CEUE, 2. SEPTEMBRA 1982 - ŠTEVILKA 35 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
\)TROK-NASA PRVA SKRB
I Šolski avonec je zazvonil in na široko so se odprla vrata v
00 Šolsko leto. Skoraj 30 tisoč malčkov bo letos prvič
restopilo šolske pragove. 30 tisoč rumenih rutic na vseh
aših cestah v mestih in vaseh opozarja odrasle, še zlasti
-oznike, da se je šolsko leto začelo in da bo potrebno paziti
la mlade udeležence v prometu, da bo njihova pot v šolo in
lomov čim bolj varna. Seveda ni to naša edina skrb. Kljub
fsem težavam, s katerimi se v zadnjem času srečujemo v
naši družbi, mora biti naša prva skrb otrok in skrb za nje-
[ovo nemoteno in varno pot v bodočnost. Vzgojitelji, učite-
ji, starši in vsi ostali so obenem proizvajalci materialnih
obrin za otroka in ustvarjalci pogojev za njihovo varno in
tečno mladost. Zato je od vseh nas odraslih odvisno, kako
omo kljub vseplošnemu zategovanju pasov omogočili, da
odo vsi naši otroci imeli izenačene pogoje za igro, učenje in
isestranski telesni in duševni razvoj.
OBISK DELOVNE SKUPINE CK ZKS V CEUU
Štorski žeiezarji uresničujejo stabiHzaciJo
Dvodnevnemu obisku de-
lovne skupine članov CK
ZKS v Celju in Storah sta
vzroka politična aktualnost
gospodarskih problemov in
nalog ter akcijska naravna-
nost političnih sil, zlasti pri
uresničevanju sklepov 9.
kongresa ZKS.
V torek se je delovna sku-
pina pod vodstvom izvršne-
ga sekretarja Josipa Košute
najprej pogovarjala z vod-
stvom ZK v celjski občini,
nato pa dobre tri ure v žele-
zarni Store. Teme pogovorov
so zajemale izredno širok ok-
vir, od uresničevanja stabili-
zacije, aktivnosti osnovnih
organizacij ZK, do razvojnih
vprašanj in usmerjenega izo-
braževanja. Včeraj pa so bila
na vrsti vprašanja svobodne
menjave dela v zdravstvu ter
samoupravne organizirano-
sti in razvoja krajevne skup-
nosti.
Posebna pozornost je ve-
ljala železarni Store, kajti ta
delovna organizacija sodi v
občini Celje v vrh največjih
izvoznic, tudi med največje
po dele^ družbenega proiz-
voda, žal pa 3400 delavcev
železarne Store v sedanjih
težkih razmerah »proizvaja«
tudi velike izgube, predvsem
v tovarni traktorjev in v toz-
du mehemske obdelave.
Letos bo železarna Štore
predvidoma izvozila za 14,5
milijona dolarjev, od tega 90
odstotkov na konvertibilno
tržišče. Izvoz jekla v vsej
izvoženi količini predstavlja
30 odstotkov, zato so štorski
jeklarji prepričani, da je to
zgornja meja dopuščenega
tovrstnega izvoza, sicer bi
preveč ogrozili potrebe ko-
vinske-predelovalne indu-
strije.
Lani so v tovarni traktor-
jev izdelali 4100 strojev, letos
jih bodo manj, veliko pa si
obetajo že od septembrske
proizvodnje novega tipa
močnejših traktorjev, ki bo-
do predvsem odvisnost tuje-
ga uvoza močno potisnili
navzdol.
V železarni Štore se dobro
zavedajo, da je razvoj delov-
ne organizacije temeljito
odvisen od izvoza izdelkov,
po možnosti na čim višji
stopnji dodelave. V takšno
aktivnost pa so usmerjene
vse njihove strokovne in po-
litične sposobnosti.
MITJA UMNIK
PRAZNIK NA
DOBJU
Krajani Dobjega pri Plani-
ni bodo v nedeljo, 5. septem-
bra slavili svoj praznik. To
bo priložnost, ob kateri bodo
pregledali enoletno delo in si
zastavili načrte za v naprej.
Vasi in zaselki v tej krajevni
skupnosti so v zadnjih letih
močno spremenili svojo f>o-
dobo tudi po zaslugi skupne-
ga, složnega udarniškega de-
la, pri čemer so jim priskočili
na pomoč tudi brigadirji. Te-
sno so povezani tudi s grad-
benim kolektivom Bežigrad
iz Ljubljane, ki ima veliko
posluha za ta manj razviti
predel Kozjanskega.
V nedeljo bodo po osrednji
slovesnosti organizirali na-
stop službenih in športnih
psov, potem pa bo veselo ob
zvokih ansambla iz domače-
ga kraja.
MP
GIMNAZIJA PO
NOVEM
Celjska gimnazija bo v no-
vem šolskem letu vsebinsko
in organizacijsko med celj-
skimi srednjimi šolami zaži-
vela najbolj po novem. Stari
oddelki splošne pripravljal-
nice za nadaljnji študij, so
ostali le še v tretjem in četr-
tem letniku. Teh je skupaj
dvanajst. Prvi in drugi letnik
pa sta vsak s petimi oddelki
nova družboslovna. Na šoli
so tri družboslovno-jezikov-
ne paralelke in kar je novost
- po dva oddelka upravno-
administrativne, ki so se pre-
selili iz Ekonomske šole v
Družboslovno. Na upravno-
administrativni šoli bodo
imeli tudi oddelek za odra-
sle, kjer je še kar precej pro-
stih mest. Cena šolanja bo
odvisna od števila slušate-
ljev. Prijave še sprejemajo.
Pričetek bo v septembru.
Priredili bodo tndi strojepi-
sne in stenogr?' Ke tečaje, za
kar so uredili strojepisnico,
kasneje pa še speci^izirane
tečaje za tuje jezike, saj to
usposabljanje sodi na matič-
no družboslovno srednjo
šolo.
OBOLELI DELAVCI V VITANJU
Pet delavcev Uniorjeve temeljne organizacije kovinskih
izdelkov in livarne ter Obrtnega kovinskega podjetja Kovi-
nar v Vitanju je v ponedeljek potrebovalo zdravniško po-
moč zaradi prebavnih težav. V torek še ni bil odkrit vzrok,
pa tudi ne celotno število obolelih. Sumljiva je hrana, ki je
edina skupna vsem delavcem. Uvedli so potrebne preven-
tivne ukrepe za kuhinjo in odplake.
MBP
UMRL
NAJSTAREJŠI
OBČAN
v ponedeljek je umrl
najstarejši občan v občini
Šmarje, 102 leti star An-
ton Kampuš iz Bohovega.
Rodil se je v številni dru-
žini 9. junija 1880. leta. V
velikem številu so se od
njega poslovili včeraj na
pokopališču v Šmarju.
LETOS JE LEP KROMPIR - NA KOZJANSKEM
Letošnja letina krompirja je na celjskem območju razmeroma dobra. Gomolji so lepi,
debeli, enakomerne velikosti. Kdor je izkoristil lepo vreme pred zadnjim dežjem, je imel
lažje delo kot tisti, ki so morali bojevati bitko z blatno zemljo. Na sončnem pobočju
Brezovca pri Polju ob Sotli (o tej krajevni skupnosti sicer pišemo obširneje na današnjih
sredinskih straneh NT) smo ujeli v objektiv družino Štefančičevih, po domače Gabrekovih,
kako so se marljivo lotili dela in kot lahko vidimo na posnetku, so sodelovali tudi najmlajši
člani družine.
Sobotna predstava fil-
ma Hočem živeti v okviru
revije filmov Pulj po Pu-
Iju bo takšna, kot smo jo
napovedovali. Svečane
premiere, ki bo ob 19.30
uri v kinu Union in razgo-
vora po filmu se bodo
udeležili režiser Miroslav
Mikuljan, koscenaristka
Marija Peakič ter igralci
Fab^an Šovagovič - lani
PREMIERA Z
UDELEŽBO
GOSTOV
smo ga videli v Celju na
Tednu domačega filma
ob premieri filma Ritem
zločina, Ena Begovič, Ili-
ja Ivezič, Zdenka Heršak
in verjetno tudi Vera
Zima.
Film Hočem živeti je
^en tistih filmov, ki se
ne ponašajo z zvenečimi
Puljskimi nagradami, je
Pa film, ki je »... uspel
prikazati realna dogaja-
nja na vasi, ko le-ta v svo-
jem tradicionalizmu stari
in odmira, obenem pa no-
si v sebi klico novega, so-
dobnega v življenju, nači-
fiu proizvodnje, pred-
vsem pa v odnosih med
ljudmi.«
Film je angažiran, ak-
tualen, marsikatero nje-
govo sporočilo pa je mo-
goče prenesti tudi v naš
celjski prostor in čas.
Pokrovitelj filma in
slavnostne premiere je
SOZD Hmezad Žalec.
B.R.
ČAS JE ZA
SOZD Merx Je dobro pripravil prodajo
Tako kot vsako leto je tudi
letos SOZD Merx, sektor za
marketing, pripravil prodajo
ozimnice. Nosilec letošnje
akcije je delovna organizaci-
ja Blagovni center oziroma
njena TOZD Agropromet
Celje.
Merx bo s prodajo ozimni-
ce praktično »pokril« dva-
najst občin, od tega vse na
celjskem območju, tri na Ko-
roškem in občino Zagorje.
Dogovorjene količine, ki
bodo iia razpolago za ozimni-
ški nakup so naslednje:
krompirja 1500 ton, paprike
300, čebule prav tako 300,
svežega zelja 250 ton, česna
20, sliv 50 in jabolk 500 ton.
Pri tem kaže poudariti, da
prodaja paprike in sliv za
ozimnico že poteka od 25. av-
gusta dalje, trajala pa bo vse
do 5. septembra. Paprika sta-
ne 25 dinarjev za kilogram,
slive pa so po 23 dinarjev.
Sicer pa bo Merx v preko sto
prodajalnah in v Celju tudi
na tržnici različne pridelke
za ozimnico prodajal v različ-
nem času. Od 6. septembra
do 10. oktobra bodo prodaja-
li krompir in zelje. Zaenkrat
cena za krompir še ni znana,
upajmo, da jo bodo v nekaj
dneh uskladili na poslovni
skupnosti za krompir, sadje
in vrtnine. Od 6. do 30. sep-
tembra bo potekala prodaja
čebule in česna, od 15. sep-
tembra do 10. oktobra pa
prodaja jabolk. Jabolka bo
mogoče kupovati tako v tr-
govskih prodajalnah kot tu-
di na dveh plantažah in sicer
na plantaži Kmetijskega
kombinata Šentjur Slom-Po-
nikva, ter na plantaži Dobji
dvor Kmetijske zadruge Slo-
venske Konjice. Konzervira-
ne povrtnine bodo na vrsti
po 25. septembru.
Čeprav so cene pridelkov
za ozimnico dosti nižje od
cen v redni prodaji, pa bodo
letošnje cene vendarle ob-
čutno večje od lanskih: na
primer, samo paprika je le-
tos dražja za šest dinarjev.
Ozimnico je mogoče letos
kupovati tudi na posojilo, o
čemer bodo točne informaci-
je na voljo v prodajalnah, ve-
ljajo pa na splošno naslednji
pogoji: desetmesečno poso-
jilo, 16-odstotne obresti, toda
brez pologa.
V marketing sektorju
SOZD Merx vedo povedati
še to, da je mogoče organizi-
rati nakup ozimnice tudi
preko osnovnih organizacij
sindikata, kar velja še pose-
bej za večje delovne kolekti-
ve, vendar se morajo pri tem
dogovarjati neposredno z de-
lovno organizacijo Blagovni
center, TOZD Agropromet
Celje.
MITJA UMNIK
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 2. september iggj
VINKO HAFNER V CINKARNI IN EMO
ZADRŽATI OBSEG PROIZVODNJE
Najpomembnejše so jasne izvozne usmeritve
Obisk predsednika sloven-
ske skupščine Vinka Hafner-
ja in člana izvršnega sveta
Milivoja Samarja v Celju, je
bil namenjen predvsem po-
govorom s celjskimi gospo-
darskimi, skupščinskimi in
političnimi delavci o aktual-
nih gospodarskih nalogah,
ki jih je gost preveril tudi v
Cinkarni in Emovi šentjur-
ski novi tovarni energetske
opreme. Hafner je zaključil
svoj obisk na Celjskern v
šentjurski občini med briga-
dirji mladinske delovne ak-
cije Kozjansko 82.
Pogovori v celjski Cinkar-
ni so obsegali predvsem šest
ključnih področij: samou-
pravno organiziranost, kjer
so v Cinkarni v zadnjem ča-
su postavili novo in racional-
nejšo samoupravno organi-
zacijo, zlasti v odnosih med
delovno skupnostjo skupnih
služb in tozdi; poslovno in
proizvodno ter razvojno
usmeritev; izvozno-uvozno
problematiko; dosežene eko-
nomske in finančne rezulta-
te; delitev dohodka in oseb-
nih dohodkov ter predvide-
vanja zaposlovanja v prihod-
njem letu.
Na programu pa je bil še
ogled nove tovarne oziroma
obrata žveplene kisline v iz-
gradnji, kjer se Cinkarnarji
lahko pohvalijo z dosedaj
najbolj ekološko čisto tehno-
logijo.
Nova tovarna žveplene ki-
sline, zrasla tudi zaradi po-
treb vsega slovenskega zdru-
ženega dela po tem izdelku,
bo predvidoma letno proi-
zvajala okrog 160.000 ton ki-
sline, stala pa bo 790 milijo-
nov dinarjev.
Nova valjarna v obratu ke-
molit plošč za tiskarne v cin-
karniškem grafičnem tozdu
pa bo letno prevaljala od pet
do šest tisoč cinkove ploče-
vine. Od teh kol'čin bodo v
Cinkarni Celje kasneje lahko
izvozili na konvertibilna trži-
šča tudi do 4000 ton.
Cinkarna se letos lahko
pohvali tudi z dobrimi izvoz-
nimi rezultati, saj je v sed-
mih mesecih izvozila za več
kot štiri in pol milijone do-
larjev izdelkov, čeprav jih je
lani v vsem letu manj kot
šest milijonov dolarjev. Le-
tos pričakujejo, da bodo ure-
sničili izvoz v vrednosti
okrog osem milijonov dolar-
jev.
Upoštevajoč sedanje težke
razmere gospodarjenja so
poslovni rezultati celjske
Cinkarne tudi sicer sora-
zmerno ugodni, čeprav ne-
koliko zaostajajo pri ustvar-
jenem dohodku.
Predsednik slovenske
skupščine Vinko Hafner je
ob zaključku pogovorov v
Cinkarni Celje izrazil zado-
voljstvo, da imajo delavci
Cinkarne dobre poslovne re-
zultate, da se je še posebej v
zadnjih dveh letih spremenil
odnos Cinkarne do okolja m
družbenopolitične skupno-
sti ter obratno, da imajo ja-
sne razvojne usmeritve in,
da delitvi dohodka ter oseb-
nih dohodkov na osnovi vlo-
ženega dela odmerjajo po-
membno pozornost. Pri iz-
plačevanju osebnih dohod-
kov tudi niso med »grešniki«
zaradi prekoračevanja dogo-
vorjenih meja.
MITJA UMNIK
SODELOVANJE MED SOZDOMA HMEZAD IN MERX
SPORAZUM MED KLAVNICAMI JE!
Odslej uskiajen razvoj mesno-predelovalne industrije
Končno smo v Celju in na
območju dočakali podpis sa-
moupravnega sporazuma o
organiziranju mesnoprede-
lovalnega kompleksa celjske
regije in o sodelovanju med
tremi klavnicami na območ-
ju oziroma med obema soz-
doma Hmezadom in Mer-
xom.
Prejšnji teden podpisani
samoupravni akt pomeni
praktično epilog dolgotraj-
nega, od 1976. leta trajajoče-
ga sporazumevanja in dogo-
varjanja na mesnopredelo-
valnem in klavniškem po-
dročju. Istočasno pa pomeni
to tudi čvrstejše povezova-
nje med obema agroživilski-
ma sozdoma.
Predolgo bi trajalo, če bi v
zapisu ponavljali kopico ra-
zlogov strokovne, kadrov-
ske, pa prestižne ali politične
in lokalne narave, zaradi ka-
terih so morali v reševanje
dosedanjega klavniškega ne-
sodelovanja poseči vmes tu-
di republiški upravni in poli-
tični ter medoWinski organi
in organizacije.
Delovna skupina celjske
gospodarske zbornice, ki jo
je vodil Ivo Potočnik, je vse-
kakor opravila uspešno delo
z dovolj političnega p>osluha
(pa tudi malo pritiska!) za us-
klajevanje interesov večih
mesno predelovalnih in
klavniških organizacij zdru-
ženega dela. pa tudi na raz-
dalji med o^ma velikima
agroživilskima sozdoma na
Celjskem. Seveda je sedaj
vse odvisno od dobrega ure-
sničevanja določil podpisa-
nega sporazuma, nad kate-
rim morajo še zlasti bdeti po-
leg združenega dela mesu
predelovalne stroke še p«
bej izvršni sveti občinsk
skupščin Celja, 2alca, Se,
jurja in Laškega.
Kaj torej določa spot
zum?
Bistvena so določila o p
vezovanju. načrtovanju i
skupnem vlaganju v osno
no povečano proizvoduj
mesa, da z začetkom priha
njega leta začne delovati g
ganizaCija združenega det
ki bi obvladovala blagovi
promet z mesom in mesnii
proizvodi. Prav tako pa j
nadvse p>omembno določil
da sta dohodkovno povea
vanje in delitev dela stah
obveznost vseh podpisi
kov, kajti le tako je mogoče
IK)lnem smislu besede i«
sničiti ves samoupravni sp
razum o klavniški in mesn
predelovalni proizvodnji g
Celjskem.
MITJA UMNU
KJE JE IZHOD ZA NEZAPOSLENE
Večmesečne, široko orga-
nizirane razprave o proble-
mu nezaposlenih pri nas, so
že dale prve vzpodbudne re-
zultate. To socialno, eko-
nomsko pa tudi politično
vprašanje seveda še ni reše-
no, dejstvo pa je, da ga lah-
ko rešimo. Razbile pa so se
tudi iluzije, da lahko dose-
žemo polno zaposlenost
neodvisno od stopnje razvi-
tosti proizvodnje, dviga do-
hodka in akumulacije.
V zadnjem desetletju, za
katerega je v primerjavi s
prejšnjim značilen poča-
snejši gospodarski razvoj,
je bilo odprtih blizu dva mi-
lijona delovnih mest, okrog
700 tisoč delavcev pa je za-
sedlo delovna mesta tistih
delavcev, ki so se upokojili.
Vse to pa kljub temu ni do-
volj, da bi zmanjšali število
nezaposlenih, ki jih je danes
več kot SOO tisoč. Od tega je
okrog 70 odstotkov mladih,
približno 400 tisoč pa je
takšnih, ki imajo srednjo
ali višjo izobrazbo.
Prostih delovnih mest tu-
di v prihodnje ne bo veliko,
ker je za naslednja leta na-
črtovana nizka stopnja go-
spodarskega razvoja. Viso-
ka stopnja plačilnega defi-
cita^ ki omejuje uvoz in in-
vesticije, ne kaže na izbolj-
šanje problema nezaposle-
nih. Toda delovnih mest za
vse tiste, ki iščejo delo, trdi-
jo poznavalci te problema-
tike, je dovolj.
In kje se skrivajo te notra-
nje rezerve?
V petletnem planu pre-
dvidevamo 2,5 odstotno
rast zaposlovanja. Ce bodo
realizirana vsa planska pre-
dvidevanja, bo odprtih 740
tisoč delovnih mest. Okrog
600 tisoč delavcev bo v na-
slednjih letih odšlo v pokoj,
kar pomeni, da se bo lahko
zaposlilo toliko mladih. To-
da, tudi s tem problema ne-
zaposlenih ne bomo niti
ublažili niti rešili, saj bodo
prihajale vedno nove gene-
racije mladih.
Z dobro organizacijo pa
bodo delovna mesta tudi za-
nje. Že okoli 200 tisoč delav-
cev bi lahko dobilo delo, če
bi obstoječe proizvodne
zmogljivosti izkoriščali v
tolikšni meri, kot v Zaho-
dni Evropi. Te zmogljivosti
pa so pri nas izkoriščene ko-
maj 65 do 70 odstotno. In če
bi pravočasno zaključili z
delom pri več kot tisoč za-
četih objektih, predvsem
pri 350 največjih, bi lahko
zaposlili še okoli 100 tisoč
delavcev.
Nesporno je, da bi se do-
datno sprostilo še okoli 70
tisoč delovnih mest, kjer se-
daj delajo nadure. Nihče pa
še ni izračunal, koliko no-
vih delovnih mest bi prido-
bili, če bi skrajšali delovni
teden pri težjih delih. Tudi
drobno gospodarstvo, o ka-
terem smo dosedaj samo ve-
liko govorili, obljublja več
sto tisoč delovnih mest. In
preko 800 tisoč hektarov
plodne, a neobdelane zem-
lje, že od nekdaj ponuja de-
lo nezaposlenim.
Z vsem tem pa še niso iz-
koriščene vse možnosti za
zaposlitev. V gospodarstvu
in negospodarstvu primanj-
kuje okrog 140 tisoč delav-
cev s srednjo in višjo stro-
kovno izobrazbo in okoli
150 tisoč kvalificiranih de-
lavcev, seveda, če bi dejan-
ske kvalifikacije zaposlenih
primerjali s tistimi, kar po-
samezna delovna mesta za-
htevajo.
Vse to govori o tem. da bi
lahko tudi v sedanji gospo-
darski situaciji dosegli po-
membne rezultate pri zapo-
slovanju. S konkretnimi
programi in z najširšo druž-
beno akcijo bi tudi ta pro-
blem lahko rešili v dogle-
dnem času.
JUTRI OTVORITEV SEJMA
»VSEZA OTROKA«
Jutri bo v Celju otvoritev
6. specializiranega sejma
VSE ZA OTROKA. Sejem
bo odprla Nevenka Novako-
vič, predsednica jugoslo-
vanske komisije za sodelo-
vanje z mednarodno organi-
zacijo Združenih narodov
za pomoč otrokom, UNI-
CEF, ki je pokrovitelj
sejma.
Letos bo razstavljalo 60 of
ganizacij združenega dela i
vse Jugoslavije. Na 1500»
razstavnih površin si bon«
lahko ogledali izdelke, ki s
namenjeni otrokom od
stva do 15. leta stafosti. 1i
stopani bodo izdelki od oble
ke do prehrambenih izdci
kov, igrač, šolskih potreb
ščin, do opreme za doff
vrtce, šole, pa tudi igrala.
usnjarska galanterija se je le
tos slabo odzvala, tako da n
sejmu ne bo proizvajalce*
otroške obutve, tudi CicibJ
na ne. ki je za svojo otrošk'
obutev prejel že vrsto pri^
nanj.
V okviru sejma bo v^
spremljajočih prireditev. '
tem času bosta dva seminar
ja: seminar o minimalni''
standardih in normativih ^
družbeno vzgojo in varstvt
predšolskih otrok. Semina^
ja se bo udeležilo okoli SO^
vzgojiteljev iz Slovenije,
ganizira pa ga Skupno^'
otroškega varstva Sloveni)^
in Centralni Zavod za napi^
dek gospodinjstva iz h]^^
Ijane. V tem času bo poteki
la tudi že ustaljena oblika ^
dodatno izobraževanje P""^
dajalcev igrač - seminarji
prodajalce. Pionirji se bod"
aktivno vključili s sodelo^'^
njem na že tradicionalni ^^
lesarski prireditvi »Vsi
kolo za zdravo telo,« letos^
se bodo pomerili tudi v šaji
na šahovski simultan^
Osrednja prireditev pa bo
tos posvet na temo »Soži')^
otrok in starejših občanoV
krajevni skupnosti«. Vpt"^^
deljek bo razgovor s pr^
stavniki UNICEF.	.
Posebnost letošnjega
n.a bo tudi v tem, da bo^^
nagrade (zlate zibelke '
priznanja) podelili proiz^
jalcem že prvi dan sejma-
KONUS: ODLIKOVANJA
DELAVCEM
Delavski svet delovne organizacije Konus Slovenske Ko-
njice je na svoji svečani seji v četrtek, 26. avgusta, podelil
odlikovanja predsedstva Socialistične federativne repud-
blike Jugoslavije najboljšim delavcem te delovne organiza-
cije.
Priznanja, in sicer red dela z zlatim vencem je prejel Vinko
Soderžnik, red republike z bronastim vencem so podelili
Martinu Hudalesu in Zdravku Raciču, red zaslug za narod s
srebrno zvezdo sta prejela Milan Tratenšek in Štefan Vida,
red dela s srebrnim vencem pa so prejeli Albin Verdnik,
Leon Budna, Alojz Ceh, Ivan Dovnik, Savo Grilj, Jože Hro-
vatič, Bogomil Jerman, Franc Kokolj, Slava Pokom, Tugo-
mir Pokom, Albin Sporar, Milena Zidanšek in Dušan Zidar.
Medaljo zaslug za narod so prejeli Milica Dabanovič, Ciril
Hergold in Štefka Raspergar, medaljo dela pa sta prejela Vili
Kokolj in Anica Leskovar.
Na svečani seji delavskega sveta, ki je bila v domu Terito-
rialnih enot, je sodeloval tudi pevski zbor Ivo Strne iz Slo-
venskih Konjic.
DRAGO
ŠPENDL
Nekaj skromnih po-
zdravnih besed ob njego-
vem bežnem, dobroduš-
nem nasmehu zadostuje,
da se ob srečanju z DRA-
GOM ŠPENDLOM, rav-
nateljem osnovne šole
Ivana Kovačiča - Efenka
v Celju, vsakič znova za-
veš osrečujočega boga-
stva svobodnosti ob delu
in hkrati samohotnega, iz
njegovega odnosa do so-
delavcev izvirajočega
spoštovanja, ki v vsakem
pušča neminljive sle-
dove.
Take * misli. preveY^
vse njegove sodelavce ob
njegovi šestdesetletnici,
ki se mu žele s tem zapi-
som vsaj malce oddolžiti,
čeprav vanj ne bi sam pri-
volil, ker je njegova naj-
večja odlika - skromnost.
Pred šestdesetimi leti
je bilo Titovo Velenje,
kjer se je ravnatelj Drago
rodil, še malo mestece.
Ko pripoveduje o njem,
se vselej ustavi ob očetu
strojevodji, pogumni ma-
teri iz znane Cernejeve
družine iz Frama pri Ma-
riboru. Pet otrok je zrast-
lo v tej družini, zgodaj so
okusili neblagodati de-
lavske družine.
Dragu je uspelo dokon-
čati pred vojno samo tri
letnike učiteljišča, četrte-
ga pa po izgonu družine,
v Osijeku. Od tu je bil po
aretaciji in zaporu zaradi
sodelovanja v SKOJ-u
izgnan na delo v Nemčijo.
Posrečilo se mu je pobeg-
niti iz zapora in priključil
se je XIII. udarni brigadi
Mirka Bračiča, s katero je
odšel tudi na Koroško.
Po demobilizaciji je na-
stopil prvo učiteljsko me-
sto na Ledini na Pohorju,
odgovorno mesto ravna-
telja pa je potem še
opravljal na osnovni šoli
v Slovenski Bistrici, za-
tem na osnovni šoli Čreš-
njevec, dalje v Jurov-
skem dolu pri Lenartu v
Slovenskih goricah. Živ-
ljenjska pot ga je potem
pripeljala v Celje, kjer je
služboval na teharski šoli
vse dotlej, dokler ni prev-
zel mesta predsednika
SZDL v Celju. A tu ni
ostal dolgo, ponovno ga
je vleklo med prosvetarje,
otroke. Imenovan je bil za
ravnatelja šole na Dol-
gem polju in tu se je v
dvajsetih letih zvrstilo
pod njegovim vodstvom
okrog dvajsettisoč učen-
cev in nad sto učiteljev.
V šolski pisarni visi od-
likovanje za uspešno so-
delovanje s KS Dolgo po-
lje, sedaj Dečkovo nase-
lje. Vse pa je med drugim
tudi plod ravnateljeve ak-
tivnosti; pripravljen je
pomagati vsakorhur tako
v učnovzgojnem kot v
osebnem življenju. Tova-
riš Drago je očetovsko
dober vodnik učencem
svoje šole in enako dober
delovni tovariš svojim so-
delavcem.
DARINKA VIZJAK
I >, 35 - 2. september 1982
SL^----
NOVI TEDNIK - stran 3
l/5/S DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NA CELJSKEM
61,5 MILIJONOV VIŠKOV
0ki bodo v celoti namenjeni pospeševanju izvoza
Ijsklajevanje skupne pora-
^ in konkreten dogovor o
prerazporeditvi sredstev, ki
se zbrala kot viški v sa-
moupravnih	interesnih
skupnostih, je bila osrednja
|gnia razprave na skupni seji
jjedobčinskega sveta SZDL
jp Sveta osmih občin celj-
jkega območja. Sklep raz-
prave je bil, naj se vsi viški,
l(i so se zbrali v občinah, na-
[tienijo pospeševanju izvoza
0 konvertibilno tržišče. Iz-
dvajanje teh sredstev temelji
^a samoupravnem sporazu-
mu, ki so ga podpisali v obči-
nah in ki predvideva, da bo
Slovenija kar četrtino sred-
stev za pospeševanje izvoza
Obrala iz viškov interesnih
skupnosti. Pomembno dolo-
čilo tega sporazuma je tudi,
da se iz teh sredstev stimuli-
ra predvsem izvoz višje stop-
nje obdelave, ne pa surovin.
Sicer pa so interesne skup-
nosti družbenih dejavnosti v
občinah celjskega območja v
prvem polletju izkazale za
61.5 milijonov dinarjev vi-
škov. Pri tem sta največ vi-
škov izkazali občini Celje in
Velenje nad 20 milijonov
vsaka, blizu 6 milijonov vi-
škov imata v interesnih
skupnostih občini Mozirje in
Konjice, občina Žalec ima
blizu dva milijona dinarjev
viškov. Laško za nekaj manj
kot milijon in pol, medtem
ko sta šmarska in šentjurska
občina zbrali vsaka okoli pol
milijona dinarjev viškov v
interesnih skupnostih.
Za zajemanje viškov, ki se
bodo v interesnih skupno-
stih nabirali v prihodnjih
mesecih, pa je bilo na seji
oblikovanih več predlogov.
Od tistega, naj kljub vsemu
ne bi prepogosto spreminjali
prispevnih stopenj v SIS
družbenih dejavnosti, saj to
povzroča precej administri-
ranja in po svoje omejuje sa-
moupravne postopke v
skupščinah, do onih, ki
predlagajo, da bi viške izdva-
jali za obdobje treh, ne pa
enega meseca. Predstavniki
Službe družbenega knjigo-
vodstva pa so menili, da bi
bilo veliko bolj enostavno,
če bi viške limitirali in jih
sproti dajali na razpolago
združenemu delu.
Na seji je bilo med drugim
tudi rečeno, da viškov doslej
še niso izračunali v intere-
snih skupnostih materialne
proizvodnje. Zato je bil spre-
jet dogovor, da morajo v teh
skupnostih nemudoma pre-
računati viške in o njih obve-
stiti Službo družbenega knji-
govodstva. Tiste interesne
skupnosti materialne proiz-
vodnje, ki tega ne bodo opra-
vile, pa bo ugotovljeno, da so
viške imele, bodo pri SDK
obravnavane kot gospodar-
ski kršitelji.
In še slednja zahteva je bi-
la izrečena na seji: interesne
skupnosti naj bodo natanč-
no obveščene, kako so se
razporejali viški, komu je bil
denar dodeljen kot stimula-
cija za izvoz na konvertibilno
tržišče in kakšni efekti so bi-
li s temi stimulacijami dose-
ženi.	DS
OSS LAŠKO:
AKTIVNOSTI
PRED
KONGRESOM
Po posvetu s predsedniki
osnovnih organizacij sindika-
ta so se v juniju pričele pri-
prave na 10. kongres ZSS, ki
jih v občini Laško vodi in
usmerja občinski sindikalni
svet. Razprave o kongresnem
gradivu so se v osnovnih or-
ganizacijah odvijale v razšir-
jenem sestavu, organiziral pa
jih je izvršilni odbor osnov-
nih organizacij. V torek pa se
je ponovno sestal občinski
sindikalni svet Laško in, na
podlagi poročil osnovnih or-
ganizacij, ocenil njihovo delo
pred kongresom.
Svet je ocenil, da so bili
zbori delavcev ob polletni
oceni gospodarjenja dobri in
da so bili prav ti zbori tisti, ki
so najbolj posegli na področ-
ja, o katerih bodo spregovori-
li tudi delegati na 10. kongre-
su ZSS. Pri občinskem sindi-
kalnem svetu Laško so si tu-
di kot eno temeljnih nalog za-
dali oživitev in ojačanje vloge
samoupravnih delovnih kon-
trol v osnovnih organizacijah
sindikata v občini.
,	M. A.
V,_>
MLADI V OBČINI LAŠKO
PRED KONGRESOM
Pred vrati so tudi volitve
Tudi v občini Laško so se
mladi resno lotili obravnave
dokumentov za 11. kongres
ZSMS in priprav na to naj--
pomembnejše srečanje slo-
venske mladine oktobra v
Novem mestu.
Razprave, ki so se pričele
aprila, so dobro potekale, saj
je v njih sodelovala tretjina
vseh mladih v občini. Res je,
da so predkongresne aktiv-
nosti bolje potekale v osnov-
nih organizacijah mladine v
združenem delu kot pa v kra-
jevnih skupnostih, kjer se
mladi niso dovolj množično
in poglobljeno vključevali v
razprave. Spregovorili so o
mnogih problemih, ki tarejo
mlado generacijo, razveselji-
vo pa je, da se mladi niso
ustavili zgolj pri ugotovitvah
stanja, ampak so v razpravah
nakazovali tudi možne reši-
tve problemov na mnogih
področjih. V razpravah so se
mladi ustavili predvsem ob
problematiki nagrajevanja
po delu, stanovanjski pro-
blematiki, zaposlovanju,
problemih mladih v kmetij-
stvu in ob delu delegatov in
delegacij.
Mladi delavci v občini La-
ško menijo, da je njihovo de-
lo slašbe vrednoteno kot pa
delo starejših sodelavcev,
ker še marsikje velja misel-
nost, da se kvaliteta dela do-
seže zgolj z dolgoletno
prakso.
Stanovanja so mnogo pre-
draga za mlade družine,
predvsem za delavce z nizki-
mi osebnimi dohodki, preza-
htevni so roki in pogoji pri
najemanju kreditov. Mladi
podpirajo lastno udeležbo
pri dodelitvi družbenega sta-
novanja, pri tem pa se zavze-
majo za plačilo udeležbe po
vselitvi in ne prej.
V občini Laško ni dovolj
delovnih mest za izšolane
administrativne delavce,
medicinske tehnike, trgov-
ce, frizerje in vzgojitelje,
medtem ko še vedno manjka
mladih ljudi za težavna dela.
Mladi obsojajo delovne orga-
nizacije, kjer še vedno skle-
pajo pogodbena dela z upo-
kojenci in beležijo visoko
število opravljenih nadur.
Posebno kritični so bili
mladi v občini Laško do pro-
blema razdrobljenosti in
opuščenosti kmetijskih zem-
ljišč in kmetij, ker mladi lju-
dje zapuščajo svoje domove
in odhajajo tja, kjer vidijo
več možnosti in boljše pogo-
je za delo in življenje. Mla-
dim je torej treba omogočiti
boljše pogoje dela na kmeti-
jah. To bi se dalo doseči s
hitrejšim razvojem manj ra-
zvitih področij, z ureditvijo
najosnovnejših komunalnih
problemov ter z zagotovitvi-
jo osnovnih družbenih, druš-
tvenih in družabnih oblik
dejavnosti, ki bi mlade pri-
vlačile in priklenile na dom
in kraj, so menili mladi v ob-
čini Laško.
Ko so obravnavali družbe-
nopolitično udejstvovanje
mladih, so ocenili, da so de-
legatska gradiva pisana
preobsežno in v »preveč uče-
nem jeziku«, tako da večina
mladih delavcev gradiva ne
razume.
V mladinski organizaciji v
občini Laško tečejo, poleg
priprav na 11. kongres
ZSMS, tudi priprave na bli-
žajočo se volilno in program-
sko sejo občinske konferen-
ce ZSMS. Uspešno je bilo
opravljeno evidentiranje za
funkcije v organih občinske
mladinske konference oziro-
ma predsedstva. V torek je
kadrovska komisija izobli-
kovala predlog novega sesta-
va predsedstva OK ZSMS
Laško in ga poslala v obrav-
navo osnovnim organizaci-
jam. Volilna konferenca OK
ZSMS Laško bo koncem
septembra, programska pa
takoj po kongresu slovenske
mladine v Novem mestu.
MARJELA AGREZ
^300	y
STANOVANJ
MANJ DO LETA
1985
Na zadnji seji je celjski
izvršni svet v celoti
podprl predloge strokov-
nih služb o spremembah
in dopolnitvah samou-
pravnih sporazumov o te-
meljih planov samou-
pravne stanovanjske
skupnosti in občinske ko-
munalne skupnosti.
Glede na obsežno obra-
zložitev Izvršni svet med
drugim soglaša, da se ure-
janje stavbnih zemljišč za
izgradnjo najemnih in
etažnih stanovanj zmanj-
ša za približno 20 odstot-
kov. Planirana izgradnja
stanovanj pa se zmanjša
za 300. Kar pomeni, da bo
do leta 1985 v občini na
novo zgrajenih le 1500
stanovanj, ne pa 1800, kot
je zapisano v planskih do-
kumentih. Iz tega izhaja
tudi pobuda za takojšnjo
akcijo urejanja že obsto-
ječega stanovanjskega
fonda v starem delu me-
sta in ureditev podstrešij
za stanovanja. Prav tako
bo skrčen program iz-
gradnje primarnih cest
med katerimi imata prio-
riteto gradnja druge eta-
pe magistrale Zahod in
matične tirne železnice.
Izvršni svet se je med
drugim seznanil tudi z in-
formacijo o gibanju oseb-
nih dohodkov in uresni-
čevanju dogovora o raz-
porejanju dohodka v
prvem polletju. V gospo-
darstu so OZD povečale
osebne dohodke v pri-
merjavi z istim obdobjem
lani za 13,6 odstotka, na
delavca pa za 14,6 odstot-
ka. V družbenih dejavno-
stih so se povečali osebni
dohodki za 14,6 odstot-
kov, na delavca pa za 12,3
odstotke. Dogovorjeno
rast osebnih dohodkov so
prekoračili v kmetijstvu,
gozdarstvu, vodnem go-
spodarstvu, nekatere tr-
govske DO, v stanovanj-
sko komunalni dejavno-
sti ter v financah in po-
slovnih storitvah. Delov-
•la skupina, ki spremlja
Uresničevanje dogovora
ie od 72 OZD zahtevala,
da obrazložijo prekorači-
W osebnih dohodkov in
Posredujejo podatke za
Do kot celoto. Sele na
Podlagi obrazložitev bo
l^ožno realno ocenti,
kdo so res kršitelji in
sprejeti tudi ukrepe do ti-
stih delovnih organizacij,
ki se dogovora ne držijo.
ZAKLJUČEK ZMDA KOZJANSKO 82
MLADI SO OPRAVlU DELO
Akcija, med najboljšimi v SFRJ, Je uspela
Na Kozjanskem je bilo
prejšnji konec tedna živahno
in svečano, saj so se brigadir-
ji Zvezne mladinske delovne
akcije Kozjansko 82 poslav-
ljali. Delovna akcija je kon-
čana, krampe in lopate so
pospravili do prihodnjega le-
ta, v ljudeh - tako brigadirjih
kot tudi domačinih - pa osta-
ja zavest, da se prihodnje le-
to spet vidijo. Še veliko dela
bo namreč potrebno,_da bo-
mo vsi ljudje imeli eriako le-
po in bogato življenje, pred-
vsem pa, da se v nerazvitih
predelih naše domovine
izboljšajo življenjski pogoji
domačinov. Veliko metrov
jarkov je bilo izkopanih, veli-
ko metrov cest so trasirale
mlade roke birgadirjev in za-
voljo njihovega dela je že v
številnih domačijah zasveti-
la žarnica. Kozjanski ljudje
to vedo in prav zaradi tega
vsako leto znova tako prijaz-
no sprejmejo medse mlade,
ki pridejo na Kozjansko, da
bi jim pomagali.
Letos je akcija uspela. Po
ocenah, ki se sedaj ob zak-
ljučku »brigadirske sezone«,
zbirajo pri predsedstvu Zve-
ze socialistične mladine, je
bila to ena najbolje organizi-
ranih in tudi izpeljanih akcij
v državi. Mladi, ki so prišli
na Kozjansko, so zares delali
za ljudi, kopali so jarke za
vodovod, trasirali ceste, me-
liolirali močvirna področja
in v popoldanskih urah po-
magali kmetom pri spravilu
sena in pri drugih poljskih
delih. Morda so pokazali toli-
ko volje do dela in zagnano-
sti prav zaradi tega, ker so
videli in čutili, da jih Kozjan-
ci zares potrebujejo. Pa bri-
gadirji niso ostali le pri zag-
nanosti, sedaj so namreč že
vidni konkretni rezultati de-
la, ki kažejo na to, da je delo
v celoti opravljeno, vrednost
opravljenih del pa znaša 15
milionov din.
V soboto so torej vsi briga-
dirji odšli na svoje domove.
Veliko se jih je zbralo v bri-
gadirskem naselju Jože Per-
čič v Šentvidu pri Planini.
Prišle so številne skupine
brigadirjev iz prve in druge
izmene akcije, seveda pa je
bila na zaključku tudi popol-
na tretja izmena. Sekretariat
akcije je za zaključek pripra-
vil brigadirsko srečanje. Ta-
ko je bila najprej svečanost z
brigadirskim programom,
sledil je slavnostni govor se-
kretarja medobčinskega sve-
ta Zveze komunistov Slove-
nija - Celje Emila Rojca. Po-
tem pa je bilo prigadirsko
srečanje ob glasbi ansambla
Celjski flosarji. Poleg briga-
dirjev pa so se svečanosti ob
zaključku akcije udeležili tu-
di član predsedstva central-
nega komiteja Janez Za-
hrastnik, član predsedstva
Zveze socialistične mladine
Slovenije Brane Florjančič,
predsednik Skupščine obči-
ne Šentjur Peter Knez, pred-
sednik Izvršnega sveta skup-
ščine občine Šentjur Ivan
Jager, predstavniki vseh šti-
rih občin, kjer so bila delovi-
šča, t. j. Laško, Sevnica,
Šmarje in Šentjur, ter seveda
sekretar medobčinskega
sveta Zveze komunistov Slo-
venije Celje Emil Roje.
IVANA FIDLER
PRIZNANJE ZA
DELO
Na osnovni šoli Prve celj-
ske čete v Celju so pričetek
novega šolskega leta pričeli s
slavnostno podelitvijo viso-
kih državnih priznanj dolgo-
letnima pedagoškima delav-
cema. Red zaslug za narod s
srebrnim vencem sta dobila
Olga Zabukovec, predmetna
učiteljica razrednega pouka
in Franc Božič, pomočnik
ravnatelja.
VVE
SOGLASJE O SEDMEM VRHU
P/še: JOŽE ŠIRCEU
Vse več znamenj je, da so članice giba-
nja neuvrščenih že prebrodile nevarnost
krize, ki je grozila spričo pomislekov o
tem, ali je sedmi sestanek šefov držav in
vlad neuvrščenih možno uspešno izpe-
ljati v glavnem mestu Iraka, Bagdadu.
Irak je namreč še naprej v vojni z Ira-
nom in konca te vojne, ki bo konec sep-
tembra stara že dve leti, ni videti. Ne-
uvrščeni, ki so na svojo zastavo zapisali
boj za mir, zoper vojno, bi po svojih
najvišjih predstavnikih sila težko pre-
pričljivo, uspešno razpravljali in skle-
pali o nadaljnjih nalogah gibanja v dr-
žavi, ki se vojskuje z drugo neuvrščeno
državo. Neustrezno bi tudi bilo, če bi
nadaljnja tri leta vlogo predsedujočega
v gibanju prevzela država, ki se vojsku-
je, o kateri celo nekatere članice menijo,
da je vojno začela. Dodajmo k vsemu
temu še nevarnost, da bi Iran skušal
ogroziti varnost delegacij na sedmem
vrhu - in dobimo zaokroženo sliko, ki je
terjala akcijo za spremembo kraja sed-
mega vrha.
A vgust je bil v tem pogledu prelomni
mesec. Irak, ki je vse do začetka avgusta
vztrajal na tem, da vrh bo v Bagdadu, je
po posvetih z drugimi članicami giba-
nja, uvidel, da to ni mogoče. V dobro
ohranitve enotnosti in uspešnosti ne-
u vrščenosti se je naposled odrekel gosti-
teljstvu, čeprav to kajpak za iraško vod-
stvo ne more biti politični uspeh, pa tu-
di med Iračani najbrž ni sprejet z odo-
bravanjem. Potlej je Indija najprej
oprezno, kmalu pa čedalje določneje da-
la vedeti, da je pripravljena prevzeti or-
ganizacijo sedmega vrha, če seveda čla-
nice soglašajo.
Način dosege soglasja o premestitvi
kraja sedmega vrha pa je skrival novo
nevarnost nesoglasij. Kuba je predlaga-
la sestanek o tem v Havani, Bagdad v
iraškem glavnem mestu. Nekaj časa je
kazalo, da bo to postal hud kamen spoti-
ke. Tik pred 1. septembrom. Dnevom
neuvrščenosti, je bilo objavljeno, da so
soglasje dosegli brez ministrske konfe-
rence, v neposrednih posvetih med šefi
držav in vlad neuvrščenega gibanja.
Ovira do sedmega vrha je torej odstra-
njena. Pač pa se bo zasedanje za nekaj
mesecev zakasnilo. Namesto od 6. do 10.
septembra v Bagdadu se bodo najvišji
predstavniki 95 rednih članic gibanja
sestali konec februarja ali v začetku
marca v New Delhiju.
Kakor ne gre zanikati, da je slovo od
Bagdada kot kraja sedmega vrha tudi
vsaj posredno priznanje relativne nemo-
či gibanja, da bi pripomoglo k mirni
poravnavi oboroženega spopada med
dvema včlanjenima državama, pa je
obenem res tudi nekaj drugega. Sora-
zmerno naglo doseženo soglasje, da mo-
ra sedmi vrh biti čimprej mogoče, kaže
na to, da velikanska večina članic giba-
nja uvideva nujno potrebo, da se najviš-
ji predstavniki včlanjenih držav in gi-
banj sestanejo in skušajo najti čimbolj
jasne odgovore na izzive in krize, ki jih
prinaša sedanji čas. Teh problemov je
čedalje več in čedalje bolj zaostreni so.
Ogroženi svetovni mir, nevarnost jedr-
skega spopada in uničenja svetovnih
razsežnosti. Galopirajoča oboroževalna
tekma. Razraščajoča se svetovna gospo-
darska kriza, ki najbolj prizadeva ravno
manj razvite dežele, te pa so članice ne-
uvrščenih. Spori in spopadi med neuvr-
ščenimi samimi. Vse to in še marsikaj se
je nabralo na dnevnem redu.
Zdaj držimo pesti, da bodo priprave
na sedmi vrh - po odstranitvi omenjene
ovire - potekale kar se da intenzivno in
da bo tudi tokrat prišla do veljave volja
in pripravljenost članic gibanja, da kar
največ prispevajo k nadaljnji uveljavi-
tvi neuvrščenosti kot pomembnega me-
dnarodnega dejavnika zunaj blokov,
usmerjenega na razreševanje ključnih
vprašanj sodobnega sveta.
ZKO IN ŠOLE
Zveza kulturnih organiza-
cij Celje je ob pričetku nove-
ga šolskega leta poslala
vsem šolam skupni program
prireditev v katere naj se šo-
le vključujejo v tem šolskem
letu. Z odrskimi uprizoritva-
mi bodo šole lahko sodelova-
le na že tradicionalni Naši
besedi. V mesecu februarju
bo srečanje šolskih lutkov-
nih skupin. Mladi literati bo-
do svoja dela lahko predsta-
vili tudi v dveh skupnih gla-
silih, pevski zbori pa naj bi
se pripravili na revijo mla-
dinskih pevskih zborov, ki
bo v aprilu prihodnje leto.
Tudi letos bo organiziran
Pionirski kino in ogled gle-
dališke predstave. Občni
zbori šolskih kulturnih dru-
štev naj bi enotno potekali v
času praznovanja slovenske-
ga kulturnega praznika.
VVE
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 2. september iggj
GOSPODARSKA JESEN
Kljub temu, da je pogled na številke o stanju izvoza
in uvoza na celjskem območju še dokaj optimističen,
predvsem v primerjavi z lanskim letom, pa je potrebno
takoj pribiti, da doseženi rezultati nikakor niso v
skladu z resolucijo in dogovori, ki smo jih za povečanje
izvoza in zmanjšanje uvoza sprejeli.
Bistvo problema ostaja namreč v tem, da potrebe
združenega dela po uvozu reprodukcijskega materiala
in opreme ter široke potrošnje ob znatno manjšem
deviznem razpolaganju močno presegajo izvozne re-
zultate.
V	izvozu so sicer bih doseženi kakovostni premiki,
vendar je skupna rast izvoza premajhna, četudi jo v
marsikateri organizaciji združenega dela bolj ah manj
opravičeno povezujejo s pomanjkanjem reprodukcij-
skega materiala. Dejstvo tudi ostaja, da zaradi pridobi-
vanja dohodka, delitve osebnih dohodkov in njiho-
vega povečevanja (žal, dostikrat tudi čez dopustno
mejo), združeno delo ostaja raje doma, na manj maja-
vih, četudi inflacijskih tleh domačega tržišča.
Pri takšnem ravnanju je motivov za izvoz premalo,
posledice pa so hude motnje, še posebej pri združeva-
nju deviz za domače in tuje materiale.
Stanje pokritosti uvoza za reprodukcijski material z
izvozom na konvertibilna tržišča je razen v občinah
Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah, v vseh ostalih
občinah zelo kritično. To velja za tretje četrtletje, v
zadnjem pričakujemo lahko ob enakih prizadevanjih
še večje težave.
Izvoz moramo povečevati zaradi lastnega obstoja, ne
zaradi političnih sklepov, istočasno pa se izogniti vsa-
kemu povečevanju osebnih dohodkov preko dogovo-
rov. Če želimo zadnje četrtletje preživeti kolikor toliko
normalno, potem nam mora gospodarska jesen dati
več deviznih izvoznih učinkov še posebno, da bomo
pripravili boljšo osnovo za start v prihodnjem letu.
V	kolikor ne bomo znali, hoteli ali zmogli obvlado-
vati tudi teženj po rasti osebnih dohodkov, seje dobro
spomniti, da ima zvezni izvršni svet v svojem predalu
tudi že osnutek predloga zakona o zamrznitvi osebnih
dohodkov.
In končno! Če nam izvoza ne bo uspelo povečati ob
sočasnem držanju osebnih dohodkov na vajetih - širše
bi lahko rekli kar porabe - potem nas v prihodnjem
letu ne čaka nič prijetnosti: neskladje med blagovnimi
in kupnimi skladi bo še večje.
MITJA UMNIK
BOHORIMA
ČRPALKO
Hiter razvoj Bohorjevega
tozda Lesne opreme v Mesti-
nju je narekoval v zadnjih le-
tih tudi občutno povečanje
strojne mehanizacije. Tako
razpolaga tozd z osmimi vili-
čarji, z avtomobilskim dviga-
lom, s tovornim avtomobi-
lom za interni promet, marsi-
katero delo pa je lažje tudi
zaradi nakladalca hlodovine.
Za napajanje vseh teh stro-
jev porabijo v tem tozdu me-
sečno 5 ton nafte, ker je koli-
čina goriva precej velika, pa
so se odločili, da si bodo
zgradili lastno črpalko. Le-ta
v mestinjskem Bohorju že
stoji, je pa tudi edina v šmar-
ski občini, ki stoji za plotovi
tovarne.
DS
MEDOBČINSKA SVETA ZK IN SINDIKATA O GOSPODARJENJU
MORAMO ŠE POVEDATI IZVOZ!
Pretirano zviševanje osebniii dohodicov povečuje inflacijo
Na skupni seji medobčinskih svetov
Zveze komunistov in sindikatov na
celjskem območju, ni bilo lahko obli-
kovati politične ocene gospodarskih
gibanj v prvem polletju letošnjega le-
ta, čeprav so občinska politična vod-
stva o tem že razpravljala in sprejema-
la svoja stališča in sklepe. Vsekakor je
bila težava v sila pestri in tudi občin-
sko-specifični razpravi udeležencev
seje. Seje sta se udeležila tudi predsed-
nik republiške skupščine Vinko Haf-
ner in sekretar republiškega sindikal-
nega sveta Zdravko Krvina, vodil pa
jo je sekretar medobčinskega sveta
ZK Celje Emil Roje.
Celjsko območje po oceni gospodar-
skih gibanj v sedanjem trenutku ne
nudi laskavih in dobrih ocen, saj zlasti
pri izvozu ne dosega pričakovanih re-
zultatov in je tudi pod republiškim
povprečjem.
Pokritost uvoza z izvozom je na ob-
močju sicer izražena z indeksom 100,7,
kar velja za skupni izvoz, pri tem je za
skoraj devet odstotkov izvoz na kon-
vertibilno tržišče manjši od uvoza.
Predvsem to" dejstvo zahteva od poli-
tičnih sil v združenem delu na Celj-
skem in v vseh občinah zaostrene
usmeritve v izvoz, kljub temu, da v
republiki še nimamo izdelanih meril
za uporabo združenih dodatnih deviz-
nih sredstev za spodbujanje izvoza na
konvertibilna tržišča, kot smo z akcijo
takšnega združevanja začeli po 2. ju-
liju.
Edina razveseljiva vest je ta, da je
celjsko območje pri tem združevanju
deviz na prvem mestu v Sloveniji.
Ekonomska komisija medobčinske-
ga sveta ZK Celje je posebej temeljito
obravnavala gospodarske rezultate in
ugotovila, da je potrebno do konca go-
spodarskega leta najprej zagotoviti, da
pod vprašaj ne bo prišel fizični obseg
načrtovane proizvodnje. Še posebno
skrbno je potrebno izdelati ukrepe za
povečanje izvoza.
Kratkoročno je blagostanje dohod-
ka v tistih organizacijah združenega
dela, ki so še vedno usmerjene zgolj
na domači trg. Izvoz terja predvsem
naš lasten gospodarski obstoj v vse
hujši mednarodni konkurenci.
Izgubarske delovne organizacije na
Celjskem imajo sicer praviloma izdela-
ne svoje sanacijske programe, vendar
so le-ti preveč verbalni, premalo koli-
činsko in kakovostno odmerjajo kon-
kretne naloge in učinke in se še pre-
malo zavezujejo z odgovornostjo do
predlaganih in sprejetih ukrepov.
Razprava o gospodarskih gibanjih in
nalogah v prihodnjem obdobju je iz-
zvenela v odločno in enotno zahtevo,
da edino samoupravni mehanizmi z
uresničeno doslednostjo in odgovor-
nostjo skupaj dogovorjenega in spora-
zumljenega omogočajo rešitev seda-
njih aktualnih gospodarskih proble-
mov. Ce se jih ne bomo znali ali hoteli
posluževati, nam gospodarsko zdrav-
ljenje kaj lahko zagrenijo dostikrat tu-
di improvizirani administrativni ukre-
pi, ki še zdaleč ne prizadenejo samo
tistih, ki slabo gospodarijo.
Bistveno načelo za reševanje go-
spodarskih težav, tudi na celjskem
območju, ostaja še naprej v veljavi:
to pa pomeni predvsem okrepiti de-
lavčev vpliv na gospodarjenje in de-
litev dohodka. In če ob tem razmiš-
ljamo tudi o težnjah ter delni praksi
zviševanja osebnih dohodkov preko
dogovorjenih meja, potem je nujno v
živih stikih političnih dejavnikov i
delavci v združenem delu takšne tež-
nje povezovati z inflacijsko škodlji-
vostjo in nevarnostjo za uresničeva-
nje stabilizacije gospodarstva.
MITJA UMNIK
CELJSKI DELEGATI O POLETNIH
REZULTATIH
Industrijska proizvodnja se je v celjski občini znižala za
0,3 odstotke glede na lanskoletne rezultate v prvem polletju
in je torej pod resolucijskimi predvidevanji. Izvoz se je
povečal za 28 odstotkov, na konvertibilno področje celo za
43 odstotkov. Uvoz s konvertibilnega področja se je povečal
za 2,3 odstotke, v celoti pa se je znižal za okoli 10 odstotkov.
To je le nekaj podatkov iz Ocene izvajanja resolucije o
družbenoekonomskem razvoju občine za prvo polletje in jih
bodo na seji občinske skupščine, v torek, 14. septembra,
obravnavali vsi trije zbori skupščine. Na dnevnem redu bo
tudi celovita ocena izvozne usmerjenosti in možnosti izvoza
celjskega gospodarstva.
FERRALIT ŽALEC
ROUE 00 NAČRTOVANEGA
Izvoz so povečali za deset odstotkov
v Ferralitu v Žalcu so v
polletju ustvarili večji celot-
ni prihodek in dohodek kot
so načrtovali. Ker se je doho-
dek povečal za 39 odstotkov,
lahko povečajo maso sred-
stev za osebne dohodke za
dobrih 29 odstotkov, pove-
izvoz jim omogoča dvig-
niti sredstva za osebne do-
hodke še za tri odstotke, kar
pomeni, da je možno skupna
sredstva za osebne dohodke
povečati za dobrih 32 odstot-
kov. Kljub temu so maso
sredstev za osebne dohodke
povečali le za trideset odstot-
kov.
Da so v Ferralitu zares do-
bro poslovali, govori tudi po-
datek, da so v poslovni sklad
namenili 70 odstotkov več
sredstev kot lansko leto in 33
odstotkov več kot so načrto-
vali. V poslovni sklad so ta-
ko namenili 34,7 milijona di-
narjev. Ob enoodstotnem
povečanju števila zaposlenih
se je fizični obseg proizvod-
nje povečal za osem odstot-
kov. Izvozili so za domala 10
milijonov dinarjev izdelkov
ali deset odstotkov več kot v
enakem lanskem obdobju.
Ker je nadaljnje uspešno go-
spodarjenje odvisno od za-
dostne količine reprodukcij-
skih materialov, bo treba
izvozu namenjati še več po-
zornosti. Večina proizvajal-
cev domačih repromateria-
lov, pravi direktor Tone Sa-
vorgnani, pogojuje dobavo z
devizno participacijo in po-
leg tega še s sovlaganji. Ma-
teriale bodo imeli torej le ti-
sti kupci, ki bodo uspeli
ustvariti dovolj konvertibil-
nih deviznih sredstev.
V Ferralitu pričakujejo, da
bodo nekoliko večje težave
že v letošnjem letu pri oskrbi
strojnega obrata. Ta obrat že
sedaj ne dobi nekaterih ma-
terialov. Tako na trgu ni je-
klenih profilov, pločevine,
lejev, elektromotorjev in vi-
sokokakovostnih nerjavečih
jekel. Da bodo težave pre-
brodili, razmišljajo o more-
bitnih spremembah proiz-
vodnega programa, za kate-
rega bi bili zagotovljeni ma-
teriali in polizdelki. Z mate-
rialno in energetsko preskr-
bo za livarno ni in tudi ne bo
večjih problemov do konca
leta.
JANEZ VEDENIK
OKRASKI IZ
BOČNE
Tovarnica učil mo-
zirske delovne organi-
zacije VEZ v Mozirju
se je zaradi težav pri
prodaji učil za pouče-
vanje kemije morala
znajti in delno preu-
smeriti svoj proizvod-
ni program.
Že lani so začeli iz-
delovati lične okraske
za novoletne jelke. Le-
tos so izdelovanje teh
okraskov še povečali
in pravijo, da gredo
dobro v promet.
UM
MOZIRSKIH SEDEM MESECEV
KAŽE NA ROUE
Proizvodnja marsikje narašča
v Zgornjesavinjski kmetij-
ski zadrugi v Mozirju je bila
proizvodnja v prvih sedmih
mesecih v primerjavi z ena-
kim lanskim obdobjem slab-
ša. Proizvodnja mleka se je
zmanjšala za pol odstotka,
brojlerjev za osemnajst od-
stotkov in klavne živine za
sedemindvajset odstotkov.
V Glinu v Nazarjah so proi-
zvedli v tozdu 2agarstvo 16,5
odstotka manj stenskih in
stropnih oblog, v tozdu
stavbno pohištvo pa se je
proizvodnja oken in balkon-
skih vrat zmanjšala za skoraj
dvajset odstotkov. Neople-
menitenih ivernih plošč so
izdelali za skoraj šestnajst
odstotkov manj kot so načr-
tovali, oplemenitenih iver-
nih plošč pa kar 36 odstot-
kov manj.
V Smreki so že razprodali
vse vikend objekte za letoš-
nje leto, vendar ne bodo
uspeli zadovoljiti vseh kup-
cev zaradi pomanjkanja od-
govarjajočih vrst lesa. Kljub
temu so v prvih sedmih me-
sec.h izpolnili plan. V Gore-
njevem tozdu Mali gospo-
dinjski aparati se je proiz-
vodnja zmanjšala le navidez-
no. Preusmerili so se namreč
v večjo proizvodnjo kavnih
mlinčkov, ker se zanje kaže-
jo velike potrebe na tujem
tržišču, zato so zmanjšali
proizvodnjo nekaterih dru-
gih izdelkov. V Elkroju je bi-
la proizvodnja v mesecu juli-
ju v primerjavi z lanskim ju-
lijem večja za osem odstot-
kov, skupaj v sedmih mese-
cih pa je bila nižja za tri od-
stotke. Tudi plana niso dose-
gli. Najbolj narašča proiz-
vodnja za izvoz, ki se je pove-
čala kar za 47 odstotkov,
medtem ko ostala proizvod-
nja upada na račun storitev
za izvoz.
VEZ Mozirje je občutno
povečala proizvodnjo in pro-
dajo v tozdu Učila. Gozdno
gospodarstvo je skupno od^
dajo lesa povečalo za dobrih
devetnajst odstotkov, v toz-
du Kovinarstvo na Ljubnem
pa so proizvodnjo v primer-
javi z enakim lanskim ob;
dobjem povečali za neka]
manj kot dvanajst odstot-
kov. Proizvodnja pa je klju^
temu nekoliko manjša kot so
načrtovali. Vzroke je treba
iskati v pomanjkanju rezk^
za ozobljanje vencev,
manjkanju nekaterih drugih
materialov ter tudi v kolek'
tivnem dopustu. V tozdu
mija v Ljubiji se je fizični o^'
seg proizvodnje povečal z^
81,5 odstotka, plan pa kij'-'''
temu ni v celoti realiziran z^'
radi manjše proizvodnje 0»'
r'h barv, ki zahtevajo velil^"
udeležbo uvoženih surovin
JANEZ VEDENI^^
IZ TEŽA V Z UDARNIŠKIM DELOM VSEH
Tako so se odločili delavci
v delovni organizaciji Elek-
trostrojni obrati, ki so v se-
stavi SOZD Rudarsko elek-
troenergetski kombinat Ti-
tovo Velenje. Znano je, da se
v velenjski občini cela vrsta
delovnih organizacij ubada s
težavami v gospodarstvu.
Seveda pa pri tem ne stojijo
ob strani in na vse možne
načine iščejo rešitve, kako iz
trenutnih težav čimprej iz-
plavati.
Za zanimivo in predvsem
koristno akcijo so se odločili
v Elektrostrojnih obratih, še
posebej v nekaterih temelj-
nih organizacijah. Odločili
so se, da bodo poskušali se-
danje težave odpraviti tudi s
pomočjo udarniškega dela.
V tozdu Tehnološka opre-
ma so na zboru delavcev
sprejeli sklep o organizira-
nju udarniške akcije, s kate-
ro bi pripomogli pri odprav-
ljanju motenj v redni proiz-
vodnji, s tem pa bi dosegli
tudi boljše poslovne rezulta-
te. Za njihovimi izdelki je ve-
liko popraševanje, s seda-
njim številom delavcev pa
vseh naročil ne morejo izde-
lati. Prve udarniške ^cije v
juliju se je udeležilo 90 od-
stotkov delavcev iz tozda Te-
hnološka oprema, naslednjo
akcijo načrtujejo za septem-
ber, sicer pa imajo v planu
tri.
Za podobno akcijo so se
odločili tudi v tozd Serijska
proizvodnja, kjer so dobili
dodatna naročila za izdelavo
strešnih oken. Le teh bi mo-
rali narediti 3700, kar pa je
glede na trenutno situacijo
nemogoče. Da pa bi akcijo le
izpeljali (okna gredo v
izvoz!), so se odločili, da bo
vsak dan delalo v proizvod-
nji tudi po 20 članov zveze
komunistov, prostovoljcev,
iz tozda Komerciala - Pro-
met in iz skupnih služb. Ra-
zveseljivo je, da so te pobude
za boljše gospodarjenje v
Elektrostrojni opremi v Tito-
vem Velenju padle na plo-
dna tla.
T. VRABL
$t. 35 - 2. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
r	^
oACIONALNO
PRŠ
pOKOPŠH
(Celjsko mestno pokopali-
postaja premajhno. Zato
(jbčmi že dalj časa razmiš-
ljajo o razširitvi pokopališča.
pa je povezano z velikimi
j^dstvi (okoli 60 milijonov
iji^arjev), ki jih občinska ko-
i^^inalna skupnost ne more
ugotoviti. V okviru spre-
i^ernb srednjeročnih plan-
jljjh načrtov samoupravne
j(anovanjske skupnosti in
j,b^inske komunalne skup-
nosti je strokovna služba naj-
prej oblikovala predlog po
Ijaterem naj bi se pokopali-
jlta dejavnost financirala iz
tistega dohodka delovnih or-
ganizacij po stopnji 0,15 od-
jtotkov. Ker bi to pomenilo
jodatno obremenitev celj-
skega gospodarstva, predlo-
ga ni podprl izvršni svet obči-
ne, pripombe pa so bile tudi s
strani nekaterih delovnih or-
ganizacij. Podporo iz izvršne-
ga sveta pa je dobil drug
predlog, po katerem bi 40 od-
stotkov sredstev prispevala
enota občinske komunalne
skupnosti, 30 odstotkov
stredstev pa bi zagotovili iz
povračil za gospodarjenje s
komunalnimi objekti.
Z racionalnejšo uporabo
pokopališkega prostora bo
možno program razširitve po-
kopališča zamakniti v zače-
tek naslednjega srednjeroč-
nega obdobja. To pomeni, da
bo potrebno takoj spremeniti
dosedanji način uporabe po-
kopališkega prostora. Tega
dela naj bi se lotila pokopali-
ška služba pri občinskem ko-
miteju za urejanje prostora in
varstvo okolja. Pri teiti pa
moramo omeniti, da so bili že
v preteklosti poskusi, naj se
pristopi k racionalnejšim po-
kopom, vendar ti niso dobili
podpore v delegatski skup-
ščini. Ekonomska nuja pa bo
verjetno pripravila Celjane
do tega, da se bodo morali
sprijazniti z manjšimi in bolj
dcromnimi pokopi pokojni-
kov.
VVE
CELJE: OTVORITEV VRTCA
MESTNO JEDRO 2IVI
Zadnji vrtec iz programa drugega samoprispeviia
v ponedeljek popoldne je
bila v Celju otvoritev novega
vrtca, enote vzgojnovarstve-
ne organizacije Tončke Ce-
čeve. Gre za enega zadnjih
objektov iz celjskega občin-
skega drugega samoprispev-
ka in z.a zadnjega, ki so ga
Celjani načrtovali iz teh
sredstev za potrebe otroške-
ga varstva.
Objekt stoji v Kocenovi
ulici in se lepo vključuje v
spomeniško zavarovano
okolje starih stavb z dosle-
dnostjo svoje arhitekture.
Gradnjo so nekoliko podalj-
šala in podražila arheološka
izkopavanja, saj je to področ-
je. ki še vedno skriva ostan-
ke naše kulturne dediščine.
Gradnja je potekala v dveh
fazah. Prva vključuje zaklo-
nišče za 200 občanov za po-
trebe vrtca in krajevne skup-
nosti Center ter prostore
otroškega vrtca: igralnice,
mlečno kuhinjo in razdelilni-
co ter prostore za strokovno
osebje. Tu bo prostora za 110
predšolskih otrok, za 90 v
starosti od treh do sedmih
let in za 20 otrok, starih od
dveh do treh let.
Druga faza izgradnje, ki je
tik pred zaključkom, obsega
še pet igralnic za cicibane
oziroma prostore za dojenč-
ke. Tako bo, ob dokončanju
druge faze, vrtec lahko spre-
jel še nadaljnjih 110 otrok.
Gradnja nove enote VVO
Tončke Cečeve se je pričela
lani septembra. Izvajalec
gradbenih del je bil celjski
Ingrad, TOZD Gradbena
operytiva. Celotna vrednost
prve faze objekta znaša ne-
kaj manj kot trideset milijo-
nov, ob zaključku druge faze
pa bo objekt stal 35 milijo-
nov dinarjev. Od tega so ob-
čani s samoprispevkom pri-
spevali 27 milijonov dinar-
jev. Razliko je zagotovila ob-
činska Skupnost otroškega
varstva Celje, VVO Tončke
Cečeve Celje in sekretariat
za LO pri Skupščini občine
Celje.
Ponedeljkove svečane
otvoritve so se udeležili šte-
vilni občani in družbenopoli-
tični delavci občine Celje. O
pomenu in poteku gradnje
novega objekta je govoril To-
ne Rožman, predsednik ob-
činskega odbora za izvedbo
programa drugega samopri-
spevka. Po krajšem pro-
gramčku, ki so ga pripravili
cicibani iz VVO T. Cečeve, je
vrata vrtca prva odprla Vil-
ma Stucin, ki ji je pripisati
veliko zaslug za novo prido-
bitev v središču mesta Celja.
MARJELA AGREZ
Prostor pred vrtcem bi bil skorajda pretesen za številne občane, ki so prisostvovali
pomembnemu dogodku.
KRAJEVNI PRAZNIK GRIŽ:
2ASLUŽNIM PRIZNANJA
V soboto so v krajevni
skupnosti Griže s slavnostno
^jo skupščine krajevne
skupnosti družbenopolitič-
organizacij zaključili
^notedensko praznovanje
•^ajevnega praznika. Seje
sta se poleg predstavnikov
'JjUžbenopolitičnega življe-
nja občine in krajevne skup-
f^osti udeležila tudi Albin Vi-
Potnik-Strgar, član ustanov-
[J^ga kongresa KPS in prvo-
^rec Peter Sprajc-Jur.
Po pozdravnih besedah
^dpredsednika skupščine
I^S Griže Milana Zupanca je
'"lel osrednji govor predsed-
skupščine KS Griže,
^ranc Ježovnik in med dru-
Sim dejal: »Naš praznik
Praznujemo v spomin na
oborožen napad borcev Sa-
in dela Revirske če-
24. avgusta 1941 na ru-
"^f^ik Zabukovica. To pa ni
^ni mejnik, ki se ga ob na-
prazniku spominjr mo,
so z NOB povezani sp>o-
"^ini na številne padle žrtve,
mnoge izseljene in na šte-
^Ina junaška dejanja... O
dosežkih v krajevTii skupno-
sti pa je dejal; »Marsikaj je
bilo napravljeno s skupnimi
močmi ob minimalni druž-
beni p>omoči. Omenim naj
cesto na Zagreben in v Veli-
ko hosto. Dobili smo več te
lefonskih priključkov, če-
prav obrobje naše krajevne
skupnosti teh priključkov še
nima dovolj, zgradili smo
precejšen del vodovodnega
omrežja itd. Seveda imamo
še mnogo želja. V naši KS je
še precej makadama, za ka-
terega smo se odločili, da ga
bomo asfaltirali. Krajani so v
ta namen zbrali 410 tisoč din.
vložili pa so in bodo ogro-
mno prostovoljnega dela.
Vseskozi se spoprijemamo s
pomanjkanjem sredstev..
V nadaljevanju so podelili
krajevna priznanja OF, ki so
jih prejeli: Društvo upoko-
jencev Zabukovica, Alojz
Ambrož, Zofka Laznik, Ivan
Kuder, Jože Laznik in Mani-
ca Kokalj.
Na sliki: predstavnik
Društva upokojencev Zabu-
kovica prejema priznanje.
TONE TAVČAR
VČASTKONGRESU
Občinski svet	sindi-
katov Slovenije - Celje in
Zveza kulturnih organizacij
Celje sta se odločila, da sku-
paj pripravita vrsto priredi-
tev, ki bodo nakazale kultur-
no ustva^alnost med delavci
v organizacijah združenega
dela. Vse prireditve bodo v
čast 10. Kongresu Zveze sin-
dikatov Slovenije ter 7. kon-
gresa Zveze sindikatov Ju-
goslavije.
Naj naštejemo najbolj zna-
čilne akcije in prireditve, ki
bodo nedvomno močno an-
gažirale ljubitelje; pihalna
orkestra »Štorskih železar-
jev« in delavcev tovarne
EMO iz Celja se bosta pred-
stavila na promenadnem
koncertu, člani pevskih zbo-
rov, ki delujejo v okviru
združenega dela bodo pri-
pravili Večer delavske in re-
volucionarne pesmi, v orga-
nizacijah združenega dela
bodo organizirali številne
razstave likovnih in ročnih
del. razstava z izbororh naj-
boljših del pa bo v Likov-
nem salonu. Najvidnejše de-
lovne zmage med obema
kongresoma bodo predstav-
ljene na posebni razstavi or-
ganizacij združenega dela in
Zavoda za planiranje. In ne
nazadnje bodo vključili tudi
vse litararne krožke na
osnovnih in srednjih šolah,
kjer bodo pisali spise na te-
mi »šole in delovna praksa«
ter obisk v delovni organi-
zaciji«, najboljše spise pa bo-
do nagradili.
V predkongresno dejav-
nost se vključuje tudi gleda-
liška skupina KUD Zarja s
komedijo Petra. Usti nova;
Ljubezen štirih polkovnikov
v režiji Štefana Zvižeja.
Predstava bo na sporedu že
11. septembra v Slovenskem
ljudskem gledališču .name-
njena pa bo predvsem abo-
nentom SLG in celjskemu
združenemu delu. Pokrovi-
telj predstave bo SOZD
Merx iz Celja.
Za delavce iz bratskih re-
publik pripravljajo posebno
prireditev, ki bo nosila na-
slov »Pesmi in plesi narodov
Jugoslavije« v izvedbi druš-
tva Bratstvo iz Raven na Ko-
roškem.
Kino-društvo bo pripravi-
lo posebno razstavo z naslo-
vom Uspehi v fotografiji,
knjižnica se bo vključila s te-
matsko obdelano razstavo,
ki bo nosila naslov Delavsko
gibanje v slovenskih knjiž-
nih izdajah.
Kot kaže, bodo ti dnevi iz-
jemno zanimivi zlasti za vse
tiste, ki se vrsto let ubadajo s
poživitvijo kulturnih dejav-
nosti v združenem delu.
Predstavili pa bodo pred-
vsem to, kar med ljudmi živi
in vzbuja interese med de-
lavci. In nenazadnje bo to
dober začetek nove sezone.
ŠTEFAN ZVIZEJ
PREBOLDČANi
PRAZNUJEJO
v teh dneh praznujejo kra-
jani Prebolda. Praznovanje
krajevnega praznika se je
pričelo že v soboto z javno
radijsko oddajo Radia Celje
in Preboldsko nočjo, v nede-
ljo pa so v Marija Reki preda-
li namenu novo telefonsko
omrežje. V ponedeljek so
pripravili pogostitev za sta-
rejše krajane, v dneh tega te-
dna pa se vrstijo številna
športna tekmovanja. Prazno-
vanje bo zaključeno v nede-
ljo. ko bo v prenovljenem ga-
silskem domu v Latkovi vasi
svečana seja skupščine kra-
jevne skupnosti. Ta dan bo-
do proslavili tudi 80 letnico
tamkajšnjega gasilskega
društva.
TABLETA ZA
PREBAVLJANJE TABLET
Boris Jagodič že 38 let di-
ha kot Celjan, šolal se je za
farmacevta, z dodatnim štu-
dijem pa si je prislužil naziv
magistra. Vrsto let je delal v
lekarni na Tomšičevem trgu,
sedaj pa je za pultom central-
ne celjske lekarne. To je za
njegovo delovno počutje po-
membno omeniti, saj se v so-
dobno urejeni lekarni ne po-
čuti najbolje. Pravi, da je bi-
lo delo prej bolj kreativno,
saj je bilo treba marsikaj pri-
praviti, sedaj pa je delo mo-
notono in rahlo smrdi po av-
tomatizmu. Kajti delo farma-
cevta se je omejilo zgolj na
dajanje zdravil, kakršna so
predpisana na receptih.
Sicer pa Boris Jagodič v
šali rad reče, da je prišla nje-
gova odločitev za študij far-
macije kar sama po sebi. Da
to ni čisto res, pa je pokazal
tudi tale pgovor z njim.
S tem, ko ste diplomi-
rali na fakulteti, se vaše
zanimanje za zdravil-
stvo ni zmanjšalo. Na-
sprotno, še naprej ste
študirali. Zakaj?
B. JAGODIČ: Veste, na fa-
kulteti sem dobil resda osno-
vo o farmaciji, predvsem pa
mi je šola dala podlago za to,
da sem znal uporabljati
znanstveno literaturo. Delo v
lekarni pa mi je pokazalo,
kako se teoretično znanje ra-
zlikuje od prakse. Za primer:
na fakulteti smo se učili o
sintezi C vitamina na sedem
načinov, o medsebojnem
učinkovanju zdravil - kar je
danes izredno pomembno
vedeti - pa nas niso naučili
ničesar. Zato mi je bilo ja-
sno, da moram znanje o zdra-
vilstvu še poglabljati.
In kako ste se tega lo-
tili?
B. JAGODIC: Znova in
znova sem bral. Seznanjal
sem se z novimi zdravili, ki
so prihajala v našo lekarno.
Kaj pa je najpomemb-
neje, da vi veste o zdra-
vilih?
B. JAGODIC: Najbolj važ-
no je zame vedeti, kako zdra-
vilo učinkuje in pa to, kateri
so njegovi stranski učinki.
Kajti neko zdravilo, ki je sa-
mo po sebi dobro in učinko-
vito, je lahko v kombinaciji z
nekim drugim zdravilom ce-
lo škodljivo.
Kako pa gledate na to,
da pride človek v lekarno
in odnese domov pol kilo-
grama različnih zdravil?
B. JAGODIC: Globoko
sem prepričan, da ljudje da-
nes uživajo polovico preveč
tablet, kot bi bilo potrebno.
A moderna medicina rešuje
bolezenske tegobe ljudi s ta-
bletami, istočasno pa s tem
deluje preventivno. Tako
prihajajo vedno nove in nove
tablete, čakam le, da se bo
pojavila tudi tableta pre-
bavljanje tablet. Seveda pa
so nekatere tablete res nujno
potrebne pri zdravljenju.
Torej se ne strinjate z
zdravniki, ki vse te ta-
blete predpisujejo?
B. JAGODIC: Ne, vedno se
res ne strinjam z njimi. Pose-
bej ko ugotovim, da so bolni-
ku predpisali več zdravil, ki
pa med seboj ne učinkujejo
najbolje.
Ali ni ravno to vaša
funkcija, da na te reči
opozarjate?
B. JAGODIC: Seveda, jaz
sicer lahko opozorim in sve-
tujem tistemu, ki čaka na ta
zdravila, toda vedeti mora-
mo, da ima glavno besedo
pri predpisovanju zdravil še
vedno zdravnik. Pa tudi prav
je tako, saj on najbolje pozna
bolezen pacienta. No, kljub
temu jaz vedno pravim, da
ljudje uživajo preveč tablet
in da vlada v svetu že prava
tabletomanija.
In kako naj .se ji izog-
nemo?
B. JAGODIC: So določene
zdravstvene tegobe, ki se jih
da zelo lepo odpraviti s čaji,
ki si jih skuhamo iz zdravil-
nih zelišč. V prvi vrsti pa mo-
ramo ljudje težiti za tem, da
ohranimo ravnovesje v tele-
su, saj se bomo s tem izognili
marsikateri bolezni in table-
tomaniji tudi.
Rekli ste: zdravilna ze-
lišča. Je tudi zanimanje
zanje pri vas prišlo samo
po sebi?
B. JAGODIC: Ne, to pa ne!
Z zdravilnimi zelišči me je
seznanil stari oče, ki je bil še
pred vojno v Celju trgovec.
Zanimal se je za tegobe ma-
lega človeka in tako je zapi-
soval vse, kar mu je kdo po-
vedal o zeliščih, da se je poz-
neje z njimi tudi oskrboval.
Tako me je že kot malega vo-
dil po celjski okolici in mi
kazal zelišča ter mi pripove-
doval o njihovih učinkih pri
zdravljenju različnih nevšeč-
nosti. No, tako sem se tudi
jaz nekako mimogrede začel
zanimati za zelišča in še da-
nes se z njihovim proučeva-
njem, predvsem pa učinko-
vanjem pri zdravljenju ra-
zličnih bolezni, precej ukvar-
jam.
Pa vam je to znanje o
zdravilnih zeliščih do-
brodošlo kot farma-
cevtu?
B. JAGODIC: Prepričan
sem, da je, čeprav drugi ver-
jetno menijo drugače. Kako
sicer razumeti, da študenti
farmacije danes sploh ne
študirajo več farmakognozi-
je, zdravilnih zelišč!?
Pri vas doma ste kar
velika družina, pet vas je
skupaj z ženo in tremi šo-
loobveznimi otroki. Ka-
ko se zdravite, če ste
bolni?
B. JAGODIC: Pri nas do-
ma pijemo vedno veliko ča-
jev. So zelišča, ki jih imamo
vedno pri roki in radi jih na-
biramo tudi malce na ^ogo.
Za kakih šest mesecev, na
primer. Zelo veliko tudi ho-
dimo v naravo, sprehajamo
se in se skušamo nadihati
svežega zraka. Ce pa pride v
hišo kaka hujša bolezen, pa
seveda sežemo tudi po zdra-
vilih.
Ali pri vas živite
zdravo?
B. JAGODIC: Da, trudimo
se zdravo živeti. Otepamo se,
da bi nas hiter življenjski
tempo odtrgal od narave, po-
sebej pa od ljudi. Poleg tega
pa se izogibamo uživanju
škodljivih snovi in raje sega-
mo po čajih, ki pomirjajo in
zdravijo.
DAMJANA STAMEJCIC
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 2. september iggj
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARJE
VEČ KOMUNALNIH PRIDOBITEV
Urejajo in gradijo ceste ter parl€irišča!
v času do občinskega praznika, ki
bo 9. septembra, želijo Smarčani čim-
bolj urediti svoje okolje. Tako bodo
kljub temu, da je delovni program
skrčen, uredili 550 metrov pločnika in
seveda tudi vso spremljajočo elektrifi-
kacijo in kanalizacijo. Do praznika bo
zgrajeno tudi avtobusno postajališče v
Zadržah.
Gradijo tudi cesto Halar-Močle-
-Vrh, ki bo predvidoma končana na-
slednje leto in je za krajane velikega
pomena. Povezuje namreč tri naselja
in s to cesto bodo dobili krajani ureje-
ne avtobusne povezave, ki bodo še ka-
ko prav prišle predvsem delavcem in
šoloobveznim otrokom. Nadaljujejo
tudi z gradnjo ceste Halar-Predel.
Krajani pri delu sodelujejo, prispevali
so 20% denarja v gotovini, 15% od pre-
dvidenih 5 milijonov, pa bodo zbrali s
prostovoljnim delom.
Krajevna skupnost Šmarje pri Jel-
šah pripravlja skupaj s Trgovsko de-
lovno organizacijo Jelša ureditev pro-
stora pred novim gostinskim objek-
tom in kulturnim domom v Šmarju.
Ta prostor bi naj kasneje postal park
in zato bodo sedaj postorili le najnuj-
nejše za lepši izgled kraja.
Naloga Krajevne skupnosti pa je tu-
di vzdrževanje krajevnih cest. Tako
namenijo vsako leto okoli 800 tisoč di-
narjev za urejanje dobrih 60 kilome-
trov krajevnih cest. V zadnjih treh le-
tih so asfaltirali 10 kilometrov vaških
cest, ^'endar pa ostaja še za vnaprej
veliko dela pri sanaciji neurejenih
cest. Krajani se zavedajo pomembno-
sti tega dela in zato jim ni nikoli žal ne
denarja, ki ga namenjajo v sklad pro-
stovoljno zbranih sredstev, in tudi ne
dela in s tem tudi prostega časa, ki ga
žrtvujejo za to, da bodo tudi oni nekoč
imeli urejene vse cestne odseke.
Pravkar pa končujejo tudi dela pri
izgradnji ceste Belo-Stranje, ki bo po-
menila veliko pridobitev za krajane.
Povezala bo namreč središče Šmarja s
Stranjem in Krajevno skupnostjo Zi-
bika. Vrednost dela znaša pet in pol
miljonov dinarjev, od tega so za to ce-
sto namenili 1,2 milijona dinarjev
sredstev iz samoprispevka.
IVANA FIDLER
NOV ZAKON O SLO IN DS
Z novim zakonom naj bi okrepili nadaljni razvoj
splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot#
sestavine samoupravne socialistične družbene uredi-
tve.
V mesecu septembru naj bi sprejeli delegati republi-
ške skupščine nov republiški zakon o SLO in DS, ki je
bil dalj časa v pripravi. Temeljni razlogi za nov zakon
so potrebe po dosledni uskladitvi z ustavo in zveznim
zakonom, enotnosti obrambno-samozaščitne funkcije,
opredeljeni vlogi komitejev za SLO in DS in dosežena
stopnja celotnega družbenega reizvoja sama.
Bistvene so tudi nekatere novosti, ki jih prinaša
zakon na področju SLO in uveljavljanja družbene
samozaščite.
Natančneje so zakonsko določene naloge Komitejev
za SLO in DS v različnih okoljih ter njihov odnos do
drugih organov. Poudarjena je tudi zahteva, da bi mo-
rale krajevne skupnosti pri uresničevanju obrambnih
priprav več in bolje sodelovati z organizacijami združe-
nega dela na njihovem območju. Opredeljen je tudi
status narodne zaščite, kot najširše organizirane oblike
samozaščitnega in obrambnega delovanja delovnih
ljudi in občanov. Na področju usposabljanja so opre-
deljeni temeljni nosilci in konkretizirane oblike
obrambnega usposabljanja. Bistvene novosti so tudi
pri gradnji zaklonišč in normativih za gradnjo zaklo-
nišč. Z novim zakonom je poudarjena tudi večja vloga,
naloge in odgovornosti samoupravnih organov, uprav-
nih organov in še zlasti poslovodnih organov. I^i fi-
nanciranju SLO pa naj bi občine namenjale odstotek
od narodnega dohodka in ga razporejale po načelu
vzajemnosti ter tako zagotovili enakomernejši regio-
nalni razvoj obrambnih priprav.
Nov zakon o SLO in DSvsekakorzagotavljanadaljnji
razvoj obrabno-samozaščitnega sistema za primer, če
bi bila ogrožena svoboda, neodvisnost, v primerih na-
ravnih nesreč, izrednih razmer, za varstvo osebnega in
družbenega premoženja ter za primer neposredne
vojne nevarnosti in vojne.
VIKI KRAJNC
MESEČNE VOZOVNICE
DRA2JE BODO
Uvajajo več novih avtobusnih prog
2e v prejšnji številki Nove-
ga tednika smo objavili načr-
te celjskega Izletnik^ ki v
prihajajočem šolskem letu
namerava okrepiti avtobu-
sne zveze na vseh progah, ki
bodo bolj zasedene s šolarji.
Prejšnji teden pa so sprejeli
končne sklepe o cenah in do-
datnih vozilih.
Tako so se v tem letu pove-
čale zmogljivosti avtobusov
predvsem na naslednjih rela-
cijah: iz Logarske doline bo
vozilo kar 6 vozil javnega
prometa, iz smeri Vransko-
-Tabor bosta poleg rednih
avtobusov na razpolago še
dva dodatna in sicer eden iz
Tabora in drugi iz Pondurja,
iz Hrastnika bosta poleg
dveh rednih vozila prav tako
še dva šolska avtobusa, iz
Loč, Zreč in Konjic še trije,
okrepili pa bodo še relacije iz
Dobrne, Rogatca, Kozjega,
Podčetrtka, Slivnice, Stope
in Dobja, dva dodatna avto-
busa pa bosta vozila še iz ve-
lenjske smeri. Program je se-
stavljen predvsem na osnovi
dosedanjih izkušenj, saj kon-
kretnejših podatkov o števi-
lu vozačev na žalost še nima-
mo. Problem prostih mest
na vozilih javnega prometa
pa bodo v veliki meri rešili
tudi t. i. zglobni avtobusi, ki
sprejmejo kar 200 potnikov.
V kolikšni meri bo sedaj za-
doščeno potrebam, se bo po-
kazalo v prvih mesecih nove-
ga šolskega leta, vendar pa
opozorilo vsem srednjim šo-
lam mora biti jasno izraženo,
saj bo le z njihovo pomočjo
mogoče do konca razrešiti ta
problem.
Drug sklep, o katerem so
razpravljali na skupni seji
odbora za potniški promet
pri poslovni skupnosti avto-
prevozništva Slovenije, ki je
bila 24. avgusta v Ljubljani,
govori o cenah mesečnih vo-
zovnic v prihodnjem šol-
skem letu. Na osnovi s^a-
ostrenih pogojev gospodar-
jenja je bilo potrebno izkori-
stiti vse notranje rezerve, pri
katerih so ena od osnovnih
prav popusti pri mesečnih
vozovnicah šolajoče mladi-
ne. Tako so po predvideva-
njih zmanjšali komercialni
popust iz dosedanjih 25 na
10%, kar pomeni, da se bo
delež vsakega posameznika
namesto prejšnjih 35 povišal
na 50%.
POLONA 2NIDARSIC
Na območju Štajerske in Koroške je
že od leta 1942 dalje organizirano delo-
vala Varnostno obveščevalna služba,-
bodisi v sestavu partizanskih enot ali
pa po okrožjih. Sprva so manjše skupi-
ne varnostnikov delovale zlasti tam,
kjer to ni bilo mogoče operativnim
enotam NOV, pozneje pa celovito ter
so z drznimi diverzantskimi akcijami
ponoči in podnevi in v samih sovražni-
kovih gnezdih dokazale okupatorju,
da se kljub njihovemu terorju in iz-
trebljanju ne da zadušiti upora in uni-
čiti slovenskega naroda.
Velik razmah narodnoosvobodilne-
ga boja je omogočil pospešeno rast
ljudske oblasti in njenih organov. Na
drugi strani pa so narodni izdajalci vse
bolj izgubljali tla pod nogami, gestapu
in drugim zločincem pa so usihale ko-
renine, ki so jih še držale pri življenju.
Glede na tak razvoj osvol^dilnega gi-
banja je varnostna obveščevalna služ-
ba kot posebna organizacija z izredni-
mi pooblastili za borbo proti podtalne-
mu delovanju sovražnikov, opravila
svojo nalogo v tej stopnji partizanstva.
Zato je Slovenski narodnoosvobodilni
svet s svojih odlokom 19. februarja
1944 odpravil VOS, njegovo predsed-
stvo pa je 1. marca 1944 ustanovilo
Vojsko državne varnosti Slovenije, kot
vojaško silo, dodeljeno odseku za no-
tranje zadeve.
Vojski državne varnosti je bilo razen
temeljnih nalog oborožene borbe proti
p>eti koloni ter zavarovanje nemotene-
ga dela in razvoja organov ljudske
oblasti naloženo, da usmerja svojo
borbo tudi na uničenje oboroženih iz-
dajalskih vojnih formacij, kot so bile
raztrganci, belogardisti, domobranci
in plavogardisti, četniki in drugi šva-
bobranci ter izvršuje druge vojaške
akcije in sodeluje z operativnimi eno-
tami pri napadih na postojanke in v
drugih operacijah, hkrati pa nenehno
krepi borbeno sposobnost borcev in
torej že v času boja vzgaja kader, ki naj
bi bil po osvoboditvi kos čuvanju pri-
dobitev ljudske revolucije, zlasti pa
meja naše domovine.
Težki pogoji bojevanja na Štajer-
skem niso dopuščali, da bi se predvi-
dena VDV, tako kot na Dolenjskem in
Primorskem takoj oblikovala, temveč
je šel njen razvoj postopoma. Zato je
bil najprej 24. junija 1944 v Dolini nad
Moravčami ustanovljen Štajerski bata-
ljon VDV. Njegovo jedro je predstav-
ljal Revirski bataljon VOS, ki so ga
sestavljale Trboveljska, Hrastniška in
Zagorska četa, okrepile pa so ga Sale-
ško-mislinjska četa ter moravška, sa-
vinjska in kozjanska skupina varnost-
nikov.
Razen borb v Revirjih, na Dobrov-
Ijah in na Dravskem p)olju ter uničenja
postojank na Košnici in v Podlogu, je
največji uspeh bataljona vsekakor so-
delovanje v napadu in uničenju moč-
no utrjene sovražnikove postojanke na
Ljubnem v Gornji Savinjski dolini in
tudi na Polzeli.
Po uspešnih spopadih in diverzant-
skih akcijah se je bataljon še okrepil in
za takratne pojme moderno oborožil in
imel v svojem sestavu 145 borcev.
Tako so bili dani pogoji za osnovanje
III. brigade VDV, ki je bila ustanovlje-
na 25. avgusta 1944. Dejansko se je
Štajerski bataljon VDV reorganiziral v
brigado, ki jo je okrepilo 123 izbranih
borcev Slandrove brigade, 87 borcev
Zidanškove brigade, 70 borcev dveh
čet Koroškega bataljona VDV in 22
borcev I. brigade VDV, skoraj samih
komandirjev in vodnikov, ki so prene-
sli z Dolenjske veliko avtomatskega
orožja in municije. Za komandanta je
bil imenovan Anton Vratanar-Antone-
sko, za politkomisarja Jože Koželj-
Zdravko, za namestnika komandanta
Jože Stok-Korotan, za pomočnika po-
litkomisarja Karel Vovk, za načelnika
štaba pa Ante Jukoč-Mato. Brigada je
ob ustanovitvi štela 447 borcev in je
bila oblikovana kot popolna vojaška
enota, ki je imela štiri bataljone. Prvi
bataljon III. brigade VDV, ki se je ime-
noval tudi Revirski bataljon VDV, je
bil v organizacijskem smislu ustanov-
ljen 10. septembra 1944 v Radmirju v
Gornji Savinjski dolini. Ob oblikova-
nje je štel 107 borcev. Za komandanta
je bil imenovan Tdmaž Sušteršič-To-
mo, za njegovega namestnika Friderik
Matko-Stajerc, za politkomisarja
Adolf Sodja-Vasilij in za njegovega na-
mestnika pa Ivan Suša-Ivo.
(se nadaljuje)
PIŠE: VIKTOR DOBRIŠEK
NOVA STANOVANJA V ŽALCU
V Žalcu je trenutno v izgradnji 170 družbenih stanove
112 jih gradi Vegrad, 58 pa Ingrad. Od tega bo 50 solid
nostnih, ostala pa najemna. Konec oktobra bo 40 sta
vanj vseljivih v Šempetru, z gradnjo dvajsetih pa bod
naslednjem mesecu pričeli v Preboldu. Na sliki: grad;
stanovanjskega bloka v Žalcu.
T.TAVCJ
NOV VRTEC V ŠEMPETRU
V soboto dopoldne bodo v Šempetru v Savinjski doli
odprli nov vrtec, v katerem je prostora za 160 otrok, c
tega jih je 45 v jaslih. Vrtec je zgradil in opremil Mark
Maribor. S to novo pridobitvijo bo v občini Žalec <
odstotkov ali 1420 predšolskih otrok v vzgojno varstveni
zavodih.
T.TAVČA
ŠE O EPIDEMIJI V ŽIGOMU
Poročilo o epidemiji griže v občini Laoko, objavljeno v 2
številki Novega tednika pod naslovom Varčnost z napači
strani, je sprožilo pozitiven odmev na vseh ravneh. V om
njenem članku je bila edinole pomotoma izpuščena zdra'
stvena ambulanta v Rimskih Toplicah. Vodja ambulant
doktor Samo Pečar je namreč prvi prijavil epidemijo, naka
so se pričeli potrebni sanacijski ulo^epi.
dr. VLADIMIR MAY
predstoj nik higiensko-epidemioloSu
službe pri Centru socialne medicine ii
higiene Celje
Glede na opozorilo Centra se zdravstveni ambulanl
Rimske Toplice za neljubo napako v našem uredništvi
opravičujemo.	,
MARJELA AGRE
LUDVIK
CIZEJ
Prejšnji teden so se
Polzelani v velikem števi-
lu poslovili od Ludvika
Cizeja, po domače Sevše-
kovega. Mnogi od njih so
se poslovili od dobrega
prijatelja, soseda in so-
borca.
Sevšekov Ludvik, pod
tem imenom ga je pozna-
lo največ ljudi, je bil izje-
men človek. Čeprav niko-
li ni silil v ospredje, je bil
povsod upoštevan in spo-
štovan. Kmetje so ga da-
leč naokrog poznali kot
skrbnega in umnega go-
spodarja. Med prvimi je
spozn^ prednosti usmer-
jenega kmetovanja. Nje-
gov hlev je bil vzorec, po
katerem so se številni
zgledovali. Ob neki pri-
ložnosti si je njegovo
kmetijo ogledala celo ki-
tajska delegacija. Čeprav
je bil predvsem kmet, ga
to ni oviralo, da ne bi de-
lal v krajevni skupnosti, v
posebno veselje pa mu je
bilo petje v domačem
pevskem zboru.
Ludvik ni imel poseb-
no lahke mladosti. Zgo-
daj je izgubil očeta in mo-
ral prevzeti gospodarje-
nje. Tudi vojna vihra ga
ni obšla. Čeprav je bil ta-
krat še mlad fant, je do-
bro vedel, kje je pravo
mesto. Iz NOB mu je
ostala poškodovana roka
in mnogi boleči spomini-
Po vojni se je skupaj z
drugimi lotil obnove do-
movine in posodabljanja
kmetije.
Pri neutrudnem delu in
snovanju novih načrtov,
ki bi njemu in družini za-
gotovili lažje delo, ga je
zalotila bolezen. Tudi, ko
je izvedel, kako huda je,
ni nikoli tožil. Prenašal jo
je z delom, dokler ni do-
končno omagal.
Pogrešali ga bodo kra-
jani, sosedje in prijatelji-
Nenadomestljiva izguba
pa je njegova smrt za do-
mače. Izgubili so dobrega
moža, blagega očeta in
gospodarja, j, vČAB
$t. 35 - 2. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
0ELOVO, BREZNO, BRDCE
KRAJ
TREH
HUEN
Občinske in ((rajevne
meje delajo probleme
Pravijo, da so meje mostovi. Med narodi tu in tam
že, vendar te značilnosti občinske najbrž nimajo.
Bolj ko so meje čvrsto zarisane, bol j je poudarjena -
omejenost.
Meje navadno, tako smo se v šoli učili, potekajo ob
rekah, torej tudi po potokih; nadalje po slemenih gor
in hribov, torej tudi po kucijih in ob plotovih. Kjer so
potoki, je navadno svet takšen za ceste, kajti od
nekdaj si vode in poti drugujejo.
In tako se je zgodilo, da so se ljudje naselili v
davnini, da to še kar naprej počenjajo, tudi ob po-
toku Breznici. Naselja se razraščajo, so se spojila in
tako ta kraj na meji med laško in hrastniško občino
premore tri, pravzaprav štiri imena, če dobro pregle-
damo hišne številke. Škoda, da niso različnih barv,
da bi se človek hitreje znašel, kajti hiše sodijo v
naslednja naselja: v Belovo, v Brezno, v Brdce in
c^lo v Tur je. Ti kraji so v dveh občinah in v treh
krajevnih skupnostih: Sedraž, Mamo in Tur je, majč-
keno oddaljeni sosedje pa še v krajevne skupnosti
Rimske Toplice in Rečica.
PROBLEMI SE
ZAČNEJO Z
OPRAVKI
Dokler so ljudje med
seboj kot krajani in kot
sosedje, ni nobenih pro-
blemov. Hodijo čez vse te
geopolitične nevidne plo-
tove, kot da jih ni. To po-
čenjajo tudi kure, mačke
in psi... Po vasi se navz-
križ obiskujejo, mladi od-
krito ali skrivaj spogledu-
jejo, petelini iz hrastniške
občine budijo občane la-
škega občestva. Knapi iz
kolonije, ki še ostaja kot
spomin rudarskega geta,
imajo na izbiro: lahko
gredo na »firkelc« k dav-
koplačevalcu iz laške, ali
davčnemu zavezancu
hrastniške občine. Otroci
jo drobijo in se vozijo po
učenost v Sedraž, na Dol
in v Rimske Toplice, ne-
kateri pa celo v Laško.
Gospodinje imajo že
več problemov. V Sedra-
žu je trgovina Merx, v
Breznem je štacunica
STP Hrastnik, ki ne more
imeti blaga, če bi tudi ho-
teli. Mlade mame, ki so
vrh vsega še zaposlene,
vozijo svoje malčke v
Rimske Toplice ali na
Dol. Ambulanta je v Rim-
skih Toplicah, druga na
Dolu.
Kraj treh imen (ene hiš-
ne številke pod Turje ne
štejmo) ima občutek
anarhije in sprtosti: ko
ljudje plačujejo prispev-
ke od samoprispevka do
članarin za razna društva
itd. Eni pravijo, da je bilo
boljše prej, ko je pošta
prihajala iz Laškega, dru-
gi menijo, da je hrastni-
ška kar dobra... Prav
špasno je bilo ob akciji
NNNP, ko je bilo na laški
strani potoka Breznice
vse zatemnjeno, na drugi
strani, mačji skok proč,
pa so kljubovalno žiarele
luči.
So stvari, ki se jih ne da
rešiti tako preprosto, ker
ne segajo zgolj v pristoj-
nost dveh občin, marveč
kar dveh regij, vsaj kar se
tiče interesnih sfer trgov-
ske mreže. Od tega je
menda odvisno, kdo, če
bo sploh kdo kdaj v kraju
postavil prepotrebno in
sodobno oskrbljeno trgo-
vino. Kar zadeva odvaža-
nje smeti, bi menda zado-
stovalo dogovarjanje med
krajevnima	skup-
nostma?!
SODELOVANJE BI
MOGLO BITI ŠE
BOUŠE
Najmanj se menda za
mejo meni mladina, saj je
v kraju vedno predaja šta-
fete mladosti, kulturne
programe pripravljajo
skupaj in zamislite - celo
poročajo se navzkriž.
So pa zadnje čase le ne-
kaj naredili skupaj, tudi
kar zadeva občinskega
sodelovanja. Asfaltirali so
cesto, pri čemer so največ
prispevali krajani, vsaka
občina pa po enak zne-
sek, hrastniška menda
kot kredit. Pri gradnji ce-
ste so sodelovali pred-
vsem tisti, ki gradijo hiše,
mladi pa so baje svojo
enotnost pokazali s tem,
da so se prostovoljnega
dela izognili, je vedela po-
vedati Neverika Grčar iz
Belovega.
No, zima ni prijetna, v
tem kraju pa še zlasti ne,
ker se občinski komunal-
ni skupnosti ne moreta
dogovoriti, kdo bo oral
sneg. Zdaj ga orjejo kraja-
ni sami.
Edini kolektiv, laški ru-
darji, je s krajem bolj ma-
lo povezan. Čeravno ce-
sto najbolj uporablja, saj
trikrat na dan vozi rudar-
je na delo in z dela, je
zmogel le tri stare milijo-
ne za udeležbo pri gradnji
ceste, sicer pa se tudi dru-
gi močan uporabnik,
Gozdno gospodarstvo ni
bolje odrezalo. To je za-
mera, ki sta jo omenila
Diacci in Homšek.
Bodi dovolj za tokrat.
Da bi se stara zgodba ne
ponavljala, da bi meje,
če jih že ni mogoče rešiti
'po volji krajanov, bolj
združevale kot ločevale,
bo sodelovanje med so-
sedi najbolj sililo »ta
višje«, da se bodo pogo-
varjali tudi o Breznem,
Belovem in Brdcah, kar
je pravzaprav že davno
eno in isto.
BOŽA GOLOUH
JURE KRASOVEC
JOŽE DIACI (Brdce):
»Od križišča naprej smo
cesto gradili krajani sami.
Zgradili smo jo v tednu
dni, ko smo ravno lahko
dobili stroje, ki so gradili
cesto od Marnega. Kraja-
ni smo prispevali 1450
udarniških ur. Vse skupaj
je stalo 70 starih milijo-
nov. Laška občina je dala
20, toliko bo dala tudi
Hrastniška, medtem ko
so delovne organizacije
bolj skoparile.«
ZLATKO PA VČNIK (Be-
lovo): Sodelovanje med
občinama je bilo vseskozi
bledo, smo pa na dobri
poti, da se izboljša. Tako
je skupno asfaltirana ce-
sta do križišča, skupaj
smo gradili avtobusno
postajo. Mlade meja pre-
tirano ne moti. Seveda bi
bilo bolje če bi bila tu ena
KS, lažje bi uredili pro-
blem odvažanja smeti,
preskrbo, varstvo otrok
in drugo.'«
KAROLINA KIRN: (Tur-
je) »Naša hiša stoji že v
laški občini, spadamo pa
pod KS Turje. Potok, ki
je bil meja, nam je ob hiši
delal škodo, zato smo ga
prestavili. Zemljo imamo
na laški strani, tam plaču-
jemo prispevke, prosto-
voljne prispevke za gasil-
ce in cesto v Sedraž. Vča-
sih se vse kar podvoji.
Serviserji nas iščejo po
Turju, in še marsikdo.«
LOJZE	HOMŠEK
(Brdce): »Hrastniška ob-
čina nam je tudi obljubila
20 starih milijonov, kar bi
naj bil nekakšen kredit,
ki naj bi ga vrnili do leta
1984 krajevni skupnosti
Marno. Ta krajevna skup-
nost nas na obrobju pre-
cej zapostavlja, čeprav ne
manjkamo na nobeni ak-
ciji. Zdaj so nas pustili na
cedilu in da smo cesto as-
flatirali, smo se povezali s
Sedražani.«
ŠMARJE: PRIREDITVE OB
PRAZNIKU OBČINE
Sobota, 4. september
Rogaška Slatina:
-	ob 16. uri: v Brestovcu otvoritev modernizirane ceste
Brestovec-Jurk
Nedelja, 5. september
Podčetrtek:
-	ob 8. uri: občinsko gasilsko tekmovanje za mladinke,
mladince, članice, člane in veterane
Četrtek, 9. septembra
Kozje:
-	ob 16. uri: proslava ob krajevnem prazniku
Rogaška Slatina:
-	ob 15.30 uri: nogometna tekma Steklar : Olimpija (Ljub-
ljana)
Petek, 10. septembra
Mestinje:
-	ob 9. uri: otvoritev novega obrata v tozdu Vital
Rogaška Slatina:
-	ob 17. uri: otvoritev mednarodnega ženskega košarkar-
skega turnirja
-	ob 19. uri: otvoritev razstave Muzeja revolucije Celje v
likovnem salonu Pivnice
-	ob 18.30 uri: prikaz proizvodnega programa Korsa z
modno revijo v počastitev 35-letnice ustanovitve te delovne
organizacije
Sobota, 11. septembra
Podsreda:
-	ob 9. uri: pred spomenikom NOB pričetek pohoda mla-
dincev po poteh borcev Kozjanskega odreda
Lemberg:
-	ob 13. uri: začetek državne pozivne dirke v motokrosu
za nagrado Kozjanskega
Rogaška Slatina:
-	ob 9. uri: začetek občinskega ekipnega tekmovanja v
streljanju z malokalibrsko puško
-	ob 10. uri: skupna seja skupščin pobratenih KS Roga-
ška Slatina in Miljakovački izvori s podelitvijo priznanj ob
krajevnem prazniku
-	ob 13. uri: v prostorih Korsa proslava ob 35-letnici
-	ob 17. uri: nadaljevanje mednarodnega ženskega košar-
karskega turnirja
Nedelja, 12. septembra
Rogaška Slatina:
-	ob 8. uri: svečana seja občinske skupščine in družbeno-
političnih organizacij občine Šmarje pri Jelšah
-	ob 10. uri: otvoritev nove osnovne šole in osrednja
proslava ob šmarskem občinskem prazniku
Petek, 17. septembra
Šmarje pri Jelšah:
-	ob 19. uri: v Domu kulture baletna predstava Carmen v
izvedbi baleta ljubljanske Opere
Nedelja, 19. septembra
Pristava pri Mestinju:
-	ob 10. uri: razvitje prapora krajevne organizacije ZZB
NOV
PRIREDITVE OB PRAZNIKU
OBČINE MOZIRJE
SOBOTA, 4. septembra:
-	ob 8. uri otvoritev etnografske razstave v Savinjskem
gaju
-	ob 16. uri srečanje borcev IL grupe odredov in odkritja
spominske plošče Jožetu Letonji - kmetu pri Ramšaku nad
Ljubnem
NEDELJA, 5. septembra:
-	ob 9. uri odkritje spominske plošče Štajerskemu bata-
ljonu VDV v Potoku pri Kokarjah
-	ob 9. uri promenadni koncert godbe na pihala v Mozirju
-	ob 10. uri cvetlična povorka v počastitev 650 letnice trga
Mozirje
-	ob 11. uri otvoritev spominskega obeležja VOS v Savinj-
skem gaju
SREDA, 8. septembra:
-	ob 11. uri otvoritev nove zgradbe Savinjsko šaleške
veterinarske postaje v Ljubiji
-	ob 16. uri Nogometno srečanje Olimpija - Elkroj v Mo-
zirju
ČETRTEK, 9. septembra:
-	ob 12. uri otvoritev celodnevne osnovne šole v Gornjem
gradu
PETEK, 10. septembra:
-	ob 8. uri pohod pionirjev in mladine po poteh partizan-
ske sanitete na Solčavskem
-	ob 12. uri otvoritev strojne postaje GG Nazarje v Spod-
nji Rečici
-	ob 18. uri otvoritev razstave Zlatiborski pejsaži akadem-
skega slikarja Božidarja Kovačeviča
SOBOTA, 11. septembra:
-	ob 6. uri budnica godbe na pihala po dolini
-	ob 9. uri slavnostna seja zborov Skupščine občine v
osijiovni šoli v Lučah
NEDELJA, 12. septembra:
-	ob 7. uri orientacijski pohod članov ZRVS in strelsko
tekmovanje na strelišču v Mozirju.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 2. september iggj
SLAVKO PEZDIR O GLEDALIŠKI SEZONI 1982/83
NOV IZZIV IZ TALIJINEGA HRAMA
Predstave za odraste in mladino - gostovanja tujiii giedališč in drugo
v SLG Celje so se že priče-
li pripravljati na novo gle-
dališko sezono, ki se bo pri-
čela za gledalce 24. septem-
bra z uprizoritvijo uspešni-
ce Petra Shaferja-Amadeus.
Nato pa bodo občinstvu po-
nudili še pet predstav, med
njimi tudi slovensko novi-
teto, ki za zdaj ostaja še
skrivnost, in seveda več go-
stovanj najbolj uspelih
predstav iz gledaliških hiš
doma in na tujem. (Podrob-
nosti o abonmajih objavlja-
mo na 9. strani).
- Izbran repertoar za no-
vo sezono veliko obeta, saj
je po svojem izboru privla-
čen in raznolik. Vsebuje pa
tudi zanimivosti iz drugih
gledaliških hiš. Ali bi pred-
stavil nekaj podrobnosti?
S. Pezdir: »Z izborom iz
klasike in domače ustvarjal-
nosti želimo biti aktualni,
privlačni in vznemirljivi, pri
čemer pa si puščamo še pro-
stor za hitro reakcijo za po-
vabilo ansambla z uspelo
slovensko noviteto.
- V programiranje sezone
sodi torej tudi načrtovanje
gostovanj. Kako jih boste
vključevali v program le-
tošnje gledališke sezone?
S. Pezdir: »Mislim, da bo-
do naši gledalci letos resnič-
no prišli na svoj račun. Naj
omenim samo nekatere naj-
bolj zanimive gostujoče
predstave: že 15. septembra
bo v Celju gostovalo MGL z
Mollierovim Namišljenim
bolnikom. Računamo tudi
na obisk SNG Maribor z zna-
no uspešnico Hamlet v
Spodnji Mrduši. 20. oktobra
pa bomo imeli v gosteh an-
gleško gledališče z musica-
lom Berlin Berlin, kar bo še
posebej zanimivo, saj se s to-
vrstnimi predstavami v na-
ših gledališčih le redko sre-
čamo. V Celje pa naj bi prišla
tudi ljubljanska Drama z de-
lom Arnuš in njegovi. Poseb-
no doživetje bo tudi srečanje
s pantomimikom Andresom
Valdesom in njegovo naj-
boljšo učenko Jano Kovače-
vo. Ob tem pa seveda načrtu-
jemo še gostovanje ansam-
bla PDG iz Nove Gorice, in
sicer s predstavo, ki bo oce-
njena za najboljšo.
Raznolikih možnosti za
vse strukture naših gledal-
cev bo torej v tej gledališki
sezoni na pretek. Ob dejstvu,
da so abonmajske cene osta-
le na ravni lanskih in da smo
ponudili tudi možnost naku-
pa permanentnih vstopnic,
upamo in verjamemo, da se-
deži na posameznih predsta-
vah ne bodo samevali. To pa
je cilj in namen našega skup-
nega snovanja.«
MATEJA POD JED
HOČEM ŽIVETI
Scenarij: Mirko Sabolovič. Kamera: Ivica Ra
Vič. Glasba: Alfi Kabiljo. REŽIJA: MIROSLAV
KULJAN
Igrajo: Fabijan Šovagovič, Milan Štrljič, Ena
govič, Vera Zima, Milan Srdoč, Ilija Ivezič idr.
V sodobni jugoslovanski kinematografiji že d(
nismo dobili filma, ki bi znal tehtno, aktualno in i
matično prenesti na platno^me iz sodobnega življ<
na vasi. Čudno, kajti v državi, ki je še vedno mo
kmetijska, kjer družba posveča vse več pozornosti \
izvodnji hrane, kjer pa je položaj kmetijstva še vei
sila neurejen, tem za filmsko umetniško obdelavo
brže ne bi smelo manjkati. Tako pa gojimo neke v
urbano kinematografijo, ki le svoje korenine vle<
vasi.
Film Hočem živeti to napako v mnogočem popi
Ija. Dramatično zastavlja v enem filmu dve zgodbi
naprednem kmetu, ki sklene, da se bo kooperant
usmeril v svinjerejo, pa četudi bo moral sam nositi
tveganje proizvodnje in čeprav se že takoj v zače
osmoli, in o razslojevanju vasi ter družine same. Zi
prvem filmu ni šel do konca. Po začetnih težava
hrano, ki jo kooperant dobiva od kombinata in k
pokvarjena, se vse uredi in preusmeritev uspe. Ti
ostal film nedorečen, ko se ni razvil v dramo z nai
šeno družbeno kritično ostjo.
Zato pa je ostal mnogo močnejši v orisu družin:
drame, kjer se vse vrti v spopadu treh generacij, si
očeta in deda. Ded živi v sanjah o preteklosti in nek
njem življenju na vasi, s konji, ki jih ljubi. Oče ži^
svojih vizijah o sodobnem posestvu, o vsem odli
sam, tudi ko gre za sinovo življenje, njegovo pr,
dnost in bodočno ženo, si pridržuje pravico odločai
Sin hoče seveda živeti svoje življenje. Na vasi, |
kmet, po svojih zamislih in ambicijah - in z žensko
jo ljubi.
Spopad teh treh svetov je seveda buren, dramati
silovit, kot je bil doslej morda le še v filmu Svoj,
telesa gospodar.
Ob odličnih igralskih stvaritvah je film Hočem živj
(gledali ga bomo v kinu Union v soboto, 4. septemb;
ob udeležbi ustvarjalcev), eden boljših dosežkov C
mače kinematografije v letošnjem letu.
BRANKO STAMEJC
AG »ŽELEZAR« CELJE IZ ŠTOR
ZA SODELOVANJE
Uspešna giedališlca sezona
Letos mineva desetletje
odkar sta se združili dve sku-
pini amaterskih zagnancev:
na smrt obsojeni Delavski
oder iz Olja in društvo
»Svoboda« iz Stor. Nastal je
nov kolektiv in pričel z de-
lom pod naslovom amater-
sko ^edališče »2^1ezar« Ce-
lje s sedežem v Storah.
Danes šteje celotni ansam-
bel 30 članov, ki prihajajo na
vaje iz Stor, Celja, Šentjurja,
Slovenskih Konjic in od dru-
god. Poleg skupine igralcev
ima gledališče še stalno te-
hnično ekipo, ki skrbi za po-
stavljanje scene, za razsvet-
ljavo, zvočne efekte in rekvi-
zite. Upravni odbor je tisti,
ki ureja vse zadeve, po-
membne za delovanje in ob-
stoj gledališča, umetniški
ovet pa vodi repertoamo po-
litiko. Poleg teh organov de-
luje še komisija za izobraže-
vanja vseh članov amater-
skega gledališča in komisija
za sodelovanje z mladino, ki
skrbi za podmladek ozorima
kadrovsko osvežitev. Z^e-
dno je tudi sodelovanje z Že-
lezarno Store, ki vsako leto
primakne nekaj sredstev za
kulturne protiusluge.
Lanska sezona je bila za čla-
ne AG »Zelezar« Celje iz
Stor še posebej plodna in ko-
ristna. Predvsem je tu treba
omeniti zadnjo predstavo,
uprizoritev dramskega bese-
dila Ferda Kozaka za naslo-
vom Vrnitev. Premiera je bi-
la maja v Storah. Uprizoritev
je naletela na ugodne kritike
občinstva in ocene sloven-
ske kulturne javnosti. Uspeh
ni bil naključen.
Ko so štorski amaterji
spoznali, da jim primanjkuje
zanosa, zamisli, predvsem pa
znanja, potrebnega tudi za
amaterski oder, so se odločili
povabiti medse priznane slo-
venske gledališke strokov-
njake. Danes namreč tudi na
amaterskem odru ni mogoče
držati vajeti scenografije, ko-
stumografije, dramaturgije
in režije le v enih rokah. Tudi
amatersko gledališče gre po
poteh novih iskanj, hoče
svež gledališki izraz in pri-
stop v vseh elementih, ki
tvorijo neko predstavo. Bolj
kot to, da je uprizoritev Ko-
zakove Vrnitve uspela, je po-
memben izobraževalni in
vzgojni vidik takšnega sode-
lovanja štorskih amaterjev z
gledališkimi strokovnjaki
oziroma umetniki.
Po dveh uprizoritvah v
Storah in pri pobrateni gle-
dališki skupini v Paračinu,
se želijo člani amaterskega
gledališča iz Stor letos jeseni
predstaviti še na ostalih
amaterskih odrih na celj-
skem območju i na deskah
Slovenskega ljudskega gle-
dališča Celje. Potem bi bili
tudi precejšnji stroški, ki jih
je predstava terjala, delno
poravnani.
Člani amaterskega gledali-
šča »Zelezar« Celje iz Stor se
zavzemajo za tesnejše sode-
lovanje z ostalimi sorodnimi
skupinami, ki delujejo in
ustvarjajo na celjskem ob-
močju, predvsem v smislu
stalnih izmenjav odrskih
uprizoritev oziroma gosto-
vanj. To idejo so posredovali
tudi Zvezi kulturnih organi-
zacij občine Celje in upajo,
da bo kmalu obrodila zado-
voljive sadove.
MARJELA AGREZ
130 LET MOHORJEVE DRUŽBE
TRADICIJA V ZNAMENJU ČASA
Izšel Je Književni glasnilc — priprave na občni zbor
Mohorjeva družba v Celju
praznuje letos 130 let obsto-
ja. To je brez dvoma častit-
ljiv jubilej, o katerem je v
uvodniku v Književnem
glasniku zapisal predsed-
nik Mohorjeve družbe dr.
Vekoslav Grmič: »Ko je
A. M. Slomšek s svojimi so-
delavci ustanovil Mohorjevo
družbo, sta po njegovem pre-
pričanju dve nevarnosti
ogrožali slovenski narod:
raznarodovanje in liberali-
stično razkristjanjevanje...
Danes živimo v času, ki ne
pozna tiste ogroženosti naše
narodnosti od zunaj, kakor
jo je poznal Slomškov čas,
ko so tujci gospodovali na
celotnem slovenskem pro-
storu. S tem pa nikakor ni
rečeno, da bi podobne nevar-
nosti danes sploh ne bilo, ne
glede na dejstvo, da Slovenci
še vedno živijo pod močnim
pritiskom potujčevanja zu-
naj meja matične domovine.
Dogaja se namreč, da vse
premalo spoštujemo in ceni-
mo svojo narodno bit, naro-
dno kulturo in svoj jezik.
Premalo te vrednote gojimo
in iz njih živimo. Premalo
poudarjamo to skupno do-
bro in še vedno govorimo o
»naših« in »drugih« glede na
vero in prepričanje, preveč
se ponižujemo pred tujci, ki
imajo poželenje po naši zem-
lji in prinašamo svoje nespo-
razume pred njihovo »razso-
dišče«. Zato ima Mohorjeva
družba tudi danes nalogo, da
budi v našem ljudstvu naro-
dno zavest in ljubezen do na-
rodne kulture. V tem pogle-
du se mora obračati na ves
slovenski narod in vse Slo-
vence med seboj povezovati.
Seveda ni sama, ki spolnjuje
takšno poslanstvo, zato je
dolžna sodelovati z drugimi
založbami in društvi, ki izda-
jajo slovenske knjige, ter do-
polnjevati njihovo delo. Po-
sebej tukaj mislim na Slo-
vensko matico in Prešerno-
vo družbo.
Kristjani se danes v slo-
venskem prostoru srečujejo
z neverujočimi in skupno z
njimi zidajo socialistično
urejeno družbo, se pravi, da
si prizadevajo ali naj bi si pri-
zadevali za čim popolnejši
samoupravni, humanistični
socializem. Vrednote, ki jih
hoče uresničiti takšna druž-
ba, so tudi krščanske vre-
dnote, kakor moremo to raz-
brati iz evangelija in življe-
nja prvih kristjanov. Verni
imajo tedaj skupne cilje z ne-
verujočimi graditelji novega
sveta. Iz tega pa sledi, da so
svoji veri zvesti, kolikor se
zavzemajo za socialistične
vrednote, kakršne izhajajo iz
evangelijskega sporočila.
Hkrati pa se tako nujno včle-
njujejo v našo samoupravno
družbo in jo skupno z neve-
rujočimi zidajo, pa tudi od-
govorno spopolnjujejo. Z
drugimi besedami se to pra-
vi pričevati za Kristusa in
evangelij v našem času in na-
ših razmerah. Tako
prav zvestoba Slomšk
njegovim sodelavcem g
na njihovo poudarjanje,
treba s knjigami Mohoi
družbe »utrjevati krščar
ga duha«, narekuje dolži
da s pomočjo Mohoi
družbe delomo za čim o
vornejšo in enakopravr
včlenitev vernih Slovenc
socialistično družbo. Mc
jeva družba naj tedaj s s
mi knjigami širi duha p
nega krščanstva in odstr
predsodke in pomisleke
per sodelovanje vernih ir
verujočih pri zidanju dru
v kateri se bo vsak njen i
počutil kakor doma...«
Tako v uvodniku Knji
nega glasnika predse(
Mohorjeve družbe dr. V
slav Grmič. Iz teh misli jž
veje opredelitev prograrr
hotenje Mohorjeve dru
ki si je v častitljivih letih
stoja in poslanstva utr
svoj položaj v kulturi
prostoru slovenskega
roda.
Proti koncu leta naj b:
tudi občni zbor, kjer bi;
gledali dosedanje delo
zadnjem zboru, ki je bil 1!
leta. V tem času je Mohc
va družba izdala v redni z
ki 35 knjig v skupni nak
2.181.300 izvodov, izred
knjig pa je bilo 42 v naki
136.160 izvodov. Skupaj
Mohorjeva družba pos
med svoje bralce 2,320.
izvodov knjig. Po vsebin
v tem času šlo med braK
verskih knjig, 4 leposlovfl
mladinski, 1 priročnik, 1
kanica, 4 vzgojne in 5 kuli
nozgodovinskih. Med A
dnimi knjigami pa je bil*!
knjig verskega značaja
kulturnozgodovinske,
poslovne, 8 filozofskih f
vzgojnih.	.
Občni zbor, ki bo pre^
doma ob koncu leta,
Cankarjevem domu v lA
Ijani, med delegati pa st^
d: delegat OK SZDL CeJ
Kulturne skupnosti obl
Celie.	J
PIŠE: ERNEST REČNIK
19. septembra bodo v Šentjurju, v
hiši Josipa Ipavca odprli spominski
sobi, v katerih bo zbrana vrsta origi-
nalnih eksponatov, od notnih zapisov,
fotografij, korespondence in vrste dru-
gih predmetov, ki bodo ostali trajen
spomin na velike skladatelje: dr. Be-
njamina, dr.Gu.stava in dr. Josipa
Ipavca.
Posebnost Ipavčeve družine iz Šent-
jurja je bila v tem, da so se staršema
Francu in Katarini rodili sinovi Alojz,
Benjamin in Gustav, ki so postali skla-
datelji in da je Gustavov sin Josip po-
stal tudi skladatelj. Vsi pa so bili hkra-
ti tudi zdravniki.
Izredno velik je prispevek skladate-
ljev Ipavcev k slovenski glasbeni kul-
turi in to na področju vokalne glasbe,
od zborovskih skladb in samospevov,
pa tudi na področju instrumentalne
glasbe.
Kljub temu, da je od smrti Benjami-
na in Gustava minilo že 73 let in od
smrti Josipa 61 let, spomin nanje ni
zamrl. Večina slovenskih mest je v
spomin na velike skladatelje po njih
poimenovala kakšne kulturne institu-
cije ali ulice. V Ljubljani pa je pred
Narodno in univerzitetno knjižnico
doprsni spomenik dr. Benjamina. V
domačem Šentjurju sta na obeh rojst-
nih hišah spominski plošči, na poko-
pališču pa nagrobnik z epitafom Anto-
na Aškerca dr. Gustavu. Ob cerkve-
nem obzidju so Sentjurčani leta 1972
odkrili doprsne kipe vsem trem skla-
dateljem. Posneti sta bili tudi dve veli-
ki gramofonski plošči: ena z zborov-
skimi skladbami vseh treh skladate-
ljev in ena s samospevi. Scenarist in
režiser Franjo Žižek je posvetil življe-
nju in delu teh mož televizijsko nada-
ljevanko, ki je bila med gledalci po
vsej domovini izredno lepo sprejeta.
Leta 1972 jo bila izdana tudi drobna
knjižica z naslovom »Ob odkritju spo-
menikov skladateljem Ipavcem.« Ure-
dila sta jo domačina prof. Janko Liška
in dr. M^an Žagar. V njej je podrobno
opisano življenje in delo skladateljev
in tudi zgodovina Šentjurja.
OD BRIVCA DO ZDRAVNIKA
Leta 1805 se je naselil v Šentjurju
mladi ranocelnik Franc Ipavec. Zaradi
svoje skromnosti in skrbnega odnosa
do bolnikov so ga imeli Sentjurčani in
okoličani srčno radi.
Otroška leta je Franc preživel v Gra-
dacu v Beli Krajini, pri svoji sestri, saj
je zgodaj ostal brez staršev. Oče Jurij
je bil vojaški kirurg, starejši brat Mati-
ja pa okrožni kirurg v Celju. Kot štiri-
najstletnik je Franc prišel k bratu in se
zaposlil v njegovi brivnici. V tistem
času so brivci predstavljali tudi kvali-
ficirane zdravstvene delavce, saj je izu-
čena brivska obrt predstavljala tudi
prvo stopnjo pri študiju za zdravnika.
Brivci so poleg ran, zlomov in drugih
telesnih poškodb, zdravili tudi zobe
ter se v nujnih primerih lotevali tudi
pravih kirurških posegov.
Franc je v nekaj letih postal dober
brivec. Izpit iz zdravstva je napravil
leta 1797. Nezadovoljen s tem, je leta
1800 odpotoval v Gradec, kjer je pri
profesorju Saulu študiral anatomijo.
Po končanem študiju se je vrnil v Ce-
lje, si izposodil 50 goldinarjev in s tem
denarjem odprl zdravniško ordinacijo
v Šentjurju. Takratni Sentjurčani so
imeli o »padarju«, kakor so mu tedaj
pravili, najboljše mnenje. Bil je vztra-
jen in odločen, do svojih bolnikov pa
prijazen in dobrosrčen. Na graščini na
Blagovni je spoznal vzgojiteljico graj-
skih otrok Katarino Schweighofer, s
katero se je leta 1814 tudi poročil.
(dalje prihodnjič)
$t. 35 - 2. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
17. septembra 1299 se grad prvič
•rrečno omenja kot hous Morek. Ta-
* sta se Diemuta Kranichberška
.jen soprog Friderik Kunšperški
odpovedala svojemu četrtinskemu
deležu cmureškega gradu v prid Sei-
|frieda Kranichberškega. Njegovemu
nečaku Henriku je papež v Avigno-
■ nu 1340 potrdil opremo kapele vseh
I svetnikov v castro de Mureck, nje-
I gov istoimenski sin pa je o. 1400 pro-
. dal grad in stolp Trutzenau grofoma
I Hermanu in Viljemu Celjskima za
, 8500 funtov pfenigov. Vendar pa si
, je že 1401 pridobil die vest genannt
, Mueregck, den purgperg, darauf sie
I liegt, den Markt darunter, den
I thurn zu trutzenau z vsemi pritikli-
I nami in drugo Hans Stubenberški,
I svak grofov Celjskih. Stubenberški
i so nato ostali v posesti gradu z manj-
; šimi prekinitvami do 1931, ko ga je
kupil tedanji grajski oskrbnik An-
ton Mally. Zdaj je v gradu Zavod za
duševno in živčno bolne Hrastovec-
-Trate.
Z vidika kulturne zgodovine je za-
nimivo, da se je Wulfing Stubenber-
ški (po 1476) ukvarjal s cestnim ro-
pom (zaradi napada na radgonske
trgovce se je zapletel tudi v proces)
in da je bila tu od prvih desetletij 17.
stol. močna postojanka protestanti-
zma. Za stavbno zgodovino gradu pa
je važna napoved premoženja iz
1542. Wolfgang Stuberberški je ta-
krat ocenil Cmurek, ki ga je štel za
enega najslabših med svojimi grado-
vi - der geschlechtesten ains - na
1000 funtov pfenigov, torej še enkrat
toliko kot svoja gradova Obrajna in
Kleč skupaj. Tako laže razumemo,
da se je že čez dve leti, 1544, pogajal
z italijanskim zidarskim mojstrom
Silvestrom iz Walteleina pri Com-
skem jezeru, naj mu više pozida
stolp, ga znotraj oboka in opremi z
branišči. Obenem naj mu napravi
nova vrata iz klesanega kamna. Pri
obnovitvenih delih je v naslednjih
letih sodeloval tudi Hans Vndringer,
kamnosek iz Brucka ob Muri. Zdi
se, da je šlo pri tem večidel za naj-
nujnejša utrjevalna dela, da bi grad
lahko kljuboval pretečim nevarno-
stim. Sele pozneje so se lotili pose-
gov, ki naj bi nekdanjo utrdbo spre-
^ menili v sodobno residenco. 1591
poroča Hans Jakob iz Khuenburga
(pač oskrbnik Stubenberških) sal-
zburškemu nadškofu, da je Andrea
Bertoletti iz Coma v Italiji grad te-
meljito prezidal. Dal mu je italijan-
sko obliko - die italienische Form -
kar pomeni, da ga je na dvorišču
opremil z arkadami. Isti mojster je
na novo pozidal tudi grad Weinburg
na avstrijskem Štajerskem.
Grad je dvonadstropna stavba, po-
zidana na talni ploskvi v obliki ne-
pravilnega pravokotnika s štirimi
trakti, ki obdajajo arkadirano notra-
nje dvorišče. Do gradu pridemo
prek lesenega mostiča nad obramb-
nim jarkom, ki drži do vhodnega
trakta. Ta je v nadstropju opremljen
z renesančnimi strelnicami, medtem
ko so pritlične odprtine recentne.
Veliki vhodni portal je kamniten, ru-
stičen. Na prekladi ima inicialke W.
H. V. S. in letnico 1628, v vogalih ob
straneh sta odprtini za verige vzdiž-
nega mostu, v temenu pa je stuben-
berški grb s sidrom. Skozi obokano
vežo, kjer je v kotu vzidan romanski
relief »Jeze«, stopimo na prednje
dvorišče - cvinger. Fasada, ki učin-
kuje predvsem s svojo masivnostjo
(stene gradu so na tej strani izredno
debele), je večidel predelana, podob-
no kot ostale fasade. Kjer se na njih
lušči omet, skoraj povsod (razen na
desnem traktu, kjer je zidava pred-
vsem opečna) naletimo na značilno
romansko zidavo iz rezanega pešče-
njaka - tu in tam v pritličju pa tudi
na ozke romanske line. Na levi stra-
ni prednje fasade je v pritličju ohra-
njeno široko, zašiljeno gotsko okno
s polico in široko posnetim robom,
nad njim je vzidana polkrožna relief-
na plošča s pleteninasto ornamenti-
ko - timpanon romanskega portala.
Fasada desno od tod v širini dveh
okenskih osi (8,5 m) rizalitno izsto-
pa. Izredno močno zidovje v tem de-
lu objekta vzbuja sum, da gre za
ostanke enega izmed nekdanjih
grajskih stolpov. Se nekoliko desno,
in že smo pri portalu, ki drži v notra-
nji grad. Portal se odlikuje s pleme-
nitimi potezami italijanske renesan-
se. Okvir je na prednji strani rizalit-
no poudarjen, podboja sta okrašena
z rozetami, sklepnik ima obliko ščit-
ca. Podoben portal poznamo z vho-
dnega stolpa na velenjskem gradu,
ki je datiran z letnico 1558. Skozi
obokano vežo stopimo na dvorišče,
ki je na vseh štirih straneh arkadira-
no. Arkade so v pritličju in nad-
stropju široke, oprte na okrogle ka-
mnitne stebre. V drugem nadstropju
se višina in širina arkad zmanjšata
na polovico - enemu arkadnemu lo-
ku ustrezata tu dva arkadna loka;
tako je renesančni stavbenik rešil
problem zastrešitve vrhnjega arka-
dnega hodnika, ne da bi moral pre-
drugačiti strešne konstrukcije nad
trakti. V pritličju je ohranjen širok
in nizek gotski portal ter več porta-
lov z renesančnimi profili. Drugi ar-
hitekturni členi - zlasti velja to za
notranjščino stavbe - so večidel pre-
delani.
Cmurek. grad okoli leta 1830
35
ZK bi se morala z vsemi sredstvi bojevati proti ne-
smiselni politični (in vsaki drugi) dejavnosti v sebi in
zunaj sebe. Vse reorganizacije bi morale biti usmer-
jene tako, da bi poenostavljale opravila, zmanjševale
število izvajalcev, pocenile postopke.
Pomembna supozicija osmišljanja politične dejav-
nosti je vsaj v ZK idejnopolitično zaseganje celote
tega, s čimer se določena organizacija ali vodstvo pač
ukvarja. To ne pomeni, da naj ZK samo abstraktno
idejnopolitično razpravlja, pač pa to, da ustvarja po-
trebne idejnopolitične pogoje za ustrezno delovanje
vseh družtenih dejavnikov (zelo pogosto v določeni
organizaciji združenega dela ali pa v neki družbenopo-
litični skupnosti vsi družbenopolitični dejavniki na isti
način mlatijo isto konkretno slamo, vsi hkrati ali vsak
posebej; kako prav bi bilo, da bi ZK idejnopolitično
usmerjala delo drugih dejavnikov, ki pa bi tudi imeli
točno razmejene vloge oziroma naloge).
Ce se zveza komunistov ukvarja z vsemi mogočimi
zadevami, pravijo nekateri temu »konkretno delo«. V
bistvu gre za to, da ZK ne opravlja svojega dela idejno-
političnega osmišljanja, pač pa paberkuje tam, kjer ne
delujejo dejavniki, ki bi morali opravljati določene
naloge (npr: kjer ZK organizira razpravo o pravilniku o
osebnem dohodku, pomeni to, da tega ni sposoben
storiti sindikat; kjer ZK organizira mladinsko delovno
brigado, gotovo ne deluje ustrezno ZSM; kjer ZK orga-
nizira krvodajalske akcije, gotovo nimajo Rdečega
križa ipd.). Prav tu je bržčas eno izmed izhodišč za
razmišljanje o tej problematiki. Ce je SZDL kraj dogo-
varjanja o bistvenih propozicijah določene akcije, or-
ganizacija, ki skrbi za koordinacijo sodelujočih dejav-
nikov, pa je ZK področje idejnopolitičnega usmerja-
nja, osmišljanja, artikuliranja...
Drugi pomemben vidik zagotavljanja smiselne poli-
tične dejavnosti je bistveno usposabljanje komunistov
- graditev komunistov iz nekomunistov. Prakticizem
in brezidejnost pehata komuniste v nesmiselno in neu-
činkovito dejavnost.
Gre za to, da si vsaka organizacija in vsako vodstvo
ZK prizadeva z marksistično analizo in oceno zagoto-
viti idejnopolitično izhodišče za aktivnost. Morda to
izhodišče ne bo do kraja domišljeno, mogoče bo do
kraja domišljeno, mogoče bo tako ali drugače eno-
stransko, toda gotovo bo presegalo žabjo perspektivo
prakticizma. Ce se komunisti trudijo, da bi marksi-
stično družbeno teorijo ustrezno aplicirali na kon-
kretne probleme, situacije in naloge, če se znajo reše-
vati iz spon dogmatizma in neustvarjalnega rutiner-
stva, to gotovo vodi k bistvenemu izboljšanju dejavno-
sti.
Brezidejnost ne pomeni le idejne nevtralnosti, tj.
nepripravljenosti za jasno idejnopolitično opredelitev
glede tega ali onega družbenopolitičnega problema.
Pomeni tudi kapitulacijo pred problematiko - neume-
vanje, neobvladanje (strokovno praktično, teoretično).
Brezidejnost in prakticizem posameznika niti nista
tako hud problem; vedno so bili in bodo komunisti, ki
pač ne morejo prodreti kdo ve kako daleč v nazorski
svet, v teoretično kulturo marksizma. Hudo je, če so
zaradi dolgotrajnega slabega in preveč poenostavlje-
nega idejnega usposabljanja in idejnopolitične aktiv-
nosti zanemarjene cele organizacije ali vodstva. Prakti-
cizem in brezidejnost vladata vladata tedaj forumsko;
razglašata se kot krepost, kot pozitivna lastnost. Kar-
koli bi kdo poskušal ziniti nad ravnijo najbolj pustega
rutinerstva, bi bilo takoj prog^šeno za »abstraktnost«,
»filozofiranje« ipd.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 2. september iggj
CELJSKI RIBIČI O SVOJEM DELU
»NAŠIH TRIDESET LET«
Knjiga, razstava in slavnostni zbor delegatov
Izšla je knjiga Naših tride-
set let Ribiške družine Celje.
Že sam naslov pove, da gre
za posebno knjižico, ki jo je
družina izdala ob počastitvi
30-letnice ustanovitve ali kot
pravi avtor uvodne besede
Franc Vitanc: »Slavimo tri-
desetletnico dela iri obstoja
naše ribiške družine, četudi
sega organizirano delo na ri-
biškem področju v našem
mestu več let nazaj. Toda,
zdaj slavi svoj življenjski in
delovni jubilej družina, ki je
nastala v novih pogojih in tu-
di z drugačnimi nalogami«.
Knjižica ni le opis dela in
uspehov celjskih ribičev,
temveč na široko posega v
razvoj ribištva v Savinjski
dolini od pradavnin do da-
nes. Bogato arheološko gra-
divo in zgodovinski pregled
ribištva na tem območju je
zbral Kari Smauc.
Z industrijskim razvojem
je vedno bolj aktualno posta-
jalo vprašanje varstva okolja
in s tem voda in vodne faune
in flore. Tudi temu področju
namenjajo ribiči dovolj časa
v okviru svojih dejavnosti.
Ekološko problematiko na
področju reke Savinje je zgo-
dovinsko obdelal Janez
Vovk.
Ta knjiga bo primeren pri-
ročnik za ribiče - začetnike.
Tu se lahko seznanijo s posa-
meznimi območji Zg. Savinj-
ske doline, kjer je ribištvo
dovoljeno, nadalje z vrstami
rečnega življa na tem ob-
močju, s količino rib pa tudi
s kaznimi, ki doletijo ribiče
»na črno«. Skratka, celjski
ribiči so s to knjižico želeli
tudi vzgajati ribiče in jim
razširiti vedenje o tej zanimi-
vi in družbeno koristni de-
javnosti.
Svoj jubilej bodo celjski ri-
biči svečano obeležili jutri
popoldne na slavnostnem
zboru delegatov ribiške dru-
žine Celje, kjer bodo podelili
priznanja in odlikovanja za
prizadevno delo in sodelova-
nje članom in organizacijam.
VVE
V ponedeljek so ribiči odprli tudi razstavo ribiške opreme, trofej, ribolovnih izdelkov
ribičev in priznanj družine. Razstavo so popestrili tudi člani LD Drami je s trofejami
ptic, ki živijo ob vodi. Razstava je izredno domiselna, zato tudi ni čudno, da je med
Celjani naletela na veliko zanimanje.
USPELO
SREČANJE
GASILCEV V
FRANKOLOVEM
Gasilsko društvo Fran-
kolovo je organiziralo v
soboto, 14. avgusta 82 ce-
lodnevno srečanje gasil-
skih desetin, na katerem
so se pomerili v športnih
in gasilskih veščinah.
Mladinci so v dopol-
danskem času tekmovali
v malem nogometu. Sre-
čanja pa se je udeležila le
mladinska gasilska enota
Ljubečne, ki je tudi zaslu-
ženo premagala domačo
ekipo.
Večje zanimanje so po-
kazala gasilska društva za
tekmovanje v trodelnem
šolskem napadu - v mo-
kri izvedbi. Tekmovanja
se je udeležilo kar osem
gasilskih društev.
Prvo mesto je zasedlo
gasilsko društvo Škofja
vas, drugo gasilsko druš-
tvo Slovenske Konjice in
tretje gasilsko društvo
Dobrna.
Tekmovanja se je ude-
ležila tudi edina ženska
desetina iz Vojnika, ki je
zato prejela posebno priz-
nanje in pokal.
Po uspešnem tekmova-
nju, ki je bilo na odlično
pripravljenem Ramšako-
vem travniku v Frankolo-
vem, je bilo še tovariško
srečanje v graščinskem
parku.
Za pripravo in organi-
zacijo tekmovanja ter sre-
čanj, je skrbelo preko 30
članov domačega druš-
tva. Predvsem pa je veli-
ko pripomogla k realiza-
ciji tega srečanja mladin-
ska organizacija.
Takega srečanja gasil-
skih društev ter sodelova-
nja med mladino in druš-
tvi v našem kraju si še že-
limo.
RAFKO GREGORC
PRAZNIK NA KALOBJU
Ob prazniku krajevne skupnosti Kalobje se je, slabe
vremenu navkljub, zbralo veliko krajanov in gostov, ki sc
udeležili te slovesnosti. Se posebej slovesno je bilo zato,
bodo imeli odslej ljudje iz bližnjih vasi in zaselkov na 1
lobju trgovino, ki so jo že dolgo pogrešali. Namenu so f
dali tudi novo telefonsko omrežje, gasilci pa so prevzel
upravljanje gasilsko črpalko.
Svoj delež k prijetnemu razpoloženju na Kalobju sta |
dala tudi godba na pihala iz Šentjurja in moški pevski zl
Skladateljev Ipavcev.
FRANC SKOBER:
GASILCI SO TEKMOVALI
Na stadionu na Lipi v Storah je bilo občinsko prvensi
gasilskih enot za člane, članice, mladince, mladinke in s
rejše gasilce. Tekmovanja se je udeležilo 52 desetin iz
gasilskih društev celjske občine. Tekmovalni program, ki
enoten za vso Slovenijo, je bil sestavljen iz gasilsko športr
disciplin. Tekmovalci so nastopili v štirinajstih skupim
razdeljeni po starosti in vrsti vaje. Najboljši so se uvrstili
področno prvenstvo, ki bo 11. septembra za pionirje v Žal
in 12. septembra za vse ostale v Titovem Velenju. Rezulta
člani do 30 let - Teritorialne enote: 1. Teharje, 2. SkofjaV;
3. Lokrovec - Dobrova itd. Industrija: 1. Železarna Store
Metka, 3. Cinkarna. Člani nad 30 let - Teritorialne enote
Teharje, 2. Skofja vas, 3. Vojnik itd. Industrija: 1. EMO,
Železarna Store, 3. Metka.
Člani do 30 let (vaja z motorno brizgalno): 1. Strmec,
Prožinska vas, 3. Šmartno II itd. Nad 30 let: 1. Dobrna,
Lokrovec - Dobrova, 3. Cinkarna itd. članice do 25 Iet(vaj
MB): 1. Skofja vas, 2. Metka. Nad 25 let: 1. Železarna Sto
2.	Prožinska vas, 3. Vojnik.
Članice (vaja s hidrantom) do 25 let: 1. Lokrovec - 1
brova, 2. Vojnik, 3. Strmec. Nad 25 let: 1. EMO, 2. T^
Skofja vas. Mladinke (vaja z MB): 1. Železarna Store,
Lopata. Mladinke (vaja s hidrantom): 1. Šmartno.
Mladinci (vaja z MB): 1. Prožinska vas, 2. Železarna Stoi
3.	Ostrožno I itd. Starejši člani (vaja s hidrantom in razn
terosti): 1. EMO, 2. Železarna Store, 3. Strmec, 4. Skofja va
F
Apno so izvažali Zadrečani v nekaj manj-
ši meri kakor v zgornji Savinjski dolini.
Izdelovali so ga v vseh navedenih krajih
razen v Nazarjah, toda samo v Kokarjah in
Smartnem ali v polovici zadevnih naselij so
ga tudi izvažali. V slednjih dveh krajih pa je
bil izvoz apna pomemben vir dohodkov. Da
so morali posebej v Zadretju uporabljati
splave tudi kot prevozno sredstvo za razno
blago, je razvidno iz tega, ker je bilo v
obravnavanem viru za tri kraje (za Kokarje,
Pusto polje in Šmartno) zapisano, da ni tam
nobene prave ceste, temveč edinole komaj
prevozne poti, dasi je hkrati prav tako za
Dreto poudarjeno, da po daljšem deževju
zelo narašča in dere, pa tudi neredko po-
plavlja, ko zasipa polja in trga bregove, ki
jih je zato treba utrjevati.
Za gornjegrajski okraj nahajamo v Got-
hovi zbirki tudi delen povzetek o tarr.kajš-
nji lesni trgovini. Tako je glede lesa rečeno,
da so ga povečini žagali v deske, ki so jih
izvažali v splavih, skupaj z apnom (v malih
sodih, ki so jih imenovali lajte), deloma pa
so izvažali deske in hrastova debla v Trst, in
sicer z vozovi. V povprečju so tukajšnje
žage sežagale na leto po 25 splavov desk in
5 splavov letev (slednje so bile redkeje na-
ročene). Skupnega števila žag v teh splavar-
skih krajih ni mogoče natančno ugotoviti,
ker jih krajepisne označbe ne navajajo v
vseh zadevnih primerih tudi po številu.
Vendar spričo številčnih navedb žag in
spričo primerov, ko samo število žag v kra-
ju ni omenjeno, domnevamo, da je bilo te-
daj v vseh splavarskih krajih okoli 60 žag.
Takšno število žag je po povprečni produk-
ciji žage na leto (25 splavov desk in 5 spla-
vov letev) dalo okoli 1500 splavov desk in
okoli 300 splavov letev na leto.
Ta račun je treba sprejeti s pridržkom,
zakaj iz našega vira ni razvidno, ali je šlo pri
»splavu« za mero ali za resnični, vodni
splav; slednji je obsegal štiri do pet t. i.
tržnih splavov. Ta pridržek izvira tudi iz
podatka v istem viru, da je obsegal splav po
100, 150 do 200 desk (glede na njihove ra-
zlične vrste) ali 400 letev (ta podatek velja
po ohranjenem ustnem izročilu za tržni in
ne za vodni splav).
In naposled je v tem povzetku podatek,
da so v tistem času vozili na Hrvaško in v
Turčijo« tudi splave, ki so sestajali iz -celih
debel" in bili namenjeni za stavbne potrebe
(za ostrešja ipd.). Takšni splavi so obsegali
po 15 do 20 debel; na leto so jih izvozili
povprečno po 100. Glede na to, da so na
Savinji spričo danih plovnih možnosti iz
novejše dobe znani največ 16 do 18 metrov
dolgi splavi, gotovo tudi ti niso mogli biti
daljši. Ob tem je šlo za les, ki je zvečine pri
koreninah odmrl in je v spodnjem premeru
le redko presegal 15 col ali okoli 40 cm.
Sredi 19. stoletja so izdelovali savinjske
splave takole. Da so vezali nerazžagana de-
bla in pa deske in letve, je izpričano tudi že
prej. Za splave iz hlodov je zdaj sporočeno
ime -zvezani flos«, za splave iz desk in letev
ime -rezani flos«. Splave so vezali z brezo-
vim trnjem; kolikor je bilo treba splave
zbijati, so rabili v ta n"men edinole leseni
žeblji. Vsak splav je imel po dve vesli: eno
spredaj, drugo zadaj. Vesli sta bili pritrjei
v -sedlu «, to pa je bilo postavljeno na stol«
Sprednjemu splavarju so pravili -pred
njek«, zadnjemu -zadnjek«. Tu in tam s(
delali tudi manjše splave, imenovane -ki)
zle«, ki jih je lahko vozil en sam splavar,«
sicer tako, da je z eno roko veslal s spred
njim, z drugo roko z zadnjim veslom. Taks
ne splave so izdelovali iz lesnih ostankov
Mimo lesa so s splavi prevažali volno, smo
lo, lončarske izdelke, razno leseno hišni
orodje in seveda apno, ki ga je bilo po 6 dol
lajt na enem splavu. (Prej je bilo, kot pove
dano, potrjeno kot blago, ki so ga vozili ni
splavih, apno, precej redkeje pa tudi lonče
vina in čreslovina; do srede 19. stoletja se?
splavarski tovor očitno znatno razširil.)
Prvič so se ustavljali v Celju. Tja so prišli
če je bilo dovolj vode, tudi v štirih urah. C«
pa je bila voda majhna, so lahko splavi
nasedli, tako da jih je bilo treba s koli pori
vati v globljo vodo ali na obeh straneh zaje-
ziti z deskami, da se je splav vzdignil. ZaW
je moral znati, prednjek dobro veslati i""'
poznati strugo; manj pomembno je bilo
vožnjo mesto zadnjeka; to so bili marsikdal
dečki, stari 12 do 14 let. Zavoljo večje vod^
so lahko v Celju zvezali po dva splava
enega; polovica splavarjev je šla tedaj do
mov.
Drugič so se ustavljali med Zidanim mo^
stom in Radečami, včasih pa tudi že v La
škem ali pri Rimskih Toplicah. Ko so set"
ustavljali, so zvezali po tri splave v enega
Tretjič so se ustavljali v Krškem, tam s"
tudi plačevali vodno mitnino. Četrtič so ^
ustavljali pri zagrebškem mostu. Toda tal«^
so vozili samo tisti splavarji, ki so šli ^
Slavonijo; tisti pa, ki niso bili namenjei^'
tako daleč, so skušali prodati splave, kak«'
hitro je bilo mogoče. Na Rugvici, bli^Jl
30 km vzhodno od Zagreba, so spričo dan''}
plovnih možnosti zvezali tudi po 15 do
splavov v enega, ki so ga opremili s štirii^'
vesli. Tak splav, baje so ga imenovali kolj;
ba- (pač z^to, ker je imel kolibo), je bil šifO''
kakor njiva«: sredi 19. stoletja je bil
den 2000 do 3000 goldinarjev.
Zvezani in zbiti splavi v Bočni (1929)
$t. 35 - 2. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
ZAGRENJEN
POPUST
, Sem zdomka iz ZR Nemči-
I je in vaša dolgoletna naroč-
nica. Doslej sem vam še ni-
sem oglasila, toda moj letoš-
nji dopust je bil tako zagre-
njen, da vam moram pisati.
Ne gre le za osebno prizade-
tost, pač pa za odnos do sta-
rejših in onemoglih občanov
nasploh.
Moja mati, Ana Felser, je
več let bivala v domu oskr-
bovancev v Loki pri Zida-
nem mostu. Do letošnjega
dopusta je bilo vse v redu.
Mama je imela svojo sobo,
zatem pa je zbolela. Ko ji je
šlo že na bolje, so jo brez ra-
zloga prestavili v bolniško
sobo. V Loki sicer pravijo,
da je mama to sama želela, a
ona trdi, da to ni res. V bolni-
ški sobi so bile skupaj z ma-
mo osebe, ki se jim je omra-
čil um. Med poletnim dopu-
stom v domovini sem šla k
upravnici. Vprašala sem jo,
zakaj so mamo preselili?
Ona pa mi je odgovorila, da
je bila to mamina želja. Z
mano je bila upravnica zelo
redkobesedna.
V sobi, kjer je bivala moja
mama, je bila velika umaza-
nija. Vse, prostor pod poste-
ljo, odeje, močno onesnaže-
na nočna posoda na stolu, ki
jo je uporabljalo kar šest
-oskrbovank, vse je bilo uma-
zano. To lahko potrdijo tudi
priče in več članov moje dru-
žine.
Odšla sem na Center za so-
cialno delo v Celju, kjer so
bili zelo vljudni. Tako sem se
odločila, da bom mamo pre-
stavila v celjski Dom upoko-
jencev. Dobila sem vse listi-
ne, in odšla po mamo v Lo-
ko. Tam sem srečala uprav-
nico, ki je šla mimo in me ni
hotela poznati, pa čeprav se
srečujeva že več let. Ni me
hotela poznati niti, ko sem ji
povedala, da pridem do nje
po listine za mamin odhod.
Ker je upravnica ostala ne-
ma, sem odšla do glavne me-
dicinske sestre in ji sporoči-
la, da želim zdravniške izvi-
de in mamine stvari, ki so
baje izgubljene. Med drugim
tudi mamino umetno zobov-
je. Sestra me je takoj nahru-
lila. Povedala sem ji, da se
lahko tako znaša nad svojimi
oskrbovanci, ki se žal ne mo-
rejo braniti, ne pa nad mano.
Mama mi je povedala, da jo
je ena od medicinskih sester
nekoč celo boksnila, ker ni
mogla zjutraj takoj vstati.
Besna sem odšla k upravni-
ci, ki je skupaj s tremi tovari-
ši, gosti, pila kavico in rekla,
naj za trenutek počakam. Iz
principa tega nisem hotela in
sem namenoma pred tremi
tovariši povedala za vse ne-
pravilnosti, in za grdo počet-
je s starejšimi občani. Uprav-
nico sem tudi opozorila, da
bom te obupne razmere opi-
sala v časopisu. Ker je uprav-
nica rekla, da lahko, zdaj to
pismo tudi berete.
Mama je zdaj v celjskem
Domu upokojencev, kjer
sem v stikih z upravnico in
medicinsko sestro naletela
na povsem drugačen odnos,
za kar se najlepše zahvalju-
jem. V tem domu je povserh
drugačen odnos do oskrbo-
vancev, imajo pa tudi smisel
za red in čistočo. Želim in
verjamem, da bodo takšne
razmere tudi vnaprej.
O razmerah v Domu v Lo-
ki vam ne pišem le zaradi
sebe in mame, ki ji gre spet
dobro. Danes je veliko skrbi
celo za živali, ki jih je prepo-
vedano mučiti. Zakaj pa do-
volimo »mučenje« starejših
občanov, ljudi, ki so svoje
življenjske sokove prelili v
boljši današnji dan. Kje je
pravica? Kje so inšpekcijske
službe, recimo sanitarna?
Za resničnost podatkov, ki
sem jih zapisala, jamčim s
pričami. Želim, da bi pismo
vsaj malo prispevalo k bolj-
šim razmeram v domovih za
ostarele.
VERONIKA KOROŠEC,
ZRN
UREDNIŠTVO:
Pismo naše bralke iz ZRN
objavljamo z namenom, da
bi resnično prispevalo k
boljšim razmeram za življe-
nje v nekaterih domovih, še
posebej v tistem, v Loki pri
Zidanem mostu. Prav goto-
vo pismo ne bo ostalo brez
odmeva. Bržkone pa bomo o
razmerah v domu kmalu
kaj več napisali tudi novi-
narji Novega tednika. Goto-
vo ni prav, da nam zmanjka
posluha, skrbi, humanosti,
pri ravnanju z ostarelimi.
Pa si vendar za to tudi v
širokih družbenih akcijah
močno prizadevamo. Spo-
mnimo se le, na vsakoletne
tedne starejših občanov, na
bogato tovrstno dejavnost
v krajevnih skupnostih in
na akcijo Človek naj ne bo
nikoli sam. Pa menda ta pri-
zadevanja le niso zgolj ve-
ter v prazno.
V Z!BIKI SO
PRAZNOVALI
Tako kot vsako leto je tudi
letos gasilsko društvo in pro-
svetno društvo Zibika praz-
novalo Jernejevo nedeljo.
Priredili so revijo ansamblov
in bogat srečolov. Po konča-
ni prireditvi je bila veselica.
Igral je Kozjanski kvintet.
Revije narodno zabavnih an-
samblov se je udeležilo več
ansamblov, kitaristov in har-
monikašev iz šmarske obči-
ne. Za humor in dobro voljo
je poskrbel Celjski Poldek.
MARIJA HOSTNIK
POSTAJALIŠČE
NA OTOKU
Avtobusi, ki prihajajo in
odhajajo v in iz Celja, še po-
sebej avtobusi Izletnika, naj
vendar imajo svoj postanek
tudi na Otoku, pri Glaziji. Tu
postajajo doslej le lokalni av-
tobusi. Otok je izredno moč-
no naseljen in njegovi stano-
valci imajo daleč do avtobu-
sne postaje. Potniki imajo
navadno s seboj prtljago, tu-
di otroke, včasih so invalidi
in bolniki. V Celje pride vsak
dan veliko ljudi na obisk k
svojcem v bolnišnici. Pot mi-
mo Glazije bi bila bližja. Že
večkrat smo v našem listu na
to opozarjali, a doslej zaman.
Za splošno zadovoljstvo ob-
čanov bi bilo potrebno, da bi
ta problem takoj uredili in
da bi poslej vsi avtobusi, zla-
sti pa Izletnikovi, postajali
na Glaziji.
Pismo izkoriščam tudi za
to, da Izletniku prenesem
prošnjo obiskovalcev Zdra-
vilišča Laško, ki želijo, da bi
avtobusi na progi Celje-La-
ško vozili tudi ob nedeljah in
ne samo ob delavnikih, vsa-
ko uro, kajti prav ob nede-
ljah je obiskovalcev zdravili-
šča največ.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
UREDNIŠTVO:
Naš bralec, dr. Mejak,
opozarja na problem posta-
jališča na Otoku, ki se vleče
že leta, kot jara kača. Toda,
ob tem ko pritrjujemo, da je
I^stajališče nedvomno ve-
lika želja številnih prebi-
valcev, ne smemo pozabiti
na nekatere druge vidike?
Predvsem še na prometno
varnost, saj pravega, ureje-
nega postajališča na Otoku
ni. Prav tako ne smemo po-
zabiti na željo, da bi čimveč
»težkega« prometa speljali
mimo središča mesta, saj
prav zaradi tega gradimo
magistralo vzhod-zahod.
Zato, bržkone, želja števil-
nih krajanov na Otoku ne
bo uresničljiva. Drugače pa
je z nedeljskimi avtobusi v
Laško. Želja je gotovo
umestna in Izletnik Celje
prosimo, da na zastavljeno
vprašanje čimprej odgo-
vori.
»PRITOŽNE
KNJIGE V
AVTOBUSE«
v zvezi s člankom, objav-
ljenem v Novem tedniku,
dne 29/7-1982, posredujemo
odgovor avtorju, tov. Jezer-
niku in se hkrati opravičuje-
mo za neprijeten dogodek, ki
se je pripetil potnicama na
novi avtobusni postaji v Ce-
lju, namenjenima v Dobrno.
Kot prevozno podjetje
opravljamo prevoze potni-
kov v skladu z zakonom o
prevoznih pogodbah v cest-
nem prometu (Ur. 1. SFRJ
2/74), na podlagi katerega se
obvezujemo, da prepeljemo
potnika s sklenjeno prevoz-
no pogodbo do določenega
kraja za ustrezno prevoz-
nino.
Prav tako smo kot prevoz-
no podjetje dolžni prepeljati
potnika po objavljenem voz-
nem redu, kot mu tudi zago-
toviti označeno mesto v av-
tobusu, če je to s pogodbo
posebej določeno in mu po-
sredovati željeno informaci-
jo v zvezi s prevozom.
Po izjavi voznika, ki je tega
dne vozil v popoldanskem
času na relaciji Celje-Dobr-
na, naj navedemo, da je bilo
takrat na postaji mnogo pot-
nikov, v svojem zagovoru pa
se je spominjal dveh potnic,
ki sta ga vprašali v srbohr-
vatskem jeziku, kam naj
spravita prtljago. Voznik za-
trjuje, da jima je odgovoril v
njunem jeziku, da naj poča-
kata na prihod sprevodnika,
ki se je javil v potniško bla-
gajno, vendar sta potnici po-
novili vprašanje. Tudi je pri-
pomnil, da jima je najmanj
petkrat odgovoril v njunem
jeziku, vendar potnici očitno
nista razumeli odgovora. Še-
le po nekajkratnih odgovo-
rih v srbohrvatskem jeziku
ju je vprašal ali morda razu-
meta jugoslovansko, alban-
sko ali arabsko, nakar potni-
ci nista odgovorili.
Vsekakor vprašanja vozni-
ka niso bila umestna, kar tu-
di ne sodi v delo delavca v
javnem potniškem prometu,
žal pa smo ljudje različni, ra-
zličnih navad in značajev.
Glede uvedbe pritožnih
knjig v avtobuse, po-
zdravljamo tako idejo, ven-
dar naj pripomnimo, da je to
skoraj nemogoče, saj Izlet-
nik danes razpolaga z več
kot 300 vozili, linije pa so
pretežno polno zasedene.
Dogovorili pa se bomo o
uvedbi teh knjig na avtobu-
sni postaji v Celju, kakor tu-
di v vseh naših poslovnih
enotah. Knjige bodo na raz-
polago potnikom na za to do-
ločenem mestu.
IZLETNIK CELJE
TOZD POTNIŠKI
PROMET
UREDNIŠTVO:
Hvala za hiter odgovor.
Veseli nas, da ste sprejeli
pobudo o uvedbi pritožnih
knjig. Sodimo, da bo tako
javnih negodovanj manj, v
delovni organizaciji pa bo-
ste na ta način imeli naj-
boljši pregled o počutju in
pritožbah potnikov.
MUZEJ REVOLUCIJE
V	Muzeju revolucije si obiskovalci lahko ogledajo
stalno razstavno zbirko vsak dan razen ob ponedeljkih
od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldan od 14. do
17. ure.
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije
pa so občasno odprte razstave, ki jih pripravljajo ra-
zlični ustvarjalci. V tem tednu si obiskovalci lahko
ogledajo ribiško razstavo, ki jo je organizirala Ribiška
družina iz Celja. Razstava bo odprta samo še danes in
jutri od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
V	Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled
oba turistična objekta, jama Pekel, edina jama na šta-
jerskem območju z bogatim kapniškim okrasjem in
Rimska nekropola s pomembnimi spomeniki iz rim-
ske dobe. Ogled je možen vsak dan od 8. do 18. ure. Pri
obeh turističnih objektih je organizirana vodniška
služba.
KINO VOJNIK
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo,
5. septerhbra v dopoldanskem času matinejsko pred-
stavo Herbie gre v Monte Carlo, popoldan ob 17. in
19.30 uri pa bodo predvajali ameriški pustolovski film
Ona dela to bolje.
KINO ŠMARJE
V	kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes za
četrtkov filmski abonma in izven domačo komedijo
Cervantes iz Malega mesta. Jutri, v petek bosta na
sporedu dve predstavi, prva ob 16. uri za šolski
abonma Tigrove oči, ameriški pustolovski film, druga
predstava pa bo ob 20. uri, ko bodo predvajali hong-
konški akcijski film Kantonški kung-fu. V soboto, 4.
septembra ob 20. in v nedeljo, 5. septembra ob 18. uri
bo na sporedu danska erotična komedija Mornarji v
postelji, naslednjo sredo ob 20. uri pa francosko kome-
dijo Nisem jaz - on je.
LIKOVNI SALON
Od 1. do 19. septembra je v prostorih Likovnega
salona v Celju na ogled razstava kiparskih in slikarskih
del Luja Vodopivca in Žarka Vrezca. Predstavljata se z
malimi plastikami v bronu in oljnimi slikami na
platnu.
Likovni salon je odprt ob delavnikih od 9. do 13. ure
ter od 16. do 19., ob sobotah pa samo dopoldne.
ZLATA HARMONIKA NA UUBEČNI
V	soboto, 4. septembra bo ob 16. uri srečanje harmo-
nikarjev z diatoničnimi harmonikami, na katerega se
je prijavilo 37 udeležencev.
CEUSKE POLETNE PRIREDITVE
ProgTcmi celjskih poletnih prireditev se bo z dvema
predstavama, ki bosta v petek in v soboto, iztekel.
Jutri bo ob 19.30 uri v Opatijski cerkvi v Celju orgel-
ski koncert, na katerem bo Milko Bizjak izvajal
skladbe baročnih skladateljev.
V	soboto, 4. septembra pa bo ob 10. uri na odprtem
odru na Tomšičevem trgu promenadni koncert godbe
na pihala France Prešeren iz Celja.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
V	dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo
danes ob 20. uri večer opernih in operetnih arij v
izvedbi priznanih solistov ljubljanske opere. V pro-
gramu bodo sodelovali: Alenka Dernač Bunta, Milena
Morača, Raj ko in Stanko Koritnik, Marcel Ostaševski
in Ladko Korošec.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
Delavska univerza Rogaška Slatina je v sodelovanju
z občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in turističnim
društvom iz Rogaške Slatine pripravila razstavo olj
Zdravnka Dolinška iz Celja. R^stava je odprta v raz-
stavnem salonu v Rogaški Slatini, ogledali pa si jo
boste lahko do sredine septembra.
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
V	restavraciji hotela na Dobrni pripravljajo jutri zve-
čer ob 20. uri družabno prireditev, ki so jo poimenovali
Smeh za zdravje. Med nastopajočimi naj omenim Mita
Trefalta in ansambel Venus.
MPZ
SKLADATELJEV
IPAVCEV
Pevski zbor Skladateljev
Ipavcev Šentjur ima dolgo-
letno tradicijo. Pevska kul-
tura se prenaša iz roda v rod
še iz časov, ko so živeli in
ustvarjali Ipavci.
Danes šteje zbor, ki bo za-
čel z rednimi vajami že jutri,
okrog 40 članov. Zbor že 12
let (z dvoletno prekinitvijo)
vodi Edi Goršič. Vaje pote-
kajo dvakrat ali trikrat te-
densko kar v prostorih gasil-
skega doma v Šentjurju. Z
mnogimi laskavimi priznanji
doma in na tujem se lahko
pohvalijo prizadevni člani
zbora, ki si želijo, da bi v le-
tošnji sezoni z njimi pelo več
novih pevcev.
MATEJA PODJED
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST POi
Število prebivalcev se ie zmanjšalo za trikn
Tako, kot močno upada število prebivalcev v krajevni skupnosti Polje ob Sotli, tako
seveda upada tudi število otrok. In zgodilo se je, da je bilo premalo otrok vpisanih tudi v
šolo. Tistih nekaj otrok so prerazporedili po okoliških podružničnih šolah, šolska vrata
pa po sto dvjsetih letih, ko je bila šola prosvetno in kulturno središče v tistih krajih,
zaprli.
PRIKRITA LEPOTA:
POLJE OB SOTLI
Od glavne ceste v smeri iz
Mestinja proti Brežicam se
odpira pogled na povsem
običajno sliko slovenske va-
sice: v zelenju nekaj hiš, nad
njimi se šopiri cerkveni
stolp. Toda, če pride popot-
nik bliže, kaj hitro spozna,
da je odkril prikrito lepoto še
dokaj neokrnjene divjine.
Polje ob Sotli, ali bolje reče-
no, krajevna skupnost z vse-
mi svojimi zaselki, skriva v
tej divjini še prenekateri ele-
ment starožitnosti, ki pa je
na žalost obenem tudi znak,
da so še do včeraj množično
odhajah ljudje v doUno in šli
za boljšim kosom kruha. Da-
nes seveda nekateri razmiš-
ljajo drugače in tudi v zemlji
vidijo spodoben kos kruha.
Čudovita okolica nudi idilič-
ne kotičke za izlete, pa tudi
vikendaši so se že zanimali
za ta kraj, pa je nekako vse
ostalo po starem. Ko danes
gledamo to podobo, je kar
prav, da je tako. Pokrajina je
ostala neokrnjena, napredek
pa bo prišel po drugi poti. V
kraju so še do nedavnega bili
zanimivi primeri stare kmeč-
ke arhitekture (nekaj je še
ohranjenega), cerkev sv. Mi-
klavža datira v leto 1545 s
poznejšima dvema dozidava-
ma kapel, poznobaročna
prižnica pa je delo znanega
mojstra Antona Mersija iz
Rogatca.
Polje ob Sotli sodi po po-
vršini med večje krajevne
skupnosti v Smarski občini.
Kot da je konec sveta, se zdi tam na Vrhu, na najbolj oddaljenem
koncu Lastniča, ki kot hribovit lok obdaja severozahodni del krajevne
skupnosti Polje ob Sotli. S strmega brega se namreč kot na dlani odpira
pogled na ravno sotelsko polje in na prve obronke razgibanih zagorskih
gričev, levo in desno pa pogled zapirajo griči Kopije loke, kot jim rečejo
domačini.
In ravno tam gori na Vrhu živi v svoji skromni, pred leti požgani
domačiji Omerzelova ali po domače Frecetova Francka čisto sama. Šti-
riinosemdeset križev ima na svojih šibkih in drobnih ramah, pa še ve-
dno obdeluje trdo in kamnito zemljo. Veliko resda več ne zmore, a tu so
še dobri sosedi, ki ji priskočijo na pomoč, ko je sila velika. Poleti, ko je
dela največ, pa ji na njivi pomaga tudi hčerka, ki sicer živi v Ljubljani.
Frecetova mama še zdaleč ni edina v tistem koncu, ki kljub visoki staro-
sti sama vozi vprego kmetije. Tudi Mrazečova Cilka sama obdeluje svojo
štirinajst hektarov veliko kmetijo, pa Polakova Matilda, Kocejeva Ma-
tilda, Jagričeva Kristina in Zimškov Martin tudi. Veliko, zelo veliko je v
krajevni skupnosti Polje ob Sotli kmetij, na katerih živijo ost^eli
kmetje čisto sami. Mnogo pa je tudi domačij, ki stoje z zaklenjenimi
vrati. Starejši so pomrli, mladi pa so se odselili s skope zemlje. Doma-
čini v Polju vedo povedati, da se dve do tri domačije na leto tako zapro.
V nižinskih vaseh, kot so Prelasko, Sedlarjevo, Polje in v spodnjem delu
Brezovca in Lastniča, je nekoliko bolje. Domačije so bolj obljudene in v
hišah so tudi otroci. Na gričevnatem loku Lastniča pa je najhuje. Tam so
prav redke kmetije, ki jih obdelujejo mladi ljudje.
Sicer pa naslednji podatek tudi marsikaj pove o krajevni skupnosti
Polje ob Sotli: pred vojno je v vaseh, ki jo sestavljajo, živelo 1447 ljudi.
Danes jih je le še 508. Zaradi hitrega upadanja števila otrok je bila lani v
Polju ob Sotli zaprta tudi podružnična osnovna šola, ki je bila celih 120
let prosvetno in kulturno središče tega kraja.
Sestavlja jo pet vasi: Polje
ob Sotli, Prelasko, Sedlarje-
vo, Lastnič in Brezovec. Kra-
jevna skupnost meji še na
krajevne skupnosti Buče,
Kozje, Podsreda in Bistrica
ob Sotli, na vzhodnem delu
pa jo reka Sotla deli od so-
sednje republike Hrvaške.
Krajevna skupnost Polje
ob Sotli je izrazito kmetijska.
Od 508 prebivalcev jih je le
80 takih, ki se vozijo na delo
v bližnje, pa tudi bolj odda-
ljene kraje, vendar pa tudi ti
doma obdelujejo zemljo. Na
območju krajevne skupnosti
ni nobenega industrijskega
objekta, le trgovska organi-
zacija Jelša in Kmetijski
kombinat iz Šmarja pri Jel-
šah imata v Polju svoji trgo-
vini. Kmetje so večinoma ži-
vinorejci, saj je zemlja slaba
in uporabna bolj za pašnike.
V nižinskem delu, na sotel-
skem polju, pa pridelujejo
kmetje pšenico in koruzo, pa
tudi delo jim je za razliko od
kmetov na Lastniškem gri-
čevju olajšano, saj polja in
travnike lahko obdelujejo s
stroji. Zaradi izrazito živino-
rejske usmerjenosti kmetij
je seveda razumljivo, da pro-
dajo kmetje v tej krajevni
skupnosti tudi veliko mleka.
Kar tri na novo urejene zbi-
ralnice mleka imajo, tako da
dragoceno živilo lažje odva-
žajo.
KOLOVOZE UREJAJO
V PREVOZNE CESTE
Krajevni skupnosti Polje
ob Sotli se na leto nateče v
mošnjiček bore malo denar-
ja, le sto petdeset do dvesto
tisoč dinarjev. Zato se ljudje
zavedajo, da kaj dosti z njim
ne morejo narediti. Pretežno
pa denar nalagajo v posodo-
bitev vaških cest, ki jih je v
celotni krajevni skupnosti
kar za 32 kilometrov. Veči-
nioma so bile te ceste pred
leti le kolovozi, danes pa so
vsaj tiste, glavne, ki peljejo
do vasi, urejene in prevozne.
Asfaltirani pa sta zaenkrat le
dve: tista, ki pelje od magi-
stralne ceste do Polja ob Sot-
li in ona skozi Sedlarjevo. V
krajevni skupnosti načrtuje-
jo, da bi do konca srednje-
ročnega obdobja skušali po-
ložiti asfaltno prevleko vsaj
še na kilometer ene od va-
ških cest.
BREZ LASTNIH
ŽULJEV NE GRE
Tako kot v mnogih drugih,
posebej kmetijskih krajev-
nih skupnostih, kjer si ljudje
ne morejo obetati denarne
pomoči, na primer, od delov-
nih organizacij, tudi v Polju
ob Sotli vse akcije pri ureja-
nju cest in drugih objektov
izpeljejo ob denarni in delov-
ni podpori krajanov. Kajti
zavedajo se, da brez lastnega
prispevka ne bi mogli pre-
makniti standarda na bolje,
saj je denarja, s katerim raz-
polaga krajevna skupnost,
vedno premalo. In tako so
ljudje pomagali pri urejanju
cest, pri gradnji mrliške ve-
že, pri urejanju pokopališča
in še kje. Tudi mladinci so le
z lastnim delom in iznajdlji-
vostjo zgradili malo nogo-
metno igrišče v Polju.
ELEKTRIKO DO VSAKE
HIŠE
V krajevni skupnosti Polje
ob Sotli je še vedno sedem
kmetij, kjer jim ne sveti elek-
trična žarnica. To so v glav-
nem tiste kmetije, na katerih
živijo stari in sami kmetje in
ki nimajo ne možnosti in ne
moči več, da bi se gnali za
elektriko. Zato so se v kra-
jevni skupnosti odločili, da
jim bodo s skupnimi močmi
pomagali in v najkrajšem ča-
su napeljali elektriko še v se-
dem zadnjih hiš.
Z vodovodom pa je bolje,
povedo v Polju. Njegova
mreža je razpredena po vsej
krajevni skupnosti. Težava
je le v tem, da je toliko raz-
predena, da jemlje vodnemu
curku moč v hribovitem
koncu, na Lastniču.
ŠE 25 TELEFONSKIH
PRIKLJUČKOV
Med pomembne načrte
prebivalcev krajevne skup-
nosti Polje ob Sotli sodi tudi
povečanje števila telefon-
skih priključkov. Sedaj je v
krajevni skupnosti le devet
telefonskih naročnikov, že v
letošnjem letu pa naj bi jih
bilo še petindvajset več.
Zainteresirani so namreč že
prispevali po štirideset tisoč
dinarjev kot prispevek za te-
lefonski priključek, sedaj pa
je poteza na območni skup-
nosti za PTT oziroma njeni
enoti, da razprede telefonsko
omrežje do naročnikov. Ko
bodo telefoni že zvonili, pa
bodo naročniki doplačali še
po deset tisoč dinarjev. Tudi
njihov velik denarni prispe-
vek za telefonski priključek
priča o tem, kako velika je
želja prebivalcev v tej kra-
jevni skupnosti, da bi se te-
sneje povezali s svetom. Te-
lefon v hiši pa je po svoje
tudi zagotovilo, da bo more-
bitna pomoč v sili, pa najsi
gre za bolezen ali kaj druge-
ga, hitreje prišla.
RAZLIČNO DELO
DELEGATOV
Kljub temu, da je v krajev-
ni skupnosti Polje ob Sotli
dokaj dobro organizirana so-
cialistična zveza, ki razpreda
svoje delo preko vaških od-
borov, da je vseskozi po voj-
ni ustanovljena partijska or-
ganizacija, da je aktiven svet
krajevne skupnosti in da se
vsaj dvakrat letno sestaja tu-
di skupščina krajevne skup-
nosti, pa vsi ti organi in orga-
nizacije svojega dela ne loču-
jejo med seboj. Vse akcije, ki
jih načrtujejo in vodijo v kra-
jevni skupnosti, namreč us-
klajujejo skupaj vodstva
vseh organizacij in oi
Resda se na primero
tvah resneje loteva d
cialistična zveza, ob
nalnih akcijah svet ki
skupnosti, toda odse
čutijo tudi drugi. ^
pravijo v Polju, so le
gati. Pa ne z onimi,'
delegaciji za zbor kri
skupnosti občinske si
ne, saj so le-ti zelo prč
in se redno udeležuj«
Tako lahko izčrpno ot
jo politično in samoul
vodstvo krajevne sku
o sklepih, ki jih je s
skupščina. Težave so
MIRKO TURK, j
nik sveta KS: »Najv
bleme v krajevni si
imamo na hriboviti
niču in na zgornji
Brestovca. Tam ži
kmetijah večinoma
osameli ljudje, mnoa
čij pa je tudi zaprtih.]
re hiše so še brez eM
mnogim nagaja vt
ker je vodni curek pi
ceste so zelo slabe. V
ni skupnosti pa smo
sklep, da bomo do
srednjeročnega obe
skupnimi močmi B
elektriko v vsako M
RAZPOTJA KMETA TURKA
Turkovi kmetiji v Brestov-
cu se pozna, da jo obdelujejo
pridne in mlade roke. Tri-
najst hektarov je velika, od
tega je na dveh in pol hekta-
rih gozd, ostalo pa je obdelo-
valna zemlja. A zadreg, kljub
tolikšni zemlji, pri Turkovih
ni, saj so doma ob gospodarju
Jožetu in njegovi pridni ženi
Mariji še trije otroci.
Turkovi so živinorejci, tako
kot večina kmetov v krajevni
skupnosti Polje ob Sotli. V
hlevu imajo 19 glav živine,
včasih pa jih privežejo tudi
25. Ker je veliko krav, oddajo
Turkovi dnevno okoli 45 li-
trov mleka.
V hlevu imajo Turki tudi
šest bikcev. In prav ta mlada
živinčeta delajo gospodarju
Jožetu precejšnje težave, saj
ga vodijo v miselna razpotja,
ki otežujejo odločitev. Za kaj
gre'?
»Živimo na mejnem ob-
močju, saj nas le Sotla loči od
Hrvaške. Zato živinorejci še
toliko bolj občutimo razliko v
ceni mesa, ki že nekaj let ve-
ljajo za obe republiki. Po pra-
vici povem, da se'za bikce ne
morem odločiti, kam naj jih
prodam: domačemu kombi-
natu, ali na Hrvaško. Res na-
mreč je, da imam kot koope-
rant kombinata določene
olajšave, da sem pri njem do-
bil kredite, da mi štipendira
sina. A res je tudi, da na Hr-
vaškem dobim za enega bik-
ca 18 tisoč dinarjev več, za
vseh šest skoraj sto tisoč di-
narjev več, kot pri domačem
kombinatu. Kako se torej od-
ločiti?«
GASILCI Bi
Predsednik gasj
društva v Polju ob'
Jože Filipančič, z^
telesom, kot pra*
takih primerih. ^
obstoja od leta
ima danes 30 aktiv«
nov. Med ustai"
društva so bili Fi^
zbec, Franc Macur'
gust Dobrave, ki &
ko štejejo za ustan®
društva. Imajo tu«
nirsko in mladinsl''
tino. 3. julija let^
bili 400 litrsko tm
in razvili so prapff'
pa velik problen",
štorom, saj je sed^
strežen pa še sti^
šča. Imajo star, ^

'3 po napredku budi v krajanih optimizem
LBIN KIDRIČ, predsed-
krajevne konference
)L: »Pri nas se o akcijah
ovarjamo skupaj, tudi iz-
ujemo jih skupaj. Ko ima
krajevne skupnosti sejo,
raven zberemo tudi vsi
ilni iz družbenopolitič-
organizacij in delegacij,
eda pa so tudi naloge, ki
mora socialistična zveza
10 vzeti v roke. Takšna
Iga je na primer zdajšnja,
se pripravljamo na voli-
V SZDL in v krajevni
pnosti. Resno smo popri-
za delo in na zboru kraja-
tže oblikovali prve pred-
tza nova vodstva.«
JOŽE VALENČAK, sekre-
tar OO ZK: » V naši organiza-
ciji je deset komunistov,
vendar je med njimi en sam
kmet. Po strukturi je član-
stvo zelo raznoliko, zato je
težko najti ustrezen program
dela. Trudimo se, da bi v na-
še vrste pripeljali tudi mla-
de, vendar menim, da bi za
to morali več storiti v delov-
nih organizacijah, kjer so le-
ti zaposleni. Sicer pa se ko-
munisti odzivamo na vse po-
membne akcije, nemudoma
smo se sestali tudi ob ujmi s
točo, ki je klestila po naših
krajih. Vsi komunisti pa srno
vključeni v delo krajevne
skupnosti.«
O prihodu legendarne XIV.
divizije, 6. februarja 1944 le-
ta preko Sotle v Sedlarje-
vem je pripovedoval kmet
JOŽE POLAK: »Mene sicer
takrat ni bilo tu, bil sem še
otrok in smo bili izseljeni v
Nemčijo. Stari ljudje so veči-
noma pomrli, vem pa iz pri-
povedovanj, da je divizijo
vodil Franc Rupnik, partiza-
ni pa so se gibali v treh kolo-
nah. V vasi je bilo tedaj celo
nekaj Nemcev, pa so se potu-
hnili, saj se niso upali spusti-
ti v boj s takšno formacijo.
Ljudje v Sedlarjevem tedaj
niso vedeli, kako se ta enota
imenuje.«
VELIKO IN
TOPLO OGNJIŠČE
GOLEČEVIH
Tako bi v najkrajši obliki
lahko opisali Golečevo do-
mačijo ob Buči, potoku, ki se
vije v idiličnem zelenju proti
Sotli. Golečeva domačija je
nekoliko izven strogega sre-
dišča vasi. Koliko je stara,
pravzaprav nihče ne ve na-
tančno, obnovljena je bila
1850. leta, mlin pa so postavi-
li 1840 leta. Oče Jože in mati
Terezija sta imela enajst
otrok in sicer Januša, Terezi-
jo, Marico, Jožo, Ilko, Anč-
ko, Franja, Pepco, Kristino,
Mirka in Maksimiljana. Med
številno družino, ki gospoda-
ri na posestvu, je vodilna Mi-
ra. Od enajstih otrok so živi
ostali samo še trije, pa ven-
dar - otroci, vnuki, mnogo
jih je in Golečeva hiša je zna-
na ravno po tem, da družina
drži skupaj kot malokje.
Mladi radi prihajajo na dom
svojih staršev, vsi poprimejo
za delo, posebno tedaj, ko je
to zaradi sezonskega dela res
treba.
Golečeva domačija je ne-
kaj prav posebnega. To je v
bistvu kmetija, kjer imajo 10
hektarjev obdelovalne povr-
šine in 5 hektarjev gozda. V
hlevu je deset glav živine,
krav molznic, na njivah je to-
liko, da pridelajo zase, za
svoje potrebe. Mlin je ob po-
toku Buči nem, tudi njemu
so številni električni mlinčki
zapečatili usodo. Pri hiši sta
še dva ribnika. Hiša je bila
pred nedavnim obnovljena.
Na zunaj kaže dva čudovita
portala. Ni spremenila svoje
arhitekturne podobe. O tem
zgovorno priča fotografija.
Notranjost pa je prenovljena
funkcionalno, s prefinjenim
okusom. Takorekoč, evrop-
ski svet v malem. Po tleh
preproge, pohištvo je drago-
ceno, na stenah olja učenca
pred kratkim preminulega
slikarja 103-letnega Račke-
ga. Knjige, Naša beseda. Ra-
zmišljanje o zemlji, lepoti na-
rave, miru, ki ga ta kotiček
ob vodi premore v pravljični
obliki. Ljubezen do zemlje.
Mira pravi, da jo nekaj vleče
na zemljo, k živini, da kme-
tuje s posebno ljubeznijo, s
srcem. Potem pridejo spomi-
ni na Januša, Januša Goleča,
znanega slovenskega pripo-
vednika in župnika. Rodil se
je leta 1888 in umrl 1967. leta.
Več let je bil tudi urednik.
Lepo je znal pripovedovati.
Takšnega ga imajo vsi v spo-
minu.
S posebnimi občutki od-
haja človek s takšne domači-
je. Kakor bi stal na mogoč-
nem mejniku nekje v sloven-
ski klasični literaturi, kjer
stoje mnogi stebri. Lepa je
hiša, kjer se meša svet umet-
nosti, ljubezni do zemlje in
kmetovanja. Kjer ostaja ple-
menit odnos do narave in
človeka. Beseda je nanesla
na obnovo hleva, na kruh in
njegovo spoštovanje, na tri
brate, ki so postavljal mlin
na kljubovanje okoliških
mlinarjev, ki so si vendarle v
Gradcu izborili dovoljenje in
potem mleli kar na štiri kole-
sa. In kot v vseh mlinih, je
tudi v tepi strašilo...
Dokler ne prideš čisto bli-
zu hiše, dokler ne pokukaš
vanjo in vidiš v kuhinji star
obokan strop z opeko, do-
kler ne doživiš bližine člove-
ka na tem koščku zemlje in
duh prijazne sobe s ponuje-
no gostoljubnostjo, vse dot-
lej ne veš, da kaj takega
sploh obstoja.	^g
Ui so vključeni v delega-
( za skupščine samou-
kih interesnih skupno-
saj se ne sestajajo, pa tudi
W udeležba na zaseda-
li skupščin je bolj kilava.
'Polju so se že sprijaznili
(tn dejstvom in komenti-
!le v tem smislu, da dele-
' za sise tako in tako nik-
^ delajo ravno vzorno.
^AŠANJA GLODAJO
fljub temu, da so koraki
''n sramežljivi, je krajev-
jKUpnost Polje ob Sotli v
®iih letih vendarle kreni-
la po poti hitrejšega razvoja.
To tudi ljudje odločno priz-
navajo, čeprav se po drugi
strani zavedajo, da bi lahko
še marsikaj naredili, če bi bi-
li bolj složni in odločni pri
akcijah.
Sleherno veselje nad drob-
nimi, a za te kraje vendarle
vidnimi uspehi pa greni
spoznanje, da vsako leto živi
v krajevni skupnosti manj
ljudi. Da je starih in samih,
kot je Frecetova Frančiška iz
Vrha, vedno več in da se iz
leta v leto veča tudi število
domačij, ki stoje prazne in
tihe. Mladi pa odhajajo...
Kako preprečiti počasno
hiranje te krajevne skupno-
sti? Je zdravilo v komunal-
nih injekcijah? Morda s sme-
lejšimi vlaganji v kmetij-
stvo? Ali pa je rešitev iskati v
industiralizaciji bližnjih kra-
jev, predvsem Bistrice ob
Sotli, kjer bi mladi lahko
našli zaposlitev, dom pa
ohranili v Polju?
Odgovor bi bilo treba čim-
prej poiskati. Tudi zato, da bi
bilo čim manj tako samih
starih ljudi, kot je Frecetova
mama.
DAMJANA STAMEJČIC
JAMA
V ČAJNEM
v Polju ob Sotli je krožila
med ljudmi pripoved, da je v
Čajnem selu podzemna jama
in v cerkveni kroniki je tudi
del zapisa o tej jami, ki naj bi
jo šli raziskovat. Našli so od-
prtino, iz katere veje hladen
zrak, po čemer so sklepali,
da je jama veUka in globoka.
Morda bi ta navedba služila
kot izziv za današnje jamar-
je, saj obstojajo podatki o
točni lokaciji vhoda v do-
mnevno jamo.
^STERNO
ki je praktično ne-
^faben, radi pa bi imeli
Jterno. To že zaradi te-
ker so vsi kraji v hri-
^vitem predelu krajev-
^ skupnosti slabo osl^b-
z vodnimi zajetji in
gasilci le s črpalko ne
jOrejo veliko pomagati,
j" Pa bi imeli avtocister-
^ bi lahko v sušnih
tudi ogrožene kraje
^bovali z vodo, škrat-
ih lahko bi reševali več
^plemov. Tudi dom bi
imeli, toda časi so
da bo to vse težje.
J^da bi sledili vzoru ga-
iz Pristave, ki so si
^ skrega šolskega po-
P]a vzorno obnovili in
uredili prostore za svoje
potrebe. V krajevni skup-
nosti bi bilo treba strniti
vse sile, pa bi šlo.
DM
DELO JE
ODNESLA VODA
Leta 1979 so krajani Bre-
stovca temeljito poprijeli
za delo pri urejanju ceste
Polje-Brestovec. Zbrali so
tudi 90 tisoč dinarjev, 490
tisoč pa sta prispevali kra-
jevna in cestno komunalna
skupnost. Cesta je bila pri-
pravljena za asfaltiranje,
utrjena, napeljane pa so bi-
le tudi cevi, ki so s soglas-
jem kmeta Juričana omo-
gočale, da se je voda s ceste
odtekala na njegov travnik.
A to zemljo je čez dve leti
prevzel mlajši gospodar in
cevi zamašil. Tako je voda
odnesla denar in delo ljudi.
Na občini pa pravijo, da ni
moč nič ukreniti.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 2. september iggj
IMENSKO
POLJE KMALU
IZSUŠENO
v okviru programa, ki
so si ga zastavili v Kmetij-
skem kombinatu Šmarje
pri Jelšah, zaključujejo v
tem času izsuševanje
Imenskega polja. Gre za
208 hektarov površin, na
katerih bodo opravljena
vsa agromelioracijska de-
la, od skupnih površin pa
je 94 hektarov zemljišč v
družbeni, 114 hektarov pa
v zasebni lasti.
Doslej so bili na Imen-
skem polju že zgrajeni
odvodniki, položili pa so
tudi drenažno mrežo. Se-
daj zaključujejo še ostale
agromelioracijske pose-
ge, kot je globoko po-
drahljavanje zemljišča,
gnojenje in oranje. Na ta-
ko urejenem zemljišču
Imenskega polja bodo v
celoti posadili koruzo, saj
za to kulturo pričakujejo
visoke hektarske donose
in največ škrobnih enot
po hektarju. Predvideva-
jo tudi, da se bo proizvod-
na vrednost na teh zemlji-
ščih v prihodnje povečala
kar šest krat v primerjavi
s sedanjo vrednostjo. Ne-
nazadnje pa je koruza pri-
merna za setev tudi zato,
ker je pri gnojenju te kul-
ture moč uporabljati her-
bicide, ki uničijo trdo-
vratne travniške plevele.
Vrednost vlaganj v
izboljšanje zemljišč na
Imenskem polju znaša 23
milijonov dinarjev, v
Kmetijskem kombinatu v
Šmarju pri Jelšah pa na-
črtujejo do konca sred-
njeročnega obdobja še
meUoracijo Pristavškega
polja.
DS
PRI KMETU HRIBERNIKU NA PLEŠIVCU
JEDO TUDI INŠPEKTORJI!
Dobro sodelovanje med kmeti v KS Plešlvec
Med našim zadnjim obi-
skom v Krajevni skupnosti
Plešivec v velenjski občini
smo med drugim obiskali
tudi enega izmed tamkaj ži-
večih kmetov, Ferda Hri-
bernika.
Ferdo je navezan na zem-
ljo z vsem srcem! 2e vrsto
leti Boji pa se, da bo v pri-
hodnje težje, saj mladi vse
prepogosto bežijo v dolino, v
tovarne in pisarne, v beton-
ske bloke. Redki so, ki osta-
jajo doma ter za starši prev-
zemajo nase težak tovor
skrbi za urejeno kmetijo.
Ferdo nikoli ni pomislil na
dolino, kajti njegov svet je
tam, v Plešivcu, pod obronki
gora, ki se dvigajo vse do le-
gendarne Graške gore. Kma-
lu se je zavedal, da s »prepro-
ščino- in improvizacijo ne
bo mogel dalje. Treba se je
bilo odločiti. Ali životarjenje
ali napredek. Odločil se je za
drugo.
Tako se je Hribernikova
kmetija preusmerila v vzrejo
bikov. Vsako leto je v njego-
vem hlevu okoli 10 do 12 bi-
kov, od tega pa jih štiri do
pet odda Kmetijski zadrugi v
Šoštanj, s katero tudi sicer
zelo dobro sodeluje.
Hribernikova kmetija je
velika 29 hektarov, od tega
pa je deset hektarov obdelo-
valne zemlje in 19 hektarov
gozda. Problem je v tem, da
je pretežno vsa zemlja z goz-
dom vred na hribovitem po-
dročju, kjer odpove celo so-
dobna kmetijska mehaniza-
cija in je zato treba marsika-
tero stvar znositi kar v koših
na ramah. Pri hiši sicer ima-
jo nekaj kmetijske mehani-
zacije, vendar še vedno osta-
ne dovolj dela za roke in noš-
njo na hrbtu. Hribernikovo
kmetijo so uvrstili v IV. kate-
gorijo. S pospeševalci kme-
tijstva dobro sodeluje, pred
leti pa je tudi dobil ugodne
kredite za izgradnjo silosa
ter nakup traktorja.
Potem se Ferdo Hribernik
razburi. Zakaj?
»Malo težje je, če želimo
obnoviti gospodarsko po-
slopje, kjer je vprašanje lesa.
Imamo sicer hosto, pa vse
kaže, da bom še v lastni hosti
moral les kupovati, če hoče-
mo, da bomo vse temeljito
obnovili. Kar naravnost po-
vem, da kršimo, potern pa se
zagovarjamo pri sodniku za
prekrške. Vendar to moram
delati, če se hočem obdržati
na zemlji. Veste, jemo vsi, tu-
di inšpektorji!«
Kako pa je z umetnimi
gnojili in ostalim?
»Umetna gnojila, koruza
pa nafta in ostalo, vse je dra-
go. Vendar nekako stisnemo
pa gre. Samo več razumeva-
nja bi želeli. Ce nas v trenut-
ni situaciji potrebujejo po-
tem nam bi morali še bolj
pomagati.«
TV
KMETICA MARTA
IZ JURKLOŠTRA
Največkrat se ustavimo
tam, kjer nas novi in sodobni
objekti opozarjajo, da gre za
veliko, napredno kmetijo, ki
je, z družbenega vidika, vse-
kakor potrebna naše in širše
pozornosti. Skoraj da neopa-
žena pa ostajajo manjša
kmetijska gospodarstva z
nižjim donosom oziroma de-
ležem pri prizadevanjih za
več pridelka in hrane.
Takšna je tudi kmetija Ma-
rije Hladin iz Mrzlega polja,
zaselka v krajevni skupnosti
Jurklošter v občini Laško.
Je kooperantka Kmetijske
zadruge Laško, ima hektar
in 69 arov svoje zemlje in še
dva hektara zadružne v naje-
mu. V lani zgrajenem hlevu
redi 4 krave molznice, tri te-
lice, v svinjaku pa 4 prašiče.
Letos bo oddala zadrugi pri-
bližno 6000 litrov mleka in
oddala 4 teleta.
Številke sicer ne govore o
kakšni posebni donosnosti
kmetije, če pa vemo, da Mar-
ta Hladin opravlja vsa dela
sama, je njen delež mnogo
večji. In če še povemo, da z
Ijul^znijo skrbi za svojo 89
let staro, od kapi prizadeto in
12 let na posteljo priklenjeno
mater, potem lahko mirno
rečemo, da je Marta vredna,
če nič drugega, vsaj pohvale
in priznanja.
M.A.
DRAMLJE: ČAS KUMAR/C
Pri Kmetijskem kombinatu Šentjur so se pred dvema
letoma povezali s kmeti-kooperanti, ki gojijo kumarice za
odkup. Okrog 30 kmetov se je ogrelo za pridelovanje te
poljščine, v kombinatu pa so poskrbeli za semena, sveto-
valno službo in za organiziran prevzem na treh odkupnih
mestih. Sveže obrane kumarice sproti potujejo v kamniško
Eto.
Cvetko Stropnik in Martin Laubič iz Dramelj sta se letos
prvič preizkusila tudi s kumaricami in jih zasejala vsak na
petih arih. Pridelek bi bil boljši, sta povedala, če ga ne bi
oklestila toča. Skoda, menita, pa je bila premalo ocenjena.
Za kilogram prvovrstnih kumaric, ki morajo meriti od 3
do 6 cm, dobijo pridelovalci 10,50 din.
V času, ki mu pravimo v novinarstvu tudi »čas kislih
kumaric«, imajo kmetje s pravimi kumaricami kar veliko
dela, saj še zdaleč ni dovolj samo položiti seme v zemljo.
Potrebno je redno gnojenje, škropljenje ter nabiranje in
pozorno sortiranje v zaboje.
MATEJA PODJED
LAŠKO: VEČ KORUZE!
Srednjeročni plan razvoja kmetijstva v občini Laško
je usmerjen v nadaljnji razvoj živinoreje, za kar so dani
tudi najboljši pogoji. Zato je težnja občinskega setve-
nega plana za leto 1982/83 k povečanju pridelovanja
koruze za zrnje in silažo na račun ostalih žit. Tako v
laški občini planirajo, da se bodo površine, zasejane s
pšenico, v letošnjem letu zmanjšale za 6% ob malen-
kostnem količinskem zmanjšanju pridelka. Zato pa je
planirano enoodstotno povečanje površin, za koruzo
za zrnje in 5-odstotno povečanje za silažno koruzo.
Večji poudarek bo na boljši izrabi travinj in vključeva-
nju slabo in neobdelanih zemljišč v organizirano obde-
lavo.
M.A.
$t. 35 - 2. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
prezaposlena direktorje-
va tajnica Nada Božiče-
va je ljudi zares spravila
v smeh.
Alfi Nipič - tokrat z mi-
krofonom, ko pa je odpo-
vedalo ozvočenje, je pel
kar brez njega
Sodelavcem sta se predstavila tudi harmonikaša Mi-
lan Bervar in Franc Tratnik.
JAVNA RADIJSKA ODDAJA V PREBOLDU
ALFI ZAPOJE BREZ MIKROFONA
V znamenju 140'letnice Tekstilne tovarne Prebold
s sobotne javne radijske oddaje, ki smo jo pripra-
vili v počastitev 140 letnice tekstilne tovarne Pre-
bold in krajevnega praznika Prebolda, smo zbrali
nekaj utrinkov. Zapišimo, da se je v večnamenskem
prostoru v tekstilni tovarni zbralo precej poslušal-
cev in večina je bila z oddajo zadovoljna.
Janez Vedenik se je po-
govarjal z direktorjem
TOZD Tkanine Antonom
Brinarjem. Eno izmed
vprašanj je bilo tudi tole:
»V TT Prebold ste se sta-
bilizacijsko obnašali že
od nekdaj. V množici raz-
nih ukrepov včasih prav
takšni potegnejo krajši
konec. Kako to komenti-
rate vi?« Anton Brinar je
odgovoril, da se vedno
obravnava zatečeno sta-
nje. Sicer pa da je to pri-
bližno tako kot v atletiki.
Ce ima atlet na 100 me-
trov čas deset sekund,
drugi pa to progo preteče
v 30 sekundah, potem pa
od obeh zahtevamo, da
rezultat popravita za 10
odstotkov, bo to slabše-
mu bolje uspelo, kot pa
vrhunskemu atletu. Ko-
mentar ni potreben!
Alfi Nipič je navdušil
tudi tokrat. Ko je za nekaj
trenutkov odpovedalo
ozvočenje, je mikrofon iz-
pustil iz rok in prepeval
kar brez njega. Požel je
velik aplavz, odlično od-
pel svoje in to kljub temu,
da ga je dajal prehlad.
Profesionalec je pač pro-
fesionalec!
Igralka SLG Celje
Nada Božičeva tudi ni bi-
la najbolj zdrava, kar pa
se pri njenem nastopu ni
poznalo. Nastopala je z
vročino, odigrala pa je
skeč o prezaposleni di-
rektorjevi tajnici. Se naj-
bolj se ji je smejala tajni-
ca glavnega direktorja TT
Prebold Ivana Žagarja,
Angela Novak.
Ansambel Toneta Vide-
ča je dokazal, da bo lahko
z vztrajnim delom še
uspešen. Sicer pa je bil to
prvi nastop tega ansam-
bla na kakšni javni radij-
ski oddaji.
Tatjana Dremelj je ko-
nec tedna prepevala v Le-
nartu, pa je to ni oviralo,
da se ne bi v Prebold pri-
peljala kar od tam. Res je
prišla šele nekaj minut
pred začetkom oddaje, pa
se je z ansamblom Fla-
mingi iz Maribora, kar do-
bro ujela. Tega seveda ni
treba posebej poudarjati
za pevko Alenko Kranjče-
vo, ki sicer prepeva s tem
ansamblom.
Največ treme sta imela
pred oddajo harmonikaša
Milan Bervar in Franc
Tratnik. Oba sta namreč
zaposlena v tekstilni to-
varni, razumljivo pa je, da
je najtežje nastopati pred
svojo publiko. Njuni so-
delavci so ju nagradili z
velikim aplavzom, ki sta
si ga tudi zaslužila. Prav
tako tudi ženski in meša-
ni pevski zbor tekstilne
tovarne Prebold, ki ju vo-
di Drago Kumer.
Predsednik sveta KS
Prebold Jože Derča je do-
bro ocenil sodelovanje
kraja s tekstilno tovarno,
glede same aktivnosti
krajanov pa je menil, da
je le-te premalo še v blo-
kovnih naseljih v Pre-
boldu.
Predsednik sveta KS
Prebold Jože Derča je po-
zitivno ocenil sodelova-
nje KS s tekstilno to-
varno.
Direktor TOZD Tkanine
Anton Brinar je povedal,
da se bo izvoz v Preboldu
letos povečal za 100 od-
stotkov.
Zapel je tudi mešani pevski zbor TT Prebold, ki ga vodi Drago Kumer.
Obiskovalci so bili z oddajo zadovoljni.
NA RADEŠKEM
LAHKO SPIJO MIRNO
v teh prvih septembrskih
dneh proslavlja gasilsko
društvo Radeče visok jubi-
lej, 110-letnico ustanovitve.
Proslava ob tem jubileju
bo v nedeljo v Radečah. Pri-
čela se bo ob 10. uri s slav-
nostno sejo društva, na kate-
ri bodo najzaslužnejši člani
prejeli priznanja za dolgolet-
no in uspešno delo. Potem
bodo radeški gasilci predali
namenu prizidek gasilskega
doma, ki je delo članov druš-
tva, saj je v njem nič koliko
ur prostovoljnega dela. Kra-
janom bodo predstavili še
delovanje nove avtocisterne,
ob koncu proslave pa bo to-
variško srečanje.
Radeški gasilci so bili ve-
dno med najaktivnejšimi v
bližnji in daljni okolici. Že
leta 1872, ko so takratni rade-
ški »purgarji« ustanovili po-
žarno obrambo, je bilo to eno
prvih društev v Sloveniji.
Prva požarna obramba, kot
je v kroniki radeškega gasil-
skega društva zapisal kronik
Jože Klanjšek, je štela 16
mož. Imeli so majhno briz-
galno, pritrjeno v čebru in
nekaj cevi, kavljev in škafov.
Leta 1880 so kupili večjo
brizgalno in nekaj deset me-
trov tlačnih cevi. Z leti se je
število članov večalo, pa tudi
denarja je bilo več za nakup
raznega orodja in oblek. Kro-
nika omenja tudi dve ženski
gasilski desetini, kar je bila
nedvomno redkost za tiste
čase. Delo je nekoliko zavrla
prva svetovna vojna, po njej
pa je aktivnost ponovno oži-
vela. Predvsem se je v tem
obdobju izpopolnila oprema
in uniforme. Zal je zbiranje
denarja za novo prenosno in
bolj praktično črpalko znam-
ke Rosenbauer prekinila
druga svetovna vojna, v ka-
teri so tudi radeški gasilci
dali svoja življenja.
Po vojni zanimanje za ga-
silsko dejavnost ni padlo,
ampak se je vse več mladih
fantov odločalo za to obliko
dejavnosti. Leta 1952, ob 80-
letnici delovanja, je društvo
razvilo svoj prapor, ki je bil
takrat drugi v Sloveniji, na
tej prireditvi je sodelovalo
120 uniformiranih gasilcev,
40 gasilk in predstavniki
družbenopolitičnega življe-
nja. Leta 1953 so se v društvu
dogovorili, da bodo zgradili
nov gasilski dom. Tri leta
odrekanj, veliko ur prosto-
voljnega dela in leta 1956 je
bil dom zgrajen ter predan
namenu. Ob 90-letnici delo-
vanja so dobili radeški gasil-
ci nov gasilski avto in črpal-
ko, ob 100-letnici in proslavi
jubileja pa še eno avtocister-
no, tako da je bila opremlje-
nost društva zelo dobra.
Med požari, ki jih je bilo v
tem bogatem 110-letnem ob-
dobju veliko, naj omenimo
le nekatere večje. Januarja
leta 1914 je gorela oljarna v
Zidanem mostu. Gasilci so
bili ob pomoči sosednjih
društev štiri dni in noči na
kraju požara. Zal je oljarna
zgorela do tal, ker je voda
sproti zmrzovala v tlačnih
ceveh, tako da so reševali le
tisto, kar se je dalo reševati z
golimi rokami. Pred drugo
svetovno vojno je bilo še več
manjših požarov, vendar pa
so jih gasilci s takratno opre-
mo največkrat zajezili ali ce-
lo pogasili. Kronika na svo-
jih straneh navaja tudi velik
požar leta 1944 v radeški Pa-
pirnici, kjer je v vagonih go-
rela umetna smola za izdelo-
vanje takratnega nemškega
denarja. Požar se je bliskovi-
to širil tudi v sosednje pro-
store tovarne tako, da so ga-
silci uspeli rešiti le nekaj
strojev in papirja. Požar v
papirnici so zanetili partiza-
ni. Se eno akcijo omenja kro-
nika, to je, letalski napad na
vlak 6. maja leta 1944. Vlak je
bil poln municije. Kljub te-
mu da so radeški gasilci, ob
pomoči sosednjih društev,
gasili goreče ostanke, so ne-
nehne eksplozije onemogo-
čale uspešnejšo akcijo. Tudi
po vojni je bilo več manjših
in večjih požarov, ki pa so
bili v glavnem uspešno po-
gašeni.
Poleg osnovne dejavnosti
so člani gasilskega društva iz
Radeč sodelovali še pri grad-
nji. radeškega vodovoda in
pri gradnji nekaterih drugih
komunalnih objektov. Ob
poplavi leta 1964, ko je voda
poplavila celotne Radeče, so
gasilci sodelovali pri črpanju
vode iz kleti in pri odstranje-
vanju ostalih posledic vodne
ujme.
Se bi lahko naštevali akci-
je radeških gasilcev, vendar
pa naj ta kratek pregled dela
društva zaključimo z mislijo
kronika Klanjška, ki je zapi-
sal: »Ogenj je za človeka ve-
lik dobrotnik, saj si skoraj ne
bi mogli misliti življenja brez
njega. Lahko pa je tudi uni-
čevalec človeških dobrin in
tudi človeka samega«.
PRIČENJA SE TEDEN AERA
Ob 5. do 10. septembra bodo potekale prireditve ob tradi-
cionalnem Tednu Aera. Teden se bo začel s planinskim
pohodom delavcev Aera na Smohor, 6. septembra ob 13. uri
bo otvoritev razstave proizvodnih dosežkov Aera - TOZD
Grafike v Muzeju revolucije, ob 16. uri pa bo prvo športno
srečanje v odbojki.
V	torek, 7. septembra, bodo vrata proizvodnih obratov
Aera odprta za javnost in sicer od 8. do 12. ter do 16. do 18.
ure, delavci Aera bodo deirovali kri, popoldne pa se bodo
pomerili v nogometni tekmi debeli in suhi na Skalni kleti.
Sredo so nameruli za srečanje z upokojenci, ob 13. uri pa
bodo izvedli še akcijo gasilskih enot. V četrtek, 9. septembra
bodo slavnostne seje delavskihsvetov TOZD in delovne or-
ganizacije, popoldne šahovsko tekmovanje.
V	petek, 10. septembra, bo ob 12. uri otvoritev novih
proizvodnih prostorov TOZD Grafike ob Čopovi ulici, ob 14.
uri pa še družabno srečanje delavcev Aera v prostorih ob
Mariborski cesti.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 2. september iggj
OBISK NA CELJSKI TRŽNICI
GOSTIVARSKIPAPRIKARJI
Potrebna bi bila razširitev tržnice
Gospodinje, ki pogosto zahaja-
jo na Celjsko tržnico, prav goto-
vo opazijo vsako leto iste obraze,
ki ki so na celjski tržnici zbrani iz
vseh koncev Jugoslavije. Proda-
jajo vse, od paradižnika in papri-
ke. pa do vseh mogočih vrst sa-
dja. Tisti, najbolj stalni na naši
tržnici, prodajajo paradižnik in
papriko, pozimi pa tudi čebulo.
Sami sebe imenujejo kar .papri-
karji", eden izmed njih pa je tudi
Ramiz Multazani iz Gostivara v
Makedoniji. O svojih stalnih obi-
skih v Celju nam je takole pripo-
vedoval:
•V Celje prihajam že od leta
1954. Prirastlo nam je k srcu, zato
že od vsega začetka obiskujemo
samo Celje, prav tako pa smo se
že uspešno privadili na tržnico.
Do letošnjega leta je bilo vse v
redu, letos pa je tržnica postala
nekako premajhna. Preganjajo
nas sem ter tja in smo brez stojni-
ce. Moje stojnice je prevzel Merx.
Vedno sem bil prvi v Celju, tudi
letos, a sedaj ostajam zadnji in
brez stojnice. Merx je vzel vsa
boljša mesta. Včasih smo bili pa-
prikaši nameščeni posebej, sedaj
pa je že vse mešano, tu so tudi
tisti od državnih podjetij.
Ko smo prvič prišli v Celje
1954 leta, smo bili na Tomšiče-
vem trgu, ampak tam je bilo zelo
malo prostora. Prišli smo s koša-
rami, sedaj so tu nove odločbe,
po katerih mora biti blago v vre-
čah in zabojih. Prodajamo para-
dižnik in papriko, pozimi pa v
trgovine pripeljemo tudi čebulo.
Od doma smo odsotni tri mesece.
Tu imamo stanovanje, v katerem
živimo, ko smo v Celju.
Od doma dobimo vsake tri dni
novo robo, za tak prevoz pa mo-
ramo odšteti več kot 20 tisoč din.
Vse kar prodajamo tukaj, pride-
lamo sami. Doma irriamo po 3, 4
ali 5 ha zemlje, kakor kdo. Dnev-
no zaslužimo različno, sedaj nič,
ker so vsi na morju. Več vržemo
vstran, ker ni nikogar, da bi ku-
pil. Skozi celo sezono zaslužimo
od 200 do 300 tisoč din, vendar je
tudi stroškov zelo veliko. Skozi
zimo ta denar vlagamo v pridela-
vo novih pridelkov, tako da ob
prihodu poletja .od zasluženega
denarja ne ostane nič.
Med kupci so najpogostejše
pripombe s strani starejših oseb,
ki se pritožujejo čez previsoke
cene. Končno jih tudi razumemo,
kajti z nizkimi pokojnimami se
ne da dohajati vedno višjih cen.
Mi cene določamo po tržnici.«
Torej tudi paprikaši na celjski
tržnici niso brez težav. O tem, ka-
ko je s stojnicami in kako se da
priti do njih, smo se pogovarjali v
Antonom Vetrihom, ki je nad-
zornik na tržnici:
»S podjetji imamo sklenjene
pogodbe, s katerimi imajo tudi
določeno svojo stojnico. Tudi ne-
kateri zasebniki imajo rezervira-
no svojo stojnico ali mizo. Za ti-
ste, ki nimajo rezervacij, imamo
pripravljene dodatne mize. Pa-
prikaši so dobili letos isti prostor
kot lansko leto, le dve stojnici, ki
smo jih naknadno postavili, smo
oddali Merxu. Z njimi imamo
vsako leto manjša nesoglasja,
kajti vsak bi rad stojnice, ki so na
boljšem mestu. 2al pa ne morejo
v£.a leta te stojnice zasedati samo
paprikaši.«
Celjska tržnica je torej premaj-
hna. Zaenkrat ni nobenih izgle-
dov, da bi prišlo do razširitve, ker
ni prostora, pa tudi denarja ver-
jetno ne. Upajmo le, da bodo ta
manjša nesoglasja rešili po pravi
poti, tako da bodo vsi zadovoljni.
Kajti neprijetno utegne biti, če bi
prodajalci začeli zapuščati našo
tržnico.
MATEJA ZALOŽNIK
Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
Predsednik se je zdrznil.
»Saj nas poznaš, a ne?«
Mož je prikimaj.
»Saj nas poznate, kajne?« seje zadri Miloš čez vse. »Mi
smo križarska vojska! Kje pa imate ta vaš odbor?«
Vsi so molčali.
»Kje imaš pisarno, tovariš?« se je zadri Palček in s
cevjo brzostrelke sunil predsednika v prsi.
Mož je z glavo nakazal smer.
»Daleč?« Palček ga je znova dregnil.
»Ne!«
Nato je Miloš ukazal: »Župan, k tebi pojdemo na
obisk!«
Določil je še tri vaščane, da so šli z njimi, druge pa so
križarji nagnali nazaj v gostilno. Palček je ostal z njimi.
»Pa piti naj ti dajo!« je zavpil Miloš in namignil pred-
sedniku ter kmetom, naj krenejo.
Rudi in Ciril sta mu sledila.
V vasi je zalajalo nekaj psov.
23
»Naloži vse, kar je mogoče odnesti! Bomo zakurili
kres!« je ukazal Miloš predsedniku, ko so vstopili v
pisarno krajevnega ljudskega odbora. »Poberi vse pa-
pirje, razumeš, knjige, vse! Pohiti, časa nimamo veliko!«
Miloš se je usedel in položil brzostrelko na mizo,
spremljevalca, križarja Rudi in Ciril, pa sta obstala ob
vratih.
»Župan, če boš vse to opravil, boš dobil plačilo. De-
narja nimamo, imamo pa krogel, kolikor žehš. Dobil boš
zasluženo plačilo!«
MHoš se je zasmejal, kot bi zarezgetal.
Predsednik je papirje nalagal na mizo, kamor je tudi
Miloš zmetal vse, kar je našel v predalih. Nekaj trenut-
kov si je ogledoval žig ljudskega odbora, dahnil vanj in
ga pritisnil na kos papirja pred seboj. Najbolj vidna je
bila zvezda. »Zdaj je še ta znak, jutri bo pa križ!« Miloš je
to rekel bolj samemu sebi, potem pa z jezo zmečkal
papir, vrgel štampUjko na sredo sobe in zavpil: »Pohodi,
predsednik, svoj štempel, nič več ga ne boš potreboval!«
Kup najrazličnejših spisov in knjig, zvezkov in raztre-
sene kartoteke je bH že precej velik, ko se je MU oš
odrinil od mize in ukazal predsedniku:
»Zdaj pa vse to znosite pred hišo!«
Ciril je zunaj podtaknil ogenj. Tako se je brezbrižno
vrtel okoli njega, kot bi pekli krompir.
Predsednik je brez moči gledal to početje. Oziral se je
v križarje, ki so z nogami suvali v ogenj, da bi se čim bolj
razvnel.
»Ciril, župan naj vzame še slike s sten. Prinese naj tudi
svoj stol! Ti pa tudi še kaj najdi, da bo gorelo!«
Rudi in Ciril sta imela kar precej opraviti z majhno
mizo, ki sta jo s predsednikom prinesla iz pisarne, stol
pa je MUoš mimogrede raztreščil. Suh les je zapresketal
in plamen je bil visok.
Rudi je še poročal: »MUoš, notri so še zastave, tiste z
zvezdo in rdeče!«
»Prinesi jih!«
Cez čas je zasmrdelo po tlečih cunjah.
»To smo dobro opravili, a ne, župan! Kje imaš pa
denar? Blagajne nisem videl!«
MUoš je tesno stopU k predsedniku, tako da se mu je
moral ta za korak umakniti Tik za seboj je začutU og-
njene zublje. »Kje so dinarčki?« je ponovil MUoš, ki je
bU za glavo večji in seje predsedniku nesramno smejal v
obraz. »Ko te bo začelo peči v rit, boš že povedal!«
Predsednik je s petama že stal v žerjavici Milošev
obraz je bU rdeč in poten od bližine ognja.
»Se boš raje tukaj cvrl kot v peklu?«
Rudi in CirU sta na drugem koncu kresa molče opazo-
vala Miloševo igro. Čakala sta, kaj se bo v naslednjih
trenutkih izcimUo iz tega.
»Naj te poškropimo z bencinom, da boš lepše zagorel?
Saj imate v vasi kaj bencina, a ne? Rudi!«
Predsednik ni več zdržal.
»Denar imam pri sebi!« Živčno se je prestopU. Žerja-
vica pod njegovima petama je zaječala.
MUoš ga je prijel za suknjič in ga potegnU k sebi S
surovimi kretnjami ga je otipal. »Pa imaš res nekaj
debelega pri srcu! Pokaži!«
Predsednik je vzel iz notranjega suknjiča kuverto in jo
pokazal MUošu. Ta je hotel seči po njej, pa se je nena-
doma premislil. Pogled je vrgel proti pajdašema, nato pa
zaklical:
»Kar obdrži, župan! Nam boš plačal zapitek vgostihni'.
To bo več vredno! Dosti več, ko bodo ljudje zvedeli, da je
križarjem župan plačal Štefan vina. A ne, da je več vre-
dno, kot pa ta piškavi denar! Pojdimo, hudičevo sem
žejen!«
Iz gostUne ni bUo slišati nobenega glasu. Vaščani so
sedeli za mizami, gostilničar se je naslanjal na točilno
mizo. Palček je stal ob vhodu in gledal v noč. Nekdo je
že dvakrat ponižno pripomnil, da bi moral domov, ven-
dar se Palček zato ni zmenU. OglasU se je, ko je zagledal
Miloša in druge.
»Gredo! Tudi župan!«
Vaščani so se zganili na stolih.
MUoš je pahnU župana v sobo in stopU tik za njim ter
hrupno povedal:
»Zupan plača vse! Pijačo in jedačo! Birt, zdaj pa se ne
obiraj! Vojska je lačna in žejna!« Radovedno se je ozrl
proti Palčku: »Palček, si ti že kaj pU? CirU, ti pa tudi
hitro nagni! Sprehodita se po vasi, za vsak primer! Mi-
dva z Rudijem se bova pogovorUa s temUe gospodi i^
tovariši Palček, so kaj zgovorni?«
»Molčijo kot grobovi!«
»Jim bomo že razvezah gobce!« V Miloševih besedah
je bUo veliko grožnje. Vaščani so sklonili glave.
Miloš je na dušek spil pol vrča vina, Rudi je bil zmer-
nejši
»Možje, tole vam želim povedati!« se je nato izprsU
MUoš, ki ga je pijača poživUa, »rr' smo križarska vojska,
patrulja te vojske. Za nami pride divizija, ja, divizija'
$t. 35 - 2. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
dolinska-
loVAN NA
Golenih
pgkornetaši celjskega Aera so
^gli nov uspeh. Na rokoniet-
turnirju ob 30-letnici roko-
^ji^gga kluba Rudar v Trbov-
\ so osvojili prvo mesto.
turnirju so sodelovale ekipe
[ Ijnske-Slovana iz Ljubljane,
iz Zagreba, Aera in doma-
la Rudarja. V prvem srečanju
Celjani premagali gostitelja,
udarja, z 28:19, v finalu pa so
.pravili še prvoligaša Kolinsko-
JJ/anaz20:19.
j(ot zanimivost naj povemo, da
J Celjani poleg pokala za zma-
jvalca prejeli še tri priznanja,
jjlovan Tomič je bil najboljši
fatar, Miha Bojovič najboljši
^alec turnirja in Vlado Bojovič
ajboljši strelec. Nastopil je tudi
•,to Selčan, ki se je vrnil iz JLA.
V naslednjih dneh bodo Celja-
nastopili v Veliki Nedelji, Se-
janju ter Zagrebu. J.KUZMA
DARJA KAČNIK V
REPREZENTANCI!
v Kamniku je bilo izbirno tek-
novanje strelk in strelcev za se-
stavo slovenske reprezentance,
Id bo septembra nastopila v Tol-
minu na igrah mladih športnikov
Btreh dežel ALPE-ADRIA. Pra-
fico nastopa so imeli le pionirji
n pionirke. Edina mlada pred-
itavnica Celja je bila Darja KAČ-
flK, ki je streljala odlično in pre-
nagala vse ostale nastopajoče
inte in dekleta. Darja je z zračno
wSko standard od 400 možnih
lastreljala 358 krogov. Poleg nje
D se v mlado slovensko repre-
entanco uvrstili še: Denis Bola
«7, Aleksandra Šafarič 348, San-
® Jovanovič 334 (vsi Titovo Ve-
Knje) ter Janko Podgornik 328 -
^mnik.	T. J.
ŠTART JE USPEL! V sredini celjski tekmovalec Jože Mesarec (1), ki je prepričljivo zmagal v
nacionalnem razredu do 90 ccm. S svojo vožnjo je potrdil, da bo tudi letos verjetno ubranil naslov
državnega prvaka, seveda, če mu ne bo ponagajal tekmovalni stroj.
Foto: T. TAVČAR
USPEŠNA KARTING PRIREDITEV NA UUBEČNI
JOŽE MESAREC ZMAGAL
Pripravlja se mlada ekipa
Avto moto društvo Slan-
der iz Celja je dobro pripra-
vilo eno izmed dirk za držav-
no prvenstvo v kartingu ter
mednarodno dirko. Za celj-
sko moštvo je bilo zanimivo
predvsem državno prven-
stvo in tretja dirka, ki je bila
zaupana Celju. Na tem tek-
movanju je sodelovalo kar 77
tekmovalcev iz 11 klubov
Vojvodine, Hrvatske in Slo-
venije. Največ uspeha so
imeli seveda slovenski tek-
movalci, toda vse bolj prodi-
ra karting tudi v ostale repu-
blike.
Celjani so znova posegli v
borbo za najvišja mesta. Med
moštvi so namreč osvojili
tretje mesto. Prvak so Moste,
drugi je bil Piran, Celjani pa
so zaradi slabšega tekmoval-
ca v kategoriji 125 ccm in
mladinski konkurenci zao-
stali za Piranom.
Med posamezniki je bil
najboljši Jože Mesarec, ki je
zmagal v nacionalnem razre-
du. Pokazal je odlično vož-
njo in ima sedaj vse možno-
sti, da znova osvoji naslov
državnega prvaka. Zato pa
bo potrebno v ostalih dveh
tekmah vsaj enkrat zmagati
in enkrat osvojiti drugo me-
sto. Ce bo stroj vzdržal, bo
celjski tekmovalec uspel.
Ob Mesarcu sg zelo dobro
vozili še Alojz Prek, ki je bil
četrti. Jure Bitenc sedmi in
Peter Krajnc osmi pri članih
ter Peter Škof in Friderih
Brečko pri mladincih. Za
celjsko ekipo pa so še nasto-
pili Rado Romih, Marjan
Livk, Aleš Pepel, Branko Je-
lenko, Darko Krajnc, Mohor
Hrastnik in Stanko Krištof.
Vodja tekmovalcev Alojz
Prek je ocenil celjsko ekipo:
»Letos smo zaradi prehoda
Pepela in Livka med člane
izgubili visoke uvrstitve v
mladinski konkurenci. To-
da že pripravljamo mlade
tekmovalce, ki bodo kaj
kmalu v tej konkurenci
med najboljšimi. Vrnil se je
Jure Bitenc in v Celju ima-
mo še kopico marljivih in
dobrih tekmovalcev. Zara-
di tega bomo v prihodnjem
letu ponovno med najboljši-
mi. Smo zdrav kolektiv, ki
samo dela. Takšna usmerje-
nost pa rodi sadove.«
MEDNARODNA
ZMAGA BITENCA
Celjski tekmovalci Slandra v
kartingu so tudi drugega dne
tekmovanja v Celju dosegli lep
uspeh. Na mednarodnem tekmo-
vanju in v dirki so v lažjem razre-
du do-100 ccm osvojili prvo in
tretje mesto. Zmagal 'e mladi Ju-
re Bitenc, medtem ko je bil tretji
Alojz Prek. To je lep uspeh celj-
skega kartinga v mednarodni
konkurenci.
Na nedeljski dirki so dokaj
uspešno nastopili izmed celjskih
tekmovalcev še Marjan Livk,
Aleš Pepel, Darko in Peter
Krajnc.	JOŽE KUZMA
Nogometna žoga se znova vrti po zelenih površinah prostra-
nih stadionov! Zal letos z našega območja nimamo predstav-
nika v II. zvezni ligi, saj je Rudar iz Titovega Velenja v prejšnji
sezoni po neslavnih igrah in drugih dogodivščinah izpadel ter
se vrnil v republiško ligo.
V republiški ligi imamo tako dva predstavnika, oba pa sta iz
velenjske občine; Rudar in Šmartno. V 2. kolu je Rudar doma
premagal Železničarja 2:0, Šmartno pa je gladko izgubilo proti
Slovanu 3:0. Na lestvici je Rudar s 3 točkami peti, Šmartno pa
brez točk na predzadnjem mestu. Rudar je startal solidno,
Šmartno pa je vsaj na začetku popolnoma razočaralo. Ali je
nastopilo leto krize? To bomo videli v naslednjih kolih, upamo
pa, da ne bo tako hudo, kot izgleda na prvi pogled. V 3. kolu
gostuje Šmartno proti Železničarju, Rudar pa igra doma proti
Kovinarju.
Startali so tudi v republiški ligi vzhod, kjer letos nastopajo
štiri ekipe s celjskega območja. V 1. kolu je pripravil nepri-
jetno presenečenje Kladivar, ki je doma komaj remizir^ z
novincem v ligi, Dravinjo iz Slovenskih Konjic 2:2, Elkroj iz
Mozirja je pogumno startal in premagal Boč s 4:1, Steklar pa je
izgubil z Ojstrico 2:0. 2. kolo: Steklar - Proletarec, Dravinja -
Ojstrica, Ljutomer - Kladivar in Brežice - Elkroj. Upamo, da
bo 2. kolo uspešnejše, pa čeprav imajo vse naše ekipe težke
nasprotnike. Sicer pa se je prvenstvo šele začelo!
T. VRABL
ŠOŠTANJ ZMAGAL V
MARIBORU
Lep uspeh so dosegli rokome-
taši Šoštanja, ki so sodelovali na
spominskem Kopačevem turnir-
ju v Mariboru, kjer so zmagali,
saj so premagali Varteks z 28:17
in gostitelja. Branik, s 26:25. Nji-
hov igralec Potušek pa je bil s 13
zadetki najboljši strelec turnirja.
VSI GOSTUJEJO
v soboto se bo pričelo tekmo-
vanje v republiški moški in žen-
ski rokometni ligi. Z našega ob-
močja sodelujejo v dveh ligah tri
ekipe. In to Minerva iz Griž, ki bo
v 1. kolu gostovala v Igu pri
Ljubljani proti Mokercu, ekipa
Aera, ki bo igrala proti Veliki Ne-
delji in ženska ekipa Smartnega,
ki gre v goste k ETI. Zanimivo,
vse tri ekipe v 1. kolu gostujejo.
VOJKO BRATEC
POŠKODOVAN
Vse kaže, da celjski hokejisti
na ledu letos ne bodo kompletni.
Eden od najboljših igralcev celj-
ske Cinkarne Vojko Bratec se je
pri igranju malega nogometa tež-
je poškodoval. Počila mu je teti-
va in te dni je bil uspešno operi-
ran. Sedaj ga čaka večmesečno
zdravljenje. Moštvo Cinkarne pa
bo letos moralo nastopiti brez
njega.
NOV USPEH ŠAHISTOV
Šahovski klub Črna na Koro-
škem je priredil v okviru priredi-
tev 27. koroškega turističnega te-
dna šahovski hitropotezni turnir.
Na njem so sodelovali tudi šahi-
sti Celja, Žalca in Titovega Vele-
nja. Po zanimivih igrah so med
21. ekipami naša moštva dosegla
lep uspeh.
Zmagala je ekipa Celja, ki je
zbrala v finalu 14 točk, kolikor
tudi drugouvrščeni Slovenjgra-
dec. Žalec je bil tretji z 11,5 točke
in Titovo Velenje četrto z 8,5
točke.
J.KUZMA
SINDIKATI IN ŠPORT
ZA KONGRES
Tudi Občinski sindikalni svet
Celje se je vključil s prireditva-
mi v počastitev bližnjega začet-
ka 10. kong:resa slovenskih sin-
dikatov. Tako bodo poleg osta-
lega pripravili tudi množično
tekmovanje v borbenih partijah
na kegljišču Golovca in sicer ju-
tri, v petek, 3. septembra z za-
četkom od 16. uri. Doslej je pri-
javljenih že 28 ekip, organizator
(Občinski sindikalni svet in
TKS Celje) pa prijave še spreje-
ipa. V vsaki ekipi nastopi po se-
dem članov in članic, lahko pa
je namesto moških tudi več
žensk.
Prve tri uvrščene ekipe bodo
prejele pokale, vsi nastopajoči
posamezniki pa diplome. Poka-
le bo podelil predsednik Občin-
skega sindikalnega sveta Celje
Franci Vrbnjak.
TV
KOLEDAR DRUŠTEV ZA
SEPTEMBER
v avgustu smo imeli pri predstavljanju športnih društev v
posebni rubriki v Ponedeljkovem športnem pregledu dovolj
sreče, saj so prišli domala vsi, razen nogometašev celjskega
Olimpa. Tako smo predstavili nogometne klube Vransko, Kla-
divar, Šmartno In Elkroj.
Koga vabimo na pogovr v septembru?
PONEDELJEK, 6. septembra: Rokometni klub MINERVA
Griže (že drugi poziv, tokrat upamo, da bodo prišli!),
PONEDELJEK, 13. septembra: Odbojkarski klub GOLOVEC
Celje,
PONEDELJEK, 20. septembra: KOŠARKARSKI KLUB
ŠENTJUR, in
PONEDELJEK, 27. septembra: KOLESARSKI KLUB MERX
CELJE!
Za vsako društvo naj prideta največ dva sogovornika, ki
bosta poslušalcem predstavila vabljeno društvo oz. klub. V
Radio Celje ste vabljeni ob ponedeljkih ob 8,15, oddaja pa
je od 8,30 do 9,00!
TV
MINERVA
STARTA PROTI
MOKRCU
Rokometaši Minerve iz
Griž, ki bodo tudi letos na-
stopili v slovenski rokomet-
ni ligi, se že dalj časa pri-
pravljajo za prvenstvo. TVe-
ninge vodi tako kot lani Ja-
nez Pirnat, ekipa pa bo letos
precej pomlajena. Do sedaj
so odigrali več prijateljskih
srečanj, pričetek tekmova-
nja pa bo v soboto. Na po-
snetku so igralci Minerve, ki
bodo v jesenskem delu tek-
movanja nastopili v prvi eki-
pi: od leve proti desni stojijo
trener Janez Pirnat, R. Zaz-
jal, Pavlovič, Z.Jančič, Ri-
bič, P.Pfeifer, Prislan, Pla-
zar; spredaj čepijo S. Zazjal,
Bervar, Vogler, Divjak,
Skok, Lorger in Virant. Na
posnetku manjkata Verdnik
in Kralj, ki se bosta oktobra
vrnila iz JLA.
T. TAVČAR
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 2. september iggj
HOROSKOP__
•	OVEN_20. 3.-20. 4.
Prihodnje dni boste zelo aktivni. Določeni načrti prinašajo ugodne
rezultate, druge pa boste morah opustiti zaradi okoliščin, ki niso
ugodne. Zelo dobre volje boste, tudi več denarja bo. Skoraj bi
sklenili novo ljubezensko vezo. Zdravje bo dobro.
•	BIK	20.4.-2175!
v sredini tedna bo prišlo do nesoglasij predvsem na delovnem
mestu. Pazite, da ne storite nekaj, za kar vam bo pozneje žal. Izogi-
bajte se oseb, ki vas provocirajo. Denarno stanje slabo. Na nežnost
odgovorite z nežnostjo. Zdravje, kot vedno.
•	DVOJČKA	21.5.-21.6!
Obdobje polno obveznosti, osebnega značaja. Predvidevajte več sre-
čanj z različnimi osebami, vendar od nikogar ne pričakujte koristi ah
nasvetov. Težave boste rešili sami. Za uspeh v ljubezni, izkoristite
pogled. Zdravje, kot vedno.
•	RAK	21.6.-23.7!
Za kar ste mislili, da je prešlo, se znova pojavlja. Morda boste
neugodno presenečeni, ker niste na to pripravljeni. Izogibajte se
nalog in odgovornosti, ki vam gredo na živce. Da bo življenje ugo-
dno, morate popustiti prvi. Zdravje brez težav.
•	LEV	23. 7.-2^
Obstaja možnost, da boste prav kmalu doživeli neprijetnosti, zaradi
osebe iz vaše bližnje okolice. Zaenkrat ne storite ničesar, kar bi
odnos še poslabšajo. V poslovnem življenju ne bo sprememb. Ome-
jite družabne stike. Dajte čustvom več prostora. Zdravje bo stalno.
•	DEVICA	23.8.-2379!
Prihajate v razgibano obdobje, polno dogajanj, v poslovnem in ose-
benem življenju. Čas je da uresničite resno poslovno nalogo. Bodite
odločni in iznajdljivi. Doma se obnašajte, kot doslej. Čustva so na
vaši strani!
•	TEHTNICA	23.9.-23.10.
Dnevi ugodni za vse stike, tudi za naloge, ki jih želite realizirati.
Pojavila se bo dilema, katere naloge storiti najprej. Realizirajte jih po
vrstnem redu. Zadnji čas je, da pričnete verjeti v ljubezen. V zdravju
prehodne motnje.
m ŠKORPION	23.10.-22.11.
VaiSe razpoloženje se vrača na stari tir. Stiki z ljudmi, bodisi doma ali
v službi, so ugodni. Delo bo potekalo brez zastojev, rezultati ne bodo
najboljši. Končajte začeto nalogo. Dajte nekomu še priložnost za
ljubezen. Zdravje bo dobro.
•	STRELEC	22.II.-227T2!
e prevami je manj dogajanj, zato pa več dela in obveznosti. Za trud
boste poplačani z dobrim rezultatom. Novo poznanstvo imejte za
resno, koristilo vam bo pozneje. Denarno stanje dobro. Nekaj, kar ste
imeli za mimogrede, se bo pokazalo v drugi luči. Zdravje, zelo dobro.
•	KOZOROG	22.12.-20.1!
v sredini tedna bo konec neugodnosti, ki ste jih občutili dosedaj,
tako v službi, kot doma. Novo poznanstvo prinaša novosti in mož-
nost napredovanja v nalogi, kije pred vami. Denarno stanje je dobro.
Ne sumničite, tisto je vaše. Zdravje, kot vedno.
m VODNAR	20.1.-19.Ž
Obdobje umirjenja. Možnost manjših prepirov. Določeno vprašanfe
osebnega značaja vas bo obremenjevalo, vendar ga ne boste uspeh
sami rešiti. Pri tem vam bo pomagal prijatelj malo pozneje. V lju-
bezni ne bo vse tako, kot ste si zamišljat. Jejte več sadja.
•	RIBI	19.2.-20.3!
Manjši upad aktivnosti bi lahko vplival na načrte v prihodnosti. 2^to
bodite vztrajni v nalogi, ki jo rešujete. Ugodno se boste počutih na
krajšem potovanju, to je tudi vse. Sprememba ob koncu tedna. V
ljubezni bodite zadovoljni. Zdravje bo odhčno.
$t. 35 - 2. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
OCENA
Pred dnevi sem slišal izjavo ene znanih celj-
skih glasbenih umetnic, da domači ljudje take
domače umetnike premalo cenijo.
Ali pa se - bi dejal - nekateri taki umetniki
sami precenjujejo!
ZA IZVOZ NAPELI SMO VSE SILE,
IZVAŽAMO ŽE GRABUE, PRAVE VILE.
UVOZILI PA BI Ml ČAROBNE VILE,
DA IZ TEŽAV BI NAS REŠILE.
ZAŠČITEN
Ostro me je pred dnevi napadel eden izmed
kritičnih, prodornih in sploh občanov. Očital
mi je, da se upam norčevati iz navadnih ljudi,
ne upam pa napisati nič o naših vidnejših
predstavnikih. Kot na primer o novem pred-
sedniku celjske socialistične zveze. Kot je de-
jal, bi si lahko kaj smešnega zmislil tudi na
nj^ov račun.
Čudno, kajne! Kot da ne bi vsi vedeli, da so
MEDVEDI zaščiteni.
otroka v dopoldanskem in po-
poldanskem času. Ramza Husi-
begovič, Foitova 4. Titovo Vele-
nje.
LJUBITELJEM NK RUDAR
Ljubitelje nogometa in NK »RU-
DAR« pozivamo, da po svojih možno-
stih in pripravljenosti pomagajo pri
razreševanju težkega materialnega
pok>žaJa kluba in prostovoljno prispe-
vajo sredstva za odplačilo dolgov iz
preteklih let.
Vsem posameznikom, nosilcem ob-
rtne dejavnosti in delovnim kolekti-
vom, ki bodo izkazali in nakazali ka-
kršnakoli sredstva na žiro račun kluba
številka 52800-678-80186 bomo poslali
člansko izkaznico.
Vgi.
Ponev,
ob 18. in Zv
— italijanske
Laura Antone
Sreda. 1. 9..
NORI SEKS —
komedija. V gl.
Gianini.
DOM KULTUR
Četrtek, 26. 8.
LETNE PUSTO
italijanska komec
Carlo Verdone.
KINO ŠOŠTAN.
Sobota. 28. 8. f
RIN VRI - ar
BREZ KOMENTARJA
REKORDERJI
Pravijo, da Je resnično dokazano, da izmed vseh
na širnem svetu naši otroci nosijo v šoie najtežje
tort>e.
Morda zato, ker je tistim, ki zdaj urejajo zadeve
okoii šolstva, le malo od tega iz torb prešlo v
glave!
ALI PA JE TO PRIPRAVA NA VKUUČEVANJE V
DELEGATSKI SISTEIVI, KO DELEGATI SPET NO-
SIJO NA KILOGRAME GRADIV!
Nekateri pa pripominjajo, da giede na vse to ni
čudno, da imamo toliko KRIVIH!
ZLATISAVINJČANI
Pevci dobivajo ztate plošče, Savinjčanom pa
ta čas padajo zlate ko bule.
Potem ko so nekaj let tarnali, da se ne splača
pridelovati hmelja, postaja zdaj hmelj spet vse
boli zeleno zlato.
Če to zdaj priznavajo že Savinjčani - potem
bo že držalo!
LAŽ IN HVALA
Celjanom Je Cinkarna ob razpravah o ekološki
sanaciji obljubila, da bo z izgradnjo nove moderne
tovarne žveplene kisline odpravila proizvodnjo v
dosedanjih obratih.
Na nedavnem pogovoru z Vinkom Hafnerjem,
predsednikom skupščine SR Slovenije, pa so po-
vedali, da bodo v teh dosedanjih obratih še naprej
delali in pridobili sto tisoč ton žveplene kisline
letno.
Ob tem se lahko vprašamo: ali so Celjanom
lagali, aH so se Hafnerju hvalili oziroma mu pove-
dali resnico.
Koruzo (Zea mays L.) vsi dobro poznamo, zato je ne
bi opisoval, temveč bi si ogledali tisti del rastline, ki je
zdravilen. To so brazde in vratovi, (laski), ki imajo
svojevrsten vonj in so brez okusa. Laski vsebujejo
klorofil, razna maščobna olja, čreslovine, vitamin K,
saponozide, tanin, razne sladkorje, sladkor, in rudnin-
ske soli.
Korzune laske nabiramo tedaj, ko še niso klasi po-
polnoma zi^li in jih moramo hitro posušiti v senci. V
lekarni so znani kot Stogmata majdis. Koruzni laski
zelo pospešujejo izločanje seča, so popolnoma neškod-
ljivi, obenem pa zelo učinkoviti pri shujševalnih ku-
rah. Potem lahko uporabljamo posušene koruzne la-
ske pri srčni vodenici, edemih, boleznih sečil in nag-
njenosti k nastajanju ledvičnih kamnov. Čaj iz koruz-
nih laskov odstranjuje pesek v ledvicah in izvodilih,
zboljšuje okvaro krvmih žil, znižuje krvni tlak in zni-
žuje količino sladkorja v krvi. Zmanjšuje bolečine v
mehurju, in omogoča izločanje kamnov iz ledvic. Ker
vsebujejo koruzni laski tudi sahcilate, lajša tudi reu-
matične bolečine. Za vse to si pripravimo čaj in sicer
tako, da se ena velika žlica koruznih laskov kuha tri
niinute v pol litra vode in popijemo pet do šest skode-
lic na dan. To naj bi delali zlasti ljudje, ki bolehajo na
sečilih, vendar priporočam čaj iz koruznih laskov tudi
zdravim ljudem, ker se s pospeševanjem izločanja seča
^isti ves organizem in se pospešeno izločajo strupene
snovi, olajša se delovanje jeter in srca. Blažijo celo
J^jhujše bolečine pri ledvičnih krčih, kamnih v me-
hurju, vnetju mehurja, revmatizmu in protinu. Učinek
Je globinski na notranje motnje, ki so vzrok bolečin.
Za domač čaj si pripravimo mešanico iz koruznih
laskov, potrošnikovih korenin, regratovih korenin,
Preshce in brezovih listov. Včasih dodamo tudi gorni-
kove liste, zlasti tedaj, če nas muči vnetje ledvic.
Posebno zdravilno je rastlinsko olje, ki ga dobimo iz
k^čkov zrele koruze. Je bogato na gliceridih nenasiče-
nih niaščobnih kislin, fitosteroUh in vitaminu A, in E.
^to je koruzno olje dragoceno dietično olje, ki naj bi
ga uživali tisti, ki jih muči holesterol.
V starih časih so kuhali iz konoznega zrnja sirup, ki
ga uporabljali zope- prehaldne bolezni. Pomagala je
'Udi copmija in seveda od »tačme kure svežiga jajca
ta rumen« kot piše na nekem starem receptu in 16.
stoletja.
BORIS JAGODIČ
ZASTRUPITEV Z GOBAMI
Večkrat se v dnevnem tisku
pojavi novica z naslovom: Za-
strupitev z gobami je zahtevala
toliko in toliko smrtnih žrtev.
Glavni razlog zastrupitev je ne-
poznavanje vrst gob in prevelika
samozavest v gobarsko (ne)zna-
nje kakor tudi prevelika površ-
nost pri določitvi vrste določene
gobe. Tako nabiralci gob zame-
njajo zeleno mušnico z vrsto go-
lobic ali rdečkasto razcepljenko s
cigančkom ali veliko rdečelistko
z rjavimi zajčki. Do takšnih za-
menjav ne bi prišlo, če bi nabiral-
ci nabirali le tiste gobe, ki jih
zanesljivo poznajo, izogibali pa
se tistih vrst gob, pri katerih bi se
pojavil najmanjši sum pri dolo-
čanju imena.
Pri zeleni mušnici je smrtnost
še vedno v polovici primerov za-
strupitev. Za zastrupitev pa je
dovolj že 20 gramov omenjene
gobe. Prvi znaki zastrupitve so:
bljuvanje, driska, potenje, žeja in
oslabelost telesa. Okončine sča-
soma postanejo hladne, pojavi se
krč v mečih, zastrupljenec dobi
udrte oči, upadel in bled obraz,
včasih postane tudi rumen, ker
pride do zlatenice. Po vsem tem
se pojavi tesnoba in velika apa-
tičnost. Na koncu začne bolnik
hropsti, pojavi se paraliza in ob
hudih krčih bolnik umre. Takšen
prčces lahko traja pet do dvajset
dni. Znaki zastrupitve se lahko
pojavijo v osmih ali štiridesetih
urah po zaužitju strupene gobe.
Ukrep je seveda takojšna izpraz-
nitev želodca. Staro nepisano
pravilo pravi, naj bi zastruplje-
nec popil čimveč mleka. Pred-
vsem pa je najboljši ukrep poz-
navanje strupenih gob, še pose-
bej zelene mušnice. Upam, da
sem vas bralci-gobai^i vsaj malce
prestrašil z učinki zelene mušni-
ce in boste gobarili v okvirih pri-
dobljenega gobarskega znanja.
Na sliki so zelene mušnice, naj-
bolj strupene gobe naših gozdov.
Smrtnost pri njih je še vedno
vsaj v polovici primerov.
AMADEO DOLENC
POŠAST IZ REKE SOTLE
Ob začetku devetnajstega
stoletja je bilo v porečju Do-
nave, kamor spadajo tudi na-
še vode, veliko rib, med ka-
terimi ni manjkalo velikank.
Velikost in čistost potoka ali
pa reke je glavni pogoj za
uspešno rast vodnih prebi-
valcev. Tako nekatere ribje
vrste dosežejo težo tudi do
tristo kg in dolžino preko
treh metrov.
Pred osemdesetimi leti se
je le malo obvodnih prebi-
valcev zanimalo za ribolov.
Lovili so iz življenjske nuje,
ne pa zaradi športa. Zakup-
niki lova in ribolova so bili
pretežno graščaki in drugi
premožni občani, ki so imeli
za pregon krivolovcev na-
stavljene čuvaje.
V tistih časih je imel lov-
sko pravico pri vaseh Prela-
sko in Miljana ob Sotli na
Kozjanskem, poleg drugih
lovcev tudi stari oče Milana
Hohneca, ki je dolgoletni
član in funkcionar ribiških
družin Celja in Ljubnega.
Ob nastopu šolskih počit-
nic je tedanji kratkoWačni
Milan staremu očetu vzel
lovski flobert in se podal po
bregovih Sotle z namenom,
da spodnese kakšno divjo ra-
co, katerih tam, v tistih ča-
sih, ni manjkalo. Ko je pri-
spel izza ovinka, je zagledal
ob robu velikega tolmuna vi-
dro, ki je na nepojasnjen na-
čin ujela in privlekla iz glo-
bočine nad petnajst kg tež-
kega soma in ga hotela na
vsak način usmrtiti. Nekaj
trenutkov je presenečeni
divji lovec gledal nevsakda-
nji boj in se čudil gibčnosti
krvoločne vidre, ki jo prište-
vamo med zveri. Nato je na-
glo pomeril nanjo in sprožil.
Krogla je zadela soma, ki je
negibno obležal, tako da ga
je bilo pol v vodi in pol na
suhem, medtem ko jo je ma-
la zver srečno odnesla. Milan
si je obilni plen oprtal na ra-
me ter ga vesel odnesel do-
mov. Soma je dal iz kože, sta-
ra mama pa ga je nekaj ocvr-
la, drugega pa podarila sose-
dom, ker je baje dišal po
zemlji.
SANDI UDERMAN
SREČNA m BIČA
Letošnjo lovno sezono so imeli
ribiči iz celjske ribiške dmžine
na Smartinskem jezeru obilo
uspeha. Globočine jezera je za-
pustilo kar precej velikank od
6 kg pa tja do 25 kg žive teže. Ne-
katere od njih mi je uspelo dobiti
v objektiv, ostale pa so odnesli
po bližnici k preparatorju ali pa v
ponev.
Na slikah je som, ki ga je uple-
nil Martin Lah, 123 cm in težak
12 kg in Jože 2aga s krapom tež-
kim 6,50 kg.
SANDI UDERMAN
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 2. september v
--^
$t. 35 - 2. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
gSTAJA MILICE - ŠMARJE PRI JELŠAH
PROMETU NI NIČ ROUE
prekrškov ostaja na isti višini
postaji milice v Šmarju
^Jelšah so pred kratkim
^navali delovne rezulta-
^ prvo šestmesečje letoš-
1 leta. V primerjavi z
•l(im letom se število kaz-
dejanj in prometnih
jfiškov skorajda ni
jjjjšalo, tudi število poža-
rnalomarnosti je navk-
j obširnemu preventivne-
(jelu šmarskih milični-
.je vedno zelo visoko.
qŽARI: Na področju
jj-ske občine je bilo v le-
njem prvem polletju 17
^rov. Največ jih je bilo
fjenih iz malomarnosti
čiščenju travnikov. Tako
predvsem zaradi malo-
rnosti občanov, nastalo za
05.000 din gmotne škode
družbenem sektorju in
13.100 din v zasebnem
^orju.
[.4ZNIVA DEJANJA:
eh kaznivih dejanj je bilo
i od tega so jih miličniki
pesno razrešili že 200. Ti-
sto, kar je na tem področju v
šmarski občini najbolj za-
skrbljivo pa je, da je število
kaznivih dejanj poraslo, kar
za 70,5%. Največ kaznivih
dejanj je bilo storjenih na po-
dročju premoženjskih zadev.
Tatvin je letos kar 75 več kot
pa lani v tem času in tudi
število vlomov je poraslo za
47 primerov. V Šmarju je tu-
di veliko gozdnih tatvin in
pa požarov iz malomarnosti,
ki jih zaradi »namerno« pov-
zročene škode prav tako šte-
jejo v kategorijo kaznivih de-
janj.
MLADOLETNIŠKO PRE-
STOPNIŠTVO: Število stor-
jenih prestopniških dejanj in
prav tako tudi število mladih
prestopnikov je v rahlem po-
rastu.
PROMETNE NESREČE:
Podatko o prometnih nesre-
čah so zbrani za prvo petme-
sečje in tudi primerjava je z
enakim obdobjem lanskega
leta. Letos je bilo na šmar-
skem področju storjenih 54
prometnih nesreč, kar je 10
več kot lani. V nesrečah je
umrlo 5 ljudi, enako kot lani,
telesno poškodovanih pa je
bilo 72 ljudi, 13 več kot lani.
Sodniku za prekrške je bilo
podanih 48 predlogov, 14 več
kot lani, za prekrške zoper
storilce prometnih nesreč z
manjšo materialno škodo.
Storjenih je bilo 506 prekr-
škov Cestno prometnih
predpisov, kar je 99 manj kot
lani. Po besedah komandirja
Postaje milice Ivana Simoni-
ča pa to ni zaradi večjega
upoštevanja prometnih
predpisov, ampak gre v veli-
ki meri na račun novega Re-
publiškega zakona, ki neko-
liko drugače razporeja pre-
krške. Izrečenih je bilo 75
predlogov sodniku za prekr-
ške in to zoper 366 kršiteljev,
izrečenih je bilo 898 mandat-
nih kazni v višini 216.396 di-
narjev. V prvih petih mese-
cih je bilo odvzetih tudi 58
vozniških dovoljenj, kar je 6
več kot lani.
Postaja milice Šmarje pri
Jelšah pa sodeluje tudi v ak-
ciji »Kaj veš o prometu« in v
izobraževalnih akcijah, ki jih
pripravljajo za pešce, kole-
sarje in motoriste.
JAVNI RED IN MIR: Pre
krški s področja javnega re-
da in miru so v letošnjem
prvem polletju upadli za
8,4%. Kar 50% kršiteljev je
takoimenovanih povratni-
kov in 61% vseh kršiteljev
stori prekrške pod vplivom
alkohola. Zanimivo je, da kr-
šitve predpisov o javnem re-
du in miru naraščajo v zaseb-
nih prostorih, vidno pa upa-
dajo med mladoletniki.
IVANA FIDLER
OB OBIRANJU
HMELJA -
VAREN
PROMET
Tako kot prejšnja leta
so se tudi pred letošnjim
začetkom obiranja hme-
lja v Savinjski dolini se-
stali vsi, ki v teh dneh po-
magajo, da je varnost na
cestah na tem območju
večja, predvsem na magi-
stralni cesti Celje-Ljub-
Ijana. K temu je vsekakor
veliko pripomoglo sode-
lovanje prometnih milič-
nikov in pa delavcev
Hmezada.
Sicer pa zadnja leta na
cestah v Savinjski dolini
v času obiranja ni več to-
liko nereda, ker sb deset-
tisoče obiralcev zamenja-
li stroji, tako da so na ce-
stah večinoma le traktor-
ji, ki prevažajo hmelj do
obiralnih strojev.
Promet s traktorji pote-
ka urejeno in po obvoz-
nih cestah, magistralne in
druge pomembnejše ce-
ste pa traktoristi prečkajo
le na križiščih, za katere
so se prej dogovorili ozi-
roma jih določili. Ta križi-
šča so tudi ustrezno ozna-
čena in zavarovana, pri
urejanju prometa pa po-
magajo traktoristom, ta-
ko kot že nekaj let nazaj,
delavci Hmezada.
Tudi blato, ki ga pustijo
na cestah traktorji, sproti
očistijo, tako da, posebno
ob deževnem vremenu, ni
večje nevarnosti za hitrej-
ša osebna vozila.
Seveda pa previdnost
kljub skrbno urejevanem
prometu ni odveč, na kar
opozarjajo, tako kot vsa-
ko leto, tudi opozorilne
table.
S. S.
KOLESARJA V
KRIŽIŠČU
v križišču Slandrove in Kaju-
hove ceste v Titovem Velenju sta
trčila kolesarja, 17-letni V. P. in 8-
letna T. H. oba doma iz Titovega
Velenja. Nesrečo je povzročil 17-
letni deček, ker se pred STOP
znakom ni ustavil. Deklico so s
pretresom možganov prepeljali v
celjsko bolnišnico.
POVZROČIL NESREČO
IN POBEGNIL
v Vrbnem pri Šentjurju je AN-
TON PINTER, 25, iz Zagaja pre-
hiteval osebni avtomobil, ki ga je
vozil LUDVIK JEZOVSEK, 40,
iz Bezovja. Ker je Pinter prehite-
val v škarje, je Jezovšek močno
zaviral in zavil v desno ter trčil v
steno hleva - Jezovšek se je lažje
poškodoval, škode pa je za
100.000 dinarjev. Voznik Pinter
ni ustavil, temveč je odpeljal na-
prej. Miličnikom je pomagal tudi
očividec in kaj kmalu so izsledili
pobeglega povzročitelja nesreče.
NESREČA S
TRAKTORJEM
IVANKA JAGER, 60, iz Latko-
ve vasi je nameravala z dvorišča s
traktorjem odpeljati na polje
kmečki voz. Ko je že speljevala,
je opazila, da voz ni priključen.
Stopila je s traktorja, ki ga pa ni
ugasnila. Traktor je poskočil in
levo kolo ji je pri tem zapeljalo
čez desno nogo.
POPRAVEK
V prejši^i številki No-
vega tednika smo pomo-
toma objavili, da je v ne-
sreči, ki se je pripetila na
Partizanski cesti v Celju,
pešec podlegel poškod-
bam, povzročitelj nesre-
če Jovan Milosavljevič
pa pobegnil s kraja ne-
sreče. Pešec je bil huje
ranjen in so ga prepeljali
v celjsko bolnišnico.
DVESTOTI DRUŠTVENI IZLET
VELENJČANOVNA TRIGLAV
Planinsko društvo iz Titovega Velenja je v programu izle-
tov pripravilo tudi izlet na Triglav, ki je letos že dvestoti,
vodil in organiziral pa ga je Roman Germadnik ob pomoči
Mira Žolnirja in Vlada Natka.
Planinci so se na pot odpravili tretjo soboto v juliju preko
Trojan, Kranja, Jesenic in Mojstrane do Aljaževega doma v
Vratih. Z izletniki je bil tudi Franc Lesnik, ki je bil z velenj-
skimi planinci tokrat že devetdesetič.
Izletniki so se razdelili v dve skupini in prva je že isti dan
dosegla vrh, druga pa se je na vrh povzpela drugi dan. Pot je
bila naporna, vendar nihče ni odnehal. Tudi vreme je bilo
njihov zaveznik, tako da so lahko tudi tisti, ki so bili prvič na
Triglavu, občudovali njegove lepote.
Prva skupina je šla po znani Tominškovi poti, druga pa je
ubrala težjo in za marsikoga še neznano pot do Luknje in čez
Plamenice do vrha. Plamenice so velika planota na robu
severne stene in ob vznožju vrhnje z^adbe Triglava. Pri
kasarni Morbegni so se priključili poti iz Doliča in ji sledili
do vrha. Od tu pa so se spustili do Planike, kjer sta se obe
skupini združih in skupno nadaljevali pot proti Prehodav-
cem in do koče pri Sedmerih jezerih.
V dežju so se planinci spustili čez Komarčo do koče pri
Savici, kjer jih je že čakal avtobus.
Izlet je bil dobro organiziran in voden. Planinci so bili
kondicijsko in strokovno dobro pripravljeni za tako za-
htevno pot kot je Triglav, pa tudi disciplina vseh udeležeri-
cev je pripomogla k temu, da so se vsi srečno vrnili. Prav
zaradi dobre organizacije pa tudi zaradi discipline na izletih,
se lahko planinsko društvo iz Titovega Velenja pohvali, da
so njihovi izleti vedno polnoštevilni, uspešno izvedeni in
brez nesreč.
JULIJ ANA HOČEVAR
BREZ JANI NA TRIGLAVU
Mladinci Brez so se letos že četrtič odpravili na naš naj-
višji vrh. Na celjski avtobusni postaji so doživeli majhno
neprijetnost, ki jim ni pobrala dobre volje, zamudili so le
nekaj časa, saj so morali čakati na naslednji avtobus, ker so
jih s prvega odslovili. Pot jih je vodila iz Mojstrane v Vrata in
v Aljažev dom, kjer so prespali. Naslednje jutro so se iz Vrat
napotih preko Praga in Triglavskega doma na ICredarici na
vrh Triglava. In z vrha spet nazaj v dolino, seveda z vmesnim
postankom v Tržaški koči na Doliču. S spustom v dolino
Trente pa so naslednjega dne svoj pohod na Triglav zaklju-
čili.
Kljub začetnim težavam na postaji in vremenu, ki jim ni
bilo naklonjeno, jim dobre volje ni zmanjkovalo. Izdatno je
k temu pripomogel njihov vodič Slavči Brečko, ne le z
vzpodbudnimi in prijateljskimi i^asveti, ampak tudi s pripo-
vedovnajem o gorskem svetu in njegovih lepotah.
Zadovoljni z izletom so obljubili, da bodo prihodnje leto
pripravili peti, tradicionalni izlet na Triglav.
ANICA KUMER
RAZLIKE V PRAVICAH PODNAJEMNIKOV
206. člen Ustave SR Slovenije do-
loča, da je občanu zajamčeno, da pri-
dobi stanovanjsko pravico za stano-
vanje, ki je družbena lastnina; s to
pravico se mu zagotavlja, da pod po-
goji, ki jih določa zakon, trajno upo-
rablja to stanovanje za zadovoljeva-
nje osebnih in družinskih stanovanj-
skih potreb. Zakon o stanovanjskih
razmerjih, kratko imenovan ZSR, že
v splošnih določban v 1. členu dolo-
ma, da pridobijo delovni ljudje in ob-
dani stanovanjsko pravico na podla-
gi svojega osebnega dohodka za raz-
širjeno reprodukcijo stanovanj ter
uspehov svojega dela in prispevkov
iz sedanjega in minulega dela za po-
večanje dohodka temeljne organiza-
cije združenega dela in celotnega
družbenega dohodka. To pravico
Uresničujejo delovni ljudje in občani
s svojimi sredstvi ter z združeva-
njem svojega dela in sredstev na te-
melju vzajemnosti in solidarnosti z
delom in sredstvi drugih v samou-
pravnih stanovanjskih skupnostih,
v organizacijah združenega dela,
krajevnih skupnostih ter v občini. 3.
^len določa, kdo ima pravico oddaja-
ti stanovanje v uporabo delovnim
ljudem in občanom, torej, kdo so
stanodajalci. To so predvsem tiste
organizacije, skupnosti itd, ki so kot
investitorji zgradili stanovanjsko hi-
šo ali stanovanje ali na njem pridobi-
li pravico uporabe. Ob sedanji izre-
dno dragi stanovanjski graditvi sta-
f^odajalcem seveda ne more biti
Vseeno, kdo in kako uporablja njiho-
va stanovanja in če mu zakon daje to
pravico.
V neki delovni organizaciji je v
skladu z njenimi samoupravnimi ak-
ti na ta način prišel do stanovanja že
pred leti neki njen delavec. To sta-
■lovanje ima dve sobi, kuhinjo, pred-
sobo, shrambo, kopalnico in strani-
^^e v skupni izmeri 57 m^. V tem
stanovanju je živel kot imetnik sta-
■^ovanjske pravice skupaj s svojo že-
'^o. Pozneje je vzel na stanovanje kot
Podnajemnika nekega znanca z nje-
govo družino, ki je bila v stanovanj-
ski stiski. Ta je uporabljala eno so-
bo, občasno pa tudi kuhinjo, saj sta
bila imetnik stanovanjske pravice in
njegova žena večkrat odsotna v dru-
gem kraju zaradi gradnje lastne sta-
novanjske hiše, kamor sta se odseli-
la letos spomladi, ko je mož odšel v
pokoj. V njunem prejšnjem stanova-
nju je tako ostal podnajemnik s svo-
jo družino.
Podnajemnik se seveda prosto-
voljno ni hotel izseliti. Zato je delov-
na organizacija s tožbo zahtevala iz-
selitev.
Toženec - podnajerrinik je med
pravdo zatrjeval, da se v stanovanje
ni vselil kot podnajemnik in je pred-
lagal, da sodišče zavrne tožbeni za-
htevek, ker da je s prejšnjim imetni-
kom stanovanjske pravice ves čas
živel v skupnem gospodinjstvu, to-
rej kot uporabnik stanovanja in ne
kot podnajemnik, saj je z njim celo
sklenil pismeno pogodbo o ekonom-
ski skupnosti, ki pa jo je bojda ne-
kam založil. Te trditve ni potrdil
pred sodiščem niti prejšnji imetnik
stanovanjske pravice in je prvostop-
no sodišče zato tožbenemu zahtevku
ugodilo in naložilo tožencu in njego-
vi družini, da se morajo iz spornega
stanovanja izseliti. Zakon namreč v
80. členu določa, da preneha pravica
podnajemnika, da po podnajemni-
ški pogodbi uporablja stanovanjske
prostore, tudi če preneha pravica
imetnika stanovanjske pravice, da
uporablja stanovanje, v katerem so
ti prostori. Za podnajemnika, ki
ostane v stanovanju po izselitvi
imetnika stanovanjske pravice (ka-
kor v našem primeru), se šteje, da
nezakonito zaseda te prostore. Zo-
per takega podnajemnika se lahko
uvede postopek po 56. členu zakona
(op.: za prisilno izpraznitev stanova-
nja brez pravice do najpotrebnejših
prostorov).
Toženec je vložil zoper sodbo pri-
tožbo in očital prvostopnemu sodi-
šču, da je preozko tolmačilo zakon,
in da je za uporabnike stanovanja
šteti ne samo tiste; ki jim tak status
daje zakon, temveč tudi druge po-
dobne primere. Pritožbeno sodišče
je pritožbo zavrnilo kot neuteme-
ljeno.
Po mnenju pritožbenega sodišča
namreč 5. člena zakona ni mogoče
tako široko razlagati, kakor misli to-
žilec. Za uporabnike stanovanja po
navedenem členu se namreč štejejo
poleg imetnika stanovanjske pravi-
ce še njegov zakonec, otroci, posvo-
jenci, starši imetnika stanovanjske
pravice in starši njegovega zakonca
ter tisti, ki jih je imetnik stanovanj-
ske pravice dolžan vzdrževati po za-
konu. Seveda, če vse naštete osebe z
njim stalno stanujejo. Razen teh pa
pridobijo status uporabnika stano-
vanja tudi tisti, ki najmanj dve leti
živijo z imetnikom stanovanjske
pravice v ekonomski skupnosti. S
tem se je hotelo zaščititi izvenzakon-
ske tovariše in osebe, ki žive z imet-
nikom stan'bvanjske pravice v eko-
nomski skupnosti na podlagi pogod-
be o dosmrtnem preživljanju naj-
manj dve leti. Zakon tako točno na-
števa, kdo je lahko uporabnik stano-
vanja in ne samo primeroma, kar bi
dopuščalo širšo razlago. Glede na
današnjo ceno stanovanje pa bi po-
stal vprašljiv interes investitorjev,
da si pridobe pravico oddajati stano-
vanja v uporabo skladno s svojo ka-
drovsko politiko, politiko družbene-
ga standarda itd. Vse druge osebe, ki
stalno stanujejo z imetnikom stano-
vanjske pravice pa se štejejo za sta-
novalce, med katere šteje zakon tudi
podnajemnike. Položaj uporabni-
kov in drugih stanovalcev je zato
bistveno različen, potem ko imetnik
stanovanjske pravice trajno neha
uporabljati stanovanje in zato izgubi
stanovanjsko pravico. Uporabniki
obdrže še naprej pravico uporabljati
stanovanje in ob določenih pogojih
pridobi uporabnik celo svojstvo
imetnika stanovanjske pravice,
medtem ko se drugi stanovalci mo-
rajo izseliti.
BORIS DEBIC
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 2. september iggj
$t. 35 - 2. september 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
če bo direktor KinQpodjetja Celje Franci Horvat enako pozorno, kot si ogleduje ribiške
trofeje, na razstavi RD Celje, izbiral filme, se nam za bolj kvaliteten filmski spored v
Celju ni bati.
LECTOVA SRČCA
Na prste ene roke bi lahko pre^
tiste obrtnike v Sloveniji, ki se še ukv
jajo z izdelavo lectovih src. Med njimii
tudi Viktor in Rozalija Petanjko iz
jurja. Viktor se je te obrti oprijel že pi
tremi desetletji, ko se je bil v Somfag
izučil za medičana. Odkar živita in d^
ta Petanjkova v Šentjurju, sta medifj
obšla ničkoliko sejmov in drugih shcKj
po domačih in sosednjih občinah, kjej
po vaseh med ljudmi še v navadi, dj
poklanjajo pisano okrašena srčca z od
dalci na sredini in z različnimi šaljivj
in ljubezenskimi napisi.
Toda, kdo bi si mislil, da imajo t«
tovrstni obrtniki težave z reprodukg
skim materialom. Po jelenovo sol j
krompirjevo moko se je treba zapeljj
čisto na konec Mariborske ceste - v Ai
strijo, kajpak.
MATEJA PODJ!
BODICE
Imam občutek, da so se naši nogometaši
neučinkovitosti naučili od gospodarstvenikov.
Narava res pozna čudeže - domači t^" > ^ se sredi
poletja na morju nasankajo.	''' •
Delavci podjetja »JAVNE NAPRAV^ v^ ceiju
zadnje čase temeljito opravljajo delo neposredno po
nalivu.	^
Reklamne table za »MERX« - KAVO v Celju
zanikajo govorice o pomanjkanju.
MARJAN BRADAČ
šolski zvonci so zazvonili. Prav tako pa v ušesih še
vedno zvon! Inštruktorjem v usmerjenem Izobraževanju.
To zvonenje so povzročili Usti, ki so na veliko obljubljati,
da bo z začetkom novega šolskega teta urejen položaj
Inštruktorjev in ne nazadnje tudi učencev. Oboji namreč
ne dobijo za proizvodno delo, ki spada v učni program,
popolnoma nič. Ljudje z Izkušnjami, pa tudi oni brez njih
pravijo, da NIČ nt dober oziroma zdrav za oči...
Sipi log je okrog 25 km^
velik rezervat, kjer imajo
svoj dom orangutani ter še
nekaj drugih opičjih vrst.
Kakšni dve milji daleč v
džungli je kraj, kamor nosijo
uslužbenci vsak dan hrano
orangutanom. Okrog enajste
ure se je pripodil trop rjavih
opic, čisto blizu do nas. Sta-
rejši člani tropa so se ustavili
malo dlje, igrivi mladiči pa
so prišli k nam in nam z rok
vzeli hrano. To so skoraj či-
sto udomačene opice. Nava-
jajo jih nazaj na divji način
življenja. To so mladiči, ki
jih je policija zaplenila div-
jim lovcem in trgovcem.
Menda, živi danes več
orangutanov v živalskih vr-
tovih po svetu, kot pa v nara-
vi. En vzrok za to je visoka
cena mladičev, saj stane
eden od 5000-8000 ameri-
ških dolarjev. Da lovec ulovi
mladiča, mora ubiti še njego-
vo mamo. Kajti ko pade sa-
mica z drevesa na tla, prileze
za njo še mladič.
Drugi vzrok, da je orangu-
tanov vedno manj, je vedno
intenzivnejše izsekavanje
pragozdov. Živali so se prisi-
ljene umikati pred gozdnimi
barbari in se umikati na višje
ležeče lege. Nekatere od njih
so se sposobne prilagoditi na
novo okolje, druge pa ne.
Opica orangutan spada med
tiste, ki se ne morejo prilago-
diti na višje ležeča področja.
Ta opičja vrsta je izključno
vegetarijanske narave. Hrani
se samo s sadeži in zelenjem.
Poleg črede divjih slonov
na centralnem delu otoka so
tod še redki nosorogi Sled-
njim se slabo piše. Ibanski
lovci jih vztrajno zasledujejo
in pobijajo. Po džungli jih za-
sledujejo tedne in tedne. No-
sorogov rog je zelo iskan,
kajti Kitajci verujejo v njego-
vo moč kot afrodizijak.
Danes je večer pred
poletom iz mesta Tawau na
bližnji indonezijski otok Ta-
rakan. Za večerjo sem si pri-
vošlU v lončeni posodi dušen
»CHIKEN RICE« z ingver-
jem in sojo, zelenjavno juho
s školjkami in kot tretje,
okusno morsko ribo s praže-
no čebulo, ingverjem ter ze-
lenjavo. Bilo je najbolj oku-
sno, kar sem kdaj poskusil
od azijske kuhinje.
Noč sem prespal v bližnji
baraki poleg letališča. Poleg
neštetih nočnih pevcev sem
imel v gosteh tudi komarje,
tako da sem noč bolj prebe-
del kot prespal.
Polet z malim desetsedež-
nim letalom je bil kar zani-
miv. Leteli smo zelo nizko,
tako, da se je razločno videlo
vse, kar se je dogajalo spo-
daj. Džungla in nešteto reč-
nih rokavov ter zavitih rek.
Na tem delu so močvirja, kar
onemogoča poseke.
Tarakan je majhen otok,
delno poraščen z džunglo,
Tudi tod pridno izsekavajo.
Kar malo sem si oddahnil,
ko sem končno zapustil Ma-
lezijo in prekinil stik z njeno
administracijo.
Takoj, ko stopiš iz male le-
tališke zgradbe, že začutiš
pravo Indonezijo. To je tudi
vsiljivost taksistov in vozni-
kov. coltov (malih kombi-
jev).
Po prihodu do Losmena
Jakarta mi je skoraj zavrela
kri, ko sem se kregal z vozni-
kom colta, kateri me je pre-
peljal v mesto. Vedel sem, da
me prej ni razumel, ko sva se
pogajala za ceno. Strinjal se
je z dvema dolarjema, ko pa
me je pripeljal, je zahteval
višje plačilo. Najraje bi ga
treščil. To so njihovi stari in
preizkušeni »triki«, kako se
dela s tujci, dokler le-ti ne
spoznajo dejanskih tarif.
Prva radost v Tarakanu po
Maleziji je ta, da so Kitajci
precej redki. Če pa so, imajo
le manjše trgovine in igr^-
nice.
Če žehš urediti kakšno za-
devo v zvezi s pošto, potem ti
to vzame nekaj ur časa. Kan-
tor Posti (pošta), je na enem
koncu mesta. Telefonirati se
da iz poštnega urada Ti
Kominikosi kakšne dve m
vstran. Telegrame pa požij
jo spet iz poštnega urada i
tretjem koncu mesta.
Ljudje so prijazni. Pen
ti je na ušesih klicanje »ha.
mister«, »hallo bos« itd. Ri
bi se pogovarjali, pa se i
razumemo.	,
V	mestu s 40.000 prebil
cev ni lokalnih a^kobusali
kajti številni colti (kombin
nudijo zaposlitev celi arnrn
ljudi	J
V	Losmenu, kjer sem si
no val nekaj dni, sem sred
skupino indonezijskih vo}
kov. Z njihovim oficirja
sva se zapletla v zanimiv
govor. Indonezija ima plai
no armado, ki sodi med m
močnejšo v celi jugovzhod
Aziji Vojaški rok traja ce)
šest let.
Kot sem zvedel, ofostU
med Kalimantanom in Vzb
dno Malezijo še okn
1500 km ozemlja brez toH
določene meje. To je na ti
ko dostopnih krajih, v /no
virnati džungli
PIŠE:
STANE ŽILNIK
17
Orangutanov je vse manj
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri JelSah in Zale«'
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredni*
Boris Rosina, v. d. odgovorni urednik Novega tednika in odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija; Marjel*
Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnil''
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov f®
vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cen»
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-10®