehajanju meja in izkazovanju osebne identitete.5I) Jurij Trunk in zbiranje gradiva za knjigo Amerika in Amerikatici (1909-1912) V letu 1912, ko se je na svoji prvi vožnji iz Evrope v Ameriko potopil parnik Titanik in je v Ljubljani izšel ponatis knjige Jakoba Alešovca Ne v Ameriko'., je v knjižni obliki izšlo delo duhovnika Jurija Trunka Amerika in Amerikami. Izdal ga je v samozaložbi, natisnila pa ga je tiskarna sv. Mohorja v Celovcu. Knjiga predstavlja za tisti čas založniški podvig, njena odmevnost pa je bila šibka in za avtorja skoraj finančno pogubna. Z današnjimi očnu bi jo lahko opredelili kot zgodovinsko-etnološko in sociološko-antropološko analizo Združenih držav in tamkajšnjih Slovencev. Avtorju ni bila tuja tudi potopisna izkušnja, tako da jo je izkoristil pri pisanju te knjige. Danes bi njegovo pot označili kot 4« Kalan, 1909, str. 515-516. *®fJ Prečistiti duhovščini in Vernikom ilirske cerkvene pokrajine pozdrav in blagoslov v Gospodu!. Ljubljanski Škofijski Ust 11 (1913),št. 123, srr. 141. 50 Lloyd, 2003. delo ua terenu, saj je Združene Amerike prej obiskal kar štirikrat, tj. (1) spomladi 1909, (2) od oktobra 1909 do aprila 1910, (3) maja 1911 in (4) jeseni 1911.51 Na prvih dveh potovanjih je neuspešno posredoval med Frankom Sakscrjcm in Družbo sv. Mohorja, vendar mu je to prineslo kar nekaj znancev v Ameriki. Njegov potopis s tega potovanje je objavljal v celovškem Mini.Za pomoč pri zbiranju gradiva je zaprosil ameriške Slovence. Tako je v Glasu naroda (1911) objavil "Po-Zjv vsem slovenskim rojakom", ki je bil bolj namenjen finančni strani projekta, v prošnji amenško-slo-venskim duhovnikom pa prepoznamo Trunkovo željo, da bi mu pomagali rudi pri zbiranju gradiva za zgodovino slovenskih naselbin. Pričakoval je, da mu bodo pošiljali "zgodovine" posameznih naselbin, in obljubljal, da bodo objavljene z njihovim podpisom. Zanimali so ga tudi življenjepisi, npr. "Žjvotopis kakega Slovenca-naseljenca, ki je bolj globoko posegel v zgodovino svojih rojakov"?* Velik poudarek je dajal osebam (zlasti duhovnikom) in informacijam o rojstnih podatkih, starših, sorodnikih, posvečenju in delovanju duhovnikov, potovanjih, obdobju delovanja v kaki naselbini in o opravljenem delu, npr. zidavi (nedvomno cerkev, župnišč, šol), stroških, pa o društvih in številu teh, o cerkvenih in posvetnih društvih, jednotah, uveljavljenih osebah itd. Zanimalo ga je slikovno gradivo. Vedno je hkrati prosil tudi za denar za stroške in izid knjige. Fran llešič54 je v suhoparnem poročilu v Slovanu ocenil 4. in 5. zvezek, m zapisal: "Avtor izkuša po vprašalmb polah dobiti nekako sliko ameriških Slovencev: Ime slovenske naselbine? Kdaj so prišli /je prvi Slovenci? Kateri? Koliko jih je zdaj? Koliko družin? Ali imajo posestva? Kam zahajajo v cerkev? Katera društva imajd?"^ Mnogo so se odzvali na njegov poziv, pozdrav ljali idejo o knjigi, drugi so ji nasprotovali še pred izidom. Neuresničljivost projekta za enega človeka in strah pred reklamo za odhajanje v Ameriko sta bila dva zadržka, npr. pri Janu Kalanu,56 Juriju Končno je odšel v ZDA zaradi rezultata koroškega plebi scita (1920) in razočaranosti nad Avstrijo in Kraljevino SHSleta 1921, in se ni več vrnil. Glej Klemcricič, 1999. 52 Podlistek, ¡z popotne torbe (l-VIl). Mir, 1909, št. 40, str. 229-230; Št. 41, str. 235-236; št. 42, srr. 241-242; št. 43, str. 247-248; št. 47, str, 271-272; 48, str. 277-278; 1910, št. 1, str. 1-2; št. 2, str. 7-8, št 3, srr. 13-14; št, 4, str 1920 in št 5, str. 25-26. 53 Klemenčič, 1999, str. 88. 54 I-'ran llešič (1871-1941), literarni zgodovinar in publicist in v času te ocene profesor v Ljubljani. 55 Slovan 1912, str. 350 56 Kalan m verjel v koristnost knjige in celo poudarjal njeno škodljivost zaradi prikazovanja Amerike v preveč "prijavnem duhu". Kdor ostane v Ameriki, postane izgubljen za 50 Članki ui razprave ARHIVI 30 (2007), št. 2 Marjan Drnovšek: "Potrebnost in nujnost obrambnega arhiva" (1912): skrb /a obstoj Slovencev i.n izseljenstvo, str 43-56 Troštu iz Clevelanda,57 Franku Kcržctu5K itd. Ker-že je menil, da je to projekt za nekaj let v sodelovanju "vsega naroda", ki bt moral biti organizacijsko zastavljen z odbori po vseh naselbinah. Zbirak naj bi ustna pričevanja (Treba bi bilo beležiti ustna poročila, iti od človeka do človeka, kteri je star naselnik - potem šele bi se zvedelo nekaj."^ Drugi so ga podpirali, npr. p. Kazimir Zakrajšck.f,n Knjiga je bogato ilustrirana z ilustracijama, vi-njetami in inicialkami slikarja Ivana Vavpotiča in A. K/'1, ter s številnimi fotografijami.6- Fotografij je v knjigi kar 351. Večina je signiranih s kraticami G. A. (ali G. H.), S.). V. in BX., le 23 je podpisanih s polnim imenom Anton J. Terbovec,63 Kot trgovec, humorist in navdušen Slovencc je bil Terbovec ena najznamenitejših osebnosti med Slovenci na ameriškem Zahodu. Februarja 1912 je pisal Trunku in mu ponudil svoje fotografije. Fotografija je na prelomu stoletja postala vedno bolj priljubljena, podobno kot razglednice. Pošiljanje lastnih ali družinskih fotografij je bilo zlasti pogosto pri slovenskih pnseljencih v Ameriki. Fotografija je navadno dopolnjevala pisano besedo v migracijskih pismih oz. podoba na fotografskem papirju je bila bolj povedna kot mogoče okorno zapisani stavki v pismu.64 Glavni Trunkov namen je bil doseči, da bi se Slovenci poučili o Ameriki in tamkajšnjih razmerah. Poudarjeno je zapisal, da naj zaradi njegovega dela nihče ne zapusti domovine m odide po narod, mnogi versko propadejo Kdor se vrne, je lahko "p kviir domačemu ljudstvu", saj vsi duhovniki tožijo nad njimi. Skratka, najbolj temačna podoba izseljenstva, ki je Kalana spodbudila zaradi Trunkovega naslova poglavja "V Ameriko!". Glej Klemenčič 1999, str. 93. Trošt ga je kritiziral zaradi metodologije dela in bil kritičen do nekaterih trditev ("podatkov"), opozarjal je na [Mitrt1 bo po citiranju angleških in nemških knjig ter mu napovedoval veliko težav ob pisanju in nastajanju knjige. Troštovo pismo je Trunka razjezilo, da je na njegov rob zapisal "/.../ bolela me je glava, ko sem pretita! to pismo". Glej Klemenčič 1999, str. 93-94. Frank Kerže (1876-1961), pisatelj in publicist, ustanovitelj več glasil in urednik, npr. akaškega mesečnika Naš gospodar (1912-13). 59 Klemenčič, 1999, str. 92-94. V Trunkovem arhivu, ki ga hrani Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, je bogato gradivo o nastajanju Trunko-vc knjige. Glej Klemenčič, 1999, str. 75-135. 61 Verjetno je to Anton Koželj (1874-1954), ilustrator, opremljevalec številnih knjig z realističnimi ilustracijami, spretnimi risbami v vesnanski domačijski tradiciji in se-cesijski maniri. Glej Enciklopedija Slovenije 1991, str. 356. 62 Drnovšek , 1998 (a); Drnovšek 1998 (b); Drnovšek 1989. Drnovšek 1998 (b), str. 84. 64 htrp://isi.zrc-sazu.si/ri5cs/galcdja/ljubl)ana/indexsb.html (16. 7. 2007) nepotrebnem v Ameriko. Mnogi kritiki so mu očitati, da kaze Ameriko v bolj svetlih kot temnih barvah (npr. AleŠ Ušeničnik), drugi so jo pohvalili in priporočali (npr. Janez Evangelist Krek in Mihael Opeka), večina pa se pod mnenja v časopisih in časnikih sploh ni podpisala. Ocenjevalec F. T. v Domu tn svetu, ki je imel v rokah prve snopiče in ne celotnega dela, jc Trunkovemu pisanju pripisal znanstvenost in mikavnost podajanja tematike. Pohvalil je njeno strukturo m zapisal: "Nasveti, kijih Trunk našim izseljencem podaja, so najboljši /.../"; pričakoval je, da bo avtor v osmem delu zbral gradivo o zgodovini slovenskih naselbin in da mu bo zato "Zgodovinopisec slovenskega naroda za ta trud gotovo ijf/o hvaležen".6* Marsikaj je dobil tudi po pošti, veliko na svojih obiskih v Združenih državah. Poznal jc tudi strokovno literaturo in jo upošteval v svojem delu. Mimogrede, pred odhodom se je učil francoščino in angleščino. Z današnjimi očmi je Trunkova knjiga dober vir za raziskovalce, saj odraž.a stanje med ameriškimi Slovenci v tem času, avtor sam pa je mnoge pojave m dogodke tudi komentiral, kar daje delu določeno izvirnost in osebni pečat. "Naše izseljevanje v številkah" (1913) Zofka Kvedcr-Jelovškova je leta 1907 uvedla svoj članek v Naših zapiskih s tem odstavkom: "Malo nas je, Slovencev. In neprestano se dmbimo ob krajih, kakor skala, katero polagoma aH vztrajno in neprenehoma razjedajo morska valovi. Na Koroškem in Primorskem. na Štajerskem in celo pri nas v našem osrčju, na Kranjskem, se z°ŽuleJ° tla^e meJc desetletja do desetletja. Bujno se razpijajo sosedje okoli nas, mi pa napredujemo počasno, prepočasno za hitri, nepotrpežljivi in silni tek časa."',(> Glavna težava je bilo izseljevanje v Ameriko. "Med socialnimi in narodnimi vprašanji je naše izseljevanje eno najvažnejših," je zapisal Ivan Mulaček (1874—1951) v svoji razpravi Naše izseljevanje v številkah (1913), ki jo je poslal iz Londona.67 Za seboj je že imel izseljensko izkušnjo v Združenih državah (1903-1912), kjer je opravljal različne posle, med letoma 1908 in 1914 je študiral anglisuko na univerzah na Dunaju, v Pragi, Gradcu in Londonu. Bil je učitelj, prevajalec in pubkcist, V Združenih državah je zbiral gradivo za opis in zgodovino slovenskih naselbin. V rokopisu sta ostala njegov angleško-s loven s ki slovar in Donesek k ameriški slovenski bibliografiji. Za SBL je napisal vrsto biografij v Ameriki javno delujočih Sloven- 65 Dom m svet XXVI (1913), št. 1. 66 Kveder-Jelovškova, 1907, str. 7. 67 Mulaček, 1913, str. 256-266. Članki in razprave ARHIVI 29 (2006), Št. 2 Marjan Drnovšek: 'Potrebnost in nujnost obrambnega arhiva" (1912): skrb za obstoj Slovencev in izseljenstvo, str. 43-56 51 cev.(,fl V reviji Čas je objavil omenjeno razpravo (leta 1913), ki je nastala po originalnem arhivskem gradivu. Ob pomoči številk želi osvetliti izseljenske razmere na Slovenskem. Opravil je analizo statističnega gradiva, ki ga je hranila deželna vlada v Ljubljani (izseljenska poročila), kritično ovrednotil poročila agentov o izseljenskem gibanju na ljubljanskem kolodvoru; označil jih je za neenotna, nezanesljiva, premalo nadzorovana in pomanjkljiva, skratka "agentovska", kot je zapisal. Do vsega ohranjenega statističnega gradiva je dvomil — predvsem o točnosti podatkov. Najbolj kritičen je bil do dejstva, da uradna avstrijska statistika ni natančna in podrobna. Tako bt morala vsebovati: natačno število moških in žensk (tedaj jih vodih skupaj), njihovo starost in poklic, višino gotovine, ki so jo imeli s seboj, navesti ladijsko družbo, s katero so potovali, natančen cilj, mesto, državo in osebo, h kateri je kdo potoval, razdelitev po mesecih (verjetno statističnih podatkov, op. avt.), razločevanje po narodnostih in podatek, ali je že bil v tujini, kje in število ter druge podatke o tistih, ki so se vrnili iz tujine. V zvezi s podatki Mulaček poudarja, da ne bi imeli samo statistične, ampak tudi praktično vrednost Ta bi omogočala, da bi na podlagi dobljenih podatkov odpravili ah vsaj omejili nepravilnosti "pri našem izseljevanju"^ Zal se je prt njegovem delu zgodila za uporabljeno arhivsko gradivo prava katastrofa. Kot izvemo iz edine opombe pod črto, v kateri se avtor zahvaljuje grotu Kimiglu za dovoljenje za uporabo "aktov" in oficialu I 'in ku za uslužnost in potrpežljivost.7" Tega gradiva v spisih deželne vlade ni oz. so ohranjeni le drobci. Vsa prizadevanja, da bi ga našli v današnjem Arhivu Republike Slovenije, so bila neuspešna. "Vrnite sc v domovino ..." Že leta 1907 je Fran Maselj—Podhmbarski pisal o slovenskih državnih uradnikih, profesorjih, častnikih, vojaških duhovnikih v okviru monarhije (z oznako "v tujini"); ugotavlja, da so se odtujili domovini (pozabljanje slovenščine in neznanje pri potomcih). Pri mnogih je ugotavljal domotožje in željo po vrnitvi. Zato je pozival upokojence, da sc vrnejo domov, saj bodo s seboj prinesli tudi "kapital". Govoril je s preprostimi slovenskimi ljudmi v Bosni, drvarji, ki so se vračali iz Romunije, s težaki, ki so delali na Češkem pri železnici, s slo- 6(1 Shmski biografski leksikon, 6. zvezek. 1935, str. 162-163, 69 Mulaček, 1913, str. 257-258 70 Mulaček, 1913, str. 257. venskimi tovarniškimi delavci na Moravskem in mnogokrat je pri najbolj "topih" ljudeh zasledil iskrico domoljubja. Tudi sam se je ravnal po svoji ideji, saj se je po upokojitvi kot častnik stotnik vrnil v Ljubljano.7' Gre za obrambni refleks, ki želi z vračanjem v ožjo domovino ohraniti Slovence in jih finančno okrepiti v zvezi s pokojninami, ki bodo porabljene v domovini. V letu izbruha prve svetovne vojne je F. S. Šegula7- podobno pozival Slovence po svetu k vrnitvi. Navajal je dva razloga. Prvič, naj bi se vrnili domov z denarjem oz. vsem premoženjem v "na-roge matere" (Slovenije, op. avt.). In zakaj? Ker prehaja — kos za kosom — slovenska zemlja v tuje roke in se rušijo tla pod nogami (vojna, op. avt.). "Pridite, kupujte, rešite rodno grudo!"1* In drugič, zaradi pomanjkanja "duševnih moči", zlasti ljudi, ki so se upokojili. Njihovo znanje in izkušnje bi pomagali domovini. Zato končuje: "Pridite torej od zphoda in izhoda, odjuga m severa, cezpustinje in 'neskmčno' morje, pridite na pobreija Mure, Drave, Save /.,./ na obalo sinje Adrije slovanske j... j prihitite v svojo domovino!"1* Skrb za slovensko izseljenstvo je bila navzoča v intelektualnih krogih tistega časa, a bolj v katoliških kot drugih. Nekateri so se zavedali pomena znanstvene analize; zanjo so skušali najti kakršnokoli pisno in slikovno gradivo. Meja med tiski in arhivskim gradivom je bila takrat zabrisana. Vendar je Mulačkova statistična analiza na originalnem arhivskem gradivu primer upoštevanja gradiva glede na najrazličnejše objave statističnih podatkov, npr. v takratnem tisku. Zal s tragičnim zaključkom za gradivo samo. Opozorili je treba na najbolj množično kategorijo pisnega gradiva, ki jc nastajalo med izseljenci in domačimi, tj. na izseljensko korespondenco. Številna pisma so bila objavljena v časopisju, večinoma, da bi podkrepili žalostno podobo izseljevanja oz. svarili pred izseljevanjem. Odnos do te korespondence pn Slovencih ni (bil) dober, saj se je je ohranilo malo, zlasti pri preprostih ljudeh, ki so sestavljali izseljensko množico. Občasne najdbe na "bolšjem" trgu kažejo, da ta odnos še danes ni častidjiv do dediščine, ki so jo ustvarili naši predniki. Pomanjkanje tradicije hrambe družinskih "papirjev" je znan pojav pri nas. Pri Slovencih se je tega gradiva ohranilo malo, npr. v primerjavi z Nemci, Angleži in skandinavskimi narodi. 71 Maselj, 1907, str. 62-68. 12 Franc S. Segula (1860-1938), duhovnik, urednik, potopise t in v času izida njegovega članka /c upokojencc. 73 Šegula, 1914, str. 32. 74 Šegula, 1914,str. 33, 52 Članki in razprave ARHIV"! 30 (2007). št. 2 Marjan Drnovšek: "Potrebnost in nujnost obrambnega arhiva" (1912): skrb /a obstoj Slovencev in izseljeastvo, str 43-56 "Prva obrambna razstava" Narodni radikalcc Mihajlo Rostohar v razmiš-ljanih o novem jugoslovanskem narodu, v katerem morajo prenehati eksistirati Slovenci, Srbi, Hrvati in Bolgari, ne vidi mesta za rešitev slovenskega naroda. Obstaja teza, da je Rostohar prvi Slovenec, ki je javno oblikoval znanstveno stališče do slovenskega in jugoslovanskega vprašanja, čeprav je veliko bolj znano predavanje socialnega demokrata Ivana Cankarja leta 1913 (Slovenci in Jugoslovani, Mestni dom v Ljubljani).75 Slovenec z jasno narodno zavestjo bo delal za obstoj svojega naroda požrtvovalno, vztrajno in smotrno, še piše. Ugotavlja, da se slovensko "narodno telo" drobi, ker nima dovolj življenjske sile, tj. slovenske zavesu. Temu drobljenju sledijo tudi Slovenci, ker se izseljujejo, ker ni bilo mogoče dobiti "doma kruha". Se rudi "odnarodujejo" zaradi narodno neprebujene, neizobražene, nizke slovenske kulture in ne nazadnje zato, "/,../ ker jih dovolj ne ščitimo, jim ne dajemo zadostne opore, kakoršno potrebuje narodnostna manjšina sredi tujih kulturnih in socialnih vplivov, ker je naše narodno obrambno delo pomankl/ivo."1(> Za rešitev slovenskega narodnega problema navaja štiri temeljne naloge, prvič, sistematično vzgajanje narodne zavesti med širšimi sloji, drugič, izboljšanje narodne kulture in zlasti šolstva, tretjič, doseči narodno avtonomijo, da bi lahko bolje branih "narodne meje", oblikovanje ugodnejše zakonodaje, in četrtič, delo na gospodarskem področju, "ki bo omogočilo, da našim ljudem ne bo treba iti v tujino iskat si kruha, ampak ga bodo našli doma." Temelj gospodarskega razvoja je po njegovem nujna industrializacija. V tem vidi tudi rešitev "našega itgelje-valnega vprašanja". Ob tem je naredil konst.rukt: če bi 34,000 slovenskih izseljencev v vsakem desetletju v zadnjih petindvajsetih letih pritegnili k Ljubljani, namesto da so odhajali v tujino, bi Ljubljana s 140.000 prebivalcev lahko konkunrala Gradcu in Trstu - seveda ob predpostavki, da se slovenske dežele industrializirajo. Skratka, končuje Rostohar, s tem bi bil rešen "narodni problem" na narodno-obrambnem, gospodarskem, kulturnem in političnem področju, "/.../ ne pa stem, da se ukvarjamo % lutnjami, kako se bomo spojili ^ drugimi Jugoslovani."^ Te misli je zapisal v Napredni misli, ki jo je urejal. Izhajala je v Krškem in Pragi. V tem času je bil docent na praški univerzi. Tega leta (1912) je bila realizirana narodno- 75 Kržtšnik-Bukič, 1974. str. 331. ™ Rostohar, 1912, str. 251-252. 77 Rostohar,1912,str.2S2. obrambna razstava v Ljubljani. Svobodomiselni (liberalni) ljubljanski Zvon je v naklonjenem duhu podal poročilo o razstavi, ki so jo pripravili radikalni dijaki Akademičnega ferialnega društva Prvsveta v Ljubljani. Že v njegovih pravilih (1907) so bile med drugim poudarjene te naloge: raziskovanje slovanske zgodovine, "življenjepisje" in izdajanje ter širjenje poljudnih spisov.7M Na III. narodnoradikalnem shodu v Ljubljani (1909) je bila na vabilu rudi tema Narodnogospodarsko obrambno in manjšinsko delo.79 Skratka, programske zasnove, ki so leta 1912 pripeljale tudi do razstave. Njeno odprtje je bilo 15. septembra 1912 v Jakopičevem paviljonu. Razstavo so si ogledali tudi v Trstu, Gorici, Celju lil Mariboru. Povsod je bila, po mnenju poročevalca "-c-", sprejeta z velikim zanimanjem. Njen namen je bil prikaz napredovanja, nazadovanja in zaostajanja Slovencev ter (etnično) mejnega obrambnega dela z diagrami, kartami, slikami in drugim gradivom. Z ozirom na izseljevanje je bilo poudarjeno zmanjševanje števila prebivalstva med dvajsetim in tridesetim letom starosti. To naj bi bil pn Slovencih največji padec v tej kategoriji prebivalstva med vsemi narodi v monarhiji, nedvomno mdt kot posledica izseljevanja. Z optimistično mislijo, da še ni vse izgubljeno in da je marsikaj še mogoče rešiti in pn-dobtu, je poročevalec poudaril še končni namen razstave, tj, ustanovitev Obrambnega muzeja (arhiva) v Ljubljani, ki bi bil zakladnica za statistike, politike in vsakega obrambnega delavca.811 Janko Mačkovšek je v Napredni misli, socialističnem glasilu slovenskih, čeških in slovaških izobražencev, podrobneje označil vsebino narodnoob-rambne razstave v Ljubljani. Da ima namen propagirati idejo o stalnem obrambnem arhivu v času novih poskusov reševanja narodnega vprašanja v Avstriji, zamisli o preurejanju političnega življenja in povečevanja pomena južnih Slovanov v Evropi, zlasti na vzhodu. To naj bi bil čas tudi za razmislek Slovencem: zakaj nazadujejo, se umikajo na meji in v osrčju [nedvomno pred nemštvom, op. avt.], o gospodarskem stanju "lastnega političnega telesa" in tudi o silah, "ki nam kljub dobrim pogojem prospevanja (verjetno iz besede "prosperiteta", op. avt.) režejo korenine na najobčutnejšib mestih". Nekoliko nerazumljivo namiguje tudi na biološko stran (slovenskega?) "plemena". Zavzema se za zbiranje nemške literature o "pangermanizmu" in tudi "Študij znamenitih narodnih 7S ZAL, LJU-272, Slovensko akadenaično ferialno društvo Prosveta Ljubljana a. c. 1 79 ZAL, LJU-272, a, e. 5. 8U ".e_": J'n/1 obrambni arhtv. Ljubljanski ^ivn 30 (1912), Str. 624. Članki m razprave ARHIVI 29 (2Q06). št. Z Marjan Drnovšek: "Potrebnost in nujnost obrambnega arliiva" (1912): skrb /a obstoj Slovencev in kseljenstvo, str. 43-56 53 gospodarjev" je nujnost, ker tega gradiva Slovenci nimajo zbranega. Na voljo imajo — tako kot drugi narodi - le dela Andréa Chéradama (1871-1948). Citira njegovo delo La t]uéstion d'Autriche.81 Meni, da celo v univerzitetnih knjižnicah ne najdeš resne literature, kot je npr Deutsche Crde, ki se mnogokrat ukvarja tudi s slovenskimi problemi m objavlja lepe, pregledne in poučne karte in diagrame. V Ljubljani pa sploh ni mogoče dobiti najenostavnejših pripomočkov za študij meje in tudi ne znanih leksikonov občin in specialnih (krajevnih) repertorijev. Mačkovšek je torej videl potrebo po zbiranju strokovne literature kot podlage za razumevanje in raziskovanje vprašanja "stanja" slovenskega naroda. Obrambno razstavo opredeljuje kot "kolikor toliko ¡je] tudi arhiv." Arhiv oz. "naše gibanje" naj bi bil "urejen" po teh načelih: "Naše umikanje in napredovanje na meji, notranja kolonizacija, preseljevanje, od kod?, kam? priseljevanje neslovenskega ozemlja, od kod?, him? emigracija, jluk-tujoča kakor stalna, v šume, na Gornje Štajersko. West-falsko, v Egipt in Ameriko."82 Njegov pristop lahko opredelimo kot kombinacijo zbiranja zlasti tiskanega gradiva in dejavnosti kot take. Razlog zanj išče v "etičnem nazjranju", gospodarskem, političnem in zdravstvenem — nedvomno slabem (op. avt) - stanju slovenskih pokrajin. Ob razstavi so imeli dva sestanka predstavnikov obrambnih organizacij; udeležil se ju je predstavnik mesta Ljubljana. Vsi so "enotno" menili, da je "obrambni arhiv" potreben m naj bo ideja tudi uresničena, osrednje društvo Prosveta v Ljubljani pa naj prevzame prve priprave. Glasilo Slovenec je ostro napadlo razstavo m njene organizatorje. Da je "nazadnjaška demagogija", izrazito strankarska in naperjena prod SLS. Da nima nič opraviti "z narodno aH znanstveno prireditvijo". Ne zanika sicer truda narodnoradi kal nega dijaštva, vendar dvomi o njenih rezultatih,81 Ostro kritizira razstavo zaradi revnosti gradiva in nezanesljivih podatkov. Stnnja se, da je izseljevanje negativno, vendar meni, da je "vzdihovanje" nad tragiko krčenja slovenske zemlje in ljudi "kvarno" in upoštevaje "narodno statistikacijo" tudi neresnično, saj se slovenski narod krepi, izseljevanje pa je samo posledica A. (.heradame je bd novinar pri Petit Joumalu in se je ukvarjal z geopolitičnimi vprašanji. V letih 1901 in 1906 je izdal delo L*Eutopc et la question d'Autnche au seuil du XXe sičclc in leta 1902 L'AUemagne, ¡a France et la tjuc-stion dAutnchc. V obeh primerih pri lidition Plon. Glej: fr.wikjpedia.org/wiki/Andre_Chčradame - I8k (19. 7. 2007). 82 Mačkovšek, 1912, str. 186. 83 Liberalni narodni brambovci. Stavam X1/218 (23 9, 1912). liberalne gospodarske politike.84 Izseljevanje se lahko omeji samo s pametno kmečko gospodarsko politiko, ki jo je začela Slovenska ljudska stranka (SLS) leta 1908, za predhodna desetletja pa so vsega krivi liberalci. Ugotovile liberalcev, da je slovenski narod "zdrav" ima, po Slovencu, zasluge le krščanstvo, da se ljudje niso pomehkužili, poštah lahkožive! in prevcrzneži. Krščanstvo brani Slovence pred negativnimi platmi, ki so na drugi strani ravno "vera" modernega matenalizma in liberalizma.85 Ob tem se je pokazala politična razdeljenost kot posledica zmage SLS leta 1908 na Kranjskem. S Širšega stališča dogajanj na slovenski politični sceni je treba vedeti, da je leta 1885 ustanovljena slovenska narodnoobrambna organizacija Družba sv. Cirila in Metoda leta 1907 prišla do roba; spremenila se je njena usmeritev. Pretežno slogaška nadstrankarska organizacija z nekoliko liberalnim nadihom, kot jo označuje Andrej Vovko, se je spremenila v odkrito liberalno organizacijo z jasno pnmesjo radikaliz-ma.36 Nato je prišlo do razcepa. Leta 1910 je Slovenska ljudska stranka ustanovila lastno narodno-obrambno organizacijo Slovenska straža.87 Narod-noobrambno delo je potekalo po dveh tirih, čeprav so obstajala mnenja, da je potrebna samo ena organizacija. Prav ob odprtju omenjene razstave se je pokazala nemoč skupnega dela. Liberalnoklerikalna delitev je bila premočna, kot močna pa se je kazala tudi SLS. Očitala je liberalcem, da so razklali Slovence v narodnoobrambnem delu. Narodnoob-rambno delo bi se moralo, po njihovem mnenju, vezati na politično najmočnejšo in najveljavnejso stranko, ne pa na manjšinsko (liberalno), čeprav so načelno zaptsab, da bi za tem delom morale stari vse "stranke naroda". Menih so, da se bo slovenski narod ohranil in napredoval, če se bo gospodarsko okrepilo kmečko l|udstvo. S tem naj bi bili omejeni izseljevanje v Ameriko, preseljevanje v mesta, iz kraja v kraj, in izkoreninjeni pravi in glavni vzroki po-tujčevanja, ki imajo svoj izvor v gospodarski šibkosti Slovencev. Potrebno naj bi bilo tudi izboljšanje ljudske kulture.Hii Evgen Lampe, urednik Doma in sveta, je v letu 1912 objavil prispevek o muzeju emigrantov v Švici, v kantonu St. Gallen v Rappersuilu ob ziiriš-kem jezeni. V starem gradu si je ogledal muzej poljskih izgnancev in beguncev. Osupnilo ga je 84 AK se slovenska zemlja krči? Stavna XU2V (21. 9. 1912). Kako bo slovenski narod napredoval? Storentr XI/217 (21. 9. 1912). 8fi Vovko, 1994, str. 11. 87 Vovko. 1994, str. 34. 88 Vsem, ki so dobre volje. ■Î'AmhwXI/220 {25. 9. 1912). 54 Članki in razprave ARHIVI 30 (2007), št. 2 Marjan Drnovšek: "Potrebnost in nujnost obrambnega arhiva" (1912): skrb za obstoj Slovencev in izseljen stvo, str. 43-56 bogastvo gradiva o poljski zgodovini in poljski politični emigraciji v 19. stoletju. Misel o muzeju kot spominu za potomce in njihova težnja k zbiranju zgodovinskega, znanstvenega, leposlovnega in umetniškega gradiva je pritegnila Lampeta. V biblioteki, namenjeni t. i. "polomci", sta bili zbrani zlasti emigrantsko gradivo in gradiva, povezano z vojno za neodvisnost Poljske. Okvirno navaja podatke, da so v zbirki imeli 55.000 knjig, 12.000 rokopisov, 20.000 tiskanih risb, 1000 map, 1200 "glasbenih proizvodov", 800 fotografij in 2200 originalnih risb, vse pa so hranili v omarah in predalnikih. Ustanovljen je bil leta 1875 in obstaja še danes.sy Pri Slovencih tistega časa tega, da bi načrtno zbirali gradivo o izseljenstvu, ni bilo. V okviru obrambne razstave leta 1912 so razmišljali bolj o zbiranju operativnega gradiva, zlasti tiskov, za boljšo organiziranost na rodno obrambnega dela in nič več. Šele v obdobju med vojnama so nastali bolj uresničljivi načrti, manj izvedb.'-"5 Vtis je, da se je zavedanje o pomenu arhivskega gradiva o demografskem in narodnem delovanju v tistem času dotikalo redkih raziskovalcev in razmišljajoči h posameznikov ki da so bili Cehi bolj zavzeti, če imamo v mislih njihov interes za evidentiranje migracijske problematike tistega časa (Jan Auerhan, Jan Heirat, A. B. Svojsik, 1912). Sklep Povezovanje obstoja slovenskega naroda z ohranjenjem njegove pisne dediščine je potekalo postopoma in je bolj stvar dvajsetega kot stoletja pred tem. Zgodovinopisje in arhivska prizadevanja so se v času množičnega izseljevanja Slovencev bolj usmerjala v starejša kot novejše obdobje. Glede arhivskega gradiva so bili sprva pomembni muzeji in kasneje zgodovinska društva,9' zanemariti pa ne smemo upravnih arhivov na vseh ravneh, sodnih in cerkvenih arhivov, v katerih je nastajalo tudi arhivsko gradivo s področja migracij. Za obravnavani čas se je bolj zanimala publicistika in njeni rezultati so danes obravnavam kot vir, npr. Šušteršič (1891), Trunk (1912) in Zavertnik (1925), če omenim samo nekatere. Zavertnik je menil, da je njegovo delo "zgodovinski spis", hlkrati tudi, da mu arhivi v Washigtonu m v drugih mestih niso bili "na razpolago", zato se je bolj naslonil na literaturo in druge Hvgen Lampe, V muzeju emigrantov. Dom in siti XXV (1912), str. 373-377. Glej: http://www.muzeum-j)olskie. org/ (19. 7. 2007). 90 Drnovšek, 2002. Smole, 1976. vire. Med njimi je omenjal le tipe, kot so leksikoni, almanahi in časniki. V predgovoru k tretjemu delu piše, da bi verjetno dobil bolj zanesljive podatke o prvem naseljevanju Slovencev v "zaprašenih arhivih vendar mu čas in denar nista dovoljevala pritegnitev v raziskavo. Ob njegovih razmišljanjih lahko ponovno potrdimo, da se je Zavertnik zavedal pomena arhivskega gradiva. Glede literature oz. njenih sklepov je dopuščal možnost, da so resnični, napačni ali vsaj možni, upoštevajoč - po njegovem mnenju — logično razmišljanje o preteklosti, za ustne vire pa je zapisal: "Ustna poročila so taka kot vsa poročila. Nekatera so pomanjkljiva, druga pretirana, tretja pa popolnoma zanesljiva in resnična," in dodal; "Pismena poročila so najzanesljivejša"P* Nič presenetljiv ni bil tudi odziv na vabila za sodelovanje med Slovenci v ZDA. Odzivi so bili tako pozitivni pri političnih somišljenikih kot popolnoma odklonilni med političnimi nasprotniki. Ideološka in politična razdeljenost je pogosto vplivala na (ne) uspeš nos t posameznikov, ki so hoteli priti do gradiva in napisau kompleksno delo o Slovencih v Združenih dtža-vah. Na domačih tleh se je nekaj podobnega zgodilo tudi ob Obrambni razstavi oz. arhivu (1912), ko je bil izražen pomen zbiranja vsakršnega gradiva, mdi arhivskega. Če postavimo arhivistiko v kontekst obravnavanega časa, moramo vedeti, da so jo imeli za pomožno vedo zgodovine.9-1 iz razprave je vidno, da so obravnavanje sodobnega časa označevali bolj za stvar "sociologije" kot zgodovine. Mulačka je uporabil tudi statistično gradivo, ki je bilo še del dokumentarnega gradiva na deželni ravni. To je bil tudi čas različnih "anket"zbiranja podatkov pn posameznikih z metodo ustne pripovedi ali pisnih poročil ipd. Časopisje tistega časa je postalo pomemben informacijski del pri analizah npr. selitvenih procesov, hkrati pa tudi mnogi uradni objavljeni dokumenti (zakoni, javni oglasi, krajevni repertoriji ipd.). Avstrijska država je uvedla predpise, ki so obvezovali imetnike registra tu rnega gradiva, da ne uničujejo spisov, ki bi imeli v zgodovinskem ah kakšnem drugem pogledu kako vrednost (npr. 1832, 1843, 1897). Pri oblastnih organih je bil močno razvit smisel za zgodovino in tradicijo v 19. stoletju in so pri opravljanju spisov mislili mdi na potomce.'-15 Zasebna narava gradiva 92 Drnovšek, 1993, str. 13. M ¿omar, 2003. " Npr. katoliška Cerkev je lela 1912 po župnijah zbirala podatke o izseljevanju v evropskem kontekstu. Sodelovale so tudi slovenske župnije. Glej Kolar, 1990, str. 92-98. 95 Žontar, 2003, str. 23. Članki in razprave ARHIVI 29 (2006), št 2 Marjan Drnovšek: "Potrebnost in nujnost obrambnega arhiva" (1912): skrb za obstoj Slovencev m izseljenstvo, str, 43-56 55 je bila v Avstriji mišljena za zasebne pravne osebe in deloma sploh za vse nedržavne ustanove, Gimnazijski profesor Franc Komat ar jc leta 1904 zapisal, da je "/.../ neobhodno potrebno inventanzfrati privatne arhive, da jih ne bodo uničili ali zavrgli". Mislil je na pregled gradiva na deželni ravni, zlasti za potrebe domačega zgodovinskega raziskovanja. Inventarji pa bi omogočali reden nadzor nad arhivskimi fondi.96 Nedvomno drži teza, da so arhivi nujni za razvo| nacionalne zavesti in idenutete in predstavljajo del nacionalne kulturne dediščine. Tega pomena so se delno zavedali tudi v obravnavanem času pri dokazovanju stanja Slovencev, tudi glede na do izseljevanje. Bolj se je zavest o pomenu arhivskega gradiva in raziskav izseljenstva kot dela krepitve oz. izgube "slovenstva" okrepila šele v naslednjem obdobju, tj. v prvi Jugoslavije. Viri ZAL, LJU-272, Slovensko akademično ferialno društvo Prosveta Ljubljana, mapa 1. Literatura Adlešič, Juro: Organizacija slovenskega izselje-nistva. Čas (1909), zv. 4 in 5, str. 170-189. Arnez, John. Slovenci v New 1 orku. New York: Studia slovenica, 1966. Bajec, Jože: Slovensko izseljensko časopisje. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1980. Banovič, Branimir; Emigracijska politika Aust-ro-Ugarske i iseljavanja iz Hrvatske u razdoblju 1867-1914. Migracijske teme 3 (1987), št, 3-4, str. 313-323. Buzek, Josef: Das Auswandemngsproblem und die Regelung des Auswanderungswesens in Österreich. Zeitschrift für Volkswirtschaft , Sozialpolitik und Verwaltung, 10 (1901), I. und II. Teil, str. 441-511, 553-595. Chmelar, Hans: Höhepunkte der österreichischen Auswanderung. Die Auswanderung aus den im Reichsrat vertretenen Königreichen und Ländern in den fahren 19051914. Wien: Ost erreich i s che Akademie der Wissenschaften, 1974. Drnovšek, Marjan: Ljubljana — križišče na poli v svet / Ljubljana — the crossroads to the world. Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU & Numizmatično društvo Slovenije, 2006. Drnovšek, Marjan: "Izseljevanje je rakrana na telesu našega naroda". Historični seminar 4. Zbornik predavanj 2001-2003 (ur. M. Kokole, V. Likar, P. 96 Žontar, 2003, str. 33. Weiss). Ljubljana: Založba ZRC, 2003, str. 7-33. Drnovšek, Marjan: Odnos do slovenskega izseljenskega gradiva: nekaj primerov iz 20. stoletja. Arhivi 25 (2002), št. t, str. 215-223. Drnovšek, Marjan: Okrajna poročila o izseljevanju iz Kranjske v letih 1892—1913. Gestrinov zbornik (ur. Darja Mihelič). Ljubljana. Založba ZRC, 1999, str. 413—432. Drnovšek, Marjan (a): Usodna privlačnost Amerike. Ljubljana: Založba Nova revija, 1998. Drnovšek, Marjan (b): Podoba Amerike na ilustracijah Ivana Vavpotiča. Kronika 46 (1998), št, 12, str. 83-110. Drnovšek, Marjan: Izseljevanje iz širše ljubljanske okolice 1890-1914. Doktorsko delo. Ljubljana: 1993, tipko pis, Drnovšek, Marjan: Pot slovenskih izseljencev na tuje. Ljubljana: Založba Mladika, 1991. Drnovšek, Marjan: Odmevnost Trunkove knjige "Amerika in Amerikanci" v letih 1912-1913. Zgodovinski Časopis 43 (1989), št. 4, str. 606-609. Enciklopedija Slovenije, 5. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. Kalan, Janez: Sv. Rafael tn izseljevanje na tuje. Govor za 21. pobinkoŠtno nedeljo, naročen od Družbe sv. Rafaela. Duhovni pastir, 26/10 (1909 ), str. 511-520. Klemenčič, Matjaž: Jurij 'Trunk med Koroško in Združenimi državami Amerike ter zgodovina slovenskih naselbin v Leadvillu, Kolorado, in v San Francisco, Kalifornija. Ceiovec-Ljubljana-Dunaj: Mohorjeva družba, 1999. Klepec, Slavko (ur.): Zbirka slovenskih citatov in aforizpiov. Ljubljana: Ig. PI. Kleinmayer & Fed. Bamberg, 1910. Kržišmk-Bukič, Vera: Mihajlo Rostohar in Napredna misel. Zgodovinski časopis, XXWV/3—4 (1974), str. 321-346, Kveder-Jelovškova, Zofka: Slovenci na tujem. Našizapiski, V/l (1907), str. 7-10. Kolar, Bogdan: Krek tn slovenski izseljenci. Janez Evangelist 1865-1917 (ur. Stanko Janežič, Janez Juham). Maribor: Slomškova založba, 1998, str, 117-130. Kolar, Bogdan: Cerkev in izseljenstvo v letih pred prvo svetovno vojno. Viri, št. 3 (1990), str. 92-98. Kveder-Jelovšek, Zofka: Slovenci na tujem. Na-fi zapiski 5 (1907), Št. 1,7-10. Lloyd, Mardn: The passport. The histoiy of man's most travelled document. Thrupp, Stroud Gloucestershire: Sutton Publishing, 2003. Maselj-Podlimbarski, Fran: Slovencem na tujem. Koledar Šolske Družbe sv. Cirila in Metoda 1907. 56 Članki in tazprave ARHIVI 30 (2007), št. 2 Marjan Drnovšek: "Potrebnost in nujnost obrambnega arhiva" (1912): skrb za obstoj Slovencev in izseljenstvo, str. 43-56 Ljubljana: Družba sv. Cirila in Metoda, str. 62—68. M., M.: Črnca o naših izseljencih. Cas, 1, (1907), str. 417-422. Mulaček, Ivan: Nase izseljevanje v Številkah. Gts, zv. 4 (1913), str. 256-266. Rostohar, Mihajlo: Naš narodni program. Napredna misel, 1/6 (1912), str. 245-253. Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ifubljani 1913 (ur. pripravljalni odbor). Ljubljana: Katoliška bukvama, 1913, Smole, Majda: 'Zgodovina arhivistike in arhivske službe. Ljubljana. Arhivsko društvo Slovenije, 1976. Segula, F. S.: Za rodno grudo! Koledar Šolske Družbe Cirila in Metoda (1914) Ljubljana: Družba sv. Cirila in Metoda, str. 31—35. Suštersič, Franc Šaleški: Slovenci v Ameriki. Koledar Družbe sv. Mohorja navadno leto 1891: Celovec: Družba sv. Mohorja v Celovcu, str. 15—27. Sašek, A.: Tzseljevalno vprašanje. Napredna misel, I/zv. 6 (1912),str. 253-257. Trunk, Matej Jurij: Amerika in Amenkanci. Celovec: samozaložba, 1912. Vodopivec, Peter: Temno in svedo ogledalo zgodovine. Samopodoha Slovencev. Zbornik prispevkov simpozij ob 75 letnici Slovenskega PRN (ur. Andrej Blatnik, Veno Taufer, Peter Vodopivec). Ljubljana: Slovenski PEN, 2001, str. 58-63. Vovko, Andrej: Odborniki m Članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885-1918. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. Vovko, Andrej: Mal položi dar ... Portret slovenske na rodno obrambne šolske organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda 1885-1918. Ljubljana: Slovenska matica v Ljubljani, 1994. Zavertnik, Jože: Ameriški Slovenci. Chicago: Slovenska narodno podporna jednota, 1925. Zontar, Jože: Arhivska veda v 20. stoletju. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003. Zusammenfassung "NOTWENDIGKEIT UND DRINGLICHKEIT EINES ARCHIVS" (1912): DIE SORGE UM DIE EXISTENZ DER SLOWENEN UND DIE EMIGRATION An der Wende zum 20. Jahrhundert erlebten die Slowenen im Rahmen der Habsburgermonarchie ihre nationale Ausformung. Die slowenisch-deutschen Beziehungen verschärften sich, und die Angst der Slowenen um ihre nationale Existenz vergrößerte sich zunehmend. Diese wurde auch mit der Tatsache in Zusammenhang gebracht, dass dies die Zeit der Massenauswanderung in die USA war, was die Stärke des Volkes zu s ätz hell schwächen sollte. In der Öffentlichkeit wurden Stimmen laut, die torderten, dass das Volk aufgrund des Germamsierungsdnicks im Norden und der erwähnten Emigration verteidigt bzw. geschützt werden muss. Vor allem die katholische Kirche legte dafür in der Öffentlichkeit ein starkes Engagement an den Tag, zumal sie mithilfe katholischer Intellektu eller, der Rafael-G es eil schaft und der katholischen Presse auf die Gefahr der Emigration aufmerksam machte. Sie beanspruchte für sich das moralische Recht hinsichtlich der Haltung zu dieser Frage. Die meisten publizistisch tätigen Intellektuellen jener Zeit gaben aufgrund der nicht beschlossenen Emigrationsgesetze dem Staat die Schuld. Dieses geistige Klima wird im Zusammenhang mit dem mehr oder weniger ausgeprägten Bcwusstscin von der Bedeutung der Erhaltung des arcluva Ii sehen Erbes und der Erforschung der Emigrationsproblematik gesehen. Einen der Höhepunkte bedeutet 1912 die Organisation einer dem nationalen Schutz gewidmeten Ausstellung in Ljubljana, die überraschend aus den Reihen der national-radikalen Schülerschaft im Rahmen des Vereins Prosveta in Ljubljana kam. Die Ausstellung löste wegen der Organisatoren und des poli tischen Prestiges einen lebhaften politischen und ideologischen Streit zwischen der katholischen und liberaler orientierten Strömung im damaligen Slowenien aus. Der Kriegsausbruch unterbrach diese Diskussion, Erhalten geblieben sind einige Publikationen, die die Emigration und das Leben im neuen Umfeld behandeln. Zu erwähnen sind ein 1891 in Klagenfurt erschienener Artikel von Franc Sustersic ("Die Slowenen in Amerika"), das 1912 auch in Klagenfurt erschienene Buch "Amerika und die Amerikaner" des Geistlichen Jurij Trunk, einer der Höhepunkte der damaligen Emigrationspublizistik, und nicht zuletzt das im mehr freiheitsliebenden Geist geschriebene Buch "Die amerikanischen Slowenen" von Joze Zavertnik, das 1925 in Chicago erschien. Trunks Buch wird als typisch historisch-ethnologische und soziologisch-anthropologische Abhandlung jener Zeit bezeichnet. Alle drei Bücher bilden heute eine Quelle zur Erforschung der slowenischen Emigration. Es kann festgestellt werden, dass bei einzelnen Intellektuellen jener Zeit, allerdings in sehr bescheidenem Umfang, das Bewusstsein von der Bedeutung der Erhaltung der schriftlichen Quellen als Grundlage für die Affirmation des slowenischen Nationalbewusstseins aufkommt. Arhivi 30 (2007) št. 2, str. 57-80 Članki m razprave 57 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 347.993(497.4)" 1897" 347.993(497.4)"1933" Prejeto: 26. 9. 2007 Poslovanje okrajnih sodišč na primeru poslovnikov iz leta 1897 in 1933 METKA BUKOŠEK mag., arhivska svetovalka Zgodovinski arhiv Celje, Teharska cesta 1, Sl-3000 Celje e-pošta: metka, bti kosek@guest.ames.si IZVLEČEK Okrajna sodišča so izvrševala sodno oblast na prvi stopnji. Njihovo delovanje so urejali sodni poslovniki, ti pa so se v preteklih desetletjih večkrat spreminjali. Seveda so spremembe vezane na različna zgodovinska dogajanja. Predvsem smo priča razpadom držav in dntžbenih ureditev. Posledica so razlike v razvoju pravosodja in njegovega poslovanja. V prispevku sta v ospredju dva poslovnika, ki sla mot no zaznamovala sistem poslovanja okrajnih sodiŠČ. KLJUČNE BESEDE: okrajno sodišče, sodni poslovnik, vpisniki, imeniki, roki hrambe, stečaj, podjetje, firma ABSTRACT OPERATIONS 01 LOCAL COURTS AS SEEN IN THE 1897 AND 1933 RULES OF COURTS Local courts exercised their judicial power as courts of the first instance. Their operations were regulated by the rules of court, which had over the decades been subjects to frequent changes. Such changes wen brought about mostly by specific historical events, predominantly disintegration of states and social order that in turn influenced the development of judiciary and its rules. In the article, the author draws attention to tm rules of court that had a profound effect on the system of local court operations. KEY WORDS: local court, rules of court, registers, directory of persons, retention periods, bankruptcy, company, firm 58 Članki m razprave ARHIVI 30 (2007), št-2 Metka Hukokh: Poslovanje okrajnih sodišč na primeru poslovnikov iz leta 1897 in 193J, str 57-80 Uvod Velika prelomnica v delovanju državne oblasti, ki je na določen način poenostavila delovanje uprave in sodstva tudi na nižji stopnji, je bila marčna revolucija. Podoba zapletene organizacija sodišč se je v osnovi ohranila do danes. Dolgotrajni proces ločevanja sodstva od uprave je uspel, res 2 nekaterimi vmesnimi vložki, v vseh razsežnostih. Seveda je revolucija samo pospešila proces ločevanja, ki je v intenzivni meri potekal že od srede 18. stoletja (s poskusom Haugwitzevih reform) seveda zato, da bi se okrepila centralna oblast. Kot je bilo omenjeno že v poglavju o okrožnih sodiščih, je prinesla nova sodna organizacija večje spremembe na Štajerskem; tam so patnmonialna sodišča delovala vse do marčne revolucije. Seveda to ne pomeni, da je marčna revolucija prinesla vse spremembe, je pa znatno pospešila proces uveljavitve le-teh. Ustanovitev in vrste novih sodišč je predpisoval cesarski odlok z dne 14. 6. 1849.1 Odrejal je vrsto sodišč, njihovo hierarhično odvisnost ter njihovo pristojnost, seveda glede na tedanjo kazensko in civilno zakonodajo. Najnižjo stopnjo na hierarhični lestvici so predstavljala okrajna sodišča, sledila so jim deželna sodišča, višja deželna sodišča in vrhovno oziroma kasadjsko sodišče. Okrajna sodišča so bila sodišča prvega, drugega ali tretjega razreda. Na Slovenskem sta delovali le prvi dve. Sodišča I, razreda so bila okrajna zborna sodišča, ki so v kazenskih zadevah sodila o prestopkih. Sodita so v tričlanskih senatih. Začasni red kazenske pravde2 jim je v razsojanje prepustil tiste zločine, ki niso šli pred poroto (javno nasilje brez uporabe orožja in hujše telesne poškodbe, javno nasilje s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine, javno nasilje z nevarno grožnjo, napeljava k zlorabi oblasti, nečistost, prekinitev nosečnosti, izpostava otroka, če primer ne gre pred poroto, huda telesna poškodba, tatvina). Na sodiščih II. razreda je izvajal sodno oblast sodnik posameznik. Zakonu o novi sodni ureditvi je še istega leta sledil cesarski odlok o organizaciji sodišč na Štajerskem,3 ki je predpisoval novo organizacijo in pristojnost sodišč. V začetku druge polovice stoletja se je organiziranost sodstva spremenila z združitvijo okrajnih sodišč in okrajnih glavarstev v okrajne ' Osnove načrta ureditve novih sodišč, RGB. 1849, št. 278, str. 343. 2 (lesarski patent o začasnem redu kazenske pravde, ItGB 1850, XVI¡/50, str. 287-395. 3 Organizacijski predpis za sodišča na Štajeskem, 25. julij 1849, RGB, it. 339/49, str. 545-560. urade. Od uprave je ostalo ločeno le sodstvo pri zbornih sodiščih 1. in 2. stopnje. To spremembo je odrejal cesarski ukaz, tako imenovani Decembrski patenr1 z dne 31. 12. 1851, njihovo pristojnost pa ccsarski ukaz z dne 19. 1. 1853.5 Izvzeta so bila le nekatera večja mesta, v katerih so okrajna sodišča delovala naprej ločeno (npr. Maribor, Celje, Ptuj). Deželno sodišče v Celju je skoraj v celoti pokrivalo slovenski del Štajerske, to je nekdanje celjsko okrožje in del mariborskega. Teritorialno je zavzemalo 22 okrajnih sodišč. Delovanje sodišč sta urejala cesarski patent z dne 3. 5. 1853^' in ministrska uredba z dne 16. 6. 1854,7 dopolnjevali pa so ju še s kazenskopravnimi redi ter jurisdikcijskimi normami. Po petnajstih letih je bila izvedena ponovna ločitev sodstva od uprave na najnižji, okrajni stop nji. Tako so začela po sprejetju zakona (21. 12. 1867) okrajna sodišča poslovati samostojno (RGB1, Št. 15/1867). Med vojnama je organizacijo sodišč predpisoval zakon o ureditvi rednih sodišč za Kraljevino Srbov, I Irvatov in Slovencev.M S tem zakonom so sc vsa okrajna sodišča preimenovala v sres-ka sodišča. Organizacijo sodišč je dokončno poenotil zakon o ureditvi rednih sodišč za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.' Ta sodišča so delovala do začetka druge svetovne vojne, ko je okupator ukinil vsa sodišča in postavil svoja. Hkrati z uvedbo modeme sodne organizacije so uredili tudi njihovo poslovanje, S posodobitvijo pravosodja je začelo naraščati tudi število zadev, zato so v skladu s tem uredili tudi bolj sistematično poslovanje. Čeprav prispevek obravnava poslovnika iz leta 1897 in 1933, naj bo okvirno omenjen še prvt iz leta 1853,111 ki je kot prvi predpisal tudi način in postopek poslovanja s spisi. Predpisal je sedem skupin, v katere so odlagali posamezne zvrsti sptsovnega gradiva, in sicer: I. zakoni in uredbe (brez uradnih listov) II. službene zadeve ■1 RGBI.Št. 2/1852. 5 RGB1, št. 4/1853. 6 (lesarski patent o notranji ureditvi in opravilnem redu /a sodišča, RGB, 1853, XXV1/81, str. 381-458 m LGBSt; 1853, X1V/81, str. 186-263. 7 Ukaz ministrstva za pravosodje o notranjih opravilih in opravilnem redu sodišč v kazenskih zadevah, RGB, 1854, I,IX/165, str, 649/708 ali LBKSt, 1854, XXVI/165, str. 329-368. s Zakon o ureditvi rednih sodišč za kraljevino SI IS. Ul. LMO, št. 119/1928, str. 801-809. 9 Zakon o ureditvi rednih sodišč za kraljevino SI IS. UL LMO, št, 14/1929, str. 113-118. Cesarski patent o notranji ureditvi in opravilnem redu za sodišča. LGBSt,1853, XIV/81, str. 186-263. Članki in razprave ARHIVI 30 (2007), št, 2 Metka Bukošek: Poslovanje okrajnih sodišč na primeru poslovnikov iz leta 1897 in 1933, str. 57-80 59 III. pravde IV. zapuščine, varstvene in skrbstvene zadeve V. stečaji VI. zemljiška knjiga in deželna deska VII. razno Sodišča, ki so opravljala sodno oblast v trgovskih m meničnih ali rudarskih zadevah, so lahko dodala tudi dodatne skupine. Okrajna sodišča so vodila vpisnika za civilnopravne zadeve in poseben zapisnik za kazenske zadeve. Do konca stoletja se je v pravosodju zvrstilo veliko zakonov, uredb in dopolnil. Sodni organi so tako dobili podlago, na kateri še danes temelji sodobna zakonodaja. Razvoj zemljiške knjige, trgovskega registra, rudarske knjige, kazenske m civilne zakonodaje je pokazal potrebo po dopolnitvi predpisov poslovanja posameznih sodišč. Dela so se lotili temeljito m leta 1897 je nastal poslovnik, ki |e predstavljal osnovo vsem poznejšim. Razdelil je civilne in kazenske zadeve, jih razčlenil in predpisal vpisnike in imenike za vsako posamezno skupino zadev. Predpisal je obrazce in izdal posebna navodila, za vodenje posameznih vpisnikov. Pomembni so bili tudi predpisi za vodenja posameznih zadev, način nastavljanja spisov, prenašanja iz enega vpisnika v drugega, zaznamovanje teh prenosov, zaključevanje spisov ob koncu letnika in podobno. Kar je za našo stroko pomembno, pa so prva navodila v zvezi s hranjenjem spisov, roki hrambe, določanjem zgodovinske pomembnosti posameznih zadev ter navodili za uničenje "nezgodovinskega" deta arhiva. Poslovnik vsebuje kar 414 členov, skoraj dvakrat več kot njegov predhodnik. Razdeljen je na šest poglavij. V prvem so predpisi o vodenju sodišč, v drugem sodno poslovanje, v tretjem predpisi v zvezi z vodenjem vpisnikov, v četrtem je predpisano sodno poslovanje s spisi, v petem so navodila za delovanje sodne pisarne in v Šestem je opisan nadzor nad uradovanjem. Primerjalno je narejen pregled poslovnika iz leta 1933, ki je nastal po sprejetju jugoslovanske zakonodaje v zvezi s pravosodjem. Ugotovimo lahko, da je bil jugoslovanski sodni red v osnovi podoben avstrijskemu, vendar ima kljub temu nekaj dopolnil. Razdeljen je na pet poglavij. Prvo govori o splošnih sodnih uredbah in sodni službi, drugo o poteku sodnega poslovanja, tretje o pošti in denarni službi, četrto o vpisnikih, registrih, pomožnih knjigah in spisih ter peto o posebnih predpisih za posamezne vrste poslovanja. Izognili se bomo obravnavi splošnih predpisov, ki govorijo o notranji ureditvi sodišč, nastavljanju sodnikov, postopku poslovanja, sodnih dnevih in podobno. Ta prispevek je omejen predvsem na del drugega poglavja, ki govori o tekočem poslovanju in hranjenju spisov, označevanju spisov, arhiviranju in rokih hrambe ter uničenju spisov, ter četrtemu poglavju, ki govori o vpisnikih in imenikih. Med njima najdemo drobne razlike, vendar so za nas arhiviste bistvenega pomena. Kajti s prevzemom gradiva ne prevzamemo samo vloge zaščitnika in hranitelja gradiva, temveč prevzamemo tudi vlogo iskalca gradiva, pa naj bo to iskanje namenjeno raziskovalcu ali pa stranki, ki išče spise v upravne namene. Naučiti sc moramo vseh podrobnosti, ki jih ustvarjalec poleg predpisanega sistema poslovanja hkrati ustvari. Seveda mora-vsak izmed nas poznati poslovnike iz obdobij, ki jih ureja, z odstopanji pa se seznanimo pri urejanju gradiva. SODNI RED IZ LETA 1897 Sodni red za leto 189711 je bil, kot je bilo že omenjeno, zelo obsežen. Obsega 255 strani, od tega jih je skoraj polovica namenjenih predpisanim obrazcem. Razdeljen je na šest delov, vendar sc prispevek omejuje samo na dva, in sicer na četrtega, ki govori izdelavi in hrambi sodnih spisov, vložišču in uničenju spisov. Vpisniki za civilne in kazenske zadeve Katere zadeve se vpišejo v vpisnik (register)? Predvsem se vpisujejo pravne zadeve, ki pridejo pred sodišče — razen vlog v zemljiškoknjižnih, trgovskih in predsedstvenih zadevah. Za vpise je bil zadolžen vodja pisarne. Namen vpisov v register je bil dajanje pojasnil o poslovanju sodišča prt posameznih zadevah. Ti vpisi so bili namenjeni za evidenco in statistiko ter so predpisovali ureditev arhiva. Niso pa imeli namena dajati pregleda vseh, v pravnih zadevah prispelih vlog. V vpisnik so smeli vpisati samo v nadpisih posameznih rubrik navedke in dogodke ter v rubriki za opombe razne odredbe ali dogodke, ki so bili pomembni za samo zadevo. Zadeve so vpisovali v vpisnik s črnilom, le v opombah je bilo možno kako zabeležko narediti s svinčnikom (zadeve, ki so bile za potek postopka pomembne, vendar vpis ni bil predpisan). Vpisnikov med letom niso vezali. Loče v ah so jih po zvrsteh v sešitkih z ovojem in močnejšim papirjem. Pri vpisnikih manjšega obsega so smeli združiti 11 Ukaz pravosodnega ministra z dne 5. maja 1897, s katerim se izdaja nov opravilni red za sodnije prve in druge stopnje. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru št. 41/112 (11. maj 1897). 60 Članki i» razprave ARHIVI 30 (2007), št-2 Metka Bu košek: Poslovanje okrajnili sodišč na primeru poslovnikov iz leta 1897 in 1933, str. 57-81.) več letnikov skupaj, pri večjih pa so sešili skupaj 10-15 pol, tako da so šele konec leta naredili letni register. Pomembno je bilo, da so na ovoj vpisnika označili vrsto vpisnika in letnik. Vpisnike so hranili v sodni pisarni (pisarniškem oddelku), urejeni pa so bili po vrstah in vrstnem redu letnikov. Če je bilo združenih več letnikov v en sam zvezek, jc bilo treba vsako novo leto začeti na novo stran ter zabeležiti novo letno številko tako, da je bila očitna. Vsak vpisnik oziroma vsak letnik vpisnika je začel vsako novo leto z novo številko — 1. Številke so tekle zaporedoma v vsem koledarskem letu. Zadevo so lahko prenesli iz enega vpisnika v drugega. V tem primeru so morali to zabeležiti med opombe v prvem registru ter opozoriti na register, v katerem in pod katero številko bo novi spis. Če so pomotoma vpisali spis v napačen vpisnik, so morali vpis prečrtati Z rdečim svinčnikom. Vrstni red vpisa so določali po času, ko je prišel prvi spis oziroma vloga o določeni zadevi na sodišče. Če so to opravili ustno, se je štel kot čas prihoda tisti dan, ko je bila podana ustna izjava na zapisnik. Če je na isti dan prišlo več zadev, je zadostovalo, da so datum vpisali le enkrat. Rubrike v vpisniku so začeli izpolnjevati takoj, ko je prispela prava vloga na sodišče (tekoča številka, dan dohoda, označitev strank in predmeta ipd.). Preostale vpise so opravljali med postopkom (na podlagi sodniškega sklepa, opravljenega naroka ali druga za vpis odločajočega dogodka). V vpisnike je lahko vpisoval samo uradnik, ki je bil za to pristojen. Ves čas so morali biti odprti in pripravljeni na vpogled. Ko so določeno zadevo zaključili, so to morali označiti na levi strani z znakom "J" in sicer z barvnim pisalom. Če so bili spisi poslani drugemu organu (sodnemu ali upravnemu), so morali to posebej označiti. Iz predpisanih vpisnikov je vidno, katere vrste gradiva so nastajale pri sodiščih. Sodni red še ni ločeval vpisnikov po vrsti sodišča, temveč so našteti vsi v enem poglavju: Vpisniki za civilne zadeve okrajnih sodišč C vpisnik za državljanske pravde okrajnih sodišč brez zadev v sporih male vrednosti Cm vpisnik za mandatne tožbe in pravde Cb vpisnik za Spore v zadevah male vrednosti Cub za pravde razsodišč zavarovalnih zavodov zoper nezgode rudarjev12 '2 Opravilni red ni predvidel vpisnike, ki v tekstu niso označeni s poudarjenim tiskom. M vpisnik za opominjevalne zadeve K vpisnik za odpovedi zakupnih ali najemnih pogodb in predloge, da se predajo ali prevzamejo zakupne ali najemne zadeve Hc vpisnik za stvari pravne pomoči (v državljanskih stvareh) 111 Hs (v kazenskih stvareh) E vpisnik za izvršilne zadeve V vpisnik za začasne odredbe A vpisnik za zapuščinske obravnave G vpisnik za overovitve podpisov L vpisnik za dajatve pod skrbnika in podaljšanje očetovske oblasti P vpisnik za varstva in skrbstva (sirotin|ska knjiga) N (Nc.Ns.Nst.) za vse civilne zadeve, ki niso bile odrejene drugemu vpisniku — splošni vpisnik Nub — za pravne zadeve enake vrste, za pravde razsodišč, zavarovalnih zavodov zoper nezgode rudarjev Gv — za predloge, s katerimi je zahtevana pritrditev komisije za promet z zemljišči zaradi prenosa lastnine ali zakupa. Vpisniki C — vpisniki v pravdnih zadevah V vpisnik C za civilne pravde so vpisovali enake zadeve kot v vpisnik okrožnega sodišča, se pravi vse tožbe v državljanskih pravnih sporih, razen mandatnih in meničnih tožb ter tožb v malotnih zadevah in tožb pred izbranim sodiščem zavarovalnic ob morebitni nezgodi, tožbe pred razsodiščem za pokojninsko zavarovanje in pred razsodiščem zavarovalnic zoper nezgode rudarjev.Vpisovali so še glavne intervencije in ugotovitvene tožbe, tožbe zaradi ničnosti in postavitve v prejšnje stanje, tožbe zaradi razveljavitev razsodb, izpodbijanje tožbe zoper razsodbe borznih iz branili sodišč, tožbe v izvršilnem postopku s tožbami, ki so sc pokazale iz razdelitve izkupička in s tožbami za prednostno poplačilo iz izkupička zarubljenih premičnih stvari, tožbe v stečajnem postopku in podobno. V vpisnik C so vpisali tožbe do zneska 6250 dinarjev brez pnpadov. Z odobritvijo ministrstva za pravosodje so smeli tudi na okrajnili sodiščih, na katerih se je to pokazalo za primerno, združiti vodenje pravdnih vpisnikov v skupen vpisnik za vse oddelke sodišča, ki so se ukvarjali z pravdnimi zadevami, ne glede na to, kateri sodni oddelek je bil določen za reševanje. Vpisnik M — za opominjevalne zadeve V vpisnik M so vpisovali prošnje za izdajo plačilnega naloga za terjatve. Če je bil izdan v zvezi s plačilnim nalogom ugovor, so morali zadevo vpisati v pravdni vpisnik C. Kasneje so za te zadeve uvedli nov vpisnik Nub. Članki in razprave ARHIVI 30 (2(107). št. 2 Metka Bukošek: Poslovanje okrajnili sodišč na primeru poslovnikov iz leta 1897 in 1933, str. 57-80 61 Vpisnik K-odpovedni vpisnik V odpovedni vpisnik so vpisali zadeve v zvezi z odpovedjo ali prevzemom zakupne ali najemne zadeve. Odpoved so morali podati pisno. Ustna odpoved je bila dopustna samo v izjemnih primerih z dovoljenjem pravosodnega ministra. Odpovedi, ki so bile združene s tožbo, so vpisovali v vpisnik C. Ustnih ugovorov niso smeli vpisovati v vpisnik K, temveč so morali zanje voditi poseben zapisnik, pozneje pa prenesu zadevo v vpisnik C. Če so poslali zadevo v izvršilni oddelek, so morali to vpisati v vpisnik E, prt tem pa zabeležiti opombo v vpisnik K. Vpisnik Hc — pravna pomoči v civilnopravnih zadevah V vpisnik pravne pomoči so vpisovali prošnje za podelitev pravne pomoči. Prošnje za vročanje so vpisovali, če je bilo poleg te opravljeno še katero drugo uradno dejanje. Vanj niso smeli vpisau prošnje za izvršitev knjižnih vpisov. Ti so spadali k dnevniku za vloge v zadevah zemljiške knjige ali ingrosacijske knjige. V vpisnik Hc so vpisovali prošnje za izvedbo realnih dejanj, ki niso bila v zvezi z knjižnimi vpisi kot npr. izvedbo lokalnega ogleda, izvida, izvedencev, inventure, cenitve, dražbe, vpeljevanje prisilnega upravnika, nadalje prošnje razsodišč za izvršitev sodniških dejanj zaslišanja in prisege ipd. Vpisnik E — izvršilne zadeve Vpisnik E so pisali samo prt tistih sodiščih, ki so bila določena za to, da opravljajo izvršbe. Vanj so vpisovali predloge, ki so bili mogoči v izvršilnem postopku. Pri sodišču, ki je izdalo izvršilni naslov, so lahko vložili predlog za dovolitev izvršbe. Če je bil predlogu priložen izdatek izvršilnega naslova ter opremljen s potrdilno klavzulo izvršljivosti, je bil lahko vložen neposredno pri izvršilnem sodišču. Če pa je bilo izvršilno sodišče tudi sodišče, ki je izdalo izvršilni naslov ali da je bila terjatev že v knjižen a kot izvršljiva oziroma da je bilo izvršilno sodišče tudi zemljiškoknjižno sodišče, ni bilo potrebno izkazati izvršljivosti izvršilnega naslova. Kadar so predložili predlog sodišču, ki je izdalo izvršilni naslov, so ga predložili spisu kot nadaljevanje pravne zadeve in je bil tu tudi rešen. Pritožbe so lahko vložili pri sodišču, ki je izdalo izvršno dovolilo. Ob razširitvi izvršbe novega predloga niso vpisali na novo, temveč so ga vpisal k prejšnjemu vpisu. Če je bila izvršba na nepremičnini, so morali vpisati tudi zemljiškoknjižni vložek. Vpisati so morali vsakega upnika, ki je pristopil k izvršilnemu postopku na nepremičninah. Vpisniki V — začasne odredbe V vpisnik V so vpisovali samo predloge za dovoljenje začasnih odredb, ki so se postavile zunaj tekoče pravde ali tekočega pravdnega postopka, drugače pa so se reševali pri zadevajoči pravdi, Če je ena oseba podala več predlogov za isto zadevo, so jih, če so bili podani z eno vlogo, vpisali enkrat, če pa so jih vložili sočasno, vendar vsakega posebej, pa ločeno. Če so predlog zaradi zavrnitve ponovili, so ga ponovno vpisali v register. Vpisnik A — zapuščinske zadeve V vpisnik A so vpisovali smrtovnice, ki so bile narejene na podlagi naznanila o smrti osebe ali mrliškega lista. O smrti oseb so obveščali sodišča župni uradi, katerih naloga je bilo vodenje matičnih knjig. V začetku vsakega meseca so pošiljali predpisane sezname vseh umrlih v preteklem mesecu. Če je umrla oseba zapustila mladoletne otroke, je moralo pristojno sodišče vpisati zadeve ne le v zapuščinski vpisnik A, temveč tudi v vpisnik za varstvene zadeve P. Če je pri mladoletnih osebah že potekal postopek varstva in skrbstva, so zadnji vpis izpustili. Vsekakor pa je v obeh primerih dobil spis označbe tako enega kot tudi drugega vpisnika. V vpisniku A so morali pod opombami zabeležiti številko skrbstvene (sirotinjske) knjige (vpisnik P) ter opozoriti na tekočo zapuščinsko obravnavo. Prav tako so morali v vpisniku P zabeležiti oznako A. Po jiravnomočno dokončani zapuščinski obravnavi so morali zadevo v vpisniku A izbrisati ter prečrtati spisovno označbo, ki ga je zadeva dobila na osnovi vpisa v vpisnik A ter jo voditi le na podlagi skrbstvene knjige kot varstveno zadevo. Če je bila zadeva že prej vpisana v vpisnik P, je obdržal zapuščinski vpis svojo spisovno znamenje, vpisniku P pa je bil priložen le en izvod prisojila. Naznanila smrti, na podlagi katerih ni bilo vidno, ali bo sodišče sprožilo zapuščinski postopek, niso bila vpisana v vpisnik A, temveč v vpisnik Nc (razno). Šele iz drugih dogodkov, npr. predložitve testamenta, prijave dedičev se je pokazalo, alt bo sodišče sprožilo zapuščinski postopek in ali bo zadeva prenesena v vpisnik A. Če so našli testament pozneje, ni bil narejen ponoven vpis v vpisnik A, temveč so postopek nadaljevali pod prejšnjo številko. Vpisnik L — dodelitev pod skrbništvo V vpisnik L so vpisovali: — vsa naznanila zavodov o sprejemu bolnikov na opazovalni oddelek — predloge za preklice oseb zaradi pijančevanja, zapravljivosti ali umobolnosti 62 Članki in razprave ARHIVI 3ü (2007), št. 2 Metka Bi j košek; Poslovanje okrajnih sodišč na primera poslovnikov iz Ifta 1897 in 1933, str. 57-81) — predloge za dvig ali spremembe preklica ali podaljšanje očetovske oblasti, (Tudi vse predloge za določitev skrbništva, podaljšanje očetovske oblasti, predlog za proglasitev mladoletne osebe za polnoletno, postavitev skrbnika pod očetovsko oblastjo stoječemu nedoletniku, ki mu je pripadalo premoženje ter za razveljavitev očetovske oblasti ali dejanja pod skrbnika samo toliko, kolikor ni bil za osebo, ki ji je bilo potrebno določiti skrbnika ali mladoletno osebo, že prej opravljen vpis v sirotinjsko knjigo. V tem pnmeru so predloge vpisovali v vpisnik P. Prav tako niso v ta vpisnik smeli vpisan predloga, naj mladoletne dediče ali dediče pod varstvom ali skrbstvom za obravnavo zapuščine zastopa skrbnik in ne zakoniti namestnik; zadeva je bila vpisana v vpisnik A). Vpisnik P - skrbstvena (sirotinjska) knjiga Sodni red ni prinesel sprememb v vodenju skrbstvenih zadev. Zanj so veljali dosedanji predpisi o vodstvu skrbstvene knjige. Poleg tega je bil vpisnik 1' določen za vpise in zaznambe v zvezi z dajanji pod skrbnika, podaljšanjem očetovske oblasti, postavitvijo skrbnika pod očetovsko oblastjo stoječemu nedoletniku, ki mu pripada premoženje, in razveljavitvijo očetovske oblasri ipd. (zadeve iz vpisnika L). Predlogov in obravnav v zvezi Z mladoletnostjo, kot so določitev dote, pridobitev dovoljenja za ženitev, niso vpisovali kot nove zadeve, ampak so jim dali oznako že vpisane varstvene ali varstvene in skrbstvene zadeve. Vsako sodišče je motalo nemudoma vpisati vsako na novo nastalo varstvo ali skrbstvo, ne glede na to, ali je imel varovanec oziroma oskrbovanec premoženje ali ne. Podaljšanje očetovske oblasd je bilo povod za vpis v ta vpisnik, le če je moralo zaradi tega podaljšanja nastopiti sodišče kot varuh premoženja mladoletnika. Ce je zapustnik pustil več mladoletnih oseb, niso vodili zadev za vsako mladoletno osebo posebej, temveč za vse skupaj (za cel rod). Varstvo je prišlo v poštev pri nezakonskih otrocih, ki še niso bili polnoletni, ah pri zakonskih otrocih, ki jim je umri oče, ali je bila preklicana, oziroma mu je bila odvzeta očetovska oblast. Skrbstvo je prišlo v poštev pri otrocih, ki jim je pripadalo premoženje in so bili pod očetovsko oblastjo in je bila podaljšana očetovska oblast nad otrokom, ki je imel premoženje. V vpisnik P so vpisovali tudi zadeve, pri katerih je sodišče opravljalo premoženje osebe neznanega bivališča. Prav tako so vanj vpisali primer, če je bil še zakonski oče živ in je bilo sodišče obveščeno o premoženju, ki mu je pripadalo. Tak primer so obravnavali kot skrbstveno zadevo. Ob smrd očeta ali preklicu je zadeva prešla v varstveno zadevo. Vpisnik G — overovitve Vpisnik G so uporabljali za overovitev podpisov. Vpisi v vpisnik so nadomeščali zapisnike o ove-rovitvenem dejanju. Overovitev listin, ki so jih izdala sodišča, notarji ali dopisi, overovljeni po diplomatski poti, niso vpisovali v vpisnik G. Ce je zaprosila ista oseba za več overovitev, so vpisali pod eno številko, posamezne listine pa so označili s črkami a, b, c. Overovitev je lahko izvrševalo osebje sodne pisarne, ki jih je za to pooblastil predstojnik sodišča. Vpisnik Nc — za vse civilnopravne zadeve, za katere ni bil določen drug vpisnik Vpisnik Nc je podobno kot pri okrožnih sodiščih obsegal vse civilnopravne zadeve, ki jih m bilo mogoče vpisan v druge vpisnike ali pa v seznam prispelih spisov (npr. dnevnik za vloge v zadevah zemljiške knjige ali ingrosacijske knjige, predsedstveni dnevnik ipd.), niti niso spadale v noben vpisnik že vpisanih zadev. Zato lahko govorimo o splošnem, zbirnem vpisniku. Tudi na okrajnih sodiščih, na katerih ni bilo sodnih oddelkov, so uporabljali le en vpisnik za vse sodišče. V nasprotnem primeru je moral vsak oddelek pisati tak vpisnik za vse tiste vloge, ki so po svoji vsebini in osebah udeležencev sodile med tiste zadeve, ki so bile dodeljene temu sodnemu oddelku, vendar ga ni bilo mogoče povezati z nobeno zadevo, že vpisano v vpisnik, niö je ni bilo dovoljeno vpisati v noben drug vpisnik, knjigo ali seznam. Pri okrajnih sodiščih so morali nastavid vpisnik Nc za vsako leto posebej. Vpis se je začel s številko ena in se končal s številko zadnjega vpisa. Čeprav je poslovnik v posameznih primerih predvidel razdelitev vpisnika Nc v oddelke po posameznih zvrsteh zadev, pri katerih so se lahko pojavile vloge mimo predpisanih vpisnikov pri sodišču oziroma posameznem oddelku tega sodišča, to v praksi ni bilo izvedeno. Za vsak oddelek je bilo predvideno tako kol pri okrožnih sodiščih določeno število zaporednih tekočih vpisniških številk (npr. 1-200; 200-300; 300-600); vsako vlogo naj bi vpisali v oddelek, ne glede na to, koliko vpisniških Številk je že bilo uporabljenih. Razpored številk po oddelkih je moral odrediti predstojnik sodišča ob pripravi novega letnika vpisnika. Vpisniki za kazenske zadeve okrajnih sodišč Z vpisnik za obvestilo o hudodelstvih in prestopkih U vpisnik za prekrške (Übertretungen) Hs vpisnik za pravno pomoč v kazenskopravnih zadevah Članki in razprave ARHIVI 30 (2007). št. 2 Metka Bi j košek: Poslovanje okrajnih sodišč na primeru poslovnikov 12 leta 1897 in 1933, str. 57—80 63 Ns vpisnik za vse dejavnosti kazenskega postopka, ki niso odrejene drugemu vpisniku Vpisnika Z in U za obvestila o kaznivih dejanjih in kaznivih ravnanjih V vpisnika Z in U sta bila namenjena vpisom oziroma naznanilom hudodelstev in prestopkov, ki so prispeli na okrajna sodišča in vpisom že tekočih prestopkov. Nasledila sta dotedanja vpisnika III. in IV. V vpisnik Z so vpisovali pripravljalne poizvedbe in pripravljalne preiskave, ki jih je okrajnim sodiščem naročila svetovalna zbornica. Vpis so morah označiti s posebnimi Številkami, če sc okrajno sodišče ni že prej ukvarjalo s to kazensko zadevo. Kazenska naznanila zoper prekrške so vpisali v vpisnik U, čeprav ni bil predložen predlog državnega tožilstva. Kadar so prenesli že vpisane zadeve iz vpisnika U v vpisnik Z, ker niso bile uvedene pripravljalne poizvedbe ah pripravljalna preiskava zoper hudodelstva ali prestopke, so to zabeležili v opombe. Kot rešene zadeve so upoštevali le tiste, pri katerih so uvedli ali dokončali izvršitev kazni z nastopom kazni ah pologom denarne kazni (globe). Vpisnik Hs - vpisnik pravne pomoči v kazenskih zadevali Za zadeve pravne pomoči so vodih vpisnik Hs. Vanj so sodile predvsem prošnje za dostavo kazenskih spisov, prošnje kazenskih sodišč ah davčne oblasri za zaslišanje prič in izvedencev, prošnje za razglasitev sklepov, prošnje za zaslišanja obdolženca glede odpovedi dokazov ipd. Prošnje za vročanje v kazenskih zadevah niso bile zajete v ta vpisnik. Drugače so vodih Hs vpisnik podobno kot vpisnik Hc za civilne zadeve. Vpisnik Ns — za kazenske zadeve, ki niso bile dodeljene drugemu vpisniku Tudi pri vpisnikih Ns okrajnih kazenskih sodišč so veljala podobna pravila kot pri vpisniku za civilne zadeve okrajnih in okrožnih sodiščih. V vpisnik Ns so vpisovali kazenske zadeve, ki niso sodile v noben drug vpisnik. Tako kot pri okrožnih sodiščih so vanj vpisovali predvsem vprašanja, ali teče zoper katero osebo kazenski pregon, ah je bila oseba že prej obsojena; prošnje upravnih organov za izvršitev kazni, ki so jih prisodili določeni osebi; spisi, ki niso bih v zvezi s prošnjami za pravno pomoč, pa tudi ne s posameznimi kazenskimi zadevami, ki so potekala; poročila, ki so urejala način unovčitve zaseženih stvari, če le te niso sodile k določeni kazenski zadevi; vloge, ki so se nanašale na še ne tekoče zadeve ah zadev ali dozdevno teko- če zadeve; nejasni predlogi ah vloge v kazenskih zadevah, katerih namena ni bilo moč spoznati. V vpisnik Ns niso vpisovali prošenj za pomilostitev oziroma prošenj za odškodnine zaradi neupravičene obsodbe. Te zadeve so morah priložiti k kazenskim spisom, ki so ta problem zadevah. Izjemoma so lahko vpisovali prošnje za spremembo kazenskega kraja, kadar ni prej potekala kazenska zadeva vzporedno oziroma prej. Imeniki okrajnih sodišč Imeniki14 so seznami oseb, razvrščenih po abecednem redu; so pomemben pripomoček pri iskanju spisov. Ob vsakem vpisniku, ki ga je vodilo okrajno sodišče, razen ob vpisnikih K, G, Nc, Ns, je bilo treba voditi imenik, v katerega so vpisovali imena strank ter pnpadajoče oznake spisov. Imenik, ki je sodil k vpisniku Kzp in Kt, je nadomeščal imenik za obtožni seznam. Za vpisnik civilnih zadev je bilo odločilno: — M, C, Cb, Gw in Bc ime obtoženca — Cu ime tožnika — M ime toženca ah dolžnika — I i ime zavarovanca V ime nasprotnika stranke, ki je bila v nevarnosti — A ime umrlega — L ime preklicanega — P itne varovanca in oskrbovanca — F ime ustanovitelja — S ime zadolženca — T ime predlagatelja in nenavzočega, čigar proglasitev za mrtvega se predlaga — B ime pritožnika — I le ime proseče oblasti Za vpisnik v kazenskih zadevah je bilo mero-dajno: — Kim/a za obdolžence — Kim/b za oškodovance V imenike je bilo potrebno vpisati ne le prvo-obtoženca, temveč tudi vse dmge tožence, če jih je bilo več, ter preostale udeležence, tudi v kazenskem postopku. V imenike ob vpisniku za sporne in izvršilne zadeve so morali zaradi razločevanja zadev navesti poleg imena tudi predmet. Za vpisnike v kazenskih zadevah je bilo odločilno ime naznanjene osebe, osumljenca, obtožene ah obsojene osebe. Poleg tega so morali poleg vpis- 14 Opravilni red za sodmje prve in druge stopnje, RGB 1897, XL1/112, str 691. 64 Članki m razprave ARHIVI 30 (2007), Št- 2 Metka Hukošek: Poslovanje okrajnih sodišč na primeru poslovnikov iz leta 1897 in 1933, str. 57-8(1 nika Kip voditi še imenik oškodovancev — tudi pri znanih storilcih. Kazenske zadeve, v katerih storilec in tudi oškodovanec nista bila znana ah pa ju sploh ni bilo, so vpisovali v imenik s primernimi opisnimi besedami, po katerih je bilo mogoče pozneje poiskau ta spis. Postopek je bil enak tudi pri vpisnikih Krs. Pri pritožbah so morali vpisati ime, proti kateremu je bila vložena pritožba. V imenik so morali izvrsiu vpis istočasno z vpisom v vpisnik. Pri večjih sodiščih so imeli imenike za vsak oddelek posebej, pri manjših pa je bil združen za civilne posebej in kazenske posebej. V primerih zadev A so morali vpisau tudi oznako spisov P. Ob začetku novega leta so morali nastaviti nove imenike. Ko so nastavili nov zvezek, vpisi v starega niso biLi več možni. Za vsako črko so morah določiti nekaj listov, črke pa so morale biti vidno označene (ali s kartončki, ki so viseli iz knjige, ah s posebno tiskanimi imeniki, ki so že imeli označene črke). Imenik je lahko zajemal več letnikov. V tem primeru so morali označiti prve vpise vsakega novega leta z zapisom velike letnice, obarvane z rdečim svinčnikom. NOVA SODNA ZAKONODAJA PO LETU 1929 Leta 1928 je jugoslovanska oblast zamenjale staro avstrijsko zakonodajo z novo.15 Zakon je bil objavljen v uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti, vendar ni nikoli začel veljati. Dokončno je pometcl s staro avstrijsko zakonodajo zakon iz leta 1929. Kar zadeva Slovenijo, bistvenih sprememb novi zakoni niso prinesli, je pa bilo vsekakor uvedenih nekaj novosti, predvsem za mladinsko pre-stopništvo. Po splošnem zakonu o ure tli t: vi rednih sodišč iz leta i 92916 sta bila uzakonjena še dva zakona, za civilne zadeve Zakonik o sodnem postopku v civilnih zadevah'7 in za kazenske zadeve Zakonik o sodnem kazenskem postopanju.'" Sodni red za kazenska in civilna sodišča iz leta 1929 in 1933 Kot je bilo že omenjeno, je ostala avstrijska 15 /akon o ureditvi rednih sodišč z dne 24. septembra 1928, Ul. ljubljanske in mariborske oblasri, št. 119/1928 /akon o ureditvi rednih sodišč za kraljevino SMS, Ul. LMO, 1929, 14/49, str. 113-118. /akomk o sodnem postopanju v civilnih pravdah za kraljevino SI IS, 1931,12/76, str 181-254. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino SI IS, Ul. I-MO, 1929, 109/432, str, 833-864. zakonodaja v veljavi do leta 1928 oziroma do leta 1929, ko je bil sprejet novi zakon o rednih sodiščih.19 Poglavitna sprememba je bila že v sprejetju samega sodnega reda, saj so tokrat ločili civilne zadeve od kazenskih. Kot prvi je bil sprejet poslovnik za kazenske zadeve,20 na poslovnik za civilne zadeve pa je bilo potrebno počakati še kar štiri leta; takrat je izšel sodni poslovnik za sodišča prve in druge stopnje.-1 Poslovnik ima 127 strani in 410 členov, s katerimi ureja delovanje posameznih sodišč. Čeprav nas na prvi pogled lahko skromnejši obseg zavede, vsebina nikakor ni okrnjena. O večjih razlikah v primerjavi s prejšnjim poslovnikom ne moremo govoriti, razlike pa najdemo v delu, ki nas kot stroko najbolj zanima, to je pri vpisnikih. Iz njih je vidno, katere zvrsti gradiva so nastajale pri posameznih sodiščih. Vpisniki in imeniki, ki so jih vodila okrajna sodišča za civilne zadeve Sreska sodišča so vodila te vpisnike: Su za zadeve sodne uprave (prej ni bil predpisan) P za civilne pravne zadeve, menične zadeve, čekovne zadeve Pom za pravno pomoč v civilnih pravnih zadevah I za izvršilne zadeve Pn za začasne odredbe O za zapuščinske zadeve Os za zadeve o sprejemu v zavode za duševne bolezni in o preklicu S za varstvene in skrbstvene zadeve Ov za overovitve predpisov R za vse civilne pravne stvari, ki po vsebini niso sodile v noben drug vpisnik Sodna uprava Su — vpisnik sodne uprave V vpisnik sodne uprave Su so vpisovali: 1. spise, ki so se nanašale samo na zadeve sodne uprave, 2. vloge, poslane starešini (predsedniku sodišča), 3. spise, ki so bili predloženi starešini sodišča in so zahtevali od njega izdajo odredbe. V zadevah sodne uprave so vpisovali v vpisnik praviloma vsak dokument pod posebno Številko 19 Zakon o ureditvi rednih sodišč za kraljevino SHS, Ul. LMO, 1929,št. 14/49 Uredba o poslovnem redu za redna kazenska sodisča, Ul. LMO. 1929-1930, št. 10/33. 21 Sodni poslovnik za sodišča prve in druge stopnje. Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine 1933, 26/181. str. 230-360. Članki in razprave ARHIVI 30 (2007), št. 2 Metka Bu košek: Poslovanje okrajnih sodišč na primeru poslovnikov iz leta 1897 in 1933, str. 57-80 65 kot poseben spis. Če so se nanašale vloge izključno na upravno zadevo, ki je tekla tako, da je ni bilo potrebno vpisati v osebni oziroma stvarni imenik, niso dobile nove številke, ampak so jih združili z že vpisanim spisom. Spisov oziroma dokumentov brez posebnega pomena, npr. poslovne objave, vabila na razne slovesnosti ipd. ni bilo potrebno vpisovati. Za spise zaupne vsebine, ki jih je hranil predstojnik sodišča pod ključem, je lahko izdal primerne odredbe le on. Pri vpisih v vpisnik Su velja omeniti nekaj posebnosti. Vanj so vpisovali razne pritožbe, naslovljene na nadzorstveni organ. Če so hile te pritožbe priglašene skupaj s pravnim sredstvom, so jih vpisovali v vpisnik P1 in Še v vpisnik Su, če je senat sklenil, da je potrebno zadevo prijaviti predstojniku zbornega sodišča, izločitve sodnikov, uradnikov in zapisnikarjev so pri okrožnih sodiščih vpisovali v civilnih zadevah v vpisnik R, v kazenskih pa v vpisnik Kno, čeprav so bile pri nižjih sodiščih vpisani v vpisnik Su, Prav tako so vpisovali v ta vpisnik razna opozorila, navodila in poduke, ki so jih pošiljali starešine podrejenim sodiščem. Spise, ki so se nanašali na uvedbo zemljiških knjig ali ureditev, popravljanje ah dopolnjevanje zemljiške knjige z vpisom še ne vknjiženega zemljišča, je vpisalo zemljiškoknjižno sodišče v vpisnik R, zbomo pa v vpisnik Su. Civilnopravne zadeve Vpisnik P — pravdne zadeve 1. Vanj so vpisovali vse tožbe civilnopravnih zadev. Sem so lahko sodili postopki o zakonskih sporih, mandatne menične in čekovne tožbe v zadevah malih vrednosti, z izjemo opominjalne tožbe; pri tej se je tak postopek ustavil; 2. sporazumne prošnje za razvezo (ločitev) zakona in prijave za razglasitev neveljavnosti zakona, kjer je bilo takšne prošnje in prijave po veljavnih zakonskih predpisih dovoljeno predložiti sodišču; 3. pntožbe zoper sodbe obrtnih sodišč, če so presegale vsoto 125 dinarjev; 4. civilne pravde, ki so nastale zaradi ugovorov zoper odpoved rabokupne pogodbe; 5. tožbe, s katerimi so zavračali sodbe borznih razsodišč kot neuresničljive; 6. nasprotne tožbe, tožbe zaradi ničnosti ali za obnovo in tožbe, ki so nastale ob izvršilnem postopku ali zaradi njega ter so jih vpisovali kot samostojne pravde. Nasprotno pa vmesnih sporov, ki so nastali med postopki, predlogi za postavitev v prejšnji stan ah za nadaljevanje pre- kinjenega postopka in vmesni predlogi, da bi kaj ugotovili, niso vpisovali v pravdni vpisnik kot samostojne zadeve. Za vsak pravdni vpisnik so vodili imenik. Vanj so vpisovali rodbinska in rojstna imena tožiteljev in tožencev. Vrsta vpisov se je ravnala po rodbinskih imenih tožencev. Kjer so vodili posebna vpisnika Mal in Men, so vodili zanju skupni imenik z vpisnikom P, če so ga vodili v istem oddelku sodne pisarne. Izvršilne zadeve Vpisnik I — izvršilne zadeve Vpisnike I so vodila samo tista sodišča, ki so opravljala izvršbe. Vanje so vpisovali: 1. predloge, ki so bili podani izvršilnemu sodišču za dovoljenje izvršbe (zavarovanja), računajoč tudi predloge za prisilno izterjavo stroškov (pristojbin), denarnih kazni in povračilo stroškov za kazenski postopek; 2. prošnje za izvršitev izvršbe, prispele s sodišč, ki so to izvršbo dovolila, 3. primere, za katere je preneslo sodišče, ki je vodilo graščinske knjige (deželno desko), rudniške knjige, zemljiško knjigo želcznic, izvedbo izvršbe na s res ko sodišče; 4. prošnje in naloge, ki so se nanašali na sodno odtujitev v stečaju. Več izvršb, ki so bile podrejene istemu upniku zoper istega zavezanca na osnovi istega izvršilnega naslova, so vpisovali pod posebnimi Številkami, če so bile sprožene s posebnimi predlogi. Prošnje za razširitev izvršbe na nove premične stvari, ki še niso bile zajete s prejšnjo izvršbo, niso vpisali kot novo zadevo. Posebej so vpisovali vsak samostojen predlog za dovoljenje izvršbe in vsako prošnjo za izvedbo kot novo zadevo (vendar le enkrat, čeprav je predlaganih več izvršilnih sredstev hkrati). Če je bil predlog za prisilno dražbo ali prisilno upravo združen s predlogom za dovolitev drugih izvršilnih sredstev, ne pa s predlogom za dovolitev prisilne osnove zastavne pravice, so spise, ki so se nanašali na druga izvršilna sredstva, po dovoljenju za izvršbo lahko izločili v poseben spis. Ta spis se je začel z zaznamkom po službeni dolžnosti in z enim odpravkom sklepa o dovolitvi izvršbe in so ga vpisali v vpisnik I pod posebno številko. V stolpcu za pripombe pri novi številki so označili prejšnjo zaporedno številko, v stolpcu za pripombe prejšnje zaporedne številke pa novo zaporedno številko. Predpisane so bile tudi nekatere zadeve, ki jih niso vpisovali v vpisnik I. Predloge za dovolitev izvršbe, ki niso bili podani izvršilnemu sodišču, so 66 Članki in razprave ARHIVI 30(2007), št. 2 Metka Bukošck: Poslovanje okrajnih sodišč na primeru poslovnikov \y. leta 1897 in 1931, str. 57-80 motali obravnavati kakor z nadaljevanjem pravne zadeve, po kateri je btl izdan izvršilni naslov, ali pa so jih morali vpisati, če to ni bilo mogoče, v vpisnik R. Prošnje izvršilnega sodišča za izvedbo posameznih izvršilnih dejanj, kakor tudi prošnje za prodajo trgovinskih ročnih zastav, so vpisovali v vpisnik Pom. Rubežni vpisnik Okrajna sodišča, ki so imela svoje izvršilne oddelke, so lahko vodila zaradi evidence o sodnih zastavnih pravicah na premičninah tudi rubežni vpisnik. Lahko so vodila za celotno sodišče enega samega ali ločeno po oddelkih. Poleg njega so imeli pri večjih sodiščih rudi abecedni osebni imenik. Oba so vodiU v obliki knjige — ena je trajala približno tri leta — za imenike pa je poslovnik predvideval tudi nastavitev kartotek. Začasne odredbe Vpisnik za začasne odredbe Pn V vpisnik Pn so vpisovali samo tiste predloge za dovoljenje začasnih odredb, ki so bili podani pred uvedbo pravde ah izvršilnega postopka. Sicer teh predlogov niso vpisovali posebej v vpisnik, ampak so jih vlagali v pravdne ali izvršilne spise. Če je bilo izdanih več začasnih odredb zoper istega nasprotnika, so dobili ti predlogi vsak svojo zaporedno številko vpisnika. Ob kasnejši združitvi je moralo biti to v vpisniku zabeleženo. Če so zavrnjene predloge zopet predložili, so morah dobiti novo zaporedno številko. Nesporne zadeve Seznami rojstev in smrti Okrajno oziroma sresko sodišče je zahtevalo od vodij matic, da so jim izročali sezname rojstev nezakonskih otrok in sezname umrlih Naloga nespornega oddelka je bila, v vseh primerih, v katerih je zakon to predpisoval, postaviti varuha in uvesti zapuščinsko razpravo. Ti seznami so morah biti vpisani v vpisnik R. Zaradi boljšega pregleda in rednega nadzora o vročanju teh seznamov je bilo potrebno v razdelku vpisnika R vpisati za vsakega vodjo matice posebno zaporedno številko vpisnika za vse leto, preostale rubrike pa so morah še dodatno razdeliti in označiti s podštevilkami. Zadeve zapuščinskega postopka Vpisnik O — zapuščinske zadeve V vpisnik O so vpisovali: 1. vse primere smrti, ki so bili prijavljeni so- diščem, razen tisuh, za katere ni bilo potrebno sestaviti smrtovnice; 2. druge primere, jiri katerih je bilo sodišče dolžno postopati z zapuščino po predpisih nespornega postopka (npr. odločba o razglasitvi določene osebe za mrtvo, odločba, da je smrt nedoločene osebe dokazana ter v primeru smrti tujcev, ki so imeli premoženje v Kraljevini Jugoslaviji. K vpisniku O se je vodil osebni imenik. Vpisnik Os - preklicne zadeve V vpisnik Os so vpisovali: 1. prijave za sprejem v zavod za duševne bolezni ah podoben zavod, 2. predloge za preklic ali vloge, s katerimi je bila zahtevana uvedba postopka zaradi preklica. 3. predloge, da vrnitev svojepravnosti ah spremembo odvzete svojepravnosti, 4. predloge za podaljšanje očetovske oblasti — predloge pri točkah 3, 4 in 5 so vpisali, samo če pri sodišču niso vodih varstvenega (skrbstvenega) spisa, na katerega se je nanašal tak predmet Če so tak spis vodili, so morali predlog temu spisu priključiti. Varstvo in skrbstvo Vpisnik S — varstvene in skrbstvene zadeve V vpisnik S so vpisovali: L vsa varstva oziroma zadeve, v katerih je bilo treba postaviti varuha ali skrbnika mladoletnim, odsotnim, nerojenim, spočetim, neznanim ah pravnim osebam. Prav tako so morah vpisati vse odredbe za zavarovanje njihovega premoženja ah odredbe za upravljanje njihovega premoženja ter za skrb za njihovo vzgojo in izobraževanje; 2. vse odločbe o popolnem ali delnem preklicu ali podaljšanju očetovske oblasti, če še ni bilo spisov vpisnika S. V teh primerih niso nadaljevali vodenja varstva ah skrbstva spisov vpisnika Os, temveč so ustvarili nove spise vpisnika S, Kot prva zaporedna številka je bil odpravek odločbe nespornega sodišča o preklicu ah izpisek iz spisov Os o osebnih premoženjskih razmerah, ki so bile pomembne za nadaljnji postopek; 3. če so prenesli dolžnost varstvenega ah skrbstvenega nadzora deloma ah v celoti na drugo sresko sodišče, je moralo to sodišče osnovati nov spis in ga vpisati v vpisnik S; 4. če je obstajal varstveni svet, so morali v vpisnik to označiti z oznako Vs (varstveni svet) skupaj z imenom in priimkom varstvenega svetnika. Članki in ra/.prave ARHIVI 30 (2007), št. 2 Melka Bukošek: Poslovanje okrajnih sodišč na pnmeni poslovnikov iz leta 1897 in 1913, str. 57-80 67 Zadeve, ki jih niso vpisovali v vpisnik S Ce sodišče, ki je začelo postopek, ni bilo pristojno kot varstveno-skrbstveno sodišče (npr. v primeru ob prijavi rojstva, ki naj bi jo odstopilo drugemu sodišču ali pa se je obrnila mati z zahtevo za vzdrževalnino na sodišče, na območju katerega je bivala, ki pa ni bilo pristojno v civilnih zadevah za zakonskega očeta), so zadeve vpisali v vpisnik R. Prav tako niso v vpisnik S vpisovali zadev, če se je med kakšnim dnigim postopkom (pravdnim, izvršilnim, zemljiškoknjižnim) postavil skrbnik za določeno pravdno dejanje ipd. Take vloge so odložili k spisom v tistih zadevah, v kateri je bil tak skrbnik postavljen. Predloge za izpust iz očetovske oblasti in predloge za podaljšanje te oblasti so vpisovali v že obstoječe varstvene spise, v vpisnik R ali Os. Pozorni moramo biti na primere, da je oče zapustil mladoletne zakonske otroke. V teh primerih zadev niso vpisovali samo v vpisnik O, temveč tudi v vpisnik S, če ti vpisi niso bili narejeni že zaradi drugega razloga (ker so imeli premoženje). Do odločbe o sodnem prisojilu zapuščine so vlagali vloge, ki so se nanašale izključno le na varstvo v spise vpisnika O, te pa so se nadaljevale po prisojilu kot spisi vpisnika S. Odločbe glede varuštva so vselej dobile oznako vpisnika S. Osebni imenik K vpisniku S je sodil osebni imenik. Vodili so ga v obliki knjige, in sicer za več let skupaj. Pri imenih, ki so se večkrat ponavljala, so dodajali še datum rojstva. Ob posvojitvi, pozakonitvi, spremembi imena ali dodelitvi imena nezakonskemu otroku so morali označiti tudi novo ime. Poslovnik je predvideval tudi uporabo kartotečnega imenika, vendar se v praksi ni uveljavil. Ce so v zvezi z varstvenim spisom morali pri okrožnem sodišču izdati kakšno odločbo, je moral biti spis pri okrožnem sodišču vpisan v vpisnik R. Overovitve Vpisnik Ov — overovitve Overovljal je sodnik ali uradnik sodišča, ki ga je pooblastil starešina sodišča. Načeloma so postopek overovitve lahko izvedli le na sodišču, v izjemnih primerih — ko so to dejanje izvedli zunaj sodišča -pa je moralo biti to posebej označeno. Več hkrati zahtevanih overovitev so vpisali pod eno številko. V vpisnik so tako vpisali vrsto listine in dan, ko je bila izdana, predmet posla, vrednost predmeta listine, če je bilo to vidno neposredno z lisune brez računanja, ter koleki, uporabljeni na listini. Ove- roviti niso mogli uradnih listin ali dopisov, ki so bili vročeni po diplomatski poti, prevodov in prepisov. Pravna pomoč v civilno pravnih zadevah Vpisnik Pom za pravno pomoč Vanj so vpisovali: 1. prošnje naših in tujih sodišč za pravno pomoč, vključno s prošnjami za izvedbo sodnih dejanj realne podsodnosti, kakor tudi za izvedbo posameznih podsodnih dejanj; 2. vse prošnje za civilna sodna uradna dejanja po vseh veljavnih predpisih; 3. prošnje raznih upravnih organov za posamezne spise civilnopravnih zadev; V vpisnik Pom niso vpisovali zadev v zvezi z zemljiško knjigo, izvršbami ipd. Ce niso vodili posebnega vpisnika Pom, so naštete zadeve vpisali v vpisnik R. Civilno pravne zadeve splošnega vpisnika Splošni vpisnik R Spise o civilnopravnih zadevah, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeni izmed zadev in niso spadali k spisom nobene od tekočih zadev, so vpisali v splošni vpisnik R. Oddelek sodne pisarne, določil ga je predstojnik sodišča — je vpisal v obči vpisnik tudi vloge, za katere se ni vedelo, h kateri zadevi ali na kateri oddelek sodijo. Ponekod so v ta vpisnik vpisovali tudi zadeve pravne pomoči Pom, vendar so jih morali označiti pod opombami s črkami Pom. V vpisnik R so vpisovali razne zadeve, in sicer po omenjenih še te: a) v spornih oddelkih: prošnje za priznanje pravice siromakov, če je pravni spor še tekel; zapisniške tožbe in prizive revnih strank, ki so bili vloženi pn sodišču stalnega bivališča, ki ni bilo pravdno sodišče; predloge in izjave, ki jih niso odstopili drugemu sodišču v rešitev; predloge za zavarovanje dokaza, ki so bili vloženi pred začetkom pravde; predloge za postavitev razsodnikov in predloge, da bi bile izrečena neveljavnost pogodbe o razsodišču; predloge za dovoljenje izvršbe, podane sodišču, ki ni izdalo odločbe in ni bilo izvršilno sodišče; pisne prošnje, naj se nasprotnik povabi zaradi poskusa poravnave in poravnave, sprejete na sodni zapisnik; samostojne predloge državnega pravobranilstva za opravljanje razodetne prisege; b) v neposrednih oddelkih: zapisnike, po katerih so bile predlagane sodišču izjave poslednje volje; sporazumne ločitve od mize in postelje; 68 Članki in razprave ARHIVI 30 (2007), Št. 2 Metka Bukoštk: Poäkivanje tik raj m Ii sodišč na primeru poslovnikov iz. leta 1S 97 in 1933, str. 57-EO sporazumne razveze zakona med Židi; oprostitve od očetovske oblasti, če še ni bilo varstvenega spisa; določitev dote ali opreme po državljanskem zakoniku na sodišču; določitve stroškov za porod in vzdrževanje matere in otroka pred rojstvom nezakonskega otroka; ugotovitve očetovstva po smrti označenega očeta; prošnje za pozakonitev po vladarjevi milosti; odobritve, da sme žena trgovati po predpisih trgovskega zakonika; odpovedi hipotekarnib terjatev; spise, ki so jim jih vročila sreska sodišča zaradi izdaje odločbe o podaljšanju ali odvzemu očetovske oblasti o podaljšanju varuštva, o preklicu in postavitvi pod skrbstvo, o odobritvi posvojitve, o odobritvi odtujitve nepremičnih stvari mladoletnikov ali oseb pod skrbstvom ter spore o pristojnosti podrejenih sodišč glede ugotovitve prošenj za pravno pomoč. Kadar se je pokazalo, da je istovrstnih zadev več, so lahko za pogostejše zadeve rezervirali skupine številk (npr. za odpovedi, spise, po katerih so bila zahtevane odločbe okrožnega sodišča). Takšna razdelitev je ostala po možnosti stalna. Na prvo stran vsake rubrike so morali prilepiti pokončni kartonček, ki je segal čez rob. Nanj so napisali številko te rubrike, da so bile številke vidne tudi takrat, kadar je bila knjiga zaprta. Za zadeve splošnega vpisnika R niso vodili imenika, razen za posamezne rubrike, za katere je imelo to pomen. Ce so v postopku zoper osebo (vpisan v vpisnik R), oblikovati npr. izvršilno odločbo ali npr. postopek za obnovo ali popravo meja, so jo vpisali v osebni imenik pravdnega vpisnika, pri tem je bila navedena oznaka spisov vpisnika R. Sreska sodišča in zborna sodišča prve stopnje, ki so imela veliko meničnih (čekovnih) zadev, so lahko vodila vpisnik Men, sodišča z velikim številom malotnih zadev so vodila vpisnik Mal, sodišča Z veliko pravne pomoči pa vpisnik Pom. Kjer niso vodih vpisnika Po m, so tovrstne zadeve vpisovali v vpisnik R. Vpisniki in imeniki, ki so jih vodila okrajna sodišča 7,a kazenske zadeve Za vpisnike o kazenskih so veljali predpisi uredbe o poslovnem redu za redna kazenska sodišča.22 Vodili so te vpisnike: Ki - vpisnik o hudodelstvih in prestopkih Kps — vpisnik za prestopke Kpsm — vpisnik za mlajše mladoletnike Uredba o poslovnem redu za redna kazenska sodišča, Ul. KBUDBŠt. 10, 33/1929/30. str. 85-102. Krs — vpisnik za zadeve pravne pomoči v kazenskih zadevah Kns - vpisnik za zadeve, ki niso sodile v navedene vpisnike Vpisnik Ki — zaznamki hudodelstev in prestopkov Sodna pisarna sreskih sodišč je vodila vpisnik Ki za vse poizvedbe v postopkih zaradi zločinov in prestopkov. Vpisnik Kps - prestopki starejših mladoletnih in polnoletnih oseb V vpisnik Kps so vpisovali vse prestopke starejših mladoletnih in polnoletnih oseb. Vpisnik Kpsm - prestopki mladoletnih oseb O prestopkih mlajših mladoletnikov so vodile pisarne okrajnih sodišč poseben vpisnik.2-3 Vpisnik Krs — vpisnik za zadeve pravne pomoči v kazenskih zadevah Vanj so vpisovali prošnje domačih in tujih organov oblasti, poslane sreskemu sodišču za izvršitev pravdnih dejanj v kazenskih zadevah. Vpisnik Kns — vpisnik za zadeve, ki ne spadajo v zgoraj navedene vpisnike V vpisnik Kns so vpisovati zadeve, ki niso sodile v nobenega od omenjenih vpisnikov. Ce so pozneje ugotovili, da sodi katera od zadev v katerega izmed zgornjih vpisnikov, so jo naknadno prenesli v ustrezni vpisnik, v vpisnik Kns pa je bilo treba zabeležiti spremembo. 23 Kazensko sodstvo je v zvezi '/, mladoletniki naredilo velik korak Upoštevati je začelo dejstvo, da se kazniva dejanja mladoletnih oseb bUtevno razlikujejo od kriminalitete odraslih. Kriminaliteto mladih naj bi razložili s pomanjkljivo vzgojo. Pri kaznovanju mora poskrbeti država za njihovo poboljšanje in nadomestiti tisto, česar niso storili starši. Namesto kazni naj nastopi sistem prevzgoje, saj je za slabo ravnanje mladih kriva predvsem njihova za-puščenost, pomanjkljiva vzgoja, ki ¡e verjetno najpogosteje izvirala iz nesrečnih socialnih razmer. Jelka Melik v svoji doktorski disertaciji V imenu njegovega velilanstva omenja, da je že avstrijski Kazenski zakon o hudodelstvih, progreških in prestopkih določal, da otroci pred dopolnjenim dvanajstim letom niso bili kazensko odgovorni, otroci stari od dvanjast do šestnajst let pa le, če so storili hudodelstvo. Upošteval je človekov razvoj ter njegovo zorenje. Temu spoznanju so prilagodili tudi postopke. Tako je prišlo v ospredje spoznanje, da je potrebno mladostnike v prvi vrsti vzgapn, nato poboljšcvati in šele nato kaznovati Že 1908 je bila izdana uredba pravosodnega ministrstva, s katero je bilo določeno, da se kazenski postopek /oper mladoletno osebo, ki še ni dopolnila osemnajst let, izroči posebnemu sodnemu oddelku. Članki m razprave ARHIVI 30 (2007), št. 2 Metka Bukošek: Poslovanje okrajnih sodišč na pnmeru poslovnikov iz leta 1897 in 1933, str. S7-80 69 Pripadajoči imeniki Vsi predmeti so bili zaradi lažjega iskanja vpisani v abecedni imenik in sicer: — Imenik Kim/a če je šlo za obdolžence — Imenik Kim/b, če je šlo za oškodovance Če ni bil znan niti obdolženec niti oškodovanec, so morali tO zabeležiti kot "neznan storila" oziroma kot " neznani oškodovanec". VPISNIKI OKRAJNIH SODIŠČ 1897 IN 1933 /primerjalno/ Vpisniki za civilne zadeve *brez malotnih zadev **tudi menične in čekovne zadeve Vpisniki za kazenske zadeve Ime vpisnika 1898 1933 Kazenski vpisnik — tatvine, uboji, pretepi, zadeve zoper javni red in mir, posilstva, telesne poškodbe Z Ki Vpisnik za prestopke U Kps Vpisnik za pravno pomoč v kazenskopravnih zadevah Hs Krs Vpisnik za vse dejavnosti kazenskega postopka, ki niso bile odrejene drugemu vpisniku Ns Kns Vpisnik za mlajše mladoletnike / Kpsm Vpisnik Kps - imenik so vodili skupno s Ki in Krs Kzp in Kt — imenik k temu vpisniku je hkrati tudi imenik za obtožni seznam SPISI OKRAJNIH SODIŠČ PO SODNEM REDU IZ LETA 1897 V tem poglavju je namenjena pozornost četrtemu delu sodnega reda iz leta 1897, ki govori o sodnih spisih24 ter nastanku, oznaki, hranjenju in izločanju le-teh. Razdeljeno je na več poglavij. Prvo poglavje je namenjeno sodnim spisom. Obravnavani so splošni predpisi o spisih, spisovna znamenja, opravilna številka, spisi civilne pravde, spisi v odpovednih in opominjalnih zadevah, izvršilni in stečajni spisi, spisi o začasnih odredbah, spisi o zadevah prostovoljne sodne oblasti (varstvene in skrbstvene zadeve), spisi v stvareh zemljiške knjige, spisi v trgovskih zadevah, spisi v zvezi s postopki pravne pomoči, pošiljanje spisov, hranjenje pomembnih listin, spisi o overovitvah, zadevah pravne pomoči in rečeh zbiralnega vpisnika (vpis nik N, Nc, Ns), predsedniški spisi, spisovne zbirke ter dnevnik v kazenskih zadevah. Splošni predpisi o spisih Vse spise, med katere so zajete tudi vloge, zapisniki m drugi zapiski, odločbe, v Točilnice itd., ki so se nanašale na iste pravne zadeve ali v zadevah zemljiške knjige istega vložka, so morali združiti pod istim spisovnim znamenjem. Spis je ena osnovnih pisarniških oziroma arhivskih enot in lahko pomeni: — posamezni dokument aJi akt, vendar se v tem fK^peru skoraj ne uporablja več; — združene dokumente (običajno dopis, uitfonor ali dokument) pri pisarniškem poslovanju, kafer t |1|y|dffn yzeto !Z oblasti, Celje in Maribor kot okrajni mesti oziroma mesti izvezj i^okrajev, Enak status so med leti 1950-1952 pridobila še mesta Jesenice, Kranj in Bled. Od aprila 1952 dojunija 1955pa so bila mesta: (Ljubljana, Celje in Maribor), mestne občine .r posebnimi pravicami v sestavi okrajev (sprva 15, od marca 1954, ko se jim je pridružilo še Celje pa 14) in mestne občine v sestavi okrajev (51), ki so bita po statusu izenačena z občinami. KLJUČNE BESEDE: upravnoteritorialna enota, okraj, mesto, mestna občina, občina, MLO, LOMO, ObLO The first decade following World War II saw a number of administrative-territorial reforms being carried out. One of such changes was the establishment of towns as a form of the local administrative-territorial units. Their development was rather complex, since a number of administrative-territorial units, all of them representing towns, were enacted within these ten yean: from the Spring of 1945 to May 1949 Ifubljana as the capital of the Republic, county town and a town exempt from authority, Celje and Maribor as district towns or towns exempt from districts. The same status was between 1950 and 1952 acquired by the cities of Jesenice, Kranj and Bled. From April 1952 to June 1955 the cities were as follows: (ljubljana, Celje and Maribor), town municipalities with specific rights within the structure of districts (at first there were 13 of them, but the number rose to 14, when Celje joined them in March 1954) and town municipalities within the structure of districts (31) whose status was the same as that of municipalities. KEY WORDS: administrative-territorial unit, districts, towns, town municipalities, municipalities, MLO — mestni ljudski odbor (town people's council), LOMO - ljudski odbor mestnih občin (people's council of town municipalities), ObLO — občinski ljudski odbor (municipalpeople's council) ABSTRACT A TOURNAS AN ADMBNISTRATJVE-TERBJTORIAL UNIT 82 Članki in razprave Jan« Kopač Mesto kot upravnotcritoriaJna enota 1945-1955, str. 81-91 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Mesto 1945-1949 Po končani drugi svetovni vojni so na območju Slovenije obveljala lokalna upravna območja, ki so nastala med partizanskim vojskovanjem. To so bili kraji, okraji in okrožja, ki so btlt v odloku Predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je stopil v veljavo 21. maja 1944, opredeljeni kot "samoupravni" oziroma "osnovne samoupravne edinke". Mesta v odloku niso imela take opredelitve. Skupaj z naselji in trgi so bila upravno izenačena s kraji.1 Ob koncu vojne je bila Ljubljana teritorialno razdeljeni na rajone, u pa na četrti, ki so jih imenovali tudi kvarti,2 nekateri večji kraji (npr, Celje,3 Maribor,4 Kranj5) pa le četrti oziroma kvarte. Do volitev v lokalne organe oblasti poleti 1945 so jih vodili odbori OF, po volitvah pa narodnoosvobodilni odbori. Zakonodaja za volitve narodnoosvobodilnih odborov kot lokalnih organov oblasti, ki je bila sprejeta 30. junija 1945 in je dopolnjevala volilni predpis iz marca 1944, je dopuščala možnost, da imajo "... večja mesta ... lahko \načaj okraja ali celo okrožja ..." Očitno je, da pred volitvami. Še ni bilo določeno, katera so ta mesta, kajti v 2. členu predpisa piše: "Katera bodo ta mesta, bo določila Narodna vlada Slovenije, ministrstvo notranje nadeve" Zmedo, kateri kraji bodo imeli značaj mesta, je povzročalo še določilo istega člena, da se bodo izvoljeni krajevni narodnoosvobodilni (od februarja ()dlok Predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o krajih, okrajih in okrožjih tet njihovih narodnoosvobodilnih odborih, Ur. 1. Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, št. 2-10/1944; Objavljeno tudi v Šnuderl: Dokumenti o razvoju ljudske oblasti, dokument št. 137. str. 167-176. Ljubljana |e bila razdel|ena na 7 rajonov, ti pa na 35 četrti ali kvartov: Center (6), Bežigrad (4), Šiška (4), Vič (4), Trnovo (5), Poljane (7) in Moste (5); Dolenc: Razvoj ljudske oblasti v Ljubljani, str. 33-44. Okraj Celje mesto je obsegal katastrsko občino oziroma naselje Celje-mesto, ki je bilo razdeljeno na 4 četrti in 19 krajev; Mikola: Razvoj oblasti na območju Celja, str. 7-28; Mikola: Mestni ljudski odbor Celje, str. 3-5; Milko Mikola v publikaciji Mestni ljudski odbor Celje na str. 3 navaja, da je bil okraj Celje-mesto do avgusta 1946, ko so jih s sklepom Mestnega ljudskega tabora Celje odpravili, razdeljen na četni in kraje. Maribor je bil razdeljen na naslednje četrti: frančiškanska, Magdalen s ka, Meljska, Podbreška, Studenska, Stolna. Koroška in Nova vas; Tovšak: Razvoj mariborskih četrti v letu 1945, str. 60-76. Kranj je bil konec vojne razdeljen na 15 četrti, ki so jih junija 1945 združili v 7; Kopač: Upravni m tmtorialm ra%yoj Kranja, str. 23-59. 1946 dalje ljudski) odbori, ki bodo organi oblasti v krajih, po mestih imenovali mestni narodnoosvobodilni oziroma ljudski odbori. To je pomenilo, da bodo pristojnostno izenačeni s krajevnimi narodnoosvobodilnimi oziroma ljudskimi odbori, kajti taka mesta ne bodo imela značaja okraja ah okrožja. Terminološka zmeda se je vlekla do jeseni leta 1949. Le Ljubljana je bila konec junija 1945 že opredeljena kot mesto. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč 30. junija 1945 imenovalo okrožno volilno komisijo za mesto Ljubljana, iz česar je mogoče povzeti, tla je že imela značaj okrožnega mesta. Z razglasom Mestnega narodnoosvobodilnega odbora z dne 20. avgusta 1945 je bila opredeljena tudi kot glavno mesto Ljubljana. Poslej ni bila več razdeljena na rajone, ampak le na deset četrti: Center, Tabor, Rakovnik, Moste, Vič, Bežigrad, Stška, Polje, Jezica in St. Vid.* Prva up ravno teritorialna razdelitev tedaj imenovane Federalne Slovenije je bila uzakonjena 6. septembra 1945. Razdeljena je bila na pet okrožij. Eno od njih je bilo tudi okrožno mesto Ljubljana, ki v zakonu ni imela označbe glavnega mesta. Povezovala je deset mestnih četrti, ki so bile določene že avgusta tega leta. Vsa ostala večja naselja v LRS, so v zakonu opredeljeni kot kraji in ne kot mesta. Pri Celju m Mariboru je v zakonskem besedilu kar precej zmede. Celjsko okrožje je združevalo sedem okrajev, eden od njih se je imenoval tudi okraj Celje-mesto, ki je geografsko opredeljen z območjem, ki je v zakonu označeno kot "mesto Celje" in z naselji: Babno, Breg, Cret, Dobrava, Gaberjc, spodnja in Zgornja 1 ludinja, Košnica, Lava, Lisce, Lopata, Ložnica, Lokrovec, Medlog, Miklavžev vrh, Nova vas, Ostrožno, Pečovnik, Polule, Sv. Jožef, Zagrad in Zavodna. Mariborsko okrožje pa je povezovalo 9 okrajev, eden med njimi je bil tudi okraj Manbor-mesto, ki je bil sestavljen iz treh katastrskih občin: Pobrežje, Tezno in Studenci ter "nekdanjega ozemlja mesta Maribor", ki ga je tvorilo pet katastrskih občin: Grajski marof, Grajska vrata, Koroška vrata, Maribor-mesto in Sv. Magdalena, Območja vseh ostalih okrajev v Odlok o izpremembah in dopolnitvah odloka o razpisu volitev v narodnoosvobodilne odbore, sprejetega dne 19. It, 1944 na I. zasedanju SNOS-a in odloka Predsedstva SNOS-a o razpisu volitev v krajevne narodnoosvobodilne odbore in okrajne narodnoosvobodilne skupščine z dne 1. m. 1944, Url SNOS in NVS, št. 15-133/1945; Odredba ministrstva za notranje zadeve o imenovanju okrožne volilne komisije za mesto Ljubljana, Ur. 1. SNOS in NVS, št. 15-130/1945; Razglas o obsegu in upravni razdelitvi glavnega mesta Ljubljane. Ur. L SNOS in NVS, št. 29-215/ 1945. ARHIVI 30 (2007), št. 2_Članki in razprave_83 Janez Kopač: Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945-1955, str. 81-91 tedaj Federalni Sloveniji so v zakonu opredeljeni s kraji, ki so bik tudi najnižje upravnoteritorialne enote. V prvi upravni razdektvi Slovenije okraja Celje—mesto in Maribor-mesto nista bila razdeljena na četrti.7 Ustava Federativne Ljudske Republike Jugoslavije (FLRj), ki je bila sprejeta 31. januarja 1946, je z naslovom XII. poglavja za upravna območja vpeljala izraz upravnoteritorialne enote. V njih organe državnih oblasti predstavljajo ljudski odbori, med njimi po 107. členu tudi ljudski odbori mest in mestnih četrti. Se naprej pa je po določilih istega člena veljalo, da so manjša mesta izenačena s kraji. Njihovi organi oblasti so se pogosto imenovali mestni ljudski odbori, čeprav so bik po pristojnostih izenačeni s krajevni ljudski odbori.8 To je v naslednjih letih povzročalo veliko zmede. Glede na dejstvo, da je Ustava FLRJ določala, da državo sestavlja šest ljudskih republik, med njimi tudi Ljudska Republika Slovenija, je Predsedstvo SNOS 14. februarja 1946 sprejelo zakon, ki je dosedanji naziv Federalna Slovenija spremenil v Ljudska Republika Slovenija (LRS). Vsi izvoljeni narodnoosvobodilni odbori kot organi oblasti so se preimenovali v ljudske odbore. Zakon je stopil v veljavo 20. februarja, ko je bil objavljen v Uradnem lis m Ljudske Republike Slovenije.® Natančno so upravnoteritorialne enote opredeljene v prvem Splošnem zakonu o ljudskih odborih, ki ga je Ljudska skupščina FLRJ sprejela 24. maja 1946. Po določilu i. člena ljudski odbori kot organi državne oblasti v up ravno teritorialnih enotah izvršujejo svojo oblast. V 9. členu, v katerem so med upravno teritorialnimi enotami omenjena tudi mesta, je nekaj nedoslednosti, saj med njimi ni mestnih četrti, ki imajo po zvezni in nekaj mesecev kasnejši slovenski ustavi značaj upravnoteritorialnih enot. Kljub temu pa zakon posredno tudi mestne četrti smatra kot upravnoteritorialne enote, saj se smejo po določilih 12. člena z republiškim zakonom "... p večjih mestih ustanoviti četrtni ljudski odbori, v posebnih primerih pa v velikih mestih tudi ljudski odbori mestnih predelov ..." I.judski odbori pa so se, kot je zapisano na začetku zakona, smek ustanavljati samo v upravnoteritorialnih enotah. V 9. členu je Zakon o upravni razdelitvi Federalne Slovenije, Ur, I. SNOS in NVS, št. 33-231/1945. Ustava Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, Ur.l. FLRJ, št. 10-54/1946. Zakon Predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o iiazivu I .judske Republike Slovenije ter organov državne uprave in državne oblasti v Ljudski Republiki Sloveniji, Lir, I. LRS, št. 15-62/19.46. določilo, da se "... upravnoteritorialna razdelitev republike ... izvrši z zakonom republike,..". Prav tako je bilo po 11. členu mogoče le z republiškim zakonom določiti, "... kateri kraji ali naselja so mesta, kakor tudi njihova imena in meje ...". Isti člen je uzakonil še načelo, da le "... za^on republike določa, katera mesta so ¡ZyZeta 'Z upravnega sestava okraja oziroma okrožja ...". V 13. členu pa je bilo določeno, da imajo mesta in njihovi mestni ljudski odbori, ki so izvzeti iz okraja, status okraja in okrajnega ljudskega odbora. Mesta z mestnimi ljudskimi odbori, ki so izvzeta iz upravnega sestava okrožja, imajo status okrožja, njihovi ljudski odbori pa okrožnega ljudskega odbora.10 Sprememba zakona o upravni razdektvi, ki je bila sprejeta 27. februarja 1946, je prinesla nekaj preimenovanj okrajev ter nekaj prerazporeditev krajev med okraji. Po novem je bilo območje okraja Maribor—mesto, ki je bilo določeno septembra 1945 s prvim povojnim zakonom o upravni razdelitvi, geografsko razdeljeno na Šest mestnih četrti: Kolodvorska, Koroška, Studenška, Magda-lenska, Pobreška in Tezenska. Hkrati pa se je okraj Maribor—mesto povečal z nekaterimi kraji okraja Slovenska Bistrica, kakor se je preimenoval dosedanji okraj Maribor—desni breg (Limbuš, Radvanje, Reka-Pohorje, Hoče in Brezje) ter okraja Maribor-okolica, v katerega se je preimenoval dosedanji okraj Manbor-levi breg (Kamnica in Kosala).11 V LRS so nove upravnoteritorialne spremembe nastale že 3. aprila 1946, ko je bil objavljen nov zakon o upravni razdektvi. Okrožno mesto Ljubljana je bilo tudi po novem razdeljeno na deset dosedanjih mestnih Četrti, Okraj Celje-mesto je združeval sedem krajev: Celje—mesto, Gabcrje, Lisce, Medlog, Ostrožno, Zagrad in Zavodna. Okraj Maribor—mesto pa sedem dotedanjih mestnih četrti in še sedem krajev: Brezje, Hoče, Kamnica, Košaki, Limbuš, Radvanje in Reka-Pohorje. Ta zakon12 pa je prenehal veljati že konec junija 1946, ko je bil 10 Splošni zakon o ljudskih odborih, Ur. L FLRJ, št. 43-288/ 1946; Ustava Ljudske Republike Slovenije, Ur. I. LRS, št. 4. A-20/1947. 11 Zakon Predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o delni spremembi zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije z dne 6. septembra 1945, Ur. 1. LRS, št. 18-79/1946. V citiranem zakonu se je pripetila nepravilnost, ki je spremenila naslov osnovnega zakona z dne 6. septembra 1945, ko se namesto izraza Federalna Slovenija uporablja izraz Ljudska Republika Slovenija. "Jako se je imenovala šele po 20. februarju 1946. 12 Zakon o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. I. LRS, št. 26-119/1946 84 _Članki in razprave _ARHIVI 30 (2007), št. 2 janež Kopač: Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945-1955, str. BI-91 sprejet zakon o njegovi odložitvi za nedoločen čas. i' Nova upravnoteritorialna razdelitev LRS je btla uzakonjena 10. septembra, veljati pa je začela 14, septembra 1946, ko je bil nov zakon objavljen v Uradnem listu LRS. Ta zakon mest in njegovih četrti kot uporavnoteritorialnih enot ne navaja, čeprav je bilo po obeh ustavah in Splošnem zakonu o ljudskih odborih tO omogočeno. Zato je 3. člen zakona pooblaščal vlado LRS, da s posebno odredbo določi razdelitev okrožja Ljubljana-mesto na mestne četrti, v 6. členu pa, "... da s posebno odredbo predpiše, katera mesta se dele na četni in obseg Četrti ...". Da bo zmeda še večja, se pri opisovanju meje okraja Maribor—mesto uporablja izraz "okrajno mesto Maribor1'. Območje LRS je bilo po tem zakonu upravno razdeljeno na kraje, okraje in okrožja. Eno od petih okrožij je bilo tudi Okrožje Ljubljana-mesto, Opredeljeno je bilo s katastrskimi občinami. Na enak način sta bila opredeljena tudi okraja Celje— mesto in Manbor-mesto. Ker katastrske občine niso bile upravnoten tonal ne enote, je tO pomenilo, da je v okrožju Ljubljana-mesto na lokalni ravni deloval le en oblastni organ, okrožni ljudski odbor, v okrajih Celje—mesto in Maribor—mesto pa le njuna okrajna ljudska odbora. Čeprav zakon Celja in Maribora ne opredeljuje kot mesh, pa smemo smatrati, da v skladu z 11. členom Splošnega zakona o ljudskih odborih, okraja Celje—mesto in Ma-ribor-mesto predstavljata zametke okrajnih mest oziroma mest izvzetih iz okraja. Ustava Ljudske Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 16. januarja 1947, v poglavju "Organi državnih oblasti upravnoteritonalnih enot" ne navaja okrožij, kar pomeni, da jih je odpravila. To je bilo v skladu z drugim odstavkom 9. člena Splošnega zakona o ljudskih odborih. Ustavno odpravo okrožij je povzel 23. januarja 1947 sprejeti zakon o spremembah upravne razdelitve LRS, ki je dotedanje okrožje Ljubljana-mesto spremenil v upravnoteri-lorialno enoto glavno mesto Ljubljana. Preostali dve obliki up ravno teritorialnih enot sta bili še kraj in okraj, ne pa tudi mesto.15 D Zakon o odložitvi izvedbe Zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije z dne 2. aprila 1946, Ur. 1. RS, št. 44-168/1946. Zakon o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije. Ur. I LRS, št, 62-242/1946 Citirani zakon je prečiščeno besedilo Zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije z 2. aprila 1946, katerega izvedba je bila 21. julija 1946 odložena za nedoločen čas. Ustava Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 4. A-20/1947; Zakon o spremembah zakona o upravni razde - Formalno glavno mesto Ljubljana tudi po januarskem zakonu ni bilo razdeljeno na nižje uprav-notcritorialne enote, dejansko pa so mestne četrti še vedno obstajale, kajti 2, februarja 1947 se je do njihovih organov zelo kritično opredelil Plenum Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije.16 Kljub dejstvu, da od 23. januarja 1947 do 17. februarja 1948 ni bilo nobenih zakonov o spremembah in dopolnitvah ali novih upravnih razdelitvah LRS, je bilo po Zakonu o volitvah odbornikov ljudskih odborov, ki je začel veljati 10. maja 1947, glavno mesto Ljubljana že razdeljeno na manjša območja, ki so se imenovala rajoni, a jih ne navaja. Zakon |e tudi že opredeljeval mandat odbornikov rajonskih ljudskih odborov, ki je bil izenačen z dvoletnim mandatom krajevnih ljudskih odborov in triletni mandat ljudskih odborov mest izvzetih iz okrajev, čeprav so se taka mesta v Sloveniji pojavila šele jeseni 1949. Novo upravno razdelitev LRS je uredil zakon, ki je bil sprejet 17. februarja 1948. Upravnoteritorialna enota glavno mesto Ljubljana je združevala štiri rajone (I. rajon Center, II. rajon Bežigrad-Siška, III. rajon Moste in IV. rajon Vič—Rudnik) ter tri kraje (Jezica, Polje in Št. Vid). Mesto m mestni rajoni v zakonu niso navedeni kot upravnote-ritonalne enote. Okraj Celje—mesto je bil opredeljen s katastrskimi občinami, prav tako tudi okraj Maribor—mesto, le da je pri opisu njegove mejne črte uporabljen izraz "meja okrajnega mesta Maribora", pa čeprav mesta še niso bila opredeljena, saj je bilo v 6. členu določeno, da bo s posebnim zakonom določeno, kateri kraji bodo mesta.1!i Mestni rajoni, ne pa tudi mesta, so status upravnoteritonalne enote dobili s spremembo zakona, ki je bila sprejela 16. februarja, z veljavnostjo 23. februarja 1949. Po tem zakonu so bili rajoni glavnega mesta Ljubljana označeni le s številkami brez poimenovanja. Še vedno je bilo razdeljeno na 4 rajone in na kraj Polje. Dotedanja kraja jezica in Št. Vid sta bila vključena v rajon II. 1 Ikrati pa je v zakonu zaznavna nedoslednost, saj se za območje okraja Maribor—mesto uporablja izraz "mesto Maribor", pa čeprav v drugem odstavku 1. člena mesto ni navedeno kot upravnoteritorialna enota. Okraj litvi Ljudske Republike Slovenije z dne 10, septembra 1946. Ur. L LRS, št. 5-21/1947, 16 Drnovšek: Zapimiki PíBtisrya CKKPS/ZKS, Str. 80-81. Zakon o volitvah odbornikov ljudskih odborov, Ur. 1. LRS,št. 19-107/1947, " Zakon o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. L LRS, št. 9-55/1948. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Članki in razprave 85 Janez Kopač: Mesto kot uprav noten tona I na enota 1945-1955, str. 81-91 Maribor-mesto oziroma mesto Maribor je združevalo tri rajone in kraj Kamnica,19 Mesta izvzeta iz okraja 1949-1952 V skladu s 107, členom jugoslovanske ustave in 9, členom tedaj še veljavnega prvega Splošnega zakona o ljudskih odborih, je 6. maja 1949 Ljudska skupščina LRS z zakonom ustanovila novo obliko lokalne upravnoteritorialne enote, ki se je imenovala oblast, ki v slovenski ustavi ni imela opredelitve. Na območju LRS so bile ustanovljene tri oblasti, ki so bile tedaj po pristojnostih najvišje oblike upravnotentorialnih enot na lokaini ravni. Po tem zakonu se mesto Ljubljana "... kot glavno mesto Ljudske Republike Slovenije izloči oblasti kot posebna upravna enota ...", kar je pomenilo, da je Ljubljana dejansko dobila status oblasti, kar je bilo sicer formalno delno pokrito z določilom II. člena prvega Splošnega zakona o l|udskih odborih iz maja 1946. V majskem zakonu o ustanovitvi oblasti sta bila Celje in Maribor prvič v zakonodaji LRS imenovana kot mesti in sicer mesto Celje kot enakopravno z okraji v Ljubljanski oblasti in mesto Maribor, kt je postalo enakopravno z okraji v Mariborski oblasti. To je pomenilo, da sta bili obe mesti izvzeti iz okrajev, torej sta imeli status okrajev. Drugi Splošni zakon o ljudskih odborih, ki ga je Ljudska skupščina FLRJ sprejela 28. maja, veljati pa je začel konec junija 1949, je glavna mesta republik tudi formalno izločil iz oblasti, posamezna mesta pa je bilo mogoče z republiškimi zakoni izločiti iz okrajev. Dobila so značaj okrajev. V pristojnosti republiških zakonov je bila rudi določitev mest, ki spadajo v okra|. Taka mesta, ki so se tako imenovala le zaradi nekoliko večjega geografskega območja ali tradicije, so bila po statusu izenačena s kraji kot najnižjimi oblikami upravnotentorialnih enot. Ta zakon je torej za mesto "... uvedel... novo nomenklaturo njihovih modnih položajev; uvedel je mesto p sestavi okraja, mesto izločeno žg okraja in glavno mesto republik ...".2" Statusno opredelitev mest izločenih iz okraja iz 12. člena drugega Splošnega zakona o ljudskih odborih je v LRS povzel 21. oktobra 1949 sprejeti zakon o spremembah in dopolnitvah upravne razdelitve republike. Ta status sta dobili mesti Celje in Maribor. Spet je zakon terminološko pri obeh mestih nedosleden. Med okraji, ki so naštefl v 5. členu ni več okrajev Celje-mesto in M ari bor-mesto, ki sta v istem členu dobila zgoraj omenjeni status mest izvzetih iz okrajev. V 6. členu, kjer so opredeljena območja, pa se obe mesu spet imenujeta okraj. Hkrati je zakon glavno mesto Ljubljana namesto na dosedanje štiri, razdelil na pet rajonov, odpravil je kraj Polje, ki je bil vključen v V. rajon. Pri mestu Maribor jc bil odpravljen kraj Kamnica, vključen je bil v I. rajon. Rajoni Glavnega mesta Ljubljana in mesta Maribor v zakonu niso poimenovani, ampak so označeni le Z rimskimi številkami in oprcdcl|eni s katastrskimi občinami in njim pripadajočimi naselji.21 Sredi leta 1950 sta se Celju in Mariboru kot mesti izvzeti iz okraja pridružili še Jesenice in Kranj. To je bilo že obdobje, ko so večji kraji postajali komunalna, gospodarska tn kulturna središča, pretežno kmečka območja njihovih dotedanjih okrajev pa naj bi "... dusila iniciativo ljudskih odborov mestnih naselij in njihov razvoj. To je plasti prihajalo do izjava pri tistih mestnih naseljih, ki so bila industrijsko ali sicer gospodarsko močno rabita Tedanji teoretiki so menili, da takih krajev ni bilo več mogoče upravno združevali z manj razvitim podeželjem, "... v upravnoteritonalnem pogledu ..." so jih morali "... do neke stopnje nepravdno ločili od svoje okolice .J'.22 Sredi novembra 1950 se jc spremenila upravno teritori al na delitev mesta Maribor. Po novem je namesto dosedanjih treh obsegalo sedem rajonov, ki so se za razliko ob ljubljanskih imenovali mestni rajoni in so dobili svoja imena: L Koroški, II. Kolodvorski, III. Tabor, IV. Studenci, V. Podbrežje, VI. Tezno in VIL Kamnica.23 Zaradi posebnega pomena za razvoj turizma je 15. junija 1951 rudi Bled dobil status mesta izločenega iz okraja.24 Veliko zmede pri opredelitvi mest izločenih iz okrajev in mest v okviru okrajev jc povzročalo rudi enako poimenovanje njihovih organov oblasti. V vseh so to bih mestni ljudski odbori (MLO), prvi s Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št 814/1949. 20 Splošni zakon o ljudskih odborih. Ur. 1. 1;LR|. št. 49-410/ 1949; Smidovnik: Kanapaja jugoibvanskt ginu/, Ljubljana 1970, str. 115. 21 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur, 1, LRS, št. 33206/1949. 22 Globcvmk: ljudski odbori, organ/ ljudski samouprav/, str. 79; Smidovnik; Koncepcija jugoslovanske ohit/t, str. 110-117; Kopač: Mesto Jesenice kot okraj, str. 43-54, 23 Ukaz o spremembi meje med mestom Maribor in okrajem Maribor okolica ter o spremembi razdelitve mesta Maribor na rajone, Ur. 1. LRS, št. 34-195/1950. 24 Zakon o posebni pristojnosti ljudskega odbora mesta Bled, Ur. I LRS. št. 21-107/1951. 86 _ČIanki in razprave ARHIVI 30 (2007), št. 2 Janez Kopač Mesto kot uprav noteri tortah™ enota 1945-1955, str. 81-91 pristojnostmi okrajnih ljudskih odborov (OLO), drugi krajevnih ljudskih odborov (KLO), Mesta, mestne občine v sestavi okrajev in mestne občine s posebnimi pravicami v sestavi okrajev 1952-1955 V začetku petdesetih let 20. stoletja so se že nakazovale korenite up ravno teritorialne reforme. Splošna je bila težnja po zmanjševanju števila krajev kot najnižjih lokalnih upravnotentorialnih enot, saj so bili njihovi organi oblasti zaradi majhnosti območij in gospodarske nemoči neučinkoviti. V letu 1951 so bila že prisotna razmišljanja, da se bi večje upravno teritorialne enote, ki naj bi povezale večje število krajev, imenovale občine, V njih naj bi prebivalo povprečno 2.300 prebivalcev. Tudi mesta izločena iz okrajev naj bi odpravili iti jih vključili v okraje. Zanje tn še nekatera večja naselja v okrajih se je že nakazoval status bodočih mest s posebnimi pravicami v sestavi okraja.25 Zadnje dni leta 1951 je o upravno teritorialnih reformah razpravljala Ljudska skupščina LRS. Poudarjeno je bilo, da "... moramo nujno teliti z? takimi upravnoteritorialmmi enotami, ki naj bi bik gospodarsko Zaokrožene celote, ki naj bi imele tudi finančne vire, da bi imela njihova samouprava tudi potrebno gmotno podporo Pravno podlago za izvedbo upravno teritorialne reforme je prinesel tretji Splošni zakon o ljudskih odborih, ki ga je Ljudska skupščina FLRJ sprejela 1. aprila 1952. Kot up ravno teritorialne enote so bih odpravljeni kraji, kakor tudi mesta v sestavi okrajev in mesta izločena iz okrajev ter rajoni večjih mest (v LRS Ljubljana in Maribor), kajti po I. členu so bili "... ljudski odbori kot lokalni organi državne oblasti organi ljudske samouprave v občinah, okrajih in mestih ...". Zakon zanje nič več ni uporabljal izraza upravno-teritorialnc enote, pa mdi kakšnega drugega ne. V 8. členu je bilo določeno, da bodo republiški zakoni določili, "... katere občine so mestne občine ...", v 18. členu pa, katere bodo mestne občine s posebnimi pravicami. Po prehodnih in končnih določbah zakona je veljalo, da imajo status mestnih občin s posebnimi pravicami do sprejetja republiških zakonov le mesta, ki so bila po dosedanjih predpisih opredeljena kot mesta izločena iz okrajev (v LRS so to bila glavno mesto Ljubljana in mesta Bled, Celje, Jesenice, Kranj ter Maribor). V splošnem je veljalo, da morajo biti vse občine, mdi mestne in mestne občine s posebnimi pravicami, sestavni de! okrajev, mestna naselja in mestni predeli pa sestavni del z zakoni ustanovljenih mest.27 Usmeritve tretjega Splošnega zakona o ljudskih odborih, ki je začel veljati 19. aprila, ko je bil objavljen v Uradnem listu LRS, je upošteval že slovenski zakon o upravni razdelitvi, ki ga je Ljudska skupščina LRS sprejela 12. aprila. Zakon je ustanovil tri mesta (Ljubljana kot glavno mesto, Celje in Maribor) in 371 občin, med njimi 2 v okviru glavnega mesta Ljubljana (Polje 'n Šentvid) in 44 mestnih občin v sestavih okrajev in sicer: okraji: mestne občine: Celje-okoltca Laško Slovenske Konjice Črnomelj Črnomelj Metlika Gorica Ajdovščina Nova Gorica Kočevje Kočevje Kranj Kranj Skofja Loka Tržič Krško Brežice Kostanjevica ob Krki Scvnica Videm-Krško Lj u bi j a n a-o kol i ca Domžale Kamnik Litija Višnja gora Vrhnika Ljutomer Gornja Radgona Ljutomer Maribor okolica Slovenska Bistrica Murska Sobota Lendava Murska Sobota Novo mesto Novo mesto Postojna Ilirska Bistrica Postojna Ptuj Ormož Ptuj Radovljica Bled jesenicc Radovljica Sežana Sežana Slovenj Gradec Ravne na Koroškem Slovenj Gradec 25 Hafner: Problemi uprav notcritorialne razdelitve, str, 567- 575, -fl Regent: Občina kol orppn ijudsk/ oblasti, str. 1—5. 27 Splošni zakon o ljudskih odborih. Ur. I. FLRJ, št. 22244/1952. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Članki in razprave Janez Kopač: Mesto kot uprav noten tona I na enota 1945-1955, str. 81-91 87 t - - Šoštanj —r-—-;- Soštan| Velenje Tolmin Bovec Idnja Tolmin Trbovlje Hrastnik Radeče Trbovlje Zagorje ob Savi Glavno mesto Ljubljana je poleg obeh k mestu spadajočih občin obsegaio še "o^je mestno območje", mesti Celje in Maribor pa sta bili opredeljeni s katastrskimi občinami. Zakon je v 6. členu dopuščal, da se ožje mestno območje Ljubljane in območji mest Celje m Maribor z mestnimi stamti razdelijo na občine v njihovem okviru. Tako je bila z zakonom tn ne s statutom mesta, v Mariboru 30. junija 1952 ustanovljena občina Kamnica, k mestu Celje pa so bile 16. septembra 1953, prav tako z zakonom, kot "posebne občine v sestavi mesta" pridružene iz okraja Celje-okolica odcepljene občine t v ... * Skofja vas, Šmartno v Rožni dolini in Store. Preostali del mesta pa je bil opredeljen kot "o^je mestno območje Celja", ki zajema prvotno območje mesta. Tudi po tem zakonu je bilo mogoče upravno-teritonalno razdelitev LRS spreminjati samo z zakonom, sprememba sedežev mestnih občin ali mest, ki so bili običajno v krajih, po katerih so se mestne občine ali mesta imenovala, pa je bila možna samo z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS. V mestnih občinah in mestih je tedaj živelo nekaj manj kot pol milijona, to je 36% prebivalstva LRS. 2« Na podlagi določil 74. člena tretjega zveznega Splošnega zakona o ljudskih odborih so morale republike sprejeti Še republiške zakone o ljudskih odborih. Ljudska skupščina LRS ¡e tri take zakone sprejela 30. junija 1952. Zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin je končno jasno začrta) razlike med mestnimi občinami, mestnimi občinami s posebnimi pravicami v sestavi okrajev in mesti. V 3. členu zakona je določeno da so posle| na območju LRS tn mesta: Ljubljana, Celje in Maribor, /.akon o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Ur. I. RS, št. 11-39/1952; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine, Ur. I LRS, št. 19-92/1952, /.akon o spremembi zakona o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Ur. 1. LRS, št. 31-101/1953; Melik: Upravni in teritorialni razvoj, str 251-256; Globcvnik: ljudski odbon, organi ljudske samo-upraxt. str. 77—82. Njihovi oblastni organi so bili dvodomni ljudski odbori mest kot so imenovani v 1. členu zakona oziroma mestni ljudski odbori (MLO: mestni zbor in zbor proizvajalcev), kot so imenovani v 7. členu istega zakona in so bili po pristojnostih izenačeni z okraji in njihovimi tudi dvodomnimi okrajnimi ljudskimi odbori (OLO: okrajni zbor in zbor proizvajalcev). Med 44 mestnimi občinami je zakon v istem členu določil 13 mestnih občin kot "... mestne občine v sestavi okraja, ki imajo posebne pravice ...", v zakonu krajše imenovane tudi "mestne občine s posebnimi pravicami". To so bile mestne občine: Bled, Jd-nja, Jesenice, Kamnik, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Skofja Loka, Trbovlje in Tržič. Naštele mestne občine oziroma njihovi oblastni organi so imele nekaj manj pristojnosti kot mesta in okraji in njihovi ljudski odbori in nekoliko več kot ostale mestne občine, ki so bile po pnstojnosuh izenačene z občinami, za katere je veljal isti dan sprejeti Zakon o občinskih ljudskih odborih. Občine in mestne občine, ki niso imele statusa občin s posebnimi pravicami, so vodili enodomni občinski ljudski odbori (ObLO). Mestne občine s posebnimi pravicami v sestavi okrajev pa so vodih prav tako enodomni ljudski odbori mestnih občin (l.OMO). Z novo ureditvijo so mesta in obe vrsti mestnih občin tako kot občine in okraji postale pravne osebe. Doslej so to bih njihovi ljudski odbori.29 Dne 26. marca 1954 je Ljudska skupščina LRS sprejela dva zakona, s katerima je med drugim odpravila tudi mesto Celje in njegove tn posebne občine v sestavi mesta, Celje je dobilo značaj mestne občine s posebnimi pravicami v sestavi okraja, sta-ms mesta pa sta obdržala le še glavno mesto Ljubljana in Maribor.30 Na koprskem območju, ki je bilo od jeseni 1947 v okviru Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), do spomladi 1952 na lokalnem nivoju mesta niso bila upravnotentorialne enote. To so bili le kraji, ki so Zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin. Ur. 1. LRS, št. 19-90/1952; Zakon o občinskih ljudskih odborih, Ur. 1. LRS, št. 19-88/1952; Zakon o okrajnih ljudskih odborih, Ur, 1 LRS. št. 19-89/1952, Janez Šmidovnik: Koncepcijapigoslovanske obline, str. 111, 115-116; Haein: Razlika med občinskim ljudskim odborom in ljudskim odborom mestne občine s posebnimi pravicami, str. 440-448. Glede pristojnosti primerjal Zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin, 64-74. člen in Zakon o okrajnih ljudskih odborih, 63-73. člen. 30 Zakon o spremembi zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin. Ur. 1. LRS, št. 1340/1954; Zakon o spremembi zakona o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Ur. 1. LRS, št 13-41/1954. 88 Članki in razprave ARHIVI 30 (2007). št-j Janez. Kopač: Mesto kot upravno teritorialna enota 1945—1955, str H1-91 ji!i vodili krajevni ljudski odbori. Tako kot je Ljudska skupščina LRS za svoje območje 12. aprila 1952 sprejela zakon o upravni razdelitvi, ki je kot upravnotentorialne enote odpravil kraje in ustanovil občine, je rudi Istrski okrožni ljudski odbor (IOLO) isti dan sprejel odlok o razdelitvi Istrskega okrožja na okraja Koper in Buje in v njunem okviru na občine. V okraju Koper je bilo ustanovljenih deset občin, med njimi so bile tri mestne ohčine: Izola, Koper in Piran. Dne 22. maja 1953 sta se v novo mestno občino združili tedanja mestna občina Izola in občina Izola okolica. S podpisom Londonskega sporazuma 5. oktobra 1954 je bilo Svobodno tržaško ozemlje odpravljeno, večina cone A pnključena k Italiji, cona B in majhen del cone A pa k Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji, območje okraja Koper k Ljudski Republiki Sloveniji, okraj Buje pa k Ljudski Republiki Hrvaški. Jugoslovanski in slovenski civilni pravni red sta se na k Ljudski Republiki Sloveniji priključeno območje razširila konec oktobra 1954. Določeno je bilo, da do sprejetja republiških predpisov na priključenem ozemlju veljajo predpisi, ki so jih že izdali lokalni organi oblasti in dotedanja vojaška uprava Jugoslovanske ljudske armade.11 Proti koncu prve polovice petdesetih let 20. stoletja so intenzivno potekale priprave za uvedbo t. i. komunalne ureditve, v kateri na| bi bile občine/ komune kol skupnost proizvajalcev in porabnikov, temelj političnega sistema. Bile naj bi zaokroženi m uravnovešeni gospodarski organizmi, sposobni samostojnega življenja. To pa so bile lahko le ekonomsko močne m večje občine, kar je zahtevalo njihovo združevanje.32 Komunalni sistem v Jugoslaviji je uvedel zakon, ki ga je 16. junija 1955 sprejela Ljudska skupščina FLRJ. Ker zakon kot območja, v katerih ljudski odbori v okviru svojih pristojnosti izvršujejo oblast, opredeljuje le občine in okraje pomeni, da je odpravil mesta in obe obliki mestnih občin. Po določilih 2. člena zakona so bile po novem občine opredeljene kot temeljne politično-teritorialne or- 31 Bonin: Življenje v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, str. 9-58; o upravnih spremembah v coni B STO, str. 2225 in 30-31; Zakon o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katerega se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava federativne Ljudske Republike Jugoslavije, Ur. L FLRJ, Št. 45-551/ 1954; Zakon o razširitvi veljavnosti ustave, zakonov in drugih predpisov Liudske Republike Slovenije na koprsko območje. Ur. L LRS, št. 43-156/1954. 32 Smidovnik; Koncepcija jugoslovanske občine, str. 126-131; Ce- pič: Obdobje socialistične demokracije, str. 903-910. ganizacije samouprave delovnega ljudstva in temeljne družbeno-ekonomske skupnosti na njihovih območjih. Okraji pa so v 3. členu opredeljeni kot poli lično-teritorialne organizacije samouprave delovnega ljudstva in družbe no-ekonomske skupnosti občin in prebivalcev na njihovem območju. "1 ako kot je veljalo do sedaj, je bila določitev občin in okrajev tudi poslej v pristojnosti republiške zakonodaje, ki je morala določiti tudi "... katere občine sestavljajo enotno mestno območje ..,".33 V povezavi s 4. Členom zveznega zakona je Ljudska skupščina LRS 28. junija 1955 sprejela novo lip ravno teritorialno razdelitev Slovenije na občine in okraje. V 11 okrajih je bilo po novem združenih 130 občin, katerih število se je v naslednjih letih še zmanjševalo. Kljub dejstvu, da sta tako zvezni kot tudi republiški zakon odpravila mesta in mestne občine, se v republiškem zakonu o upravni razdelitvi Slovenije še vedno uporablja izraz mesto. Vendar pa ne kot upravno območje, na katerem ljudski odbor izvaja oblast (kot nekdanja upravnotentorialna enota ali po novem temeljna politično- teritorialna organizacija), ampak le kot geografsko območje, ki povezuje nekaj katastrskih občin v ožjem središču občine. Mesta, kol geografska območja ožjih središč občin sta po novi upravno teritorialni razdelitvi imeli obe odpravljeni mesti (Ljubljana in Maribor) in vseh 45 občin, ki so do sprejetja junijskega zakona imela značaj mestnih občin in mestnih občin s posebnimi pravicami v sestavi okraja. Območje odpravljenega mesta Ljubljana je bilo razdeljeno na 9 novih občin; Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana— Moste, Ljubljana—Polje, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana—Šentvid, Ljubljaua-Šiška in Ljubljana-Vič. Območje odpravljenega mesta Maribor pa je bilo razdeljeno na 4 občine: Maribor-Center, Maribor-Košaki, Maribor-Tabor m Maribor-Tezno. Tako ljubljanske, kakor tudi mariborske občine so v svojem sestavu imele kot ožjega geografskega območja tudi dele nekdanjih mest. Za ljubljanske in mariborske občine je veljalo določilo 4. člena zakona, po katerem sta okrajna ljudska odbora Ljubljana in Maribor s statutom lahko ustanovila "... organ (mestni svet) opravljanje komunalnih in drugih zadev, ki imajo skupen pomen z? t* občine 33 Splošni zakon o ureditvi občin in okrajev. Ur. 1. FLRJ, st. 26-269/1955. Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski Republiki Sloveniji, Ur. I. LRS, Št. 24-119/1955. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Članki in razprave Janez Kopač; Mesto kot uprav no teritorialna enota 1945-1955, str. SI—91 89 Sredi leta 1955 je bila v Sloveniji izpeljana obsežna up ravno teritorialna razdelitev, ki se je pri občinah z nekaterimi spremembami obdržala vse do konca leta 1994, ko je bila že v Republiki Sloveniji izvedena popolnoma nova upravnote-ntorialna delitev To je bilo mogoče zato, ker se koncept občine/komune vseli štirideset let ni bistveno spreminjal.35 Viri Odlok Predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih narodnoosvobodilnih odborih, Ur. 1. Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, št. 2-10/ 1944; Objavljen tudi v Makso Snuderl: Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji, Ljubljana 1949, dokument št. 137, str. 167-176. Odlok o izpremembah in dopolnitvah odloka o razpisu volitev v narodnoosvobodilne odbore, sprejetega dne 19. II. 1944 na I. zasedanju SNOS-a in odloka Predsedstva SNOS-a o razpisu volitev v krajevne narodnoosvobodilne odbore m okrajne narodnoosvobodilne skupščine z dne L III. 1944, Ur. 1. Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št 15-133/1945 (Ur. 1. SNOS m NVS). Odredba ministrstva za notranje zadeve o imenovanju okrožne volilne komisije za mesto Ljubljana, Ur. I. SNOS in NVS, št. 15-130/1945. Razglas o obsegu in upravni razdelitvi glavnega mesta Ljubljane, Ur. L SNOS m NVS; Št, 29-215/ 1945. Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, Ur. L SNOS in NVS, št. 33-231/1945. Ustava Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, Ur. 1. Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, št. 10-54/1946 (Ur. 1, FLRJ). Ustava Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. Ljudske Republike Slovenije, št. 4. A-20/1947 (Ur. 1. LRS). Splošni zakon o Ljudskih odborih, Ur. 1. FLRJ, št. 43-288/1946. Splošni zakon o ljudskih odborih, Ur, 1. FLRJ, št. 49-410/1949. Splošni zakon o ljudskih odborih, Ur. 1. FLRJ, št, 22-244/1952. Splošni zakon o ureditvi občin in okrajev, Ur. 1, FLRJ, št. 26-269/1955. 35 Kopač: Državna ureditev in up ravno teritorialni razvoj v Sloveniji, str. 83—106; Kopač: Kraji in občine kot upravno-teritorialne enote, str 205—212. Kopač: Lakdtna oblasl na Slovenskim v letih 1945-1955. Zakon Predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o nazivu Ljudske Republike Slovenije ter organov državne uprave in državne oblasti v Ljudski republiki Sloveniji, Ur. I. LRS, št. 15-62/1946. Zakon Predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o delni spremembi zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije z dne 6. septembra 1945, Ur. 1. LRS, št. 18-79/1946. Zakon o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 26-119/1946. Zakon o odložitvi izvedbe Zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije z dne 2. aprila 1946, Ur. L LRS, št. 44-168/1946. Zakon o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1 LRS, št. 62-242/1946, Zakon o spremembah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije z dne 10. septembra 1946, Ur, 1, LRS, št. 5-21/1947. Zakon o upravni razdelitvi ljudskih odborov, Ur. 1. IJR.S, št. 9-55/1948. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 8-34/1949. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur, I. LRS, št. 33-206/1949. Ukaz o spremembi meja med mestom Maribor m okrajem Manbor—okolica ter o spremembi razdelitve mesta Maribor na rajone, Ur. 1. LRS, št. 34195/1950. Zakon o posebni pristojnosti ljudskega odbora mesta Bled, Ur. L LRS, št. 21-107/1951. Zakon o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine, Ur. 1. LRS, št. 1139/1952. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine, Ur. 1. LRS, št. 19-92/1952. Zakon o spremembi zakona o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine, Ur. 1. LRS; 31-101/1953. Zakon o spremembi zakona o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Uri, št, 13-41/1954. Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski Republiki Sloveniji, Ur. L LRS, št. 24-119/1955. Zakon o volitvah odbornikov ljudskih odborov, Ur. I. LRS, št. 19-107/1947. Zakon o občinskih ljudskih odborih, Ur. 1. LRS. št. 19-88/1952. Zakon o okrajnih ljudskih odborih, Ur. 1. LRS, št. 19-89/1952. 90 _Članki in razprave__ARHIVI 30 (2007). št. 2 Janez Kopač; Mesto kot upravnotcritorialna enota 1945-1955, str 81-91 Zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin, Ur. L LRS, št. 19-90/1952. Zakon o spremembi zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin, Ur, L LRS, št. 13-40/(954. Zakon o veljavnosti ustave, zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katerega se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, Ur. L FLRJ, št 44-551/1954, Zakon o razšintvi veljavnosti ustave, zakonov in drugih predpisov Ljudske Republike Slovenije na koprsko območje, Ur. L LRS, št. 43-156/1954. Snuderl, Makso: Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji. Ljubljana: Uradni list LRS, 1949. Drnovšek, Darinka: Zapisniki Politbiroja CK KPS/ZKS. Viri 15 (2000), str. 80-81. Literatura Bonin, Zdenka; Življenje v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, Cona B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954). Zbonuk ob 50-letnia priključitve cone B STO Jugoslaviji, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2004, str. 9-58. Čepic, Zdenko: Obdobje socialistične demokracije 1953—1963. Zgodovina Slovencev, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1979, str. 903-910. Dolenc, Matjanko: Razvoj ljudske oblasti v Ljubljani v prvem desedetju po osvoboditvi- Kronika 13 (1965), str. 33-44. Globevnik, Josip: Ljudski odbori, odbori ljudske samouprave. Ljubljana: Uradni list LRS, 1952. Hacin, Jože: Razlika med občinskim ljudskim odborom in ljudskim odborom mestne občine s posebnimi pravicami. Ljudska uprava 5 (1952), št. 9, str. 440-448. Hafner, Vinko: Problemi up ravno teritorialne razdelitve Ljudske Republike Slovenije. Ljudska uprava 4 (1951), št. 11, str. 567-575. Kopač, Janez: Upravni in teritorialni ra%poj Kranja od 9. maja 1945 do srede leta 1950 in prizadevanja izpolnitev prvega petletnega plana, Kranj v svobodi in obnovi 1945-1950. Kranj: Občinski sindikalni svet Zveze sindikatov Slovenije Kranj, 1986, str. 23-59. Kopač, Janez: Mesto Jesenice kot okraj (19501952). Jeseniški zbornik. Jesenice: Občina Jesenice, 2004, str. 43-54. Kopač, Janez: Državna ureditev in upravno-teritorioalni razvoj v Sloveniji (1945—1955). Arhivi 23 (2000), št. 2, str. 83-106. Kopač, Janez: Kraji in občine kot upravno-tcritorialnc enote 1945-1955. Arhivi 28 (2005), str. 205-212. Kopač, Janez: \jokalna oblast na Slovenskem V letih 1945-1955. Ljubljana-Kranj: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2006 Mclik, Anton: Upravni in teritorialni razvoj v Luči geografsko-gospodarskih činiteljev. Ljudska uprava 6 (1952), str. 251-256. Mikola, Milko: Razvoj oblasti na območju Celja v obdobju 1945-1954. Celjski *bornik. Celje 1985, str. 7-28. Mikola, Milko: Mestni ljudski odbor Celje 19451954. Inventarji I, Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 1987, str. 3-5, Regant, Ivan: Občina kot organ ljudske oblasti ali komuna? Ljudska uprava 5, (1952), št. 1-2, str. 15. Smidovnik, Janez: Koncepcija jugoslovanske občine. Ljubljana; Časopisni zavod Uradni Ust SRS, 1970. Tovšak, Slavtca: Razvoj mariborskih četrti v letu 1945 s poudarkom na upravnih spremembah in značilnostih prvih volitev. Arhivi 19 (1996), št. 1—2, str. 60-76. Zusammenfassung DIE STADT ALS TERRITORIALE VER-WALTUNGSKINHEIT 1945-1955 Gegen Ende des Zweiten Weltkriegs zerfielen die vorhengen Formen der lokalen territorialen Venva 1 tungseinheiten. Das neue Regime stutzte sich auf eine territoriale Gliederung der Verwaltung, die sich in den befreiten, aber auch besetzten Gebieten während des Partisanenkampfes gebildet hatte. Es waren dies Gebiete, in denen die Ausschüsse der Bcfreiungsfront (OF) bzw. die gewählten Volksbefretungsausschüssc (NOO) entstanden waren und die von den Ortschaften vertreten wurden (in diese waren auch Märkte und Städte eingegliedert). In den ersten verwaltungsmäßigen territorialen Gliedeningen, zuerst des Föderalen Slowenien und ab Februar 1946 der Volksrepublik Slowenien (LRS), waren Städte als Gebietseinhctten nicht vorgesehen. Eine Ausnahme bildete nur Ljubljana, das Hauptstadt, einige Zeit lang auch Kreisstadt und auch Stadt mit dem von Mai 1949 bis Januar 1951 höchsten Status der lokalen temtorialcn Ver-waltungscinhetten war. Maribor und Celje als zweit-und drittgrößter Ort in der LRS besaßen keinen Stadtsiatus, sondern waren Bezirke mit der Bezeichnung Bezirk Maribor—Stadt und Bezirk Celje— Stadt. ARHIVI 30 (2007), st. 2 Člankt m razprave Janez Kopač: Mesto kot upravnoreritonalna enota 1945-1955, str. 81-91 91 Ende Januar 1946, nach der Annahme der Verfassung der Föderativen Volksrepublik Jugoslawien (FLRJ), wurden unter die territorialen Verwaltungseinheiten Städte und deren Teile (Stadtbezirke und Stadtviertel) eingegliedert. Diese wurden von Volksausscliüssen der Städte bzw. Stadtbezirke und Stadtviertel geleitet (MLO, RLO, CLO). Mitte Januar 1947 wurden die Bestimmungen der Bundesverfassung auch von der ersten Verfassung der LRS übernommen und in drei Allgemeinen Bundesgesetzen Ober die Volks-ausschüssc näher ausgearbeitet (1946, 1949 und 1952). Noch immer galt die Regelung, dass kleinere Städte den territorialen Verwaltungscharaktcr von Ortschaften besaßen, die die untersten lokalen Gebietscinheiten bildeten. Deren Verwaltungs- und Staatsorgane wurden häufig Volksausschüsse der Städte (MLO) genannt, die nach der Zuständigkeit mit den Volksausschüssen der Ortschaften (KLO) gleichgesetzt wurden, was zu großen Unklarheiten führte. Schon im ersten Allgemeinen Bundesgesetz über die Volksausschüsse vom Mai 1946 wurde die Möglichkeit geschaffen, dass die Gesetzgebung einer Teilrepublik bestimmt, welche Städte vom "Verwaltungssystem des Bezirks bzw. Kreises" ausgenommen sind. In der LRS geschah dies erst im Mai 1946, als Celje und Maribor erstmals Städte wurden. Diese erhielten den Charakter von Kreisstädten, deren Volksausschüsse nach der Zuständigkeit mit den Volksausscliüssen der Bezirke (OLO) gleichgesetzt waren. Ende Juni 1949 trat das zweite Allgemeine Bundesgesetz über die Volksausschüsse in Kraft, das für die Städte drei Formen territorialer Verwaltungseinheiten vorsah: Stadt im Bezirks system, vom Bezirkssystem ausgenommene Stadt und Hauptstadt der Republik. Nach diesem Gesetz wurden die Städte Celje und Maribor vom Be-¿lrkssystem ausgenommene Städte. Da die slowenische Gesetzgebung keine Städte im Bezirkssystem vorsah, besaßen kleinere Städte weiterhin den Status von Ortschaften. Mitte des Jahres 1950 erhielten vor allem aufgrund der industriellen Bedeutung noch Jescnice und Kranj und Mitte Juni aufgrund der touristischen Bedeutung auch Bled den Status einer vom Bezirkssystem ausgenommen Stadt, Das dritte Allgemeine Bundesgesetz über die Volksausschüsse, das am 1. April 1952 verabschiedet wurde, schaffte die Ortschaften als unterste Gebietscinheiten ab. Anstelle der Ortschaften wurden geographisch größere, mehrere Ortschaften verbindende Gemeinden eingeführt. Auch die vom Bezirkssystem aus genommenen Städte wurden abgeschafft. Die Städte gliederten sich jetzt wieder in drei Formen terriionaier Verwaltungseinheiten: Städte, Stadtgemeinden mit Sonderrechten im Bezirkssystem und Stadtgemeinden im Bezirkssystem. Am 19. April 1952 wurde von der LRS eine neue territoriale Gliederung durch Gesetz festgelegt, das als Städte Ljubljana, Celje und Maribor vorsah. Deren Staatsorgane waren die aus zwei Kammern bestehenden Volksausschüsse der Städte. Im Rahmen dieser drei Städte wurden in den folgenden Monaten und Jahren noch einige "Sondergemeinden im Städtesystem" gebildet (Polje und Sentvid m Ljubljana, Kamnica in Maribor und Skofja vas, Smartno v Rozni dolini und Store in Celje). Im April 1952 wurden in der LRS 371 Gemeinden neu gegründet, darunter auch 44 Stadtgemeinden im Bezirkssystem. Ende Juni 1952 verabschiedete die Volkskammer der LRS drei Gesetze über die Volksausschüsse. Eines davon war auch das Gesetz über die Volksausschüsse der Städte und Stadtge mein den, mit dem von 44 Stadtgemeinden 13 als Stadtgemeinden im Bezirks system mit Sonderrechten vorgesehen wurden, zu denen im März 1954, nach der Abschaffung der Stadt Celje, noch die Stadtgemeinde Celje hinzukam. Deren Staatsorgane wurden Volksausschüsse der Stadtgemeinden (LOMO) genannt und besaßen eine etwas größere Zuständigkeit als die Volksausschüsse der Gemeinden (ObLO), der Staatsorgane in allen anderen Gemeinden, und eine geringere Zuständigkeit als die Volksausschüsse der Bezirke (OLO). Im Herbst 1954, nach der Abschaffung des Freistaates Triest (STO), wurden der LRS noch 9 Gemeinden aus dem Gebiet des Bezirks Köper, darunter auch drei Stadtgemeinden, eingegliedert. 1954 und in der ersten Hälfte des Jahres 1955 kam es in der verwaltungs maß igen territorialen Gliederung zu einer großen Änderung, die die Gründung großer Gemeinden ankündigte, die imstande sein mussten, relativ selbstständig zu funktionieren. Es zeichnete sich eine sog. kommunale Gliederung ab, die Mitte 1955 eingeführt wurde. Die bisherigen relativ kleinen Gemeinden und auch alle drei Stadtformen wurden abgeschafft. Die LRS war jetzt territorial in 130 große Gemeinden mit 11 Bezirken gegliedert. Es entwickelte sich eine territoriale Gliederung, die mit der Abschaffung noch einiger Gemeinden und Mitte der 1960er Jahre auch aller Bezirke bis Ende 1994 erhalten blieb. 92 ARJ-IIVI 30 (2007), št. 2 52 K v ' 1 f .1 • ^ vi' t« , ¿ftfbfc « -ft+^t^cz, CMt+i'^v^e "V^to^tf -ej&tfo, -X ¿tuJL* ^uf&r**, -ftUrKt , „ Začetek pisma ljubljanskega fypana Ivana Hribarja finančnemu ministru, ¿' katerem omenja, ¿¿i bi bilo dobro Zgraditi vzpenjalo na ljubljanski grad, 7. julij 1897 (ZAL, L/C Alfi/o IJubljana, splošna mestna registratura) Arhivi 30 (2007) št. 2. sti, 93-98_Članki in razprave_21 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 347.921.2(497.4)"1868/..." Prejeto: 22. 10. 2007 Skriti zakladi Odvetniške zbornice Slovenije (1868-1991) JELKA M ELI K doc, dr, višja svetovalka — arhivistka Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1127 Ljubljana e-poŠta: jelka.melik@gov.si IZVLEČEK Odvetniška zbornica je samoupravna oziroma avtonomna poklicna organizacija odvetnikov. Svojo pot je zpčela kot Kranjska odvetniška zbornica v Ljubljani v letu 1868, nadaljevala po prvi svetovni vojni kot Odvetniška zbornica v Ljubljani. Advokatska komora v Ijubljani in po drugi svetovni vojni ponovno kot Odvetniška Zbornica v ijubljani ter končno kot Odvetniška zbornica Slovenije vstopila v novonastalo državo Slovenijo. Zbornica kot celota kakor tudi posamezni odvetniki so bili v vseh obdobjih slovenske zgodovine bolj ali manj povezani s politiko. V arhivu zbornice so se zato v dobrih sto letih nabrali dokumenti neprecenljive vrednosti za slovensko samobitnost, kijih je potrebno zaščititi v največji meri. KLJUČNE BESEDE: odvetniška zbornica, odvetnik, arhivsko gradivo, politika, dokumentarno gradivo ABSTRACT HIDDEN TREASURES OE THE SLOV ENE BAR ASSOCIATION (1868-1991) The Bar Association is a self-governing and autonomous professional organization of lawyers. Its beginnings can be traced back to 1868 when it started out as the Carniolan Bar .-Association in Ljubljana, then continued its mission after the World War I as the Bar SAssociation in Ljubljana, and was later re-named into the Advocates' Chamber in ljubljana. After the ll'orld War 11. it re-assumed the name of the bar Association in Ljubljana, and finally entered the newly established state of Slovenia as the Slovene Bar Association. Throughout the different stages of the Slovene history and spanning over a period of more than a century, the association as a whole as well as its individual members have more or less been linked with politics, thus leaving the association's archive abundant in documents which are of infinite value for the Slovene identity and which deserve our utmost attention in the struggle to preserve them. KEY WORDS: bar associations, lanyers, archives, politics, documents 94 _Članki in razprave___ARHIVI 3» (2007), Št. 2 Jelka M (j lit: Skriti zakladi Odvetniške zbornice Slovenije (1868-1991), str. 93-98 Odvetniška zbornica je samoupravna oziroma avtonomna poklicna organizacija odvetnikov. Prve odvetniške zbornice, ki so bile ustanovljene v Avstriji in sicer na podlagi provizoričnega odvetniškega reda iz leta 1849 so imele predvsem posvetovalno vlogo in nalogo postavljanja zastopnikov revnili. Na podiagi odvetniškega reda iz leta 1868 pa so začele delovati zbornice, ki so bile, po svojih veliko večjih pristojnostih, že podobne današnjim.1 Do leta 1820 je imenoval odvetnike cesar, od 1820 do leta 1849 višje deželno sodišče, od 1849 do 1868 pravosodni minister, kasneje pa uradnega imenovanja ni bilo več. Odvetništvo je namreč od leta 1868 dalje urejal Odvetniški red, vpeljan z zakonom z dne 6. julija 1868, ki je stopil v veljavo januarja 1869.2 Za opravljanje odvetništva je bil potreben le dokaz o izpolnitvi taksativno naštetih pogojev: domovinska pravica v eni izmed občin avstrijskih dežel; poslovna sposobnost; končan pravni študij in doktorat na eni izmed avstnjskih univerz; praksa; odvetniški izpit ter vpis v seznam odvetnikov pri odvetniški zbornici na območju prosilčevega stalnega bivališča. Pedetno opravljanje funkcije sodnega svetnika je nadomeščalo pogoje doktorata, prakse in odvetniškega izpita. Tako so mnogi sodniki po odhodu v pokoj začeli opravljati poklic odvetnika. O vpisu je odločal odbor zbornice, zoper zavrnitev vpisa je bila dovoljena pritožba na odvetniško zbornico in zoper njeno odločbo na Vrhovno sodišče. Naloga advokata je bila predvsem, da je, v skladu z zakonom in pooblastilom, zastopaj stranke pred sodišči in oblastnimi organi v avstrijski polovici monarhije. Nastanek Odvetniške zbornice Odvetniška zbornica Slovenije ima danes za seboj že več kot sto let zgodovine. Svojo pot je začela kot Kranjska odvetniška zbornica v Ljubljani (uradno Kratttische A.dvokatenkammer). Nastala je v letu 1868.J Imela je svoj opravilni red, ki ga je pravosodni minister potrdil 9, februarja 1874. Njena naloga je bila "varovati čast, ugled in pravice odvetniškega stanu". Delovala je na plenarnih skupščinah pa tudi preko svojega odbora. Odvetniška zbornico so sestavljali vsi odvetniki, vpisani v seznam odvetnikov, ki so imeli stalno prebivališče na območju te zbornice. Število odvetnikov pri odvetniški zbornici ni bilo omejeno. Zbornica je imela tudi nadzorstvo nad odvetniki in izpolnjevanjem 1 Sergij Vilfan (1994) str. 95-96. 2 Peter Čeferin (1988); Sergij Vilfan (1968), str. 373-^48. 5 Sergij Vilfan (1968), str. 21-96. njihovih dolžnosti. Disciplinski svet (Disciphnarrath) je praviloma deloval pri vsaki zbornici. Disciplinske kazni za odvetnike so bile: pismeni opomin; globa, prepoved opravljanja poklica do enega leta, črtanje iz seznama odvetnikov, ki je učinkovalo tri leta, po preteku tega pa zbornica ni bila dolžna dovoliti ponovnega vpisa. Zbornico je nadziral pravosodni minister, končna odločitev o težjih disciplinskih zadevah pa je pripadala sodiščem. Odvetniške zbornice so nastale na sedežih deželnih sodišč. Slovenski odvetniki so bih člani ne le Kranjske odvetniške zbornice, ki je imela sedež v Ljubljani, temveč tudi odvetniških zbornic v Gradcu in Trstu ter posamič v Celovcu in na Dunaju. Do leta 1898 je bila kranjska odvetniška zbornica, ki je bila po nacionalni sestavi mešana, narodnostno neopredeljena. Neka civilna pravda na višjem deželnem sodišču v Gradcu, kjer so prepovedali uporabo slovenskega jezika, čeprav sta bili obe stranki in njuna odvetnika slovenski, je bila povod, da je bil leta 1898 na izrednem občnem zboru sprejet sklep, da postane slovenščina izključni uradni jezik zbornice. Kranjska odvetniška zbornica se ni le odpovedala svoji dotedanji nevtralnosti, temveč je postala "eden i^medglavnih nosilcev hoja zp slovensko uradovanje". Med slovenskimi odvetniki je bilo ne malo "pesnikov, pisateljev, znanstvenikov, mož zaslužnih za zpanost, politikov in drugih delavcev na javnem m prosvetnem polju".* Delovanje Odvetniške zbornice v prvi Jugoslaviji Novembra 1918 je Narodna vlada z naredbo5 razširila območje Kranjske odvetniške zbornice na vse ozemlje nove jugoslovanske Slovenije, ki se je odslej imenovala Odvetniška zbornica v Ljubljani. Sprejela je tudi večji del slovenskih odvetnikov iz nekdanje Primorske. Ti so zapustili ozemlje, ki ga je zasedla Italija. Zbornica je še naprej delovala po avstrijskem zakonu. I^eta 1929, po sprejetju novega m za vso državo veljavnega zakona o advokatih, je bila za območje višjega deželnega sodišča v Ljubljani z uredbo ustanovljena Advokatska komora v Ljubljani, ki je ohranila popolno kontinuiteto s prejšnjo zbornico. Zakon o advokatih za kraljevino SHS je določal, da je advokatura poklic javnega reda, pridobljen z vpisom v imenik advokatov. Pogoji za vpis so bih: državljanstvo kraljevine SMS; poslovna sposobnost 4 Fran Skabeme (1936). 5 Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani, št. 38/4/1918 ARHIVI 30 (2007), št. 2_Članki in razprave_95 Jelka Melik: Skriti zakladi Odvetniške zbornici- Slovenije (1868-1991), str. 93-98 (opravilna); končana pravna fakulteta; praksa; advokatski ali sodniški izpit. Brez prakse in advokatskega izpita pa so za vpis v imenik odvetnikov lahko zaprosili: državni pravobranilci, predsedniki okrožnih in trgovinskih sodišč, predsedniki in sodniki višjih sodišč, vrhovni državni tožilec in višji državni tožilci ter njihovi namestniki, izredni in redni profesorji prava na univerzi. Vpis v imenik odvetnikov je bil dovoljen tudi sodnikom, državnim tožilcem in tajnikom višjih sodišč s sodniškim izpitom, ki so te funkcije opravljali vsaj pet let, vendar pa advokature niso smeli pet let izvrševati v istem kraju, kjer so bili sodniki, tožilci ah tajniki. Prosilec, ki mu je odbor advokatske zbornice odklonil vpis v imenik advokatov, je imel pravico pritožbe na kasacijsko sodišče. Glavna naloga advokatov je bila tudi po tem zakonu pomagati posameznikom s pravnimi nasveti; zastopati stranke pred vsemi sodišči, drugimi državnimi in samoupravnimi organi ter javnopravnimi telesi. Zakon o advokatih (1929) je določal, da je advokatski stan neodvisen. Odvetniški poklic je bil dostopen tudi ženskam, kar je bila pomembna novost, še posebej zato, ker vse do konca obstoja prve Jugoslavije ženske niso mogle postati sodnice. Ze istega leta je bila v advokatsko komoro vpisana prva ženska, kasneje pa še dve. Advokate je nadziral v prvi vrsti odbor advokatske zbornice, vrhovna nadzorstvena pravica pa je prijiadla pravosodnemu ministru. Izjema, da so sodišča imela pravico vzdrževati red na obravnavah in izrekati globe v civilnem in kazenskem postopku, je veljala tudi tu. Ljubljanska odvetniška zbornica je imela tri disciplinske senate. Disciplinske kazni so bile: pismeni ukor, denarna kazen, ustavitev izvrševanja advokature do enega leta (pri pripravnikih: podaljšanje prakse in izguba pravice zastopanja, oboje največ za eno leto) in izbris iz imenika advokatov. O prizivu zoper odločitev disciplinskega sveta je odločalo kasacijsko sodišče. 1930 je bila ustanovljena Zveza odvetniških zbornic kraljevine Jugoslavije, katere naloga je bila, "da koordinira tn po potrebi koncentrira napore vseh zbornic v namenu zaščite pravic in interesov odvetniškega stanu, posebno njegove svobode iti imunitete v izjnrševanju poklica ter avtonomije njegove organizacije. Kot članica te Zveze je bila tudi odvetniška zbornica v ljubljani članica mednarodne Z!'e\e odvetnikov". Odvetniki so tudi v tem obdobju zavzemali vodilna mesta v skupnem društvu vseh pravnikov, imenovanem "Pravnik", ki je sedaj predvsem izdajalo strokovni časopis in skrbelo za pravno znanost ter izdajo zakonov. Slovenski odvetniki so tudi v tem času poleg svojega poklica opravljali še številne kulturne in politične dejavnosti. Med njimi najdemo štiri pisatelje, dva univerzitetna profesorja in kar sedemnajst politikov. Ob tem se nam postavlja vprašanje, zakaj je bilo nekdaj med odvetniki tako veliko politikov? Takole je o tem razmišljal avtor drobne brošure z naslovom Slovenski advokati in javni notarji v književnosti in politiki, ki je izšla leta 1936: "Ko je odvetnik po svojem pok/iat navajen javno nastopati in govoriti, razpravljati o vseh mogočih predmetih, ročno odgovarjati na trenutno postavljena vprašanja, ko v izpr-ševanju svojega poklica ni nikomur odgovoren, tn zato ni odvisen od nikogar, ali ni že samo zato v prvi vrsti pozvan, da se posveti politiki? V trajnem stiku z oblastvi ima priložnost motriti napake in pogreške v sodstvu in V upravi; proučevanje zakonov in opazovanje, kako se uporabljajo, ga navajata, da razmišlja, kako naj se zakon spremeni alt sploh razveljavi, če je kvaren. Ker vodi lastno pisarno, si advokat pridobi tudi spretnost v ustrojanju uradov. Končno mu tudi ni treba opustiti svojega poklica, kadar poleg njega vrši službo občinskega svetovalca, župana, banovinskega svetnika, ali mandat narodnega poslanca ali senatorja. Tako vidimo, da so se advokati vseh narodov in vseh časov v veliki meri baviii in se še bavijo s politiko, zlasti v parlamentih."1' Odvetniške zbornice po 2. svetovni vojni Prvi zakon, ki ]e urejal odvetništvo v dntgi Jugoslaviji, je bil zvezni "Zakon o odvetništvu", ki je stopil v veljavo decembra 1946.7 Do nove zakonske ureditve je sicer uradno veljal stan "Zakon o advokatih" iz leta 1929, a je položaj Odvetniške zbornice bistveno spremenila že Odredba o postavitvi delegata v odvetniški zbornici v Ljubljani, ki jo je na podlagi zveznega odloka izdal minister za pravosodje 18. maja 1945.B Določala je, da postavljeni delegat začasno vodi odvetniško zbornico po navodilih in pod nadzorstvom ministrstva za pravosodje. Sodišča so se morala glede "zastopanja strank pred sodišči po odvetnikih" držau neobjavljenega Ukaza ministra za pravosodje, ki ga je v obliki okrožnice poslal dne 20. novembra 19459 predsedniku vrhovnega sodišča in vsem predsednikom okrožnih in okrajnih sodišč: "Delegat v odvetniški zbornici v Ljubljani izdaja odvetnikom in odvetniškim pripravnikom začasna dovoljenja z? izvrševanje oz■ nadalje- 6 Fnu) Skabcrne (1936), str. 3 7 Uradni list FLRJ, št. 102/1946. * Uradni list SNOS, Št. 5/1945. 9 Arhiv Republike Slovenije, Vrhovno sodišče RS, Su 149/45, 96 _Članki in razprave_ARHIVI 30 (2007), št. 2 Jelka Melik: Skriti zakladi Odvetniške zbornice Slovenije (1868-199!). str. 9J-9M vanje odvetniške prakse ... Vse narodne sodnike izvolite nadalje opozoriti, da je vloga odvetnika m pravnega zastopnika drugačna kot je dejansko bila v bivši Jugoslaviji. Tuiii pri zastopanju strank se morajo odvetniki zavedati, da ima interes skupnosti prednost pred interesom posameznika. V interesu skupnosti pa je, da se pri vsaki obravnavi dojene polna resnica in tzreče polna pravica. Dolžnost odvetnika je zalo, da pri tej nalogi sodiščem pomaga; zato mora gledati, da je vse kar navaja resnično. Če sodnik opazi, da odvetnik pri zastopanju strank očividno in Zavestno zavija ali potvarja resnico, če se poslužuje tako imenovanih advokatskih trikov, če se obnaša nedostojno ah če se izpada nespoštljivo o naših narodnih oblastnih in njihovih organih ali o pridobitvah narodnoosvobodilnega boja, ga mora sodnik na mestu ukoriti in če to ne zaleže, disciplinirati s primerno globo. Vsak tak primer je razen tega treba javiti delegatu v odvetniški zbornici v ljubljani Zaradi ev. uvedbe disciplinskega postopanja." Delegat Ministrstva za pravosodje Ljudske republike Slovenije je sestavljal posebne sezname odvetnikov. Samo v teb seznamih navedeni odvetniki so smeli "nastopati pred sodišči in drugimi oblastmi kot odvetniki ali odvetniški pripravniki." V socialistični ureditvi naj bi biia torej vloga odvetnika in s tem Odvetniške zbornice bistveno drugačna kot prej m se je bistveno razlikovala od dste vloge odvetnika, ki se je izoblikovala v državah s parlamentarno demokracijo. Zakon o odvetništvu iz leta 1946 je določal, da je naloga odvetništva dajati "pravno pomoč ustanovam, podjetjem, organizacijam in posameznikom za dosego njihovih pravic in z Zakonom Zavarovanih koristi" ter tako pomagati "državnim organom pri pravilni uporabi zakonov tn okrepitvi pravnega reda v državi." Odvetniško dejavnost je lahko opravljal vsak, ki si je pridobil pravico do odvetništva in je bil vpisan v odvetniški zbornici. Za pridobitev pravice do odvetništva je zakon zahteval: državljanstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije, končano pravno fakulteto, triletno pripravniško prakso, odvetniški izpit. Redni in izredni profesorji pravne fakultete so lahko pridobili pravico do odvetništva s prenehanjem profesorske službe. Odvetnik ni mogel postati, kdor ni bil "vreden zaupanja". Kot nevredne zaupanja so Štele predvsem osebe, ki niso imele volilne pravice ali pravice opravljati državno ali javno službo; osebe, obsojene zaradi nečastnih kaznivih dejanj; osebe v kazenski ali disciplinski preiskavi; osebe, ki so se ukvarjale z nezakonitim in nedovoljenim posredovanjem in so s tem ovirale pravilno delo državnih organov. Odvetnik ni smel opravljati državne ali kake druge stalne službe. Sodniki, javni tožilci in njihovi pomočniki so lahko opravljali odvetništvo po prenehanju te službe, vendar še dve leti ne v tisrih krajih, kjer so zadnji dve len službovali. Zoper odločbo odvetniške zbornice, s katero je le-ta zavrnila vpis, se je kandidat mogel pritožiti ministru za pravosodje ljudske republike. Odvetniška zbornica je bila po tem zakonu organizacija odvetnikov na določenem območju. Njena naloga je bila zagotoviti in nadzirati, da njeni člani pravilno opravljajo odvetništvo. Organi zbornice so bili: zbor, izvršilni in nadzorstveni odbor. Pri vsaki zbornici je bilo tudi disciplinsko sodišče in disciplinski tožilec. Zbornica je bila pod nadzorstvom republiškega ministra za pravosodje. Število odvetniških zbornic v posameznih republikah je določala republiška vlada. Za manjše prestopke ('pregreške in nerednosti") je lahko kaznoval odvetnike in odvetniške pripravnike izvršilni odbor odvetniške zbornice, in sicer z opominom ah manjšo denarno kaznijo. Zoper njegovo odločbo ni bilo pritožbe. Kršitve ali brezvestno opravljanje dolžnosti in kršitve odvetniškega ugleda pa je sodilo disciplinsko sodišče odvetniške zbornice. Disciplinske kazni so bile denarna kazen, javni ukor, prepoved opravljanja odvetništva do enega leta oziroma podaljšanje prakse za pripravnike in končno še trajna izguba pravice do odvetništva. Vrhovno sodišče ljudske republike je kot najvišje sodišče sodilo v disciplinskih zadevah odvetnikov. Nova advokatska zbornica se je uradno imenovala Odvetniška zbornica v Ljubljani.111 Ustanovni zbor se je začel 26. julija 1947. Avgusta je bil izvoljen tudi izvršilni odbor, kot ga je predvideval zakon o odvetništvu. Od delegata ministrstva za pravosodje LRS je prevzel posle, pisarno in premoženje v svojo upravo. Izvršilni odbor je "razjdd odvetnikov m odvetniških pripravnikov" začel voditi na novo. V prvem delovnem poročilu, ki ga je izvršilni odbor podal na prvem rednem zboru Odvetniške zbornice v Ljubljani 27. marca 1949, beremo le, da so bili vpisani v ta razvid vsi odvetniki in pn-pravniki, ki jim je Komisija za presojo pravice za opravljanje odvetništva pri predsedstvu vlade LRS priznala pravico za izvrševanje odvetništva oziroma do izvrševanja poslov kot odvetniški pripravniki." Sele po letu 1949 je Odvetniška zbornica zopet delovala in imela redne letne zbore. Zapisniki le-teh in delovna poročila izvršilnega odbora nam razkrivajo težave, s katerimi se je srečevalo odvetništvo. Število odvetnikov ni dosegalo niti tretjine predvojnega števila. Več okrajev je bilo brez odvetnika. Obstoječi odvetniki so bili preobremenjeni z de- 1() Arhiv Odvetniške zbornice v Ljubljani, 1945-1957. 11 Prav tam. Članki m razprave ARHIVI 30 (2007), št. 2 Jelka Melik: Skriti zakladi Odvetniške zbornice Slovenije (1868-1991), str. 93-98 97 lom, še posebej zaradi njihove visoke povprečne starosti, novih odvetnikov pa skoraj ni bilo. Socialno zavarovanje odvetnikov ni bilo urejeno, tarife so bile nenormalno nizke, predpisi o obdavčenju odvetnikov nevzdržni, niti ena tretjina odvetnikov z dohodki svoje pisarne ni dosegala eksistenčnega minimuma. Odvetniki so ludi težko dobili poslovne prostore, še težje pa so jih opre-mik. Le redki so prostovoljno sodelovali pri strokovnih pogovorih in drugih aktivnostih, čeprav si je izvršilni odbor močno prizadeval, da bi bih odvetniki tako kot strokovno tudi vsesplošno politično aktivni. Več kot očitno je, da so advokati predstavljali za komunistično oblast poseben problem in želela jih je obvladati na različne načine. Zaradi pokončne drže nekaterih odvetnikov in zaradi premajhnega števila novih je bila prisiljena popravljati odvetniško zakonodajo.12 Leta 1957 je bil sprejet Zakon o odvetništvu,1-1 ki je že v prvem členu prinesel pomembno določbo: "Odvetniki so pri opravljanju odvetništva samostojni". Odvetništvo je odslej ponovno namenjeno varovanju interesov stranke pred interesom države. Leta 1965 je bil zakon spremenjen in dopolnjen1'' z določbami o nagrajevanju odvetnikov, leta 1970 pa zamenjan s Splošnim zakonom o odvetništvu in pravni pomoči,15 ki mu je leta 1972 sledil prvi slovenski odvetniški zakon.16 Kako se je spreminjala ureditev odvetniškega poklica nam najbolj jasno in jedrnato pokažejo besede poslanca Zdenka Roterja na seji slovenske skupščine 1. aprila leta 1971: "S svoje strani naj dodam Še to. da bomo v trenutku, ko bomo dokončno sprejeli ta vpkon, j tem pokopati, po mojem mnenju, najbrž Za vedno neko politično podmeno, ki je dolgo obstajala pri nas v družbenopolitičnem prostoru; namreč podmeno o tem, da je odvetništvo nekakšen rekvisjt stare meščanske družbe in ga je %ato treba odpraviti novega socialističnega sistema ... Zakonski osnutek, kakršen je pred nami, dokončno odpravlja to zablodo, kolikor je bila pri nas prisotna in kolikor je še kje prisotna."^1 Nekaj korakov nazaj je naredil Zakon o pravni pomoči iz leta 1979, vendar ni mogel več bistveno ogroziti slovenskega odvetništva. V osemdesetih letih preteklega stoletja se je Odvetniška zbornica Slovenije ponovno dejavno vključila v družbena dogajanja, ki so se zaključila z nastankom slovenske države leta 1991, izstopom zbornice iz 12 Več o tem: Peter Čeferin (2006), str. 91-113. " Uradni list FLRJ, št. 15/1957. M Uradni list SFRJ, št. 51/1965. 15 Uradni list SFRJ, št. 15/1970. 16 Uradni list SR Slovenije, št- 29/72. 17 Peter Čeferin (2006), str. 114 Zveze republiških in pokrajinskih zbornic Jugoslavije, včlanjenjem v Mednarodno unijo odvetnikov leta 1992, s sprejetjem novega Zakona o odvetništvu v letu 1993 in statuta Odvetniške zbornice Slovenije v letu 1994.'8 Dokumentarno in arhivsko gradivo Odvetniške zbornice Slovenije Pisno dediščino slovenske Odvetniške zbornice hrani zbornica sama in ga vse do sedaj ni želela predati državnemu arhivu. Le bežen pogledv njeno daljno in bližnjo preteklost, ki smo ga skušali podati, nam pokaže izredno velik pomen njenega delovanja kot tudi dejavnosti njenih posameznih članov za slovensko samobitnost. Ohranjeni dokumenti nedvomno v celoti predstavljajo kulturni spomenik neprecenljive vrednosti. V njih najdemo številne zapise, ki pričajo o izredno pomembni vlogi slovenskih odvetnikov pri emancipaciji Slovencev vse od poznih šestdesetih let devetnajstega stoletja do začetka devetdesetih lei dvajsetega stoletja. Najvažnejši del zborničnega dokumentarnega gradiva prav gotovo predstavljajo zapisniki sej njene skupščine in odbora, kakor tudi imenik odvetnikov. S precejšno gotovostjo pa moremo trditi, da bi naredili veliko škodo, če bi samo te dokumente odbrali kot arhivsko gradivo. Med popisanimi papirji, ki jih skrbno čuva današnja Odvetniška zbornica, so se namreč ohranili številni dokumenti, ki niso nastali pri opravljanju njenih dolžnosti, a niso nič manj pomembni za os vedi te v slovenske zgodovine. Odločili smo se, da bomo za arhivsko gradivo določili celotno dokumentarno gradivo Odvetniške zbornice Slovenije m njenih predhodnic, ki je nastalo v obdobju 1868—1991. K določanju natančnejših kategorij arhivskega gradiva oziroma k odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva pa bomo pristopih šele pri gradivu, ki izvira iz kasnejšega obdobja, tistega po letu 1991. Navodilo o odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva Odvetniške zbornice Slovenije bo zato (vsaj v svojem prvem delu) zelo kratko. Marsikdo se bo ob tem vprašal, ali ne stopamo s takim načinom določanja arhivskega gradiva korak nazaj in oživljamo že preživeto prakso. Ni mogoče odgovoriti povsem nikalno. Zal nas k takemu ravnanju silijo nedavne slabe izkušnje. Zavedamo se nepopravljive škode, ki je nastala zaradi uničenja dokumentarnega gradiva pomembnih javnopravnih oseb (na primer gradiva slovenskih obveščevalnih služb). 18 Več o tem: Peter Čeferin (2006) str. 115-181. 98 Članki m razprave ARHIVI 30 (2007), ŠT. 2 Jelka Metok: Skriti nakladi Odvetniške zbornice Slovenije (1868-1991), str. 93-98 Skrb pa zbujajo tudi razne najdbe pomembnih dokumentov (na primer gradivo javnih tožilcev, izvedeniška mnenja psihiatrov), ki bi morali biti že zdavnaj skrbno shranjeni v enem izmed pristojnih slovenskih arhivov. Edina rešitev je torej opisan način ravnanja, saj moremo v največji men zavarovati pomembne dokumente le tako, da jih dvignemo med najvišje vrednote slovenske države, ki jih ščiti kazenski zakon. Vprašanje, ali bo zbornica predala svoje arhivsko gradivo pristojnemu arhivu ah pa bo uspela doseči lastno varstvo arhivskega gradiva po 62, členu veljavnega arhivskega zakona, ostaja pri tem manj važno vprašanje. Viri in literatura Viri Arhiv Odvetniške zbornice v Ljubljani, 19451957, Arhiv Republike Slovenije, AS 1237, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Su 149/45. Uradni list FLRJ, št. 102/1946. Uradni list FLRJ, št. 15/1957. Uradni Ust Narodne vlade SHS v Ljubljani, št. 38/4/ 1918. Uradni list SFRJ, št. 51/1965. Uradni list SFRJ, št. 15/1970. Uradni list SNOS, št. 5/1945. Uradni list SR Slovenije, št. 29/72. Literatura Čcfenn, Peter: Neodvisnost odvetnika posebej v Sloveniji 1868—1988. Ljubljana: Uradni list Socialistične republike Slovenije, 1988. Ceferin, Peter: Odvetniška %bornica Slovenije, Odlomki ¡z zgodovine. Ljubljana: Odvetniška zbornica, 2006. Skaberne, Pran: Slovenski advokati m javni notaiji v književnosti m politiki. Ljubljana: Pravnik, 1936. Vilfan, Sergij: Odvetništvo na Slovenskem in ljubljanska odvetniška zbornica (do razširitve zborničnega območja na jugoslovansko Slovenijo). Pravnik 23 (1968), str. 373-448. Vilfan, Sergij: Odvetniška zbornica. Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. Zusammenfassung VERBORGENE SCHÄTZE DER RECHTSAN-WALTSKA MM ER SLOWENIENS (1868-1991) Die Rechtsanwaltskammet als selbstverwaltete bzw. autonome Berufsorganisation der Rechtsanwälte blickt in Slowenien auf eine mehr als 100 jährige Vergangenheit zurück. Die heutige Rechtsanwaltskammer begann als Krainische Rechtsan-waltskamincr in Ljubljana im Jahr 1868 mit ihrer Tätigkeit, setzte diese nach dem Ersten Weltkrieg als Rechts an waltskammer Ljubljana und nach dem Zweiten Weltkrieg wiederum als Rechtsanwaltskammer Ljubljana fort und wurde schließlich als Rechtsanwaltskammer Sloweniens in den neu entstandenen Staat Slowenien aufgenommen. Die Berufsorganisation als Ganzes als auch die einzelnen Rechtsanwälte waren in allen Perioden der slowenischen Geschichte mehr oder weniger mit der Politik verbunden. In der ersten, österreichischen Periode stellte die Rechtsanwalts kämm er einen der Haupt träger des Kampfes um die slowenische Amtsführung dar, und in der letzten, sozialistischen Periode war sie am Prozess der Entstehung des unabhängigen Staates beledigt. In ihrem Archiv befinden sich Dokumente, die für die slowenische Eigenständigkeit von unschätzbarem Wert sind und deshalb zur Gänze als Archivgut determiniert werden müssen. Arhivi 30 (20Q7) št. 2, str. 99-103 Iz prakse za ptakso 99 Iz prakse za prakso 1.04 Strokovni članek UDK 930.253(497.4)(094) Prejeto: 16. 10. 2007 Izredne razmere in arhivsko gradivo IVANKA ZAJC C1ZELJ dr., arhivska svetovalka Zgodovinski arhiv Celje, Teharska cesta 1, SI-3000 Celje e-pošta: ivanka.cizelj@guest.arncs.si IZVLEČEK Na podlagi lastnih izkušenj nas avtorica seznanja z vplivom neusklajene zakonodaje in izrednih razmer na varovanje in ohranjanje kulturne dediščine. KLJUČNE BESEDE: zakonodaja, stroka, izredne razmere, obrambni načrt, načrt dela v vojni, dokumentarno gradivo, arhivsko gradivo, družbenopolitične organizacije ABSTRACT EMERGENCY SITUATION AND ARCHIVAL MATERL4T Referring to her own experience, the author aims to familiarize us with the effect that non-harmonised legislation and emergency situation have on the keeping and preserving of cultural heritage. KEY WORDS: legislation, archival profession, emergency situation, defense plan, policy agenda in wartime, current records, archival material, sociopolitical organizations 100 _Iz prakse za prakso__ARHIVI 30 (2007), št. 2 Ivanka Zaje Cizelj: Izredne razmere in arhivsko gradivo, str. 99-103 Kljub dodelani arhivski zakonodaji se arhivisti še prepogosto srečujemo z nedoslednostjo zakonodaje, ki ureja poslovanje ustvarjalcev in ni usklajena z zahtevami arhivske stroke. Tako prihaja do tako banalnih dogodkov, kot sta izločanje in uničevanje dokumentarnega gradiva, ki ima po arhivskih predpisih vse značilnosti kulturne dediščine oziroma zgodovinskega spomenika in tako trajno vrednost za znanost in kulturo. Dodatno so k uničenju dokumentacije pripomogle tudi izredne razmere in družbenopolitične spremembe. Nesoglasja med zakonodajo in stroko Ne samo nedoslednost pri sestavljanju in sprejemanju strokovnih predpisov, ampak tudi nepoznavanje in nepravilno vrednotenje dokumentacije v izrednih razmerah (v mislih imam obrambni načrt) je marsikje pripomoglo, da so uničili gradivo, ki je bilo pomembno za znanost in kulturo — tako skoraj na nobeni šoli ne bomo več našli zapisnikov osnovne organizacije Zveze komunistov (OO ZKS) in tudi marsikaj drugega je romalo v uničenje. Tako sklepam na podlagi dejanskega stanja dokumentacije in preučitve dokumentacije komiteja za SLO DS (Splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito), ki je bil zadolžen za varnostni in obrambni načrt. Leta 1975 je bila na državni ravni sprejeta uredba o merilih, na podlagi katerih so določali za ljudsko obrambo pomembne podatke in sprejemali ukrepe za zavarovanje le-teh. Ta predpis pravi v prvem členu: "'Za ljudsko obrambo pomembni podatka delovnega področja državnih organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki jih je treba varovati kot državno in uradno tajnost, so listine in njihove vsebina, bojna in druga materialna sredstva ..., ki bi utegnili škodovati ljudski obrambi in varnost države, če bi bili odkriti Kot listine opredeljuje uredba vse pisane, tiskane, risane, posnete in podobne materiale. O vrsti in stopnji tajnosti podatkov ljudske obrambe ter obveznih ukrepih za zavarovanje je odločal predstojnik državnega organa oziroma odgovorna oseba v delovni ah drugi organizaciji, na katere se je podatek nanašal (to je bila torej dolžnost ustvarjalca in ne imetnika gradiva). Uporabnik (imetnik) teh podatkov je moral le-te varovan in izvajati predpisane ukrepe; stopnjo tajnosti je lahko spremenil le v soglasju z ustvarjalcem teh (doku- Uredba o merilih, po katerih se določajo za ljudsko obrambo pomembni podatki, in o ukrepili za njihovo zavarovanje, Ur. 1. SFRJ 6/1975. mentov) podatkov. Predpisani obvezno varovanje m ukrepanje sta veljak do preklica ustvarjalca podatka. Člen 24 te uredbe pravi; "Državni organi, organizacije združenega dela in druge organizacije so dolžne na podlagi meri! in obveznih ukrepov za ZPvaromHje> jih predpisuje ta uredba, predpisati v svojih splošnih aktih, katere vrste za ljudsko obrambo pomembnih podatkov ¿Z njihovega delovnega področja se štejejo za tajne podatke ljudske obrambe, in določiti ukrepe in postopek za njihovo Zavarovanje, kakor tudi posebne ukrepe in postopek zp njihovo zavarovanje v odnosu s tujimi pravnimi in fizičnimi osebami." Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter družbeno-pohtične skupnosti so morale na podlagi enotne metodologije in kazalcev pripravili, izdelali, usklajevati, sprejeti, spremljati in dopolnjevati obrambne načrte, ki so vsebovali dokumente za: ukrepe pripravljenosti - mobihzacijo - delovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti v vojni uporabo teritorialne obrambe in civilne zaščite - varnostne ukrepe in ukrepe samozaščite - delovanje sistema opazovanja in obveščanja.2 V okviru varnostnih ukrepov in ukrepov samozaščite so načrtovali varstvo dokumentov, osebja, objektov in drugih materialnih dobrin. Ti doku menti so določali preventivne in druge ukrepe ter dejavnosti, organizacijo sik, sredstva, naloge in postopke subjektov samozaščite ob neposredni vojni nevarnosti,, vajanje mobilizacije in v vojnih razmerah preprečevanje, odkrivanje in onemogočanje delovanja zunanjega in notranjega sovražnika. Obrambni načrt osnovne organizacije Zveze komunistov Slovenije (OO ZKS) na Osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem je imel v okviru nalog in postopkov pri izvajanju varnostnih ukrepov m ukrepov družbene samozaščite tudi te postopke za varovanje dokumentov pomembnih za obrambo in zaščito — v občini, organih, organizacijah in skupnostih je treba p/oskrbeti za ureditev arhivskega gradiva ter hrambo po teh navodilih: skupina A so najzpupnejši arhiv in dokumenti, kijih sovražnik ne sme zaseči (kateri dokumenti so v tej skupini, je bilo navedeno v posebni zaprti kuverti - 2 Odlok o temeljili enotne metodologije in enotnih kazal nikih za izdelavo obrambnih načrtov, Ur. 1. SFRJ 11 /1986; Navodilo za uporabo odloka o temeljih enotne metodologije in enotnih kazalnikih za izdelavo obrambnih na črtov, Ur. i SFRJ 3/1987. ARHIVI 30 (2H07), št. 2 Iz prakst: /a prakso Ivanka Zaje Cizelf: Izredne razmere 111 arhivsko gradivo, str. 99-103 101 v to skupino so vključili vso prejeto ali odposlano "zaupno" pošto — člani sekretariata so bili zadolženi za to, da te dokumente spravijo v posebne plastične zaboje in jih zakopljejo na določenem kraju - v tem dokumentu je kot kraj zakopa naveden Lahomšck — na katerem bi bih varni pred uničenjem in odtujitvijo); skupina Ji so arhiv in dokumenti, ki jih je potrebno imeti stalno pri sebi; tudi seznam teli dokumentov je bil v zaprti kuverti — mednje so sodili dokumenti v rdeči (obrambni načrt OO ZKS), zeleni (načrt ukrepov za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer) in modri mapi (evidenčna knjiga); skupina C so arhiv in dokumenti, ki ga je treba uničiti f~aprta kuverta vsebuje navodilo za uničenje (s sežigom) arhiva in dokumentov — vsega drugega: literaturo, vpisnike m vso pošto, ki nima skupnega značaja — torej v bistvu ves arhiv, ki priča o delovanju osnovne organizacije, razen zaupne pošte. Naveden je tudi čas in kraj uničenja: po prvem izrednem sklicu OO ZKS na šolskem dvorišču. Postopek naj bi izpeljali člani sekretariata osnovne organizacije in o uničenju podpisali (pisno) izjavo).1 Kar zadeva šolsko dokumentacijo pa je v obrambnem načrtu osnovne šole v Laškem (leta 1987) navedeno to gradivo, ki ga je v izrednih razmerah potrebno ohrantu in ustrezno zaščititi: šolske kronike - načrte obrambnih priprav I, II, III, in IV - obrambni načrt OO ZKS (osnovne organizacije Zveze komunistov Slovenije) - načrt nalog za družbeno in politično aktivnost - načrt ukrepov za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer - načrt ukrepov in aktivnosti OO ZS (osnovne organizacije Zveze sindikatov) evidenca članov OO ZK - matični listi učencev - matične knjige - zapisniki samoupravnih organov - delovne knjižice zaposlenih in varnostni načrt.11 V načrtu za delo v vojni iste osnovne šole (leta 1989) je bi! predviden določen postopek ravnanja s šolsko dokumentacijo, da ne bi prišla sovražniku v roke. Vsa šolska dokumentacija je bila ustrezno označena glede na pomen, ki ji ga je določil ustvarjalec. Tu arhivskih predpisov niso upoštevali. V prvo skupino so sodili dokumenti, ki jih je ZAC, fond Osnovna šola Iraško, Obrambni načrt OO ZKS, sig. 26/272. ZAC, fond Osnovna šola Laško, Obrambni načrt 1987, sig. 26/264. bilo potrebno ohraniti in spraviti tako, da ob morebitni nevarnosti ne bi prišli nepoklicanim v roke. Za to so imeli pripravljene pnmerne plastične zaboje, v katere bi ob neposredni vojni nevarnosti spravili gradivo in ga zakopali na ustreznem kraju. V to skupino so sodili ti dokumenti: - matične knjige - matični listi - šolske kronike obrambni načrt arhiv organizacije ZKS delov od mk tn arhiv zaupnega delo vodnika - investicijska dokumentacija - uradna dokumentacija tekočega leta. Ta arhiv je bil označen z rdečo barvo, zanj pa je bil odgovoren upravitelj vojnega načrta. Dniga skupina dokumentacije je bila označena z zeleni) barvo; predvidena je bila za uničenje "s kurjenjem na mestu, ki ga določi načelnik CZ (civilne zaščite) in vodja I. splošne ekipe CZ, hje zanj tudi odgovoren". V to skupino so sodili: - imeniki - tedniki - redovalnice - dnevniki - dokumentacija o dopolnilnem pouku - dokumentacija o konferencah učiteljskih zborov dokumentacija o psiholoških opažanjih učencev. Vso preostalo dokumentacijo pa naj bi pomešali in iz nje odstranili arhivske oznake — za izvedbo tega dela je bil odgovoren tajnik šole.5 Koliko so bili u predpisi usodni za arhivsko dokumentacijo, mi ni znano. Glede na povedano in tudi nove šolske predpise pa sklepam, da je bilo tako marsikje uničeno gradivo, pomembno za znanost in kulturo. Izredne razmere in gradivo DPO Septembra 1989 so bili sprejeti amandmaji k ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS), ki so omogočili uzakonitev strankarskega političnega združevanja ter neposredne in tajne volitve. Zakon o političnem združevanju in Zakon o volitvah sta bila sprejeta 27. decembra 1989, Volitve leta 1990 so potekale z listami strank — zmagala je koalicija Demokratična opozicija Slovenije (Demos: Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka, Zeleni Slovenije, Slo- 5 ZAC, fond OŠ Laško, Načrt dela v vojni 1989, sig. 27/269. 102 Iz prakse za prakso Ivanki Zaje Cizelj: Izredne razmere in arhivsko gradivo, sir. 99-103 ARHIVI 30 (2007), št. 2 venski krščanski demokrati, liberalna stranka); poslanske mandate so dobili: Demos, Liberalnode-mokratska stranka, Socialistična stranka Slovenije in Stranka demokratične prenove. Na demokratične spremembe se je na podlagi sklepa predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) odzvala Jugoslovanska ljudska armada (JLA) in začela razoroževati Teritorialno obrambo (TO); na to se je Slovenija odzvala tako, da je na osnovi zakona o SLO in DS ustanovila manevrsko strukturo Narodne zaščite (NZ) in reorganizirala TO. Do prvega incidenta je prišlo 23. maja v Pekrah pri Mariboru. 25. junija 1991 je skupščina republike Slovenije razglasila samostojnost. Zvezni izvršni svet se je še isti večer sestal in sprejel odlok o zaščiti državnih meja in tako sta se začela pohod JLA proti mejnim prehodom m vo|na v Sloveniji. Vse navedeno je vplivalo tudi na gradivo DPO, predvsem tistih DPO, ki so se oblikovale kot stranke, in sicer SZDI, (Socialistična stranka Slovenije), ZKS (Stranka demokratične prenove) in ZSMS (Liberalnodemokratska stranka); te na volitvah niso dobile tolikšne podpore, da bi lahko obdržale vse zaposlene in nepremičnine, ki so )ih do takrat imele. Tako se je zgodilo, da so zaposleni v nekaterih občinskih organizacijah tako rekoč čez noč izgubili službo — kritično je bilo zlasti v tistih občinah, v katerih so bile te stranke poražene ah so dobile premalo glasov, da bi lahko obdržale zaposlene in vse prostore, ki so ji irnelc dodej, kajti materialno stanje stranke je bilo odvisno od števila mandatov. Ob navedenih družbenih spremembah strokovna služba ZAC ni držala križem rok - 10. maja 1990 so bila poslana pisna navodda o ohranitvi in odbiranju arhivskega gradiva vsem občinskim organizacijam DPO. Predvsem pa so bili imetniki opozorjeni na to, da je njihovo gradivo pomembno za zgodovino in kulturo in ga je kot tako potrebno čuvati ter zavarovati pred uničenjem in izgubo. Zaradi takih razmer je bila tudi do skrajnosti povečana zunanja služba — če ni uspelo navezati osebnega stika na terenu, sem navezovala stike po telefonu in predvsem prosila zaposlene, da obvestijo ZAC, če bi se kakorkoli pokazalo, da je arhivsko gradivo ogroženo, kajti v tem primeru bi prevzeli dokumentacijo v celoti. Na osnovi dolgoletnega dela na terenu sem namreč ugotovila, da v večini DPO arhivskega gradiva spioh niso odbirali v skladu z mojimi navodili, glede na razmere pa rudi ni bilo možnosti, da bi odbiranje v takratnih okoliščinah izvajali. Marsikje je bilo dokumentarno gradivo arhivirano v neustreznih prostorih, kot so kleti, hodniki in zaklonišča. Občinske organizacije ZKS so poleg mojih navodil dobile tudi navodila od CK ZKS - predvsem ta so upoštevala - in sicer da naj odbirajo lastno gradivo in gradivo nižjih organov do 10. kongresa in ga predajo pristojnim arhivom. Od leta 1986 pa naj bi bila vsa dokumentacija last Stranke demokratične prenove. Tako sem do srede junija 1990 dobila zagotovila večine DPO, da gradivo ni ogroženo, da bo ostalo v prostorih, v katerih je bilo shranjeno do tedaj, in da me bodo obvestili, če bi prišlo do kakršnihkoli sprememb glede varovanja dokumentacije. Ustvarjalci, ki so ravnali po mojih navodilih, so bih bolj izjema kot pravdo - bilo so samo ti: OK SZDL Krško, OK SZDL Šentjur in OK ZSMS Šentjur. OK SZDL Šentjur je ZAC predala odbrano, urejeno in popisano arhivsko gradivo že 22. maja 1990. Gradivo OK SZDL Krško je sicer ostalo v istih prostorih; novi najemnik pa je bil toliko ozaveščen, da je opozoril nekdanjega predstojnika SZDL, da bo prostore spraznil, ta pa se je obrnil na strokovno službo ZAC. Ta je takoj posredovala in tako je bilo gradivo 14. junija 1991 prevzeto v celo-u in odbrano v ZAC. Pregled dokumentacije OK ZSMS je bil opravljen 10. novembra 1992 — ugotovljeno je bilo, da gradivo ni niti popisano niti odbrano; shranjeno pa je bilo v zaklenjenih omarah na hodniku pred prostori LDS in tako je ostalo do leta 2002, ko ga je prevzel ZAC. Po rešitvi prostorskega problema in preselitvi v nove prostore je strokovna služba ZAC načrtno začela iskati in reševati gradivo DPO — predvsem ZSMS, SZDL tn ZK. Akcija — sodelovali so vsi strokovni delavci ZAC - je potekala do leta 2004, ko so bile izkoriščene vse možnosti in pridobljene informacije o (morebitnem) uničenju gradiva, gradivo, ki se je ohranilo, pa je prevzel ZAC. Uničenju gradiva DPO so v glavnem botrovale izredne razmere - tako odpuščanje zaposlenih, odtujitev prostorov, v katerih so delovale, sprememba družbenopolitičnega sistema in kot posledica reorganizacija delovanja oziroma ukinitev ustvarjalcev, neupoštevanje navodil strokovne službe ZAC in ne nazadnje invazija JNA, ki je povzročila vojno stanje in primerno reakcijo - tako so morali aktivirati zaklonišča. Dokumentacija, ki je bila tam shranjena, je bila leta 1991 uničena, del dokumentacije je bdo tudi načrtno uničene glede na obrambni načrt. Sklepam pa, da je večinoma šlo za nepoznavanje predpisov pri odtujitvi prostorov, ko je novi lastnik preprosto naročil komunalni službi, naj stavbo (prostore) počisti. Po končani akciji je bilo ugotovljeno, da je najbolje ohranjeno gradivo partijske organizacije, ker ARHIVI 30 (2007), št. 2 I/ prakse za prakso Ivanka /.ajc Ci^cl| Izredne razmere iti arhivsko gradivo, str. 99-103 103 ga je načrtno prevzemal arhiv Centralnega komiteja ZKS, ta ga je po reorganizaciji arhivske službe predal pristojnim arhivom (Celju leta 1993) — tako se je v celoti ohranilo gradivo okrožnega in okrajnih komitejev ter občinskih do leta 1966 oziroma 1969. Uničeno je bilo gradivo OK ZKS: I Irastnik 1966-1990, Laško 1969-1990, Mozirje 1969-1990, Sevnica 1966-1990 (obstoja zapis v gasilski evidenci, da so ga sežgali). Slovenske Konjice 1970-199(J (dobili naj bi navodilo iz Ljubljane, da naj ga zažgejo), Šentjur 1969-1990, Šmarje 1972-1990 (enako pojasnilo kot v Slovenskih Konjicah), Trbovlje 1967—1990 (gradivo je bilo shranjeno v zaklonišču in leta 1991 odpeljano v uničenje) in Zagorje 1969-1990. Drugače pa je bilo z gradivom občinskih organizacij SZDL — zanj je značilno, da je bilo v posameznih občinah v celoti uničeno, in sicer v Hrastniku, Mozirjah, Slovenskih Konjicah in Trbovljah, drugje pa je bolj ah manj slabše ohranjeno — razen v OK SZDL Celje, saj je ostala vsa dokumentacija v prvotnem skladišču — v kletnih prostorih stavbe DPO v Gledališki 2. Ohranitvi je botrovalo tudi naključje; ključ od skladišča je namreč imela strokovna delavka ZAC in lako ob prevzemu stavbe novi lastnik v zaklenjene prostore ni posegal. Tako se je dokumentacija OK SZDL Celje v celoti ohranila in jo je ZAC prevzel kmalu po preselitvi v nove prostore - gradivo je že arhivsko obdelano in popisano. Gre za fond neprecenljive vrednosti tudi zato, ker je dokumentacija v ceioU ohranjena in tako lahko ob vzorčnem pranem sklepamo, kakšno je bil delovanje Socialistične zveze tudt v drugih občinah. Najslabše je ohranjeno gradivo občinskih organizacij ZSMS — v celoti |e bilo uničeno v Brežicah, Celju, Hrastniku, Laškem, Mozirjah, Slovenskih Konjicah, Trbovljah, Velenju in Zagorju. Zelo lepo pa se je ohranilo v Šentjurju m tako obstaja vsaj en fond, ki daje vpogled v delovanje občinske mladinske organizacije. Dokumentacija, ki je nastajala pri delovanju OK ZSMS Šentjur, je bila shranjena v dveh omarah v prostorih LDS in jo je prevzel ZAC decembra 2002 kot celoto. Vrednotenje je potekalo skladno s predpisi in dejstvom, da je prevzeto dokumentarno gradivo zelo dragoceno, kajti mladinske organizacije niso ravno vzorno skrbele za ohranjanje dokumentacije o svojem delovanju in je v bistvu šentjurska OK ZSMS ena redkih, ki so poskrbele, da se je ohranila bogata dediščina o mladinskih delovnih akcijah (MDA) in Mladinski delovni brigadi (MDB) Miloša Zidanška — tako spisovno kot materialno — ohranjeni so poleg spisovnega gradiva še stenski časopisi, plakete, priznanja, emblemi, prapori, brigadni časopisi, fotografije ... Viri Uradni Ust SFRJ 6/1973,11/1986 in 3/1987. Zgodovinski arhiv Celje, fond Osnovna šola Laško, fascikel 26, sig.: 26/264, 26/269, 26/272, Zusammenfassung AUSNAHMESITUATIONEN UND ARCHIVGUT Als ich im Jahr 2004 den Zustand des erhaltenen und übernommenen Archivguts der gesellschaftspolitischen Organisationen überprüfte, stellte ich fest, dass sich meine langjährige Tätigkeit auf diesem Gebiet und alle Bemühungen zur Erhaltung dieses Archivguts schlecht bezahlt gemacht haben. Wahr ist auch, dass das Historische Archiv Celje mit der Übernahme aufgrund der Raumnot mindestens 50 Jahre im Rückstand war und mehr oder weniger für die Erhaltung des Archivguts an der Ursprungsstelle sorgte, doch trug das Gesetz über das Natur- und Kulturerbe in ausreichendem Maß dafür Sorge, dass das Archivgut trotzdem erhalten werden musste. Die Gemein de konnte es für ge s e lisch afdi che Tätigkeiten erließen Bescheide über gesellschaftliche juristische Personen und Vereine, deren Archivgut vom Historischen Archiv Ceije übernommen wird, und verpflichtete so die Inhaber per Gesetz zum Schutz des Archivguts bis zur Übernahme ins Archiv. Ein Vorschlag der Inhaber wurde auf der Grundlage der Bewertung der anbietenden Stellen vom Fachdienst des Historischen Archivs Celje erarbeitet. Alle anbietenden Stellen bzw. öffentlichen-rechtlichen Körperschaften erhielten auch Anweisungen zur Aussonderung von Archivgut aus Schriftgut, die mithilfe typisierter Anweisungen und des Zustands des Schriftgutes bei der einzelnen Körperschaft erfolgten. Leider hat die Praxis anderes gezeigt, und das Kulturerbe war mancherorts in die Papierfabrik gewandert oder wurde verbrannt. Als ich mich mit der Problematik etwas intensiver befasste, stellte ich fest, dass bei mancher Vernichtung die Unkenntnis der archivischen Vorschriften und vor allem die fehlende Koordination der die Bewertung und den Schutz des Schriftgutes in Ausnahmesituationen regelnden Vorschriften mit den Anforderungen des Archivwesens Pate standen. 104 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Arhivi 30 (2007) St. 2. str. 105-120 Iz arhivskih fondov in z hi t k 105 Iz arhivskih fondov in zbirk 1.02 Pregledni znanstveni članek UDfrC 930.253:2-523.6(436Rcin) Prejeto: 18. 10. 2007 Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino JOŽE MLINARIC akademik, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor v pokoju Ljubljanska ul. 3 a, SI-2000 Maribor IZVLEČEK Avtor prispevka predstavi arhiv in gradivo najstarejšega, še danes poseljenega cisterrijanskega samostana Rein pn Gradcu (ustanovljen 1129), ki se ponaša % največjim privatnim arhivom v srednji Evropi. V ohranjenem gradivu se odraza dejavnost samostana, katerega predstojniki so kot generalni vikarji imeli nadzor nad podrejenimi samostani (tudi nad Stiškim in Kostanjeviškim samostanomj, in njegova gospodarska dejavnost kot velikega zemljiškega posestnika tudi s posestjo na slovenskem Štajerskem in na Dolenjskem (od 13. stoletja naprej). Avtor predstavi gradivo v treh osnovnih kategorijah: listine, knjige (rokopise) in spise, v katerih je tudi gradivo proučevanje naše preteklosti. Na koncu pa avtor podaja regeste latinskega gradiva (74 originalnih listin, prepisov ali regestov listin), od katenh je 22 doslej neobjavljenih originalnih listin ter 10 prepisov ali regestov listin. Neobfavl/eno gradivo se nanaša skoraj izključno na reinske vinograde pri \futomeru in Gornji Radgoni. KLJUČNE BESEDE: arhivistika, objava virov za slovensko zgodovino (13.-17. stoletjej, arhiv cisterrijanskega samostana Rein pri Gradcu (Graz) ABSTRACT THE ARCHIVE OF THE MONASTERY OF REIN, TREASURY OF RECORDS FOR 'THE SLOVENE HISTORY In the paper, the author presents the archive and the records of the Rein Monastery; the oldest still exsisting Cistercian monastery, which was founded in 1129 and houses the largest private archive in Central Europe. The preserved records mirror the activities of the Monastery, whose superiors as vicars general had control over subordinate monasteries (among others also over the monasteries of Sticna and Kostanjevica). The records also shed light on the monastery's economy, considering its role as a large land owner whose property from 13'h century on extended all the way to the Slovene Styria and I^ower Camiola as well. The records, among which many can be used for the study of the Slovene past, are presented in three basic categories: charters, books (manuscripts) and documents. At the end, the author provides regests of charters (74 original charters, transcripts or regests), of which 22 original charters and 10 transcripts or regests have up to now never been published and deal almost exclusively with the Rein vineyards near Ljutomer and Gomja Radgona. KE\ WORDS: archival science, the publishing of sources for the Slovene past (13,—17. century), the archive of the Cistercian monastery of Rein near Graz 106 _Iz arhivskih fondov in zbirk_ARHIVI 30 (2007), Št. 2 J oi.c Mlinaric: Arhiv samostana Rt m, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 10S-120 Cistcrcijanski samostan Rein (Runa) pri Gradcu, ustanova štajerskega mejnega grofa Leopolda I. Traungavca iz 1129, je najstarejši živeči samostan cistercijanskega reda. Ker samostan ni bil nikoli ukinjen, je po svoji starosti prekosil vse v Franciji, domovini tega reda, v najbolj zgodnji dobi nastale postojanke, ki pa so propadle v času francoske revolucije 18. stoletja. Rein je v zgodovini reda odigral izredno pomembno vlogo: iz njega je izšla vrsta novih redovnih postojank, za katere je Rein kot njihova matica prevzel skrb za pravo redovno življenje v njih. Rcinski opat jih je bil dolžan npr, vsako leto vizitirati in na zasedanju vsakoletnega generalnega kapitlja v Citeauxu poročati o svojih ugotovitvah ter predsedovati volitvam novih predstojnikov.' Rcinski opat je tudi z ustanovitvijo generalnega vikariaia v 16. stoletju za cisterce v obeh Avstrijah, na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem nekajkrat opravljal funkcijo generalnega vikarja, kar mu je naložilo še posebno skrb za podrejene mu samostane. Tako je Rein prevzel dvojno skrb tudi za oba cistercijanska samostana na Slovenskem: za Stiškega, ki je izšel iz njega (1136) in za Kosta-njeviŠkega, hčer samostana Vetrinj (Viktring) na Koroškem (iz 1234).2 Rcinska opatija pa je bila enako, kot so bili drugi srednjeveški samostani starejših redov (npr. benediktinskega in kartuzijanskega reda), velik zemljiški posestnik in je bi! s posestjo vključen v okvir tedanjih fevdalnih zemljiških gospostev. Njeni predstojniki so si že od druge polovice 13. stoletja prizadevali za pndobitev zemlje rudi na slovenskih tleh: na tleh slovenske Štajerske na vinorodnih krajih (okoli Maribora, Ljutomera in Radgone), na Dolenjskem pa predvsem v okolici Trebnjega, torej v najbližji soseščini Stiškega samostana. Medtem ko je Rein posest na Dolenjskem okoli leta 1700 zaradi nerentabilnosti odprodal, pa je imel posest na Štajerskem v lasti vse do druge svetovne vojne.3 Arhivsko gradivo je vselej odraz dejavnosti njegovega ustvarjalca. Ker so bih srednjeveški samostani hkrati duhovna in gospodarska središča, se ta dvojnost nujno odraža tudi v ohranjenem gradivu, ki ga delimo v dve glavni vrsti: na špiritu aha (duhovne zadeve) in temporalia (gospodarske zadeve).4 1 Mlinaric: Stoika opatija, str, 873-878. 2 Mlinane: Kostaitjeviika opatija, str. 127 si. 3 Mlinaric: Posest cistcrcijanske opatije Rein na Slovenskem Štajerskem, str 93-118; Mlinaric: Posest cistercijanskega samostana Rein na Dolenjskem, str. 130-141. 4 Mlinaric: Usoda arhiva cistcrcijanske opatije Kostanjevice, str, 145. Arhiv samostana Rein je glede na količino gradiva največji privatni arhiv v srednji F.vropi, ki z ozirom na zgoraj povedano, hrani tudi veliko gradiva za našo preteklost. Gradivo je v glavnem dobro ohranjeno in sega časovno vse od leta ustanovitve samostana (1129) pa do sodobnosti.5 Samostanski arhivi so nasploh iz več razlogov odlično ohranjeni. Medtem ko so svetni fevdalci mogU svojo zemljo in pravice braniti tudi z orožjem, so redovniki mogli uveljavljati svoje pravice le z dokumenti. Razen tega se arhivi pri duhovnih ustanovah niso nikoli delili, saj je vsakokratni predstojnik ustanove veljal le za njenega upravitelja, ki je bil brez dedičev, ne pa za lastnika. Zavedajoč se pomembnosti svojih dokumentov so redovniki dobro skrbeh za ohranitev gradiva. Zato so praviloma izbirali prostore za hrambo na varnih krajih v s am os ta nu.6 Tudi predstojniki reinske cisterce so znali dobro poskrbeti za hrambo dokumentov. Zanje so uredili že koncem srednjega veka primeren prostor, v katerem se gradivo hrani že preko petsto let. Arhivski prostor je idealen za hrambo dokumentov, saj ima meter debele stene s poznogotskimi oboki in možnost prezračevanja, zato tudi možnost dobre izravnave temperature v njem. Zato vse do današnjih dni ni moč na gradivu ugotoviti običajnih poškodb, ki jih sicer povzročajo škodljivi dejavniki. Prostor je tudi ognjev aren, saj ga zapirajo močna kovana železna vrata.7 Najzgodnejši načrt arhivskega gradiva je izpričan že za drugo polovico 14. stoletja, torej še preden je dejavni opat Wolfgang Schröttl (1481-1515) izbral sedanji prostor za shranjevanje dokumentov. Slednji se je lotil tudi nove preureditve arhivskega gradiva." Nove razdelitve gradiva se je sto let kasneje lotil opat Jurij Freyseisen (1577-1605),'•> ki je arhivski fond razdelil na 36 kategorij, pri čemer pa ni oddelil listin od spisov.10 Do večje preureditve in popisa gradiva je nato prišlo v času opata, Mariborčana Marijana Pittreicha (1745—1771),H ki je 5 Müller: Stiftsarchiv-gcistigc Bcwah rungs statte, str. 104— 105. 6 Mlinaric: Usoda arhiva cistcrcijanske opatije Kostanjevice, str. 145. Prim. Mlinaric: Arhivsko gradivo in njegova hramba v cistercijanskih samostanih, str, 103-109 7 Müller: Stiftsarchiv-geistige Be wa h rungs statte, str. 104— 114. B Ibidem, str. 104-114. Prim. Mlinaric: Jurij Freyseisen, opat cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu, str. 239-286. 1(1 Müller: Stiftsarchiv-geistigc Bewahmngsstatte, str. 114— 117, " Prim. Mlinaric: Mariborčan Marijan Pitt reich, opat cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu, str 243—263. ARHIVI 30 (2007). št. 2 Iz arluvskih fondov in zbirk Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 107 Pogled na opatijo Kein (mračni posnetek) (foto dr. Norbert Müller) delo poveril Jakobu Holzerju, upokojenemu samostanskemu oskrbniku. Ta je po novem arhivskem načrtu gradivo razdeli] v 36 kategonj ter ločil listine od spisov. Posamezne kategorije je namesto prejšnjih črk označil s tekočimi številkami ter posamezne fascikJc numeriral. Gradivo je razporedil v 13 na novo narejenih lesenih omarah s predali in vsako označil z veliko črko ter ga popisal v dveh enakih repertorijih z alfabetičnim registrom. Ta razdelitev gradiva in repertorij je še danes v uporabi.12 Danes nadaljuje s podrobnim urejanjem gradiva arhivar sekovske škofije v Gradcu dr. Norbert Miillcr. Listine Listine so osnovni in najstarejši fond tudi arhiva v Reinu. Fond šteje okoli tisoč listin in časovno sega od ustanovitve samostana (1129) in do okoli leta 1800 ter je shranjen kronološko v predalčni omari z oznako "A". Arhiv brani iz 12, stoletja ' - Weisz; Das Archiv des Cistercicnserstiftcs Reun, str. 11— 12. dvajset listin, iz 13. stoletja okoli sto petdeset in iz 14. stoletja okoli tristo, tako da jih šteje za srednji vek okoli petsto.13 Med listinami iz 12. stoletja je ohranjenih enajst lisun štajerskega mejnega grofa Otakarja III. in njegovega sina Otakarja IV. (oziroma od 1180 prvega štajerskega vojvode) z dobro ohranjenimi pečati. S tem se arhiv v Reinu uvršča med ustanove na Štajerskem z največjim številom Traungavskih listin.n Fond zaobjema listine najvišje sveüie in cerkvene gospode: cesarjev, deželnih stanov, papežev (bule) ter salzburškib nadškofov in njihovih sufraga-nov (sekovskih, krških, lavantinskih in briksenških škofov). Razumljivo je, da je ohranjenih veliko lisun cistercijanskih samostanov, povezanih z Rein-sko cistcrco: npr. Stične, Kostanjevice, Vetrinja, Lilie n felda, H eiligen kreuz a, Wilheringa in Ebracha. Nadalje naj omenimo listine plemiških družin predvsem z ozemlja Štajerske: Stubenberških, Manbor-skih, Windischgrätzov, Watseejev ter z Dolenjske 11 Müller Stiftsarchiv-geistige Bewahrungs Stätte, str.117. Weisz: Das Archiv des Clstercienserstiftes Reun, str. I-H Müller Stiftsarchiv-geistige Bewahrungsstätte, str. 117. 108 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Tz arhivskih fondov in zbirk Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, sir. 105-120 (npr. Svibenskih).15 Kar nekaj listin zadeva reinsko posest na slovenskem Štajerskem (okoli Maribora, Ljutomera, Radgone) m na Dolenjskem. Omenimo naj listino iz leta 1189, ki z omembo župnika Konrada Mariborskega izpričuje obstoj mariborske pražupmje, ter Listino iz leta 1277, v kateri se prvikrat v zgodovini Stiškega samostana poimensko navaja celoten konvent.16 V nekaterih rcinskili kodeksih je ohranjeno precejšnje število prepisov ali pa regestov ne le danes ohranjenih, temveč tudi nekaterih že izgubljenih listin. Največ prepisov listin je v Kopialni knjigi opata Hermana Molitorja iz leta 1450, regestov pa v urbarju istega opata iz istega leta ter v urbarju opata Angelusa Manseja iz leta 1395, prepisov ali regestov pa v obsežnem delu Collectaneum sive diplomatarium Runense Alana Lehra iz 18. stoletja. O naštetih rokopisih bo govora v naslednjih vrsticah. Listinsko gradivo iz reinskega arhiva je v prvi vrsti objavljeno v naslednjih publikacijah Joseph von Zahn, Urkundtnbuch des ihr^ogthum Steiermark. Graz I—III (1875-1903) in Appelt Heinrich-Gerhard Pferschv IV (1960-1975), Franc-Milko Kos, Gradivo zp zgodovino Slovencev v srednjem veku. Ljubljana IV(1915) in V(1928) ter Jože Mlinaric, Gradivo %a zgodovino Maribora l-X (1975—1984). V tem prispevku objavljamo regeste 74 kosov listinskcga gradiva, od katerega je 53 originalnih listin, 21 pa je ali prepisov ali regestov. Med njimi je 22 doslej neobjavljenih listin in 10 prepisov ali regestov listin. Teh slednjih 32 objav se prvenstveno nanaša na reinske vinograde pri Ljutomeru in Radgoni.17 Knjige (rokopisi) Kopialna knjiga opata Hermana Molitorja (Cbartularium Hermanni abbatis) iz 1450 Sigo. A 161 perg. listov (foliacija) - format 29,4 x 22,5 cm. Prepisi 230 listin, od katerih nekatere niso ohranjene. 15 Ibidem, str. 118-116; Weisz: Das Aichjv des Cisterciens-ersliftes Reun, str. 12-13. Omenimo naj, da najdemo listine tudi med spisi cistcrcijanskih samostanov. " 1189, VIII. 10., Gradec: orig. perg,listina A 11/4; 1277: orig. perg. listina A IV/24. 17 Medlem ko so avstrijski zgodovinarji v obilni meri raziskovali v arhivu v Reinu, pa so se naši raziskovalci izogibali tega odročnega samostana. Ko sem se posvetil raziskovanju preteklosti stiske in kos tanje viške opatije, sem se moral nujno posvetiti arhivskemu gradivu v Reinu. Z arhivom v Reinu sem se prvikrat srečal leta 1969 in v njem občasno raziskujem še danes. Na prednji strani prvega lista je napis "Anno domini Urbar opata Angelina Manseja (Originale Mo-nasterii a. D(omino) Angelo Abbate sen Vrbarium etaliis conscriptum) iz 1395. Sign. D 240 pap. listov (foliacija) - format 22,5 x 30 cm. Urbar (Censuale Repertorium), foL 1—118'. Snov je razporejena po uradih (officia) posesti. Urad Maribor in Ljutomer posest v mestu Mariboru in zunaj njega (fol. 126-127') in pri Ljutomeru (fol. 125')- Urbarju sledi repertorij listin (Literarum Repertorium), fol. 192-239'. Seznam listin v regestih, med njimi tudi takih, ki se nanašajo na naše ozemlje (4).1'-' Urbar opata Hermana Molitorja (Originale Runense per dominion Hermannum Abbatem com-pilatiim Anno domini CCCCL iz 1450. Sign. C 157 perg. listov (foliacija) — format 30 x 38 cm. Urbar se razlikuje od prejšnjega (iz 1395), saj navaja sumarno vrste dajatev po uradih ali urba-nalnih naseljih, nato pa podložnike z dajatvami. Urbar za Maribor (Marburg) (fol. CVII) in za posest na Dolenjskem (fol. CXHI). Repertorij listin s skromnimi regesti, ki zadevajo tudi naše ozemlje (7).211 Urbar za posest na Kranjskem (Urbarium der Kbrainerischen vnndertbannen so nacb Rhein geborig 1644) iz 1644 (K XVII/22).21 Urbar župnije sv. Mihaela v Mengšu iz obdobja 1557-1559 Urbar župnije, ki je od 1461 do 1669 sodila k cistercijanskemu samostanu Presvete 1'rojice v Dunajskem Novem mestu.22 MCCCCL eompitatus est hit Uber et rescriptus ah originatibus literis monasterii Rimensis per fratrem Hermannen ivnembitem ibidem Abbatem"- Weis z: Das Archiv des Cistercien serstiftes Reun, str. 16; Müller: Stiftsarchiv-gcistigc Bewahrungs- stätte, str. 122-123. O opatu Hermanu: Wild: Die Äbte von Rein, slr. 54. '9 O opatu Angelusu: Wild: Die Abte von Rein, Str. 53. Weisz: Das Archiv des Cistercienserstiftes Reun, str. 1718: Müllen Stiftsarchiv-geistige Bewahrungsstätte, str. 125-129. 211 Regesti od fol. CXXVII naprej. Weisz: Das Archiv des Cistercien serstiftes Reun, str. 18, Urbarji: urbar 1535 ¡7. časa komendatarnega opata Ludvika Ungnada (1533 oz, 1534-1549) /. naslovom (glq: ČZN NV 24 (1988). str. 95); urbarja 1571 in 1588 (glej: ibidem, str. 99). 21 Mlinaric, Posest cistercijanskega samostana Rein na Dolenjskem, str. 139. 22 Naslov dela: Das Urbar "des Ootsshaus bei der heißigen Drivattigkhait der Neustat..." (Weisz: Das Atehiv des C isterden serstiftes Reun, str. 18. Obsega ne le urbar, ampak tudi inventarje in še drugo gradivo. Delo datira v čas ARHIVI 30 (2007), st. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rem, zakladnica gradivo za slovensko zgodovino, str. 105-120 109 Pogled v arhivski prostor v Reinu (foto dr. Waiter Steinmetz) Collectanenm sive diplomatarium Runense (iz 18. stoletja). (Rok. 107) Rein ski konventual Alarms Lehr (1709-1775)« je v letih od 1758 do smrti v maniri tedanje historiografije prepisal listine ali njihove prepise ah regeste ter spise v kronološkem redu in besedilo ponekod opremil tudi s historičnimi noticami. Delo (formata 23,5 x 34 cm) zaobjema čas od ustanovitve reinskega samostana (1129) do leta 1600 v petih folijntih, od katerih ima vsak približno 900 strani. Knjige obsegajo čas: I. 1229-1399 II. 1399-1515 III. 1515-1566 IV. 1567-1586 V. 1587-1600. Delo je prvovrstni vir ne le za zgodovino Reina, ampak za vse cistercijanske samostane, ki so izšli iz Reina, ali bili z njim povezani, zlasti še preko generalnega vikanata. Delo je odličen vir za raziskovanje preteklosti tudi Stiškega in Kostanjcviškega ter Vetrinjskega samostana. A. Lehr je na osnovi lastnih zapiskov spisal tudi dnevnik "Diarium" za čas od 1753 do 1772. V delu najdemo tudi notice, ki zadevajo Stično in Kostanjevico.24 opata, Škofjeločana Jerneja Grudenegga (1557-1559), kasnejšega opata v Reinu (1559-1577). Kralj 1'iiderik IV, je ob ustanovitvi dsterce v Dunajskem Novem mesni (Wiener Neustadt) (1444) samostanu pridružil župnijo Sv. Petra v Ljubljani, ob ustanovitvi ljubljanske škofije pa je cesar župnijo podelil škofiji, eistcrci pa je v zameno dal župnijo v Mengšu, ki jo je cistetca leta 1669 jirodala s trškemu samostanu. (Mlinaric: S/lihi opatija, str. 736). Pum. C'ZNXXXll (1937), str. 83 23 K življenjepisu: Müller: Hedeutende Reiner Konventualen, str. 413-414. 24 Müller: Stifts archiv—geistige Rewahrungsssrätte, Str. 130- Regesta Runae intermonastica iz 1977 Delo v 4 zvezkih (tipkopis, format A 4) reinskega konventuala Martina Johanna Wilda (po zapisih Alexandra Grafa (1888-1969) obsega 4536 regestov iz obdobja od ustanovitve Reina (1129) do leta 1756. Naslov: "Regesta Runae intermonastica conscripsit p. Martinas Wild, professus Rjtnensis MCMLXXVU". Nekrologij Alana Lehra A. Lehr je sestavil nekrologij v treh delih, ki obsegajo: 1. imena in smrtni dan vseh članov reinskega konventa od ustanovitve samostana, 2. imena vseh familiarjev (častnih članov konventa) in 3. imena ustanoviteljev ter dobrotnikov samostana in njihovih sorodnikov.25 Za naši cistcrci pomembni deli: Za Kostanjeviški samostan: "Cathalogus confra-trttm ab ultimo capitulo generali 1739 celebrato in mon(asterio) ad Fontes B(eatae) M(ariae) V(irginis) prope J^andstrfass) in Camiolia defunetorum" (B XIV, 19). Za vse z Reinom povezane cisterce: "Literae rotulareslV. (18. stol.).26 Spisi Spisi predstavljajo v reinskem arhivu po količini gradiva najobsežnejšo kategorijo. Gradivo je razdeljeno na enajst oddelkov, označenih z velikimi črkami, ter je shranjeno v trinajstih omarah.27 Za raziskovanje slovenske zgodovine pride vpoštev predvsem gradivo pod črko B. Gradivo "/!" se nanaša na salzburško nadškofi-jo, na sekovsko škofijo in na največje samostane oz. cerkvene ustanove na današnjem avstrijskem Štajerskem (Admont, St. Lambert (St. Lambrecht), Vorau, Göss, Scckau, Rottenmann m Stainz). Spisi obravnavajo v prvi vrsti cerkvene zadeve (vizitacije, sinode, poročila).28 Za preučevanje naše preteklosti ob koncu 16. stoletja je pomembno gradivo žičke m jurkloštrske kartuzije. Gradivo se nanaša predvsem na gospodarstvo obeh samostanov za čas, ko je bil njun vrhovni upravitelj reinski opat Jurij Freys eis en 131. Le pri A. Leliru je ohranjenih Šest prepisov sicer izgubljenih listin, ki se nanašajo na naše ozemlje. 25 Glej opombo št. 23. Mlinaric: KoltanjeviSka opatija, str. 585. 27 Weisz: Das Archiv des Cistercienserstiftes Renn, str, 14. 28 Weisz: Das Archiv des Cistercienscrsriftes Reun, str. 1415; Müller: Stiftsarchiv-geistigc Hewahrungssstätte, str. 119-122. 110 ARHIVI 30 (2007), št-2 1z arhivskih fondov in zbirk Jože Mlinaric: Arhiv samostana litin, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 1 OS-120 (1589—1591).29 Vsekakor pa so za preučevanje preteklosti obeh cisterdjanskih samostanov na Dolenjskem (Stične in Kostanjevice) poleg fonda obeh samostanov, pomembni Še fondi drugih cis-~~ tercijanskih samostanov, povezanih z njima preko filiacije (Vertrinj-Kostanjevica, Rein-Stična) ah preko skupnega generalnega vikanata za čas od konca srednjega veka do konca 18. stoletja. Gradivo obsega nekaj listin in njihove prepise, odredbe generalnih kapitljev, vizttacijske zapisnike itd. Zanimiva pa je predvsem korespondenca med posameznimi cistercijanskimi samostani in, ki ne nudi vpogleda le v cerkvene in verske razmere takratne dobe (še posebej v 16. stoletju), ampak daje dober vpogled v duhovno in redovno življenje ter gospodarstvo samostanov. V gradivu je nadalje veliko podatkov iz takratnega vsakdana (turška nevarnost, ujme, nabava vina, prehrana itd.). Vemo, da so ob ukinitvah samostanov korespondenco ponavadi zavrgli. Ker pa je samostan Rein preživel jožefmski čas, je korespondenca povsem ohranjena. Prispela pošta je ohranjena v originalu, odposlana pa v konceptih. Fondi cistercijanskih samostanov z oznako: Monošter (Szentgotthard) B VII Neuberg (pri Hartbergu) 13 VIII Lilienfeld (pn Dunaju) Ii XI Sv.Trojica v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt) B XII Vetrinj (Viktnng) pri Celovcu (Klagenfurt) B XIII Kostanjevica B XIV Heiligenkreuz (pri Dunaju) B lat. 1 Stična B lat. 9-10.30 Računske in obračunske knjige ter spisi s sign. G in K Hranijo veliko podatkov tudi za reinsko posest na slovenskem Štajerskem in na Kranjskem. Opatija je (kot že povedano) imela na Kranjskem posest do okoli 1700, na Štajerskem pa vinograde okoli Ljutomera in Gornje Radgone do druge svetovne vojne. Najstarejša ohranjena obračunska knjiga (1399— 1410) je iz časa opata Angelusa Manseja. (G 1)31 Collectaneum sive diplomalarium \\unense Alana Lehra (IS. stol.), Arhiv Rein (Joto dr. Walter Steinmety Obračunske in računske knjige oskrbnikov m kletarskih mojstrov za vinograde pri Ljutomeru in Gornji Radgoni (15. in 16. stoletje) (G 1)32 Obračuni in spisi 17,-20. stoletje Zanimiva sta Računska knjiga (1806) in Seznam vinskega pridelka po posameznih gorcah (1806). (K) 33 Listine (srednji vek) A. Objavljene listine 1189 VUL 10., Gradec (Graz) Štajerski vojvoda Otakar I. — Rein Med pričami je tudi mariborski župnik Konrad. Orig. perg. lis dna A II/4. Objava: StUB 1, št. 698, str. 684-685. 1207 Salzburški nadškof Eberhard II. — Rein Med pričami sta tudi Friderik Ptujski in njegov brat Oto Kunšperški. Orig, perg. listina A 11/10. Objava: StUB II, Št. 86, str. 132-134. 1208 Nadškof Eberhard II. - Rctn Med pričami je tudi Arnold Ptujski. O rig. p erg. lis tin a A 11/11. Objava StUB II, št. 92, str. 144-145. 29 Sign. A lat. 6-8; Mlinanc, Kartuziji Zice in (urkloster, str. 113-331. 30 ldcm, KostanjmSka opatija, str. 585. 31 Pickl: Beiträge zur Wirtschaftsgeschichte der Zisterne Rein, Str. 128-129, Prim. ¿ZW Nl '24(1988), str. 111-112, 32 Weicz: Das Archiv des Cistercienscrstiftes Reun, str. 19; Prim ¿ZN JW 24(1988), str. 112-113. 33 Schwarz kogler: Beispiele und Akzente wirtschaftlicher Eigenant und Tüchtigkeit, str. 399-400; Prim. LZjY NV 24 (1988), Str. 114; Schwarz kogl er: Zwischen Mur und Drau, str. 199-204. ARHIVI 30 (2U07), Št. 2 Iz arhivskih fondov in 2birk Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein. zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str 105-120 111 1217 VI. 4, Breze (Friesach) Nadškof Eberhard II. - Rein Med pričami je tudi Oto Kunšpcrški. Orig. perg. listina A 11/22. Objava: StUB II, Št. 146, str. 217-218. 1221 I. 15., Upnica (Leibnitz) Nadškof Eberhard II. — Rein Med pričami jc tudi Oto Kunšpcrški. Orig. perg. listina A III/1. Objava: StUB II, št. 188, str. 271-272. Ok. 1250 Henrik iz Artmanje vasi podari samostanu Rein kmetijo v Dolenji vasi ob Krki. Orig. perg. listina (ni je najti). Objava: StUB III, št. 79, str. 145. 1254 IX. 10, Feldkirchen Štefan, ban Slavonije in deželni glavar na Štajerskem - Rein Listino je pečatil tudi Gotfrid Mariborski. Orig. perg, listina A HI/24, Objava: StUB III, št. 150, str. 226-227. 1255 L 12. Štajerski deželni sodnik Gotfrid Mariborski -Rein Orig. perg. listina A 111/26. Objava: StUB III, št. 161, str. 238. 1255 VII. 11, Gradec (Graz) Otokar iz Gradca — Rein Med pričami je tudi štajerski deželni sodnik Golfrid Mariborski. Cbartulanum Hemattni abbatis, fol 45'. Objava: StUB 111, št, 178, str. 261. 1256 IV. 6, Litija Vojvoda Ulrik III. Spanheim — Rein Med pričami se omenjajo tudi Ulrik Žovncški, Viljem Mekinjski in Herbart Turjaški. Orig. perg. lisnna A 111/29. Objava: StUB III, št. 196, str. 280-281. 1256 IV. 6., litija Vojvoda Ulnk III. Spanheim — Rein Med pričami so tudi Ulrik Zovneški, Viljem Mekinjski in l ler bar t Turjaški. Orig. perg. listina A III/28. Objava: StUB III, št. 197, str. 282-283. 1256 (X. 14, Gradec) (Graz) Štajerski deželni sodnik Gotfrid Mariborski -Rein Orig. perg. listina A 111/30. Objava: StUB III, št. 203, str. 290. 1259 (V.), Gradec (Graz) Deželni sodnik na Štajerskem Vulfink Stubeti-berški — Rein Med pričami jc tudi Sigfrid Marcnberški. Orig. perg. listina A 111/44. Objava: StUB Iii, št. 268, str. 358-359. 1259 (konec leta), Ptuj Štajerski deželni sodnik Vulfink Stubenberški -Rein Med pričami sta tudi Gotfrid Mariborski in Sigfrid Marenberški. Orig. perg. listina A ITI/45. Objava: StUB III, št. 279, str. 370. 1260 I. 22, Gradec (Graz) Ulnk Wildonski-Rein Med pričami sta tudi Friderik mi. Ptujski in Werner s Pohorskega dvora. Prepis: Chartularium Herman m abbatis, fol. 75. Objava: StUB III, št. 284, str. 375-376. 1260 III. 10, Dunaj (Wien) Češki kralj Otokar II. — Rein Med pričami sta tudi Friderik Ptujski in Gotfrid Mariborski. Ong. perg. listina (falzifikat) A 111/46. Objava; StUB III, št, 286, str. 377-379. 1260 TV. 25, Piber Salzburški nadškof Ulrik - Rein Med pričami je tudi Gotfrid Mariborski. Orig. perg. listina A 111/47. Objava: StUB III, št. 289, str. 382-384. 1260 XII. 25, Gradec (Graz) Češki kralj Otokar II, — Rem Med pričami sta tudi Gotfrid Mariborski in Friderik Ptujski. Ong. perg. listina A m/51. Objava: StUB IV/1, št. 13, str. 9-10. 1261 VII. 18. Štajerski deželni glavar Woko Ros en berg-Rein Med pričami sta tudi Gotfrid Mariborski in Riher Polskavski. Ong. perg, listina A IV/4. Objava: StUB IV/1, št. 41, str. 26-27. 112 ARHm 30 (2007). št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rcin, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 1261 (ok. VII. 18.) Štajerski deželni glavar Woko Rosenberg-Rein Med pričami so tudi Gotfrid Mariborski, Sigfrid Marenberški, Kolon Vuzeniški, Friderik Ptujski, Henrik Svibenski in njegov brat Leopold ter Riher Poiskavski in Henrik Rogaški. Ong, perg. listina A IV/3. Objava: StUB IV/1, št. 42, str, 27. 1275, Stična Stiski opat Konrad kupi na željo reinskega opata Bernarda za Rcin od Friderika z Mirne 8 kmetij v Zagorid pri Mirni na Dolenjskem, od ljubl)anskega meščana janeža \Vaizmana pa 4 kmetije v Notranjih Goricah pri Ljubljani. Orig. perg. listina A IV/21. Objava: StUB IV/1, št. 580, str. 346-347. Prim. Kronika 35 (1987), op. št. 3, str. 131, (1276) IV. 24. Mariborski meščan Oto Herbersteincr (!) podeli Reinu vinograd v Krčevtni pri Mariboru. Regest: Coikctaneum Kunense I, str. 360. Objava GZM11/34. 1288 IX. 26., (Maribor) Elizabeta, vdova Rudolfa, sina mariborskega mestnega sodnika Markvarda, izpolni volilo svojega pokojnega moža in pred vrsto mariborskih meščanov ter mestnega sodnika Rudolfa in brata Nudun-ga, komturja Meljske komende, zapiše Reinu določen pridelek z vinograda v Košakih pri Mariboru. Orig. perg. lis dna A IV/30. Objava: Gradivo 11/62. Prim. CZN NV 24 (1988), str. 96-97. 1300 V. 21. Veitel Bresterniški proda s soglasjem svoje žene Gertrude Reinu vinograd na Prošeku pri Brcstcr-nici pri Mariboru. Orig. perg. listina A V/34. Objava: GZM 11/92, Prim. CZN NV 24 (1988), str. 97. 1304 VIII. 1., Gradec (Graz) Sekovski škof Ulrik II., nekdaj mariborski župnik (1295)-Rein Prepis: Coikctaneum Kunense I, str. 446-447. Objava: GZM 11/107. (1305) VI. 19,, Heiligenkreuz Vojvoda Rudolf III. prepove štajerskim mestom, in imenoma tudi mariborskemu mestu, terjati od Reina mitnino od pridelkov, potrebnih samostanu za lastne potrebe. Ong. perg. listina A V/54a. Objava: GZM II/ 111. Prim. ¿ZNNK24 (1988), str. 100, 1312 VIII. 28., Maribor Sekovski škof Friderik I. izstavi v Mariboni za Rein transumpt listin iz 1209 in 1211. Prepis: Cbartularium Herman m abbalis, fol. 29. Objava: GZM 111/19. 1316 V, 6., Gradec (Graz) Kralj Friderik prepoveduje mariborskemu mestu terjati od Reina od samostanske hiše v mestu davke in druge dajatve. Orig. perg. A V/84. Objava: Gradivo 111/43. 1318 Mariborski meščan Jakob se odpoveduje v korist reinskega samostana vsem pravicam, ki jih ima do samostanske hiše in vseh drugih samostanskih nepremičnin v mestu, Regest: Urbar D, fol. 239. Objava: GZM 111/50. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 101-102. 1330 XII. 5., Maribor Mariborčanka Elizabeta, Rudolfova vdova, proda reinskemu opatu Hugonu hišo z ohišnico v mestu in polje "pri dveh cerkvah" zunaj incsta. Ong. perg. listina A VI/46. Objava: GZM III/ 101. Prim. CZN N V 24 (1988), str. 102. 1332 IT. 25., Gradec (Graz) Vojvoda Oton prepoveduje mariborskemu mestu terjati davke in druge dajatve od samostanske hiše, ki jo imajo reinski menihi v mestu za potrebe bližnjih vinogradov. Orig. perg. listina A VI/49. Objava: GZM III/ 107. Prim. CZN NV 24 (1988), str. 102. 1339 Jakob iz Gradca se sporazume z Reinom glede višine zakupnine za klet pred samostansko hišo v Mariboru. Regest: Urbar D, fol. 239. Objava: GZM IV/13. Prim, ČZN NV24 (1988), str. 102. 1340 VIL 2., Maribor Krški škof Konrad II. podeljuje vsem, Id bodo pri maši, ki se bo darovala na praznik vseh svetili na prenosnem oltarju, ki mu ga je dal zgornjega dne v Mariboru posvetiti salzburški vicedom v Lipnici (Leibnttz) Friderik, odpustke. Orig. perg. listina A VI/82. Objava GZM IV/ 15. ARHIVI 30 (2UHT), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Jože Mlinaric: Arhiv samostana Kt-in, zakladnica gradiva /a slovensko zgodovino, str 105-120 113 1342 XI. 19. Ptujski meščan in zlatar Nikolaj in njegova žena Gertruda prodata retnskemu opatu Hertviku posest v Hočah pri Mariboru. Orig. perg. listina A VII/8. Objava: GZM IV/ 24. Pnm. ČZN NV 24 (1988), str. 104. 1342 Mariborski meščan in sodar Jakob se zavezuje plačevati od zemljišča v Mariboru Reinu predpisano vsoto denarja. Prepis: Collectaneum Rjmense I, str. 610. Objava GZM IV/25. Prim. ČZN NI/ 24 (1988), str. 102103. 1361 VI. 24. Mariborčan Nikolaj, bivajoč pri mariborskem reinskem dvom, proda opatu Sajfridu hišo pri omenjenem dvoru. K prodaji je dal svoje soglasje mariborski mestni sodnik Wolf. Orig. perg. listina VII/73. Objava: GZM IV/93, Prim. ČZN NV24 (1988), str. 102. 1362 IV. 1. Ptujski meščan Ulrik in njegova žena Katarina podarita remskemu samostanu vinograd v Brester-mci pri Mariboru. Orig. perg. lisUna A VII/75. Objava: GZM IV/ 96. Prim. ČZN NV24 (1988), str. 98. il^'rj"*1' --'f:^ f, ■ Hr1 -U4„t fll S. I" "u ivr^Th *nct" fifc**I' EBii-n^nir-liJj4J^M.1M......J- M■ .....JU4tl Ll J'LU JUr t mL L 'jlSiT ■tr« ' irjpibtrL Swiirr t/i i ffrallLrr' L™< ,LL šX< " p""'*- * fnXli Jf mirt (Jintrari C ciuril11' ...... lUjL.iaii.-J-rff"' pjhiiiirt iiiufTuniw«'11 Tu ttiurrr /S "sr^^iU IX- K,„„JW1 Jfntf iN,.■ „Jr.1V t r K r * ■ iivIm VlXU L J. ^ Listina s prvo omembo mariborskega župnika Konrada (orig. perg. listina 11S9 17//. 10., Gradec (Gra%), A II/4, arhiv Re/n (foto dr. Walter Steinmet%) 114 _Iz arhivskih fondov iti zbirk__ARHIVI 30 (2007), s t. 2 Jože Mlinaric; Arhiv samostana Ran, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 1362 Mariborski kletarski mojster Rupert odvzame oficialu Konradu na gorski pravdi vinograd z imenom Stainprug, ker ni redno oddajal gornine. Regest: Urbar C (1450), foL CL. Objava: GZM IV/98. Prim ČZNNV24 (1988), str. 98. 1377 Vin. 28., Maribor Opat Nikolaj izroča mariborskemu meščanu Bernczelu v zakup po gorskem pravu samostanski vinograd v Krčevini pri Mariboru. Orig. p erg. listina A VTI/95. Objava: GZM V/22. Prim. CZN NV 24 (1988), str. 96. 1378 IX. 25. Mariborski meščan Egidij Slahenochs zamenja z opatom Nikolajem po en vinograd v Krčevini in na Koglu pri Mariboru za samostanski vinograd na Prošeku pri B res te mi c i pri Mariboru. Ong. perg. listina A VII/97. Objava: GZM V/25. Pnm. CZN NV 24 (1988), str. 98 in 102. 1443 IV. 3. Opat Herman zamenja z Mariborčanom Sig-mundom Dretschpacherjcm in njegovo ženo Barbaro dva vinograda na Prošeku (ze Pressegk) prt Brestemici pri Mariboru: enega z imenom Vulfink (Wülfing), drugega pa pri vinogradu krške škofije, ter vinograd na Krivcu (ze Grips) pn Kamnin pri Mariboru in še vinograd v Sojči (in der Sulcz) pri Melju prt Mariboru, za dva vinograda na I lerce-govščaku pn Radgoni (am Herzogperg bei Rag-kerspurg), enega z imenom "der Luczinger" in drugega "der Gscherbe", z gomino podložna deželnemu knezu. Orig. perg. listina A IX/35. Objava: GZM VI/89, Prim. ČZN NV24 (1988), str. 108 m 103. Prim. 1443 {CoUtctaneum Runense II, str. 290). 1443 (po IV.3.) Janez, opat Morimonda, daje v imenu redovnega vodstva soglasje k zgornji zamenjavi posesti. Regest: CoHeclaneum Runense II, str. 288. Prim. ČZN NV 24 (1988), str. 108. B. Neobjavljene listine: 1277 Stiski opat Konrad proda Reinu 17 kmetij pri Veliki Loki pri Trebnjem na Dolenjskem: v Mač-kovcu (Chazendorf), na Velikem Vidmu (Widern) in na Rojah (Royn). Stiski opat je posest odprodal, da bi s prodajo zmanjšal samostanske dolgove, ki jih je naredil iz opravičljivih razlogov. Kot priče se omenjajo stiski konventuali: prior Albert (Albertus tunc prior), zakristan Janez (Johannes custos), ekonom Konrad (Chvnradus cellerarius), senior Werner (Wernherus senior), komornik Henrik (Hen-ricus camerarius), namestnik ekonoma Konrad (Chvnradus subccllerarius), namestnik pnorja Konrad (Chvnradus supprior), kantor Gotfrid (Gotfri-dus cantor), Friderik mlajši (Fridericus iunior), I lenrik imenovan Bavarec (Heinricus dietus Ba-warns), bolničar Janez (Johannes infirmarius) in Jernej (Bartholomeus). Ong. perg.listina A IV/24. Prim. Mlinaric, Jože: Stiska opatija 1136-1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 118; Krvnika 35 (1987), št. 3, str. 132. 1293 Brat Helmbicus (!), prior dominikancev na Ptuju, proda rciiiskcmu opatu Henriku za 25 mark srebra vinograd pri Krivcu (apud Griberitz) pri Kamnici pn Mariboru. Regest: Urbar D (1395), fol, 26. Prim. ČZN NV 24 (1988), str. 97, 1303 Mariborčanka Kunigunda proda reinskemu opatu Henriku dva vinograda na Račjem bregu (in Raitz) pri Manboru. Prepis: CoiUctanmm Rjtnense I, str. 616; Prim. ČZN N V 24 (1988), str, 97-98. 1314 marec 17. Deželni pisar na Štajerskem Albreht Zeyrikcr (ab der Zevrich) podari opatu Alberonu za oltar sv. Petra, v katerem so relikvije sv. Klemena in na katerem naj bi menihi brali vsak dan mašo za dušni blagor Albrehta in njegovega sorodstva, vinograd z imenom "Enderlein" pri Ljutomeru (dacz Lueten-berch). Pri izdaji dokumenta so bili pnsotni reinskt menihi: prior Henrik (Hainreich der prior), njegov namestnik Hertvik (Herwich der vnder prior), višji ekonom Janez (Johans der ober chelner), bolničar Henrik (Hainreich der spitaler) in komornik Nikolaj (Nyklas der chamrer) ter svetni ljudje: Konrad "der Drautchpurch", Konrad Grabenski (Chuon-rrat von Graben) in njegov brat Walter, Herman Windischgrazer (Herman Windissgreczer) namesto gospoda "ze Grecz", pisar Konrad, upravitelj kovnice v Gradcu (Chuontzel der schreiber, minez-maister ze Grecz) in Nikolaj Eberlint (Nvclas Eberlint). Orig. perg, listina A V/76; Viseči pečat izstavi-telja je izgubljen. Prim. ČZN NV 24 (1988), str. 104. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk jožc Mlinanč: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 115 1322 III. 22. Oto z Diirnstcina (Ott der Dirnstainer) in žena Kunigunda podarita reinskemu samostanu v svoje in obeh prednikov "dušno dobro" vinograd v Nunski Grabi prt Ljutomeru (dacz Luetcnberch an dem Schuczenpeng). Listina je pečatena s pečatoma Konrada iz Ljutomera (Chuenrates des Lueten-berger) in izstavitelja dokumenta. Kot priča se omenja tudi sorodnik Ozvald iz Ljutomera (Oswalt von Luetenberch). O rig. perg. listina A VI/26. 2 viseča pečata. Prim. CZNNV24 (1988), str. 104-105. 1326 IV. 17. Reinski opat I lugo (I Iawg) naznanja, da je Marjeta, vdova Konrada iz Ljutomera (Margaret hern Chunradtes weib von Lutenberch) darovala samostanu v "dušno dobro" svo|ega pokojnega moža za dve marki denarja imenja na dveh kmetijah "zu Ofenbach" pri Libochu (czc Lyboch) pri Gradcu (Graz). Kot priče se navajajo reinski konventuali: prior Bertold (Perchtold der prior), ekonom Rupert (Ruprecht der chellner) in pisar Ulrik (Vl(reich)) der schreiber). Orig. perg. listina A VII/34. Opatov viseči pečat je izgubljen. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 105. 1328 L 13. Elbel iz Ljutomera (von Lutenberch) proda s soglasjem žene Elizabete ter otrok Elbleina in Marjete opatu Hugu vinograd na Grajskem hribu (an dem Haws p erg) v Ljutomeru (zu Lutenberch), ki ga je Elbel kupil od uirikove vdove. Pn prodaji so bili navzoči: Leopold Mindorfer (Lcvtolt der Mindorf-fer), nečak Henrik z Diirnsteina (I iainezel der Dirnstainer), Jurij, Ivanov sin (Gevry Eybans svn) in ljutomerski župnik Rtiger (her Rveger der pharrer cze Lutenberch). Listino sta pečatila gra-diščan Hertnid Majšperški (her Hertneyd von Mansperch) in Oto z Durnsteina (her Otte der Dirnstainer). Orig. perg. listina A VI/37. Ohranjen je viseči pečat Hertnida. Pnm. ČZN NV24 (1988), str. 105, 1331 IX. 29. Marjeta, vdova Konrada iz Ljutomera (Marga-reth hern Chunrates witib von Lutenberch) podari opatu Hugu za pokoj duše svojega moža vinograd z imenom "Zlaenich" na Grajskem hribu v Ljutomeru (cze Lutenberch am Havsperg). Priče so bili Ljutomerčani (von Lutenberch): gradiščan Hertnid Majšperški (der purkgraf her Hertneyd der Mans-perger), Oto z Durnsteina (Otte der Diirnstaincr), l^eopold Mindorfer (Levto!t der Mvndorffer) in Henrik, Ozvaldov svak (Oswaides avden). Orig. perg. listina A VI/43, Prim. ČZN NV 24 (1988), str. 105. 1345 Reinski opat Ilertvik kupi od Jere z Mirne (Neydekerin) župansko kmetijo na Vrhu pri Sobračah na Dolenjskem (pey Zubrats am perig). Regest: Urbar C (1450), fol. CLI. Prim, Kronika 35 (1987), št. 3, str. 132 in op. št 16, str. 141. 1350 IV. 17. Stiski opat Peter in konvent sklenejo z reinskim opatom Sajfridom in konventom bratsko duhovno zvezo, Orig. perg. listina A VII/37. Viseči pečat opata Petra. Prim Mlinaric, Jože: Stiska opatija 1136-1784, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 147. 1352 V. 1. Nikolaj Kumer Nyclaw (der Chumer) in žena Kunigunda prodata opatu Sajfridu Štiri kmetije v Zabjeku ob Temenici pri Trebnjem (ze Chroten-pach pei der Tempnitz). Listino so pečatih: izsta-vitelj, njegov brat Herman (Herman der Chumer), Albreht Humberški (Albrech llolnburger) in Ilen nk 7. Mačerol (I laynreih der Maczerol). Orig. perg. listina A VII/48a; 4 viseči pečati. Pnm. Kronika 35 (1987), Št. 3, str. 132 in op. št, 19, str. 141. 1352 Nikolaj Kumer (Ničla Chumer) proda opatu Sajfridu posest pri Sendovrencu pri Trebnjem: tri kmetije okoli cerkve v Sendovrencu ob Temenici (ad Sanctum Laurentium circa ecclesiam an der Tempnicz) in mlin ter dve kmetiji na Kukenberku (czu Kukenbcrch) in še tri kmetije v Borštu (zem Forst) z mlinom na Temenici. Kmetije je imel Nikolaj v fevdu od gospodov Planinskih (Montpreis). Regest Urbar C (1450), fol. CLL Prim. Krvnika 35 (1987), Št. 3, str. 132 in op. št. 20, str. 141. 1352 Herman Kumer (Chumer) proda opatu Sajfridu šest kmetij na Malem Vidmu pri Sendovrencu (zc dem Klain Widern), ki jih je imel v fevdu od gospodov Planinskih (Montpreis). Regest: Urbar C (1450), fol. CLL Pnm Kronika 35 (1987), Št. 3, str. 132 in op. št. 21, str. 141. 116 ARHIVI 30 (2007). Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Jože Mlinaric: Arhiv samostana Reirt, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 Naslovna stran urbarja opata Hermana Molitorja 1450 (fotodr. Walter Steinmetz) 1363 V, 11. Ljutomerski kramar Wolfhart (Wolfhart der ehramer daez Luetenbcrch) in žena Jera podarita samostanu vinograd z imenom "der Sacfnacr" na Grajskem hribu v Ljutomeru (an dem Hausperg daez Luetenbcrch) pri vinogradih Janeza (des jensleins) m kom tu rja (velikoncdcljske komende) (des choementewer) ter vinograd z imenom "an dem Ellent" v Nunski Grabi (an dem Schuczen-perg) prav tako pri Ljutomeru. Dobrotnika sta smela vinski pridelek uživati dosmrtno, menihi pa so bih zanju dolžni moliti. Pečatila Nikolaj Pukl (Niclas der Pukel) in nekdanji ljutomerski sodnik Konrad (Chuemrat weilen richter daez Luetenbcrch). Pečatila Nikolaj Pukl (Niclas der Pukel) in nekdanji ljutomerski sodnik Konrad (Chuemrat weilen richter dacz Luetenberch). Orig. perg. listina A V1I/76; Pnm. ČZN NV 24 (1988), str. 105. 1372 XII. 6. Viljem Svibenski (Wilhalm von Scherphen-berch) proda opatu Nikolaju in konventu osem kmetij na Mali Loki v župniji Trebnje (cze dem Chlain Lock in Treuncr pharr). Ong. perg. listina A VII/93. Ohranjeni trije poškodovani viseči pečati: izstavitelja dokumenta, Nikolaja Hmcljniškega (Nyklein Hopphenpach) in Hennka z Mačerol (Hainrcich der Mathczerol). 1393 V. 4., ŽiČka kartuzija Generalni jirior Krištof in difinitorji sklenejo na zasedanju generalnega kapitlja na prošnjo nunskega opata Petra bratsko duhovno zvezo z reinskim samostanom. Orig. perg. listina A V1II/19. Ohranjen le delček visečega pečata. Prim. Mlinaric, Jože: Kartami Ziče in Jurklošter. Maribor 1991, str. 146. 1399 EV. 28., Gradec (Graz) Vojvoda Viljem izjavlja zase in za svoja brata, vojvodi Leopolda in Friderika, da zaradi naklonjenosti reinskega opata Petra in njegovih predhodnikov ter konventa do Habsburške hiše oprosti Rein dajanja gornine in vinske desetine od štirih samostanskih vinogradov pri Ljutomeru (bey Lueten-berg): od treh vinogradov z imeni "Zleanich", "Altmarkt" in "Sefnear" na Grajskem hribu (Hausberg) in od vinograda v Nunski Grabi (Schueczenperg). Le od vinograda z imenom Sweb so bili menihi dolžni dajati vinsko desetino: 2/3 deželnemu knezu in 1/3 radgonskemu župniku. Vojvoda ukazuje svojemu ljutomerskemu oskrbniku Rudolfu Las-jiergerju in vsem kletarskim mojstrom, da upoštevajo dani privilegij. Konvent pa se je obvezal, da bo za Viljema in vse njegove prednike in potomce opravljal vsako leto aniverzarij, vsak redovnik pa posebej še po eno mašo. Samostanski ekonom je bil dolžan na dan slavja dati vsakemu od redovnikov po malo merico ljutomerčana, po eno zemljo m hrane v vrednosti dveh denarjev. Vsak duhovnik pa naj bi prejel za nagrado šc po tri denarje. Orig. perg. listina A VIII/27. Viseči pečat izstavitelja. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 106. 1399 X11, 11., Celje Ker so dohodke od zgoraj naštetih vinogradov tedaj imeli v zastavi Celjski, se je grof Herman II, odpovedal pravici do gornine in desetine ter je svojemu kletarskemu mojstru v Radgoni naročil, naj privilegij upošteva. Orig. perg. listina A VIII/29. Viseči Hermanov pečat. Prim. ČZN NV24 (1988), str. 106. 1400 Nikolaj Smrcker (Sumerekker) proda opatu An-gelusu šest kmetij v javorju (zu Ahorn ob Gal-lenstain) pri gradu Podpeč pri Gabrovki pri Moravčah in kmetijo v Gabrovki (ze Grabrowik). ARHIVI 30 (2007), št. 2_Iz arhivskih fondov in zbirk_ Jože Mlinaric Arhiv samostana Itcin. zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str 105-120 117 Arhiv Rein, strop s fresko ¡¡¿grbom ristercijanskega reda (16. stol.) (joto dr. Waiter S t emmet fj Reg est: Urbar C (1450), fol. CLI; Prim. Kronika 35 (1987), št. 3, str. 133 in op. št 24, str. 142. 1403 Vojvoda Ernest Železni prepove gradiščanom na gradu Svibno (in Scherffenberg) podložnike reinskega samostana na Dolenjskem obremenjevati z višjimi dajatvami in dolžnostmi za odvctščino od predpisanih dajatev. Regest: Urbar C (1450), fol. CLI1. Prim. Kronika 35 (1987), št. 3, str. 134, 135 in op. Št. 38, str. ¡42. 1409 V. 16, Gradec (Graz) Vojvoda Ernest Železni potrjuje opatu Ange-lusu za njegov samostan vse pravice nad dolenjskimi podložniki v ur banalnih naseljih Zagorica (Sagoricz), Roje (ze Reig), Skovec (zu Sibkowicz), Mala Loka (ze Klainlak), Zabjek (ze Krotcnpach), Potok (am Pache), Vrh pri Sobračah (an dem Brichensperg) m Mačji Dol (Marolcztal). Podložniki so bili z odvetščino zavezani gospoščini Svibno (Schaerffenberg). V listini našteva obveznosti podložmkov do omenjene gospoščine. Orig. perg. listina. A VIII/48. Viseči pečat vojvode. Prim. Kronika 35 (1987), št. 3, str. 135. 1424 IV. 10. Jakob Payer (Pawer), doma pod gradom (vnder dem haws) v Ljutomeru (ze Lutenberg), in žena Krimhilda (Chreinhyld) prodata opatu Angelusu vinograd z imenom "Messrer" na Grajskem hribu (an dem Hausperg) v Ljutomeru (ze Luetenberg) poleg reinskega vinograda z imenom "der Alt marckht" in vinograda Jurija P aye rja iz Radgone (Jorgen Payer ze Rakespurg}. Vinograd je z gomino podložen deželnemu knezu m gormna se daje v njegovo ljutomersko klet, K prodaji je dal svoje soglasje Ivan iz Ažencev (Hans von Mawczen-dorff), ljutomerski oskrbnik (schaffer ze Lutenberg). Listino sta pečatila omenjeni oskrbnik in Vencelj (Weinzla) " der Prichenfrid", ljutomerski sodnik (nehter ze Lutenberg). Orig. perg. listina IX/14. Viseča pečata (1 močno poškodovan). Prim. ČZN NV 24 (1988), str. 107-108. 1438 III. 23. Jud [akob, Aramov sin iz Radgone (Jacob Jud Arams sun zu Rakaspurg), izroča opatu Janezu dve zadolžnici za vsoto štirih funtov dunajske veljave na ime Štefana, Ivanovega sina iz Stročje vasi (Steffan ... des Hanns siin am Schueczendorff) (samostanskega podložnika, zadolženega pri Judu Jakobu). Listino je pečatil Avguštin Herolt, judovski sodnik v Radgoni (Augustin der Herolt, juden nehter zu Rakaspurg). Ong. perg. listina A IX/22. Nekdanji viseči pečat je zdrobljen. Prim: ČZN NV 24 (1988), str. 109. 118 ARHIVI 30 (2Q07), st. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Jože Mlinaric: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva na slovensko zginlovino, str. 1U5—120 1443 III. 11. Radgonski meščan Ivan Payer (Hanns Pair) in žena Barbara prodata opatu Hermanu vinograd z imenom "der Fiirbringer", ki je mejil na vinograd z imenom "der S tall en p erger", last radgonskega meščana Petra Payerja. Gornina se je dajala v radgonsko deželno knežjo klet. Prepis: Colkdaneum Rmiense Ii, str. 290. Prim. ČZNNV24 (1988), str. 108. 1444 V. 26. Radgonski meščan Martin Payer (Mert Payer) (burger ze Rakerspurg) proda opatu Hermanu hišo z o hišnico (haws vnd hof) z vsem pripadajočim v Radgoni (ze Ragkerspurg m der stat) v ulici Murgasse (in der Muergassenn), stoječo med hišama radgonskega meščana in kramarja Martina Geisla in Juda Schaula. Hiša ni bila svobodna hiša (freyhaus), ampak je bila zavezana vsem dajatvam in obveznostim, kot so jim bile ostale hiše v mestu. listino je pečatil mestni sodnik Jurij Payer 0org Payer). Orig. perg. listina A IX/42. Ohranjen košček pečata. Prim. ČZN NV 24 (1988), str. 109. 1444 XL 19. Jurij Payer Qörig Payr), mestni sodnik v Radgoni (statrichter zu Rakerspurg), določa obveznosti reinskega samostana za hišo, ki jo je opat Herman kupil za ustanovo od Martina Payerja (1444, V. 26.), in to za mestni davek m druge obveznosti poltretjt funt dunajskega denarja in 19 in pol funta denarja enake veljave za zemljarino. Listina določa še druge pogoje, pod katerimi more samostan imeti kupljeno posest. Listina je pečatena s pečatom radgonskega mesta. Ong. perg. listina A IX/45. Nekdanji viseči pečat (poškodovan) je priložen. Prim. CZN NV 24 (1988), str. 109. 1448 V. 28. Štefan, sin Hcwrichterja (des Hcwrichter sun), doma iz Stročje vasi (am Schüczendorf) pri Ljutomeru, proda s privoljenjem Konrada Prämerja, radgonskega glavarja (haubtman ze Radkerspurg), opatu Hermanu vinograd v Nunski Grabi (am Schuczenperg). Posest je mejila na vinograd radgonskega meščana Mihaela, Paltramovega sina, in se je od nje dajala gornina v ljutomersko dežel-noknežjo klet. Listino je pečatil omenjeni radgonski glavar. Orig. perg. listina IX/25. Nekdanji viseči pečat je zdrobljen. Prim. ČZN NV24 (1988), str. 108. 1450 I. 30. Radgonski meščan Martin Payer (Mert Payr, burger zu Rakerspurg) daruje Reinu štiri vinograde z imeni "Stollenberger", "der Smidin", Scherff in Puechler" in s tem izpolni željo svojega (v letu 1443) umrlega brata Petra ter naredi nabožno ustanovo aniverzarija zanj, za Martina in njegove. Menihi so bih dolžni vzdrževati večno luč in opraviti slavje letno na dan sv.Brikcija (13. november) in po šest tihih maš ter potrošiti za samostanske potrebe po dva funta voska za svečavo, opat pa je bil dolžan dati sobratom za priboljšek (pitandjo) ribe in beli kruh po funt denarja. Listino so pečatih: Ahacij Mütensdorfer (Mu e it en s dorffer), radgonski glavar (haubtman zu Rarkerspurg), padar Martin Narringer (Merit Narnnger), pisar Peter Hueber, radgonski mestni sodnik (Petter Hueber, statrichter zu Rakerspurg), ki ga je za pečatenje prosil Erhart Hohenwarter (I lohenbarttcr). Orij>. perg. listina A X/22. Pečati so izgubljeni. Prim. CZN NV24 (1988), str. 108-109. 1452 IX, 10. Brat Janez, opat dstercijanskega samostana v Monmondu, potrjuje, da je prejel od stiškega opata redovni davek v višini treh renskih goldinarjev. Ong. perg. listina A X/34. Poškodovani viseči pečat izstavitelja. 1476 II. 10. Wolfgang Scheitterhauff, radgonski meščan (purger zu Radkerspurg), proda z dovoljenjem Štefana Schacka (Steffan Schacken), radgonskega deželnoknežjega ofiaala in gorskega mojstra, Ru-pertu Platzinsgutu vinograd v Slamnjaku (an Kümmerer perg) pri Ljutomeru. Orig. perg, listina A XI/31. Viseči pečat Štefana Schacka, 1498 X. 29., Moskirchen Sporazum med sekovskim škofom Matijem kot lastnikom radgonske župnije in opatom Wolfgan-gom glede 1/3 vinske desetine od vinogradov "Zlenynckh" na Slamnjaku (am Kammerperg), "Altenmarckt" in "Seffner" na Grajskem hribu (am Ilawsperg) v Ljutomeru in "Klain Schitzenperg" v Nunski Grabi (am Schitzenperg) v župniji sv. Janeza v Ljutomeru (in sannt Johanns pfar zu Lutemberg) (glej 1399 IV. 28.). Škof se je odpovedal vinski desetini z omenjenih vinogradov, opat pa je škofu oziroma župniji sv, Ruperta v Radgoni (Radkersburg) (sannt Ruprechts pharrkirchen) odstopil tri imenj-ske funte denarjev in 40 denarjev v treh urbarialnih naseljih: Lammersdorfu (Lcmpfersdorff) (SlanČja ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk [ožc Mlinaric: Arhiv samostana litin, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 110 ves), v Cezanjevcih (Zesenndorff) in "Oerisendorf' (?) ter šest vodnih veder mošta na leto. Orig, perg. listina A XI/106. Škofov viseči pečat je izgubljen. Prim. ČZN NV 24 (1988), str. 106-107. 1498 (X. 30.), Breze (Fnesach) Zgornjo pogodbo je v istem letu potrdil salz-burški nadškof Lenart. A XI/107. Viseči nadškofov pečat (poškodovan). Prim. ČZN NV24 (1988), str. 107. Kratice BKStGQ Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschieh tsquellen, Graz GZM Gradivo za zgodovino Maribora (Jože Mlinaric). Pokrajinski arhiv, Maribor I (1975)—X (1984) StUB Joseph von Zahn, Urkundenbuch des Ilerzogthums Steiermark, Graz I (1875)—III (1903); Heinrich Appelt— Gerhard Pferschy, Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark IV., Wien 1960— 1975 Literatura Mlinaric, Jože: Jurij Freyseisen iz Luč ob Savinji, opat cistercijanskcga samostana Rein pri Gradcu (1577—1605). Vila artis perenms (ur. Alenka Klemen). Ljubljana: Založba ZRC, 2000, str. 269-286. Mlinaric, Jože: Kartanji Ziče in Jurkloster. Žička ka.rtuzfja ok. 1160—1782. jurkloitnka kartuzjja o k. 1170-1595. Maribor: Založba Obzorja, 1991. Mlinaric, Jože: Kostanjeviška opatija 1234—1786. Kostanjevica na Krki: Galerija Božidar |akac, 1987. Mlinaric, Jože: Posest cistercijanskega samostana Rem na Dolenjskem 1275-1693. Kronika 35 (1987), št. 3, str. 130-141. Mlinaric, Jože: Marijan Pittreich, opat cisteri-janskega samostana Rein pri Gradcu (1745—1771), v: Studia histórica Slovenka 3(2003), št. 2-3, str. 243263. Mlinaric, Jože: Posest cistercijanske opatije Rein na Štajerskem od 1276 do okoli leta 1600. Časopis zgodovino in narodopisje NV24 (1988), str. 93-118. Mlinaric, Jože: S til ha opatija 1136-1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995. Mlinaric, Jože: Usoda arhiva opatije Kostanjevice. Kronika 20 (1973), št. 3, str. 145-153. Müller, Norbert: Stiftsarchiv-geistige Bewahrungsstätte. E,rlesenes und Erbauliches. Kulturschaffen der Keiner Mönche (ur. Norbert Müller). Rein: Zisterzienserstift Rein, 2003, str. 103-133. Müller, Norbert: Bedeutende Reiner Konventu-alen. Stift Rein 1129-1979. 850 Jahre Kultur und Glaube. Rein: Zisterzienserstift Rein, 1979, str. 411 — 417. Pickl, Othmar: Beiträge zur Wirtschaftsgeschichte der Zisterze Rein bis zum Beginn der Ncizeit. Stift Rein 1129-1979. 850 Jahre Kultur und Glaube. Rein: Zisterzienserstift Rem, 1979, str. 108134. Schwarzkogler, lleane: Beispiele und Akzente wirtschaftlicher Eigenart und Tüchtigkeit, Stift Raun 1129-1979. 850 Jahre Kultur und Glaube. Rein: Zisterzienserstift Rein, 1979, str. 384-397. Schwarzkogler, lleane: Zwischen Mur und Drau. Der Weinbau des 19. Jahrhunderts in der ehemaligen Unter Steiermark im Spiegel zeitgenössischer Berichte und Reportagen. Weinkultur. Graz: Kulturreferat der Steiermärkischen Landesregierung, 1990, str. 199-204. Weisz, Anton; Das Archiv des Cisterciens-erstiftes Rcun. Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen 2 (1865), str. 10-20. Wild, Martin: Die Abte von Rein. Stift Rein: 1129-1979. 850 Jahre Kultur und Glaube. Festschrift Zum Jubiläum (ur. Paulus Rappold, Karl Amon). Rem: Zisterzienserstift Rein-i lohenfurth, 1979, str. 48-62. Zusammenfassung ARCHIV DES ZISTERZIENSERKLOSTERS REIN, WERTVOLLES MATERIAL FÜR DIE SLOWENISCHE GESCHICHTE Der Verfasser des Beitrags präsentiert zunächst das Archiv und das Archiv material des ältesten noch bestehenden (1129 gegr.) Zisterzienserklosters Rein bei Graz, das nie aufgehoben worden ist. Nach dem Umfang des erhaltenen Materials stellt das Kloster das größte Privatarchiv in Mitteleuropa dar. Das Kloster spielte im Zisterzienserorden eine sehr wichtige Rolle und initiierte eine Reihe von Klos tergründüngen, unter anderem auch das Kloster Stična (1136). Mit der Gründung des Generalvikariats im ausgehenden 16. Jahrhundert, zu dem auch Stična (Sittich) und Kostanjevica (Landstrass) gehörten, beaufsichtigte der Reiner Abt das Ordensleben und die Wirtschaftsführung der ihm unterstellten Klöster. Rein verfügte, so wie auch andere mittelalterliche Klöster der alteren Orden, über einen großen Grundbesitz. Seine Abte erwarben bereits in der zweiten Hälfte des 13. Jahrhunderts Grundbesitz auch auf slo- 120 _Iz arhivskih fondov iti zbirk__ARHIVI 30 (2007), s t. 2 Jože Mlinaric; Arhiv samostana Ran, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, str. 105-120 wenischem Boden: in der slowenischen Steiermark vor allem Weinberge rund um Maribor, Ljutomer und Gornja Radgona und in Dolenjska (Unter-krain) Landbesitz vor allem in der Umgebung von Trebnje. Wahrend das Kloster Rein den Grundbesitz in Dolenjska wegen Unreiitabilität schon um 1700 verkaufte, blieb jener in der Steiermark bis zum Zweiten Weltkrieg sein Eigentum. Obiges spiegelt sich auch im erhaltenen Archivmaterial wider, das im Hinblick darauf, dass es schon über 500 Jahre in ein und demselben Raum unter guten Bedingungen aufbewahrt wird, relativ gut erhalten ist. In dem Beitrag werden un Folgenden die drei wichtigsten Kategorien des Archivmaterials präsentiert: Urkunden, Bücher (Handschriften) und Verzeichnisse. Unter den gut erhaltenen Urkunden (etwa 1000) betreffen etwa 50 in erster Linie die Weinberge in Stajerska beziehungsweise treten darin die Herren von Maribor (Marburg) als Zeugen auf sowie den Grundbesitz in Dolenjska. Der Verfasser macht auch auf den hohen Wert der erhaltenen Korrespondenz zwischen Rein und anderen Zisterzienserklöstcm aufmerksam, wurde doch Material dieser Art bei der Auflösung der Klöster gewöhnlich weggeworfen. Am ende des Beitrags befindet sich eine Liste mit Regesten von 53 Originalurkunden und von 21 Abschriften oder Regesten. Unter den Regesten befinden sich 22 Stück von bislang noch nicht veröffentlichten Original pergamen tu rkun den und von 10 Abschriften sowie Urkundenregesten. Das unveröffentlichte Material bezieht sich fast ausschließlich auf die klösterlichen Weinberge bei Ljutomer (1 .uttenberg) und Gornja Radgona (Oberradkersburg). Arlnvi 30 (2007) št. 2, str. 121-127 Iz arhivskih fondov in zbirk 121 1.01 Izvirni znanstveni Članek UDK 347.72(497.5Dubrovnik)" 14/15" Prejeto: 17. 5. 2007 Fragmenti o omembi Zagreba in Hrvaške v dubrovniških arhivalijah IGNACIJ VOJE dr. zgodovinskih znanosti, redni prof. v pokoju Pražakova 14, SI-1000 Ljubljana IZVLEČEK Namen študije je ugotoviti, aH v dubrovniških arhivalijah obstajajo podatki o trgovskih in gospodarskih povezavah med Dubrovnisko republiko in Hrvaško v srednjem veku. Na podlagi sistematičnega pregleda edinstvene notarske serije Debita notariae obstajajo dokazi, da so bile te povezave uveljavljene bodisi v direktnih stikih med trgovci ali posredno. Največ gradiva se nanaša na kreditno poslovanje in poslovanje trgovskih drušjb, Odprto je vprašanje, ah oznaka "hungarus" označuje tudi Hrvata. KLjUČNE BESEDE: vpdol^nica,porok, trgovska družba, turški ujetnik, hungarus, trabant ABSTRACT FRAGMENTS ON ZAGREB AND CROATIA BEING MENTIONED IN THE ARCHIVES KEPT IN DUBROVNIK The purpose of the paper is to establish whether the archives kept in Dubrovnik contain data on medieval trade and economic relations between the Dubrovnik Republic and Croatia. The systematic review of the unique notary series "Debita notariae" gives evidence of such connections being present either in direct contacts among tradesmen or indirectly. Most of the records have to do with credit transactions and operations of trade companies. The question of whether the term "hungarus" also denotes a Croat is yet to be investigated. KEY WORDS: debentures, guarantees, trade companies, Turkish captives, hungarus, mercenaries 122 ARHIVI 30 ('2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ignacij V oje: Fragmenti o omembi Zagreba in I [rvaške v dubrovniških arluvalijah, str. 121-127 Zgodovinarji se pri arhivskem in raziskovalnem delu pogosto srečujemo s fragmenti. Besedo fragment lahko razumemo kot drobec, odlomek, ostanek, nedokončano delo.1 Fragmenti lahko predstavljajo za raziskovalca zgodovine veliko ah malo. Lahko so zelo dragoceni in lahko usmerijo zgodovinarja k nadaljnjemu odkrivanju širših vprašanj ali dogajanj, lahko predstavljajo nov element pri sestavljanju sinteze. Prav na podlagi fragmentov bom skušal predstaviti nekaj pogledov na vključevanje trgovcev iz Hrvaške oziroma Zagreba v poslovne povezave z dubrovniŠkimi trgovci. Do teh ugotovitev scin prišel predvsem na podlagi sistematičnega preučevanja specializirana notarske serije Debt t a notarise (serija 36) v dubrovniškem arhivu, v katero so notarji vpisovali kreditne pogodbe in pogodbe o trgovskih družbah, V 15. in začetku 16. stoletja — pojave tega obdobja obravnavam - je sodil Dubrovnik v okvir ogrsko hrvaškega kraljestva pod dinastijo AnŽuvinccv. Že leta 1328 je bil v dubrovniškem arhivu zabeležen podatek, da je neki klobučar Ivan, sin pokojnega Andnje iz Zagreba, sicer prebivalec Dubrovnika (Yuanus capettarius, filius quondam Andree de Sagreb, habitator liagusii) prodal svojo leseno hišo na občinskem zemljišču krojaču Pnmilu za 10 perperjev.2 Ko je ogrski kralj Ladislav leta 1094 ustanovil zagrebško škofijo, je bilo prvič omenjeno ime naselja na današnjem prostoru Kaptola. Ves srednji vek je bilo znano v pisnih virih v latinizirani obliki kot Zagrabia. V našem primeru je bil Zagreb prvič zapisan kot Sagreb. Josip Lučič razlaga to obliko zapisa s tem, da so prišli dubrovniški notarji večinoma iz Italije in so črke z, ž, č, d označevali s s. Na dubrovniškem področju npr. Zaton pišejo kot Saton, Željezna Ploča kot Sielesna P/oca, Lozica kot Losifa ipd. Šele konec 15. stoletja je bil v glagolskih listinah zapisan hrvaški naziv Zagreb ('pri Zagrebt", "v Zagrebi"p. Ni dvoma, da je latinizirana oblika Zagrabia izšla iz hrvaške besede Zagreb. Josip Lučič se sprašuje, kako je lahko že v začetku 14. stoletja prišlo do povezav med Dubrovnikom in Zagrebom? Srednjeveški Zagreb oz. sosednji Gradec sta bila središče močne in razvejene obrtne proizvodnje. V srednjem veku ni bilo jezikovnih niti pravnih ovir, da bi obrtniki v normalnih razmerah iz krajev v notranjosti prišli v primorska mesta, se tam ustalili in opravljali svojo Slovenski pravopis, str, 274. j. Lučič, O hajslarijem hrvatskom nalivu Zagreba, str, 9-14. Div. not., kuj. 5, fol 183. D. Surmin, Hrvatski spornima I, str. 353, 394. obrt. Mestne komune, kot je bila dubrovniška, so na široko odpirala vrata prav obrtnikom specialistom. V srednjem veku je vladalo neke vrste koz-mopolitstvo, ki je vzpodbujalo ljudi, predvsem trgovce in obrtnike, k potovanjem in selitvam. Postavlja se tudi vprašanje, kako je klobučar Ivan prišel iz Zagreba v Dubrovnik? V Dubrovnik je iz Hrvaške lahko prišel po dveh poteh, ali prek Kostajnice in Bihača ali pa Senja in od tam z ladjo do Dubrovnika. Po letu 1358, ko se je Dubrovnik kot sestavni del Kraljevine Dahnacije in Hrvaške vključil v skupni politični okvir z Ogrsko pod dinastijo Arpadovičev, je bila navzočnost Zagrebčanov in Hrvatov v Dubrovniku pogostejša. V drugi polovici 14. stoletja je bil Senj za dub-rovniške trgovce pomemben tudi kot izhodišče za prehodno trgovino v hrvaške dežele in Ogrsko. Dubrovniška plemiška rodbina Gučetičev (Gozze), ki so do 15. stoletja ustvarili močno trgovsko oporišče na Ogrskem, je ob koncu 14. stoletja trgovala z notranjostjo prek Senja. Simeon Gučetič ¡e leta 1397 sklenil trgovsko družbo o transportu bakra Z Dubrovčanom Laurencijem de Rissa. Za prvo barko, ki jo je Simon poslal v Senj, naj bi Laurencij nabavil dva milijarja in pol "ponderis grossi de Buda rami duri", ki stanejo s transportnimi stroški do Zagreba 130 dukatov in 21 grošev.4 Lavrencij se je še obvezal, da bo, če bakra ne bi izročil, plačal kazen v višini 130 dukatov, to je v višini računa. Če ne bo izpolnil obveze, torej ne bi izročil bakra, bi moral poleg tega plačati Simonu Gučetiču še stroške za prevoz z ladjo. Toda, če bi bila dobava bakra preprečena brez njegove krivde (npr. zaplemba, ugrabitev), bi Simon prevzel dve tretjini, Lavrencij pa tretjino škode. Laurencij de Rissa se je tudi obvezal, da bo Simonu izročil v Drijevu 5 mihjarjev voska, ki naj bi bil prodan v Benetkah. Z izkupičkom naj bi poravnal dolg v višini 494 dukatov. Gre za zelo razvejene trgovske posle, v katere je bila vključena Ogrska oz. posredno tudi Hrvaška.5 Iz začetka 15. stoletja se je ohranil podatek o glasbeniku, ki je prišel iz Zagreba in izpopolnil kne-ževo kapelo. 27. maja 1415 je bil ponovno potrjen v državno službo za piskača (piffarus) Nicoiaius de Ysagrabia s plačo v višini 15 perperjev. To pomeni, da je službo nastopil že pred omenjenim datumom. Vključitev Zagrebčana Nikolaja kot piskača v knezovo glasbeno skupino pomeni, da je v tem času 4 K. jireček. Varnost Dubrovnika, str 93, op. 73.; 1. Maiinken, Dubrovaihi patricijat, str. 254 5 Div, cauc., XXXIII, fol. 23'. ARHIVI 2'J (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ignacij Voje: Fragmenti o omembi Zagreba in Hrvaške v dubrovruških arhivalijah, str. 121-127 123 bilo glasbeno življenje v Zagrebu zelo razvito in da so bili glasbeniki zelo cenjeni.6 Senj je bil tudi v 15. stoletju nekakšna vmesna postaja za Dubrovniške trgovce pri trgovskem poslovanju v smeri Dubrovnik-Sirija-Ogrska-Senj-Italija prek Hrvaške. To dokazuje primer trgovske družbe, ki sta jo ustanovila leta 1480 Jakša Boži-darcvič in Nikola Ostojič imenovan Bakrovič, Nikola je v trgovsko družbo vložil 1500, Jakša pa 1000 dukatov. jakša se je obvezal, da bo kot trak-lator posloval "ad partes Asir, videlicet Bnisam"; tako na) bi kupoval trgovsko blago, ki bi prišlo v poštcv za prodajo v kraljevini Ogrski. S kolonialnim blagom, ki bi ga pripeljal v Dubrovnik, bi družabnika odšla na Ogrsko, in prodala po najvišji možni ceni. Izkupiček od prodaje naj bi ponovno vložila v drugo trgovsko blago, ga pripeljala v Senj, od tam pa naj bi oba ah eden od njiju odpotovala z blagom v Italijo "adparies Abru^ Slu Marchit". Senj naj bi predstavljal za dubrovniške trgovce postajo na poti med Ogrsko in verjetno tudi Hrvaško ter Italijo. V velikem številu trgovskih družb je kot cilj potovanja sicer omenjen Senj, vendar brez navedbe blaga, ki je bilo kot kapital vloženo v družbo, pa rudi brez omembe investicije. Po navadi je navedena samo vrednost vloženega kapitala v denarnem znesku. Iz stereotipnega besedila pogodbe tudi ne zvemo S katerimi parmerji so družabniki trgovali v Senju. Od leta 1479 do konca 15. stoletja je kot družabnik v trgovskih pogodbah za poslovanje na območju Senja zelo pogosto omenjen Tomko Mi-latovič. Kaj vse se lahko skriva za stereotipnimi pogodbami, pa naj pokaže primer. Dne 6. aprila 1490 sta sklenila pogodbo o ustanovitvi trgovske družbe dubrovniška trgovca Tomko Mil a to vi č, imenovan Lukačič, in klobučar Gregor Ratkovič. Gregor je vložil v družbo 300, Tomko pa 284 dukatov. V pogodbi je zapisano, da bo trajala "ad voluntatem partium". Tomko naj bi kot traktator trgoval s kapitalom tam, kjer bi se mu zdelo najugodneje in najbolj donosno. Dobiček ah morebitno izgubo bo si bosta razdelila na polovico. Iz besedila pogodbe ni razvidno, s katerim trgovskim blagom naj bi Tomko trgoval, v katero blago bo investiral izkupiček in kje bo trgoval. Šele iz obrobnih (mar-gmalnth) beležk, ki jih je notar zapisal v zvezi z vračanjem kapitala in dobička, dobimo jasnejšo sliko o poslovanju družbe. Iz obrobne beležke, ki je bila vpisana 19. maja 1490, je razvidno, da je Gregor sprejel na račun vloženega kapitala in dobička 42 dukatov. Dne 6. septembra 1490 sta družabnika Demovie M, Glasbenici tt Dubrovačkoj repubiirí, str. 87. objavila likvidacijo trgovske družbe, vendar je ostal Tomko dolžan na račun kapitala in dobička še 21 dukatov in pol. Teh 21 dukatov in pol je del 70 dukatov, ki bi jih moral Tomko dobiti "ab vno Manno C.ramer de Gliubliana de mito ne diete societatis". Gregor se je obvezal, da bo, če omenjenih 70 dukatov ne bi mogel izterjeri od Marina Kramcrja, poravnal Tomku polovico škode na način: "ducatos trigtntaquinque computando ducatos ducentosvigintitrium cum dim ¡dio in dietis ducat is trigintaquinque". 24, decembra 1490 je bila družba dokončno likvidirana (cassa), to pa dokazuje, da je tudi Marin Kramer poravnal svoje obveznosti.7 Oba družabnika Gregor Ratkovič in Tomko Milatovič sta bila v omenjenem obdobju v trgovskih poslih zelo dejavna. Na podlagi podatkov lahko ugotovimo, da sta ustanavljala trgovske dnižbe tudi z drugimi partnerji. Zelo verjetno je, da je Tomko pogosto potoval kot družabnik trgovskih družb prod Senju in Reki, čeprav v pogodbah cilj potovanja ni vedno omenjen." Ni izključeno, da ga je pot vodila tudi do Ljubljane, V hrvaškem Pn-morju ali celo v Ljubljani naj bi prišel v slik z ljubljanskim trgovcem Marinom Kramerjem. V tem obdobju Marin Kramer v Ljubljani ni bil neznana osebnost. Od leta 1490 do 1514 je bilo njegovo ime večkrat zapisano v registru bratovščine sv. Krištofa v Ljubljani. Ker je bd cehovski mojster, je vodil tudi poslovanje bratovščine.9 Senj je ostal še v zadnji tretjini 15. stoletja izhodišče dubrovniške trgovine s hrvaškim m ogrskim zaledjem, čeprav je bilo tveganje v trgovini znatno večje kot nekdaj, zaradi turških osvajanj pa se je krčilo tudi hrvaško-ogrsko zaledje. Navedel bi še dve trgovski družbi — v zvezi z eno je naveden kot cilj potovanja Ogrska, v zvezi z drugo pa Hrvaška. Leta 1470 sta ustanovila trgovsko družbo (coi/egantia) Nikolaus de Mateo dietus Strasevich in Rusco de Teodoro de Ragusio. Rusko je v družbo vložil 323 dukatov "in rebus et mercan-tiis". Z vloženim kapitalom je nameraval traktator Nikola potovati "ad partes Hungarie et alio ubi melius videbitur", ker bi družba tam imela večjo korist. Družba naj bi trajala 6 mesecev.10 Pogodbo o trgovski družbi sta 6. avgusta 1484 sklenila tudi Ivan Radovana Mirosalič z Gruža in Junij Pasq. Gučetič (de Gozze). Vsak od družabnikov je vložil po 18 dukatov. S skupnim kapitalom 36 dukatov naj bi 1 Dcb. not., knj. I.VIII, fol. 91*. fl i. Voje, Gospodarske potrgam med Dubrovnikom in Senjem, str. 350, 356, 357. lJ Gradim padavino Ljubljane v srednjem veku, VIII. zvezek. 5° Deb. not., knj. XXXVIII, fol. 181,28, IV. 124 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ignacij V oje Fragmenti o omembi Zagreba in I Ir vaške v dubrovniških arhiv ali] ali. str 121-127 trgovala "in partis Croatie" na najboljši način in v korist družbe, dobiček pa naj bi si delila na polovico. Družba je bila likvidirana (cassa) 17. marca 1488. Iz suhoparnega besedila pogodbe žal ne zvemo, s kakšnim trgovskim blagom sta trgovala in v kakšno trgovsko blago naj bi Ivan kapital vložil. Družabniki so leta 1502 v trgovsko družbo vložili "hahenas sex de argento fino laboratas ad filum" v vrednosti 240 dukatov. Srebrne uzde bodo "portare mecttm in Hungana viam Segne".! 1 V kreditno poslovanje srednjeveškega Dubrovnika so se vključevali tudi posamezni trgovci iz Hrvaške. V kreditne posle se na zelo zanimiv način vključuje tudi Peter iz Zagreba (Petrus de 'Aagabriaj. Notar je 8. februarja 1487 vpisal zadoižtuco v kateri izjavlja dolžnik Radonja Gerdobič iz Koločepa, da je dolžan upniku Vini Cle. Gučetiču (de Gozze) "duc. au 11 et so/dos 46 monete de venetiis". Dolg naj bi vrnil v dveh obrokih, polovico v enem letu, ostalo polovico pa v dveh letih.1-' Pojasnilo, ki je dodano zadolžnici je precej nejasno, ker ne poznamo ozadja. Lahko bi sklepali, da je bil dolžnik Radonja poslovno povezan s Petrom iz Zagreba oz. njegov posrednik. Ker se je dolžnik obvezal, da bo poravnal dolg v beneški zlati valuti, lahko predvidevamo, da so se posli med partnerjema sklepali v Benetkah. Nikolaj Gučctič (nekaj mesecev pozneje — 25. julija — je bil označen kot prokurator upnika Vita Gu-četiča) je sprožil postopek proti Petru. Ta naj bt bil zaradi nedovoljene priJastitve omenjene vsote denarja (ah trgovskega blaga v tej vrednosti) po nalogu Nikolaja poslan v Benetkah v ječo. Tam naj bt bil, ko je nastal zapis. Zapis tega dogodka je bil narejen v navzočnosti upnika Vita in z njegovo privolitvijo. Iz obrobnih beležk je razvidno, da je Nikolaj Gučetič 18. marca 1488 kot prokurator Vita (prokura je bila vpisana v register 25. julija 1487) prejel od dolžnika Radonje 6 dukatov. Dne 9. februarja je notar zabeležil, da je izdelal originalno listino zadolžnice (extrada et data), s katero bi lahko upnik ah njegov prokurator ostanek dolga iztožil pred sodiščem. To pomeni, da do tega datuma dolg ni bil poravnan. Kaj se je zgodilo s Petrom iz Zagreba vir ne poroča. Iz zgornjega besedila je vidno, da so se dubrovniški trgovci povezali s trgov a iz Zagreba tudi v Benetkah. V poslovnih zvezah je bil leta 1485 Nikola Ranjačič iz Hrvaške (Nicola Ragnacich de Croatia) s Pavlom Martnovičem z Lopuda. Od njega je prejel v depozit "bonos aspros de Turcbia 1825". Zagotovil je 11 Ibid., knj. I.X1I, fol. 29, 29', 29. VII. 12 Ibid., knj. LI, fol. 61. Celoten tekst zadolžnice je objavljen v prilogi. Pavlu, da jih bo vrnil v 18 mesecih, pri tem bo odštel 10 dukatov.D Bolj zapleteno pa je vprašanje v zvezi s postopkom pri urejanju poslov pokojnega Vladislava Ostojiča iz leta 1488. V notarskem zapisu je omenjen Ratko Vesel j kovic imenovan Micalovič. Na vprašanje brivca (barlterius) Nikola Radučiča, kaj bo naredil v zvezi s Stijepkom Bijeloševičem se sklicuje na razsodbo (sententia) "alias data contra ipsum per consulles croatos m S rebrnih a „,",14 V tem obdobju je bila Srebrenica v okviru bosanskega sandžaka. Srebrenica je bila staro rudarsko mesto (varoš), rudnik srebra. Tudi pod turško oblastjo se je obdržalo katoliško prebivalstvo, proces islamizactje je bil upočasnjen. Se naprej je v mestu deloval frančiškanski samostan sv. Marije. V nasprotju z dru-pmi mesti v Bosni se je muslimanska kasaba razvijala poleg srednjeveške varoši. Širjenje muslimanske kasabe m ogrožalo obstoja samostana,15 V Srebrenici je že v srednjem veku obstaja! dubrovniški konzulat, ki je povezoval dubtovniške trgovce in urejal njihove zadeve ter medsebojne odnose in spore.Zakaj se je na lepem pojavil "hrvaški konzulat" pa bo treba še raziskati. Hrvaška je od sedemdesetih let J 5. stoletja doživljala silovite turške vpade. Posledica izgona ljudi v turško suženjstvo je bila uveljavitev posebne oblike trgovine, v katero so bili vključeni tudi posamezniki iz Hrvaške. Odkupovanje sužnjev in ujetnikov je postalo za poslovne ljudi vir zaslužka, ki je bil včasih donosnejši od trgovine. Med ljudmi, ki so se ukvarjali z odkupovanjem ujetnikov od Turkov, so bili trgovci, ki so se gibali po turškem ozemlju, prinašali vesti o ujetnikih, s katerimi so se srečah ali o katerih so kaj slišali. Te vesti so sporočali njihovim rojakom ali sorodnikom, ki so prihajali v Dubrovnik, da bi organizirali njihovo reševanje. Med tistimi, ki so jih Dubrovčani našli na turškem ozemlju kot sužnje, so bih posamezniki iz slovenskih dežel, iz Hrvaške, Like in Dalmacije, pa tudi iz nemških dežel, Italije, zlasti iz Furlanije. Ker je velik del teh reševalnih akcij potekal prek Dubrovnika, je postalo to mesto nekakšno središče za odkupovanje sužnjev in ujetnikov. V dubrovniških notarskih knjigah je ohranjenih veliko pogodb o odkupu iz turškega ujetništva. Osvobajanje iz turške ujetništva je pogosto sprožilo zelo zaple- 13 Div. not., knj. LXV, fol. 12,11. IV. 14 lbid.,kn|. LJCVnt, foL 51,19. I. 15 A. Handžic, Tu^/a t njena okolina, podrobneje v poglavju: 4) Muslimani - A) Islamizacija, str. 12U. M. Dinič, Za istonju rudarstva 1 deo, str. 96—98; D. Kova- čevič-Kojič, Gradska naselja, str. 18S, 187, 238. ARHIVI 29 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ignacij Vojc: Fragmenti o omembi Zagreba in HrvaŠke v dubrovniških arhivalijah, str. 121-127 125 tene finančne operacije. Dogajalo se je, da ujetnik ali njegovi sorodniki niso mogli zbrati dovolj denarja za odkup in so si denar izposodili. V takšnih primerih so sklepali kreditne pogodbe oziroma izdajali zadolžnice, ki so jih registrirali v notarski seriji dubrovmškega arhiva v knjigi, imenovani Debita notariati Odkupovanja pa niso zajela samo kristjanov; s posojili so odkupovali tudi Turke, ki so jih pri vpadih zajeli kristjani. Dubrovčana Ratko Vuko-salič, imenovan Mazalovič, in D urad Pripčinovič sta se 23. avgusta 1470 obvezala, da bosta izplačala Ivanu Markoviču iz Hrvaške (departibus Croatiae) za Ivana Pripčinoviča oziroma njegovega poroka 500 dukatov v dveh obrokih (300 dukatov do srede meseca septembra in 200 dukatov v dveh mesecih od srede septembra) in to za odkupnino Turka Mustafo, ki je bil v rokah Ivana Markoviča. Obvezujeta se tudi, da bosta iz turškega ujetništva rešila njegovo ženo in jo v Dubrovniku izročila !vanu.IH V tem primeru so dubrovniški trgovci posredovali pn izmenjavi ujetnikov. Iz turškega ujetništva so Dubrovčani leta 1487 reševali tudi Katarino iz Zagreba (Catarino de Žagah na). V dub-rovniškem arhivskem gradivu bi lahko našli še več podobnih primerov povezovanja s hrvaškim prostorom. Objavil sem nekaj primerov o odkupovanju sužnjev na območju Senja.19 Opozoriti moram Še na eno vprašanje, ki ga dubrovniški viri ponujajo v zvezi z vprašanjem vključevanja prebivalcev Hrvaške v dubrovniški kreditni trgovini — ali se pojavljajo na dubrovniš-kem tržišču. Velikokrat je pri posameznikih oznaka hungarus. Ali gre v resnici za Ogra pa naj pojasni podatek iz leta 1485. V nekem notarskem zapisu v Dubrovniku najdemo zapisano ime "Mauntius Criesseviib hungarus de Modrussa". Mavricij Kriješevič prav gotovo ni bil Ogcr, saj je izhajal iz hrvaške župe Modmše, hrvaško poreklo pa kaže tudi njegov priimek. 20 Upoštevati moramo še, da je Hrvaška takrat še spadala v okvir ogrsko-hrvaške dr žave m bi oznaka "hungarus" lahko pomenila pripadnost državi. Zdi se mi tudi, da bi se Ogri, ki ne bi znali hrvaškega jezika, težko znašli v Dubrovniku pri trgovskih poslih, saj je bil takrat pogovorni jezik slovanski. Zato moramo v skoraj vseh tistih 17 Ivan Božič, Dubrovnik, i Turška, poglavje Otkupijivanje rob-l|a, str. 326-339; 1 Vojc, Slovenci pod pritiskom, poglavje Odkupovanje slovenskih sužnjev iz turškega ujetništva, str, 91-110. Div. not., knj. IJV, foL 155. ' I. Voje, Gospodarske povezave med Dubrovnikom in Sen jem, str. 252-254. 20 Div, not., knj. LXVi, fol. 12,11. IV. posameznikih, ki so se v Dubrovniku pojavili z oznako "hungarus" videti Hrvate. To potrjujejo tudi njihovi priimki, ki so hrvaški. Slovansko poreklo dokazuje tudi poklic enega od njih — sedlarv. Brez dvoma so nekateri Hrvatje prihajali v Dubrovnik opravljat specializirana dela - steklarja (vitranus), izdelovalca uzd (magister habenarum). Tudi z oznako "Teutonuus" niso vedno mišljeni Nemci. To naj pojasni primer, V zadolžnici iz leta 1512 je kot dolžnik omenjen "Jacobus Jobannis sett Crain^e Teutonid". Jakob Ivana naj bi bil torej Kranjec (iz Kranjske), po vsej verjetnosti slovenskega rodu.-^ Vse posa meznike, ki so označeni kot "hungarus" in sem jih našel v dubrovniških arhivalijah, bom navedel po časovnem zaporedju; 1483 upnik Michaelis Antonovich hungaro arze-no, kredit 27 perperjev, 9 grošev in X pi-z ulov i22 148(i dolžnik Pethar hungarus calligarius, kredit 7 dukatov in pol;23 1488 dolžnik Matbeus Michaglievich hungarus custos ad portam ploziarum, kredit 6 dukatov in XXVI grošev;24 1489 upnik Juano hungaro sedlaro (!), kredit 10 dukatov;25 upnik Malhe o Michaglievich hungaro, kredit 6 dukatov;2'1 dolžnik Pethar hungarus calligarius, kredit 17 dukatov;27 upnik Christophoro hungaro custodi a d pre-send ad portam piscarie kredit. 12 dukatov;2ft upnik isti, kredit 4 dukati;25 1491 dolžnik Pethar hungarus calligarius, kredit 6 dukatov;30 21 F. C} t s trm, Slovanske migracije, str. 89. Gestrin je pozornost posvetil izseljencem iz slovenskih dežel v Italijo. Zanje so notarji uporabljali splošno oznako S davni ali pokrajinsko oznako Cragni^^o oziroma državnopravno pripradnost Te-desco oz. Theotonicus. litnični izvor priseljencev iz slovenskih dežel je ugotavljal Gestrin na podlagi imen in vzdevkov, ki so jih pridobili v Italiji. Notar, ki je pisal dokument, jc ime zapisal tako, kot ga jc slišal. To potrjujejo imena: Lejse Istrano, Jannes mercator. Matheus Joannis Theotonico Sdavus v Fanu. 22 Deb.not. knj. XI.IX, fol. 74,6. IX. 23 Ibid, knj. U, foL 8,31.VIII. 24 Ibid. Lil, fol 82, 25. XI. 25 Ibid. knj. LII, fol, 97,7 J. Ibid, knj. MI, fol. 145', 4. V. 27 lbid. knj. MI, fol. 167,19. VI. 28 lbid. kn,. Lil, fol. 167,19. VI. 29 lbid knj. Lil, fol. 143', 28. IV; knj. 53, fol 12, 16. IX. 3Q Ibid, knj. LIII, foL 198,21, L 126 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Ignacij Voje: Fragmenti o omembi Zagreba in Hrvaške v dubrovniških arhivalijab, str. 121-127 upnik Christophoro hungaro custode „., kredit 6 dukatov;31 dolžnik Petrus hungarus calligarius, kredit 20 dukatov;^- 1492 dolžnik Blasius Clunoevich hungarus magister habenarum (izdelovalec uzd), kredit 8 dukatov in pol;33 1493 porok dolžniku Stiepanus Gergorovich hungarus vitritus;34 1503 dolžnik Juan Svmonovich hungarus sella-rius.35 Čeprav je za Dubrovniško republiko znano, da je poudarjala strogo nevtralnost, so bile oborožene sile državi potrebne za ohranjanje družbene ureditve, za vzdrževanje reda, za stražarsko službo in za preprečevanje eventualnih nenadnih vpadov vojaških oddelkov iz soseščine. Zato so v Dubrovniku poleg stalne domače vojske36 poznali tudi najemniško vojsko, ki so jo prilagodili svojim razmeram. Plačana najemmška vojska v Dubrovniku, sestavljena iz tujcev, se je delila na trabante in topničarje (bombarderie). Redni plačani najemniki z imenom trabanti so se pojavili po letu 1358, ko je odšel iz Dubrovnika zadnji beneški knez in je dubrovniška občina priznala vrhovno oblast ogr-sko-hrvaškega kralja. Plačane vojake je Dubrovniška republika v začetku novačila v Italiji ter mednje vključila posameznike iz bližnjih predelov (Albance, LuŠflčane, Humljane, Nercdjane in Bošnjake). Pozneje je dubrovniška vlada trabante novačila predvsem na Ogrskem in Hrvaškem. V 16. stoletju so bili trabanti po večini Hrvati, kar dokazujejo pridevki k njihovim imenom, npr.: Anton Hrvat, Jurij Hrvat, Ivan Hrvat (Cheruat, Choruatt ipd.). Brezpogojno pa so morali bin katoliške vere.57 Med dolžniki sem odkril dva trabanta z oznako "hungarus". Prvi je bil v notarsko knjigo vpisan leta 1492 kot uslužbenec Dubrovniške republike. To je bil bernardinus vngarus drabantus salariatus communis Ragisii. Zadolzd se je pri Petru Pascjualisu za 4 dukate.38 Drugi pa je bil Juanus vngarus barabantus habitator Ragusii, ki je leta 1531 vzel 4 dukate kredita pri mesarju Petru Dragišiču.3y Pri obeh trabantih iz 31 lbid. knj, LIV, fol, 3'. 25. II. 32 lbid. knj. LIV, fol. 59', 31. VIII. 33 Jbid. kn|. LIV, fol. 123', 14. II. 34 lbid. knj. LV, fol. 92,13. III. 35 Ibid.k4LXII.fhLi31.13.nl. 36 L Beritič, Vojna organizacija, str. 3. 37 T. Macan, Dubrovatki trabanti, str. 301, 304, 305; V, Foretič, Povijat Dubmvnika, II. deo, str. 330. 3« Deb not., knj. LV, fol. 63.31. XII. 39 lbid. knj. LXX1X, fol. 144', 22. IX. podatkov ni vidna njuna nacionalna pripadnost. Možno je, da je bil drugi trabant Hrvat, ker je bil označen kot prebivalec Dubrovnika. Za pridobitev tega statusa pa je moral izpolnjevati posebne pogoje.40 V začetku 16. stoletja se omenjata v Dubrovniku dva Hrvata, ki sta kot obrtnika opravljala poklic povezan z izdelovanjem orožja. 29. marca 1522 je bil sprejet v državno službo (salariatus) Zagrebčan Pavle Valentinovič. On je izdeloval puške, njegov naziv je bil "maestro schiopettero". Leta 1526 pa je vpisan v notarsko knjigo Georgias Petri de Croatia s plačo 3 dukatov na mesec za izdelovanje pušk.41 Na podlagi omejenega arhivskega gradiva, ki ga objavljam, je sicer predstavljena zelo okrnjena slika povezovanja med hrvaškimi deželami in konkretno Zagrebom ter Dubrovnikom v srednjem veku, vendar bi šele sistematično pregledovanje pomembnejših fondov dubrovniškega arhiva dalo popolnejše odgovore. Priloga Ego Radogna Gerdobich de Calamota confíteor quod super me et omnia mea bona obligo me dare et solvere ser Vito Cíe. de Goçe duc. au. 11 et soldos 46 monete de vene tus in duobus annis prox, fut., videlicet medietatem usque ad unum annum prox, fut et aliam medietatem usque ad duos annos prox. fut. Sub pena etc. Qui sunt pro totidem aliis quos expendit ser Nicolaus Alo. Vit. de Goçe pro computo et ratione dieti ser Vite, pro intromissione Petri de Zagabria facta per dictum ser Nicolam a dicta intromissione quousque dictus Petru de Zagabria fuit misus Venetias in carcere ubi est ad presens. Renunciando etc. Presente dicto ser Vita et acceptante. Hec autem carta etc. Judex et testis. (Marg beležki: 18. matiis 1488, ser Nicolaus Alo. Vit. de Goçe tamquam procurator et procurio nomine ser Viti créditons suprascnpti ut de procura constat in procur. not. 1487 die 25 julii conf. fuit habuisse et récépissé a suprascripto Radogna Gerdobich pro parte duc. au. 6. Ren. Die 9. II. 1498 extracta et data). Debita notariae, knj. 51, fol. 61 v, 8. H. 1487. 4,1 J. Mijuškovič-Kalic, DodjeUvanjs dnbrovaikog graâanstva, str. 79-140. 4' D. Holler, DubnvatkJ ^anati, str, 104. ARHIVI 29 (2007), Št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk lenaril Vnjc: Fragmenti o omembi Zagreba in Hrvaške v dubrovniških arhivalijah, str. 121-127 127 Viri in literatura Viri Državni arhiv v Dubrovniku Debita notariae — serija 36 (Deb. not.) Diversa notariae — serija 26 (Div. not.) Diversa cancelariae — serija 25 (Div. canc.) Literatura Bgritic, Lukša: Vojna organizacija u starom Dubrovniku. DubrovaČki tjesnik, VII, br. 282, 17. veljače 1956, str. 3. Božič, Ivan: Dubrovnik i Turška u XIV i XV veku. pos. izd., Beograd: SANU, 1952. Demovič, M,: Glasba i glasbenici u Dubrovačkoj republivi od početka XI do poiovine XVII stolječa. Zagreb, 1981. Dinič, Mihajlo: Za is toriju rudarstva u srdnje-vjekovnoj Srbiji i Bosni. I. deo, pos. izd., CCXL, Beograd: SANU, 1955. Foretič, Vinko: Povijest Dubrovnika do 1808. II. deo, Zagreb, 1980. Gestrin, Ferdo: Slovanske migracije v Italijo. Ljubljana: Slovenska Matica, 1998. Gradivo zp Zgodovino Ljubljane v srednjem veku. VIII. Zvezek. Register Krtštofove bratovščine v Ljubljani 1489-1518, Ljubljana: Mestni arhiv ljubljanski, 1963. Handžič, Adem: Tu^la i njena okolina u XVI, vjeku. Sarajevo, 1975. Jireček, Konstantin: Varnost Dubrovnika u Irgo-vačkojpovijesti srednjeg veka. Dubrovnik, 1915. Kovačevič-Kojič, Desanka: Gradska naselja sred-njovjekovne bosanske države. Sarajevo, 1978. Lučič, Josip: O na j s tanje m hrvatskem nazivu Zagreba (Uz jedan zapis iz dubrovačkog arhiva). Anali Zavoda povijesne zpanosti istražjvačkog centra JAZU u Dubrovniku, sv. XVII, Dubrovnik, 1979. Macan, 'IVpimir: DubrovaČki trabanti u XVI stolječu. Anah Historijskog instituta u Dubrovniku, knj. VTn-IX, Dubrovnik, 1962, str. 301. Mahnken, Irmgard: DubrovaČki patriciat u XIV veku. Pos. izd., Beograd: SANU, 1960. Mijuškovic-Kalič, Jovanka: Dodjelivanje dubrovačkog gradanstva u srednjem veku. Glas SANU, CCXLVI, knj. 9, Beograd: SANU, 1961, str. 79140. Roller, Dragan: DubrovaČki zanati. u XV i XVI stolječu. Zagreb, 1951. Slovenski pravopis. Ljubljana: ZRC SAZU, 2001. Surmin, Duro; Hrvatski spomenici. I, MH—jSM, sv. VI, Zagreb, 1898. Voje, Tgnacij: Gospodarske povezave med Dubrovnikom in Sen jem v 15, stoletju. Raukarov zbornik, Zagreb, 2005, str. 347-360. ISTI: Najemniki — trabanti dubrovniške republike v arhivu Republike Slovenije. Arhivi 25 (2002), št. 2, str. 19-22. ISTI: Slovenci pod pritiskom turškega nasilja. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1996. Zusammenfassung FRAGMENTE ÜBER DIE ERWÄHNUNG VON ZAGREB UND KROATIEN IN DEN DUBROVNIKER ARCHIVALIEN Der Zweck der Untersuchung ist es, auf der Grundlage der Archivalien des Archivs von Dubrovnik, vor allem der einzigartigen Serie Debita notariae, die wirtschaftlichen Verbindungen zwischen den kroatischen Ländern und der Republik Dubrovnik im Mittelalter festzustellen. Schon im Jahr 1320 wird der kroatische Namen Zagreb (Sagreb) erstmals erwähnt. Senj stellte im 15. Jahrhundert die Verbindung auf dem Landweg zwischen der Republik Dubrovnik und Ungarn über Zagreb dar. In dieser Richtung trieben die Handelsgesellschaften ihre Geschäfte. In den Verträgen wird die Handelsware häufig genannt. In einem der Verträge wird als Partner beim Geschäftsverkehr mit den Dubrovniker Partnern in Venedig ein gewisser Peter aus Zagreb erwähnt. Im Zusammenhang mit der Regelung des Nachlasses eines Bürgers von Dubrovnik wird kl Srebrenica das kroatische Konsulat genannt. Dubrovniker Kaufleute vermittelten auch beim Loskauf gefangener Türken in Kroatien und kroatischer Einwohner aus türkischer Gefangenschaft. In dem Beitrag wird auch die Frage der Bezeichnung hungarus aufgeworfen. Aus den meisten Angaben (Familiennamen, Berui) ist zu ersehen, dass es sich hierbei um eine staatsrechtliche Bezeichnung handelte und sich dahinter die Kroaten verbergen. Unter den Söldlingen oder trabanti befanden sich im 16. Jahrhundert meist Kroaten. Die Vorstellung von der wirtschaftlichen Verbindungen zwischen der Republik Dubrovnik und den kroatischen Ländern bzw. kroatischen Kaufleuten ist zwar etwas vage, doch würde eine systematische Untersuchung der Dubrovniker Archivalien ein vollständigeres Bild liefern- Die Probleme werden angedeutet. 128 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Gradnja mpenjafo na ljubljanski grad leta 2006 (joto Tatjana Rodosek) Arhivi 30 (2007) št. 2, su. 129-14B Iz arhivskih fondov m zbirk 129 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 061 .231:623.42(497.5Split)nl 582/1788" 061,231:623.42(497.4Koper)"l 579" Prejeto: 31. 7. 2007 •i Mariegola splitske bratovščine sv. Barbare in poročila beneških funkcionarjev o delovanju koprske bratovščine sv. Barbare IZVLEČEK Beneška republika je Že pred 13. stoletjem, ko se je dokončno ustalila v Istri, skušala politično in gospodarsko vplivati na nekatera v^hodnojadranska mesta. Zaradi neposredne bližine Benetk je bil vpliv na istrska mesta bolj izrazit, z geografsko oddaljenostjo od centra pa so se razlike, zlasti v zakonodaji, večale (npr. Dubrovniku se je uspeh rešiti beneškega pritiska). Kasneje je republika zaradi turškega osvajanja v Jonskem in Egejskem motju in s tem izgube ozemelja povečala svoj vpliv tudi v Dalmaciji (območje Zadra, predvsem pa Splita), kjer je ustanovila t. i. splitsko skalo. Vpliv Benetk je bilo moč Čutiti na vseh območjih gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja, kaže pa se tudi v delovanju bratovščin. Ker po do sedaj znanih podatkih ni ohranjenega statuta nobene značilno cehovsko organizirane koprske bratovščine, sta pa bili v Splitu m Kopni v istem obdobju stanovsko organizirani bratovščini lopničarjev sv. Barbare, je bil za vzporednico vzet statut splitske bratovščine. Nekatera določila v njem zapisanih terminadj se nanašajo na celotno beneško ozemlje, zato njen statut nima le lokalnega pomena, temveč ga je moč uporabiti tudi za razumevanje delovanja bratovščine na koprskem območju. Statut je še toliko pomembnejši, ker (za zdaj) ni znan statut istoimenske koprske bratovščine. Bratovščina, kije sicer izpričana v nekaterih ohranjenih dokumentih, je glede na položaj Kopra v beneški upravi (center Beneške Istre) morala imeti velik pomen, nezpnemarljivo pa je tudi razmeroma veliko Število koprskih topničarjev (od 100 do celo 250), kijih v svojih poročilih senatu omenjajo vsakokratni koprski podestati m kapitani. KLJUČNE BESEDE: bratovščina sv. Barbare, Split, Koper ABSTRACT THE STATUTE (MARIEGOLA) OE THE FRATERNITY OF ST. BARBARA IN SPLIT AND REPORTS OF VENICE OFFICIALS ON THE ACTIVITIES OF THE FRATERNITY OF ST. BARBARA IN KOPER The Venetian Republic had begun to exercise its political and economic influence over some of the eastern Adriatic towns even before it firmly established itself in I stria in the 13'h century. Istria was heavily influenced due to the geographical proximity of Venice, but differences, particularly as far as legislation was concerned, became more apparent as the geographical distance from the center increased (Dubrovnik, jor example, managed to break free from the power of Venice). Turkish expansion in the Ionic and the ylegean Sea caused the Venetians to lose some of their territories and respectively strengthen their influence in Dalmatia (the territories ofZadar, and Split in particular) where they founded the so-called Split port (splitska skala). The influence of Vmice was present in all areas of economic, cultural and social life, and could be traced in the activities of fraternities as well. As far as we known so far; no statute of a typically guild oriented fraternity in Koper has been preserved to this day. However, since there were similarly organized fraternities of bombardiers (bomhardien) of St. Barl?ara active in Split and Koper at about the same time, the author took the statute of the Split fraternity for the needed parallel. Some of the statute's decrees (terminazjoni) were applied to the entire Venetian territory, thus being not only of local importance but also a stable ground forfurther understanding of the Koperfraternity activities. The statute of the fraternity of St. Barbara in Split is given 130 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Zdenka Bonin: Mariegala splitske bratovščine sv. Barbare iti poročila beneških funkcionarjev ..., str. 129-148 additional importance by the fact that no such statute of the homonymous fraternity in Koper has so far been discovered. Considering the position that Koper enjoyed in the Venetian administration as the center of the Venetian ¡stria, the fraternity of St. Barbara in Koper, of which there is evidence in some of the documents preserved, had to be of great importance, particularly as there was a considerable number of bombardiers invoked in it (from 100 to 250) whom the chiefs (podestà) and captains in Koper regularly mentioned in their reports to the Venetian senate. KEY WORDS: Fraternity of St. Barbara, Split, Koper Kratek oris zgodovine Splita v 15. in 16. stoletju Vsaj od sredine 15. stoletja je na področju vzhodne jadranske obale moč slediti prizadevanjem beneške države za čim večjo prevlado nad Jadranom ter čedalje večje napredovanje turške države proti deželam zahodnega Balkanskega polotoka in Podonavju. Split, ki se je kot svobodna komuna oblikoval že v 13. in 14, stoletju,' je v tem obdobju pravno formalno priznaval nadoblast madžarsko-hrvaškega kralja, vendar je bilo med njim in Benečani čutiti boj za oblast nad celotnim področjem. Benečani so področje Splita (in Trogira) dokončno zasedli leta 14202 in komuni počasi zmanjševali samostojnost.3 Beneška oblast se je odražala tudi na gospodarskem področju, saj so prepovedali uvoz blaga (tekstil), ki ni bilo pripeljano iz Benetk, trgovanje z železom in kožami, kljub določilom splitskega statuta, ki je preprečeval uvoz vina, so sprostili trgovino z njun (in s tem ogrozili prodajo domačega vina), onemogočili so nekoč svobodno trgovinsko menjavo med dalmatinskimi mesti, mo-nopohzirali proizvodnjo soli in prepovedali kupo- Komuna je imela svoj statut (1312), zastavo in grb, voljeni veliki svet, vojaško posadko, kovala je svoj denar in samostojno sklepala trgovske pogodbe z drugimi komunami. Beneška republika se je že ob osvojitvi Splita zavedala, da samo mesto brez osvojenega področja K lisa in Omišalja, ki ga je imd v rokah cetinski knez Ivaniš Nelipič nima tako velikega gospodarskega pomena, kot bi ga imelo celotno ozemlje, zato si je prizadevala (tako na diplomatskem kot titdi vojaškem področju) za njegovo osvojitev. Kljub šte vilnim polidčnim aktivnostim in medsebojnimi dogovori Benečanov z vsakokratnim hrvaškim banom ter med Benečani in bodisi bosanskim ali madžarskim kraljem, pa do zasedbe Klisa še do vdora Torkov v Bosno leta 1463 ni prišlo (Novak, G.: Pomjest Sphta, str. 1-23). Po prihodu Splita pod beneško oblast se je spremenil rudi notranje politični poloiaj v komuni. Veliki svet so sestavljali vsi moški člani plemiških družin starejši od 18 let, Mali svet izvoljeni člani Velikega sveta, kneza pa je vsako drugo leto pošiljal beneški senat. Splitski statut iz leta 1312 je sicer ostal v veljavi do konca beneške oblasti, vendar so mu Benečani s stalnimi spremembami omejili pomen. Do prihoda Benečanov so splitski svečeniki in meščani sami izbirali nadškofa, kasneje pa ga je po priporočilu Benetk postavljal papež. vanje tujih manjših ladij4 in tudi trgovanje (pod kaznijo 200 dukatov je bilo prepovedano tako potovanje kot tudi pošiljanje svojega trgovskega blaga s tujimi ladjami). Po turški osvojitvi Bosne leta 1463 so ti poštah stalna nevarnost sosednji Dalmaciji. Ko so leta 1471 osvojili PoČitelj v dolini Neretve (kasneje pa še področje med Celino in Neretvo razen makar-skega primorja) in leta 1493 porazih hrvaško plemstvo na Krbavskcm polju (ban Emerik Derenčin), so turške čete pospešeno vdirale proti zahodu m jugu, V t. i. beneško-turški vojni (1499—1502) so slednji osvojili Makarsko in se neposredno pojavljali pred splitskim obzidjem. Ker so turške posadke kljub sklenjenemu premirju leta 1502 vdirale in ropale po beneškem ozemlju, so na severnem delu Splita (predel Pistura) zgradili novo obzidje. Že leta 1507 in 1508 so Split ogrožali novi turški napadi, ki so se še siloviteje nadaljevali leta 1510 in 1511. V boju proti Turkom so se na splitski strani med druguni izkazali humanist Marko Marulič5 (14501524), Tomo NigeK1 in splitski nadškof Bernardin Zane, ki je na sinodi v Lateranu leta 1513 poročal o turški nevarnosti.7 Beneška vlada ni uspela odbiti turških napadov, prav tako pa se tudi ni posebno vznemirjala zaradi obmejnih incidentov (meja sjilitskega teritorija proti Turkom je Lnla le nekaj kilometrov od mesta). Do dodatnih zapletov v samem Splitu in drugih dalmatinskih beneških mestih (boji med meščani in plemiči v Splitu, na Hvaru in v drugim mestih pod beneško oblastjo) je prišlo po zapori Velikega sveta,s ki so dosegli višek 4 S kaznijo 1000 dukatov je bilo prepovedano kupo vanje manjših ladij s lonazo pod 1000 sodov (Novak, G.: Povijat Splita, str. 33), torej okoli 800 t. 5 Pesnik in filozof, ki je desetletje pozival Splitčane in cel krščanski svet na boj proti Turkom, je pisal celo papežu Iladrijanu IV. V pismu ga je pozval, naj združi vse krščanske vladarje na boj proti Turkom (Novak, G.: Povijest Splita, str. 53-54). 6 Tedanji trogirski škof se je zlasti izkazal pri posredovanju papeške pomoči (v denarju, hrani in smodniku) leta 1524 obleganemu Klisu. 7 Novak, G.: Pomjest Splita, str. 2-1-45. K Leta 1470 je bilo članstvo omogočeno le tistim, ki so lahko dokazali, da so bili že nekaj generacij plemiči. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Zdenka Botan: Mariegota splitske bratovščine sv. Barbare in poročila beneških funkcionarjev ..., str. 129-148 131 Plan Splita (Lavallk, j: Voyage Pittoresque et historique de L'Istria et de la Dalmatie, s.p., Tav. 32). med led 1512 m 1514. Po prevzemu prestola sultana Sulejmana II. (1520—1526), zavzetju Beograda leta 1521 in obleganju Dunaja, so se Turki ponovno usmerili v Dalmacijo. Leta 1522 so zasedli Knin, leta 1524 pa so začeli oblegati Klis, ki je bil zadnja ključna postojanka za obrambo Dalmacije. Ob pomoči papeža (denar, hrana in strelivo) tet Uskokov so turški napad odbili in Klis je (skupaj s skoraj celotnim ozemljem do Solina) prišel v turške roke šele leta 1537. Zaradi beneške gospodarske politike, ki je povzročala upad splitske trgovine, stalne turške nevarnosti, kuge (npr. leta 1527 naj bi v epidemiji umrlo okoli 6.000 ljudi), upadanja kmetijstva zaradi vremenskih razmer (ker naj bi se posušile oljke in smokve, je mesto izgubilo glavni vir dohodkov), je celotno področje zašlo v krizo. Leta 1533 je splitski teritorij v dolžino meril okoli 15 milj, v širino pa od 3 do 5 milj. Ce je Split še konec 15. stoletja imel okoli 10.000 prebivalcev, se je njihovo število leta 1553 zmanjšalo na 3.833. V času premirja (med Benečani in Turki) pa je mesto prav zaradi bližine turške meje živelo od posredniške trgovine. Turški podložniki so v mesto dovažali žito, meso in drugo blago, ki so ga meščani izvažali na Brač, Hvar, Korčulo in celo v Benetke. V času ciprske vojne (1571-1573) so Turki ponovno ogrožali Split, vendar so Splitčani odbili napad.9 Po koncu vojne se je vsaj od leta 1578 dalje začela trgovina med Benetkami in turško državo ži-vahneje razvijati- Jud Daniel Rodrigez je beneški vladi predlagal naj Split postane center trgovine s turškimi deželami. V ta namen so začeli leta 1581 v Splitu graditi carinarnico in lazaret, ki pa zaradi nasprotovanja Rodrigez o vih nasprotnikov (zlasti meščanov) nista bila zgrajena. Tudi "splitska ska-ia"w je naletela na nasprotovanje tako meščanov,1! kot tudi sosednjih turških uradnikov (npr. neret-Ijanskega emina, saj bi z dvigom Splita propadlo njegovo pretovorišče na Neretvi), Splitska skala, ki je bila zgrajena Šele deset let kasneje (1592), je postala pomembno posredniško središče med morjem (Benetke) in kopnim (trgovci so prihajali iz celotnega turškega cesarstva, pa celo iz Perzije in 9 Novak, G.: Poiijest Splita, str. 64-75. Luka, pretovorišče. 11 Splitski meščani niso imeli dovolj denarja (in tudi ne znanja), da bi se z Benečani, Judi in Turki lahko enakopravno vključili v posredniško trgovino, zato so izgradnji skoti tudi zavzeto nasprotovali. 132 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Zdenka Bonin: Mariegala splitske bratovščine sv. Barbare iti poročila beneških funkcionarjev ..., str. 129-148 Veduta Splita % mestnim obzidjem in la%aretom (Lavallee, J: Voyage Pittoresque et historique de Ulstria et de la Dalmatie, s.p., Tap, 34). indije). Istega leta je bila v mestu poleg lazareta12 ustanovljena tudi prva banka. Turška meja, ki je bila le dve milji oddaljena od SpUta, je bila vseskozi nemirna. Kljub miru izven mestnega obzidja ni bil varen nihče, saj so turški sand^aki svojim podanikom dopuščali ropanje po beneškem teritoriju. Mesto je bilo slabo utrjeno, maloštevilna vojska pa tudi ni razpolagala s topništvom. Leta 3 586 naj bi v mestu bih le dve četi peŠakov (italijanska z 38 vojaki in poljiška s 24 vojaki), tri čete konjenikov (dve albanski in ena hrvaška s skupno 30 konjeniki) in en sam (poklicni) topničar. Mesto je z zaledjem imelo 3.500 ljudi, od tega jih je bilo 800 sposobnih za nošenje orožja. Na področju splitske Kaštele je bilo še 600 ljudi (150 sposobnih za orožje), na Šolu in Ciovu pa 900 (200 sposobnih za orožje). Kljub relativno velikemu številu za orožje sposobnih mož, je bila dejanska moč '2 Leta 1597 je bil zgrajen nov lazaret. Na prvem nadstropju je unel 24 prostranih sob, prav toliko prostorov pa je bilo v pritličju name njenih skladiščem. V sklopu stavbe je bila tudi konjušnica in prostrane sobe za trgovce in njihovo robo (Novak, G.: Povijest Splita. str. 138). 13 Novak, G.: Ponijest Splita, str. 79-87. "vojske" majhna, saj so bili oboroženi le s kopji in ročnim orožjem ter nedisciplinirani. Splitski knez je beneški vladi predlagal, naj iz njih ustanovi četo (černido) strelcev (arlubugieri), do česar pa ni prišlo. Leta 1594 je bilo v mestu le 500 sabelj in 20 pušk.'4 Splitčani so s pomočjo Uskokov in Poljičanov leta 1596 za krajši čas zavzeli Klis, ki pa je še istega leta prišel pod Turke. V takšnem političnem ozračju je bila ustanovljena splitska bratovščina topniČarjev. Številne bratovščine (na začetku 16. stoletja naj bi jih v mestu delovalo 18) so v mestu imele pomembno vlogo. Statut splitske bratovščine topniČarjev sv. Barbare 1582—1788 Statut bratovščine topniČarjev sv. Barbare hranijo v Državnem arhivu v Zadru (v nadaljevanju DAZD) pod signaturo 120/a.15 j e zbirka prepisov listin o ustanovitvi omenjene bratovščine ter pravil, uredb in poročil o njenem delovanju, ki so nastale 14 Novak,«.: Povtjcst Splita, str. 98-99. 15 DAZD 335, BratovŠtine u Dalmaciji 1406-1866, serija 26, a.e. 120/a, Split, Scuola de'Bombardieri 1582-1788. ARHIVI 30 (2007), št. 2_Iz arhivskih fondov in zbirk_ 133 Zdenka Bonin: Maritgpk spi trske bratovščine sv. Barbare in poročila beneških funkcionarjev..., str. 129-148 od njene ustanovitve leta 1582 do leta 1788. Prepisi listin so zbrani v kodeksu. Kodikološki opis statuta bratovščine topni-Č a rje v Statut bratovščine sv. Barbare je torej perga-mentna rokopisna knjiga, ki je vezana v usnje z dvemi kovinskimi (srebrnimi) lepo okrašenimi zapirali. Velikost kodeksa je 20,5 x 28 cm, lis d knjižnega bloka pa merijo 20 x 26,6 cm. Knjižni blok sestavlja 7 pergamentnih snopičev s po tremi oz. štirimi enkrat prepognjenimi listi (bifoliji)^1 ki so na liniji prepogiba med seboj povezani (sešiti) s sukancem. Pergamentni blok od usnjene platnice ločita dva papirnata lista.Prvi trije listi (foliji) so originalno nepaginirani (prvi je nepopisan, druga dva sta poslikana), od 4 folija dalje pa je knjiga originalno paginirana, pri čemer paginiranjc začenja s številko ena. Popisanih je le prvih 35 listov (35v'9 je nepopisan), popisani so še listi 36v, 37v in r,20 ter 57r, kjer je indeks. Nepopisani listi so torej od folija 38 do 56 in nato od 58 do 61, nato za vezavo sledita Še 2 nepopisana papirnata lista in Lrda platnica. Kodeks krasita dve ilutninaciji. Prva prikazuje beneškega leva z odprto knjigo in napisom Pax tibi Marce evangahsta mevs, druga pa sv. Barbaro, zaščit-nico topničarjev. Miniatura svete Barbare, %aščitnice bratovščine topničarjev (DAZD, 120/a). 17 En bifolij ima 4 strani, torej imajo pergamentni snopiči 6 oz. 8 strani. Spojna lista, ki pergamentni knjižni blok povezujeta s platnicami. 'iJ Verso (zadaj, hrbtna stran). 20 Rti to (prva stran). Kljub različnim pojmovanjem ter razlagani pojma kodeks v svetovni bibliografski in arhivski terminologiji, v zadnjem času prevladuje razumevanje kodikologije kot vede o rokopisni knjigi. Medtem ko Marilena Maniaci pojmuje kodeks kot "knjigo, sestavljeno iz snopičev (zvežčičev) enkrat prepognjenih listov, ki so med seboj sešiti" (Maniaci M.: Arcbeotogia det monoserito, str. 72), pa Jakov Stipišič navaja, da je kodeks rokopisna knjiga, ki je po strukturi in obliki predhodnica tiskane knjige (Stipišič, J.: Pomorite po-vijesne ^nanosti H teoriji i praksi, 22), Tudi v slovenski terminologiji ločimo kodekse ui knjige, pri čemer pojem kodeks uporabljamo za rokopisne knjige (Zapis in podoba, str. 29). Podoba beneškega leva ^ odprto knjigo i^ statuta bratovščine sv. Barbare (DAZD 335, 120/a). 134 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Zdenka Bonin: Mariegala splitske bratovščine sv. Barbare iti poročila beneških funkcionarjev ..., str. 129-148 Prepisovalci in zapisovalci kodeksa V kodeksu je moč zaslediti več pisav. Prvi del knjige do folija 21v je napisal Bortolo Gelmini, javni splitski pisar21 (DAZD, 120/a, str. 1—22v in 57). Poleg njega so v kodeks zapisovali še pisarji Pictro Fallice, Demetno Tano (str. 22), Antonio Fontana (str. 22v), arhivist Domenico Carazia (str. 23-25, omenjeni prepis je podpisal in pečatil splitski javni notar Vincenzo Michiuzzi), Francesco Piccoli, splitski sodni pisar (str. 25v—29v), tajniki Marco Antonio de Busenello (str. 29v—31r), Cri-stoforo Paulini (31r-34v), Francesco Falier in Joannes Caffuro (str. 37), Zrcalo, pisava, jezik in okras kodeksa Za kodekse je od pozne antike do poznega srednjega veka veljalo pravilo, da je besedilo knjižnega bloka pisano na urejenem zrcalu, torej s čimbolj enakim številom vrst na vseh folijih, z enakim medvrsučnim razmikom in ustaljeno širino robov. To v veliki meri velja tudi za prvi del kodeksa (do folija 21 v), ki ga |e zapisal pisar Bortolo Gelmini. V tem delu statuta je moč zaslediti slepo zrcalo, in sicer: ob obeh pokončnih robovih so vidne sledi pikiranja, v vodoravni smeri pa vglobljene črte. Strani unajo po 28 medvrstičnili prostorov, ki jih je pisar na veliki večini strani skrbno popisal z besedilom. Medvrstične razmike je le izjemoma povečal in še to le v delu intitulacije in zaključnega protokola, kjer je navadno med spodnjim oz. zgornjim delom teksta (glavnega besedila) spuščena prazna vrstica, kar da kodeksu sveča ne j ši videz. Oba dva omenjena dela posameznih prepisanih dokumentov sta izpisana z odtenki rdeče barve, pri čemer svečanejši videz dajejo še Z majuskulnimi črkami izpisana imena izstaviteljev (navadno generalnih providurjev). Praviloma so z drugačno barvo (pojavljajo se npr. odtenki rdeče, modre, zelene, rumene, vijoličaste, oranžne barve) izpisane tudi skoraj vse velike začetnice besed znotraj teksta, ki je pisan s črno tinto. Da gre za prepise dokumentov opozarjajo tudi kratice L.S.S.M. (Locus signi Sancti Marci), s katerimi je označeno mesto pečata. V-S-ÍArilonio Cívxt. ]Vovr Gente >' (ifoanni\ \*$ri t-antje-JT NOT. GLO; HAT'i A CjFVDVLANI ^x la- Serón: ReurcL • ' «wjV'fWio rlrj pLtDDOi.O ™ Veren prepis je naredil na osnovi stare bratovščin ske-marifgoie sv. Barbare in originalnih terminacij (ki se nanašajo na omenjeno bratovščino; DAZD 335, 120/a, str. 22 v). Morda sta njegovi tudi iluminaciji na začetku kodeksa. Na prepisu označeno mesto pečata in ^ majuskulnimi črkami izpisana invokacija novega dokumenta (DAZD 335, 120/a, str. 9v). V drugem delu statuta, ki so ga pisali drugi pisarji, se povsod pojavlja mokro zrcalo (črte so izrisane s tinto), pri čemer je zrcalo ponekod povsem izdelano, drugod pa le delno (npr. iznsani sta pokončni črti, ki določata oba robova). Od pisarja do pisarja se razlikujejo tudi medvrstične razdalje (včasih so manjše, drugič večje). V tem delu kodeksa so ohranjeni tudi nekateri voščeni pečati, pn prepisih dokumentov pa je (poleg zapisa kopija) navadno naveden urad, kjer hranijo originalni dokument. Statut je skoraj v celoti pisan v italijanščini (v lokalnem, beneškem narečju), mestoma pa se pojavlja tudi latinščina. Ker je bil kodeks pisan v relativno kratkem časovnem obdobju (med letoma 1741 in 1788) se pisave med seboj razlikujejo le zaradi različnih "rok" pisanja, kot tip pisave pa se pojavlja kurzivna cancilleresca. Besedilo je večinoma pisano celostransko. V prvem delu so ponekod nekoliko v desno zamaknjene začetne vrstice odstavkov, v drugem delu pa so odvisno od pisarja včasih v levo zamaknjene bodisi inicialke, lahko pa tudi deli ali cele začetne besede poglavja. Delitev besede je praviloma na koncu deljene besede naznačena z enačajem (ponekod tudi s črtico, pomišljajcm) v isti vrstici. Raba velikih začetnic je v skladu z ustaljeno rabo tedanjega časa. Poleg običajne rabe (osebna in krajevna imena, začetki stavkov) so z veliko začetnico pisani tudi plemiški naslovi, uradne funkcije, imena magistratur, vljudnostne intitulacije, sedeži oblasti in podobno. Vsebina statuta bratovščine topničarjev Knjiga bratovščine topničarjev začenja s termi-nacijo Gierolima Contarinija iz leta 1582 o ustanovitvi bratovščine. Gierolimo Con tari ni, generalni p ru vi dur za ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Zdenka Botan: Mariegota splitske bratovščine sv. Barbare in poročila beneških funkcionarjev ..., str. 129-148 135 Dalmacijo, jc ob obisku Splita 4. 2. 1582 ugotovil, da se v mestu nahajata le 2 topničarja (doi soli bonbardien) pa čeprav bi mesto zaradi bližine Turkov (a n o ti data d'ogni banda di Turchi) potrebovalo močno obrambo. Providur poudarja, da bi morali na teritoriju vzpostaviti sistem utrdb s topništvom, ki bi branilo celotno območje. Splitskemu knezu kapitanu (Conte Capitaneo di Spalato) Niccoloju Cor-rerju jc naročil, naj v mestu ustanovi bratovščino topničarjev (... una Scuola de'Bombardieri in questa Cittd tako kot je v vsakem izmed mest v provinci, s po 15 ali 20 člani (Scolari), ki bi jih lahko uporabljali (za obrambo) tako na kopnem kot na morju (servisa ... o in Terra, o in Mare...). V bratovščini naj bo vpisanih do 20 poklicnih topničarjev (una Scuola di hombardieri, nella quale siano descritti fino numero vinti Scolari della Citta Artesani). Grof kapitan naj v ta namen izda odloke, ki se mu zdijo primerni. Letno lahko porabi 6 dukatov iz mestne blagajne (Denari delta Fiscal di questa Cittd) za nakup smodnika (po/vere), ki ga bo rabil za urjenje topničarjev in za tekmovanja (turnirje; palio) ter naj določi poveljnika (capo). Glede na izkušnje Camila di Cavalierija, enega izmed obeh topničarjev, naj ta poveljuje omenjeni bratovščini.22 Na osnovi Contarinijeve terminacije je Niccolo Correr, splitski knez kapitan že 6. 2. 1582 izdal odlok o ustanovitvi bratovščine, ki naj ima vpisanih 20 članov (vinti Artesam d'essa Cittd) ter prve člene nekakšnega (bra tovš čin s k ega) statuta (capitoli della Scuola), in sicer: vsi, ki se bodo vpisali v bratovščino, se morajo stalno uriti in izpopolnjevati v topničarskih veščinah (neIF arte di bombardiero) pod poveljstvom m. Camila (njihovega prvega poveljnika) in njegovih naslednikov.2-' V eni izmed mestnih cerkva24 naj postavijo oltar, ki bo posvečen bogu in sv. Barbari (člen 2). Knez kapitan naj vsako leto na stroške mestne blagajne organizira 4 tekmovanja (Moschetto di %ogo o altro come parera a sua Mag. Quatro pe%%i, overt) Palji), in sicer: za božič, veliko noč, za dan sv. Marka25 in sv. Lovrenca2fl vsakokrat v vrednosti 1 cekina ali 2 tekmovanji, prvo v vrednosti 5 lir in 4 solidov ter drugo v vrednosti 4 lir in 2 solidov (člen 3), Knez kapitan naj da topničarjem (brez njihovih stroškov) dovolj smodnika tudi za urjenje pred tekmovanji (člen 4). 22 DAZD 335, 120/a, str. 1. 23 DAZD 335,120/a, člen 1; v nadaljevanju člen 1. 24 bratovščina jc imela svoj oltar v cerkvi sv. Barbare na trgu sv, Dujma (Novak, Ci.: Povijest Splita, str. 372), 25 25. april. 26 10. avgust. L tulo in cfiJf'AItKurui, ,'*. d impart»Ja. ptr V /jlitsf? Sief : CTerolujJwE Contaöni J Vo r f (j erite, 111 UWruaz lJ^^'. mt" a^psur P jpnuojaeicEoe; ji ^ ' e iMgn------ omwoteuii; ? (liiiß, e ctefijv b o\xa >ah ta-l'Arkaia. essa, SVk-, tuifU. atdpite jc/iur kri^i vltrti Atkwwri cl'essa- ; i txk i on ü t*fti tA™yifttS>Jni j-ud 'k ^ '"rtifo S t ah t/Jppft,i,iei J' r tr fi \ in ¡m fcl «m tnc^faii o/> iiii^v« j" rrna tif ttf, nl-jm, asJi(,x 2w ¡SomAMr <:, f : J t ilt r, j 3 ¡j,^ X A» ii.i ■■■ jf ufij . , , '{,<■< 1 }ff\ '"«J ti ¡scofirt.f' ,At .V I'- -—1' - .-i ji m«* frfak j». fx fofa n/nu-m^tme ir^ t *> M tlfi ^38 :z:r * -.....* mS? **«*tL ...... :; hs m ^ B m • n ■ trti •'rji it/i ii&dit & M fr-^fcj»s V , d. f»»*' Of^iJt I. Omenjeno terminacijo je v splitsko mariegolo 29 10. 1768 prepisal Francesco Piccoli, splitski pretorski pisar (str. 29 v). Prepis terminacije, ki je bik izdatni bratovščino top-ničantv v Bassanii in je veljala celotno beneško ozemlje (DAZD 335, 120/a, str. 25v). chiel, Barbaro Vincenzo Morozini in Bortolo Di-edo, napisal pa jo je pisar Marco Antonio Busenello in je prav tako veljala za vse bratovščine top ni -carjev na celotnem beneškem ozemlju. Urejala je napredovanje oficirjev in upokojitve topničarjev. Terminacija opozarja na slabo vodene evidence in na osnovi terminacije iz 20. 7. 1648 določa za vsako napredovanje nujnost pisnega potrdila o tem. Dokument o napredovanju je moral podpisati knez kapetan, obvezno pa ga je bilo hraniti med bra-tovščinskimi dokumend, sicer je bila zagrožena kazen 25 dukatov, napredovanje pa je bilo neveljavno. Enak postopek je bil potreben tudi ob upokojitvi, s tem da je dokument moral podpisan provi-dur magistrata za artilerijo (str. 29v—31). 14. 7. 1780 je Alvise Foscari, generalni providur za Dalmacijo in Albanijo v Zadru izdal dokument v katerem je ugotovil, da so topničarji v zadnjem obdobju opustili streljanje v tarčo in s tem kršili statut svoje bratovščine. Poudaril je, da je potrebno vzpostaviti red in se držati določil statuta (str. 31—3lv). Na osnovi prošnje, ki so jo prokuratorji bratovščine naslovih na Magistrat za topništvo, v kateri so ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Zdenka Botan: Mariegota splitske bratovščine sv. Barbare in poročila beneških funkcionarjev ..., str. 129-148 141 opozorili na kršitev 3. člena bratovšČinskega statuta sprejetega 16. 8. 1769 in potrjenega s strani kneza kapitana 23. 8. 1769 (v katerem je bilo predpisano, da del nagrad pri strelskem tekmovanju pride v bra-tovščinsko blagajno), sta 10. 4. 1780 providurja Ga-leazo Dondi in Renier Z en napisala dokument, v katerem ugotavljata vrsto nepravilnosti. Ker v zadnjem obdobju niso izvajali streljani, so bili topničarji slabo izurjeni, bratovščina pa ni dobivala predpisanega denarja. Zahtevala sta, naj ponovno uvedejo potrjeno knjigo (tibrv bo/Zato) v kateri naj bodo zabeležena vsa streljanja ter člani bratovščine, ki bodo streljali. Na rob (ob imenu strelcev) naj zabeležijo zmagovalca. Streljanja mora podpisali glavni povelj ni k, prokoraturji m poveljnik bratovščine (capo della S cm ta). Ugotovila sta, da je glavni poveljnik Al vise Triali kršil predpise in da je 21. 9. 1778 sprejel denar za delo, ki ga ni opravil. Ker je še vedno ostal dolžnik, naj delo opravi, sicer ga bodo poklicali v Benetke na odgovornost Originalno pismo je bilo (po navedbi pisarja) ohranjeno v arhivu kneza kapitana Pietra Zuannea Semitecola (str. 31 v—32v). Paulo Boldu, glavni providur za Dalmacijo m Albanijo se je z dopisom iz Zadra 26. 10. 1781 zahvalil knezu kapitanu, ker je 13. 11. 1780 uredil spor med glavnim poveljnikom Alvisejem Tnalijem in prokuratorji bratovščine sv. Barbare (str. 33). Splitski knez Francesco Canili je 13. 11. 1780 v pnčo splitskih trgovcev Antonija Jochicha in Martina Baricha sprejel sklepe o boljšem delovanju bratovščine, s katerimi so se strinjali tudi glavni poveljnik Alvise Triali in prokuratorja bratovščine Anzolo Casanova in Antonio Galassi. Obvezno morajo izvajati tretji člen sklepa, ki je bil sprejet 16. 8. 1769 in potrjen 10. 5. 1780 s strani Magistrata za topništvo. Spoštovati morajo termtnacijo, ki je bila izdana 16. 2. 1736 s strani Magistrata za topništvo in potrjena 18. 7. 1737 v senatu glede izvajanja 10. in 11. člena, ki določajo kazni topničarjem in oficirjem, če so kršili določila. Sklenjeno je bilo, naj za izvrševanje kazni skrbi vrhovni poveljnik s prokuratorji, slednji pa morajo poskrbeti, da gre denar od vseh kazni v bratovščinsko blagajno. Začnejo naj z urjenjem streljanja s topništvom in puškami kot je to določeno v terminacijah, pri streljanju naj bosta prisotna tudi bratovščinski pisar, ki naj natančno zabeleži količino porabljenega streliva in eden izmed obeh prokuratorjev. Denar za strelska tekmovanja naj vzamejo iz davčne blagajne, vse nagrade, ki bodo izdane naj poleg glavnega poveljnika podpišeta tudi prokuratorja. V primeru smrti, upokojitvi ah drugega razloga za izpraznitev mesta kateregakoli topničarja, naj glavni poveljnik na njegovo mesto (po opravljenem preizkusu) postavi drugega. ki se mu zdi najprimernejši. Glavni poveljnik in oba prokuratorja so obljubili dosledno izvajanje sprejetih sklepov (str, 33—34v). ^ > * Iricf/GG ' '¡¿•rmiiLVc." CoiUamiA \\J--J j g ielk CapHcJj iteJlaKcuci)^ •uro, Ewviioc3?V ds,'Scu< Per ettf-B x£> servonc /ife, rn . al iHilfa Ji'*ttL±rLaz,:ne) prcpc^l+D L^am ic;vcno cssev p iicoiari ¿'senzion cA [Wi(! ^ ^ t iaaicni dfetai&rn^lte, SJJ Ksetttaio ^¿'^oLei .. ° Puiga* i&k oLa^olatL ^ Esezc^tsi d^bbnaf, Ui^cLci ^ & p i ,fe^ccLti ^ (intmn.vzien JiiViifV^ ¿¿ jfajf IV 1'edaiaf, ^'Cftuu^i,e,qc?nxom (soboti J! Karalo statuta bratovščine sv. Barbare Splita (DAZD 335, 120/a, str. 57). Knez kapitan in Francesco Falier, generalni providur za Dalmacijo in Albanijo sta 22, 11. 1783 izdala sklep, s katerim poleg BaUstta Doriga, ki je do tedaj skrbel za dostavo prepečenca članom bratovščine določijo še tri top ni čar je (scolari), in sicer: Antonia Doriga, Domenica Narcisa in Zuannea ColoneUa. Vsakemu topničarju je mesečno pripadalo po 30 hber prepečenca (str. 36). Koprska bratovščina topničarjev sv. Barbare Ustanovitev bratovščine Ko je veronski Škof Agostin Valier leta 1580 v duhu navodil tridentinskega koncila vizitiral koprsko škofijo, je bilo v Kopru 20, oziroma 21 bratovščin,34 v zalednih vaseh pa še 45.35 Večina jih je imela svoj statut. Izjema so bile ženske bratov- 34 Valier je 14. februarja v koprski stolni cerkvi ustanovil bratovščino krščanske ljubezni (DeinHe inslituil societatem S.tne Charitates ...) (I,avrič, A.: Vi^tanjsko porotito Agoshna Vatieija o koprski Škofiji ¡da 1579, str. 51). V treh bra tovsčinah so bile vključene sarno ženske. Lavrič, A.: Viijtaajskoporočilo Agostina Vatieija o koprski iko-jijiizleta 1579, Str. 131-135 in 195-196). 142 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Zdenka Bonin: Mariegala splitske bratovščine sv. Barbare iti poročila beneških funkcionarjev ..., str. 129-148 Prepis dveh dokumentov statuta koprske bratovščine sv. Barbare v dodatku koprskega statuta leta 1668 (STKP, str. 283). A Loyfius Mocenigo Der&ratia Dux Venctratum; Bratovščina Matere bo^je pri servitth, ki je bila nanovo ustanovljena, in Kri^anega v stolni cerkvi sploh nista imeli statuta, sv. Manje "del M verde" pa je imela nekaj malega statuta, vendar ga niso mogli videti, ker ga je imel pisar, ki je bil takrat v Benetkah (l^avrič. A.: Vi^itacijsko poročilo Agostina Valietja o koprski škofiji izleta 1579, str. 132-134). I.avrič, A.: Vi^jtacijsko poročilo Agostina Vatietja o koprski škofiji 1" leta 1579, str. 135. njena, sta pa v V. knjigi statuta iz leta 1668 iz do sedaj neznane bratovščinske mariegok objavljena dva zanimiva dokumenta, ki ju je prepisal notar Rizzardo Vida, ki je bil tedanji pisar bratovščine sv. Barbare. V prvem dokumentu je beneški doz Aloysius Mocenigo 19. 8. 1572 naročil koprskemu podestatu Andreju Justinianu, naj ustanovi bratovščino topničarjev, ki naj šteje do 100 članov. Na Svetu desetih je bilo rudi sprejeto, naj mu (podestatu) pošljejo dva manjša topova (duefakonetti), na katerih bi se člani bratovščine urili v streljanju. Sam lahko izbere sposobnega poveljnika, dobro izurjenim top-ničarjem, pa je bilo dovoljeno nošenje osebnega orožja.Drugi dokument je iz leta 1651. V času Kandijske vojne je Girolamo Bragadin, glavni in-kvizitor za Istro pregledal omenjeno koprsko bratovščino, ki jo je vodil Gasjiaro Albertini. Ocenil je, STKP, V. knjiga, str. 283. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Zdenka H on in: Marirgila splitske bratovščine sv. Harb.ire in poročila beneških funkcionarjev —, str. 129—148 143 Oltar svete Barbare v stolni cerkvi (Bonin, 2006). da so t op nič arj i dobro izurjeni ter poudaril, da mora vsak topničar po navodilih z 9. 8. 1569 in 28. 11. 1591 za dobro izurjenost vsako leto streljati 8 strelov s topom in vsako prvo nedeljo v mesecu po 4 strele s puško.19 Bratovščino v svojem opisu koprske škofije omenja tudi Naldini, ki navaja, naj bi člani bratovščine nosili kuto iz belega platna.4" Bratovščina je imela svoj oltar v koprski stolni cerkvi, kjer oltarna slika s podobo sv. Barbare krasi desno stransko ladjo. Vesti o bratovščini sv. Barbare v poročilih koprskih podcstatov in kapetanov Nekaj vesti o koprskih topničarjib je moč zaslediti v poročilih, ki so jih po opravljenem mandatu v Benetkah podali podestati in kapitani. Tako je podcstat Nicolo Bondumier v svojem poročilu leta 1579 omenil, da je dož ukazal, naj v Kopru 39 STKP, V. knjiga, str. 283-284. 4,1 Naldini, P,: Cerknem krajepis ali Opis mesta tn škofije Justmo- potiš, Ijiitisko Koper, str. 179. Oltarna slika sv. Barbare (Bonin, 2006). ustanovijo bratovščino topničarjev (tako, kot so jih ustanovili že v drugih mestih na Terra fermt), vendar do njene ustanovitve ni prišlo. Pravi pa, da so sicer bili v Koper že poslani manjši topovi (falconeti)4i in krogle za vaje.42 Alessandro Zorzi je nato leta 1581 poročal, da je v mestu zadovoljiva količina topništva in smodnika za katero skrbi poveljnik topničarjev Antonio Santorio.4i Prav tako je podcstat Alvise Morosini v poročilu iz 17. marca 1583 omenil, da je bila v Kopru nedavno ustanovljena bratovščina topničarjev44 in da je bil za poveljnika izvoljen Antonio Santorio, ki je hkrati skrbel tudi za orožje in nadziral celotne koprske soline. Ker na začetku niso preverili njegovega znanja, so bih topničarji slabo izurjeni, in ti so prosili, naj jim dajo boljšega poveljnika. Kapitan je v poročilu potrdil poveljnikovo nesposobnost in predlagal, naj nasta- 41 Njihove krogle so bile težke od 3 do 4 libre (I-o Zingarelli. str. 655). 42 A MSI VI, str, 84, 43 AMSI VI, str. 98. 44 Bratovščino naj bi ustanovil podestat Nicolô Donado (AMSi VII, str. 123), ki pa v svojem poročilu senatu o njeni ustanovitvi ni poročal 144 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Zdenka Bonin: Mariegala splitske bratovščine sv. Barbare iti poročila beneških funkcionarjev ..., str. 129-148 vijo novega. Ta bi (ker jc bilo veliko zanimanje za vpis med topničarje) lahko unl večje Število le-teh in zaradi neposredne bližine Pirana, Izole in Milj tudi topničarje v teh krajih. Prav tako je podestat predlagal, da bi bilo potrebno ločiti smodnik od ostalega orožja, ki so ga hranili (v zelo neurejenem prostoru) v armeriji na glavnem trgu.45 V posebnem dodatku k poročilu je poročal tudi o stanju v bratovščini topničarjev. K njemu so v imenu vseh članov bratovščine 2. januarja 1583 prišli bratov-ščinski gastald Vincenzo Carpatio, pisar Nada! Cantian, blagajnik (massaro) Nello Meliizzotto ter topničarji Bortolo Albanese, Filippo di Basti, Za-netto Albanese, Bortolo Callaffa, Elio Baldan, Ni-colo de Rizzo, Antonio Schienea, Zorzi Zambon in Andrea de Valtra. V pritožbi so navedli, da se v zadnjih 4 letih (od kar je bila bratovščina ustanovljena) niso "ničesar pametnega naučili". Prisotni so zatrdili, da jih poveljnik Santorio kljub njihovi dobri volji in mladosti ni izuril. Vpisanih je bilo le 42 topničarjev, čeprav bi jih lahko bilo čez 100, vendar so se kandidati zaradi nesposobnega poveljnika izogibali vpisu. Čeprav so ga prosili, naj jih nauči izdelati smodnik, tega ni naredil. Enkrat je sicer poizkusil, vendar ga niso uporabili in ne vedo, ali je bila zmes sploh učinkovita. Ko so enkrat mesečno streljali, poveljnik ni izstrelil niti enega strela, čeprav so ga prosili, naj po njihovem navodilu vsaj enkrat poizkusi. V prošnji zahtevajo, naj jim zagotovijo sposobnega poveljnika, sicer bodo izstopih iz bratovščine.4''1 Očitno pa se kljub pritožbi topničarjev in podestatovem poročilu o stanju v koprski bratovščini sv. Barbare ni nič spremenilo, saj |e junija 1584 podestat in kapitan Giacomo Lion navedel, da bratovščino, ki šteje 50 članov, vodi poveljnik Antonio Santorio. Večinoma so jo sestavljali revni mornarji, ki so služili na različnih ladjah, v mestu pa imajo tudi zadovoljivo količino orožja in smodnika. Po besedah poveljnika naj bi bih topničarji dobro izurjeni in bi jih Republika v primeru potrebe lahko uporabila na ladjah. Iz finančnega poročila za komunsko davčno blagajno je razvidno, da so za stroške vzdrževanja dveh topničarjev leta 1582 porabili 855 lir in 12 solidov, za stroške streljanja (palij) pa 248 lir.47 Prav tako je v poročilu prihodkov in stroškov davčne blagajne za leto 1584 zabeležen strošek dveh topničarjev (letno 132 du-katov) in topničarskegapalija (29 dukatov).48 45 AMSI VI, str. 390-391. AMSI VI, str. 396-398. 47 AMSI VI, str. 401M05. 4a AMSI VI, str. 398-399. Ob vrednosti 6 Ur in 4 solide za dukal so za stroške topničarjev torej porabili 818 lir in 8 V poročilih posameznih koprskih podestatov se razlikujejo tudi podatki o številu topničarjev. Tako jc Zuanne Malipiero leta 1585 omenil, da je bilo v mestu 40 topničarjev, ki so bih dobro izurjeni in so skrbno hranili smodnik.4y Že 3 leta kasneje (1588) jc podestat Giacomo da Ca de Pesaro poročal, da v mestu deluje bratovščina topničarjev, laima 120 članov in jih poveljnik stalno uri.5fl Po podatkih pode-stata Antonia Bona naj bi bilo novembra 1589 v bratovščino topničarjev vpisanih 126 članov, od katerih je bilo od 60 do 70 dobro usposobljenih za službovanje tako na morju kot tudi na kopnem. Vodila sta jih poveljnik in podpoveljnik, vsak mesec pa so vatlih s Jalconeti m. drugimi vrstami topniškega orožja. Orožje in smodnik so branili v skladišču na glavnem trgu, vendar ni bilo niti ponoči niti podnevi straženo, kar bi, če bi nepoklicani orožje ukradli ali zažgali, lahko privedlo do težkih posledic, Podestat je kol primer navedel pobeg zaradi dolgov zaprtega Tržačana, ki so ga rešili drugi Tržačani, ki so z ladjo prišli pred mesto, preplezali mestno obzidje ter oboroženi z arkebuzami m železnimi drogovi razbili ključavnice in iz zapora rešili priprtega. Zaradi ropo ta se je zbudil eden izmed podestatovih pomočnikov, ki pa se zaradi presenečenja ni mogel zoper-staviti napadalcem, in ti so ga smrtno ranili. Ker bi ti lahko uničili orožarno s smodnikom, bi bilo potrebno vzpostaviti stražo (na trgu pri loži), ki bi štela od 20 do 25 vojakov in bi skrbela, da se taki primeri ne bi več ponavljali. Pri tem ne bi smeh zmanjšati posadke v Levjem gradu, temveč na trg poslati le nižjega oficirja, ki bi vodil stražo.51 Vincenzo Morosini je 7. julija 1593 poročal, da je bil nekaj dni pred njegovim odhodom namesto pokojnega poveljnika bratovščine topničarjev izbran nov poveljnik.52 p0 podatkih podestata Fran-cesca Capella (poročilo z dne 17. 5. 1596) naj bi bilo v mesni 250 topničarjev, njihov poveljnik pa je bi! Rocco Bngnolli.53 Giovanni Francisco Sagredo 14. 2. 1598 navaja, da je v mestu 100 topničarjev ter da se dobro stoječi meščani nočejo vpisan med topničarje, revni pa kljub svojim sposobnostim nimajo te možnosti. V mestu je bilo skladišče orožja s plačanim orožarjem. V skladišču je bilo 241 solidov, za palij pa 179 lir in 16 solidov. AMSI VI, str, 411, 50 AMSI VI, str. 417. 51 AMSI VI, str. 422-423. 52 AMSI VI, str, 437, AMSI VII, str. 97. V poročilu podestata Hieronima Con- tarinia leta 1601 je omenjen kot Rocco Btugnoli (AMSI Vil, str. 115), v poročilu Nicoloja Grimanija leta 1603 pa kot Roeho BrognolL Doma je bil iz Brescie (AMSI VII, str. 123). ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Zdenka Bonin: iAarietph splitski- bratovščine sv. Harbare in poročila beneških funkcionarjev .... str. 129-148 145 arkebuz, vendar jih je bilo veliko poškodovanih in bi jih bilo potrebno poslati v Benetke na popravilo.54 Svoje poročilo je 8. 7. 1600 v senatu podal tudi podestat Marc'Antonio Contarini. Potrdil )e, da je v mestu 100 topničarjev in čeprav vadijo vsako prvo nedeljo v mesecu niso najbolj izurjeni. Ker so povečini revni nimajo svojih arkebuz in bi jih bilo 44 izmed njih potrebno oborožiti zaradi naraščajoče uskoške nevarnosti.55 Eden izmed topničarjev, ki je skrbel za topništvo, je bil poleg 7 vojakov stalno nameščen v Levjem gradu. V primeru nevarnosti bi mu priskočili na pomoč drugi iz mesta.56 Novembra leta 1606 je podestat 1'ranccsco Roldu opozoril, da je 100 topničarjev pod poveljstvom Rocca Brignolija, ki se urijo z javnim orožjem (na javne stroške) slabo izurjenih in discipliniranih, ter da bi se bilo v primeru nevarnosti na njih težko zanesti.57 Po podatkih Marca Valierja julija 1626 naj bi bila čela 100 topničarjev oborožena z mušketami, in naj bi bila primerljiva s podobnimi četami v drugih beneških mestih.5" Pier Alvise Barbaro je decembra 1627 poročal, da je v mestu 105 topničarjev. Večina jih je bilo zadovoljivo izurjenih, nekaj novih pa z dobrimi delovnimi navadami pripravljenih na delo. V njegovem mandatu je bilo precej kandidatov zavrnjenih, ker so izbirali le najsposobnejše.59 V nedatiranem poročilu (vsekakor pa po letu 1633) naj bi v mestu bilo 120 topničarjev,611 enako število pa naj bi jih bilo mdi leta 1641, vendar naj ne bi bih dobro disciplinirani.61 Podestat Pieuo Basadonna je v poročilu februarja 1650 v Kopru navedel 140 topničarjev, v Piranu pa 30.62 Stefano Capello je juni|a 1652 poročal, da je kljub odloku Sveta X. z dne 19. 8. 1572, ki je določal do 100 članov bratovščine, v mestu 130 članov, med katerimi so nekateri celo neobo-roženi. Ker je povečano število velik strošek za mestno blagajno63 ter jih je težje izuriti, je zahteval, naj njihovo število zmanjšajo na 100, kot je tudi AMSI VII, str. 106. AMSI VII, str. 112. AMSI VII, str. 120. AMSI VH, str. 140, AMSI VII, str. 297. AMSI VII, str. 300, AMSI VII, str. 309. AMSI VII, str. 324 62 AMSI VII, str. 336. 63 Povečano število topničarjev, ki so bili oproščeni dolo- čenih dajarev (podobno kot člani Velikega sveta), je soraz- merno bolj obremenilo druge meščane, kar je povečevalo splošno nezadovoljstvo, zlasti pa stroške vzdrževanja orožja in povečane uporabe smodnika. zapisano v njihovi mariegoli.M Tako je bilo leta 1663 v Kopru 100 topničarjev, v Piranu 50, v Miljah pa 8.65 Podestat Agostin Barbango je v poročilu aprila 1669 opozoril, da je opazil primanjkljaj v številu topničarjev, zato je četo zapolnil z najsposobnejšimi mladeniči, ki naj bi bili po rednih mesečnih urjenjih sposobni opravljati svoje delo. V mestu je bila številna artilerija (54 kosov), vendar pa orožja razen nekaj fakonetov in petrier večinoma niso uporabljali.66 Zmanjšano število topničarjev je opazil tudi podestat Pictro Lorcdan, ki pa naj bi četo prav tako zapolnil in po njegovih podatkih naj bi ob rednem urjenju stalno napredovali v usposobljenosti.67 Po podatkih Baldosserja Zena (leta 1672) naj bi trdnjavo Castei Leone varovala 2 topničarja, ki sta mesečno prejemala vsak po 3 dukate,6B Podestat Zuan Gabnele Contarini je 1677 poročal, da je odpustil nesposobne topničarje in četo izpopolnil z mladimi.69 Angelo Morosini je 1678 poročal, da je zahteval, naj topničarji vadijo strele v tarčo kot je določeno v mariegoli ter da vzdržujejo določeno število topničarjev. V okviru javne službe je hotel CH3 PLTRVS r.J.viCiHl Q '• • v . UtJ^AlOftvrt OVIT * 1.1 1V3TJNOPOLM C A!"v 1 ^ CJUTvn ivi* Stotnik koprskih topničarjev (Caprin, G.: L'lstria no-bilissima, str. 181). M 65 M, 67 68 69 AMSI VII, str. 339. AMSI VII, str. 351. AMSI VIII, str. 99. AMSI VIII, str. 104-105, AMSI VIII, str. 118. Za oba je bil letni strošek davčne blagajne 446 lir in 8 solidov. AMSI VIII, str. 127. 146 _Iz arhivskih fondov in zbirk_ARHIVI 30(2007), št. 2 Zdenka Borutu M/mtgpla splitske bratovščine sv. Barbare in poročila beneških funkcionarjev ..., str. 129-148 dobiti mojstra, ki Idi bil sposoben popraviti ležišča (letti) topov, s katerimi naj bi topničarji streljali, vendar ni dobil primernega človeka. Zaradi tega večina topništva kljub manjšim poškodbam ni bila primerna za uporabo.70 Očitno pa se stanje med topničarji rudi kasneje ni veliko izboljšalo, saj je podestal Zuanne Renier leta 1727 poročal, da topničarje sestavljajo kmetje in mornarji, ki niso usposobljeni za potrebe, ki jih zahteva Magistrat topništvo, zato jih je potrebno zamenjati s tistimi, ki jih sodelovanje v topničarski enoti zanima. Dosledno je potrebno upoštevati vse predpise in odloke, ki jih je v ta namen izdal omenjeni Magistrat,71 Zaključek Bratovščini sta bili ustanovljeni v istem časovnem obdobju: koprska konec leta 1579, splitska pa v začetku leta 1582, Po bratovščinskem stanitu naj bi bilo v Splitu do 20, v Kopru pa do 100 članov, vendar je bilo zaradi neurejenih razmer v Kopru v začetnem obdobju le 42 članov bratovščine. Število članstva je v Splitu že leta 1604 naraslo na 40 (kasneje na 60), v Kopru pa je bilo leta 1588 120 topničarjev. Ker se je število koprskih članov kljub njihovi slabi izurjenosti povečevalo, so podestati zlasti zaradi povečanih stroškov vzdrževanja zahtevali, naj se njihovo število v skladu z bratovščin-skim statutom zniža na 100. Vzdrževanje topničarjev (za opravljanje službe so dobivali plačo), njihovo urjenje, strelska tekmovanja (in nagrade na njih) ter nabavo smodnika so krili iz javne (mestne) blagajne. Člani (vseh bratovščin topničarjev v Republiki) so bili skupaj z njihovimi družinskimi člani oproščeni vseh osebnih dajatev v denarju in delu ter vseh obveznosti, razen tistih, ki so se nanašale na njihovo službo. Prav tako jim v svojih hišah ni bilo potrebno gostiti javnih oseb. Svobodno so lahko (razen v Benetkah) nosili orožje tako v mestu kot na njegovem teritoriju ter v vseh krajih Beneške republike. Splitska bratovščina je z določili statuta skrbela (tako kot verjetno tudi koprska), da v njo ne sme biti vpisan noben tujec ali popotnik, ki ne bi imel prebivališča v mestu, da morajo vsi člani plačevati luminarijo, se udeleževati zasedanj bratovščin s kih kapidjev in verskih obredov ter poskrbeti za dostojen pokop svojega "brata" ali njegovega družinskega člana. Čeprav naj bi ob vpisu novih članov (topničarjev) izbirali le najbolj sposobne (aktivne in fizično močne ™ AMSI VIII, str 136. 71 AMSI VIII, str. 163. obrtnike in trgovce, niso pa sprejemali kmetov), stalno preverjali njihovo izurjenost in sproti odpravljati pomanjkljivosti (redne vaje in mesečna tekmovanja), se iz različnih poročil in sklepov beneških funkcionarjev zdi, da sama pravila niso veliko pripomogla k usposobljenosti topničarjev, temveč je bilo vse prepuščeno sposobnostim posameznih poveljnikov čete. Viri in literatura Viri DAZD (Državni arhiv Zadar), fond 335, Bra-tovštinc u Dalmaciji 1406—1866, serija 26, 120/a, Split, Scuola de'Bombardieri 1582-1788. Objavljeni viri in literatura AMSI (Atti e mtmorie della Soneta tstriana di arvhe-ologia e stonapatria): Relazioni dei Podesta e čapitani di Capodistria, vol. VI, fascicolo 1—2. Parenzo: Societa istriana di archeologia e storia patria. Tipografía Gaetano Coana, 1890, str. 45-103, AMSI: Relazioni del Podestá c Čapitani di Capodistria, vol. VI, fascicolo 3—4. Parenzo: Societa istriana di archeologia e stona patria. Tipografía Gaetano Coana, 1891, str. 383-442. AMSI: Relazioni dei Podestá c Capitani di Capodistria, vol. VII, fascicolo 1—2. Parenzo: Societa istriana di archeologia e storia patria. Tipogralia Gaetano Coana, 1891, str. 97-154. -4MSI: Relazioni del Podesta e Capitant di Capodistria, vol. VII, fascicolo 3-4. Parenzo: Societa istriana di archeologia e storia patria. Tipografía Gaetano Coana, 1891, str. 279-35. AMSI: Relazioni dei Podestá c Capi ta ni di Capodistria, vol. VIII, fascicolo 1-2. Parenzo: So-cietá istriana di archeologia e storia patria. Tipografía Gaetano Coana, 1892, str. 87-183. Boerio, Giuseppe: Disonaría ciél dialetto veneciano. Fircnze: Giunti, 1998. Capnn, Giuseppe: L'Istria nobilissima. Parte II. Trieste: Italo Svevo, 1992. Cvitanovič, Vlade: Bratovs'ti/re grada Zadra. Zadar (geografija, ekonomija, saobračaj, povijest, kultura). Zbornik, Zagreb: Matica Hrvatska, 1964. Kečkemet, Duško: Zidovi u povijesti Splita. Split: Jevrejska opčina, 1971. Lavrič, Ana: Vizitacijsko poročilo Agostina Valle rja o koprski škofiji iz leta 1579. Ljubljana; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Umctnost-nozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 1986. ARi [IM 30 (2007), Št. 2 Iz arhiv skih fondov in zbirk Zdenka Bonin: Mariqola splitske bratovščine sv. Barbare m poročila beneških funkcionarjev str. 129-148 147 L'imagine del Pali o: Slona e adtura e rappresen-ta^one del Palio dt Stena. Firenze: Banea Monte dei 1'asclu di Stena SpA (uredniki: Maria A. Ceppari Ridolfi, Marco Cm m poli m, Patrizta Turrini), 2001. Lo Zingarelli: Voeabolario della lingua iraliana di Nicola Zingarelli. Bologna: Zamchelli editore, 1997. Maniac i, Marilena: Archeologa del ma nos cri to : metodi, problemi, bibliografta recente. Roma: Viella, 2005. Marpurgo, Viktor: Daniel Rodrigue^ i osnivanje splitske skale it XII. stolječu. Zagreb: JAZU, 1962. Natdini, Paolo: Cerkveni krajepis ali Opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije: Škofija (urednik Darko Darovec), 2001. Novak, Grga: Povijest Splita (II. knjiga). Split: Malica Hrvatska, 1961. Rosamani, Ennco: Vocabolario giugliano. Trieste: Lint, 1999. Schauber, Vera — Schindler, Hanns Michael: Svetniki in godovm jetniki z? vssk dan v letu. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1995, Stipišič, Jakov: Pomocnepovijesne znanosti u teoriji i praksi: latinska paleograjj/a, opča diplomatika, krvno-logija. Zagreb: Skolska knjiga, 1972. STKP, Statut koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668: za objavo priredil Lujo Mar-getič, Koper — Capodistria: Pokrajinski arhiv Koper, Rovinj — Rovtgno: Center za zgodovinske raziskave, 1993. Lavallèe, Joseph: Voyage pittoresque et histo-mjue de l'Istria et de la Dalmatic, Pans: De l'imprimerie de Pierre Didot l'aine, au Palais des sciences et arts, 1802. Zapis in podoba: Publikacije Arhiva Republike Slovenije, Katalogi 15. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1996. Riassunto MARIEGOLA DELLA CON FRATERN1TA DI SANTA BARBARA E RELAZIONI DEI FUNZIONARI VENEZIANI SUL FUNZIO-NAMENTO DELLA CONFRATERNITA CA-PODISTRL\NA DI SANTA BARBARA Lo sviluppo del!'economía mercan tile, la forma-zione delle citta, ti delinearsi dei mestieri nonché una moltitudine di altri awenimenti sociah nella sfera religiosa, moraie ed ideológica hanno influito sullo sviluppo della societa medioevale, creando le con diz io ni che hanno permesso varie forme di aggregazione e al contcmpo un diverso atteggia-mento nei confronti delle opere benefiche, deli'ac-cenazione della carita e della povertà in generale. La dina mica sociale cambio in modo tale che la chiesa come istituzione e lo stato permisero (e resero possibile) la formazione di confraternité laiche. Oltre all'elemento religioso e a quello sociale era presente soprattutto nella formazione delle confraternité l'interessc economico di determinad gruppi sociah e di singoli. Nelle città il sistema dei rapport! sociah non era più basato sulla conoscenza individúale, ma si iniziarono a formare nuovc forme di s oh darle tà in centra te su un determinato gruppo di popolazione (i inembri della confraterni ta o delle organizzazioni professionah). A causa del funzionamento di tipo protettivo e difensivo di queste organizzazioni venivano sottolineati gli inte-ressi del gruppo, mentre norme regolavano l'am-missione di nuovi membri (specialmcnte nel caso di confraternité organizzate secondo criteri professionali) owero límilavano la concorrenza reciproca. In ámbito al concetto cristiano medioevale di carita si delineó la convinzione che fosse sensato appog-giare solamente le persone note, ossia i membri ¡mp oven ti (bisognosi) della propna comunttà (la maggior parte delle opere di beneficenza aveva un orientamento di classe - le confraternité si occu-pavano di regola delle vedove e degli orfani dei confratelh owero dei membri impoveriti), anche se svariate istituzioni (sulla base di determinate con-diziotii e rególe) tentavano di prendersi cura anche degli altri poveri (es. con la fondazione di ospizi). Le confraternité di Santa Barbara sono state fondate nello stesso periodo: íjuella di Capodistria alla fine del 1579, tjuelia di Spalato aH'inizio del 1582. In base alio statuto della confratemita di Spalalo ci sarebbero stati 20 aggregati, mentre il numero dei membri nella confratemita di Capo-distna poteva arrivare fino a 100. A causa della iniziale situazione di disordine, il numero degli aggregati della confratemita capodistriana era solo di 42. Nel 1604 il numero degli aggregati di Spalato era cresciuto già a 40 (più tardi a 60), mentre a Capodistria nel 1588 vi erano già 150 bombardieri. Poiché, nonostante il manchevole addestramento, il numero degli aggregati di Capodistria aumentava in continuazione, e considerad i costi crescenü del loro mantenimento, i podestà esigettero che il loro numero, in sintonia con le disposizioni dello sta-mto venisse diminuito a 100, II mantenimento dei bombardieri (per lo svoí-gimento del lavoro ricevevano un salario), il loro ad de s trámenlo, le gare di sparo, dette pallo (e i 148 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 Zdenka Bonin: Mariegala splitske bratovščine sv. Barbare iti poročila beneških funkcionarjev ..., str. 129-148 prcmi confenti nel loro ámbito) e l'acquisto di polvere da sparo vemvano coperti dalla cassa pub-blica (cittadina). I membn (di tune le confratcrnite dei bombardieri nclla Serenissima) erario esonerati assieme al loro membn famigliari dal pagamento di ogni imposia personale in denaro e in opera, non-ché di ogni altro obbligo, con eccezione di tiuclli legati al loro lavoro. Alio stesso modo non erano obbligati a ospitare nellc loro case personaggi pub-blici. Erano liberi (con eccezione di Venezia) di portare le armi nella citta come nel suo territorio e in tutte le localita della Repubbüca di Venezia. In base ai dettami del proprio statuto la confratemita di Spalato (come probabilmente anche quella di Capodistria) doveva prendersi cura che non venisse ammesso all'iscnzione nessuno straniero o viaggia-tore privo di dimora in citta, che tutu i membrí pagassero Ü luminano, prendessero parte atle ra du- na nze capitolari della confratemita, ai nti religiosi e assicurarsi che i membri avessero avuto un funcrale dignitoso. Moite rególe dello statuto si o cc upa va no della "cura" della vita post terrena dei propn con-fratelh. Anche se, all'atto di isenzione dei nuovi aggregati (bombardieri) potevano venir scelti solo i più capaci (artigiani e commercianti atüvi e físicamente preparan, mentre non venivano ammessi i conta-dini), bisognava verificare continuamente il loro addestramento ed eliminare man mano le manche-volezze (con esercitaziom regolari e gare mensili), esaminando le diverse relazioni e conclusioni dei funzionari veneziani sembra, che le rególe non abbiano contribuito più di tanto sull'abilitazione dei bombardieri, ma il tutto veniva riman dato alie capacita dei singoli comandanri delle truppe. Arhivi 30 (2007) št. 2, sir. 165-175 Iz arhivskih fondov in zbirk 149 1.01 Izvirni znanstveni čianek UDK 930.253:347.236(497.4)"17" Prejeto; 19. 10, 2007 Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in Hartenštajn sredi 18. stoletja in njihovo stanje danes DEJAN ZADRAVEC profesor zgodovine in angleškega jezika, podiplomski študent zgodovine na FF UM Koroška cesta 158, SI-2000 Maribor e-pošta: ZadravecDejan@yahoo.com IZVLEČEK V pričujoči razpravi poskuša avtor na podlagi najstarejšega gnanega popisa dela gospoščinskega gradiva %d>ustnik gospostev Podčetrtek in Hartenštajn i\ leta 1758 ugotoviti, katere administrativne knjige so takratni upravitelji uporabljali pri vodenju gospostev ter kolikšna je njihova ohranjenost ter stanje danes. Prav tako je nekaj več pokornosti namenjene tudi Zgodovini treh najpomembnejših fondov, ki poleg omenjenih knjiga hranijo še največji preostali del ohranjenega podčetrtškega in hartenŠtajnskega gradiva. Izčrpne zgodovine arhivskih fondov oz- spremljanje starejšega gradiva od Časa njegovega nastanka pa do "pristanka" in shranitve v ustrezni arhivski instituciji, so v slovenski arhivski znanosti relativno Zanemarjene, kar je skorajda nedopustno. Slednje namreč lahko med drugim dajo do neke mere odgovor na vprašanje, zpkaj je samo celo toliko gradiva ohranjenega. Seveda pri tem ne gre pozabiti tudi na atraktivnost celotne zadeve, saj so določena gradiva do shranitve v arhivu oz še pozneje doživljala pravo kalvarijo. KLJUČNE BESEDE: administrativne gospoščinske knjige, štift register, gospostvi Podčetrtek in Hartenštajn, 18. stoletje, zgodovina arhivskih fondov ABSTRACT THE 18m CENTURY ADMINISTRATIVE BOOKS OF THE JOINT SEIGNIORIES OF PODČETRTEK AND HARTENŠTAJN AND THEIR PRESENT STATE OF PRESERVATION Basing his research on the oldest known list of seigniorial records of the Podčetrtek and Hartenštajn joint seigniories, which dates back to 1758, the author aims to determine which administrative books were at the time used in the process of managing these seigniories, and what exactly ù the state of their preservation today. Special attention is being paid to the three most important fonds that, in addition to the said books, include the rest of the preserved records from Podčetrtek and Hartenštajn. The compilation of detailed historical outlines of archival fonds, i. e. the process of accompanying older records from the time of their creation to the time of their storage in proper archival institutions, is relatively rare in the Slovene archival science. Such neglect should hardly be tolerated, particularly in view of the fact that such outlines can up to a certain degree answer the question of why so few or so many of certain records have been preserved. The appeal of the entire matter should also be kept in mind, since certain records had gone through a lot before reaching proper archival institution and sometimes even after that. KEY WORDS: administrative seigniorial books, Stiftregister (a kind of land register), seigniories Podčetrtek and Hartenštajn, 18'k century, historical outlines of archival fonds 150 ARHIVI 30 (2007), Št. 2 lz arhivskih fondov in zbirk Depii Zadri vre: Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in I lartenštajn sredi 18 stoletja ..., str 149-164 Verodostojnih zgodovinskih raziskav, ki se nanašajo vsaj na obdobje od srednjega veka naprej, brez uporabe arhivskega gradiva ni, oziroma jih ne bi smelo biti. Zgodovinarjevo interpretacijo preteklosti (mora) tako v prvi vrsti kroji(ti) ohranjenost virov. Več kot jih je, lažja, natančnejša in zanesljivejša ter bolj poglobljena je le-ta, če jih je manj, je rezultat obraten. Neohranjenost gradiva je posledica različnih dejavnikov. Če je bilo le-to shranjeno na neprimernem mestu, so svoje naredile vlaga, papirna rja in miši ali kakšni drugi glodavci. Precejšnje količine teh vrednih dokumentov so bile v preteklosti tudi odplavljene ah pa so svoj konec doživele v požanli, ki jih nikoli ni manjkalo. Še največji faktor pa je v tej ^ri" igral in ga še vedno igra človek. Zaradi kulmrne neizobraženosti, drugačnih ideoloških nazorov ah česa drugega je posredno kriv za pravkar omenjene dejavnike, iz njegovih rok pa je gradivo največkrat končalo v ognju, na smetišču ah drugje. Precej gradiva je bilo tudi v Sloveniji uničenega po drugi svetovni vojni. Takrat je namreč primanjkovalo vsega — seveda razen gradiva očitno —, zato so nekateri le-tega izkoriščali za različne, včasih celo skrajno neprimerne zadeve. Kakšno je bilo meso, kupljeno pri mesarju v Podčetrtku, ki sta ga neka mati ah oče prinesla domov za kosilo, zavitem v sto ali več let star in popisan papir, si verjetno danes ne želi skoraj nihče vedeti, kaj šele okusiti. Kljub vsemu pa je kar nekaj gradiva prestalo svojo kalvanjo in se danes kolikor toliko varno hrani v zato ustanovljenih institucijah. Gradivo, zadevajoče gospostvi Podčetrtek ui Hartenštajn, je ohranjeno dosti bolje, kot gradivo nekaterih drugih gospostev. V ARS ga hranijo več kot 20 tm, v StLA je samo v družinskem arhivu Attems shranjenih preko 40 škatel podčetrtškega gospoščinskega gradiva in nekoliko manj hartenštajnskega, v ZAC ga je za dober 1 tm, nekaj malega pa ga je moč najti še v Državnem oblastnem arhivu v Trebonu na Češkem. Seveda to še ni vse. Gradivo, ki se nanaša na upravo gospostev, se v manjši meri hrani še v drugih fondih StLA in ZAC, v različnih oddelkih Avstrijskega državnega arhiva na Dunaju, v celovškem deželnem arhivu, v arhivu krške škofije itd. V primerjavi s količino ohranjenega gradiva drugih gospostev, ležečih na ozemlju današnje Slovenije, sta obe omenjeni gospostvi v tem pogledu kar precej nad povprečjem. Kolikšen je odstotek ohranjenega gradiva v primerjavi z vsem, ki je nekoč obstajalo oz. bilo spisano, ni smiselno računati. Zadostilo Število popisov gradiva ne obstaja, prav tako ni mogoče vedeti, ali so bili določeni letni obračuni in druge letne knjige in registri dejansko spisani za vsako leto posebej ah ne. Slednji podatek bi sicer nekoliko približal dobljeni odstotek resničnemu, a bi bil ta še vedno vprašljiv in potemtakem neuporaben. Možne so samo manjše vzorčne analize, torej takšne, ki zadevajo manjši in v preteklosti zaradi različnih razlogov popisan del gradiva. Več kot je takšnih popisov in njihovih analiz, preglednejše je dejansko stanje ohranjenega gradiva. Prav takšen poskus analize omogoča skoraj 250 let star popis dela administrativnih knjig, tj. Ustih, ki so se ob priliki predaje upraviteljske službe leta 1758 nahajale v gospoščinski pisarni na gradu Podčetrtek. Zgodovina fondov, ki hranijo največ gradiva obeh gospostev Večino gradiva gospostev Podčetrtek m Hartenštajn, zadevajočega čas od druge polovice 16. stoletja naprej, hranijo tri institucije. ARS v fondu Podčetrtek, Hartenštajn in Olimje oz. AS 768, ZAC v fondu Zbirka graščine Attems v Podčetr-teku ter StLA v fondu Archiv Attems. V ARS nahajajoče se gradivo se je od svojega nastanka pa do 15. septembra 1949 nahajalo na gradu Podčetrtek, ko ga je Gozdna uprava Podčetrtek Gozdnega gospodarstva Celje izročila v upravo že omenjene ustanove v Ljubljani.' Prvi, a nestrokovni popisi tega gradiva segajo v prvo polovico 17. stoletja. Najstarejši obsega del zapuščinskega inventarja takratnega lastnika gospostva Ivana Krištofa barona Tattenbacha, sestavljenega kmalu po njegovi smrti leta 1627. Takrat je bilo na gradu shranjenih preko 200 arhivskih dokumentov, ki so se nanašali izključno na čas od druge polovice 16. stoletja pa do leta 1627.2 Na žalost se jih danes hram v našem največjem arhivu komajda omembe vredno število, os t aLi so, kot kaže, izgubljeni. Drugi znani popis je nastal 13 let pozneje zaradi istega razloga kot prejšnji in je sestavni del zapuščinskega inventarja Gotfrida Tattenbacha, sina že prej omenjenega Ivana Krištofa. Ta je za tisti čas prav tako obsežen in zajema, kar je zanimivo, predvsem gradivo, nanašajoče se na čas po smrti Ivana Krištofa vse do leta 1640, torej izključno za čas Gotfri-dovega lastništva nad gospostvom.1 Za razliko od tega je v prvem popisu poleg gradiva iz časa Ivana Krištofa popisano tudi nekaj gradiva še iz časa 1 Vodnik po fondih in zbirkah, str. 109. 2 StLA. L K, karton 1291, Zapuščinski inventar Ivana Krištofa barona Tattenbacha 1627, fol. 25. ' StLA, LR, karton 1292, Zapuščinski inventar Gotfrida grofa Tattenbacha 1640, fol. 18'. ARHIVI 30 (2007). št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Dejan Zadravee Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in Ilartenštajn sredi 18. stoletja .... str. 149-164 151 Ivanovega očeta Žige hi starega očeta Ivana Tatten-bacha. Razloga, zakaj v drugem popisu ni zapisano tudi gradivo iz prejšnjega, na osnovi razpoložljivih dokumentov ni mogoče ugotoviti. Če sklepamo, sta možnosti dve. Lahko da je sestavljavec inventarja popisal le gradivo, ki je bilo v zvezi s pokojnim oz. je nastalo v času njegovega lastništva nad Podčetrtkom, ah pa je bila večina - kot že prej omenjeno, - uničena. Kakorkoli, tudi večina gradiva iz drugega popisa se do danes ni ohranila. Izboljšan Grb Tattenbachov ob dvigu v ¿rojovski stan 8. junija 16374 Prvi dehti popis z vsaj nekaj še danes ohranjenih dokumentov je iz leta 1758 in je nastal ob menjavi upraviteljev na gospostvih. Novi nastavljeni upravitelj Franc Anton Prothas je takrat popisal le gradivo, ki se je nahajalo v grajski pisarni, zaobjema pa predvsem različne vrste registrov, dolžniških knjig m inventarjev — listine niso popisane — spisanih od konca 17. stoletja naprej. Način m kraj hranjenja ostalega starejšega gradiva, tj. tistega, ki ni bilo več v uporabi na podčetrtškem gradu, je razviden iz še enega zapuščinskega inventarja, tokrat Jožefa grofa Attemsa iz leta 1773. Večji dokumenti, kot so štift registri, registri gornine ter drugi registri in knjige, so bih shranjeni v posebni skrinji, medtem ko so se ostale arhivalije nahajale v arhivski omari (archiv časten), v kateri je bil priložen nidi njihov oštevilčen Mutzbauer, Otto: Die Urkunden des Archivs, str. VI. popis.5 Na vsega 2 in 1 goldinar ocenjeni arhivska skrinja in stara skrinja sta ležali v officier ^immernp ki bi bila lahko istovetna s prej omenjeno grajsko pisarno, saj se slednja v jožefovem inventarju ne omenja. Gradivo, ki ga je bilo iz leta v leto kohčinsko vedno več, je ostalo do druge polovice leta 1949 na gradu Podčetrtek. Kmalu po koncu druge svetovne vojne, 8. avgusta 1945, je podčetrtški nadgozdar Franc Požarnik sestavil inventar grajskih premičnin, ki so bile pred tem v lasti dr. Ferdinanda At-Lemsa.7 Gradivo v skrbno narejenem popisu ni omenjeno. Najverjetneje zato, ker Požaniiku slednje ni predstavljalo nobene vrednosti, saj njegov popis vsebinsko obsega le v denarni vrednosti ovrednotene premičnine, torej predvsem liste, ki so potemtakem po njegovem mnenju imele neko vrednost. Možno je, da je bilo gradivo shranjeno v kateri od 35 omar, skupno ocenjenih na 10.000 dinarjev.8 Prvi postopki, ki so pripeljali do predaje gradiva v takratni Osrednji državni arhiv Slovenije, so se začeli sredi leta 1949. Takrat je namreč nekdo iz Gozdne uprave Podčetrtek poslal dopis Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v zvezi s knjigami, slikami in arhivom, ki so bili v gradu. Njen predsednik France Kidrič je 18. junija odgovoril Gozdni upravi, da je SAZU pripravljena pregledati omenjene stvari, saj bi se med njimi — tu so bile mišljene predvsem knjige in shke — lahko skn-vali mdi kakšni redki primerki. V ta namen se je odločil, da bo poslal svojega zastopnika, da si omenjene stvari ogleda.iJ Ah je neimenovani zastopnik našel kakšno rariteto, ni moč ugotoviti, saj usoda slik in knjig ni znana. Dejstvo pa je, da so vse izginile brez sledu. Na radost zgodovinarjev se ista usoda ni poigrala tudi z arhivalijami. O slednjih in njihovi predaji je SAZU obvestila Osrednji državni arhiv Slovenije. 7. julija se je namreč na gradu zglasil njegov uslužbenec Modest Golia. Z namestnikom upravnika se je dogovoril, da bo arhiv poslal prazne zaboje z vlakom do postaje Mestinje, od tam do Podčetrtka pa je za organizacijo prevoza 5 StLA, LR, karton 41, Zapuščinski inventar Jožefa grofa Attemsa 1773, fol. 142-142'. 6 Prav tam, fol. 148'. 1 ZAC, ZAC 1020, šk. 10, zv. Poročila, in ven tam i popis, Inventar premičnin v bivši lasti dr. Ferdinanda Attemsa v gradu Podčetrtek 1945, str. 1. ® Prav tam, str. 1. 9 ZAC, ZAC 1020, šk. 10, zv. SAZU, pregled in prevzem arhiva Attems Podčetrtek, Dopis SAZU Gozdni upravi Podčetrtek z 1949, str, 1. 152 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Dejan Zadravec Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in 1 lartenštajn sredi 18. stoletja .... str. 149-164 moralo poskrbeti gozdno gospodarstvo. Dodatna navodila o predaji je v Podčetrtek posredoval še takratni ravnatelj arhiva Jože Maček. V dopisu je naznanil, da so bili zaboji poslani brzovozno 12. julija in da se bosta čez šest dni na gradu oglasila dva arhivska uslužbenca, da vložita arhiv ali je v zaboje. Po opravljenem delu na gradu je gozdno gospodarstvo moralo še odposlali zaboje, stroške potovanja pa je kril Osrednji državni arhiv Slove-nije.l,J V Ljubljano je devet zabojev z arhivalijami prispelo 15. septembra 1949. Gradivo ob prevzemu ni bilo urejeno, poleg tega pa je bilo zaradi neprimerne hrambe, predvsem v času druge svetovne vojne, tudi močno poškodovano od vlage. Arhiv je nato gradivo uredil po shemi za ureditev gradiva gospostev in ga leta 1962 tudi jiopisal. Pretežni del gradiva s podčetrtškega gospostva se tako danes nahaja v ARS v velikem fondu zemljiškega gospostva Podčetrtek, Hartenštajn in Olimjc.11 Fond z oznako AS 768 vsebuje gradivo, nastalo med leti 1558 ter 1926 m obsega 22,5 tm, od tega je 223 knjig in 112 fasciklov spisov.12 Nekaj, predvsem drugorazrednega gradiva, arhivski uslužbenci niso pobrali leta 1949 in je naslednjih 19 let ostalo na gradu. Ko se je leta 1968 Gozdno gospodarstvo Celje izselilo iz gradu in je pustilo odprto celo sobo z delom starega arhiva, je Zavod za spomeniško varstvo o tem obvestil celj- ZAC, ZAC 1020, škatla 10, zvezek SAZU, pregled in prevzem arhiva Attems Podčetrtek, Dopis Osrednjega državnega arhiva Slovenije Gozdnemu gospodarstvu Podčetrtek z dne 1949, str, 1. 11 l:ond zajema gradivo omenjenih treh gospostev zato, ker so bila v času lastništva grofov Attemsov nad njimi zdru žena, tj. imela so skupnega upravitelja ter ujiravo m zaradi tega gradiva ni bilo možno ločiti na posamezna gospostva. Ob nakupu gospostva Olimjc leta 1805 so grofje Attems dobili rudi arhiv tega gospostva in so ga po omenjenem ietu preselili v grad Podčetrtek. Arhivalijc, nastale med leti 1604 in 1805, je bilo možno ločiti od ostalega gradiva; ARS jih je uvrstil v samostojen graščinski fond, imenovan Gospostvo Olimje in z oznako AS 763. (Vodnik po fondih m zbirkah, str. 107 in 109). Poleg gradiva teh treh gospostev se je na podeetrtškem gradu nahajalo tudi nekaj gradiva ostalih Attemsovih gospostev, tj. gospostev Bistriški grad, Brežice, Uajhenburg in pa gospostva Kunšperk (prav tam, str. 80, 85, 101 in 112). Slednje kot edino nikoli tli bilo v lasti Attemsov. Povezava med njim in gospostvom Podčetrtek so bili plemiška družina Tartenbach, Glede na to, da ohranjeno gradivo izhaja iz obdobja, ko si je tako Kunšperk kot Podčetrtek lastil Ivan Krištof Tat-tenbaeh, je verjetno, da se je to gradivo zaradi kakšnega upravnega razloga že od takrat nahajalo na podeetrtškem gradu. Gradivo omenjenih gospostev jc bilo pripeljano v Ljubljano z ostalim gradivom 15 septembra 1949 in se danes hrani v fondih omenjenih gospostev. 12 Prav ram, str. 109. ski mestni arhiv, ki jc nato preostale kose starega gradiva zbral in jih 27. maja pripeljal v Celje. Skupno se ga je nabralo za 2,2 tm ali 22 arhivskih škatel. Popisovalka gradiva Ivanka Zajc-Cizelj ga je nato kronološko in tematsko uredila ter ga obenem v skladu z zakonskimi predjiisi in po posvetovanju z vodjo strokovne službe nekaj tudi izločila.13 Po temeljitem pretresu ga je ostalo za 11 škatel ter sega v čas med leti 1706 in 1954, hrani pa se v fondu Zbirka graščine Attems v Podčetrtku.14 Tretja ustanova, ki prav tako hrani večjo količino gradiva, nanašajočega se na gospostvo Podčetrtek, je S d-A. Tukaj se starejše arhivalije ne naha jajo samo v enem fondu, ampak jih jc v večjih in manjših količinah moč najti v različnih fondih. Največ se jih vsekakor hrani v fondu družine Attems, Zgodovina teh arhivalij in fonda ni nič manj zanimiva in pestra kot zgodovina podčetrtškth. Pred prihodom v StIJ\ so bile "graske" arhivalije vseskozi shranjene v baročni palači družine Attems v Gradcu. Najstarejši ohranjeni popis, v katerem so obenem zajete tudi arhivalije, zadevajoče gospostvo Podčetrtek, je iz leta 1773 in se nahaja v zapuščinskem inventarju Jožefa grofa Attemsa.15 Arhi valije so bile takrat shranjene v treh pločevinastih škatlah (pkekenen schachtl).^ V 19. stoletju je bil narejen nov popis gradiva, in sicer dokaj podroben, tako rekoč na stopnji dokumenta. Le-tega je opravil eden od članov družine Attems ali pa nekdo drug oz. najverjetneje tisti, ki jc bil zadolžen za gradivo v palači. Določeno število knjig ah posameznih dokumentov, obsegajočih manjši fasctkel, je bilo popisano na vsakem lističu posebej in so se nahajali v fasciklu. Prav tako je dal Edmund Attems izdelati tudi svoj t. i. arhivski znak ex anhivo Edmund Attems, ki je bil nalepljen na vsaki knjigi in na vsakem fasciklu. Prvi zametki poskusov s strani takratnega Arcbiv des Reichsgaus Steiermark za pridobitev Attemsovega arhiva iz omenjene palače segajo v leto 1938. Čeprav je takrat Ferdinand Attems pokazal pripravljenost za predajo - pod pogojem, da lastništvo nad arhivom ostane v rokah družine - v upravljanje omenjenemu arhivu, pa do njegove dejanske selitve 13 Varstvo spomenikov 12 (1969), str. 124; Zajc-Cizelj: Zbirka graščine Attems v Podčetrtku (1706-1954), str. 1. Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, str. 324. Gradivo je precej natančno popisano, saj obsega popis dobrih 40 strani, velikost papirja pa je H4 (Zapuščinski inventar Jožefa grofa Attcmsa 1773, fol. 29-49"). 16 Prav tam, fol. 29. ARHIVI 30 (2007), Št. 2 Iz arhivskih fondov lil zbirk Dejan Zadravec: Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in 1 lartenštajn sredi 18. stoletja „., str. l Naslednjih nekaj let je število članov družine še naprej naraščalo. Poleg Ane Barbare so na svet prijokali šejanez Anton, Avguštin Danijel in Frančišek Ernest.57 Krstne botre svojim otrokom upravitelj in žena nista izbirala med podčetrtškimi tržani ah morebiti med okoliškimi kmeti in kočarji, ampak svojemu stanu primemo. Se posebej rada sta za to uslugo zaprosila upravitelja bližnjega gospostva Podsreda Jurija Mosegerja in njegovo takratno ženo Marijo Sidonijo. Slednja sta se tej prošnji kajpa- 47 Prav tam, 13. 1. 1695,26. 6. 1695,6. 12, 1695,20. 5. 1696, 28. 2. 1697, 10. 9. 1697 in 30. I . 1698 48 Prav tam, 28 2, 1693. Prav tam, 4. 8. 1698, 21. 1. 1700, 6. 2. 1701, 24. 2. 1701, 17. 12. 1716 in 27. 12. 1718, 5(1 A!1S, AS 768, knjiga 102, Zapuščinski podloiniški inventarji 1698-1711, fol. 5. 51 PAM, Gospoščina Bistriški grad 1587-1944, šk. 40, zv_ 3, Register vinske descone 1691, fol. 10. 52 NŠAM, RMK Slovenska Bistrica 1681-1705,14. 2 1691. 53 Prav tam, 28. 2. 1696 in 5. 3. 1696. Da sta bistriški in pod-četrtški Anton Robida ena in ista oseba, neizpodbitno dokazuje njegova pisava, ki je v dokumentih, zadevajočlh obe gospostvi, enaka. 54 Prav tam, 27. 12. 1692, 25. 12. 1694 in 28. 2. 1696. 55 Krašovcc, Mirko: Podietrttk, str. 26, 56 ŽU Podčetrtek, RMK Podčetrtek 1678-1737, 13. 3. 1700, 57 Prav tam, 18. 5. 1701, 4. 12. 1705, 26. 8 1704 in 6. 10. 1706. da rada odzvala.58 Pol leta po rojstvu zadnjega otroka, je družino Robida doletela nesreča. 13. aprila 1707 je Anton izgubil ženo, otroci pa mater.59 Pokopali so jo v grobnico župnijske cerkve sv. Lovrenca v trgu Podčetrtek. Vdovec Anton ni stal pretirano dolgo križem rok. Zc vsaj dve led pozneje je imel novo življenjsko sopotnico, otroci pa krušno mater. Ime ji je bilo Antonija. V naslednjih šestih letih so se zakoncema rodili štirje otroci.S(l Se posebej svečan in za starša ponosen je bil krst njunega zadnjega otroka, hčerke Marije Ane. Ko je hladnega januarskega dne leta 1715 v kapelici na gradu krstitelj vikar Janez Teras uvedel novorojenko v krščansko vero, sta obredu prisostvovala botra Dizma grof Attems m njegova žena Ana Sofija, rojena grofica 1 lerberstein.61 Poleg svoje družine je Anton imel vsaj še brata Janeza Andreja, poročenega z Ano Sorjan (Stborian), ki je bil v letu 1700 upravitelj proviantnega urada na Ptuju.'2 Službo podčetrtškega upravitelja je nekoliko Že ostareli Robida opravljal do konca leta 1721.63 S prvim januarjem 1722 je njegovo delovno mesto zasedel Tomaž Ignac Sauer.64 Ali je to ista oseba, ki je že leta 1710 poleg gospoščinske kuharice Marije Vranše botrovala nezakonski hčerki nekega nižjega podčetrtškega uslužbenca/'5 in potemtakem tukaj že najverjetneje opravljala neko službo, ni mogoče ugotoviti. Kakorkoli, Ignac je ob prihodu na novo delovno mesto s sabo pripeljal še ženo Marijo Sidonijo ter vsaj enega otroka, in sicer ]ože fa Avguština, Tukaj se zakoncema ni rodil noben otrok.1M> Ko je Jožef že zadosu odrasel, mu je oče zaupal mesto gospoščinskega pisarja. To delo je slednji opravljal nekako od 1741 pa do prve polovice leta 1745.f,7 Po tem času je najverjetneje za nekaj let odšel z gospostva. Ko se je vrnil, je bil že poročen moški. Za ženo si je dobil plemkinjo Ano Prav tam. 59 Krašovec. Mirko: Podletrtek, str. 26. 60 ŽU Podčetrtek RMK Podčetrtek 1678-1737.12. 11. 1709, 1.5. 1711,27. 11. 1712 in 4. 1. 1715. 61 Prav tam, str. 4. 1. 1715. ... mtinen itr(nfdtr) Jaha« Andre Robida pmuants verva/tirn itt Ptnau... (ARS, AS 768, fasc. 5, Denarni obračun 1700, fol. 10); prav tam, fol. 7' in 11. 03 Stl.A, Archiv Attems, karton 244, zv. 1569, Obračun 1721, fol. 0. 64 Stl.A, Archiv Attems, karton 249, zv. 1583, Izvleček iz štift registra gospostva Podčetrtek 1722, str. 13. 65 ŽU Podčetrtek, RMK Podčetrtek 1678-1737, 22. 9. 1710. <•(• Prav tam, 10. 7. 1723-1737; ŽU Podčetrtek, RMK Podčetrtek 1737-1785,1737-3, 3. 1758. ŽU Podčetrtek, RMK Podčetrtek 1737-1785, 2. 9. 1741-31(1). 2. 5745. ARHIVI 30 (2007), st. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Dejan /.adravcc: Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in ( larrenštajn sredi IH. stoletja ..., str, 149—164 157 Elizabeto Mauersperg.f,lt Njegov oče Ignac se v času upravitelj s tv a za botrovanja ni kaj dosti menil. Ta čast oz. dolžnost je vselej pripadla njegovi ženi in sinu.6'-' Delo upravitelja je opravljal do svoje smrti. Ta ga je doletela nekje pred začetkom marca 1753.70 Očetovo službo je dobil sin Avguštin Jožef,71 Slednji je kmalu poskrbel tudi za to, da je ženin sorodnik Franc Ksaver pl. Mauersperg na gradu dobil službo gospoščmskega uradnika (ojmaiis arcensis).12 Jožefovo kratko upravi tel jevan je ni pustilo vidnejših sprememb na gospostvu. Ko se mu je ponudila služba dvornega sodnika studeniškega samostana, je konec leta 175773 spakiral kovčke in z ženo ter dobro leto starim sinom Maksimi-Ijanom74 odpotoval tjakaj. Mati Marija ni odšla z njim, ampak je ostala na gradu.75 Pečal Tomaža Ignaca Sauerja, podČetrtskega upravitelja od 1722 do 175376 6S Prav tam, 21. Z 1755. ŽU Podčetrtek, RMK Podčetrtek 167^1737, 10. 7. 1723- 1737; ŽU Podčetrtek, RMK Podčetrtek 1737-1785, 1737- 14. 3. 1751. 7t) StLA, Archiv Attcms, karton 247, zv. 1576, Obračun 1753/54, fol. D. 71 StlA, Archiv Attems, karton 247, zv. 1576, Register žitne desetine podloinikov gospostva Podčetrtek 1753, str. 3. 72 ŽU Podčetrtek, RMK Podčetrtek 1737-t785,21, 2. 1755. 71 StLA, Archiv Attcms, karton 247, zv. 1576, Obračun 1757, fol. 0. 74 ŽU Podčetrtek, K M K Podčetrtek 1737-1785,20. 11. 1756. 75 ... et praenobUu domina Maria Soven» vidna ex eadem (Ijmdt-spergensis) arce (prav tam, 3. 3. 1758). 76 ARS, AS 768, fese. 9, itv. 1725, Obračun 1725, fol. 49 Pisarniški inventar 175877 in stanje gradiva danes Službo upravitelja gospostev Podčetrtek in Har-tenštajn je po odhodu Avguština |ožefa Saucrja prevzel Franc Anton Prothas. Slednji je dal kmalu po umestitvi popisati vse registre, knjige dolgov podložnikov in sogormkov ter ostale spise, ki jih je za sabo v gospoščinski pisarni pustil njegov predhodnik. Ko je bil inventar končan, ga je dal Proihas na vpogled še omenjenemu Saucrju, ki je njegovo veljavnost potrdil s svojim podpisom. Seznam administrativnih knjig in spisov, na-hajajočih se v gospoščinski pisarni leta 1758 GOSPOSTVO PODČETRTEK - Štift register 1739™ (24),™ 1740, 1742, 1744, 1745 (25), 1749-1751,1753 (32). - Knjiga dolgov podložnikov in sogornikov v denarju, gornini in činžnem žiru 1693-1732, neporavnanih do konca 1735 (89). - Knjiga denarnih dolgov podložnikov 16971721 (74), 1694—1722, 1694-1723 (76), 1694-1724 (78), 1694-1725 (79), 1694-1726, 1694-1727 (81), 1694-1728 (83), 1694-1729, 1694-1730 (86), 16981731 (87), 1698-1732 (88), 1698-1733, 1698-1734, 1733-1735, 1733-1736, 1733-1737, 1733-1738, 1733-1739 (92), 1733-1740,1733-1741 (93), 17331742, 1733-1743, 1733-1744, 1733-1745 (95), 1733-1746, 1733-1747 (96), 1733-1748, 17331751 in neporavnani do konca 1732, - Register gornine 1714 (111), 1721-1722, 1737 (23), 1749-1751 (29), 1752 (30). - Knjiga dolgov sogornikov v gornini 16981720, 1694-1723 (fasc. 67), 1694-1724 (77), 16941725, 1694-1726 (80), 1694-1727, 1694-1728 (82), 1694-1729 (85), 1694-1730 (fasc. 67), 1698-1731, 1698-1732, 1698-1733, 1698-1734 (91), 17331735, 1733-1736 (90), 1733-1737, 1733-1738, 1733-1739, 1733-1740, 1733-1741 (97), 17331742, 1733-1743 (98), 1733-1744, 1733-1745, 1733-1746, 1733-1747,1733-1748. 77 StLA, Archiv Attems. karton 254, zv. 1597, Pisarniški inventar gospostev Podčetrtek m HartenŠlajn 1758, fol. 1—9. S poudarjeno pisavo so označene tiste administrativne knjige, ki so še danes ohranjene. Številke v oklepaju označujejo arhivsko številko knjige, ki jo le ta ima danes, ali fascikel, v katerem se nahaja. 158 ARHIVI 30 (20Q7), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Dejan Zadravec: Ad m i ni s trati v ne kii|igc združenih gospostev 1'odčetrtek in I lartenštajn sredi 18. stoletja str. 149-164 - Zapuščinski podložniški inventarji 1698-1711 (102), 1711-1722 (103), 1722-1735 (104), 17351744,1744-1752 (105), 1752-1757. - Protokol dohodkov od 10 in 20 denariča 1730- (106). - Register čin ž nega žita 1695-1699, 1707-1711 (12), 1718-1723 (16), 1724-1728, 1729-1734 (22), 1735-1740,1741-1746 (26). - Register čmžnega lanu 1757-1766 (fasc. 65). - Register lesa 1755-1758 (fasc. 63). GOSPOSTVO HARTENŠTAJN * Šdft register 1721 (118), 1722 (119), 1723 (120), 1724 (121), 1725, 1726, 1744 + denarni dolgovi podložnikov, 1745, 1746, 1749-1751 (fasc. 65), 1752 + denarni dolgovi podložnikov 17331751 (136), 1754 (StLA, karton 249, zv. 1583). - Knjiga denarnih dolgov podložnikov 1694— 1697 (113), 1698. 1699, 1700 (fasc 65), 1698-1701 (fasc. 65), 1698-1702, 1698-1703, 1698-1704, 1698-1705, 1698-1706, 1698-1707, 1698-1708 (127), 1698-1709, 1698-1710 (fasc 65), 1698-1711, 1698-1712, 1698-1713 (fasc 65), 1698-1714 (fasc. 65), 1698-1715, 1698-1716 (fasc. 64), 1698-1717, 1698-1718, 1698-1719, 1698-1720, 1698-1721 (128), 1698-1722, 1698-1723, 1698-1724, 1694 1725 (fasc. 65), 1698-1726, 1698-1727, 1698-1728, 1698-1729, 1730-1731, 1698-1732, 1698-1733, 1698-1734, 1733-1735, 1733-1736 (fasc. 65), 1733-1737, 1733-1738, 1733-1739, 1733-1740, 1733-1741,1733-1742, 1733-1743. - Register gornine 1695-1698 (112), 1698-1701, 1701-1705, 1706 1709 (115), 1710, 1711-1716 (116), 1717 (124), 1718 + dolgovi sogornikov v gornini do 1717, 1719,1749-1751 (134), 1752. - Knjiga dolgov sogornikov v gornini 1691-1696 (fasc. 67), 1698-1699 (fasc. 67), 1698-1700 (fasc. 67), 1698-1703, 1698-1704, 1698-1705 (126), 1698-1706, 1698-1707, 1698-1708 (fasc. 67), 1698-1709, 1698-1710 (fasc. 67), 1698-1711 (fasc. 65), 1698-1712, 1698-1713 (fasc. 67), 1698-1714 (fasc. 67), 1698-1715 (128), 1698-1716, 1698-1717 (fasc. 67), 1698-1719, 1698-1720, 1698-1721, 1693-1722 (135), 1698-1723, 1698-1724, 16981725, 1698-1726, 1698-1727 (130), 1698-1728, 1698-1729, 1698-1730 (fasc. 67), 1698-1731 (fasc. 67), 1698-1732 (fasc. 67), 1698-1733, 1698-1734, 1733-1735 (fasc. 67), 1733-1736, 1733-1737, 1733-1738, 1733-1739, 1733-1740, 1733-1741 (fasc. 67), 1733-1742, 1733-1743 (fasc. 67), 17331744, 1733-1745, 1733-1746, 1733-1747, 17331748. - Izvleček iz davčnega registra 1712, 1713 (fasc. 65). - Knjiga dolgov podložnikov in sogornikov v denarju, gornini in činžnem žitu 1693-1732, neporavnanih do konca 1735 (131). - Register denarne in delovne obveze podložnikov 1733. - Register činžnega žita 1700-1709 (114), 17101716, 1717-1722, 1723-1728, 1729-1734, 1735-1740,1741-1746(132). - Register činžnega lanu 1757—1762. - Kriminalni spisi (fasc. 91). - Nekaj fasciklov različne korespondenco in prošenj (fasc. 40). - 59 kupnih pisem (fasc. 71). StLA, Atchiv Attcms, karton 254, zv. 1597. Pisarniški inventar gospostev Podčetrtek in l lartenštajn 1758, fol. L ARHIVI 30 (2007), Št. 2_Iz arhivskih fondov in zbirk_159 Dqan Zadravcc: Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in Hartcnštajn sredi 18. stoletja..., str. 149-164 Ohranjenost administrativnih knjig danes v primerjavi s popisom leta 1758 Administrativne knjige Podčetrtek Hartenštajn Skupaj število % število % Stift register 3/7 42,9 7/12 58,3 50,6 Register gornine 4/5 80 5/11 45,5 62,75 Register činžnega žita 4/7 57,1 2/7 28,6 42,85 Register činžnega lanu 1/1 100 0/1 0 50 Register lesa 1/1 100 - 100 Register denarne in delovne obveze - 0/1 0 0 Izvleček iz davčnega registra - 1/2 50 50 Knjiga denarnih dolgov 13/29 44,8 11/46 23,9 34,35 Knjiga dolgov v gornini 10/27 37 19/48 20,8 28,9 Knjiga dolgov v denarju, gornini in činžnem žitu 1693-1732 1/1 100 1/1 100 100 Protokol dohodkov od 10 in 20 denariča 1/1 100 - 100 Zapuščinski podložniŠki inventarji 4/6 66,7 - 66,7 Kriminalni spisi nekaj Korespondenca in prošnje nekaj Kupna pisma nekaj Skupaj 42/85 49,4 46/129 35,7 88/214 41,1 Vse še danes ohranjene knjige in spisi, razen enega štift registra, se hranijo v ARS, Samo har-tenštajnski štift register iz leta 1754 je v Stlj\. Tjakaj je prišel enkrat po letu 1773, in sicer se je do leta 1957 hranil v Attemsovi graški palači, nato pa je bil s preostankom družinskega arhiva prepeljan v nekaj sto metrov oddaljeni deželni arhiv. Čeprav so v tem popisu popisane skoraj izključno knjige — seveda razen kupnih pisem, korespondence in kriminalnih spisov —, pa se te danes ne hranijo v ARS samo kot knjige, kot bi bilo pričakovati, ampak jih je precej tudi v fasciklih. Nekaj jih je tako moč najti v fascikhh 63, 64 in 65, največ pa v fasciklu s Številko 67. Kar se tiče ohranjenosti omenjenih administrativnih knjig, sra obdobje 250 let in ljudski faktor pustila svoj pečat. Danes jih je še 88 oz. dobrih 41 odstotkov. Skoraj 14 odstotkov več ¡e podčetrtških kot hartenštajnskih, kar pa je nenazadnje tudi moč pričakovati, saj je bilo slednjih leta 1758 popisanih 44 več. V večini primerov namreč drži dejstvo, da več kot je bilo knjig določene vrste, manj je ohranjenih. Najslabše so jo tako odnesle knjige dolgov v denarju in gornini, ki so se sestavljale na letni ravni in so obsegale kar 70 odstotkov vseh popisanih knjig. Sicer pa v tem popisu niso zajete vse tovrstne administrativne knjige, ki so bile v uporabi od 1691 pa do 1758. Se danes je ohranjenih kar nekaj takš- nih, ki jih Prothas pred 250 leti ni popisal. Da niso bile na istem mestu kot popisane, je jasno. Poraja pa se vprašanje, zakaj niso bile oz. zakaj je imel npr. bivši upravitelj Sauer konec leta 1757 "pri rokt' podčetrtški štift register iz leta 1739, medtem ko tista dva iz let 1747 in 1748 ne, a sta bila po starosti vsekakor bolj aktualna. Glede na to, da ni neke racionalne razlage, obstaja možnost, t^ nekatere izmed knjig takrat niso bile več v neposredni uporabi, ampak so bile še kljub temu vedno tam, torej brez nekega določenega razloga oz, administrativne naloge. O administrativnih knjigah združenih gospostev Kot je iz popisa razvidno, so bile za vodenje gospoščinske administracije sredi 18. stoletja potrebne razhčne vrste administrativnih knjig. Tako je imel upravitelj v svoji pisarni na podčetrtškem gradu vedno pri roki različne vrste registrov, ki so izkazovali gospoščinske dohodke od podložnikov in sogornikov. Visoke letne obveznosti, ki jih tukajšnje revno prebivalstvo pogosto ni bilo sposobno redno poravnati, so slednje votlih v zadolženost. V ta namen so se vodile posebne dolžniške knjige. Ker obvezanci svojih dolžnosti marsikdaj niso poravnavali niti sproti, kaj šele za nazaj, so se te knjige sestavljale vsako leto posebej. Poleg dohodkov od 160 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Dejan Zadravec: Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in Hartenšta|n sredi 18. stoletja ..., str. 149-164 podložnikov in sogornikov, sta imeli združeni gospostvi še druge dohodke. Razen od prodaj naturalij, se je letno nekaj denarja nabralo Še od pristojbin od prodaj posesti med podložniki ter pri dedovanjih, ko so novi zakupniki posesti morali poravnati primščino itd. Vsak dohodek od tovrstnih transakcij je bil skrbno popisan v zato namenjenem protokolu. Gospoščinska uprava pa se seveda ni samo ukvarjala s podložniki in njihovimi letnimi obveznostmi. Ker je bil Podčetrtek tudi sedež deželskega sodišča, se je precej časa in črnila porabilo še v zvezi s slednjim, tj. s pravicami in obveznostmi, ki so izhajale iz njega. Z lastniki sosednjih gospostev ter različnimi cerkvenimi dostojanstveniki je bil upravitelj v stalni pisni korespondenci, prav tako s svojim delodajalcem oz. lastnikom gospostva. Slednjemu je poleg pisem in letnih obračunov na vpogled redno pošiljal še izvlečke iz različnih registrov, v prvi vrsti tistih, ki so izkazovali dohodke od podložnikov. Štift register, tudi štiftregister (Stiftregister, Steuer Buch, Steuer Register, Stiftbuch, Zahlbuch). Je uradni seznam, nekakšen delni urbar, v katerem so popisani podložniki in nekatere njihove dajatve ter davki. Ime je verjetno dobil po dnevu (Stift), ko so gospostva pobirala svoje dohodke. Navadno so bili spisani za vsako leto posebej ali pa za nekaj let, za razliko od urbarjev, ki so bdi enkrat sestavljeni in v veljavi skozi daljše obdobje. Vsebinsko so si določeni "nepopolni" urbarji in štift registri precej podobni. V primerjavi s popolno sestavljenum urbarji, v katerih so poleg gospoščinskih dohodkov od podložnikov zapisani še dohodki od sogornikov ter dominikalna posest in pertinence, "nepopolni" urbarji navadno vsebujejo samo omenjene dohodke od podložnikov. Tako je tudi s štift registri. Čeprav so bili slednji ponekod uporabljani že v 14. m 15. stoletju, se je njihova uporaba precej razširila šele nekako od sredine 16. stoletja naprejH' in je največji razmah doživela v drugi polovici 17. in v 18. stoletju. Razlog temu je bila vsekakor uvedba deželnih davkov, ki so z leti postajah čedalje raz-novrstnejši. Ker se je višina določenih davkov spreminjala skoraj na letni ravni, bi bila vsakoletna sestava urbarjev nesmiselna, zato so gospostva namesto slednjih začela čedalje bolj uporabljati različne sezname prihodkov. Podložnike in njihove denarne dajatve - denarna pravda, davki in v denarju plačljive ostale dajatve, tj. predvsem mala Prvi ohranjeni štift register za podčetrtško gospostvo je iz leta 1570 (StLA, Archiv Attems, karton 249, zv. 1581, Štift register 1570-1575). pravda — so zapisovali v štift registre. Do srede 17. stoletja, ko davki še niso bili tako pestri, so v štift registre Še pogosto zapisovali različne dajatve v žitu, lanu in podobno, prav tako pa jih niso sestavljali skoraj za vsako leto posebej. Ce sta bila imenjski in izredni davek določeno število let iste višine, kar sta v tistem času pogosto tudi bila, ni bilo potrebe za novim seznamom. Razmah novih davkov, tj. kon-tribucija, deželna delovna renta, anticipations cjns, različne izredne letne davčne naklade, itd., od sredine 17. stoletja naprej, pa je povzročil, da so gos-poščinski uradniki v štift registre vpisovali samo še denarne obveznosti podložnikov. Dajatve v žitu, lanu in podobno, torej tiste, katerih višina se ni spreminjala, so začeli voditi v ločenih registrih, tako da jih ni bilo potrebno vsako leto na novo popisovati in si s tem delati dodatnega dela. Ponekod so se gospoščinski uradniki znašli tudi tako, da so v primerih, ko so bile višine davkov iste kot kakšno prejšnje leto, uporabili star štift register, v katerem so samo spremenili imena trenutnih imetnikov po-sesti.*12 Poleg vpisa podložniških denarnih obveznosti, so imeli tovrstni registri še eno nalogo, in sicer evidenčno. Na dan, ko je podložnih poravnal svoje obveznosti oz. vsaj del le-teh, mu je upravitelj ali pisar vnesel ustrezno oznako o celotnem plačilu obveznosti oz. če jih ni v celoti poravnal, znesek plačanih obveznosti. Ker pa vsaj podčetrtški in hartenštajnski podložniki niso zmogli jioravnavati vseh obveznosti v tekočem letu, so v štift registru navadno sumarno zapisani še njihovi dolgovi iz prejšnjih let. Sicer pa so gospostva za podložniške dolgove vodila Še posebne dolžniške knjige. Register gornine (Bergrecbt Register). Je seznam v katerem so zapisani prihodki gospostva od gor-ninskih vinogradov in drugih gornjnskih posesti. Navadno so bili sestavljeni za dobo nekaj let, včasih, a redkeje, pa celo za vsako leto posebej. V njih so poimensko zapisani vsi sogorniki po vinskih goricah in njihova letna gonilna, ki so jo dajali predvsem v vinu ah moštu, v manjši meri pa tudi v kopunih in kokoših ter denarju. Tako je podčetrtški upravitelj uporabil štift register iz leta 1694 tudi še leta 1719 (ARS, AS 768, knjiga 8, Stift register 1694, 1719, str. 27), tistega iz leta 1721 pa še leta 1731. V slednjem je svoje ravnanje obrazložil z besedami, da disu pro 721 formierte stuft buch mit ihnen %jns gülden, denen 7)1 anlangen gan^gleich gehet, als ist soBches buch in 73 fter haubt stiifl gebracht und der erlang dann geschrieben worden (ARS, AS 768, knjiga 18, Štift register 1721, 1731, fol. 0), ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Hipu Zadravec: Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in I lartenštajn sredi 18. stoletja .. . str. 149-564 161 Register činžnega žita in lanu (ZunJŠ Threydt Register, Zunfi llaar Register). Register činžnega žita je seznam, v katerem so zabeleženi vsi podložniki po vaseli, ki so v sklopu dajatev letno dajali tudi različne vrste žita, ter višina njihove obveznosti. Register lanu je podoben seznam, le da so v njem zapisani podložniki in višina njihovih letnih dajatev v lanu v funtih ali povesmih. Izvleček iz davčnega registra (Steuer Register Extract). Je seznam, v katerem so popisani podložniki in njihove letne denarne obveznosti. Le-tc niso zapisane vsaka posebej, torej po vrsti kot v šlift registni, ampak je navadno podan le celoten, tj. seštet znesek podložrtikovih obveznosti. Knjiga denarnih dolgov podložnikov (Steuer Aujtiandt Buecber). V tovrstnih knjigah so po vaseh popisani podložniki in višina dolga po letih, ki so ga imeli do gospostva zaradi neporavnanih denarnih obveznosti. Vsaka poravnava dolga ali samo njegovega dela je vknjižena v stolpcu na levi strani knjige. Poleg višine plačila je navadno naveden še datum plačila. V primeru, da podložnik ni poravnal celotnega dolga, je v knjigi dolgov, sestavljeni naslednje leto, njegov dolg ustrezno zmanjšan. V primeru poravnave celotnega dolga, podložnik ni bil vpisan v novo knjigo dolgov. Knjiga dolgov sogornikov v gornini (Bergrecbt Aufitandt Buecher). Te knjige so vsebinsko sestavljene na isti način kot knjtgc denarnih dolgov podložnikov, le da so v njih po vinskih goricah popisani sogorniki in višine njihovih neporavnanih gor-nin po letih gorskemu gospodu oz. gospostvu. Knjiga dolgov podložnikov in sogornikov v denarju, gornini in činžnem žitu 1693-1732, neporavnanih do konca 1735 (Steuer, Betgrecht Guetmachungs und getraydt austandt...). Se ena izmed knjig dolgov, kjer pa so za razliko od ostalih tovrstnih knjig na enem mestu zapisani vsi dolgovi tako sumarno kot tudi po podložnikih in sogor-rtikih. Podčetrtška in hartenštajnska knjiga sta razdeljeni na Štiri dele. Začneta se z denarnimi zaostanki, ki jim sledijo gorninski in zaostanki v sodnem vinu, žitu in siru, končata pa se z dolgovi v činžnem žitu. Dolgovi so pri tistih dolžnikih, ki svoje obveznosti niso poravnali več let, podani sumarno, pri tistih, ki pa so imeli neporavnane samo za določeno leto, je zraven zapisano Še leto neplačila. Prav tako je pn vsaki vrsti dolga podan še celotni znesek neporavnanih obveznosti. Knjiga je bila sestavljena z namenom, da se na enem mestu zberejo vse neplačane obveznosti in se na tak način poenostavi upravljanje. Vse poravnave neplačanih obveznosti do leta 1732 so bile od tega leta naprej vknjižene v to knjigo. V njo se je vpisoval datum in znesek vrnjenega dolga dolžnika, nato pa še celoten znesek povrnjenega dolga za določeno leto. Knjiga je bila v uporabi vsaj do konca leta 1752, Protokol dohodkov od 10 in 20 denariča (ProtocolI des... lOte trnnd 20ste Pfening). V tovrstne knjige so se zapisovali dohodki od prodaj in dedovanj gorninskih in urbanalnih posesti med podložniki in sogorniki. Ti dohodki niso bili nič druga kot pristojbine, ki jih je pobiralo gospostvo pri vsaki omenjeni transakciji. Za vsak nakup te ah one posesti je moral kupec gospostvu plačati desetino njene ocenjene vrednosti, pri dedovanju pa je ta pri stojbina največkrat znašala dvajsetino ocenjene vrednosu, v nekaterih primerih pa tudi samo desetino. Vpis dedovanja vinograda in plačilo pristojbine 20 denariča ARS, AS 768, knjiga 106, Protokol dohodkov od 10 in 20 denariča, fol. 7'. 162 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Dejan Zadravec Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in 1 lartenštajn sredi 18. stoletja .... str. 149-164 Zapuščinski podložniški inventarji (.Vrotocoll čkr Inventarien). So popis premičnega in nepremičnega premoženja pokojnega podložmka. Sestavljeni so iz štirih delov. V uvodu je navadno zapisano ime pokojnega podložmka, popisovalce in priče pri popisu ter datum in kraj popisa. Sledi del, v katerem je podrobno zapisana pokojnikova premična in nepremična posest in njena vrednost, torej denar, listine, nepremičnine v zakupu po kupnem pravu, zaloga in zasajeno žito, zaloga vina, predivo, živina, oblačila, hišna oprema in orodje. Popisu premoženja sledijo popis dolgov in stroški. Dolgove so imeli podložniki v večini primerov do zemljiškega gospostva zaradi neplačanih dajatev in davkov ter do drugih podložnikov in sorodnikov, največkrat zaradi izposojenega denarja. Pod stroške so se knjižili vsi odhodki, do katerih je prišlo zaradi smrti podložmka. Med slednje se je štela sestava in izdaja zapuščinskega inventarja, plačilo 10 oz. 20 dena-riča, vdovina jutrnja, ponekod tudi stroški pogreba itd. V zaključku inventarja je zapisana celotna vrednost pokojnikovega premoženja ter dediči in njihovi, v denarju izraženi dedni deleži. Kratice in okrajšave ARS — Arhiv Republike Slovenije StLA — Steiermarkisches Landesarchiv Graz/ Štajerski deželni arhiv Gradec NSAM = Nadškofijski arhiv Maribor PAM = Pokrajinski arhiv Maribor ZAC = Zgodovinski arhiv Celje fasc. — fascikel šk. — škatia z v. = zvezek LR - Landrecht/ deželno pravo ČZN ~ Časopis za zgodovino in narodopisje itd. = in tako dalje npr. = na primer oz. = oziroma pL — plemič, plemkinja RMK — rojstna matična knjiga tj. = to je ZU — župnijski urad Viri, literatura, internet in pomagala Viri ARS AS 768, Gospostvo Podčetrtek, Iiartenštajn in Olimje - knjiga 8, Stift register gospostva Podčetrtek 1694, 1719 - knjiga 18, Stift register gospostva Podčetrtek 1721, 1731 -knjiga 102, Zapuščinski podložniški inventarji 1698-1711 - knjiga 106, Protokol dohodkov od 10 in 20 denariča gospostva Podčetrtek 1730-1750 - fasc. 3, Pobotnica krškega škofa Janeza Jakoba Ivanu Krištofu Tattenbachu 1612 - fasc, 5, Denarni obračun gospostva Podčetrtek 1700 - fasc. 5, Vinski obračun gospostva Podčetrtek 1689/1690 - fasc. 5, Vinski obračun gospostva Podčetrtek 1696/97 - fasc. 9, zv. 1725, Obračun gospostva Podčetrtek 1725. NŠAM - Rojstna matična knjiga župnije Slovenska Bistrica 1681-1705 PAM fond Gospoščina Bistriški grad 1587—1944 - šk. 40, zv. 3, Register vinske desetine gospostva Bistriški grad 1691 StLA, Archiv Attems - karton 244, zv. 1568, Denarni obračun gospostva Podčetrtek 1694/1695 - karton 244, zvezek 1569, Obračun gospostva Podčetrtek 1721 - karton 247, zv, 1576, Obračun gospostva Podčetrtek 1753/1754 - karton 247, zv. 1576, Obračun gospostva Podčetrtek 1757 - karton 249, zv, 1581, Stift register gospostva Podčetrtek 1570-1575 - karton 253, zv. 1593, Register vinske desetine podložnikov gospostva Podčetrtek 1752 - karton 254, zv. 1597, Navodila upravitelju gospostev Podčetrtek in Hartenštajn 1779 - karton 254, zv. 1597, Pisarniški inventar gospostev Podčetrtek in Hartenštajn 1758 Hausakt - Haus-Akten Attems, Kronologija Arhiva Attems LR - karton 41, Zapuščinski inventar Jožefa grofa Attems a 1773 - karton 1291, Zapuščinski inventar Ivana Krištofa barona Tattenbacha 1627 ARHIVI 30 (2007). št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Dejan Zadravee Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in Ilartenštajn sredi 18. stoletja .... str. 149-164 163 - karton 1292, Zapuščinski inventar Gotfrida grofa Tattenbacha 1640 StLA - Dopis direktorja StLA dr. Gerharda Pferschyja Rüdigerju baronu Wackerbarthu z dne 14. 2. 1989, dopis je vpet v inventarju arhiva Pallavicino (A 1144) ZAC ZAC 1020 - šk. 10, zv. Poročila, inventarnt popis, Inventar premičnin v bivši lasu dr. Ferdinanda Attemsa v gradu Podčetrtek 1945 - šk, 10, zv. SAZU, pregled in prevzem arhiva Attcms Podčetrtek, Dopis SAZU Gozdni upravi Podčetrtek 1949 - šk. 10, zv. SAZU, pregled in prevzem arhiva Attems Podčetrtek, Dopis Osrednjega državnega arhiva Slovenije Gozdnemu gospodarstvu Podčetrtek 1949 ŽU Podčetrtek - RMK Župnije Podčetrtek 1678-1737 - RMK Župnije Podčetrtek 1737-1785 StLA, Inventar gradiva fonda Altems, Graz 1960. ZAC, Zbirka graščine Attems v Podčetrtku (1706-1954), Ivanka Zajc-Cizelj, popis gradiva, Celje 1983. Literatura Bizjak, Matjaž: Ratio facta est. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2003. Koropee, Jože: Brežice v srednjem veku. CZN 47 (1976), št. 1. KraŠovcc, Mirko: Podčetrtek, včeraj in danes. Podčetrtek: Župnijski urad, 1980. Mutzbauer, Otto: Die Urkunden des Arhivs der Grafen von Tattenbach. München: Generaldirekdon der Staatlichen Archive Bayerns, 1967. Pirchegger, Hans: Die Untesteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München: R. Oldenbourg, 1962. Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken der Stadt Graz Graz: Lydia Schiviz von Schivizhoffen, 1909, Serbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems. Bistriški zbornik II (ur. Ferdo Serbelj). Slovenska Bistrica: Kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica, 1990. Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva republike Slovenije, III. knjiga, Ljubljana 1999. Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Celje 1997. Varstvo spomenikov, 12 (1969). Vischer, Georg Matthaeus: Topographia Ducatus Stiriae 1681. Graz: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 1975. Zadravec, Dejan: Gospostvo Podčetrtek 1670-1700. Magistrska naloga, dpkopis. Maribor, 2007. Zadravec, Dejan: Gospostvo Statenberg v zadnjem desetletju 17 stoletja po Šttftregistrih iz let 1689-1691, 1692, 1694, 1696-1700. SHS, 5 (2005), št. 1-3. Genealogija družne Alterns, http://genealogy. euweb.cz/attems/attems4.html. Zusammenfassung VERWALTUNGSBÜCHER DER VEREINIGTEN HERRSCHAFTEN PODČETRTEK UND HARTENŠTAJN IN DER MITTE DES 18, JAHRHUNDERTS UND DEREN HEUTIGER ZUSTAND Franc Anton Prothas, der Verwalter der Herrschaften Podčetrtek und Hartenštajn, ließ sofort nach seiner Amtseinsetzung zu Beginn des Jahres 1758 eine Liste der Vertwaltungsbücher aufstellen, die damals in der Schreibstube des Burgherren aufbewahrt wurden. Es waren dies vor allem verschiedene Register der Einkommen von Untertanen und Weinbergbesitzern, deren Geld- und Bergrechtsschulden, ein Protokoll der Gebühren von verkauften und vererbten Grundstücken, Nachlassinventare der Untertanen, verschiedene, für den Grundherren bestimmte Auszüge von Einnahmen sowie einige Verzeichnisse über Straftaten, leere Kaufbriefe, die Korrespondenz des Verwalters mit dem Arbeitgeber, den Besitzern und Verwaltern der benachbarten Herrschaften und verschiedenen kirchlichen Würdenträgern. Vermutlich waren dies nicht alle von der Schreibstube geführten Bücher und Verzeichnisse, doch wohl die wichtigsten und am häufigsten verwendeten Hilfsmittel bei der Verwaltung der beiden Herrschaften. Alle in der Schreibstufe aufbewahrten Bücher waren seit 1691 entstanden , also in der Zeit der Verwaltung der Herrschaften durch vier Verwalter, und zwar durch Matija Pihler und dessen Familie, Anton Robida, Tomaž Ignac Sauer und dessen Sohn Avguštin Jožef Sauer. 164 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 Dejan Zadravec Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in 1 lartenštajn sredi 18. stoletja .... str. 149-164 Heute, 250 Jahre später, befinden sich die genannten Bücher nicht mehr m der Schreibstube auf Burg Podcetrtek, sondern werden außer einem Buch im Archiv Sloweniens aufbewahrt. In das größte slowenische Arhiv waren sie am 15. September 1949 gelangt. Dies ist im hohen Maße einem der Beschäftigten in der Forstverwaltung Podcetrtek, die in der Burg ihren Sitz hatte, sowie der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste und dem damaligen Zentralen Staatsarchiv Sloweniens zu verdanken. Das I lartenstajner Stiftregister von 1754, das nach 1773 in das At-temser Schloss nach Graz gelangt war, befindet sich seit 1957 im etwas höher gelegenen Steier-märkischen Landesarchiv zusammen mit dem übrigen Archivmatenal der genannten Familie. Die Zeit und der menschliche Faktor hinterließen auch bei diesen Büchern ihre Spuren. Von den ursprünglich inventarisierten 214 Büchern sind bis heute 88 Bücher bzw. 41 Prozent erhalten geblieben, das ist relaüv wenig im I Iinblick darauf, dass sich von Podcetrtek und Hartenštajn im Vergleich zu anderen, im Gebiet von Slowenien gelegenen I lerrschaften viel Archiv material erhalten hat. Obwohl sich die erhaltenen Bücher nach einer 250jährigen Odyssee heute in einer dafür geeigneten Institution befinden, ist deren Schicksal noch nicht bestimmt. Wenn nicht einige sofort notwendigen Restaurierungsmaßnahmen ergriffen werden, ist es um sie schlecht bestellt. Arhivi 30 (2007) št. 2, sir. 165-175 Iz arhivskih fondov in zbirk 165 1.04 Strokovni članek UDK 930.253:929.52Mlincnč"1744/1802" Prejeto: 26. 4. 2007 Ženitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802) p. MARJAN VOGRIN mag., vodja Škofijskega arhiva Koper Trg Brolo 11, p. p. 114, SI-6001 Koper e-pošta: arhiv. kp@rkc. si IZVLEČEK Članek predstavlja ohranjene dokumente dm ti ne MhneriČ ¿z 18. stoletja, kije živela v vasi Placerovci bh%u Gonšnice. Najstarejši dokument je inventar, ki je bil napisan po smrti Luke Mlineriča leta 1744. Nato sledi ženit no pismo med njegovim sinom Francem m zaročenko Uršo PoŠinjek. Inventario leta 1772je spisan po smrti Franca M lineriča, kije tudi najobširnejši. Po smrti Marije, prve žene njegovega sina Lovrenca, je bil leta 1785 napisan naslednji inventar. Zadnji ohranjeni inventar pa je napisan po smrti Lovrenca MlineriČa med leti 1800 in 1802. Zaradi velikih dolgov je mora! njegov sin Simon zamenjati posest, da se je rešil dolgov. KLJUČNE BESEDE: Ženitna pisma, inventarji, dedovanje, Mlinerič, Placerovci, Gajevci, Formin ABSTRACT THE MARRIAGE CONTRACT AND THE INVENTORIES OF TI IE MUNARIČ FAMILY (1744-1802) In the paper, the author provides an insight into the 18"' century documents preserved by and relating to the Mlinaric family that lived in the village of Placerovci near Gorišnica. The oldest document preserved is an inventory written after the death oj'Luka Mlinaric in 1744. Next in line is a marriage letter between his son France and his fiancée Urša Pošinjek. The inventory of 1772 is the most extensive among the documents and was written following the death of Franc Mlinaric. The compilation of the next inventory took, place in 1785, following the death of Marija, the first wife of his son Lovrenc, and the last among the inventories presented to this day was written between 1800 and /802, following the death ofljivrenc Mlinerič. Due to a substantial debt, his son Simon was forced to exchange the estate in order to pay off his debt. KEY WORDS: marriage letters, inventories, inheritance, Mlinerič, Placerovci, Gajevci, Formin 166 ARi 1IVI 30 (2007), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk p. Marjan Vognn: Z enima pogodba in inventarji družine Mlincrič (1744-1802), str. 165—175 Redkokatera družina pri nas se lahko pohvali, da premore stare in dragocene dokumente o svojih prednikih. Po večini so se starejši dokumenti izgu bili. Verjetno so bili tudi uničeni, če niso bili več za rabo oziroma v veljavi. Dokumente, ki jih želim predstaviti, hrani družina Mlinaric, danes Veršič,1 ki je živela in še živi v Placerovcih v župniji in občini G oris niča. V inventarjih so navedene listine, ki so potrjevale družinsko posest. Tako našteva inventar iz leta 1772 kar 10 listin in še sveženj starih spisov. Od vseh naštetih dokumentov sta ohranjena samo dva: ženitno pismo iz leta 1747 in inventar iz leta 1744, ki pa ni ohranjen v celoti. Ohranjeni so: ženitna pogodba iz leta 1747 in inventarji iz let 1744, 1772, 1785 in 1800 oziroma iz leta 1802. Poročna pogodba je ohranjena v celou.2 Pri najstarejšem inventarju manjka srednji del, v katerem |e opisana posest in njena vrednost. Drugi trije inventarji so popolni. Ženitna pogodba iz leta 1747' Zu Wissen das An Heunt zu End gesezten Dato zwischen den Franz Mlinerilsch einen Jungen gesollen weyl(and) des Lucas Mlineritsch seel(igen) zu Pläzerndorff mit Marina dessen Eheweib so noch in leben Ehelich bezaigten söhn als braütigamb an ainen: dan der Jungfrau Vrshä des Bällasch Poshiniäckh zu Gayoffzen seel(igen) mit Lencklia dessen Eheweib: auch in leben Ehcltch Erzaigte Tochter als Braut andern thails: nachfolgend heyrats Contract in beyseyn deren Ehrbahren gezäigen als seiner Seiths Mathe Zwetckho, ihrer seits Gregor Bauer abgeredt und beschlossen worden ist als: Ersd(ich) haben sich bayde braut Persohnen nach Ordnung der Christi(ich) Cathol(ische) Kirchen, auch nicht vorwissen vnd einwilligung ihrer nächsten befreundten bis zur Priesterlichen Copulation Eheliche versprochen. Andertens das zeitlich) betref(liche) verheyrath er braütigam seiner Lieben zugehenden Eheweib den per 20 fl geschäzten Grundt zu Pläzerndorff V teh spisih je družinsko ime zapisano Mtinerič. Pozneje se je priimek spremenil v Mlinaric. Danes ima ta priimek samo še Jožef Mlinaric. Z njim bo tudi umrla družinska veja Mlinaričev, ki izvirajo iz vasi Plače rove i- Na domu (stare hiše ni vce), kjer je živela družina Mlinaric, danes živi Marija Veršič, roj. Mlinaric. Več o poročnih pogodbah; 1-apajne, Poročne pogodbe -pogled v preteklost, str. 167-169. Papir (2 f.) 22,5 \ 33 cm; nemška pisava in jezik; majhen, v rdeč vosek vtisnjeni pečat. dan an Todt und lebendigen Fahrnussen auch 20 fl zusamen 40 fl solcher gestalten, das sye auch ohne mit im am Erzaigenden leibs Erben den besiz des Grundts, jedoch so lang sein Muetter lebet den frucht genuß dauon haben solle. Da hingegen: Drittens verheyrath sye brauth ihren konfftigen Ehewürth gleichfais an dem per 70 fl geschäzten der Herrschafft Sauritsch bergrech t mässsigen Weingarth in Wclschäberg auch 40 fl das von sye vor seiner ohne Eheh(chen) Erben mit Tod ab-gienge, Er die übrigen 30 fl Ihren nächsten befreundeten hin aus zu zahlen hette. Ihm aber der Weingardi verbleiben solle. Viertens da sye da sye mit Einander Erben Erzaigen solle der allgemeine Landts brauch observiert werden. Alles mit vnd bey verbündtung des allgemeinen Landtschaden bundts in Steycr. Treulich ohne gefahrdte. In Vrkundt dessen haben wir dem wohl Edl und gestrengen Herni Felician Antoni Jänsichim Verwaltern des hoch R(itter) Commenda Mere-tinzen gehorsambst Erbctten das er disen heyrats Contract mit seinen Amts gebräuchigen ferdigung: Jedoch in alhveeg Vnprojudicierlich: bekräffttget hat, so beschehen. Commenda Merettnzen den 21""Jener 1747. Felician Anton Jänsichim m. p. Verwalter. Reges! na zunanji strani pisma: Heyrats Contract Zwischen Franz Mlineritsch Einen jungen gesöllen und Jungfrauen Vrshä Po-shiniäckhin lauth: Datiert Commenda Mererinzen den 21 "=" Jener 1747. No 1 Za boljše razumevanje bom na kratko navedel vsebino ženttne pogodbe. Ženitna pogodba je bila sestavljena na Komendi Nemškega viteškega reda v Murehncih, in sicer 21. januarja 1747. Sklenjena je bila med samskim ženinom Francem Mhneričem (Mlineritsch), zakonskim sinom pokojnega Luka Mhneriča in žene Marine iz Placerovcev (Pläzerndorff), ter samsko nevesto Uršo, zakonsko hčerko pokojnega Blaža Po-šinjeka (Poshiniäck) in njegove žene Lenčke iz Ga-jovcev (Gayoffzen) v navzočnosti njegove priče Mateja Cvetka (Zwetskbo) in njene priče Gregorja Kmeta (Bauer). Pogodba vsebuje te določbe: t. oba zaročenca sta si obljubila, da se bosta Z dovoljenjem svojih najbližjih poročila po cerkvenih predpisih; Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 p. Marjan Vogrin: Zenitna pogodba in inventatii družina Mlinerič (1744-1802), str. 165-175 167 2. zaročenec prinaša v zakon svojo posest in opremo v Placerovcih v vrednosti 40 goldinarjev. Ce bo umrl prej in brez potomcev, vse ženi pripade. Njegova mali pa ima pravico uživati sadove te posesti do svoje smrti; 3. nevesta prinaša v zakon vinograd v Belskem Vrhu (Welschäberg), gospostvo Zavrč, ocenjen na 70 goldinarjev. Ce bo umrla brez potomcev, vinograd lahko njen mož zadrži, njenim bližnjim sorodnikom pa mora izplačati 30 goldinarjev; 4. če bosta skupaj imela dediča, se pri dediščini upoštevajo krajevni običaji in deželno pravo Štajerske. Zenitna pogodba je bila sklenjena pred poroko zaročencev. Obvezala sta se, da se bosta poročila po obredu katoliške cerkve. Pogodba navaja, kaj bosta prinesla oziroma prispevala v zakon. Vrednost premoženja zaročencev je bila po navadi enaka. Vrednost posesU v Placerovcih je sicer bila večja, zato obstaja tudi dodatek, da bi žena ob moževi smrti morala preživljati njegovo mater. Ce pa bi prej umrla žena in tudi brez dedičev, bi zaročenec vinograd lahko zadržal, toda njenim sorodnikom bi moral izplačati razliko v vrednosti tistega, kar je žena prinesla v zakon. Inventarji Inventarje so navadno sestavljali po smrti posestnikov. Oblika in vsebina inventarja sta bili ustaljeni, sestavljen pa je bil po teh točkah: - v uvodu je zapisano, kdo je umrl, čigav pod-ložnik je bil in kateri cenilci so popisali premoženje; navedena so bila pisna potrdila in pisma (že-nitne pogodbe, ščitna pisma, zadolžnice in podobno). Zapisali so tudi gotovino, če je bila v hiši; cenitev vsega premoženja se je navadno začela z ocenitvijo hiše in ohišmce ter točene posesti (vinograd); - sledil je popis in cenitev živine oz. živali, žita, vozov in orodja, opreme v hiši, oblačil in zalog hrane; - če je bil kdo pokojnemu kaj dolžan, se je dolg ptištel k skupni vsoti; - sledil je popis dolgov; tako dobljena vsota se je razdelila na enake dele med dediče. I. Inventar iz leta 1744' Najstarejši inventar je bil spisan 2. maja leta 1744. Po smrti Luka Mlineriča, podložnika Nemškega viteškega reda, sta cenitev v navzočnosti upravitelja Komende Muretinci Martina Repa (Ruep) opravila |unj Hergula in Matija Horvat. Pokojni Luka je imel s svojo zakonsko ženo, sedaj vdovo Marino, tri otroke; sinova Franca in Filipa ter hčerko Lenčko, Listin niso našli. Del tega inventarja manjka, zato m mogoče navesti, kaj je obsegala posest pokojnega Luka Mlineriča. Celotna posest je bila ocenjena na 101 goldinar, 3 šilinge in 2 groša. Dolgov se je nabralo za 22 goldinarjev in 3 groše. Največji dolg je bil pri gostilničarju pri Veliki Nedelji (7 goldinarjev). Nadzornik in cenilca so dobili vsak po 4 šilinge. Dekla Gera je dobila za zvestobo gospodarju 5, Matej Grušnik pa 4 goldinarje. Tako je bila posest po odštetih dolgovih ocenjena na 79 goldinarjev, 3 šilinge m 29 grošev. Najobširnejši je inventar, ki je bil spisan po smrti Franca Mlineriča leta 1772. Čeprav njegov poklic ni naveden, iz popisa sklepamo, da je bil najbrž izdelovalec lesene posode ali nekaj podobnega (pintar). Ob orodju, potrebnem za delo na polju, so navedena tudi posebna orodja, ki so jih uporabljali obrtniki pri izdelovanju posod in lesene opreme. II. Inventar iz leta 17725 Nach absterben Franz Mlineritsch Hochritter Deutschen Orden Commenda Meretinzcn gewester unterthan seel(ig), ist dessen verlassenschafft aufgrundt obngketlich(en) anordnung durch die hierzue berufnen Schätz Mäner als Arne Getsch, dan Bälläsch Gottlich beede Comm-mendische unter sassen in beyseyn der herr-schafftlicben Schaffers Lorenz Schätzer nachfolgenden übersehen, ohnpartheyieh geschätzt und sonach beschriben worden den 23, nmvrvo pi n za'-! -tu) z ijuiitT^» Naslovna stran publikacije ob stodvajsetletnki Turističnega dndtva Ptuj Spoštljiva starost društva kaže, da so se nekateri Ptujčani že v preteklosti zavedali zgodovinskega in kulturnega bogastva Ptuja, ki je sicer vedno privlačilo (po)potnike od blizu in daleč. V 120-letru zgodovini |e Tunstično društvo Ptuj ves čas skrbelo za lepši in urejen videz mesta, njegove okolice ter dobro počutje obiskovalcev. Ker se je bilo treba organizirano lotiu skrbi za videz mesta in razvoja turizma, so Ptujčani 23. januarja 1886 ustanovili Olepševalno društvo Ptuj (Ver-schonerungs Verein Pettau). Ker so bili med člani dovolj vplivni ljudje, ki so društvu lahko pomagali tudi finančno, je tako postalo eno najdejavnejši!) v mestu. Prvotnemu imenu so dodali še tujskoprometno društvo (Verschonerungs und Fremdenvetkehrs Verein). Med letoma 1890 in 1895 so ob pomoči občine in premožnejših meščanov zgradili mestno kopališče, uredili park ob Dravi, nekaj let pozneje so tam postavili ličen paviljon za koncerte, na novo zasadili Ljudski vrt in zgradili leseno gostišče Svicarijo, ki |e postalo eno najlepših na Ptuju. V skrbi za pospešitev turizma so člatu Olepševalnega m tuj skoprometnega društva skrbeli za turistično propagando s plakati, objavami v časopisih in razglednicami. Te pa niso bile zgol| zasluga društva, temveč so odražale okus in želje takratnega časa. Leta 1895 je na pobudo tujsko-prometnega društva izšel prvi pravi popotni priročnik Ptuj tn okolica, to je pomenilo velik korak k večji prepoznavnosti Ptu|a. Leta 1893 se je društvu porodila zamisel o ustanovim za ustanovitev Muzejskega društva. Društvo je takoj nato začelo urejati prve muzejske zbirke. Kljub prizadevanju društva, da bi Ptuj postal turistično mesto, je bil za obdobje do prve svetovne vojne za Ptuj značilen tranzitni promet, mesto pa je imelo tudi težave s pomanjkanjem prenočišč. Do druge svetovne vojne je dejavnost društva nekoliko usahnila, vzroke pa gre vsekakor iskati v težkem finančnem položaju, v katerem se je društvo znašlo. Se vedno pa so si prizadevali za čistočo v mestu in pospešitev turizma. Mesto je imelo v letu 1940 le en hotel, pet restavracij in tn gostilne. Pred vojno je privabljalo največ tunstov iz Gradca in Dunaja. 1. decembra 1942 je bilo društvo s prihodom okupatorja ukinjeno, ponovno pa je oživelo pred 53 leti, 30. januarja 1953. Skupina posameznikov je s svojimi akcijami društvu želela povrniti staro slavo in pnncsu mestu dohodek od turizma. Še vedno so največ skrbi posvečali urejanju okolja (urejanje zelenic v mestnem parku, na Grajskem hribu in v Ljudskem vrtu), kot tudi skrbi za tujce, ki so obiskali Ptuj. Nenehno so opozarjali na slabe razmere v turizmu m gostinstvu, saj je v petdesetih letih na Ptuju primanjkovalo prenočišč za tujce, gostinski lokali pa so bih na nizki ravni. V okviru društva so tako delovale številne sekcije, ki so s svojim delom pripomogle k večji prepoznavnosti in urejenosti Ptuja. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Oceni- in poročila o publikacijah in razstavah 199 Z razstave Turističnega društva v refektoriju minontskega samostana na Ptuju, /unij 2006 Velika pridobitev za društvo in turiste |e bila ustanovitev Turist biroja leta 1963, Skrbel je za da-|an|e informacij, prodajo razglednic in spominkov ter organizacijo kulturnih pnreditev m izletov. Društvo je bilo v naslednjih I culi pobudnik številnih prireditev, ki so bistveno posegle v pni|sko dogajanje, nekatere pa so postale tradicionalne (kure n to vanje, akcije Očistimo okolje, okrasitev oken in balkonov v mestu s cvetjem ...). Marsikatera zamisel, ki je nastala pn Društvu, pa je bila izpeljana v okviru Občinske turistične zveze P tuj, ustanovl|ene v decembru 1976. V osemdesetih letih je uspelo komisiji za turistične spominke doseči, da so v ptujskih prodajalnah dobili ustrezno mesto domači izvirni spominki: kurent, oljenka, klopotec ... Društvo je uspešno predstavljalo turistično ponudbo Ptuja na raznih sejmih doma in v tujini, postavili so informacijske table, organizirali izlete, izdali barvi prospekt Ptuja v več jezikih ... V devetdesetih letih je bilo delovanje društva še naprej usmerjeno v promocijo, ohranjanje ter oživljanje bogate kulturnozgodovinske dediščine Ptuja. Na pobudo društva so bile izpeljane številne akcije, ki so oživile staro mestno jedro (postavitev cvetličnih korit, pleskanje starih mestnih vrat, zasaditev cvet- ličnega parka Evropark). Od leta 1990 je na Ptuju vsako leto prireditev Dobrote slovenskih kmetij. Pobudnik |e bilo Turistično društvu Ptuj. V društvu skrbijo mdi za obujanje starih običajev (prangerjada, blagoslov konjev) in na tak način privabljajo v mesto številne obiskovalce. Poseben pomen pripisujejo praznovanju svojih obletnic, saj jim vsaka predstavlja novo iztočnico za nadaljnje delo. Mesto se ponaša tudi z najvišjimi priznanji v tekmovanjih, ki jih spodbujajo projekti Moja debela -lepa in gostoljubna, Narodi v razcvetu in Bntente F/orale. Zavedajo se, da prijaznejšo in bolj kakovostno turistično ponudbo ustvarjamo vsi, zato si v društvu prizadevajo, da bi bilo boljše sodelovanje z občino, lokalno rurisučno organizacijo, muzejem, termami in drugimi dejavniki, ki se ukvarjajo s turizmom. I turizmu so pomembne malenkosti, poudarjajo in si obenem Želijo, da bi Ptujčani bih resnično ponosni na svoje lepo mesto. Publikacijo bogatijo tudi številne razglednice in fotografije, prevod v nemški jezik je pnpravila Marija I Icrnja Masten, v angleškega Nada Jurkovič. Ob izdaji publikacije je bila v začetku jutuja v prostorih Mestne občine Ptuj tiskovna konferenca, niz prireditev v okviru 120-letnice Turističnega društva pa smo sklenili s pregledno razstavo na devetih panojih (od 16. do 26. juni|a 2006 v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju) o delovanju društva v njegovi zgodovini. Katja Zupanu Zvonka Zupanič Slavec, Ruska kapelica pod Vršičem: ob 15-letniei slovensko-ruskih srečanj (1992-2006), Unireal, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana 2007, 327 strani Ob 15. obletnici slovensko-ru s kili srečanj pri ruski kapelici pod Vršičem je izšla knjiga, ki obsega 330 strani v ruščini in slovenščini. Opremljena je z obsežnim fotografskim in dokumentarnim gradivom, tj. 150 fotografij. Bralca popelje med slovenske naravne in kulturne posebnosti alpskega sveta, predstavi gornjesavsko m soško dolino, Osvetli kruti čas prve svetovne vojne, poda zgodovinski oris nastanka kapelice ter pojasni povezave med slovenskim in ruskim narodom ter obravnava odnose med katolištvom in pravoslavjem. Knjiga naj bi nastala zaradi potrebe po temeljitejšem razumevanju tega premalo poznanega poglavja narodne zgodovine. Pobudnica za izdajo in objavo obsežne monografije je Zvonka Zupanič Slavec, avtorica temeljnega prispevka o zgodovini ruske kapelice. Knjigo ses- 192 ")cenc m poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 30 (2007), št. 2 tavljajo uvodni nagovori ruskega patriarha Alekseja II., ljubljanskega metropolita Alojza Urana, češkega kardinala Tomaža Spidlika, vrste drugih političnih in javnih osebnosti, med njimi tudi predsednika vlade laneza Janše in ruskega veleposlanika v Sloveniji Mi-haila V. Vamna. Osrednji m najzanimivejši del knjige predstavljajo študije, med katerimi izstopa prispevek Zvonke Zupanič Slavec. Članek je predvsem namenjen opisu tragičnih dogodkov prve svetovne vojne. Avtorica slikovito oriše vojne razmere, težko življenje podhranjenih in prezeblih ruskih vojnih ujetnikov in njihovo žalostno usodo. Pri gradnji ceste preko vrsiš-kega prelaza so snežni plazovi pod seboj pokopali 250 ruskih ujetnikov. V spomin nanje so leta 1916 pod Vršičem zgradili kapelico. Ostale članke so spisali ugledni strokovnjaki, zgodovinarji, kulturni in literarni zgodovinarji, in sicer o srečanjih pn kapelici piše Marko Benedik, Stane Granda pa o cerkvenih odnosih med katoliško in pravoslavno cerkvijo na Slovenskem. Igor Grdina poda videnje določenega obdobja s kulturnega, literarnega in po h učnega stališča skozi opazovanja in zapise dveh pomembnih predstavnikov slovenskega naroda Aškerca in Vošnjaka. Pnspevek Silvestra GaberŠčka je posvečen 90. letnici obstoja kapelice in njeni obnovi leta 2006. Študijam sledi obsežna kronika dogodkov, Id tvori zadnji najobsežnejši del knjige. V njej so opisani vsi pomembni dogodki in posamezniki od leta 1992 do 2006. Na slovesnostih ob ruski kapelici se vsako leto že tradicionalno zberejo predstavniki obeh držav in cerkva kot tudi drugi kulturni in gospodarski krogi, kar prispeva k poglabljanju vezi med ruskim in slovenskim narodom. Brez posebne propagande je postalo vsakoletno snidenje pn kapelici vabljivo za vedno večje število udeležencev. Prijateljska srečanja so v petnajstih letih prerasla v politične dogodke, ki se jih udeležujejo tudi najvišji posvetni in cerkveni predstavniki obeh držav. K pomembnosu jubileja je prispeval tudi izid knjige. Zvonki Zupanec Slavec čestitamo za energijo in srčnost, ki jo je vložila za vsebinsko, estetsko in obsežno izdajo, ki je jaomemben mejnik sklepanja prijateljstva med ruskim in slovenskim narodom, S soavtorji jo poklanja prebivalcem obeh dežel, Slovencem in Rusom in si želi, da bi monografija dodatno poglobila vsestransko sodelovanje med narodoma. Knjiga je temelj za nadaljnje raziskave s področja sodelovanja med obema narodoma. Ob tej priložnosti gre omeniti še pripravo Zbornik dokumentov o rusko-slovenskih odnosih, ki je skupni projekt Ros-arhiv-a in Arhiva Republike Slovenije. Publikacija je v pripravi in bo ob segla 500 dokumentov iz niskih in slovenskih arhivov ter Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjiga bo prav gotovo dopolnilo monografiji, osvetlila bo na podlagi arhivskih virov gospodarske, kulturne in družinske vezi med narodoma, ki so se tkale skozi ves čas z večjimi ali manjšimi amplitudami, z bolj in man; pomembnimi posamezniki ali celo skupinami. Zbornik bo odstranil marsikatero tančico z različnih časovnih obdobij in področij. Dništvo Slovenija — Rusija, ki od leta 1996 dalje skupaj z Veleposlaništvom Ruske federacije v Ljubljani in Občino Kranjska Gora skrbi za organizacijo vsakoletnih slovesnosti ob slovensko-ntskih dnevih ima svojega pred hodnika-vzornik a v slovensko ruskem društvu, ki je delovalo že na prelomu obeh preteklih stoletij. Za zaključek dodajmo še misel, da usoda ruskih ujetnikov kot sama kapelica Slovcncem, kot ljubiteljem gora, ni neznana. Na poti v gore smo neštetokrat ustavili svoj korak v tišini sredi vršacev in se poklonili vsem tistim, ki so našli svoj mir daleč od domovine. Kapelica je devetdeset let kljubovala različnim vremenskim in družbenim razmeram, nič manj pa ni kljubovala hudim zimam vršiška cesta. K ohranitvi obeh so prispevali s srčnostjo in nesebičnim delom neznani in znani posamezniki. Mednje sodi dolgoletni moralni varuh kapelice in pobudnik oživljanja slovensko ruskih srečanj Saša Slavec. Aleksandra Serse ARHIVI 30 (2007), št. 2 Oceni- in poročila o publikacijah in razstavah_201 Tuji časopisi in revije LA GAZETTE DES ARCHIVES ŠT. 177-178 Dvojna številka glasila francoskih arluvistov 177178 je v celoti posvečena kolokviju z naslovom "Transparentnost in skrivnostnost: dostop do sodobnega arhivskega gradiva", ki je potekal 28. in 29. marca 1996 v Parizu. Organizacijo je prevzelo Društvo francoskih a rh i vis tov, Jean Le Pottier, predsednik Društva francoskih arhivistov, je podoben študijski dan organiziral že leta 1984, že takrat se je pojavilo vprašanje, ali bo resnično treba čakati do "prihoda v raj\ da bi dobili zaželene podatke, saj se zakonodaja s področ|a arhivov, takrat stara komaj pet let, tega problema skorajda ni dotaknila oziroma se ni spremenila. Danes (leta 1996) lahko rečemo, da družbeni pritisk, znanost in raziskave zahtevajo dostop do novejšega arliivskega gradiva in v veliki meri vplivajo nanj. Se posebej je treba poudanu, da je bistvo arhivistike, pa tudi družbe nasploh, pod velikim vplivom pravnih norm. Ampak vsaj na območju Francije se lahko arhivistika za pravno podlago zahvali Hcr-veju Bastienu, saj je uskladitev različnih zakonov neizogibna in nujna. Delovna skupina "Sodobni arhivi in podrvčje zasebnega", ki se je oblikovala pod dinamičnim vodstvom Odile Krakovitch in Caroline Obert, je omogočila številne zelo zanimive prispevke; združili so jih v dosje, ki ga poznajo vsi francoski arhivisti. Na koncu so na podlagi tega dosjeja in sklepov ustanovili posebno organizacijsko komisijo pod vodstvom Benoîta van Reetha, predstavnika vodstva Francoskega dništ-va arluvistov, člani pa so bili še Hervé Bas tien, Andrée Chauleur, Odile Krakovitch, Jean Luquet, Caroline Obert m Denis Peschanski. Zlasti Peschan-ski si je prizadeval za uresničitev ciljev arhivistov, da bi debate in okrogle mize v obeh dnevih imeli ne le za člane Francoskega društva arhivistov, ampak tudi za dnige. Okrogle mize so potekale pod vodstvom Damela Lindcnberga, novinarja pri časopisu "Espnt". Kolokvij je bil razdeljen na štiri dele. V prvem delu je bil poudarek na zakonodaji, (francosko je predstavil takratni direktor Francoske direkcije arhivov Alain Erlande — Brandenbourg), predstavljene pa so bile tudi zakonodaje držav Evropske unije, med drugim Nemčije, ki ima v vsaki deželi drugačno zakonodajo, predstavljeni so bih zakoni, ki določajo dostop do sodobnih arhivov. Béatrice l'aillés je predstavila najnovejše predpise v ZDA, ki določajo dostop do t. i. tajnih dokumentov ("Classified Nationat Seairity Information"), veljati so začeli 14. oktobra 1995. V drugem delu je bil poudarek na okrogli mizi o varnosti drŽave, varnostnih ukrepih, o tem, kdo ima dostop do tajnih arhivov, ali dati prednost enakosti državljanov pri dostopu do tajnih dokumentov in v tem primeru odpreti arhive. Tretji del je bil posvečen posamezniku, državi in zasebnosn. Tema prve okrogle mize v tem sklopu je bila področje zasebnega, predstavljeni so bih dekreti, ki se nanašajo na gradivo posameznikov, na primer, kdaj naj bo odprto za javnost. Tema druge je bil do stoj) posameznikov do dokumentov. V tretjem delu kolokvija je bil poCidarek na odgovornosti arhivista, razpetega med zgodovino (ni gre za intelektualno rekonstrukcijo, ki je vedno pro-blemaučna, vedno nedorečena) 111 spominom oziroma izročilom (odgovor na določeno okoliščino, ki se prenaša iz generacije v generacijo). Ali je arliivtst zgodovinar ali zbiralec spominov? Treba je najti vmesno pot. Denis Peschanski je predstavil probleme, ki spremljajo odpiranje arhivov judovskih skupnosti v Franciji. Veliko teh je bilo tudi uničenih, vse pa je spremljala tančica skrivnosuiosti. Gradivo 0 Židih je pomembno tako za izročilo kot tudi za zgodovino, še zlati gradivo, nastalo med drugo svetovno vojno; gre tako za francoske kot nemške dokumente. Na zadnji okrogli mizi je tekla beseda o vlogi medijev pri do-stopanju do tajnih arhivov. Po iona Mlakar ARHIVSKI VJESNIK, 49/2006 Devetinštirideseti letnik Arliivskega vjesnika, ki ga izdaja Hrvaški državni arhiv prinaša v rubrikah Arhivska teorija m praksa, Zgodovina institucij, Dogodki, Ocene in recenzije, Nekrotogi ter Pridobitve vrsto novih podatkov in zanimivosti iz arhivske dejavnosti, pa tudi zgodovinskih dejstev. Stjepan Cosič in Vlaika Lemič v preglednem članku Delo arhiva ob nasprotujočih si iplivih: država — družba — uporabniki izpostavita dejstvo, da si država na eni strani vse bolj prizadeva za racionalizacijo uporabe državnih finančnih sredstev, na drugi strani pa imajo uporabniki arhivskega gradiva vse večja pričakovanja in zahteve. V sodobni družbi, temelječi na neolibe-ralni ekonomiji, globalni informacijski povezanosti, kopičenju znanja in širjenju storitvenih dejavnosti, arhivi neodvisno od različnih razmer in mož nosu v posameznih družbah težijo k temu, da bi poštah središče kulturnih, znanstvenih in splošnodružbenih dogajanj. Državni arhivi kot javne ustanove, ki jih financira država, si prizadevajo prilagoditi ekonomskim 192 ")cenc m poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 30 (2007), št. 2 načelom poslovanja, kot jih uvajajo drugi deli državne uprave Toda potrebe moderne družbe zahtevajo od arhivov vedno več različnih dejavnosti, ki presegajo tradicionalno delo v arhivih, to je zbiranje, hranjenje in obdelavo arhivskega gradiva ter običajne storitve raziskovalcem in drugim uporabnikom. Probleme, s katerimi se arhivska služba na Hrvaškem srečuje, lahko razdelimo na zakonske, organizacijske m finančne Zakonska problematika obsega posodabljanje zakonskih predpisov v skladu z napredkom informacijske tehnologije in Širjenjem arhivske dejavnosti ter usklajevanje splošnih in arhivskih predpisov z zakoni, ki urejajo dostopnost in zaščito podatkov in ravnanje z informacijami. Organizacijsko je arhivska služba na Hrvaškem razdeljena na mrežo državnih arhivov - nadrejen jim je Hrvaški državni arhiv. Toda arhivsko gradivo hranijo tudi nearhivske ustanove, ki pa pri ravnanju z njim ne upoštevajo pravil arhivske stroke. Za zasebne arhive; razen za arluve verskih ustanov m političnih strank, hrvaška arhivska stroka nima mu osnovnih podatkov. Zaradi vsega tega se avtorja zavzemata za ustanovitev Državne arhivske uprave, ki bi vodila arhivsko službo kot sistem z zelo jasno določenim delokrogom in pooblastili. Sedanji Hrvaški arhivski svet pri ministrstvu za kulturo ima namreč le posvetovalno vlogo in |e sestavljen iz predstavnikov različnih državnih ustanov. Zahteve in pričakovanja sodobne družbe pa so vedno večja. Poraba finančnih sredstev bi bila z ustanovitvijo arhivske uprave boljša in racionalnejša, saj bi taka uprava lahko bolje in dolgoročneje načrtovala potrebe in razvoj arhivske službe. Vsekakor pa bodo morali vsi sodelujoči v trikotniku država — družba - uporabniki v prihodnosti aktivno in učinkovito podpirati delo arhivov, ustanov, brez katerih bi preprosto izgubili svojo identiteto. Mirjana Matijevič Sokol s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu v znanstvenem prispevku predstavlja delo paškega notarja, kotarskega sodnika, umskega kanclerja in plemiča ter doktorja prava iz Pa-dove Marka Laura RjdČa (177)-1808) kot obiralca in urejevalca diplomatskega gradiva. Zbral in uredil je dokumente, ki se dčejo Paga in Nina ter jih objavil v obsežnem zgodovinskem pregledu {Delle Rtjkssiom Sfo-riche sopra f antico stato citnle, ecclesiastico della atta et isola di Pago o sia deli1 antica Cissa fatte da diversi autori, diplomi et altn carte pubb/icbe e private raccolte da Mano Lauro Rjdch) o preteklosti Paga. Sestavil je tudi Paski diplomatorij, ki je bil sestavljen verjetno za potrebe ninskih plemičev ob prihodu avstrijske oblasti v Nin. V prispevku avtorica podrobno predstavlja posamezne listine, ki so zbrane v omenjenem zgodovinskem delu ter diplomatorij u, na koncu pa še rokopis Privileggt della Magniftca Comunitd di Nona. Njegovo delo ima naravo temeljnega zgodovinskega vira. Pisarniško poslovanje in registratura HrvaŠko-slavonskega namestništva (1854-1861) je v izvirnem znanstvenem delu objavila Rajka Bučin. Hrvaško-slavonsko namestništva je bilo vrhovni upravni organ na območju Kraljevine HrvaŠke in Slavonije v obdobju tako imenovanega neoabsolutizma v habsburški monarhiji. V njegovi pristojnosti so bile poli učne in policijske zadeve ter bogočastje, šolstvo, trgovina, obrt, kmetijstvo in del finančnih, gradbenih, prometnih ter pravnih zadev, ki niso bili v pristojnosti nekaterih dnigih organov (npr. Finančno ravnateljstvo v Zagrebu, ki je bilo neposredno podrejeno Dunaju). Namestništvo je bilo glede na prejšnjo bansko vlado teritorialno na novo razdeljeno v pet župamj, dvajset podžupani] in 46 okrajev. Nova organizacija je imela vpliv tudi na oblikovanje pisarniškega poslovanja ter izdelavo registra turnih načrtov. Ti načrti so pomenili temelj sistema, ki se je potem razvijal in deloval do leta 1918. Pisarniško poslovanje, uvedeno po !eru 1848 v habsburški monarhiji, je bilo zelo podobno v vseh kro-novinah monarhije, Dodej je bilo poslovanje neenotno. Takrat so ga želeli poenotiti, da bi bilo reševanje zadev hitrejše in boljše. Avtorica na podlagi literature najprej opisuje sistem, ki je bil uveden na Kranjskem leta 1851 (Pivk, Olga, Regutraturni načrt namestništvo m okiajna glavarstva na Kranjskem, Serše, Saša, Način odlaganja spisov pri upravnih in autonomnib organih na deželni m lokalni ravni v drugi polovici devetnajstega stoletja; Zontar, Jože, Razvoj sistemov poslovanja s spisi pn upravnih oblasteh do reforme pisarniškega poslovanja leta 1956). V Zagrebu so tudi začeli uvajati nov sistem pisarniškega poslovanja, vendar sami niso bili sposobni tega izpeljati. Zato so prosili za pomoč namestništvo iz Gradca, od tam je prišel Markus Kremcr, Po vzoru namestništva iz Gradca je pripravil registraturni načrt posebej za predsedstvo in posebej za namestništvo v Zagrebu. Oba plana sta začela veljati v začetku leta 1857. Rajka Bučin jih je v prilogah objavila tako v izvirnem nemškem (transkripcija iz gotice) kot tudi hrvaškem jeziku. Registraturni načrt je bil razdeljen na določeno število registra turnih fasciklov; predstavljali so določeno vsebinsko skupino. Vsak je bil nato razdeljen še na več oddelkov, ki so pomenili podrobnejšo vsebinsko razdelitev. Načrta sta imela tudi kazali. Ta sistem poslovanja je potem veljal do razpada avstro-ogrske monarhije leta 1918. Republika Hrvaška in Mednarodna banka za razvoj sta leta 2003 sklenili dogovor o posojilu za Projekt ureditve in digitalizacije zemljiških knjig z namenom, da se uredi trg z nepremičninami. Prispevek o tem objavlja Liljana Antonič. Da bi lahko sistem posodobili in poenotili, je bilo potrebno najprej sprejeti številne zakonske predpise. Osnovni je bil zakon o lastništvu in drugih stvarnih pravicah; z njim je bil uveden nov stvamopravni sistem, Z novim zakonom je bila uvedena zasebna lastnina kot temeljna lastnina vsakega posameznika, Potem so bili sprejeti zakoni o zemljiški ARHIVI 30 (2007), št. 2 Occne iii poročilu o publikacijah in razstavah 203 knjigi, o državni izmeri in katastru nepremičnin ter ustrezni podzakonski akti. S tem je bita sicer ukinjena družbena lastnina ter uzakonjena zasebna lastnina, toda dokler zasebna lastnina ni bila vpisana v zemljiško knjigo, je bila v resnici še vedno družbena oziroma državna. Odpravljanje teh neskladnosti je po mnenju javnosti potekalo veliko prepočasi. Neusklajenost podatkov v zemljiški knjigi, povečano število predlogov za vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo ter zahtev za izdajo izpiskov iz zemljiške knjige je povzročilo močno povečanje sodnih zadev na občinskih sodiščih. Osnovni pogoj za reformo zemljiških knjig je uskladitev podatkov v katastru z zemljiškimi knjigami. Državna geodetska uprava je začela opravljan nove izmerc katastrskih občin in nastavljati nove zemljiške knjige. Postopek reforme sistema evidence nepremičnin je dolgotrajen in zapleten, zato ni mogoče pričakovan, da bi bih podatki v zemljiški knjigi in katastru v dveh ali treh letih usklajeni z dejanskim stanjem, potem ko petinštirideset let ni bilo sistematskega vpisovanja v zemljiške knjige m kataster. Ustvarjanje novega sistema evidence pomeni tudi nov način dela zaposlenih. Ministrstvo za pravosodje je vse zemljiškoknjižne oddelke sodišč opreindo z informacijsko tehnologijo. Referente so izobrazili in tako se je digitalizacija knjig lahko začela. Za prenos podatkov iz ročno vodenih knjig v elektronsko obliko je bilo potrebno sprejeti tudi poseben predpis, in sicer Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organizaciji in vodenju zemljiških knjig m izvrševanju drugih dejavnosti v zemljiškoknjižnih oddelkih sodišč. Skupno število zemljiškoknjižnih vložkov na Hrvaškem je 4,203.793. Vsakega je potrebno prepisati v računalnik, ga overiti in shraniti, podatki o tem, kdo in kdaj je overil prenos, pa so vpisani v popis prenesenih zadev. Hranili |ih bodo do konca prenosa zemljiškoknjižnih zadev v digitalno obliko. Celotni projekt vodi ministrstvo za pravosodje. Ana Gavras Delič iz Hrvaške infoimacijsko-doku-mentadjske referalne agencije Hidra in Miroslav Mili-novič iz Univerzitetnega računskega centra Univerze v Zagrebu sta objavila referat z znanstvenega posveta Zbiranje, odbiranje, obdelava in hranjenje dokumentov uradnih mrežnih postaj organov javne oblasti Republika Hrvaške. Razvoj intemeta na Hrvaškem je že tako razvit, da večino uradnih publikacij in dokumentov objavljajo na službenih intcrnetnih straneh. Naloga Hidre |e skrbeti za napredek in promocijo uporabe tovrstne dokumentacije. Za potrebe projekta "Pridobivanje, odbiranje, obdelava m hranjenje dokumentov" je nastal v sodelovanju Hidre in Univerzitetnega računskega centra sistem za arhiviranje mrežnih dokumentov (AMD). Ta naj bi omogočil državljanom preprosto uporabo teh podatkov na enem naslovu, in sicer http://www.liidra.hr. Zelo pomembno je, da ti dokumenti obdržijo avtentično besedilo in obliko. Sis- tem, ki so ga pripravili, je, kot pravijo, modularen, a se lahko širi in je preprost za uporabo. Do julija leta 2005 je bilo zbranih več kot 32.000 dokumentov z več kot 470 internetnih sirani. V nadaljevanju avtorja opisujeta razvoj kreiranja sistema Arhiva mrežnih dokumentov in merila za izbiro dokumentov. Na koncu |e objavljeno še, koliko dokumentov in od katerih ustanov in organov javne uprave je bilo zbranih. Za nadaljevanje načrtujejo izdelavo programa za trajno arhiviranje zbranih dokumentov. To bo zelo zahtevna naloga, ker je potrebno zagotoviti, da bodo vsi dokumenti obdržali neokrnjeno obliko in vsebino. Sledi še seznam uporabljene literature. Tudi Hrvoje Stančič s Filozofske fakultete v Zagrebu je pripravil članek o elektronskem arhiviranju: Arhivsko gradivo v elektronski obliki: motnosti ^ašata in hranjenje daljše obdobje. Zbiranje m hranjenje digitalnega gradiva sta vse pomembnejši področji dela arhivske stroke Informacijska tehnologija se na eni strani zelo lutro razvija, po drugi strani pa na ta način rudi zelo hitro zastareva. Tako že v nekaj letih lahko postane problem branja elektronskih dokumentov. S tem se pojavi mdi nevarnost, da bodo dokumenti izgubili svojo verodostojnost. Prav problem zagotovitve avtentičnosti elektronskih dokumentov pri trajnem hranjenju predstavlja eno glavnih tem raziskovanja moderne arhivistike. Problem avtor vidi na treh ravneh, Prva je fizična — zadeva problem zapisa dokumenta na medij. Zato obstajajo posebne konvencije, ki predpisujejo kako |e treba zapisovati na medije in potem tudi bran. Tako je na pnmer na magnetne medije treba zapisovati drugače kot na opučne. Problem se kaže kot problem trajnosti medija in zapisa na njem. Če govorimo o trajnosti medija, se to lahko nanaša na njegovo fizično trajnost ali trajnost kot (ne)zastarelosti same tehnologije in programov, ki so potrebtu za bran|e. To pomeni med drugim tudi, da je že ob nastanku nujno predvideti, v kolikšnem času bo potrebno prenesu določeno gradivo na nov medij. Druga raven problema je "logična raven". Ta zadeva fizično organiziranost in zapis vsebine, zanemarja pa vrsto medija na katerega je zapisana. Datoteke so v tem okviru enostavne ali pa sestavljene, vendar mora biti na fizični ravni ta informacija zapisana, npr. ali je ena knjiga vsa v eni datoteki ali pa je vsako poglavje v svoji datoteki. Torej mora biti na fizični ravni informacija o pravilnem vrstnem redu datotek ter informacija o programski opremi potrebni za procesiranje le-teh. Tretja je "konceptualna raven"; po tej je elektronski zapis prepoznan kot smiselna celota, oziroma kot informacijska enota (npr. dokument, knjiga, slika, melodija itd.). Vse tri ravni so povezane med seboj. Avtor v nadaljevanju razlaga njihovo vlogo pri procesu poprave elektronskih zapisov za hranjenje v daljšem obdobju. Potem analizira dejstva, ki jih je potrebno upoštevati, da je oliranjena avtentič- 204 Ocenc i» poročila o publikacijah tn razstavah ARHIVI 30 (2007), št. 2 nost, ko elektronski zapis pripravljajo za to, da bo shranjen dlje časa. Predstavlja sistem prepoznavanja, vrednotenja in odbiranja elektronskih zapisov za trajno hranjenje. Na koncu govori še o dejavnikih, ki jih mora institucija, ki pripravlja hrambo, upoštevati. Glavne zahteve so dovolj velika finančna sredstva za nabavo opreme in tehnologije ter ustrezno zaposlovanje in izobraževanje kadrov. Sledi rubrika Zgodovina inštitucij. Mirjana Jukič je pripravila Prispevek k poznavanju ustanove: Zve^a združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Hrvaške (1947-1992). Z arhivskim gradivom je predstavljeno delo zveze; glavni namen jc bil zbiranje in skrb za borce narodnoosvobodilne vojne m vojne invalide. Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne HrvaŠke (ZZBNOVH) je bila ustanovljena leta 1947, njeno delovanje pa lahko razdelimo na tn obdobja. Za prvo obdobje, obdobje od ustanovitve do leta 1962 je značilna zlasti velika dejavnost v povojni obnovi države (obnova liiš borcev, pošiljanje borcev na zdravljenje v toplice, organiziranje tečajev na katerih so se učili pisati, dajanje šupendi| in drugo). Drugo obdobje jc bilo zlasti obdobje postavljanja spomenikov, zbiranja dokumentov in spominov ter s tem ohranjanja tradicij !\TOB, prirejanja proslav itd., še vedno pa je bilo veliko skrbi posvečene članom (reševanje materialnih in zdravstvenih problemov itd). Tretje obdobje je bil čas po letu 1990, ko je zveza zaradi velikih političnih sprememb na Hrvaškem izgubila svoj vpliv in pomen. Celotni fond jc razdeljen v tri večje enote, in sicer: 1, Kongresi, skupščine ni plenumi ZZBNOVH, 2, Republiški odbor ZZBNOVH, 3. Splošne zadeve ZZBNOVH ter 4. Stiki z Zvezo združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije. Zveza je bila organizirana v številne komisije (organizacijsko v drugi enoti). Kot primer ureditve arhivskega gradiva pa so v članku podrobno predstavljeni gradivo in delovanje Komisi|e za ohranjanje tradicij, zgodovinsko vrednotenje in preučevanje narodnoosvobodilnega boja na Hrvaškem ter založniška dejavnost (70 škatcl). Fond je ohranjen skoraj v celou, so pa nekateri deli gradiva prcccj poškodovani zaradi vlage (zlasti iz let 1945 do 1962). Fond predstavlja pomemben zgodovinski vir za preučevanje obdobja Socialistične federativne republike Jugoslavije. Prispevek Siniša Lajn črta tudi sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Pripravil je pregled Organizacije Železniške uprave Zagreb (1945—1947). Za železnice |e bilo po letu 1945 odgovorno ministrstvo za promet s sedežem v Beogradu. To ministrstvo je ustanovilo glavno upravo 7.a železnice v Beogradu; ta je vodila, nadzirala in usklajevala delo in poslovanje železniških uprav v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, Skopju, Sarajevu in Novem Sadu. Uprave so imele personalne oddelke, prometne oddelke, oddelke za vzdrževanje prog in ekonomske oddelke. Železmce so bile v tem času zelo pomembne tudi za vojsko, zato jc rudi ministrstvo za obrambo imelo svoj prometni oddelek. Prek tega so delovale vojna dclcgacija prometnega oddelka ministrstva za obrambo pri ministrstvu za promet ter delegacije pri posameznih železniških upravah. Delegacije so bile odgovorne za reševanje vojnih vprašanj na železnici, npr. za razrniniranje prog ipd. Tudi Oddelek za zaščito naroda (OZNA) je imel svoj prometni oddelek; med drugim je opravljal nadzor nad železnicami. V članku so navedene glavne proge v SFR Jugoslaviji ter proge, ki so bile v pnstoj-nosu Železniške uprave Zagreb. Sledi predstavitev organizacije in dela zagrebške uprave ter del pri obnovi med vojno uničene železniške infrastrukture. Gradivo fonda Železniške uprave Zagreb jc Hrvaški državni arhiv prevzel leta 2004 ter 2005. Pestro mednarodno m domače dogajanje v arhivski stroki so v nibriki Dogodki predstavili Zivana Hed-beli, ki se je udeležila 18. in 19. mednarodnega posvetovanja Arhivska praksa 2005 in 2006 v Tuzli ter posvetovanja Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arluviranja v Radcncih leta 2006, Martin Modrušan, ki je spremljal 15. mednarodm arhivski dan v Trstu in Silvija Babič, ki je bila na 3. konfcrcnci Fcdcracije romunskih arhivistov v Constant!. Ivana Prgin poroča o 7. evropski konferenci o arhivih v Varšavi, na njej so obravnavali poklic arlu-vista kot poklic prihodnosti v Evropi. Vlatka Letnic jc pripravila poročilo o 11. mednarodni konferenci Informacijska tehnologija in novinarstvo: komunikacija znanja, ki je bila maja 2006 v Dubrovniku. Na fesuvalu igranega filma v Pulju so imeli tudi leta 2006 na programu "Vremeplov", to je spremljevalni program restavnramli hrvaških filmov iz Hrvaške kinoteke. O tem ter o osmi šoli medijske kulture avgusta 2006 v Varaždinskih toplicah je napisal poročilijuraj Kukoč. Sledijo Poročila in recenzije. V prvem delu so poročila o arhivskih revijah Der Archivar, 2005 (Danijela Marjanič), Mitteilungen des Qsterreichiscben Staatsarchivs, 2003 in 2004 panijela Marjanič), Archives, 2004 (Ladislav Dobnca), Atlanti, 2005 (Hrvoje Kckez), Archivana, 2004 in 2005 (Rajka Bučtn), American Archivist, 2003, 2004 in 2005 (Silvija Babic), Journal of the Society of Archivists, 2004 (Mano Fabekovec), Archives and manuscripts, 2004 (Ivan Majnarič), Archival Science, 2004 (Snježana Ivanovič), Comma, 2004 (Živana Hedbeli), Tkalčič, 2005 (Mario Stipančcvič), obsežno predstavitev Arhivov, letnikov 27 in 28, 2004 in 2005 pa je napisala Mirjana Jurič. Sledijo ocene šestih hrvaških in dveh slovenskih izdaj arhivskih virov oziroma zgodovinskih študij na podlagi arhivskih virov. V Nekro/ogu je v imenu sodelavcev, prijateljev in tudi drugih v poslovilnem govoru omenil neprecenljivo delo arhivskega strokovnjaka in profesorja Vili-ma Mauča (1952-2006), ki je bil zaposlen v Državnem arhivu v Osijeku. ARiHVI 30 (2007), šr. 2 Ocene in poročila o publikacijah m razstavah 205 Na koncu so objavljene nove pridobitve HrvaŠkega državnega arhiva ter pridobitve Hrvaškega filmskega arhiva - Hrvaške kinoteke v prvih devetih me-sccih Leta 2006. V Hrvaškem državnem arhivu so prevzeli na podlagi zakonskih obveznosti deset, odkupili trinajst ter kot darilo dobili osem fondov oz, delov fondov in zbirk. Tudi tokrat je na koncu seznam vseh publikacij, ki jih je Hrvaški državni arhiv izdal od leta 1899, ko je izšla prva številka prve senje Arhivskega vjesnika (serija I, zv. 1-22, 1899-1920. serija II, zv. 1-U, 1925-1945, serija III, zv 1^18, 1958-2005). Sicer obsega izdajateljska dejavnost Hrvaškega državnega arhiva preko 110 publikacij ter pet revij z več kot sto izdanimi številkami Darinka Drnovšek VJESNIK DRŽAVNOG ARHIVA U RIJECI, zvezek 45/46, Reka, december 2005 Zajeten, periodično izhajajoči zbornik reškega državnega arhiva, nam v sklopih Gradivo, Članki in razprave, Inventarji in regesti, Predstavitve ter Obvestila tudi tokrat prinaša veliko novih spoznanj, do katerih so se dokopali avtorji različnih prispevkov. Prvi in najdaljši v prvem vsebinskem sklopu Gradivo, je prispevek Draigna I labova. Obravnava gla-goljaške zapise iz knjige oltarja sv. Roka v Boljunu, danes ma|hnem kraju v osrčju hrvaške Istre, ki pa se ponaša s to veliko dragocenostjo. Prve znane bratovščine, katerih skrb je bila namenjena cerkvenim objektom ter humanitarni pomoči njenim članom, so se na območju Boljunščine ustanovile konec 16. stoletja. Med njimi |c bila bratovščina oltarja sv. Roka, svetnika, katerega češčenje se je prav v tem obdobju v Isiri zelo razširilo, saj naj bi bil zaščitnik zlasti pred kugo, ki je ogrožala tudi prebivalstvo Istre. V začetku 17. stoletja se je bratovščina oltarja sv. Roka združila z bratovščino oltarja sv. Katarine in kmalu nato še z bratovščino oltarja sv. Blaža. Ohranjeno 81 strani obsegajočo knjigo bratovščine sv. Roka (sv, Katarine in sv. Blaža) za obdobje od 1595 do 1663 hranijo v arhivu hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Avtor prispevka poudarja pomen knjige kot bogatega vira za proučevanje slavisuke, zlasti razvoja hrvaškega jezika. Ob listanju obsežne transkripcije tega dokumenta opažam veliko sorodnosti s slovenskim jezikom. Transkripciji so dodani predmetno in kronološko kazalo zapisov, seznam starešin v bratovščinah ter seznam v knjigi omenjenih oseb, Dr. Irvitt Ljtkefič je v Državnem arhivu na Reki ob pregledovanju arhivskega gradiva trgovinsko menjal- nega sodišča ter pomorskega konzulata na Reki, naletel na do tedaj nepoznano korespondenco med reškim trgovcem Markom Kobierjem in njegovim poslovnim partnerjem in tudi prijateljem Petrom Trifi-čem iz Karlove a. Pisma so zanimiva zlasti zato, ker so pisana v hrvaškem jeziku in ker je bil Marko oče znanega reškega zgodovinarja Giovannija Koblerja. Za nas pa je pomembno tudi to, da je bil Marko Kobler slovenskega rodu, saj se je leta 1764 rodil v Železnikih. Kot trgovec z žeiezom tn mešanim blagom na drobno in debelo se je okrog leta 1780 priselil na Reko in kmalu postal pomemben in ugleden reški meščan, se poleg italijanščine naučil tudi hrvaščine in si v teh jezikih tudi dopisoval s poslovnimi partnerji. V prispevku je objavljeno dopisovanje s Petrom Tri-fičem v obdobju od 1801 do 1802. Maja /V/V objavlja poročilo I. Vončine, podžupana in začasnega upravitelja županstva na Reki, Poročilo je 17. junija 1867 poslal E. Chesu, kraljevemu komisarju za Reko, Bakar in nekatere druge kra|c. V njem piše, kako so Madžari (madžaroni) na Reki in v zaledju poskušali s provokacijami zanetiti nemire med hrvaškim prebivalstvom in ustvariti vtis njihove pro-madžarske usmerjenosti, kar naj bi olajšalo priključitev Reke k Ogrski. Dr. Bons/av Drjanovskt iz Državnega arhiva Vama v Bolgariji predstavlja arliivsko gradivo v ustanovi, kjer je zaposlen, ki pričajo o Hrvaško—Bolgarskih odnosih od srede 19. stoletja do leta 1988. Gradivo je povezano s pomorsko dejavnostjo obeh držav. V vsebinskem sklopu članki m razprave je sedem pripevkov. Akademik Lujo Margetič analizira, predstavlja in objavlja rokopis Moščeniškega statuta iz leta 1627. Sprva je bil odkrit le zapis (prepis) tega statuta, ki se hrani v Državnem arhivu na Reki, nato so odkrili Še en prepis v Državnem arhivu v Zagrebu. Slednji vsebuje le del določil, ki so v reškem statutu. Avtor opozarja na razlike med besediloma in objavlja statut iz zagrebškega arhiva po natančnejšem branju, kot je bik) leta 1997, ko je bil prvič objavljen. Razprava dr. Dnrde Mikviča obravnava kazensko pravo v statutu mesta Kastav iz leta 1400, v katerem jc bilo uzakonjeno običajno pravo. Avtor ugotavlja, da v statutu m omenjenih vseh pričakovanih določil, zato predvideva, da so ostala v domeni običajnega prava ali, da za določena vprašanja sploh ni bilo regulacije. V statutu so zajete smrtna, telesna, denarna, zaporna kazen ter omejen ali trajen izgon. V statutu je posebno razdelan vsak izmed 42 vsebovanih prekrškov. Dr. Lovorka Čolariš se v raziskavi posveča duhovniku Petru Trasonicu, paškemu izseljencu v Benetkah v prvi polovici 17. stoletja. S preučitvijo njegove oporoke odkriva delo in vpliv v novem okolju ter njegovo povezanost s hrvaškimi združenji lil bratov- 192_")cenc m poročila o publikacijah in razstavah_ARHIVI 30 (2007), št. 2 ščinami v Benetkah. V dodatku objavlja prepis oporoke, ki jo hranijo v Državnem arhivu v Benetkah. Dr Ivan Pedenn se s proučitvijo poročil avstro-ogrske ambasade v Beogradu v prelomnem letu 1903, ko je na kraljevskem prestolu prišlo do zamenjave kraljevske rodbine, dokoplje do zanimivih spoznanj o tcdanph razmerah v Srbiji, ki so nakazovale tudi posledična dogajanja v obdobju do prve svetovne vojne. Z razlogi za izgubo oziroma uničenje dokumentacije preventivnih zdravstvenih ustanov na Reki od leta 1900 do 1945, se v raziskavi ukvarja dr. Vjekoslav Bakohm. S pomočjo ohranjenega arhivskega gradiva za omenjeno obdobje ter s pomočjo nekatenh prič ugotavlja, da je btla večina dokumentacije najverjetneje uiučena po dnigi svetovni vojni. Dr. Ivan Pedenn opisuje dogodek, ko so 4. avgusta 1919 italijanski karabmjeri v Trstu brez kakršnega koli opozorila streljali na skupino otrok, ki so se s spremljevalci vračali s piknika, 9 ljudi je bilo ubitih, 15 ali 20 pa ranjenih, tudi otroci, v glavnem slovenske in hrvaške narodnosti. Avtor pnspevka opozarja bralce, da Angležem, Američanom in Francozom, ki so bih po prvi svetovni vojni kot zavezniki Italijanov okupatorji Trsta, za znatno število Slovencev in Hrvatov, živečih v mesni, m bilo mar, sa| ob tem dogodku niso posredovali, temveč so se umaknili, V zapiskih, hranjenih v Javnem arliivu v Londonu (Record Public Office), je namreč našel dokaz, da je angleški kon-traadmiral o dogodku obvestil nadrejene, ti pa se na to niso odzvali. Mag. Nana Palinič v prispevku, ki ga je dopolnila tudi s slikovitimi prilogami, predstavlja adaptacijo nekdanjega industrijskega objekta za nove zgradbe Državnega arhiva na Reki. Avtorica se sprehodi skozi zgodovino arluvskih zgradb od najstarejših časov do sodobnosti, posebe| se osredotoči na Hrvaško m reški državni arhiv. V sklopu Inventarji in regesti je na 117 straneh objavljen popis Mestnega arhiva skupščine občine Reka, delo dveh avtorjev Borisa Zakoška in Mladena Drema. Popisala sta 45 tekočih metrov gradbenih dovoljenj in pripadajočo projektno dokumentacijo. Večina gradiva izvira iz 60. let 20. stol. Po mednarodnih standardih za arhivsko popisovanje sta gradivo popisala na nivoju dosjejev. Gradivo je razvrščeno v 26 skupin glede na namembnost zgradb. Med predstavitvami najdemo oceni dveh publikacij. Knjigo Lovorke Čolarič o zgodovinski prisotnosti Hrvatov v Benetkah, ki je izšla leta 2002 v Zagrebu, je ocenil dr. Slaven Bertoša. O Strčičevi razlagi priimka in tmena Franje Petrisa, filozofa s Cresa, pa piše Maja Potic. Kot zadnji je v tej številki revije reškega arliiva objavljen zapis Gora na C.rnkovtča v spomin na dr. Antuna Girona, januarja 2004 preminulega zgodovinarja in znanstvenika, ki je bil neka| let tudi direktor Državnega arhiva Reka ter ne nazadnje Član uredniškega odbora pričujoče revije. V las ta Tu! VJESNIK ISTARSKOG ARHIVA, Pazin, zvezek 8-10 (2001-2003) Po kar šestletnem premoru je v prvi polovici leta 2007 izšla nova številka revije Državnega arhiva v Pa-zinu. Ze na prvi pogled jo zaznamuje drugačen zunanji videz, kot tudi drugačne obravnavane teme in vsebinski sklopi. Veliko več pozornosti je namreč namenjene arhivski stroki. Na prvem mestu so tako razprave s področja arhivske teorije m prakse, takšen je tudi naslov lega sklopa s petimi prispevki, sledita dva prispevka v vsebinskem sklopu Arhivska pomagala, v tretjem sklopu Razprave m članki so Štirje prispevki, na koncu tega periodičnega glasila pa je več prispevkov v sklopu Ocene, poročila, novice. Najprej je v vsebinskem sklopu Iz arhivske teorije in prakse objavljen prispevek Dra^ena 1 'lahom, predstavljenega leta 2000 na posvetovanju hrvaškega arhivskega društva. V njem podaja kratek pregled razvoja varstva arhivskega gradiva na območju Državnega arhiva v Pazinu, navaja posebnosti razmer v Istri, ki so vplivale na nastajanje arhivskega gradiva in ustanovitev osrednje arhivske ustanove za Istro ter njene zadolžitve in aktivnosti. Sledijo trije prispevki z 21. kongresa združenja cerkvenih arhivistov leta 2002 v Trenru. Car/o Chenisa, tajnik papeškega sveta za kulturne dobrine cerkve v Vatikanu piše o potrebi izobraževanja oseb|a v cerkvenih arlnvili, ki so pomembni za proučevanje cerkvene zgodovine Dotakne se tudi pomena cerkvenih knjižnic in muzejev, torej celotne cerkvene kulturne dediščine in se v tej povezavi zavzema za Čim širšo izobrazbo cerkvenih arhivistov, ki naj bi skrbeli tudi za vzgojo mladine v pozitiven odnos do arhivskega gradiva. Mnenja je, da so te usmeritve lahko uporabne tudi v državnih arhivih. Frmcesea Cava^ana Komanelti iz zgodovinskega arhiva beneškega patriarha je avtorica dveh prispevkov. V prvem se ukvarja z novimi načini izdelave inventarjev v cerkvenih arhivih, z upoštevanjem mednarodnih standardov ISAD (International Standard Archival Dcscription) in ISAAR (International Standard arcliival autonty Record). Objavlja tudi nekaj primerov večnivojskih popisov s pomočjo računalniške drevesne sheme. V drugem pnspevku pa avtorica predstavlja cerkvene arliive kot kulturne centre, za kar so z dvajscdctnimi prizadevanji zaslužni cerk-vem arhivisti. Pomembno je, da so arhivisti strokovno usposobljeni, da znajo svetovati in spodbujati raziskovalno delo pri obiskovalcih. Navaja tudi velik po- ARHIVI 30 (2007), št. 2 Occoe in poročila o publikacijah m tazslavah 207 men sodelovanja s šolskimi in znanstvenimi ustanovami. Mirela Slu kan Altič predstavlja in objavlja iz nemščine prevedeno prvo arhivsko navodilo za specializirane arhive, za shranjevanje katastrskih map, ki je za Avstrijsko Primorje nastalo leta 1826, in je služilo kot napotek za hrambo map na hrvaškem ozemlju. V rubnki Arhivska pomagala Jakov Jelinčič in Elena Dljančič I ekič v obsežnem prispevku predstavljata knjige viziracijskili zapisnikov, ki jih hram poreški škofijski arhiv. V abecednem redu objavljata popis krajev (župnij), v katerih je poreški škof v letih od 1600 do 1781 opravil vizitacije. Avtorja raziskovalcem olajšujeta iskanje podatkov za posamezen kraj tako, da za vsak kraj navajata, v katen od vizitacijskih knjig, za katero leto in na kalen strani je želen vizitacijski zapis. Tajana Ujčič, direktorica Državnega arhiva v Pazinu, objavlja sumami inventar fonda Občine I.abin za obdob|e beneške uprave od leta 1420 do 1797 ter za posamezne priključene dele dokumentacije za obdobje prve avstrijske, vmesne francoske m druge avstrijske uprave. Historiat fonda razgalja njegovo zapleteno nastajanje. Ko je bil nazadnje shranjen v reškem državnem arhivu, so ga leta 1%7 ram popisali. V pazinski arhiv je nato prihajal postopoma tudi od dmgib imetnikov. Potrebno ga je bilo zopet obdelan. Ob tem so prvotni večji fond razdebli v nekaj manjših in jih popisah. Ob novem številčenju v inventarju so ohranili tudi številčenje iz prvotnega popisa. Med razpravami in članki Marija Mogorovič Cr/jenko s Filozofske fakultete v Pulju poskuša v svojem prispevku iz določil Motovunskega statuta tz 14. stol. ugotoviti, kakšno vlogo je imela ženska v tedanji družbi tn družini. Slaven Reržoša je s proučitvijo pulj-skili matičnih knjig, ki jih liram Državni arliiv v Pazinu, pnšel do pomembnih podatkov o prisotnosti Številnega upravnega osebja v Pulju, ki je pomembno vplivalo na družbeno življenje kraja in okolice v obdobju od 17. do 19. stoletja. Prispevek Sinu Periciča govori o vlogi istrskih, rovinjskih mornarjev v Dalmaciji na prelomu 18. in 19. stoletja v Napoleonovi dobi. Iz dokumentov, ki jih je analiziral v Državnem arhivu v Zadru, je spoznal njihovo težko usodo ob srečevanju z ruskimi in angleškimi gusarji, ki na| bi tedaj gospodovali v Dalmaciji. Dokumenti so tudi zanimiv vir spoznavanja tehniških značilnosti rovmj-skili ladij, ki so priplule v dalmatinske vode. Lovorka Čoralič iz 11 rvaškega zgodovinskega inštituta v Zagrebu v svojem prispevku poglablja dosedanje vedenje o življenju in delu škofa Mihovila Matije Spalatina, doma s Paga, ki je od leta 1794 do 1796 služboval v Kotorju, nato pa do leta 3 807 v Sibemku. Avtončina pozornost je namenjena njegovemu šibeniškemu obdobju. V zadnjem sklopu je objavljenih pet ocen publikacij. Klara Bitriič Matijašič predstavlja delo Kristine Mihovihč o odkrivanju nekropole v Nezakciju v Istri od 1900 do 1953, izšlo leta 2001. Elvis Orbamč poroča o obsežni monografiji Lovorke Colanč, posvečene hrvaške prisouiosti v Benetkah z naslovom V mestu sv. Marka, izšlo leta 2001. Maun^o Ijtvak opozarja na leta 2002 izdano zanimivo publikacijo Jakova Stipišiča in Ante Nazorja, ki predstavljata in objavljata spise splitskega zapisovalca Ivana pok. Cove iz Ane one od 1341 do 1344. O knjigi mladega zgodovinarja F.lvtsa Obrauiča z naslovom Katedra sv. Nicefora (Zgodovinska skica Pičanske škofije), piše Tanja Ujčič. Zdrav-ka Jelaska pa ocenjuje leta 2001 izšel zbornik Italijanska uprava v hrvaškem prostoru m eksodus Hrvatov, Na zadnjih straneh lahko še preberemo napotke morebitnim sodelavcem revije. Vlasta Tul 208 Ocenc i» poročila o publikacijah tn razstavah ARHIVI 30 (2007), št. 2 Razstave Arhiv razstavo na ogled postavi Po tem, ko je lam v založbi Zgodovinskega arhiva Celje izšla obsežna in potrebna knjiga sodelavke I i cd vike Zdovc z naslovom Sejmi na Celjskem v 19. m prvi polovici 20. stoletja, ki utegne postati nepogrešljiv vademekum za vse bodoče raziskovalce celjske gospodarske preteklosti, je tudi širša javnost prišla na svoj račun z zanimivo in barvito razstavo Mojster izdelek na ogled postavi (celjske obrtne razstave nekoč m danes), ki sta jo skupaj pripravila Zgodovinski arhiv Celje ter družba Celjski sejem d d., arhivsko gradivo in muzejske predmete pa je izbrala I led vika Zdovc, ki je tudi avtorica pnvlačnega kataloga. Sejme in razstave še danes uvrščamo med najpomembnejše stontvene dejavnosti v razvitih tržnih ekonomijah, saj imajo pomembno vlogo pri transpa-rentnosu trga, ker ustvarjajo enega od osnovnih pogojev za obstoj tržnega gospodarstva — omogočajo prosto gibanje ljudi, blaga, kapitala in storitev. Sejemska dejavnost ne koristi samo razstavljavcem in obiskovalcem, temveč tudi sejemskemu mesni in njegovemu zaledju (hotelom, gostinstvu itd.). Okrožno glavno mesto Celje je imelo leia 1848 pet letnih, tn živinske sejme in tedenska sejma ob sredah ter sobotah, na njih pa so se zbirali prodajalci in kupci s širšega območja od izvira Savinje do Sotle. Na osnovi deželne ali državne zakonodaje je morala mestna občina Celje za izvajanje sejmov izdelati lastne pravilnike (sejemske (tržne) rede). Za mestno blagajno so sejmi predstavlja h pomemben vir dohodkov, saj je mestna občina za sejemski prostor zaračunavala stojnino, od sejmarjev pa |e pobirala še mitnino. Prizorišča letnih in tedenskih sejmov so bile celjske ulice in trgi (Glavni trg, Gosposka ulica, Sta-netova ukca, Prešernova ulica, Trg Celjskih knezov in Slomškov trg). Živinski sejmi so imeh svoj prostor do aprda leia 1901 na t. L "mali Glaziji", travniški parček ob današnji Ljubljanski cesn, nato pa oh Voglajni, na prostoru pn gostilni "Pri zelenem travniku", na današnji Teharski cesti. Z oskrbovalnega vidika mesmega prebivalstva z osnovnimi življenjskimi artikli so v Celju gotovo imeli najpomembnejšo vlogo tedenski sejmi, zlasti zato, ker Celjani večinoma niso imeli primernih prostorov za ustrezno hrambo živil in so bik odvisni od sprotnih nakupov. Za mestne in okoliške trgovce in obrtnike so bik v Celju pomembni rudi kramarski sejmi, saj so lahko s sejemsko prodajo povečak svoj zaslužek, vendar so ti sejmi z razmahom trgovske dejavnosti v tridesetih letih 20. stoletja začeh izgubljati na pomenu. Najman| uspeha so imeli v Celju živinski sejmi. Za razliko od sejmov, ki so potekali na odprtem prostoru, so gospodarske m obrtne razstave prikazovale dosežke industrije, kmetijstva in obrti vsaj deloma v pokritih razstaviščih. Razstava je bila nekakšno ogledalo, v katerem sta se zrcalila napredek in znanje v razkčmh gospodarskih panogah. Obiskovalci in razstavljavci so se lahko na razstavah seznanili s kvaliteto razstavljenih izdelkov, surovinami m novostmi, napletali poslovne vezi m pridobivali nove stranke. Kronološko lahko celjske gospodarske in obrtne razstave razdelimo na tn obdobja, in sicer avstnjsko obdobje (do leta 1918), ki mu sledi obdobje med obema vojnama in zadnje obdobje od leta 1945 do 1956. Do leta 1918 sta bik v Celju dve veliki gospodarski tn obrtni razstavi, in sicer leta 1878 in 1888, od leta 1918 do leia 1941 pa so priredih m večje obrtne razstave (1922, 1935, 1937), Po drugi svetovni vojni so jih do leta 1957 izvedli Še pet (1947, 1948, 1950, 1952 in 1957). Po letu 1957 je v skoraj vseh slovenskih mestih, ki so pre| prirejala razstave, zagnanost za prirejanje takšnih prireditev zamrla ali pa so te razstave dobile povsem drugačen pomen. Kljub danostim, ki jih ima Celje za prirejanje raz-stavno-sejcmskih prireditev, je moralo preteči še več kot 10 let, da je težnja po večji povezavi tržišča z obrtjo v razmerah uveljavljanja tržnega gospodarstva, leta 1968 privedla slovensko obrtništvo do odločitve o prirejanju vsakoletnih sejmov obrti. Najprimernejše mesto zanje se jim je zdelo Celje. Celjske sejme obrti delimo glede na kraj prirejanja na obdobje prirejanja sejmov v začasnih (nenamenskih) prostorih in na obdobje prirejanja sejmov na stalnem razstavišču. Osem sejemskih prireditev (od leta 1968 do 1975, z izjemo leta 1970, ko je bil sejem na današnji I. osnovni šoli), se je zvrstilo v Celju na stadionu in v dvorani Atletskega društva Kladivar. Veliko prelomnico v zgodovini Celjskega sejma pomeni otvoritev večnamenske dvorane pod Golovcem 20. julija 1976 in pred tem maja istega leta ustanovitev zavoda SRC Golovec. Prireditev se je s tem preselila v stalne pokrite prostore in na razsežne zunanje površine. Novi prostori so omogočik sodobnejši način razstavljanja. Danes Celjski sejem d.d, organizira letno od 9 do 11 sejmov, med katerimi je tudi Mednarodni obrtni sejem, ki je največja sejemska prireditev v Sloveniji m dniga največja v Evropi na področju obrtnih sejmov. Sejemske razstave spremljajo bogate obsejemske prireditve. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Occne iii poročilu o publikacijah in razstavah 209 Razstava o zgodovini in perspektivah celjskih sejmov je bila zamišljena kot sprehod skozi čas - "od-dal|ene" začetke sejmarjenja so nam predstavili arhivski dokumenti in tiskano gradivo nekaterih pomembnejših celjskih gospodarskih družb, zgodovino "na otip" so predstavljali muzejski predmeti (izdelki celjskih in okoliških podjetij, ki so bila stalni gostje tovrstnih razstav), rdeča nit pa so bile fotografije, s pomočjo katerih smo se vž i vi) ali v sejemski utrip minulosti. Razstavo, ki je v času letošnjega jubilejnega 40. Mednarodnega obrtnega sejma gostovala v upravni stavbi družbe Celjski sejem d.d. si je hkrati s sej mom ogledalo precej ljudi, tisti, ki ste jo zamudili, pa si jo lahko do pomladi ogledate v razstavnem prostoru Zgodovinskega arhiva Celje, Aleksander Žižyk 210 Occne m poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI 30 (2007), ši. 2 Simpozij Pravotvomost v evropski zgodovini - Sergij Vilfan, arhivi si m pravni zgodovinar, govor ministra Za kulturo dr. Vaška Simomtija na slavnostni akademiji na SAZU, 25. maja 2007 (Z/IL Fototeka) ARHIVI 30 (2007). s t. 2 Osebne vesti 211 Osebne vesti V spomin Ana Zupančič (*15. 5. 1950 - i 30. 5. 2007) 30, ma|a 2007 nas je v 58. letu nenadoma zapustila sodelavka Zgodovinskega arhiva Celje, Ana Zupančič. Rojena je bila 15. maja 1950 v Trbovljah, v arhivu pa se je zaposlila 8. aprila 1984 kot arhivska pomočnica. Po opravljenem strokovnem izpopolnjevanju 12 knjigoveškili del v restavratorski delavnici Arhiva Republike Slovenije leta 1987 pa je opravljala delo knjigoveza oziroma knjigoveske manipulantke. Sodelavci se bomo Ane spominjali predvsem po njeni toplini in dostopnosti ter pravi matennski vnemi, s katero je pričakala vsako "novo pndobitev" — novega sodelavca. Če si njen "sprejemni izpit" uspešno naredil, si si lahko obetal, da si v svojem novem okolju pridobil dragoceno in dobro prijateljico ter vrelec neizmernega optimizma in bogatih življenjskih izkušenj, ki si jih je Ana nabirala na svoji pogosto trnovi življenjski poti. Trpke preizkušnje, ki so jo spremljale od mladih let, so jo utrdile in naredile dovzetno za boj s krivicami, ki so se dogajale njej ah ljudem, ki jih je cenila in imela rada. S svojo nesebično pomočjo je stala ob strani vsakomur, ki jo je prosil, velikokrat pa je sama od sebe skromno in nevsiljivo pomagala, kjerkoh je mogla, ne da bi za to pričakovala prošnjo ali priznanje. Pogosto smo potrebovali in prosili za njeno pomoč, če je bdo treba reševati skorajda popolnoma uničeno in izgubljeno gradivo, listine in knjige, ki so pod njenimi skrbnimi rokami oživele in zasijale v popolnoma novi podobi. Vsakega, še tako zahtevnega dela se je lotila z neprekosljivo vnemo in radovednostjo, trmasto se je trudila, se ob delu neutrudno učila in vedno znova postavljala pred nas sadove svoje spretnosti in znanja. Več kot vsaka materialna nagrada sta ji pomenila iskrena zahvala in zanimanje za njeno delo. Ure in ure je lahko pripovedovala o delu, ki ga je sprejela kot poslanstvo in se ga je kot poslanstva tudi spoštljivo lotevala. Svoje najhvaležnejše poslušalce pa |e zadnja leta imela med šolarji, ki so svo| obisk našega arhiva sklenili prav v njeni delavnici. Šolske skupine je v začetku sprejela z nezaupanjem in tremo, a ju je zaradi svoje odprte narave in poznavanja tematike brž premagala. Na vsak tak obisk se je skrbno popravila in svoj nastop opravila v svoje in še večje veselje mladih obiskovalcev arhiva, ki se jim je prav obisk knjigoveške delavnice najbolj vtisnil v spomin. Zadnja leta je precej časa prebila rudi v recepciji. Vljudnejse in prijaznejše, a tudi odločnejše recep-torke, kadar je tako naneslo, si nihče ne bi mogel želeti, številne stranke pa so tudi zaradi nje dobile dober vtis o arhivu. Ne bo nas več pozdravila pn vhodu, nikoli več nas ne bo povabila v svojo delavnico in ne bo več klepetala z nami o rožah, knjigah, glasbi, otrocih m o delu, ki ga je imela nadvse rada. Ker je - pomirjena s sabo — odšla in pustila praznino v dušah vseh, ki smo jo poznali in se moramo šele navaditi, da je na pot brez vrnitve odšel še nekdo, ki je v arhiv in naša življenja vnašal vse tisto, česar nam v tem hitrem in brezosebnem svetu vedno bolj primanjkuje, Aleksander Žiivk V spomin. Aritoša Leskovcc V septembrskih dneh, ko se je narava odela v plašč pisanih barv, se je iztekla življenjska pot profesorja in arhivskega svetnika Antošc Leskovca. Rojen je bil leta 1928 v Radovljici, vendar se je družina po očetovi smrti že leta 1930 preselila v Maribor. Po maturi na realni gimnaziji v Mariboru je nadaljeval študij v Ljubljani, na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1952 diplomiral iz zgodovine m filozofije. Redno delovno mesto je sprejel leta 1958 v mariborskem arhivu. Pred tem je uspešno opravil višji arhivski tečaj v Beogradu, arhivske izkušnje pa si je nabiral v dveh arhivih, v Državnem in mestnem arliivu v Ljubljani in v Državnem arhivu Hrvatske. Z ustanovitvijo Pedagoške akademije v Mariboru je bil sprejet za predavatelja obče zgodovine do oktobrske revolucije. Tam je ostal le štiri leta, saj je leta 212 Osebne vesti ARHIVI 30 (2007), Št. 2 1973 spoznal, da je njegovo mesto v Pokrajinskem arhivu Maribor. Njegovo arhivsko in vodstveno delo je bilo odslej vidno v zgodovini nadaljnjega razvoja arhiva. Bil je namestnik in pomočnik ravnatelja, nekaj časa rudi vršilec dolžnosti. Vendar je njegov največji in neprecenljivi prispevek še danes viden na področju arhivske stroke. Spopadal se je s problemi arhivske stroke in jih uspešno reševal z bogatim znanjem m izkušnjami. Posvetil se je problematiki ohranjenega gradiva pred letom 1850, problematiki gospodarskih fondov in gradivu uprave. Aktivno znanje jezikov mu je omogočalo, da je bil usjiešen tudi na mednarodnem področju in na področju zgodovinopisja. Rezultati njegovega arhivskega strokovnega dela so vidni ne le v Pokrajinskem arhivu Maribor, temveč so evidentirani mnogo širše. Antosa Leskovec je sodeloval tudi pri klasifikaciji arhivskih fondov m zbirk v Pokrajinskem arhivu Maribor in pri urcjatiju in popisu pomembnih fondov, ki jih hrani arhiv. Naj izpostavim le nekatere: - Popis zemljiških knjig, gospoščin ter registratov, mest in trgov - Veliki župan mesta Maribor 1941—1945 - popisal je gradivo Ogrske uprave - v osnovi je uredil gradivo fonda Sresko načel-stvo Dravograd 1920-1942 - Pripravil popis Pooblaščenec za vprašanja dela šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko Za zgodovino Maribora je napisal vrsto sttokov-nih Člankov, problemskih razprav m študij, med katerimi zavzema pomembno mesto pregled gospodarstva, uprave, politično kulturni razvoj Maribora v Zgodovini Maribora, ki je izšel v zborniku Manbor skozi stoletja 1. leta 1991. Zelo uporabna je izdaja Inventarja 4, Mestna občina Maribor, kjer je predstavljeno gradivo za obdobje 1789—1941. Popisano je skoraj vse gradivo v količini 558 arhivskih škatel in 551 knjig (to je 109 tm). V dodatku omenjenega inventarja je naveden tudi seznam gradiva fonda Arhiv mesta Maribor, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu. Leskovec je intenzivno sodeloval pri evidentiranju arhivskega gradiva v Avstriji in na Madžarskem. Med drugim je bil tudi pritegnjen k delu in izvajanju sporazuma z Avstrijo iz 1. 1923 in Arhivske konvencije iz 1. 1958. Rezultati obsežnega jirojekta na Madžarskem s soavtorico Aleksandro Serše so objavljeni v Vodniku (I. in II.) po arhivskem gradivu v Prekmurju v Arhivu Železne župaruje v Sombothelu (1849-1871). Brez aktivnega znanja madžarščine, nemščine m latinščine in poznavanja posebnosti ogrske uprave vodnik ne bi dosegel kvalitete, ki jo zahtevata arhivska in zgodovinska stroka. Posebno vrednost vodniku daje Leskovčeva osvetlitev upravne organizacije v Prekmurju od srede 19. stoletja naprej. Njegova strokovna prisotnost je bila dobrodošla in zaznana tudi v organih Arhivskega društva Slovenije, Zgodovinskega društva Maribor, Arhivskega društva Maribor. Bil je tudi aktivni član organizacijskega odbora Mednarodnega kulturno zgodovinskega simpozija Modinci. Aktivno je spremljal posvetovanje v Radencih o strokovnih in tehničnih vprašanjih in ob tem navezoval številne stike s strokovnjaki na mednarodnem področju. Strokovtu delavci mariborskega arhiva se bomo Antošc Leskovca spominjali kot mentorja in svetovalca pn reševanju številnih strokovnih problemov. Njegovo znanje in šuma pogledov na razvoj arhivske stroke sta dajala zagotovilo uspešnega dela na področju arhivske stroke. Arhivski sveuuk Antoša Leskovec se je upokojil 1. novembra 1993 in je v arliivu preživel 40 let. Čeprav je še vedno rad prihajal v arhivsko čitalnico in med nekdanje sodelavce, in smo ga Še vedno radi povprašali za strokovni nasvet, je njegovo zdravje počasi, a vztrajno usihalo. V njegovem fondu, ki smo ga z veseljem sprejeli v arhivske depoje, so ohranjeni številni zapisi, zlasti s svinčnikom zapisani rokopisi, ki so z leti postajah vse težje berljivi in vse bolj utrujeni. Mnogo bi lahko še pisali, a je usoda hotela drugače, V mislili smo se poslovili od njega v septembrskih dneh letošnjega leta. Vsem, ki so ga poznali in z njim sodelovali tako ah dnigače, bo Antoša Leskovec ostal v spominu kot nesebični učitelj, vzornik in prijatelj. Slanica T o vi a k ARHIVI 30 (2007), št 2 Nove pndcibitve athivov v letu 2006 213 Nove pridobitve arhivov v letu 2006 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Bolnišmca Golnik, 1945-1980, 521 š (popisi bolezni), 3 k (matične knjige), 53,0 tm Zbirka inštituta za slovensko izseljenstvo, Ljubljana, 1890—1995, 110 š, 2 f, 12,0 tm Inštitut RS za rehabilitacijo, Ljubljana, 1954-1975, 282 Š (medicinska ter upravno poslovna dokumentacija), 29,0 tm Združenje Slovenska izseljenska matica, 1954—1996, 64 š, 7,3 tm Planinska zveza Slovenije, 1902-1991, 89 š, 16,5 tm Zbirka plebiscit o osamosvojitvi Republike Slovenije 1990, 1990-1990, 66 š, 7,3 tm, izročile upravne enote: Sevnica, Ormož, Lenart, Slovenj Gradec in legatee Informacijski pooblaščenec, 1988-2000, 6 s, 0,6 tm Komisija RS za odnose z verskimi skupnostmi, 1954— 1991, 19 š, 2,1 tm Republiški upravni organi in zavodi za izvrševanje kazen s kili sankcij v Sloveniji, 1966-1974, 28 š in 1 mapa, 3,4 tm (Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, Oddelek Nova Gorica) Republiški upravni organi m zavodi za izvrševanje kazenskih sankcij v Sloveniji, 1946-1955, 1 š, 0,1 tm (Zavod za prestajanje kazni zapora Ig) Komisi|a za pospeševanje razvoja manj razvitih območij SR Slovenije, 1971-1977, 11 š, 1,2 tm Služba Vlade za evropske zadeve, 1991-2002, 224 š, 25 tm Zavod za družbeno planiranje, 1965—1991, 250 š, 26 tm Služba vlade za zakonodajo, 1987-1995, 81 š, 9 tm Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, 1918— 1993,21 Š,3 tm Javno tožilstvo SRS, 1961-1979, 594 Š, 60,0 tm Odkup, darilo ali depozit Baloh Anton, 1938-1995, 16 š, 1 mapa, 1,7 tm, darilo Zavrl Franci, 1988-1990, 1 š, 0,1 tm, darilo Zbirka Slovencev v Kanadi, 1959-2006 (fotokopije gradiva društev Slovenski narodni dom Lipa Park, St. Catherines, Ontario in Slovensko kulturno društvo Triglav, London, Ontario), 2 mapi, 0,05 tm Slovensko kulturno pro s vem o in športno društvo "Slovenija", Berlin, 1982-2006 (fotokopije arhivskega gradiva), 6 š, 0,6 tm Naša Slovenija/Naš delavec, 1984-2003, 34 š, 3,9 tm, ponudba za odkup Petan Žarko, 1958-2006, 8 š, 0,9 tm, darilo Jambrek dr. Peter, 1971-2006, 4 Š, 0,4 tm, darilo Zbirka Mednarodni informacijski zavod Viktor Bla-žič, 1920-1939, 1500 ks, 1,2 tm, odkup Slovenska demokraučna zveza, 1989-1995, 1 š, 0,1 tm, darilo Odbor staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov izJIA, Ljubljana, 1991-1991, 1 š,0,l tm, darilo Zbirka kart in zemljevidov, 2004—2005, 10 ks, darilo Zbirka plakatov, letakov in koledarjev, 2004-2006, 18 ks, darilo Zbirka filmov, 1905-2005: 190 naslovov; 944 kolutov, DVD in CD (odkupi, darila, depoziti) Zbirka videokaset, 27 kosov/naslovov (8 ks VHS, 19 ks Beta), darilo Zbirka zvočnih zapisov, 2 ks avdiokaset, darilo ZGODOVINSKI ARHIV CELJE AjPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Izpostava Velenje, 1997—2001, 6,9 tm Občina Bistrica ob So tli (Krajevna skupnost Bistrica ob Sotli), 1965-1999, 4,4 tm Skupščina občine Celje, 1989, 7,9 tm Skupščina občine Hrastnik, 1957-1961, 1962-1972, 54,2 mi Skupščina občine Krško, 1986-1990, 52,6 tm Skupščina občine Mozirje, zapisniki skupščine občin, zapisniki IS skupščine občine 1963-1994, 7,9 tm Skupščina občine Sevnica, 1986-1990, 18 tm Skupščina občine Šmarje pri Jelšah, premoženjsko pravne zadeve in Okrajna volilna komisija Šmarje pri Jelšah (1990-2000), 17 tm Skupščina občine Velenje, 1978-1980, 24,3 tm Skupščina občine Zagorje, 1962—1969, 8,6 tm Skupščina občine Žalec, 1963-1994, 41,2 tm Okrajno sodišče Celje, Ri zadeve, 1957—1978, 2 tm Okrajno sodišče Celje — zemljiška knjiga, 1921-1965, 32 tm Bohor Šentjur, 1965-2000, 0,7 tm Cinkarna Celje, 1947-1952, 1,5 tm Deloza Zagorje, 1980-2005, 2,2 mi Gradiš Celje, 1959-1997, 4,4 tm I Imczad Žalec, strokovni izpiti, 1980-2000, 0,1 tm Jutranjka, d. d. v stečaju, 1962-2005, 8 tm Klima Celje, 1975-1989, 1,5 tm Rudnik Trbovlje-H rastnik, 1945-1975, 1985, 19 tm Tolo Šentjur (dopolnitev k fondu), 1958-2001, 1,1 tm Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, 1951—1992, 4,7 tm Železarna Štore (dopolnitev k fondu), 1978—1991, 3 tm Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Krško, 1978, 2004, 1,5 tm Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Brežice, 1977,1998, 2,4 tm 214 Nove pridobitve arhivov v letu 2006 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Žalec, 19801997, 2,9 trn Pionirski dom, Center interesnih dejavnosti Celje, 1980-2001, 5 trn Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, filmski plakati, 2004-2003, 170 kosov Zveza kulturnih organizacij Žalec, 1970-1990, 2,5 tm Nižja gimnazija Laško, 1946-1958, 0,3 tm Osnovna šola Brestanica, 1953-1963,0,2 tm Osnovna šok Breze pri Laškem, 1917-1978, 0,4 tm Osnovna šola Dušan Poženel Laško, 1924—1996, 1 tm Osnovna šola I lennia, 1886-1985, 0,1 tm Osnovna šola Frankolovo, 1941-1991, 2,1 tm Osnovna Šola Jurklošter, 1945-1985, 0,1 tm Osnovna šola Koprivnica, 1909—1987, 1,2 tm Osnovna šola Laško, 1924-1931,1993-1997,0,1 tm Osnovna Šola Lažiše, 1884—1980, 0,1 tm Osnovna šola Lokavcc, 1934—1975, 0,1 tm Osnovna šok Radeče, 1909-1978, 1,7 tm Osnovna šok Rečica pri Laškem, 1926-1977, 0,3 tm Osnovna šok Reka nad Laškim, 1823-1978, 0,5 tm Osnovna šok Rimske Toplice, 1865-2005, 1,7 tm Osnovna šola Sedraž, 1947—1995, 0,1 tm Osnovna Šok Zidani Most, 1945-1980, 0,2 tm Predvolilni propagandni matenal političnih strank, 2006, 1,9 tm Atletsko društvo Kladivar Celje, 1929-1996, več sto fotografij, 0,1 tm Čebelarsko društvo I icnrik Peternel Celje, 19382006,0,8 tm Čebelarska zveza celjske regije, 1960-1987, 0,4 tm Občinska zveza čebelarskih društev Celje, 1966-1990, 0,3 tm Območna skupnost RK Celje, 1947-1996, 0,9 tm Športna zveza Celje, 2005-2006, več 100 fotografij, 0,1 tm Društva UE Celje (strani na mternetu), 0,1 un Turistična zveza Celje, 1957-1995, 0,2 tm Zveza športnih društev Žalec, 1975—1999, 0,2 tm Osebni fond Irena Bončina, Celje, 1956-1978, 8 fotografij in 4 priznanja, 0,1 tm Osebni fond Horvat Mikn in Albina, 1949-2004, 35 fotografij in diplome (skenirano), 0,1 tm Osebni fond Stanko !>orger, 1947-2000, 51 fotografij in diplome (skenirano), 0,2 tm Osebni fond Janko Orožen, 1905-1947, 0,1 tm Osebni fond dt. Janko Lesničar, 1931-2003, 0,1 tm Rodbinski fond Oset, Vransko-Celje, 1890-1990, 0,6 tm Rodbinski fond mizarstvo Zupane, 1952—1965, 0,1 tm Foto Shcrpa, 2000-2002, 682 fotografij, 0,1 tm Reklama Celje, 2006, 14 plakatov, 0,1 un Turistični prospekti, 2005-2006, 26 kosov, 0,1 tm Zbirka logotipov in fotografij podjetij, 0,1 tm Odkup, darilo ali depozit Dopolnitev zbirke starih razglednic: 60 razglednic različnih krajev, odkup Rokopisi; Gewahrbnef Postava; I n ven ft ir prothokol Gospoščma Rogatec, odkup Grafike (3 kost - Celjski zastavonoša, Celje, Maribor), odkup Topographs Ducatus Stiriae, zemljevid, odkup POKRAJINSKI ARHIV KOPER Skupščina občine Izola, 1962-2004 (od 1995 do 2004 gradivo UE Izola), 97 t. e., 38 k, 11 tm Skupščina občine Koper 1953—1976, 6 CD (osebni kartoni) Okrajno sodišče Koper 1873-1966 (delni prevzem zemljiške knjige), 195 knjig, 33 un Okrajno sodišče Sežana 1872—1930 (delni prevzem zemljiške knjige), 13 p., 71 map z načrti, 17,6 mi Okrajno sodišče Piran 1948-1978, 90 tm Javno pravobranilstvo v Kopru 1976-2005, 24 k, 1 tm Vin a ko per 1948-1997 (delni prevzem), 150 t. e„ 15 tm Slavnik Koper, delovne knjižice, 1952-1989, 23 slovenskih in 10 hrvaških, skupaj 33 knjižic, 0,1 tm Primorski tisk (delni prevzem), 1 dokument, 2006 Istrska banka d.d., 1 k (darilo) Transavto Postojna 1947-2002, 90 š, 5 k, 10 tm Agencija za plačilni promet Postojna (delni prevzem), 1990-2001,57 t, e., 6,27 tm Droga Portorož, 1960 -1996 (delni prevzem), 56 š, 5,6 tm, ki vsebuje: podfond 1 Soline, 1974—1992, 7 š, 0,7 tm; podfond 2 Začimba, 1960-1996, 12 š, 1,2 tm; podfond 3 Jelka Vrhnika, 1977-1994, 2 š, 0,2 tm; podfond 4 Argo, 1978-1990, 3 š, 0,3 tm; podfond 5 Droga, ! 972-1995, 32 š, 3,2 tm Organizacija TTGR 1942-1944, 1 CD Odkup, darilo ali depozit Osebni fond Igor Blumenau (delni prevzem) 1990, 1 t e., 0,1 un, darilo POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR Novi fondi: Elektrotehniško društvo Maribor, 1951-2006, 1,1 tm Konus Ljutomer — v stečaju, 1991—2005, 0,5 tm Društvo kmečkih žena in deklet Gaj nad Mariborom, 1998-2006,0,1 tm Bertoncelj Dimitrij, 1970-2003,1,7 tm Svik storitve d.o.o. - v stečaju Maribor, 1957-2005, 3,1 tm Grafika p. o. - v stečaju Prevalje, 1971-1999, 1,9 un Avtoprevoz Dravograd d.d. - v stečaju, 1953-1997, 2 tm ARi IJV1 30 (2007), Si. 2 Nove pridobitve arhivov v kru 2006 215 Mesnina z, b, o. Ki3Z Otiški vrh - v stečaju, 1952— 2000, 2,2 tm IN POD - invalidsko podjetje Ouškt vrh - v stečaju, 1997—2003, 0,2 tm 'HO — tekstilna industrija d. d. Otiški vrh — v stečaju, 1936-1998, 5tm AGENT TRADE d. o. o. Dravograd - v stečaju, 1993-2003, 0,1 tm Eickttokovina orodjarna d. o. o. — V stečaju, 1998— 2003, 1 tm Costa ferroviaria d. o. o. — v stečaju, 1998—2003, 0,6 tm Merinka - Tkanina d o. o. Maribor, 2000, 0,1 rm PIK - Tovarna perila in konfekcije Maribor, 2000, 0,1 tm Srednja ekonomska šola Maribor, 1945-2000, 15,8 tm Društvo vzajemnost železničar s kili uslužbencev Maribor, 1900-1945, 0,4 tm Kograd d. o. o. — v stečaju, Dravograd, 1954—1997, 7 tm Ritoznojčan, 1947-2005, 24 tm Okrajno sodišče Ljutomer, 1900-1945, 20 mi Skupščina občine Murska Sobota, 1962-1990 (gradivo več fondov), 7 tm Dopolnitve: Osnovna šola Ivan Cankar, 1961—1985, 3,1 tm Prekmurske arhivalije, 1767,0,1 un VARIA, 1930-1935,0,1 tm Železarna Ravne na Koroškem d. d. - v stečaju, 1938-1994, 43,5 tm VARIA starejšega gradiva, 1808-1853,0,1 ttn Podporno društvo že tez nič ars kili delavcev in uslužbencev Maribor, 1923-1954, 0,7 tm Poslovno ekonomska fakulteta Maribor, 1959-1997, 121 tm Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Lenart, 1973-1994, 0,6 tm Tekstilna tovarna tabor d, o. o. - v stečaju Maribor, 1936-2006, 20 tm SVILA tekstilna tovarna Maribor — v stečaju, 19152005, 20 tm PIK tovarna perila in konfekcije Maribor d. d. — v stečaju, 1949-2005,31 tm Agencija RS za plačilni promet — podružnica Manbor, 1998-2001,32,6 tm Kazensko poboljševalni zavod Rogoza, 1980-2002, 0,6 tm Skupščina občine Slovenj Gradec, 1978, 10 tm Okrajno sodišče Ljutomer, 1903-1945, 13,5 tm Odkup, darilo ali depozit Fototeka, 19.-20. stol. in 2006, 203 fotografije in 371 razglednic, 7 odkupov Zemljevidi, 1879, 0,1 tm, odkup Albumi, 19.—20. stol., 0,3 tm, 437 fotografij, 3 odkupi Trg Verze j, 1764-1798, 0,1 tm, odkup POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA Mercator Most na Soči, Alpkomerc Tolmin, 19531994, 10 š, 11 k, 1,2 tm Pecivo Nova Gonca, 1954-1990, 10 Š, 1 tm Primorjc export Nova Gorica v stečaju, Pnmorje export Nova Gorica, 1983-1992, 1 š, 0,1 tm Meblo Iverka v stečaju, Meblo Nova Gorica, 1985— 2003, 5 š, 0,5 tm Tekstni a Ajdovščina, 1953-1995, 25 š, 2,5 tm Center za socialno delo Ajdovščina, 1945—1981, 10 š, 1 tm Osnovna šola Kobarid, 1977-1995, 9 š oz. 41 f, 2,5 tm Osnovna šola Renče, 1999-2002, i š, 0,1 tm Gimnazija Nova Gonca, 1985, 1 mapa Osnovna šola Vipava, 1994—2004, 1 mapa Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica, 19862004, 2 š, 0,2 tm Osnovna šola Solkan, 1994, I mapa Osnovna šola Most na Soči, 1995—2000, 1 mapa Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica, 1982-1998, 1 mapa Ljudska univerza Ajdovščina, 1963—2000, 7 š, 0,7 tm Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, 19461955,140 š, 125 k, 15,5 tm Okrajno sodišče v Novi Gorici, 1945—1954, 143 Š, 14,3 tm Zbirka mikrofilmov, 1939-1939, 35 kolutov (od tega 2 koluta tz leta 2005) Zbirka fotokopij, 1913-1985, 5 m, 0,0 tm Zbirka videofilmov, 2005-2006, 2 kosa Zbirka gradiva za razstave in publikacije PANG, 1991-2002, 5 m, 0,2 tm Zbirka načrtov, zemljevidov m skic, 1937-1950, 35 kosov Zbirka plakatov, letakov in raznih tiskov, 1996-1996, 1 kos Zbirka zgoščenk, 1884-2005, 4 kosi Skupščina občine Tolmin, 1958, 1 zv Krajevna skupnost Dobrovo, 1959-1995, 13 š, 2 k, 1,3 tm Krajevna skupnost Mum, 1965—1977, 1 mapa Krajevna skupnost Kojsko, 1975-1996, 13 š, 1,3 tm Krajevna skupnost Šmartno, 1965—1977, 1 mapa Krajevna skupnost Dornberk, 1962-1999, 7 Š, 2 zv, 3 kosi, 0,7 tm Krajevna skupnost Prvačina, 1965-1994, 7 š, 0,7 tm Krajevna skupnost Soča-Trenta, 1967—1986, 3 š, 0,3 tm Krajevna skupnost Bukovica-Volčja Draga, 19651990,17 š. 3 zv, 1,7 tm Krajevna skupnost Anhovo, 1959-1991, 27 Š, 1 mapa, 6 zv, 66 kosov, 2,8 mi 216 Nove pridobitve arhivov v letu 2006 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Krajevna skupnost Renče, 1960-1992, 18 š, 21 katastrskih map in načrtov, 1 plakat, 126 fotografij, 1,8 tni Športno društvo Partizan Renče, 1973-1978, 1 zvezek, 1 fotografija Kcgljaški klub Te k s ti na Ajdovščina, 1954—1997, 7 š, 1 mapa, 1 kartotečna Š, 0,8 mi Turistično društvo Dobrovo, 1993-1995, 1 mapa Medobčinska kegljaška skupnost Gonca, 1977—1996, 2 š, 0,2 trn Rokometna zveza Slovenije, področna komisija za registracijo — Goriška, 2004—2005, 1 mapa Zbirka gradiva NOB (prevzem iz Goriškega muzeja), 1943-1981, 12 š, 1,2 tm Zbirka arhivskega in dokumentacijskega gradiva (prevzem iz Goriškega muzeja), mejne letnice še niso ugotovljene, 141 š, 14 tm Topografija NOB (prevzem iz Goriškega muzeja), časovni obseg še nt ugotovljen, 8,4 tm Zbirka spominov in drugega dokumentarnega gradiva (prevzem iz Goriškega muzeja), mejne letnice še niso ugotovljene, 211 š, 21,2 tm Razno gradivo (prevzem iz Goriškega muzeja), časovni obseg še ni ugotovljen, 144 š, 5 map, 18 k, 15 tm Zbirka fotokopij gradiva NOB (prevzem iz Goriškega muzeja), 1941-1946, 69 š, 6,9 tm Ugotovljeni fondi, ki so nastali ¿Z obstoječega arhivskega gradii/a: PANG 1016, Osnovna šola Km, 1946-1973, 1 š, 0,1 tm, ugotovitev Odkup, darilo ali depozit Stanislav Žerjal, 1927-1957, 1 š, 0,1 tm, danlo Družina Šantel, 2001-2001, 1 ks, danlo Zdravko Okroglič, 1954-1990, 1 š, 0,1 tm, darilo Borut Rutar, 1994-1994, 1 mapa, danlo Jožko Humar, 1997-1999, 1 zv, danlo Varia - zemljiška gospostva, 1847, 1 ks, darilo Zora Pelikan, 1934-2002, 1 mapa, darilo Varia — zbirka dokumentov iz osebnih zapuščin, 1943—2002, 2 mapi in 1 ks, darilo Družine Pahor, Zupan tn Tušar, 1920-2005, 1 mapa, darilo Dorica Makuc, 1925-2001, 2 mapi, danlo Danijel Polizzi, 1921-2006, 1 mapa in 92 ks, odkup Družina Markič, 1856-1929, 1 š, 0,1 tm, darilo Hubert Bergant, 1945-2002, 12 š, 1,2 tm, darilo Franc Godnič, 1956-1982, 1 mapa, darilo Alojzij dr, Franko, 1880-1883, 7 ks, danlo Marko Vuk, 1958-2004, 20 š, 2 tm, darilo Občina Vipava, 1847—1937, 1 mapa, 0,06 tm, danlo Zbirka fotografij, ok. 1912-2005, 1104 ks (reprodukcije), darilo Zbirka razglednic krajev, 1914-2006, 20 ks, danlo ali odkup Zbirka vidcofilmov, 2005, 1 ks, darilo Zbirka plakatov, letakov in raznih riskov, 2006-2006, 1 ks Zbirka zgoščenk, 1912-2006, 4 ks ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ Območno združenja ZBNOB Ptuj 1959-1999, 2 tm Droga, Središče ob Dravi, 1966-2005,10 tm Pnvata Franc Golob, 0,4 mi Pri vata dr Poznik 1902-1946, 0,01 tm Pnvata Zorec-Junger, 1926-1946, 1 š Zbirka zgoščenk ZAP, Geodetska uprava Ptuj, 1882— 1965, Zemljiškokatastrski načrti, 6 CD Krajevni ljudski odbor Trnovska vas , 1946-1947, 1 š FKS-kopije, 0,2 tm Prevratni septembrski dogodki 1908, kopije iz ŠDA, 1 mapa Franciscejski kataster, 1824—Lešnica (vse iz P Ml') — vse v FKS Občina Trnovska vas (Gemeinde Dornberg) 19411945, 1 š Društvo upokojencev Ptuj, 1947-2005, 11 š Osnovna šola Kidričevo, 1960-1990, 11 š Agencija za plačilni promet Ptuj, 1987-2002, 11,6 tm Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, 1931-2004, 14, 6 tm Krajevna skupnost Kidričevo, 1956—1995, 3,1 mi Krajevna skupnost l^ovrenc na Dravskem polju 1963-1995, 2,3 tm Krajevna skupnost Cirkovce, 1955—1995, 3 tm Osnovna šola dr. Ljudcvita Pivka 1953-2000, 5 mi Skupščina občine Ptuj, Zapisniki organov, 8,5 mi Privata Vrabl (varnostno skeniranje negativov) Odkup, darilo ali depozit Zbirka razglednic, 1912—1937, 5 razglednic, nakup Zbirka CD-jcv, 1991 (osamosvojitvena vojna), 5 DVD -jev, odkup ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Občinski od bo c Zveze zdmženj borcev narodnoosvobodilne vojne Ribnica, 1954—1990, 6 š, 0,6 tm Skupščina občine Ljubljana Vič Rudnik, 1956—1997, 422 š, 42,2 tm Knjigarna Janez Dolžan Ljubljana, 1945-1948, 1 Š, 0,1 tm Univerzale Domžale, 1908-2004, 16 Š, 4 k, 15 zvitkov načrtov, 1,8 tm Univerzale Domžale, 1953-2002, 3 š, 0,3 mi Svilanil Kamnik, 1950-1990, 51 š, 5,1 tm Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode, 8 delavskih knjižic, 0,1 tm Rog Ljubljana, 1947-2005, 110 s, 11 tm SOZD Slovin Ljubljana, 1971-1990, 35 š, 3,5 tm ARHIV! 30 (2007), št. 2 Nove pridobitve arhivov v letu 2006 217 industrija usnja Vrhnika, 1945-2000, 4 š, 0,9 tm Saturaus Ljubljana, 1956-1991,1 š, 0,1 tm Komunalno podjetje Ljubljana, 1952-1997, 19 s, 1,9 tm I nex Adna Aviopromet, 1974-1986, 3 š, 0,3 tm Saturnus Ljubljana, 1954-1981, 1 š, 0,1 tm Cestno podjetje Ljubljana, 1952-1997, 229 š, 22,9 tm IMP Ljubljana, 1945-1992, 80 š, 10 tm Kmetijska zadruga Vrhnika, (1904) 1936-1998, 20 š, 2 tm Me lamin Kočevje, 1956-1995,79 š, 7,9 tm Petro 1 Ljubljana, 1945-1992, 212 š, 21,2 tm Kolinska tovarna, Ljubljana, 1947-2004, 49 š, 1 zvitek, 5 tm Tiskarna Kočevski tisk, Kočevje, 1955-1997, 18 š, 1,8 tm Kolinska tovarna, Ljubljana, 1968-1988, 39 f, 3,9 tm Tosama Domžale, 1941-1996, 106 Š, 10,6 tm Okrajno sodišče Kočevje, 1960-1995, 222 š, 22,2 m Skupščina občine Ribnica, 1988-1994, 26 š, 1 kartotečna š, 2,7 tm Zdravstveni dom Litija, 1940-1997, 22 š, 2,2 tm Občinski ljudski odbor Bohinj, 1955-1961, 170 š, 7 f, 17,7 tm Skupščina občine Tržič, 5 981 -1994, 235 š, 23,5 tm Krajevna skupnost Zlato polje, 1975-1991, 5 š, 0,5 un Služba družbenega knjigovodstva Kranj, 1968-2002, 251 Š, 25,1 tm Krajevni odbor Zveze /druženj borcev narodnoosvobodilne vojne Žabniea, 1948-1990, 10 š, 1 tm Okrajno sodišče Kranj, 1945-1978, 56 f, 9 tm Železarna Jesenice, 1948-1993, 28 š, 2,8 tm Planika Kranj, 1948-2004, 15 š, 8 f, 1 DVD, 2,4 tm Gozdarsko kmeujska zadniga Sredn|a vas v Bohinju, 1899-1973, 11 š, 7 f, 1,8 tm Živila Kranj, 1951-2000, 1 š,0,l tm Tehniški šolski center Kranj, 1967-1995, 74 š, 7,4 tm Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, 1945—1979, 31 š, 3,1 tm Kmeujska šola Poljče, 1945-1967,3 š, 15 f, 1,6 tm Indok center Kranj, 1982-1990, 6 š, 0,6 tm Turisočno društvo Bled, 1952-1999, 15 š, 1 mapa, 9 filmov, 1,6 tm Sodišče zdniženega dela Novo mesto, 1975-1994, 62 š, 1 f, 6,3 tm Okrajno sodišče Novo mesto, 1919-1945, 66 š, 6,6 tm Notanat Žužemberk, 1925-1942, 4 š, 4 tm Notariat Novo mesto, 1925-1945, 12 š, 1,2 mi Osnovna šola Šentjernej, 1860-1947, 18 š, 5 k, 2,0 tm IMV Holding, 1970-1995,155 š, 15,5 tm Skupščina občine Škofja Loka, redna registra tura 1988,69 š, 7,1 tm Skupščina občine Škofja Loka, listina o pobratenju občine Škofja Loka in občine Sovodnje ob Soči (Tt), 1978, 1 mapa Rudnik urana Žirovski Vrh, 1960-2006, 120 š in 371 kosov kart, 13,5 tm Čevljarski solski izobraževalni center Žiri, 1949-1982, 5 š, 0,5 tm Gtmnazi|a Škofja Loka, 1963-1991, 20 š, 2,0 tm Davčna uprava Idrija, 1964-1992, 9 š, 188 k, 8,5 tm Služba družbenega knjigovodstva Slovenije, ekspozitura Idrija, 1993-2000, 28 š, 2,8 tm Kolektor Idrija, 1965-1994, 113 š, 11,3 un Odkup, darilo ali depozit Planinsko društvo Ljubljana Mauca, 1967-2003, 0,4 Lm, darilo Družina Lovrečič, Ljubljana, 1961—2002, 1,7 )m, darilo Planinsko društvo Litostroj, 1948-2004, 1,9 tm, darilo Fototeka, fotografije cestnih obnovitvenih del, 19381941, 50 kosov, nakup Fototeka, fotografije razstav/ prireditev, 1912—1953, 64 ks, nakup Plakati in letaki, diplomi Antonu Mihevcu iz Ljubljane, 1936-1939, 2 ks, nakup Fototeka, razglednici m fotografije predelov Ljubljane, pred 1955-1979, 24 ks, nakup Sokolska župa Kranj, 1910-1941, 1 š, 0,1 tm, darilo Društvo za telesno vzgojo Partizan Kranj, 1950-986, 2 š, 0,2 tm, darilo žbirka Razglednice in voščilnice, 1899-1960, 46 ks, odkup Športna zveza Škofja Loka, 1973-1997, 17 š, 1,7 tm, darilo Družina Ileinriliar, Škof|a Loka, 1931-1939, 1 mapa, darilo Stane Pečar, Škofja Loka, 1941-2006, 1 š, 0,1 tm, darilo žbirka razglednic m fotografij, 18 razglednic, 20. stoletje, nakup Zbirka razglednic in fotografij, 89 fotografij in razglednic, 20. stoletje, darilo Zbirka razglednic in fotografij, 70 razglednic, 20. stoletje, darilo NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA CD rokopisa 18 in 19, 2 ks Listina škofa A. Jammka, 1 ks Razno, 1 ks Zapuščina škofa J. Kvasa, 1,3 tm fotografij c, 2 ks ŽU Šmartno pod Š, Goro, 4 k ŽU Ljubljana - Sv. Jakob, 4 k ŽU Ljubljana - Trnovo, 4 k ŽU Metlika, 1 k ŽU Vinica, 2 k ŽU Cerknica, 1 k ŽU Hotederšica, 1 k 218 Nove pridobitve arhivov v letu 2006 ARHIVI 30 (2007), št. 2 ŽU Vdi - Sv. Trije Kralji, 2 k ŽU Spodnji Log, 1 k ŽU Studenec, 1 k ŽU Leskovec pri Krškem, 1 k ZU Stopiče, 2 k ŽU Škocjan pri Novem mcsm, 2 k ŽU Mirna, 1 k ZU Ambrus, 2 k ZU Dobrepolje — Videm, 2 k ŽU Kranjska gora, 2 k ŽU Koroška Bela, 2 k ŽU Zasip, 2 k ŽU Ljubno, 2 k ŽU Kranj, 2 k ŽU Trstenik, 2 k ŽU Stara Loka, 1 k ŽU Šmartno pri Litiji, 2 k ŽU Sava, 2 k ŽU Zlato polje, 4 k ŽU Šentožbolt, 4 k ŽU Šentgotard, 4 k ŽU Blagovica, 4 k ŽU Cešnjicc, 2 k ŽU Motnik, 2 k Vidcokasetc, 21 ks Zapuščina K Nastran, 0,1 tm Fotografije, 9 ks Kapiteljski arhiv, 2 ks Muzealije - Zap. škofa J. Kvasa, 0,1 tm Razne knjige, 2 ks Zapuščina škofa A. Vovka, 0,1 tm Zapuščina M. Tomca, 0,1 tm Matične knjige, 0,7 tm Fotografije, 1 ks Zapuščina F. Oražma, 1 k Zapuščina Treven, 0,1 tm NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR Originalne matične knjige Župnija Sv. VenčesC RMK 1882-1902 Župnija Slovenska Bistrica, RMK 1879-1902 Župnija Spodnja Polskava, MM K 1846-1902 Župnija Studenice, PMK 1868-1901 Župnija Polzela, RMK 1884-1902, PMK 1876-1902 Župnija Prebold, MMK 1865-1905 Župnija Vransko, RMK 1897-1905 Župnija Sv. Trojica v Halozah — Podlchnik, RMK 1895-1905, MMK 1865-1904 Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel, RMK 1900-1903 Župnija Sv. Barbara v Halozah — Cirkulane, RMK 1888-1901 Župnija Sv. Marjeta nize Ptuja, RMK 1889-1905 Župnija Sv. Marko niže Ptuja — Markovci, RMK 1874-1904 Župnija Ptujska Gora, RMK 1880-1904 Župnija I lajdina, RMK 1877-1903 Župnija Ljutomer, RMK 1896-1903 Župnija Razknžje, RMK 1894-1903 Župnija Sv. Lenart - Podgorci, RMK 1872-1902 Župnija Ormož, RMK 1867-1901, PMK 1859-1901 Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu, PMK 1869-1902 Župnija Svetinje, RMK 1890-1901, PMK 1882-1901 Župnija Velika Nedelja, RMK 1886-1904, PMK 1866-1902 Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik, RMK 18981905, PMK 1898-1904 Župnija Maribor - Sv. Magdalena, RMK 1900-1905, PMK 1895-1905, MMK 1894-1905 Župnija Maribor-Sv. Marija, RMK 1901-1905 Župnija Št Janž na Dravskem polju - Starše, RMK 1889-1905 Župnija Sv. Peter pri Mariboru - Malečnik, RMK 1847-1905 Župnija Hoče, RMK 1889-1905 Župnija Stranice, RMK 1860-1904, RMK ind. 18601904 Župnija Slovenske Konjice, PMK 1889-1906 Župnija Vitanje, RMK 1893-1903 Župnija Sv. Junj ob Pesmci, RMK 1871-1903 Župnija Sv, Benedikt v Slovenskih goricah, RMK 1887-1903 Župnija Negova, RMK 1872-1902, MMK 1843-1904 Župnija Apače, RMK 1887-1903 Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici, RMK 1891-1905 Zapuščine Zapuščine duhovnikov — Zdolšek, Franc, 20, st, spi- sovno gradivo, 2,3 tm Zapuščine duhovnikov — Šmon, Franc, 20. st., spi- sovno gradivo, 0,1 tm Zapuščine duhovnikov — Zorko, 20. st., fotografije, 0,1 tm Zapuščine duhovnikov - slovenski duhovniki v tujini (Avstrija), 20. st,, Eilm, 1 kolut ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER Prepisi maučnih knjig za leto 2005, 0,45 tm Delo vodniki (1965-1979), 8 k Osebni arhiv pokojnega škofa j. Jenka, 0,60 tm Register aktov, 1964-1975), 4 k Kopije skeniranega GA/III in XII, 3 CD Kopija ŽU Kamnje, 1 CD V varstvo prevzet del župnijskega arhiva Senožeče, 2,8 tm Slike (Jenko), 74 ks ARJ im 3Ü (2007), št. 2 Bibliografija arhivskih delavne v v letu 2006 219 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2006 Sonja ANŽIČ HiŠe na Novem trgu in okolici ter njihovi lastniki in prebivalci v 19. stoletju. Razstavni katalog Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 2006, str. 151-187, Socialna politika na območju Ljubljane do druge svetovne Vojne. Zgodovina socialnega dela v Sloveniji (Med družbenimi gibanji in političnimi sistemi), Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani, 2006, str. 165— 179. Prebivalstvo občine Vrhnika leta 1890. Vrhniški razgledi (2006), str. 162-272. Der Archivar 2005. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 207210. Fritz Pregl, Die quantitative organische Mikroanalyse (Kvantitativna organska mikroanahza) (Ocene in poročila o publikacijah in razstavah). Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 202-203. Bojana ARISTOVN1K Bojan Himmelreich, Jure Miljevič, Bombe na Celje, letalski napadi na Celje med drugo svetovno vojno, razstava in razstavni katalog, Zgodovinski arhiv Celje, Celje 2005, 52 strani. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 204-206, Popularizacija dela 111 vloga arhiva v javnosti. Arhivska praksa 9, zbornik referatov, 19. mednarodno posvetovanje - Arhivska praksa 2006, Tusja 20.-22. september 2006, Arhiv Tuzlanskega kantona in Društvo arhivskih delavcev Tuzlanskega kantona, (Pokrovitelj: "Ministrstvo za Šolstvo, znanost, kulturo in šport" Tuzlansko-podrinskega kantona".)- Tuzla 2006, str. 155-166 (soavtor Bojan Himmelreich). Popularizacija arhiva skozi vse oblike njegove dejavnosti. Hiša pisanih spominov, jubilejni opornik ob 50-letnia Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str. 117-127. Fondi s področja zdravstva in socialnega varstva. Hiša pisanih spominov, jubilejni ¡{bonuk ob 50-letnia Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str. 95-98. Borut BATAGELJ Edmund Cibej. Zbrani spisi. Ur, Franc Černigoj, Pred-meja: Društvo za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Gora, 2005, 364 strani. Kronika 54 (2006), št. 3, str. 498-501. Female Sport and National Politics: Bo%p Škerlj' s Argumentations, Faculty of Arts, 3S International Conference of Social Science in Sport 8th IS.HPES Seminar, Sport, Nation, Nationalism, 24-27 August 2006, Faculty of Sport Ljubljana, University of Ljubljana, Abstract Book, Ljubljana 2006, Slove7 nija, str, 12. Malo tu, malo tam — arhivsko gradivo s področja gospodarstva, Hiša pisanih spominov, jubilejni zbornih ob 50-ktnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str. 77—83. Nemci m slovenska smučarska zgodovina: problem interpretacije in faktograftje. Hiša pisanih spominov, jubilejni zbornik ob 50-ktnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arliiv Celje, Celje, december 2006, str. 179-184. Od Bohinja do prve stotice. Modre novice, Smučarska zveza Slovenije, leto 2, marec 2006, sezotia 2005/ 2006, št. 5, str 12-14 (Po besedilu Boruta Bata-gelja pnredil urednik panoge nordijskega smučanja Tomaž Verdnik). Zdenka BONIN Archivio regionale di Capodistna: Pokrajinski arhiv Koper (2006): Pieghevole ARC, Capodistna: Archivio regionale di Capodistna (testo e redazione del pieghevole). Kataster koprskih solin leta 1847. Kronika 54 (2006), št. t »str. 79-94. Pokrajinski arhiv Koper: Archivio regionale di Capodistna (2006): Zgibanka PAK. Koper: Pokrajinski arliiv Koper (besedilo in priprava zgibanke). Pokrajinski arliiv Koper. Napotki za uporabo vodnika. Viodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper, Koper: Pokrajinski arliiv Koper, str. 7-12 in 14— 34. Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2006 (ena izmed popisovalk arhivskega gradiva in avtoric histori-atov fondov in zbirk). Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper; Koper: Pokrajinski arliiv Koper, 2006 (urednica). Metka BUKOŠEK Fond Okrožnega sodišča v Celju 1850-1941. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 77-98. 220 fchblmgrafip arhivskih delavcev v letu 2006 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Emica Ogrizek, Inventar sodnega registra okrožnega sodišča Maribor 1898—1941, Zadružni register, Inventarji 12/1, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 2006, 285 strani. Arhivi 29 (2006), Št. 1, str. 195197. Oris razvoja pravosodnih organov na območju Zgodovinskega arhiva Celje. Hiša pisanih spominov, jubilejni ^bornik ob 50-ktnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str. 53-76. Okrajni zastopi na Štajerskem 1868-1929. Hiša pisanih spominov, jubilejni zbornik oh 50-ktnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, dc-cember 2006, str. 147-151. Okrožno kot nidarsko sodišče Celje. Hiša pisanih spominov, jubilejni zbornik ob 50-ktnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str. 171-178. Bojan CVELFAR Gradec, Avstrija, Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2005, Arhiv Republike Slovenije, Obvestila 22 (2006), št. 2, str, 74-83. Dr. Štefan Kočevar—Krunoslav, okrajni zdravnik v Podčetrtku, Štefan Kočevar - rodoljub slovenski, Zgo-dovini.ee, Zgodovinsko društvo Celje, Celje 2006, str. 53-68. Narodov spomin. Hiša pisanih spominov, jubilejni zborntk ob 50-ktnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str. 5, Hiša pisanih spominov, jubilejni zbornik ob 50 letnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arliiv Celje, Celje, december 2006 (urednik). Zgodovinski arhiv Celje - hiša pisanih spominov, že 50 let Zgodovinski arhiv Celje opravlja nalogo varuha narodovega spomina na širšem območju Celja, v Posavju in Zasavju, letopis 2006, mestna občina Celje, občina Dobrna, občina Štore, občina Vojnik, Celje: (it media d.o.o., 2006, str. 446. Nada ČIBEJ Navodilo za arhiviranje elektronskega arhivskega gradiva. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 5 (2006), str. 31 '1-324. Spominska plošča P rt komore cm na Korčuli Stvbodna mtselMl (2006), št. 12, Ljubljana, str. 25. Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2006 (ena izmed popisovalk arhivskega gradiva in avtonc histori-atov fondov m zbirk), Ljuba DORNIK ŠUBELJ Fieidingova misija v zapisih OZNE, Prispevki zp novejšo Zgodovino 46 (2006), Št. 2, str. 81-92. OZNA — vojaška protiobveščevalna ali zločinsko-ge-nocidna organizacija? Mitsko in stereotipno v slovenskem pogledu na zgodovino: zbornik 33. zborovanja Zveze Zgodovinskih društev Slovenije, Kranj, 19.-21. oktober 2006, (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 32), Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana 2006, str. 337-345. Varstvo osebnih podatkov pri vpogledu v osebne dosjeje SDV. Zbornik rodova. Sarajevo: Arhiv Bosne i Hercegovine; Arhivističko udruženje Bosne i Hercegovine, 2006, str. 417-425. Zastira ličnih podataka u popgledu pristupa ličnim dosjejtma bivše SDV — Protection of the personal data regarding die access to the personal files of the former SDV. Prvi kongres arhivists Rosne i Hercegovine, Sarajevo, (2,-4, 11, 2006): (Sarajevo): Arhiv Bosne i Hercegovine: Arhivistiko udniženje Bosne i Hercegovine, 2006, str. 37. Sebastian Ri tcliie. Our man in Yugoslavia. The story of a Secret Service operative, Frank Cass: London, 2004. The journal of intelligence history, 2006, vol. 6, no. 1, str. 122-125. Sebastian Ritchie, Out man in Yugoslavia: the story of a secret service operative. Zgodovinski časopis 60 (2006), št. 1/2, str. 243-248. New resereh in German intelligence In story: fifty years of Bundesnachrichtendienst 1956-2006: the BND in historical context. Zgodovinska časopis 60 (2006), št. 3/4, str, 473—476. Darinka DRNOVŠEK Arhivski vjesnik, God. 47/2004, Zagreb 2004, str. 1326. Arhiin 29 (2006), Št. 1, str. 211-215. Vladimir DROBNJAK Nujnosti vsestranskega odpiranja arhivske stroke. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 5 (2006), str. 28-35. Vodnik po fondih m zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper, Koper: Pokrajmski arhiv Koper, 2006 (eden izmed popisovalcev arhivskega gradiva in avtorjev histo-riatov fondov in zbirk). Igor FJLIPIČ Verska, socialna m kulturna dediščina mariborske (nad)ško-Jije, Katalog razstave, Nadškofijski ordinanat Maribor—Nadškofijski arliiv, Maribor 2006 (urednik). Verska, kulturna in socialna dediščina Mariborske nadškofije. Igor Filipič, Virska, socialna m kulturna dediščina ma- ARHIVI 30 (2007), št. 2 Bibliografija arhivskih delavec v V letu 2006 221 nborske (nad)škojtje, Katalog razstave, Nadškofijski ordinanat Maribor - Nadškofijski arliiv, Maribor 2006, str. 7-10. Nastanek in teritorialna zaokrožitev škofije (1. del kataloga), v katalogu, str, 21-37; Socialno in kulturno Življenje Cerkve (4. del kataloga), v katalogu, str. 93107; Od preselitve škofijskega sedela v Maribor do danes, (5. del kataloga), v katalogu, str. 109-124. Ivan FRAS Arhivi in javnost. 76. zborovanje nemških arhivark in arhivarjev, Essen, 26.-29. september 2006. Arhivi 29 (2006), št. 2, str. 369-370 (soavtor Branko Ra-dulovič). Krščanstvo od 11, do 16. stoletja v Prlekiji. Škofija Murska Sobota 2006: zgodovinski oris krščanstva v Pomurju: almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota, Župnijski zavod sv, Miklavža Murska Sobota, 2006, str. 25-31. Zanimivosti iz Negovc v času Trautmannsdorfov. Ne-gova skozj čas, Občina Gornja Radgona 2006, str. 6>-83. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2006. Obvestila 22 (2006), št. 2, str. 196-198. Natalija GLAŽAR Komentar k Priporočilu Sveta EU o prednostnih dejavnostih za večje sodelovanje na področju arhivov v Evropi. Arhivi 29 (2006), št, l.str. 114-116. Novosti v mednarodnem arhivskem svetu in EURBICI. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 173-176, Arhivi v Evropski uniji. Arhivi 29 (2006), št, 2, str. 235-252. Drugi protokol Haaške konvencije in Modri ščit. Arhivi 29 (2006), št. 2, str. 269-173. Organisation of Slo vene public are luve s scctor, SCRINTUMf Zeitschrift des Verbandes Österreichischer Archivarinnen und Archivare (VOA), Band 60, Wien 2006, str. 71-76. Jože GOLIČNIK Uvod. Verska, socialna in kulturna dediščina mariborske (.nadjškoftje, Katalog razstave, Nadškofijski ordinanat Manbor — Nadškofijski arhiv, Maribor 2006, str. 5-6. Metka GOMBAČ Slovensko šolstvo v coni A Julijske krajine 1945-46. Šolska kronika, 15 (2006), str, 182-190. Zapisi vsakdanjega gorja na vzhodni meji 1942-1945, Centro Isontino di Ricerca e Documentazione Storica e Sociale "Leopoldo Gasparini", Gradišča d'Isonzo 2006 (soavtor Boris M. Gombač). Marija (Mojca) GRABNAR Razvoj restavratorsko-konservatorske dejavnosti v Arhivu Republike Slovenije od 1995 do 2006. Pol stoletja, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2006 (Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Zbornik in katalog. [Katalogi]; zv, 28), str. 12-19. Marija HERNJA MASTEN Prvi med enakimi, Funkcija mestnega sodnika in župana skozj stoletja, katalog k razstavi, Ptuj 2006. Gradec, Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države in zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2006, Obvestila 22 (2006), št. 1, str. 316-330. Bojan HIMMELREICH Ivanka Zajc-Cizelj, I. gimnazija v Celju 1808-1975, inventar, Publikacije Zgodovinskega arhiva Celje, Inventarji 10, Celje 2005, 190 strani. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 193-195. Popularizacija dela m vloga arhiva v javnosti. Arhivska praksa 9, zbornik referatov, 19. mednarodno posvetovanje — Arhivska praksa 2006, Ttt^la 20.-22. september 2006. Arhiv Tuzlanskega kantona in Društvo arhivskih delavcev Tuzlanskega kantona, (Pokrovitelj: "Ministrsko za Šolstvo, znanost, kulturo in šport" Tuzlansko-podnnskega kantona") Tuzla 2006, str. 155-166 (soavtorica Bojana Aristovmk). Podobe iz življenja v temi, Tone Kregat, Aleksander Žižek, Okupacija v 133 slikah, Celje 1941-1945, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje 2006, 104 strani. Zgodovina z? vse, 13 (2006), Št. 1, str. 111, 112. Pregled zgodovine organizira nos d čebelarjev na območju današnjega Čebelarskega društva Henrik Peternel ob 130-letmci ustanovtivc prvega čebelarskega društva v Celju (1876—2006). Zbornik Čebelarskega društva Henrik Peternel Celje 130 let (1876— 2006), Čebelarsko društvo Henrik Peternel Celje, Celje, junij 2006, str. 7-31. Fondi s področja kulture, športa in rekreacije, rodbinski in osebni fondi, fondi društev in zvez, foto-teke in zbirke. Hiša pisanih spominov, jubilejni zbornik ob 50-letnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str. 111—115. Register zadrug na območju okrožnega gospodarskega sodišča Celje v letih 1873-1941. Hiša pisanih spominov, jubilejni zbornik ob 50-letnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str. 153-169. 222 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 20Ü6 ARi II VI 30 (2007), št. 2 Mira HODNIK Arliivska govorica o naših rokodelcih in obrtnikih. Zbornik Od obrti do podjetništva, Logatec 2006, str. 79-129. Prof. Slavica Pavlic — raziskovalka idrijskega šolstva. šolska kronika 15 (2006), št, 1, str. 34-40. Sonja JAZBEC Postavitev knjižnice v Zgodovinskem arhivu Celje. Hiša pisanih spominov, jubilejni zbornik ob SOletnid Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski ar luv Celje, Celje, december 2006, str. 129-132. BibUografija izdanih publikacij Zgodovinskega arhiva Cel|e. Hiša pisanih spominov, jubilejni zbornik ob 50-letnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str. 233-238. Od pergamenta do e-^apisa, razstava ob 50-letnid Zgodovinskega arhiva Cefa Zgodovinski arhiv Celje 13. 12. 2006-31. 5. 2006, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, 2006 (avtonca besedil in razstave). Danijela J URIČIČ ČARGO Gradivo novomeškega kolegiatnega kapitlja v fondu Upravnega urada združenih državnih posestev v Novem mestu. Arhivi 29 (2006), št. 2, str. 337-340. Arhivsko gradivo za povijest Rijeke u nekim stanjim upravnim fondovima Arhiva Republike Slovenije: (znanstveno-stručna informacija). Rijeka je itml grada: sa^ed pnopčenja. Svešač tmiaesti. Rijeka: Grad Rijeka, 2006, str, XI. Lilij ana ŽnidaršiČ Goleč, Kapiteljski ar luv Ljubljana, Inventar fonda, Zv. 1: fasc. 1-60, Nadškofija Ljubljana, Arhiv, Priročniki 3, Ljubljana 2006, 304 strani Arhivi 29 (2006), št. 2, str. 383-384. Alenka KAČIČNIK GABRIČ Gospostvo Strmol v nekaterih zemljiških evidencah. Kronika 54 (2006), št 2, str. 195-204. Ivanka Počkar: Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov. Življenje mestnih obrtnikov od sredine 19, stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic. Kronika 54 (2006), št, 3, str. 494-497. Andreja KLASINC ŠKOFLJANEC Vodnik po arhivskem gradivu Studia slovenica, 2. dopolnjena izdaja, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2006. Vladimir KOLOŠA Slowenische Städte durch die Zeit — Slovenska mesta skozi čas: Eine Ausstellung des Archivs der Republik Slowenien = Razstava Arhiva Republike Slovenije: Österreichisches Staatsarchiv Wien, Mai - Juli 2006, Ljubljana 2006 (Publikationen des Archivs der Republik Slowenien, Kataloge, Bd. 26 = Publikacije Arhiva Re-pubHke Slovesu je. Katalogi; zv. 26) (soavtor, so-urednik Andrej Nared) Mirjana KONTESTABILE ROVIS Koprsko učiteljišče in razstava ob njegovi 130-letnici Šolska kronika 15 (2006), str. 154-160. Pogled Nazaj. I Marezgah godmo vre stu let. Koper, 2006, str. 15-21 in 24-29.' Trst, Itabja. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2005, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2006. Obvestila 22 (2006), št. 2, str. 145-157. V Marezgah godmo vre stu let: zbornik ob stoletnici pihalnega orkestra MarvzJge. M a rez ige: Kulturno dništvo, 2006 (urednica). Viodnik po fondih in ^birkab Pokrajinskega arhiva Koper, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2006 (ena izmed popisovalk arliivskega gradiva in a v tone histon-atov fondov in zbirk). Janez KOPAČ Občine na šenčurskem območju. Pod Jurijevim klobukom. Zbornik občine Senči/r, Šenčur 2006, str. 147— 168. Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955. Gradivo tn razprave št. 29. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana, 2006. Marija KOS Podjetništvo v Kranju: od k ta 1918 do nacionalizacije leta 1948: razstava T-godamnskega arhiva Ljubljana, Enote Zp Gorenjsko Kranj. Zgodovinski arliiv Ljubljana, Ljubljana, 2006, razstavni katalog. Matevž KOŠIR Nekaj podatkov o vasi Šenčur od srede 18. do srede 19, stoletja na osnovi zemljiškega katastra. Pod Jurijevim klobukom, Občina, Šenčur 2006, str. 56-65. Slovenia, Encyclopedia of witchcraft, Santa Barbara; Denver (CO); Oxford (UK): ABC-CLIO, cop. 2006, str. 1052-1054. Veronika of Desenice (d.—1424/1428). Encyclopedia of witchcraft, Santa Barbara; Denver (CO); Oxford (UK): ABC-CLIO, cop. 2006, str. 1166. Nagovor. Pol stoletja, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2006 (Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Zbornik m katalog. [Katalogi]; zv, 28), str. 5. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Bibliografija arhivskih delavec v V letu 2006 223 Predgovor. Gabrijel Gruber od ljubljanskega prekopa do jezuitskega generala. Družina, Ljubljana 2006, str. 5— 6. Jurij baron Vega in njegova družina: baron Jurij Vega and his farnih', Jurij baron Vega in njegov čas, DMFA — založništvo: Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2006, str. 16-41. Brothcr Vega, Freemason: brat Vega, prostozidar -Juri/ baron Vega in njegov čas, DMFA — založništvo: Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2006, str. 177-204. Stanovski rubež zaradi neplačanih davkov v drugi polovici 16, in začetku 17. stoletja na Kranjskem. Med srednjo Evropo m Sredozemljem, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2006, str. [157]-169. Duša KRNEL-UMEK Nada Ravbar—Morato, Globoko so korenine, Rodbinska kronika 2, Korte. Glasnik Slovenskega etnološkega društva46 (2006), št. 1, str. 34-35. Novi arhivski zakon v Sloveniji in vprašanje etike. Atlanti 16/2006. Trst: International Institut for Archival Science of Tricst and Maribor, Umversita di Maribor, Archivio di Stato di Trieste, št. 1—2, str. 79-83. Okrajno sodišče Robida od leta 1814 do leta 1832: slovenska imena institucij v Istri. Arhivi 29 (2006), št. I, str. 123-128. Videm, Italija. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države tei zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2006. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2006, Obvestila 22 (2006), št. 2, str. 144. Vodnik po fondth in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2006 (ena izmed popisovalk arhivskega gradiva 111 avtoric histori-atov fondov in zbirk). Sabina LEŠNIK Računalniško evidentiranje uporabe fondov in zbirk arhivskega gradiva z uporabo programske opreme C OB IS S2/Izposoja. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in ekktmnskega arhiviranja 5 (2006), str. 136-144 (soavtor Leopold Mikec Avberšek). Mariborsko gospodarstvo skozi fotografski objektiv. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 5 (2006), str. 161-172. Prazniki na voščilnicah, razstava Pokrajinskega arhiva Maribor v razstavišču Archivum, (Katalogi, zv. 26). Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006. Metalna Maribor: sledovi mariborskega gospodarstva v arhivskem gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor. Maribor, 26. september-december 2006, 2006 (soavtorja Jure Maček in Borivoj Breze). Prazniki na voščilnicah. Maribor, 14. decembei-februar 2007, 2006-2007. Jure MAČEK Obvezno šolstvo v obdobju Šolske reforme v petdesetih letih 20. stoletja na primeru mariborskih šol. Šolska kronika 15(39) (2006), Št. 1, str. 211-224, Lični fondovi u Pokrajinskome arhivu Maribor sa na-glaskom na gradu dr, Avguština Stcgenška. Arhivska praha 9 (2006), št. [1], str. 118-137. C. km k ne mon mimo, ne da bi pustil skd — : Maribor med leti 1918—1941 v gradirii izpranih osebnih fondov Pokrajinskega arhiva Maribor, (Katalogi, 24) Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006. Metalna Maribor: sledovi mariborskega gospodarstva v arhivskem gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor, (Katalogi, zv. 25). Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006 (soavtorja Slavica Tovšakin Borivoj Breze). Človek ne more mimo, ne da bi pustil skd —: Maribor med leti 1918-1941 v gradivu izbranih osebnih fondov Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor, maj—december 2006. Metalna Maribor: sledovi mariborskega gospodarstva v arhivskem gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor. Maribor, 26. september—december 2006 (soavtorja Sabina Lešnik in Borivoj Breže). Nataša MAJER1Č KEKEC Razstava Prvi med enakimi! Funkcija župana skozi stoletja. Arhivi 29 (2006), št. 2, str. 394. Gradec, Avstrija, Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države in zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2006. Obvestila 22 (2006), št. 1, str. 331-343, Prvi med enakimi. Funkcija mestnega sodnika in župana sko-Zf stoletja, katalog k razstavi, Pmj 2006, Meta MATIJEVIČ Pisma misijonarja Otona Skole. Kast 17, februar 2006, št. 1 (103), str. 42-51. "Naznanim jest podpisani mestni stražnik" (Slovenska poročila mestnih stražnikov konec 19. stoletja). Rast 17, oktober 2006, Št. 5 (107), str. 427-146. Leopold MIKEC AVBERŠEK Uporaba osebnih in dmžinskih fondov pri znanstvenoraziskovalnem delu v arhivu. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 5 (2006), str, 125-135. Računalniško evidentiranje uporabe fondov in zbirk arliivskega gradiva z uporabo programske opreme COBISS2/Izposoja. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in ekktronshega arhiviranja 5 (2006), str. 136—144 (soavtorica Sabina Lešnik). Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Pokrajinski arhiv Maribor, 2006, 438 strani. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 185-190. Lučka MLINARIC lin gradbeno zgodovino Maribora po ¡850, (Vin, 2). Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006. Zv. 18. (ur.) Ilaria MONTANAR Razstava "Non ego, sed Deus", ob 130-lemici rojstva škofa Ivana Jožefa TomažiČa (1876—1949). Arhtri 29 (2006), št. 2, str. 395-397. Redovmštvo (2. del kataloga), v katalogu Verska, socialna trt kulturna dediščina mariborske (nad)škojije, Katalog razstave, Nadškofijski Ordinariat Maribor - Nadškofijski arhiv, Maribor 2006, str. 39-59; Versko Žjvljtnjt (3. del kataloga), v katalogu razstave, str. 61-91; Škof Anton Martin Slomšek (6. del kataloga), v katalogu razstave, str. 125—155. Andrej NARED Poročilo o delu Arhivskega društva Slovenije v letu 2006. Arbitri 29 (2006), št, 2, str, 361-363. Privilegij kranjskega plemstva iz leta 1338 — temelj stanovsko i non arhič nega duahzma. Med srednjo Evropo m Sredozemljem, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2006, str. [3]-31. Slowenische Städte durch die Zeit - Slovenska mesta sko~i Čas: Eine Ausstellung des Archivs der Republik Slowenien = Razstava Arhiva Republike Slovenije: Österreichisches Staatsarchiv Wien, Mai - Juli 2006, Ljubljana 2006 (Publikationen des Archivs der Republik Slowenien. Kataloge, Bd. 26 = Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Katalogi, zv. 26) (soavtor, so-urednik Vladimir Kološa). Miroslav NOVAK Usklajevanje slovenskega javnega sekundarnega arhivskega podatkovnega potenciala z določili Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. [Sistemi 33 upravljanje z dokumenti]! [Posvetovanje] DOK_SIS 2006, Kranjska gora, 20.-22. september 2006. Ljubljana: Media-doc, 2006, štrli-18-25 Arhivistični pogledi na besedilne, nebesedilne in kombinirane podatkovne zbirke. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 5 (2006), str. 372-383. Izhodišča strategije in akcijskega načrta izvedbe elektronskega arhiviranja v slovenskih javnih arhivih. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 5 (2006), str. 405-429 (soavtor Jože Skofljanec). Elektronski dokumenti: priročnik za arhiviste. fPn-pravil] Mednarodni arhivski svet, Komite za dokumente v elektronskem okolju; prevod iz angleškega jezika Sonja Jager in Natalija Glažar. Ljubljana: Ar-liiv Republike Slovenije, 2006, 100 strani. Arhivi 29 (2006), št. 2, str. 381-382. arhivarjeve skrinje: arhivsko gradim kot kulturni spomenik - prestavitev arhivalij ob slovenskem kulturnem prazniku: oddaja na RTS, 1. februar 2006. ¡Z arhivarjeve skrinje: Celjske arhivaltje in kratka predstavitev Zgodovinskega arhiva Celje: oddaja na R7T, 7. marec 2006 (soavtor Bojan Cvelfar). ¡Z arhivatjeve skrinje: domozpanstvo in vin raziskovanje ožje domovine: oddaja na RIS, 3. januar 2006. ¡Z arhivarjeve skrinje: najstarejša ohranjena listina v Sloveniji in kratka predstavitev Pokrajinskega arhiva Koper: oddaja na KTS, 21. februar 2006 (soavtonca Nada Cibcj). ¡Z arhivarjeve skrinje: ohranjeno arhivsko gradivo studeniškega samostana in najnovejša monografija dr. Jožeta Mlinarica o dominikanskih Studenicah: oddaja na RTI", 24. januar 2006. Metka NUSDORFER VUKSANOVIČ Učiteljice v šolskih klopeh, zbornik ob 130. obletnici ustanovitve slovenskega učiteljišča za dekleta v Gorici. Arhivi 29 (2006), Št. 1, str. 203-204. 19. mednarodno posvetovanje "Arhivska praksa 2006", Tuzla. 21.-22. september 2006. Arhivi 29 (2006), št, 2, str. 367-369. Emica OGRIZEK Sodni register Okroglega sodišča Maribor 1898—1941, (Inventarji, 12, 1). Maribor: Pokrajinski arhiv, 2005. Branko OBLAK Ptujske toplice od svojih začetkov do leta 1985. Spletna stran Zgodovinskega arliiva na Ptuju, www.poetovio. net, str. 1-6. Aleksandra PAVŠIČ MILOST Hranilnica in posojilnica v Vipavi, razstavni katalog. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Vipava 2006. Varstvo zasebnega arhivskega gradiva gospodarskih organizacij v Sloveniji. Arhivska praksa 2006, zbornik razprav posvetovanja arhivskih delavcev Tuzjanskega kantona v Bosni m Hercegovini, Tuzla 2006, str. 97— 104. Magdalena (Manda) Cehovin - sedemdesetletnica. Arhivi 29 (2006), št. 2, str, 403^104. Olga PIVK Sto let organiziranega čebelarjenja na Vrhniki. Vrhniški razgledi 7, Vrhnika 2006, str. 112-126. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Bibliografija arhivskih delavec v V letu 2006 225 Topovi so začeli pokati in silno grmenje se je slišalo do Vrhnike. I 'rbniški razgledi 7, Vrhnika 2006, str. 133-144. Naborniki iz kantona Vrhnika v Napoleonovi vojski Vrhniški ra^gledil, su. 145-158 (soavtorj. Zitko). Marko POLENŠEK Al' prav se piše Dobemič al' Dobe mik? (O problemu dvojezičnih krajevnih tabel na Dolenjskem). Dolenjski Ust, 16.11. 2006. Alberto PUCER Gruden - mesec pričakovanj, praznikov in dobrot. Praznični čas, priloga Primorskih novic, 6. 12. 2006, str. 18-19. Istrske predbožične |cdi. Bonbon, priloga Večera in Primorskih nomc, leto 1, št. 41, 12, 12. 2006, str. 40-41. Jesenska hrana bogov. Bonbon, priloga Večera in Primorskih novic, leto I, št. 35,24. 10. 2006, str. 40-41. Kolednica je živa čestitka. Primorske novice, priloga 1 e-iera in Primorskih novic, leto LX, št 297, 23. 12. 2006, str. 31. Ko zadiši po istrski kuhinji. Bonbon, priloga Večera in Primorskih novic, leto J, št. 33, 10 10, 2006, str. 4041. 1 odnik po fondih m %birkah Pokrajinskega arhiva Koper, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2006 (eden izmed popisovalcev arhivskega gradiva in avtorjev histo-natov fondov in zbirk). Za sv. Martina. Bonbon, priloga Večera in Primorskih novic, leto I, št. 37,14. 11. 2006, str. 40-41. Zeljnate jedi za zimske dni. Bonbon, priloga Večera in Primorskih nomc, leto 1, št. 39, 28. 11. 2006, Str. 4041. Polona ROBLEK Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 147-158. Ledinska imena katastrske občine Godeštč. Godešič sko-f tisočletje 1006-2006, Godešič 2006, str. 257275. Marija Kos, Podjetništvo v Kranju od leta 1918 do nacionalizacije leta 1948. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 398-399. Hišna imena na vasi. Godešič skoy tisočletje 1006-2006, Godešič 2006, str. 233-256 (soavtorica Judita Šega)- Deborah ROGOZNICA ska meja, zbrali in uredili Jože Pirjevec, Borut Klab-jan m Gorazd Baje. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko dmštvo za južno Primorsko, 2006. (Knjižnica Annalcs Majora), str 231 — 239,343-344. Gli Slo vem nella storia; integralne al libro di testo dt storia per te classi dalla I/Z alla IX detle scnole ekmentari con lingua d'insegnamento itaiiana — [dodatek k uvoženemu italijanskemu učbeniku zgodovino od 6. do 9. razreda osnovne šole ™ italijanskim učnim ježkom]. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo — Lubiana: 1 satu to dclleducazione della Repubblica dt Slovenia, 2006 (soaviorji Sergio Crasmch, Guido Knž-man, Massimo Medcot). Vodnik po fondih m ■f.nrkah Pokrajinskega arhiva Koper, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2006 (ena izmed avtoric hi storia tov fondov in zbirk). Jurij ROSA Stari dokumenti pripovedujejo. Svetga 1 'ida Zgurt, februar 2005, št. 6, str, 3-4, junij 2005, št. 7, str. 6, februar 2006, št. 8, str. 17-18. Naše kapelice in znamenja. Svet'ga Vida zgun, junij 2005, št. 7, str. 9-11, februar 2006, št. 8, str. 18-20. Med nami je bila Tončka Stran car ... S vel'ga Vida ~gun, februar 2006, št. 8, str. 10-13. Spominjamo se gospoda Kovača. Svet'ga l ida igun, februar 2006, št 8, str. 13-16. Pesnik Fran Zgur iz Podrage - vipavski slavček. Vipavski glas, marec 20U6, št. 76, str. 10-12, julij 2006, št. 77, str. 13-15, oktober 2006, Št. 78, str. 10-12, Vodnik po arhivskem gradivu Studia Slovenica. Novi glas, 26.1.2006, št, 4, str. 9. Andreja Klasinc Skofijanec, Vodnik po arhivskem gradivu Studia Slovenica, Mladika, maj 2006, št. 4, str. 35-37. Domovine mili glas - s tržaških radijskih valov in iz župnijske cerkve v Rojanu. NaŠ vestnik, juuij 2006, št. 6, str. 3. Za dom m rod — v spomin na dogodek v Prvačini na dan sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1920, Prvačina -Nova Gorica 2006 (soavtorid Vlasta Tul in Ivanka Uršič). Loziška sveušča in verska znamenja, župnišče, pokopališče in arhiv. Pod varstvom sv. Frančiška Ksaverija -Žjipnija Po^ce v času in podobah, Ljubljana 2006, str. 26-52. "Slava svetima bratoma Cirilu in Metodu" — Ciril-Metodova praznovanja na Primorskem po časopisnih sledeh do leta 1918. Koledar Goriške Mohorjeve družbe ep leto 2007, Gorica 2006, str. 72-79. Zgodovinski vpogled v premoženjsko vprašanje cone B STO v povezavi z Osimskimi sporazumi. Osim- 226 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 20Ü6 ARi II VI 30 (2007), št. 2 Albina ROŽAC Seznam zaposlenih arhivskih delavcev. Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper. Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2006, str. 12-13. Marjan ROŽAC Vodnik po fondih in ybirkab Pokrajinskega arhiva Koper, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2006 (eden izmed popisovalcev arhivskega gradiva in avtorjev histo-riatov fondov in zbirk). Zdenka SEMLIČ-RAJH Sodobna arhivska služba v Evropi. Tehnični itt vsebinski probkmi klasičnega in elektronskega arhiviranja 5 (2006), str. 57-66. Zbirka gradbenih načrtov 1. del (B a up ta ne Sammlung): popis. Obvestila 22 (2006), št. 2, str. 158-195. In memoriam Gernot Fournier. Tehnični in vsebinski probkmi klasičnega m elektronskega arhiviranja 5 (2006), str. 430-431. Dostop do gradiva v knjižnicah in arhivih ter njegova uporaba: magistrsko delo. Ljubljana: [Z. Semlič Rajh], 2006. Aleksandra SERŠE Druga mednarodna konferenca v Amsterdamu, 31. avgust—2. september 2005. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 182-184. Slavenski zbornik, Zbral in uredila Janko Boštjančič. izdalo Kulturno društvo Klavrna v spomin zaobljube Slavenske fare ob rešitvi pred kugo, Slavina 2005. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 197-200. Razstava ob 200 letnici smrti Gabrijelu Gruberja (24. november 2005-10. januar 2006, Arhiv Republike Slovenije. Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 222-223. Slavenski zbornik, Zbral in uredila janko Boštjančič. Izdalo Kulturno društvo Slavina v spornin zaobljube Slavenske farc ob rešitvi pred kugo, Slavina 2005. Kronika 3 (2006), št. 3, str. 490-494. Razstava Slovenci v Londonu. Kronika delovanja civilne družbe v času osamosvajanja: Slovensko glasilo Slovcman Newsletter. Arhivi 29 (2006), št. 2, str. 401. Kraji Občine Medvode na jožefinskih vojaških zemljevidih. Od Jakoba do Jakoba : o krajih in ljudeh občine Medvode, Medvode: Zgodovinsko društvo, 2006, str. 89-96. Gorazd STARIMA Občina Kranj. Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806—1814, ar- hivski vodnik, Hrvatski državni arhiv, Zagreb 2005, str. 821-822. Občina Dovje - Mojstrana. Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806— 1814, arhivski vodnik, Hrvatski državni arhiv, Zagreb 2005, stt. 824. Osnovna šola Kranj. Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 18061814, arhivski vodnik. Hrvatski državni arhiv, Zagreb 2005, str. 833. Rokovnjaški mit. Ktcri si je v povestmei od tolovajev in razbojnikov eno pervih mest pridobil in ktere-mu je jezični svet Še marsiktero pripisal, od katere se mu nikolj še sanjalo ni. Mitsko in stereotipno i' slovenskem pogledu na zgodovino, zbornik 33. zborovanja Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Kranj 2006, str, 231-245. "Dvigam to čašo za bratstvo in enotnost naših narodov". Zgodovina za vse 13 (2006), št. 2, str. 83-114. Jože SUHADOLNIK Novi trg z okolico. Arhitekturni iti zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Zgodovinski arhiv Ljubljana 2006, razstavni katalog. Judita ŠEGA Skopja Luka v starih listinah, katalog k razstavi, Škofja Loka 2006. Devetnajsto stoletje na vasi. Godešič skozi tisočletje 1006-2006, Godešič 2006, str. 74-100. Godeška učna sprehajalna pot, Godešič 2006. Na robu Sorskega polja. Svet in ljudje 9, št. 6, jumj 2006, str. 24-29. Kdo je bil škof Egilberr Gorenjski glas, 14. april 2006, str. 18, Vloga Antona Hafnerja v judenburŠkem uporu. Gorenjski glas, 12. maj 2006, str. 18. Smrtnost med Godešani v 19. stoletju. Gorenjski glas, 22. maj 2006, str. 18. Freske v cerkvi sv, Miklavža. Gorenjski glas, 9. junij 2006, str. 18. Vsakdanjik in praznik. Gorenjski glas, 23. junij 2006, str. 18, Hišna imena na vasi Godešič sko^i tisočletje 1006-2006, Godešič 2006, str, 233—256 (soavtorica Polona Roblek). Tatjana ŠENK Anton Aškerc, mestni arhivar in knjižničar. Arhivi 29 (2006), št. 2, str. 225-234, ARHIVI 30 (2007), št. 2 Bibliografija arhivskih delavec v V letu 2006 227 Jože ŠKOFLJANEC lseljavan|e hrvatskih katolika pred turskom opasnošču u Sloveniju s posebnim osvrtom na iseljavanje franjevaca provinci je Bosnae-Croatiae. Crkva i društvo u^Jadran, vrela i rezultati istražjvanja, Katolički bogoslovni fakultet: Služba Božja, Split 2006 (Ka-rolički bogoslovni fakultet, Katedra crkvene po-vijesti; knj, 2), str. 81-95. Izhodišča strategije in akcijskega načrta izvedbe elektronskega arhiviranja v slovenskih javnih arhivih. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 5 (2006), str. 405-429. Kole k tura v hrvaško-kranjski frančiškanski provinci. Tkivo kulture, Zagreb: Krščanska sadašnjost; Rijeka: Teologija u Rijcci, 2006 (Teološki radovi; sv, 49), str. 139-154. Dokumentarno gradivo v obliki za dolgoročno hram-bo-pogled arhivista. [Sistemi upravljan/t ~ dokumenti j / (Posvetovanje] DOK_SIS 2006, Kranjska gora, 20.-22. september 2006, Media.doc, Ljubljana 2006, str. 11-30-11-35. Gašper ŠMID Zveza Slovencev Tuzla - Udruženje Slovenaca Tuzla. Arhivi V) (2006), št. 1, str. 159-166 (soavtor Žarko Stmmbl). Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2005: popisi in poročila, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2006, Obvestila 22 (2006), št. 2 (urednik). Udruženje Slovenaca u Tuzli. Arhivska praksa 9 (2006), str. 267-280 (soavtor Žarko Štrumbl). Slavica TOVŠAK Kmetijska zadmga Zgornji Duplek med zakonodajo in realnostjo. I ogledalu časa: zbornik občine Duplek. Duplek: Občina, 2006, str. 219-233. Nekaj misli ob izdaji rokopisa "Slovenci na Ogrskem" Antona Trstenjaka. Slovenci na Ogrskem: narodopisna in književna črtica; objava arhivskih virov, (Viri, 5), Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006, str, 3-4. Markirane planinske poti dobivajo vse večji pomen: planinski portret Toneta Tomšeta. Planinski vestnik, 111 (2006), št. 7, str. 48-52, portret. Metalna Maribor: sledovi mariborskega gospodarstva v arhivskem gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor, [razstava Pokrajinskega arhiva Maribor v razstavišču Archivum], (Katalogi, zv. 25). Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006 (soavtorja Jure Maček in Borivoj Breže). Viri za gradbeno zgodovino Maribora po 1850, (Viri, 2). Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006, zv. 18 (soured-nica Lučka Mlinaric). Človek ne more mimo, ne da bi pusti! sled —: Maribor med leti 1918-1941 vgradiva izbranih osebnih fondov Pokrajinskega arhiva Maribor, (Katalogi, 24). Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006 (soavtor )nre Maček). Prazniki na voščilnicah, (Katalogi, zv. 26). Maribor: Pokrajinski arliiv, 2006 (soavtorica Sabina lešnik). Slovenci na Ogrskem: narodopisna in književna črtica: objava arhivskih virov, (Viri, 5). Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006 (soavtorja Anton Trstenjak in Viktor Vrb-njak). Ženski dominikanski samostan v Studenicah skoz; Zgodovino ok. 1245-1782, (Katalogi, 23). Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006 (soavtor ]ože Mlinaric). Drago TRPIN Poročilo o delu Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad ui Aškerčevih priznanj v letu 2006. Arhivi 29 (2006), št. 2, str. 363-365. Cesarski gozdovi na Tolminskem (na primeru zgornje Baske doline). Baski rjornik. Alpski mladinski raziskovalni tabor, Podbrdo 1992, 199} m 1995, Tolmin, 2006, str, 53-62. Lojz TRŠAN Filmske novosti v Slovenskem filmskem arhivu. Kinotečnik, maj 2006, št. 4, str. 29-30. Slovenski filmski arhiv pn Arhivu Republike Slovenije. Kinotečnik, št. 3, marec 2006, str. 28-29. Slovenija od zunaj. Kinotečnik, št. 5, junij 2006, str. 31. Med Piranom hi Portorožem. Kinotečnik, september 2006, str. 6, str. 30. Etnological film in the Slovenian film archives at the Archives of the Repubhc of Slovenia. lioiv do ive tdsua&zf culture? : npresentations of culture iti the light of llthnographic jilm — Kitko vizttaliziramo kulturo? : re-prezentacije kulture v luči etnografskega filma. Arhiv Republike Slovenije = Archives of the Repubhc of Slovenia, Ljubljana [2006], str. 139-150. Kratek oris zgodovine krajev občine Medvode. Od Jakoba do jakoba: o krajih in ljudeh občine Medvode, Zgodovinsko društvo, Medvode 2006, str. 13-14. Stara domača hišna imena v Smledniku in Valburgi, Od jakoba do Jakoba: o krajih in ljudeh občine Medvode, Zgodovinsko društvo, Medvode 2006, str. 179— 187. ... in bližnjemu v pomoč /Prostovoljno gasilsko društvo Smlednik. Od Jakoba do Jakoba: o krajih in ljudeh občine Medvode, Zgodovinsko društvo, Medvode 2006, str. 257-262. Mirko Mohar. Od Jakoba do Jakoba; o krajih in ljudeh občine Medvode, Zgodovinsko društvo, Medvode 2006, str. 281-284. 228 Bibliugrahm arhivskih delavci.v v ieru 2006 ARHIVI 30 (2007), št. 2 Izbrana literatura za kra|e občine Medvode. Od Jakoba do Jakoba: o krajih in ljudeh občine Medvode, Zgodovinsko društvo, Medvode 2006, str. 285-294. Arhivsko gradivo za kraje današnje občine Medvode. Od Jakoba do Jakoba: o krajih in ljudeh obdne Medvode, Zgodovinsko društvo, Medvode 2006, str. 295306. VJasta TUL Šole, vrtci - brezupna bojišča italijanskih oblasu na slovenski zemlji: prispevek k zgodovini šol in vrtcev na območju nekdanje občine Rihembcrk v obdobju italijanske oblasti od 1918—1943. Kronika Rihemberka — Branika II/ — Branik: Krajevna skupnost: Kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik Branik, 2006, str, 103-152. Arhivsko gradivo v vrtcih na goriškem v obdobju med obema svetovnima vojnama: Solrka kronika 15 (39) (2006), št. 1, str. 69-76, Za dom in rod: v spomin na dogodek v Prvačini na dan sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1920, Prvačina— Nova Gorica 2006 (soavtorja Jurij Rosa in Ivanka Uršič). Ivanka URŠIČ '¿a dom m rod — v spomin na dogodek v Prvačini na lian sv. Cirila m Metoda, 5. julija 1920, Prvačina-Nova Gorica 2006 (soavtorja Jurij Rosa in Vlasta Tul), Simon Gregorčič (1944—1906). Razstava ob 100. obletnici smrti, razstavni katalog, Pokrajinski arhiv v Novi Gonci, Nova Gorica 2006. V spomin Simonu Gregorčiču. Drobci z razstave ob 100. obletnici smrti. Koledar leto 2007, Goriška Mohorjeva družba, Gonca 2006, str. 100-103. "Pri Pirnovih široko, toplo je ognjišče". Srečanja Ivana Trinka in Ludvika Zorzuta. Mons. Ivan Trin ko (1863-1954). Spodbujevalec spoznavanja m dialoga med kulturami. Zbornik postvta, Čedad 2006, str. 245— 269. Simona VELUNŠEK Osnovna Šola Fram: 1854—1972, (Inventarji, 14). Maribor: Pokrajinski arliiv, 2006. Lilijana VIDRIH LAVRENČ1Č Hranilnica in posojilnica v Vipavi, Razstava ob 110. obletnici ustanovitve. Arhivi 29 (2006), št, 1, str, 223-224. Marjan VOGRIN Dr. Jakob Ukmar - urednik škofijskega lista. Ukmarjev simpo^jj "Celje 2006, str. 189-197. Jure VOLČJAK Gospodarska struktura samostana Velesovo na območju občine Šenčur po urbarju iz leta 1458, Pod Jurijevim klobukom. Občina Šenčur, Šenčur 2006, str. 66—75. Strmolskt in samostan Velesovo, Kronika 54 (2006), št. 2, str. 175-182. Damjan Ilančič: Klanse na Kranjskem. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 26, Ljubljana 2005, 468 strani. Kronika 54 (2006), št. 3, str. 486487. Digitalisierung von Arcliivgut: Vor- oder Nachteil. Alte Archive - neue Technologien, DASP, Si. Polten 2006, str. 105-119. Ich N. von Hertenberch vergich — : vitezi Jeter-benški v Zgodovinskih virih. Od Jakoba do Jakoba, Zgodovinsko društvo, Medvode 2006, str. 45-64. Listina o posvetitvi podružnične cerkve sv, Nikok|a na Jeprci. Od Jakoba do Jakoba, Zgodovinsko društvo, Medvode 2006, str. 75-77. Maruša ZAGRADNIK Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2006 (ena izmed popisovalk arhivskega gradiva in avtoric histori-atov fondov in zbirk). Uroš ZAGRADNIK Vodnik po fondih m zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper, Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2006 (eden izmed popisovalcev arliivskcga gradiva in avtorjev historiatov fondov in zbirk). Ivanka ZAJC-CIZELJ Skrb za urejenost okolja v okviru olepševalnega in turističnega društva v Celju v letih 1871—1941. Arhivi 29 (2006), št, 1, str. 129-145. Gradec, Avstrija, Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2005, Arhiv Republike Slovenije. Obvestila 22 (2006), št. 2, str. 74-83, Celjsko šolstvo po letu 1945, Odsevi preteklosti 5. Iz Zgodovine Celja 1945—1991, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje 2006, str. 209-220. ARHIVI 30 (2007), št. 2 Hiblii igrali ja arhivskih delavcev v letu 2006 229 Zdravstvo in socialno varstvo v Celju v letih 19451991, Odsevi preteklosti 5. zgodovine Celja 19451991, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje 2006, str. 221-240. Vzgojno izobraževalne ustanove - kulturna dediščina v primežu predpisov. Hiia pisanih spominov, jubilejni Zpomik ob 50-letnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str. 85-94. Družbenopolitične organizacije (DPO) in kulturna dediščina. Hiša pisanih spominov, jubilejni zbornik ob 50-letmct Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str, 99-109. Olepševalno in tunstično društvo v Celju 1871-1941, Zbornik ob 135-letnici delovanja dništva. Lepo mesto, glasilo Turističnega društva Celje, Edicija 1871, Celje 2006. Hedvika ZDOVC Gradec, Avstrija, Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2005, Arhiv Republike Slovenije, Obvestila 22 (2006), št. 2, str, 74-83. Enotni klasifikacijski načrt za samoupravne lokalne skupnosti. Iz arhivske teorije in prakse. Tehnični in vsebinski pivblemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 5 (2006), str. 99-115. Uvajanje elektronskega arhiviranja v praksi: So imetniki gradiva pripravljeni na spremembo?. Moja tajnica, Ljubljana: Planet GV, poslovno izobraževanje d.o.o., september 2006, str. 58—59. Sejmi na Celjskem v 19, in prvi polovici 20. stoktja, Zgodovinski arhiv Celje, Celje 2006 (avtonca besedila). Upravni organi kot ustvarjalci arhivskega gradiva. I lisa pisanih spominov, jubilejni zbornik ob 50-ktnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str. 43-52. Razpust društev in organizacij na območju okrožja Brežice leta 1941, Hiša pisanih spominov, jubikjni Zbornik ob 50-letnici Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, december 2006, str. 209-213, Katja ZUPANIČ "Ne damo se", dogajanje na ptujskem in ormoškem v desetdnevni vojni 1991, publikacija k razstavi, junij 2006. 120. let turističnega društva Ptuj, publikacija ob 120. letnici turističnega društva Ptuj, maj 2006. 120. let Turističnega društva Ptuj - 1886-2006. Arhivi 29 (2006), št. 2, str, 387. Gradec, Avstrija, Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je izven države in zadeva Slovenijo in Slovence v letu 2006. Obvestila 22 (2006), šl 1, str. 344-349, Barbara ŽABOTA Grb družine Khisl in njegove izboljšave. Drevesa, časopis rodoslovnega društva 12 (2005) št. 1, december, str. 28-33. Listina: 1562, januar 5, Freising, transkripcija. Škojja laika v starih listinah, katalog k razstavi, Skofja Loka 2006, str. 11. Aleksander ŽIŽEK Nepozabni nategi rdečih umetnikov, Mateja Režek, Med resničnostjo in iluzijo. Slovenska in jugoslovanska politika v desetletju po sporu z Inform-birojem (1948-1958), Založba Modrijan, Ljubljana 2005; 224 strani. Zgodovina za vse, vse za zgodovino, XIII (2006), št. 1, str. 114-117. Martin Moli: Dobrodelne prireditve, zastave in vojaška godlja, boji za javni prostor na Štajerskem okoli leta 1900, Zgodomna za v*e, vse za "Zgodovino, XIII (2006), št. 1, str. 44-59. Gradec, Avstrija, Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je tzven države ter zadeva Slovenijo in Slovence v le m 2005, Arhiv Republike Slovenije, Obvestila 22 (2006), št. str. 74-83. Okupacija v 153 slikah, Celje 1941-1945, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje, april 2006 (avtor in urednik: besedilo in izbor fotografij, soavtor Tone Krega*)- Arhivsko gradivo izpred leta 1850 - "družinska" dragocenost Zgodovinskega arhiva Celje. Hiša pisanih spominov, jubilejni zbornik ob 50-letmci Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006, str, 33-42. "Jaz sem juliko maial", Datnir Globočnik, Prešeren in likovna umetnost. Mohorjeva družba Celje, Mohorjeva družba Celovec, goriška Mohorjeva družba; Celje, Celovec, Gorica 2005; 451 strani. Zgodovina zri vse, vse za Zgodovino XIII (2006), št. 2, str. 115-117. Mi smo fejst ljudje, Meksileajnarji, Zoran Smiljanič, Marijan PuŠavec, Meksikajnarji. 1. del Miramar, Zbirka Dos pesos, Umco, Ljubljana 2006; 72 strani. Zgodovina zp vse, vse zgodovino XIII (2006), Št. 2, str.'119-120. Sorry, chaps — better luck next time*, John corsellis in Marcus ferrar, Slovenija 1945. Smrt in preživetje po drugi svetovni vojni. Zbirka Premiki, Mladinska knjiga, Ljubljana 2006; 345 strani. Zgodovina za vse, vse za zgodovino XI11 (2006), št, 2, str. 123-126, Zgodovinski arhiv Celje - 50 kt, devet minutni DVD film, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, december 2006 (scenarist, režiser; Aleš Šega, montažer: Jaka Ko-vačič) (slovenski dokumentarni film). 230 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 20Ü6 ARi II VI 30 (2007), št. 2 Lilijana ŽNIDARŠIČ GOLEČ Kapiteljski arbiv Ljubljana: inventar fonda (Priročniki, 3). Ljubljana: Stolni kapitelj, 2006, zv. 1. Podelitev odpustkov Marijinemu špitalu v Ljubljani leta 1472: arma spintualia ob soočenju s Turki. Med srednjo Evropo in Sredozemljem: Vojetov zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2Ü06, str. 277287. Das "Frintaneum" in Wien und seine Mitglieder aus den Kirchenprmnnzen Wien, Salzburg und Görz: (1816— 1918): ein biographisches Lexikon, (Studien zum Frintaneum, 1), Klagenfurt; Laibach; Wien: Hermagoras; — Cclovcc; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva, 2006, str, 99-101, 233-265 (37 biografij gojencev zavoda Frintaneum). Vladimir ŽUMER Elektronsko arhiviranje in novi arhivski predpisi. Informatika in pravo/INPRO 2006, Maribor ti. in 14. junij 2006, Cepris, Maribor 2006, str. 13-32. Arhivski zapisi o življenju in ustvarjalnosti profesorja Zvommirja Cigliča (1921—2006), slovenskega skladatelja, dirigenta, glasbenega pedagoga in kulnirni-ka. Dr, Franc Križnar, Zvonimi CigliČ — biti ustvarjalec, Arhiv rejiublike Slovenije, Ljubljana 2006, str. 13-46. Prilagoditev je bila nujna, Novosti klasičnega in elektronskega arliiviranja. Tajnica 13 (september 2006), št. 9., str. 60-63. Qasja deri te shenimet publike, infonnatat, dokumente t dhe lenda arkivore/Acess till tbe pubtic annotauon, uitbrmadons, dokuments and archive material, VJETAR XXX1-XXXII, Pnshtme 2004, str. 527-533. ZBIRKA VIRI Pobudo za ustanovitev zbirke Viri sta leta 1972 dali Sekcija za občo in narodno zgodovino pri Inštituni za zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Arhivsko društvo Slovenije z utemeljitvijo, »da spadajo kritične edicije pomembnih virov med \elo pomembne naloge naše 3nanasti«. Konkretno izvedbo zadane naloge so iz praktičnih razlogov poveriti Arhivskemu društvu Slovenije. Prva številka je izšla leta 1980. Do leta 2000 je letno izšla navadno ena številka, od tega leta dalje pa dve številki letno. Do sedaj je v zbirki Viri izšlo že 26 številk. mri m MtKko r*n« H um mm« ■ «mmi» numi . «mihi t mri (Mjan arhh E9* 11 -. t t S 1 j 1 z I J l s itak rim* ■ Ml nmu KlK.HAMl oimfnmi TRANK. RGANI£ACU EN iimižtM NA LOVENSKEM V AS L' KRALJEVINE IIS (19IH-IK») i. mri M«KIRESWI SIOUINSI KATOl.ie V Z11A M KOKLSMlMIl tfl A SIOSt.NSKUl IMWCVIOI \ ZDA MED l.h II lltttl-142-1 mri 18 iH^mit, «IRIO DKMOKHATLUUH MOMMmumi SIOVENI.If (IL1M.I :SL0VE\C1 L\ FLDERACU \ t A VJL A 20 ! 1 ' «T » .rrr.i 1RIO mOKlUTIZACUl MKIMOSVOJOTI IjOVKNUI v. roi i LOVtNCI /AMUSTVU n m svtrui 1 ■ 1J -J.", VIRI hiufitA \AW>Dll_t ZA DELO VARNOSTNIH ORCANOV V SKSljOVEMIll mri lit IlOVMKI ZA , , Kesn KAMI i>nit:sn:n 1I1SUR UiriCMN m 24 Iflttm4t USI.VtNhl POGAJALSKI 1TM in;s m,i>Ki.i ODSTRMOLA DO ONIMA IU74-1H75 mri 26 1111..' m.n^^i/ tl.NfcVNlŠKI ZAIISiU 1IH IVl.tNA LAMItTA Viri št. 1, Janko Pieterski, Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917,1,j u hI j a na 1980 Viri št. 2, Janko Pleterski, Politično preganjanje Slovenccv v Avstriji 1914-1917, priloge poročilom vladne komisije (izbor), Ljubljana 1982 Viri it. 3, Slovenski izseljenci (več avtorjev), Ljubljana 1990 Viri št, 4, Prane Rozman, Korespondenca Albina Prepeluha - A bdi tuša, Ljuhljana 1991 Viri št. S, Jože Prinčič, Maruša Zagradnik, Marjan Zupančič, Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji po 2. svetovni vojni, Ljubljana 1992 Viri št. 6, Darko FriS, Korespondenca Kazimirja ZakrajŠka, O.F.M. (1907-1928), Ljubljana 1993 Viri št. 7, Jera Vodušek Starič, "Dosje" Mačkovšek, Ljubljana 1994 Viri St. 8, Darko FriS, Korespondenca Kazimirja Zakrajška, O.F.M. (1928-1958), Ljubljana 1995 Vin št. 9, Mateja Jeraj, Jelka Melik, Partizanski zdravniki in pravniki med stroko in politiko, Ljubljana 19% Viri št. 10, Lojz Tršan, Razbitje OF in partije v Ljubljani, Ljubljana 1996 Viri št. 11, Marko Tavčar, Egon Pelikan, Ncvenka Troha, Korespondenca Virgila Ščcka 1918-1947, Ljubljana 1997 Viri št. 12, Zdcnku Čepič, Zamisli o gospodarski ureditvi po drugi svetovni vojni v narodnoosvobodilnem gibanju, Ljubljana 1998 Viri St. 13, Jurij Perovsek, Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (1918-1929), Ljubljana 1998 Viri 5t. 14, Darko Friš, Korespondenca slovenskih katoličanov v ZDA med leu 1882-1924, Ljubljana 1999 Viri St. 15, Darinka Drnovšek, Zapisnik politbiroja CK KPS/ZKS 1945-1954, Ljubljana 2000 Viri št. 16, Vida Deželak Barič, Pokrajinske konference Komunistične partije Slovenije na Primorskem 1942—1944, Ljubljana 2001 Viri št. 17, Božo Repe, Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (I. del: Opozicija in oblast), Ljubljana 2002 Viri št, 18, Božo Repe, Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (IL del: Slovcnci in federacija), Ljubljana 2003 Viri št. 19, Božo Repe, Viri o demokratizaciji in osamosvojim Slovenije (III. del: Osamosvojitev in mednarodno priznanje), Ljubljana 2004 Viri št. 20, Matjaž Klemenčič, Samo Kristen, Katalin Munda Hirnok, Milica Trcbšc Štolfa, Janez Stergar, Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (IV. del: Slovenci v zamejstvu in po sveni ter mednarodno priznanje Slovenije), Ljubljana 2005 Viri St. 21, Lovro Šturm, Ljuba Domik Šubelj, Pavle Čclik, Navodila za delo varnostnih organov v SR Sloveniji, Ljubljana 2003 Viri St. 22, Martin Moli, Filip Čučck, Duhovniki za rešetkmi, Ljubljana 2006 Viri S(, 23, Viljenka Skorjancc, Osimski pogajalski proccs (I. del: Uvodna sinteza pogajanj) (II. del: Diplomatska pogajanja 1973-1974), Ljubljana 2006 Viri št. 24, Viljenka Škorjanec, Osimski pogajalski proces (III. del: Od Sfrmola do Osima 1974-1975), Lpubljana 2007 Viri St. 25, Viljenka škorjanec, Osimski pogajalski proces (IV. del; Jugoslovansko-italijanski odnosi po Osimu 1975-1980) (v delu) Viri it. 26, Matjaž Ambrožič, Dnevniški zapisiki dr. Evgena Lampcta (1898-1917), Ljubljana 2007 2,10 EUR 2,10 EUR 2,10 EUR 3,10 EUR 4,20 EUR 6,30 EUR 8,40 EUR 6,40 EUR 11,70 EUR 11,70 EUR 12,50 EUR 12,50 EUR 12,50 EUR 12,50 EUR 14,60 EUR 12,50 EUR 12,50 EUR 14,60 EUR 20,90 EUR 16,70 EUR 12,50 EUR 12,50 EUR 16,70 EUR 17,00 EUR 14,00 EUR ARHIVSKO DRI 'ŠTVO SLOVENIJE I IM K) t^/i'i.'.iULi, /n^.imiiifflft i I Aifr/fo:.' ¡[iti21t-GOO . pršla. .irtUlii ruKiJlu t.'t ir.il tittAm&l 'tr.tfi: \vww4tthrvskt>-t.tmi(vrj>! ZGODOVINSKI ARHI\'CELJE KRKI Ofa, TrhmJtJ ašti I tri'h, p Ii) 43$ 10 :H: (L)i}62' i&24 I P' . I ■ mi ti V koputili fllU".! Iltl\- Si J. iirttii smin vvwvjirhn kctpcr.st Eiioiii Piiii it 4,'hi !'■>>»!, ZdftwffiinM■/ ŠKOFIJSKI A RHI\ KOPER liOtk) K/fm, Tli- Bndt 11 ZGQDO VINSKI ARHI V LJUBLJANA !.:;,m:\\H).m i.i(M>. ÜK< < tU ".¡■rä/L ,i'Jt)42<>4>0.1 f-puit.l Ät[ftt2al-i| dninam i-tfan «wwÄWiiä Enuta m Oarvnpko WW) (kjjNj'. S^mkj ¿akt S ir/.-fw mi ! ■■'.»b-d>4t21L U 4X Enota m Doltfiijd-o m Belo krajino .v»J .Vim mtih>, SMttktgtN&tt I AMM (ft~\ $94 2240 tnkfakiitfr) m 224X Emht u Škofij Luki 4:^Sly>tfi) IMa, l\m>-,mikat. J. K/rw(WJ mor 00 mihi ((¡J) m tr trt Enata v Idriji y2>m hinp, PtvhfitrM lrfmt J lMm:(0S}3?22Žm kifoLii tnS) r222~l NADŠKOFIJSKI ARHL\ LJUBLJANA i060 ljifb$M7, fOrhifibs t ttkjrnWjm ?S70 Ii-kih:(0lj234 V/W e-poita. urhtv ijiirrkt-ii ZGODOVINSKI ARHIV l\ Ml /FJ UNIVERZE \ LJUBLJANI POKRAJINSKI i Rill \ MARMOR c-pftir-liivicj luv».' - J-u! ml «J dottWt'J ttcwl v. tuiLitfi iap ii Enota ä/ Koroško 2 ''"> UJMI,' nuKiHail 11 Kipu m sr ff 29 elhitii z/i ihtiimtn NADŠKOFIJSKI AUW * ■ f. tRW< »Ä POKR-\JINSFÜ \RIII\ V NOV t CORIC I ZGODOVINSKI ARHIV Pil J ¥inut(a:v~.rv* tu ■\RHI\ REPUBLIKE SLO \ T.NJJL i.,UoirtOI!34l 42 IMI trttfitki ¿Iii 24143*9 ■ - pošta miwitpv M dortiači stara aihtvp r v Oddelti 2a dislocirano arhii •in grad} ■> f KM) I /ir!if;,imt. Krnu tun: h\ I Oddelek nt dbdodrtmH arbivtko gradivo II ttltß) Ljubit,UI.I. Kiaiimni /rr t teJ^V (01)241 42 INŠPEKTORAT RS ZA KULTI RQJN MEDIJE ltM> Lj/Mmi. M i-....... iWhfa 0)479 "Ol INSTITUT Z0 NOWEJiO ZGODOVINO II 573/2007 'turna 120070169,2 C0B1SS 8 120070169,2