Ptuj, 20. julija 2000, letnik LIH, št. 29 - CENA 130 SIT
TA TEDEN/TA TEDEN
Mladi so danes,
fie futri
Tudi na lokalni ravni si dogodki kljub počitnicam, kar poda-
jajo roke. Obdobja kislih kumaric kot kaže vsaj to poletje ne
bo, tudi zaradi volitev, ki se nezadržno bližajo. Najvišji pred-
stavniki oblasti na Ptujskem se v tem obdobju prebijajo čez
več pomembnih dokumentov, ki imajo za cilj potegniti voz raz-
voja. V ospredju je oblikovanje območja s posebnimi razvoj-
nimi problemi. Včeraj so župani haloških občin na sestanku v
Kočicah v zvezi s tem naredili nov kvalitetni premik, te dni
pa je ponovno aktualno združevanje občin v pokrajino Spod-
nje Podravje. Že pred pričetkom poletja so se župani občin na
Ptujskem srečali z dogovorom o prenovi nekdanjega počitni-
škega doma v Biogradu na morju. Če se zdi, da bodo pri prvih
dveh projektih kmalu našli skupni jezik, pa za tretjega, vsaj
po začetnih razpravah sodeč, pričakovanega nujnega soglasja
še nekaj časa ne bo, čeprav so na načelni ravni vsi za to, da
se dom obnovi, ker ga naš mladi rod potrebuje. V igri je po
grobi oceni blizu sto milijonov tolarjev, ki naj bi jih združili za
pokritje investicije. Ker naj bi jo izvedli etapno, bi jo bilo laže
izvesti. Obremenitev naj bi si razdelili po številu prebivalcev,
pri sto milijonski investiciji in območju z okrog 70 tisoč prebi-
valci, bi to pomenilo slabih 1500 tolarjev po osebi ali le nekaj
več kot je ena vstopnica za ptujske Terme. Okrog 35 milijo-
nov naj bi prispevala mestna občina Ptuj, ostalih štirinajst
občin pa naj bi si razdelilo preostanek do sto milijonov. Kljub
kroničemu pomanjkanju denarja v občinskih mošnjah bi se
denar moral najti. Bolj kot pomanjkanje denarja pa to obmo-
čje pesti kronično nezaupanje (tudi zaradi še neizvedene deli-
tvene bilance), za katero je mladi rod še najmanj kriv. Skoda,
da župani v imenu višjih ciljev včasih ne vidijo tistega, kar bi
morali, v tem primeru kvalitetne možnosti za letovanje mladih
in dejavnosti, ki jih takšen počitniški dom omogoča. Ker gre
za generacijo, ki je lavor že zdavnaj prerasla, je dolg do nje
toliko večji. Veliko stvari lahko počaka, ko pa gre za mlade, ne
moremo reči - jutri. Njihov
čas je danes.
župani petih pobratenih mest na osrednji slovesnosti ob 20 - letnici sodelovanja med francoskim
mestom Saint Cyr sur Loifejn,švedskim Katrineholmom. (foto: M.Ozmec)
Pazi, prijela je
Fofo. Martin Ozmec
FRANCIJA / PTUJCANI V POBRATENEM MESTU SAINT CYR
ludi to ie pof do Evrope
v nedeljo 16. julija zvečer se je iz obiska v pobratenem
francoskem mestu Saint Cyr sur Loire vrnila delegacija 12
svetnikov mestne občine Ptuj, ki jo je vodil župan Miroslav
Luci in folklorna skupina ptujske bolnišnice. Ptujčani so
skupaj z delegacijami pobratenih mest iz Velike Britanije,
Švedske, Nemčije in Španije sodelovali na proslavi in pri-
reditvah ob 20 - letnici prijateljevanja med švedskim Katri-
neholmom in Saint Cyrom na Loari, ter na proslavi ob 14.
juliju - francoskem državnem prazniku, ki ga praznujejo v
spomin na padec zloglasne Bastilije.
S tem obiskom se je mestna
občina Ptuj odzvala povabilu
župana in mesta Saint Cyr
pred dvema letoma. Delega-
cija občine Ptuj je sodelovala
tudi na simpoziju evropske
unije o evropskem državljan-
stvu in njihovi pravici do
študija, dela in zaposlitve, kar
je glede na to, da Francija
predseduje Evropski uniji,
zagotovo pomembno tudi iz
interesa Slovenije do vključi-
tve v Evropsko unijo. Več o
tem na 3. strani.
M.Ozmec
PTUJ /
Pomemben
dogodek za
obrtništvo
13. julija so potekale sve-
čanosti v prostorih Gospo-
darske in Obrtne zbornice
Slovenije, Obrtne zbornice
Celje, Kulturnega centra v
Novem mestu. Narodnega
doma na Ptuju in Srednje
tekstilne šole v Mariboru, na
katerih so podelili spričevala o
zaključnem izpitu prvi gene-
raciji vajencev. V tem šolskem
letu so v srednjih poklicnih
šolah v Sloveniji prvič uvedli
zaključni izpit tudi za vajence,
ki so opravljali teroretični del
zaključnega izpita v šoli, pra-
ktični del pa pri delodajalcu
ali v šolskih delavnicah.
Stran 20.
GORIŠNICA /
Povezovanje
obrtniliov in
podletniliov
že ta konec tedna se bodo
v ravninsko — haloški občini
Gorišnica  veselili  delovnih
uspehov, kajti pred vrati je
že nov — peti občinski praz-
nik. Priložnosti za pogovor o
uspešno opravljenih nalogah,
uresničenih željah in pričako-
vanjih bo v prihodnjih dneh
dovolj. Med temi bomo prav
gotovo zasledili tudi kaj s
področja gospodarstva, ki je
ključnega pomena za bodoč-
nost gorišniške občine. Obrt
in podjetništvo v občini dobi-
vata namreč vse več podpore,
industrijska cona Formin se
počasi že uresničuje, za novo
industrijsko lokacijo v Moš-
kanjcih, nedaleč od letališča,
pa je že naročena študija.
Stran 12.
2
Četrtek, 20. julij 2000 - TEDNIK
Mala in srednja podjetja v
EU vse bolj pomembna
Ko se je v zgodnjih 90. letih
gospodarska kriza nadaljevala in
je število brezposelnih v Evropi
raslo, je EU možnost za okre-
vanje gospodarstva iskala v ma-
lih in srednje velikih podjetjih
(MSP). Prevladalo je spoznanje,
da so MSP ključna za rast gos-
podarstev. Področje MSP je bilo
v zadnjih letih pomembnejši vir
delovnih mest in še naprej daje
pomembne zaposlitvene možno-
sti. Hitro spreminjajoče se teh-
nološko okolje in globalizacija
trgov sta za MSP ustvarila nove
možnosti. Maastrichtska pogo-
dba je pomenila mejnik za po-
djetniško politiko. Po definiciji
MSP je podjetje srednje veliko,
če ima več kot 50 in manj kot
250 zaposlenih, njegov letni pro-
met ne presega 40 milijonov ev-
rov, bilančna vsota pa ne presega
27 milijonov evrov. Malo podje-
tje mora imeti manj kot 50 za-
poslenih, njegov letni promet ne
presega 7 milijonov evrov, bi-
lančna vsota pa ne 5 milijonov
evrov. Podjetja z manj kot 10 za-
poslenimi veljajo za mikropod-
jetja. Po tej definiciji je v EU 17
milijonov MSP in mikropodje-
tij, ki zagotavljajo 70 odstotkov
celotne zaposlenosti, 70 milijo-
nov delovnih mest, 50 odstotkov
investicij in 60 odstotkov njene-
ga bogastva. Ta definicija je tudi
referenca za skupne programe,
politiko in zakonodajo v zvezi z
MSP v EU.
Vir: Tematsko informativna zgi-
banka UVI, PODJETJA INEU
Razpis republiških in Zoi-
sovih štipendij
26. junija 2000 je izšel razpis
republiških in Zoisovih štipen-
dij za šolsko leto 2000/01 v časo-
pisih Delo in Večer. Republiško
štipendijo lahko dobijo kandi-
dati, ki so državljani republike
Slovenije ali Slovenci brez slo-
venskega državljanstva in letni
bruto dohodek njihove družine
ne presega 615.523 SIT na dru-
žinskega člana. Štipendisti, ki so
lani prejemali republiško štipen-
dijo, lahko ta znesek presegajo
za 10 odstotkov (677.075 SIT).
Vloge (obr. DZS 1,51, dobijo
se v papirnicah in knjigarnah)
že sprejemajo na Uradih za delo
po naslovu stalnega bivališča (za
upravno enoto Ptuj UD Ptuj,
Osojnikova 1; za upravno enoto
Omož UD Ormož, Ptujska cesta
25). Uradne ure so vsak dan ra-
zen četrtka od 8.00 do 12.00, v
sredo še od 14.00 do 16.00.
Vlogo lahko vložijo redno vpi-
sani dijaki ter redno in izredno
vpisani študenti, določen je sta-
rostni pogoj, pogoj glede statusa
(zaposlitev, prijavljenost na za-
vodu za zaposlovanje....) in pogoj
glede prejemanje drugih štipen-
dij oz. posojila za študij - glej
razpis.
Zadnji rok za oddajo vloge je
za vajence in dijake 5. septem-
ber 2000, za študente 6. oktober
2000.
Vloga mora biti vložena do
roka, v primeru da vam kakšna
priloga še manjka, lahko vlogo
dopolnite tudi po tem roku (v
dogovoru s sprejemnim referen-
tom na uradu za delo). Študenti
naj s seboj prinesejo tudi indeks
na vpogled.
Vloga se ne šteje za zamujeno,
če je bila vložena po roku iz op-
ravičljivih razlogov: zdravstveni
razlogi, služenje vojaškega roka,
naknadni vpis, kasnejši odgovor
o nepodelitvi kadrovske štipen-
dije ali posojila za študij.
V tem primeru mora biti vlo-
ga z vsemi dokazili vložena v 15.
dneh od nastanka oz. prenehan-
ja razloga.
Še priporočilo in naprosilo:
vloge oddajte čimprej, kajti
tako boste sebi prihranili čaka-
nje v vrsti na oddajo vlog^ (v
zadnjih letih so prosilci zadnji
teden pred potekom roka čaka-
li po uro do dve) nam pa omo-
gočili tekoče delo.
OBMOČNA SLUŽBA PTUJ
Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje
RAZPISI
Naziv: Javni poziv za prijavo pro-
jektov LIFE III (2000—2001)
Razpisnik - Ministrstvo za oko-
lje in prostor
Rok prijave - LIFE — NARA-
VA Do 15.septembra 2000.
LIFE — OKOLJE
Do 15.oktobra 2000.
Predmet - Splošni cilj LIFE
programa je prispevati k imple-
mentaciji, nadgradnji in razvoju
Evropske okolje varstvene poli-
tike in okoljske zakonodaje, še
posebej z vključevanjem okolja v
druge sektorske politike in traj-
nostni razvoj Evropske Unije.
Višina sredstev - LIFE - Nara-
va: finančna participacija Komi-
sije je do 75% stroškov projekta.
LIFE - Okolje: finančna partici-
pacija Komisije je do 30% oziro-
ma do 50% stroškov projekta.
Vir - ULRS št. 60-62/2000 z
dne 7.7.2000; Stran 5921, Št.
922-0013/98, Ob-31493;
Naziv: Javni razpis za zbiranje
predlogov za izdelavo programa
sofinanciranja izgradnje objek-
tov in naprav obveznih lokal-
nih javnih služb iz proračuna
RS v letu 2001
Razpisnik - Ministrstvo za oko-
lje in prostor.
Rok prijave - Do 31.07.2000 do
15.ure.
Predmet - Predmet razpisa je so-
financiranje izgradnje objektov
in naprav obveznih lokalnih jav-
nih služb z nepovratnimi sreds-
tvi proračuna RS v letu 2001, na
naslednjih področjih:
1. ravnanje s komunalnimi od-
padki - izgradnja in sanacija
odlagališč ter sortirnic odpad-
kov za nadaljno predelavo,
2. čiščenje komunalnih odpad-
nih in padavinskih voda,
3. odvajanje komunalnih odpad-
nih in padavinskih voda,
4. oskrba s pitno vodo - varova-
nje in zaščita vodnih virov.
Višina sredstev - Sredstva bodo
po področjih deljena tako:
1.250.000.000 SIT,
2. 250.000.000 SIT
3. 300.000.000 SIT
4. 200.000.000 SIT.
Vir - ULRS št. 59/2000 z dne
30.6.2000; Stran 5808,
Ob-31216;
Naziv: Javni razpis za podporo
ekološki pridelavi semena in
vegetativnega razmnoževalne-
ga materiala oziroma sadik
Razpisnik - Ministrstvo za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Rok prijave - Do 10. septembra
2000.
Predmet - Namen ukrepa je
finančna podpora organizaciji
pridelave semena za ekološko
kmetovanje ( ekološkega seme-
narstva ), oziroma postavitvi
matičnih nasadov za pridobi-
vanje vegetativnega razmnože-
valnega materiala kot so:
potaknjenci, ključi, cepiči, podla-
ge, sadike-cepljenke, za potrebe
ekološkega sadjarstva, vinograd-
ništva in hmeljarstva.
Višina sredstev - Skupna višina
sredstev znaša 5,000.000 SIT.
Finančno podporo je mogoče pri-
dobiti največ v višini stroškov:
nabave osnovnega semena, stro-
kovnega in zdravstvenega nad-
zora nad pridelavo semena in
sadik-cepljenk, oziroma potrje-
vanja matičnih nasadov v skladu
zakonom o sadikah in semenu,
postavitve matičnega nasada, na-
kupa matičnih rastlin.
Vir - ULRS št. 59/2000 z dne
30.6.2000; stran 5807,
Ob-31047;
Naziv: Javni razpis za financi.
ranje prestrukturiranja živils-
tva
Razpisnik - Ministrs-
tvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.
Rok prijave - Do 14.08.2000 do
12.ure.
Predmet - Predmet javnega raz-
pisa so sredstva, ki se bodo
dodelila za finančno pomoč in-
vesticijam izbranim fizičnim in
pravnim osebam ter njihovim
skupinam in združenjem na pod-
ročju priprave za trg in predelave
kmetijsko - živilskih proizvo-
dov.
Višina sredstev - Višina sred-
stev za te namene je 800,000.000
SIT
Najnižji  znesek  upravičenega
dela investicije znaša 14,300.000
SIT, najvišji znesek finančne po-
moči pa do 200,000.000 SIT.
Vir - ULRS št. 59/2000 z dne
30.6.2000;       Stran       5806,
Št.238-06-1/00, Ob-31153;
Naziv: Javni razpis za zbiranje
ponudb za sofinanciranje pro-
gramov strokovnega dela in pri-
reditev, ki jih izvajajo stanovska
in interesna združenja kmetij-
skih pridelovalcev
Razpisnik - Ministrs-
tvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.
Rok prijave - Do 14.08.2000 do
12.ure.
Predmet - Predmet razpisa je
subvencija, namenjena sofinan-
ciranju programov strokovnega
dela in prireditev stanovskih in
interesnih združenj kmetijskih
pridelovalcev v letu 2000. Sred-
stva so namenjena sofinanciran-
ju programov strokovnega dela:
prireditev s strokovno vsebino
interesnega združenja; izdajanju
strokovno informativnih publi-
kacij; izobraževanju in zastopa-
nju svojih članov na promocijah
združenja ter promocijah njiho-
vih dejavnosti.
Višina sredstev - Višina name-
njenih sredstev je do 25.000.000
SIT
Za posamezne upravičence zna-
ša minimalna vrednost finančne
pomoči 150.000 SIT, največji
znesek finančne pomoči pa je
350.000 SIT
Vir - ULRS št. 59/2000 z dne
30.6.2000;   Stran   5806,   Št.
328/07-1/00, Ob-31152;
Podrobnejše informacije so na
naslovu www.bistra.si .
PTUJ / NOVOSTI PRI RAVNANJU Z ODPADKI
Čisto mesta mmdla t M • dnevni odvez
Kot smo poročali, je Čisto mesto Ptuj v soglasju z Mestno
občino Ptuj in v skladu z občinsko zakonodajo (odlokom
o gospodarjenju s komunalnimi odpadki na območju Me-
stne občine Ptuj ter pravilnikom o zbiranju, transportu
in odlaganju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj)
pred kratkim uvedlo nekaj novosti na področju ravnanja z
odpadki.
O vzrokih za omenjene spre-
membe pri ravnanju z odpaki
je direktor Čistega mesta Andrej
Koter povedal:
"K spremembam, o katerih go-
vorite, nas je prisilila stiska z de-
ponijskim prostorom ter uvedba
novih pravilnikov o ravnanju z
odpadki, ki jih je predpisala drža-
va. Osnova za vse nadaljnje rešitve
problematike odlaganja odpadkov
je ločevanje odpadkov do najviš-
jega nivoja. Zato je potrebno do-
sledno izvajati sprejeti sistem in
uporabljati postavljene rešitve."
TEDNIK Med novostmi, ki ste
jih uvedli, so tudi tako imeno-
vani ekološki otoki. Kaj prav-
zaprav ti pomenijo, kje ste jih
postavili?
"To so zbirna mesta, kjer so po-
stavljene namenske posode za ra-
zlične vrste odpadkov. Zaenkrat
ločujemo papir, steklo, plastično
embalažo in pločevinke pijač. Iz-
brane so take lokacije, da zajema-
jo skupine gospodinjstev od 300
do 500 ljudi ter razdaljo do 300 m.
Pri trgovinah z živili so prav tako
postavljene posode za naštete od-
padke, saj je stranki najlažje od-
nesti prazno embalažo ob odhodu
v trgovino."
TEDNIK Zakaj pa se je moral
zgoditi prehod na 14-dnevni od-
voz odpadkov?
"Če povzročitelji odlagajo od-
padke v namenske posode na eko-
loških otokih in trgovinah, so
objavljeni termini dovolj pogosti
za odvoz drugih odpadkov oziro-
ma ostanka. Postavljen koncept
ravnanja z odpadki je v skladu
s smernicami Evropske unije ter
zadovoljuje kriterije tudi razvitej-
ših družb, kot je naša.
Biološki odpadki so vsekakor
najbolj moteči, ker povzročajo
smrad. To vrsto odpadkov je po-
trebno maksimalno ločiti od dru-
gih odpadkov ter jih, če je le
mogoče, pri individualnih gospo-
dinjstvih kompostirati doma na
svojem kompostu. Če pa to ni mo-
goče oziroma povzročitelji tega ne
želijo, lahko pri izvajalcu naroči-
jo dodatno posodo kot dodatno
storitev. V tem primeru naročnik
plača mesečni strošek v višini
534,48 SIT, s tem da je odvoz bio-
loških odpadkov v poletnih mese-
cih vsak teden in v zimskem času
14 dni. Izvajalec te odpadke kom-
postira na centru za ravnanje z
odpadki, zato morajo biti zbrani
in odloženi v posode brez plastike
in drugih primesi."
TEDNIK Kdaj pa boste letos
odvažali kosovne odpadke?
"Te odvažamo enkrat letno po
posebej objavljenem terminskem
programu, ki je objavljen na po-
ložnicah in v lokalnih časopisih.
Akcija poteka po sistemu od vrat
do vrat. Če pa stranka želi takšno
vrsto odpadkov odstraniti takoj,
jih lahko brez plačila stroškov
sama pripelje na center za rav-
nanje z odpadki v Brstju. Prav
tako organiziramo vsako drugo
leto zbiranje uporabnega in odpa-
dnega tekstila. Enkrat letno orga-
niziramo tudi zbiranje in odvoz
nevarnih odpadkov, kar pa je ob-
javljeno in izvedeno po posebnih
pogojih, ki so objavljeni v javnih
občilih. Na koncu nam po loče-
nem zbiranju odpadkov ostanejo
odpadki, ki jih je potrebno odlo-
žiti v deponijo."
TEDNIK Zal je ta deponija že
skoraj čisto polna. Ste že našli
lokacijo za novo?
"Zal še ne. Kljub pozornosti, ki
jo posvečamo varovanju deponij-
skega prostora, bo deponija konec
leta 2000 polna. Zapleti v vezi z
gradnjo novega centra za ravnanje
z odpadki so popolnoma nejasni
in tudi nepredvidljivi. V vsakem
primeru bo potrebno ostanek od-
padkov za odlaganje po ločenem
zbiranju odvažati izven mestne
občine Ptuj. Problem odlaganja
odpadkov je izredno velik, kajti
na območju severovzhodne Slo-
venije so že vse deponije polne.
Zelo pomembno je, da se proble-
ma v celoti zavedamo vsi po vr-
sti, tako povzročitelji kakor tudi
izvajalec, ne nazadnje pa lokalne
službe občin. S svojimi odpadki
moramo ravnati čim bolj racional-
no, zato je poudarek na ločenem
zbiranju in odlaganju ostanka od-
padkov še kako pomemben."
Za vse dodatne informacije v
zvezi z ravnanjem z odpadki lah-
ko pokličete na Čisto mesto, kjer
imajo novo telefonsko številko:
780 90 20.
-OM
: TEDNIK je naslednik Ptujskega
\ tednika oziroma Našega dela, ki
\ ga je ustanovil Okrajni odbor OF
i Ptuj leta 1948.
\ Izdaja RADIO^EDNIK, tJ.o.o., Ptuj,
Direktor: Franc Lačen.
; Uredništvo: Jože Šmigoc
■ (odgovorni urednik), Jože Bračič,
; Majda Goznik, Viki Klemenčič
Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji),
i: Slavko Rifaahč {vodja tehnične
; ledakcije) in JožeMohorič
(grafično-tehnični urednik).
Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj:
te! (02) 749-34-10,
mali oglasi 749-34-15, 749-34-37:
^ faks (02) 749-34-35.
Oglasno trženje: (02) 7493412
Celoletna naročnina 6.760 tolarjev.
: ; tujino 13.520 tolarjev
Ziro račun: 52400-601-47280
Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je vraču-
nan v ceno izvoda in se obračunava
- v skladu s 7. točko 25. člena Zakona
o davku na dodano vrednost. Uradni
, iist23.12. 1998.Š189.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
Strani na Internetu:
: wA'w.radio-tednik.si.
E-pošta: tednik@amis.net
I nabtrainik@raclio-teclnik.si
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNiŠKA HIŠA
/TEDENSKI KOMENTAR
Zopet živahno
Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo v preteklem tednu kar
živahno. Na trgu se je pojavilo več različnih investitorjev, ki so bili
pripravljeni za delnice odšteti vedno več denarja. Sicer promet
na trgu še vedno ni visok, vendar določeni kazalci že kažejo v
prid rasti. Slovenski borzni indeks se je tako v prejšnjem tednu
povzpel za poltretji odstotkek, njegova vrednost pa je končala
pri 1.675 indeksnih točkah. Največ so tokrat k rasti indeksa
pripomogle delnice naftnih podjetjih. Kljub neugodnim razmeram
na trgu surove nafte model oblikovanja cen bencina omogoča
podjetjem poslovati z dobičkom. To se delno kaže tudi na cenah
delnic, saj je Istrabenz porastel kar za 12 odstotkov na 2,589
tolarjev. Zanimanje se je okrepilo tudi za delnico Petroia, ki je
pridobila nekaj manj kot 10 odstotkov in končala trgovalni teden
nad 20.000 tolarjev. Rast enotnih tečajev lahko pripišemo tudi
omejeni ponudbi, saj kakšne večje količine delnic ni bilo mogoče
pridobiti po trenutnih cenah. To bi lahko trdili tudi za delnice
farmacevtskih podjetjih. Z delnico Leka, ki se je nedolgo tega
gibala okoli 31.000 tolarjev, je bilo sklenjenih le nakaj poslov
dnevno. Zato so morali investitorji za večje nakupe sesti nekoliko
globje v svoje žepe, kar je potisnilo tečaj delnice celo do 33.000
tolarjev, vendar pa se je delnica zaradi zmanjšanja povpraševanja
v petek vrnila na 32.000 tolarjev. Kljub temu je tedenski porast
znašal 2,8 odstotka. Leku se je pridružila tudi delnica Krke, ki je
pridobila dve desetinki odstotka več kot Lek, trgovalno območje
z delnico pa se trenutno nahaja dobrih sto tolarjev nad 25.000
tolarjev. Pozitivno pot nadaljujeta tudi delnici slovenskih pivovarn.
Vrednost Pivovarne Laško se je dvignila krepko čez nivo 4.600
tolarjev za delnico, kolikor je bila delnica nazadnje vredna pred
4 meseci. Bolj kot v Pivovarno Laško so bile včeraj oči uprte
v delnice pivovarja Union. Z delnico je bilo v sredo sklenjenega
preko 600 milijonov tolarjev prometa, predvsem v blokih, enotni
tečaj delnice pa je v enem tednu porasel za 2,3 odstotka
na 40.920 tolarjev. Približno enaki posli so se isti dan odvili
tudi na delnici Fructala, zaradi česar mnogi namigujejo, da so
posli povezani s prevzemom primorskega podjetja. Ugibanja
v nadaljnji razvoj dogajanja med podjetjema je povzročilo tudi
visoko rast delnice Fructala, Posli s svežnji so se odvili pri tečaju
2.400 tolarjev, špekulativni nakupi pa so se zatem odvili celo
pri tečaju 2.600 tolarjev, kar je več kot 18 odstotkov višje kot je
znašal enotni tečaj prejšnji petek.
Na trgu pooblaščenih investicijskih družb so investitorji še
krepkeje napadli delnice, zaradi česar so v preteklem tednu
porasle v povprečju za nekaj več kot tri odstotke. Fokus se
je iz najmanj zapolnjenih prenesel na polpolne in polne PIDe,
izmed katerih sta v zadnjih dneh največ pridobila Nacionalna
finančna družba 1 in Triglav steber I. Nacionalna finančna družba
je pridobila 3,4 odstotka, podobno je tudi Triglav steber narastel za
2,8 odstotka na 90,3 tolarja. Bistveno bolj so se okrepile vrednosti
polpraznih pooblaščenih investicijskih družb. Val nakupov je
zopet zejel delnice Atene, ki so v povprečju pridobile okoli 7
odstotkov, kolikor se je vrednost povišala tudi delnicam Maxime
I in II.:
Vzpodbudno trgovanje v začetku preteklega tedna se je v petek
končalo z negativnim predznakom, kar pa ni alarmantno glede
prihodnjega gibanja. Določeni trgovci so že vnovčevali dobičke,
vendar je bilo takih bolj malo. Po vsej verjetnosti se bo zanimanje
za delnice v tem tednu nadaljevalo, saj na trgu sodeluje večja
množica različnih povpraševalcev. Kljub temu pa večjih skokov
vrednosti delnic ne gre pričakovati, saj v gospodarstvu ni bilo
kakšnih bistvenih sprememb, na osnovi katerih bi lahko sklepali
na dolgoročnejšo rast tečajev delnic.
Matjaž Bemik, borzni posrednik,
lUrika borzHoposredniška hiša, d.d.
TEDNIK - Četrtek, 20. julij 2000
3
POROČAMO. KOMENTIRAMO
ijcvedeli smo
^SOBOTO PRAZNUJEJO
TURNIŠKI GJkSILCI
prostovoljno gasilsko društvo Turnišče Ptuj praznuje
letos 20-letnico obstoja. Osrednja slovesnost ob ju-
bileju bo 22. julija ob 15. uri pri Gasilskem domu na
Turniščah, ko bodo tudi predali namenu črpalko viso-
kega tlaka. Kot je povedal poveljnik PGD Turnišče Ja-
nez Mere ima društvo 45 članov, ob jubileju pa se bodo
tudi poveselili. Po končani uradni slovesnosti vabijo vse
krajane na družabno srečanje z ansamblom Tornado.
V JURŠINCIH PETI
^red gospodinjskim domom v Juršincih 21 se bo 30.
julija popoldan pričel letošnji peti gospodinjski praz-
nik v organizaciji Društva gospodinj Juršinci, ki ga vodi
Marta Toplak. Potekal bo pod pokroviteljstvom minis-
trstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike
Slovenije. Pripravljajo bogat kulturni program, odprtje
in blagoslov gospodinjskega doma, predstavitev knjige
znanega kuharskega mojstra Janeza Štruklja; odprli pa
bodo tudi razstavo o ljudskih običajih s pnkazom jedi
ob delu na polju in posebnih priložnostih. Tudi na pet-
em gospodinjskem prazniku pričakujejo dober obisk in
dobro prodajo dobrot domače kuhinje. Predvsem pa
naj bi bil to praznični dan za vse gospodinje in gospo-
dinjce.
TA TEDEN NA PTUJSKI
TELEVIZIJI
v
Četrtek: V filmskem kotičku ob 2T. uri bo na sporedu
film z naslovom "Črna mavrica".
Vsoboto ob 21. uri in nedelja ob 1 0. uri: Na sporedu
so oddaje "Naj spot" s slovenskimi in tujimi glasbe-
nimi skupinami, poljudna oddaja "Kako je biti zdrav in
zmagovati" ter športna oddaja "Svetovni moto šport".
MG
Izvedeli smo
SLOVENSKE GORICE / PRVE
OCENE ŠKODE PO SUŠI
Škoda prcicjšnia
Prve ocene nastale škode v Slovenskih goricah ka-
žejo, da bo kmetijskih pridelkov, zlasti koruze in
sadja, letošnjo jesen na tem območju bistveno manj.
Stopnja prizadetosti je od 10 do 100 odstotna; sled-
njo so zabeležili pri Sv. Andražu, in sicer pri kumari-
cah. Pri Sv. Andražu je suša v kmetijstvu povzročila
skoraj za 100 milijonov tolarjev škode, v Trnovski
vasi dobrih 90 in v Destrniku za več kot 212 milijo-
nov tolarjev. Končne ocene bodo znane konec julija.
Komisije za elementarne nesreče v občini Sveti Andraž
v Slovenskih goricah si je prejšnjo sredo ogledala na-
stalo škodo zaradi suše in pri tem pripravila prvo oce-
no. Od dobrih 97 milijonov tolarjev škode v kmetijstvu,
je največ škode, več kot 33 milijonov, na 378 hektarjih
koruze in 247 hektarjih travnikov. V sadovnjakih in-
tenzivne pridelave pa je po prvih ocenah za več kot 12
milijonov tolarjev škode. Podobno škodo je suša povz-
ročila tudi v kmetijskih predelih občine Trnovska vas.
Pri koruzi za zrnje je škode za dobrih 32 milijonov to-
larjev, na travnikih za več kot 27 milijonov, večjo škodo
pa opažajo tudi pri letošnjem pridelku pšenice. V prora-
čunskih rezervah občine Trnovska vas imajo za tovrstne
nesreče na voljo 1,5 odstotka proračuna ali nekaj več kot
lj6 milijona tolarjev.
V občini Destrnik je ocena nastale škode po suši v
kmetijstvu, v primerjavi z obema omenjenima sloven-
legoriškima občinama, najvišja. Samo v sadovnjakih je
povzročila za več kot 100 milijonov škode, na koruzi za
več kot 55 milijonov, na travinju pa za dobrih 29 milijo-
nov tolarjev. Občina Destrnik bo odpravi škode name-
nila 1,33 milijona tolarjev iz proračunskih rezerv.
ak
FRANCIJA / PTUJČANI V SAINT CYRU
Priletno in vsestransito
koristno srečanje
Zupan mestne občine Pluj Miroslav Luci je obisk Ptujča-
nov v pobratenem francoskem mestu Saint Cyr sur Loire
ocenil kot izredno pozitivno in vsestransko koristno deja-
nje; tako za mesto Ptuj, kot za Slovenijo. Za Tednik je o
tem povedal:
"Zame je bil ta obisk izredno
koristen. Najprej zaradi poziti-
vnega odnosa prijateljskega me-
sta v Franciji do mesta Ptuj.
Seveda pa je tudi tokrat veliko
pridobila tudi Slovenija, saj je
postala vidna in aktualna med
vsemi župani evropskih mest,
ki so bili prisotni. Mesto Saint
Cyr ima namreč prijateljska me-
sta v osmih državah sveta in
kar pet iz Evrope jih je bilo
prisotnih na tokratnem prazno-
vanju v Franciji. Za nas je po-
membno, da je bil z nami moj
prijatelj Philippe Briand, župan
Saint Cyra in poslanec v fran-
coski skupščini, pomebno pa je,
da so bili prisotni tudi Švedi,
kot bodoči predsedujoči evrop-
ski uniji. Oboji so nam obljubi-
li, da se bodo zavzemali za to,
da se pri vstopu v evropsko uni-
jo Slovenija obravnava posebej
in ne v paketu z drugimi drža-
vami.
Seveda je naša želja, da bi po-
leg športnih in kulturnih nave-
zali še gospodarske stike. Tako
smo se dogovorili, da se sep-
temberskega maratona v Ptuju
udeleži tudi ekipa iz Saint Cyra.
Tudi Katalonci so izrazili veli-
ko željo, da bi čimprej prišli v
Ptuj in da bi folklorna skupina
iz ptujske bolnišnice, ki je svojo
vlogo v Franciji odlično opravi-
la, morda že jeseni gostovala pri
njih. Skratka veliko novih pri-
jateljev iz Evrope smo spoznali
in ti lahko vsak na svojem po-
dročju zagotovo pripomorejo k
priboritvi morebitnih projektov
na evropskem nivoju. Se večjo
vlogo pa vidim v tem, da je Slo-
venija spet našla nekaj ljudi,
ki bodo lahko po svojih mož-
nostih vplivali na odločitve pri
sprejemanju v evropsko unijo.
S tega stališča je bila pomem-
bna tudi tema četrtkovega sim-
pozija o državljanstvu evropske
unije. V Evropi je namreč vse
bolj v ospredju mnenje, da bo
evropska skupnost uspešna le,
če bodo tako čutili vsi držav-
ljani, ne le vlade in parlamenti.
Vsi državljani morajo ugotoviti,
da se resnično izplača biti v tej
evropski skupnosti. Mi v glav-
nem govorimo le o tem, kakšne
so obveznosti, kakšne zakone
moramo sprejeti, kako se mo-
ramo prilagajati. Državljani in
seveda predvsem podjetniki pa
morajo ugotoviti, če bodo od
tega imeli tudi kakšne koristi.
Če bo to doseženo, bo zagotovo
zelo pozitivno pri odločitvi na
referendumu, ki čaka naše dr-
žavljane pred vstopom v Evrop-
sko unijo. Seveda nas čaka pri
tem še veliko, veliko dela, vse-
kakor pa je bil ta simpozij zelo
aktualen, saj je govoril prav o
tem, kako naj bodo organizirani
državljani, da bodo lahko prek
svojih predstavnikov svoje želje
in odločitve tudi realizirali. Vse
skupaj pa je v kontekstu že
najavljenih notranjih reform v
evropski uniji. Naj dodam, da
so vsa sodelujoča mesta izrazila
željo po sodelovanju s Ptujem
in Slovenijo. Morda se bo to
zgodilo čez dve ali tri leta, torej
ravno takrat, ko naj bi Sloveni-
jo sprejeli v evropsko unijo. Ob-
ljubili smo, da bomo ta projekt
pripravili, ga predstavili Svetu
evrope in poskušali najti tudi
del finančnih sredstev; tako pri
njih kakor na našem državnem
nivoju. Naj zaključim z ugoto-
vitvijo, ki bi jo z mano lahko
delili tudi svetniki, da smo v
tem francoskem mestu res našli
prave prijatelje. Toliko sloven-
skih zastav, kot sem jih videl
v Saint Cyru še nisefti videl
na nobenem od obiskov v tuji-
ni. Izrečenih je bilo tudi veliko
prijaznih in obetajočih besed,
skratka povedali so nam, da je
Slovenija država, ki je priprav-
ljena na evropsko unijo."
Več o obisku Ptujčanov v
Franciji pa v besedi in sliki v
prihodnjem Tedniku.
M.Ozjnec
Zupan francoskega Saint Cyra Philip Brian Je ptujskega župa-
na Miroslava Lucija med vpisom v mestno zlato knjigo prijel
čez ramo.
Člani folklorne skupine ptujske bolnišnice z muzikanti so s številnimi odmevnimi nastopi v
Franciji uspešno opravili svojo kulturno poslanstvo, (foto: M.Ozmec)
4
Četrtek, 20. julij 2000 - TEDNIH
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
UUBUANA / MLADINSKA KNJIGA
PREDSTAVILA KNJIGE IZ ZBIRKE ODDIH
Za poletno bron/e
v začetku julija je v Cankarjevem domu založba Mladin-
ska knjiga predstavila pet prevodnih knjižnih novosti iz
zbirke Oddih, ki so izšle pred kratkim. Knjige predstavlja-
jo lahkotno, razvedrilno branje, kot nalašč namenjeno za
poletni čas, za čas dopustov in sprostitve.
Knjižna zbirka Oddih založbe
Mladinska knjiga ima doslej izda-
nih ducat knjig, ki so zelo priljub-
ljene med bralci, mnogo je takih,
ki so celo svetovne uspešnice.
Zbirka obsega prevode predvsem
iz nemščine, ruščine in angleščine.
Ponuja zanimivo in napeto bran-
je, zastopa pa različne žanre in ra-
znovrstne jezikovne strukture.
Na predstavitvi knjižne zbirke
Oddih so govorniki predstavili pet
knjig, ki so najnovejša pridobitev
zbirke:
1. Aleksandra Marinina: Pos-
mrtnapodoba (prevod Lijana De-
jak)
Ta roman uvrščamo med krimi-
nalke in izhaja iz Rusije. Lijana
Dejak je povedala, da je v 90. letih
prišlo do prave poplave kriminalk
v Rusiji, ki so jih najprej prevaja-
li, kmalu pa so začeli pisati tudi
svoje. V tem času je začela izdajati
tudi A. Marinina (rojena 1957), ki
je v zadnjih letih napisala več kot
ducat kriminalnih romanov in vsi
po vrsti so postali uspešnice v nje-
ni domovini, pa tudi v Evropi in
na drugih celinah. Mnogi jo ime-
nujejo "kraljica ruske kriminalke"
ali celo kar "ruska Agatha Chris-
tie".
V Posmrtni obsodbi je prizori-
šče postavljeno v filmske kroge,
v svet snemalnih studiev in tam-
kajšnih ljubezni ter spletk. Dogaja
se v današnji, "tranzicijski" Rusi-
ji, storilce pa išče simpatučna, bis-
tra ter odločna inšpektorica Nastja
Kamenski. Pri raziskavi si mora
utreti pot skozi svet filmskega bli-
šča, če hoče izvedeti, zakaj je umr-
la mlada filmska zvezdnica...
To je prva knjiga, s katero se
Marinina jsredstavlja slovenskim
bralcem. Ce se boste lotili branja
tega kriminalnega romana, boste
ugotovili, da avtorica zna držati
bralca v napetosti od začetka do
konca. Zelo dobro obvladuje tako
jezik kot žanr in njene izkušnje
(18 let je delala za policijo) po-
magajo, da pri njej ne bomo našli
amaterskih napak.
2. Johannes Mario Simmel:
Sanjaj nemogoče sanje (prevod
Marjana Samide)
Avstrijski pisatelj J.M. Simmel
(rojen 1924) je starejši avtor, ki ga
naše bralstvo že dobro pozna (Kje
je tvoj brat Abel in Včasih je tudi
jokati užitek). Pri nas je bil preva-
jan predvsem v sedemdesetih" le-
tih in njegova pisateljska forma ne
pojenjuje niti sedaj, kar nam do-
kazuje njegov roman iz leta 1996,
Sanjaj nemogoče sanje. V njem je
avtor spet uspešno uporabil svoj
preizkušeni, učinkoviti in marsik-
daj pretresljivi obrazec: na ozadju
velike zgodovinske teme (tokrat
vojne v Bosni) se razvijajo drama-
tične intimne zgodbe, od na novo
vzcvetele ljubezni v poznih letih
do mladostnikovega boja za živ-
ljenje. Avtor je v knjigi prepletel
več zgodb, temelj pa je ljubezen-
ska zgodba, ki je vzcvetela v Sara-
jevu.
3. Mary Higgins Clark: Moja
si (prevod Ferdinand Miklavc)
M.H. Clark je pisateljica z mi-
lijonskimi nakladami in predstav-
ljeni roman je že dvanajsti v seriji
knjig slovite ameriške pisateljice
kriminalnih romanov. Svojo pisa-
teljsko pot je začela s pisanjem
novel in scenarijev za radio. Piše
zanimivo, in ko bralec začne brati
njeno knjigo, jo težko spet odloži.
Še posebej zanimivo je njeno izbi-
ranje naslovov knjig, saj vsi izha-
jajo iz refrenov znanih popevk.
Moja si je mehka kriminalka,
kar pomeni, da ni tako grozljiva.
Primerna je za vse bralske sloje.
Govori o znani psihologinji, ki s
pomočjo talk showa proučuje iz-
ginjanje žensk. Vsem tem umo-
rom je skupno le to, da imajo žrtve
na roki prstan z vgraviranim na-
pisom "Moja si". Seveda tudi tukaj
ne gre brez ljubezenske zgodbe, ki
se prepleta s preiskovanjem umo-
rov.
4. Patricia Comwell: Vse, kar
ostane (prevod Nataša Miiller)
Nov, v slovenščini že tretji ro-
man odlične in slavne pisateljice
kriminalk. Vzdušje v njenih ro-
manih je ponavadi zelo mračno
in tudi pričujoči roman ni izjema.
Bralec ves čas skupaj s patologinjo
dr. Kay Scarpetta sledi serijskemu
morilcu, ki napada mlade, zaljub-
ljene pare, katerih trupla najdejo
šele čez nekaj mesecev.
Zaplete se, ko izgine peti par,
saj je mati izginulega dekleta po-
membna politična osebnost, ki jo
je predsednik pred kratkim posta-
vil na čelo odbora za preganjanje
drog. Tako je dr. Scarpetta izpo-
stavljena političnim pritiskom in
pritiskom javnosti, da kar najhit-
reje razreši umore ... In podobno
kot je Sherlock Holmes pri svojem
raziskovanju uporabljal poveče-
valno steklo, uporabi ona mikro-
skop v svojem laboratoriju.
5. Judi Blume: Poletni sestri
(prevod Marjeta Gostinčar Ce-
rar)
Judi Blume je avtorica številnih
uspešnic za bralce, ki so mladi po
srcu. Zgodba v Poletnih sestrah se
odvija v letih 1977-1995 in opi-
suje osemnajst nepozabnih poletij
dveh prijateljic, ki sta si kot sestri
delili vse - sobo, obleke, fante ter
življenjsko načelo, da nikoli ne
bosta postali navadni povprečni-
ci.
V romanu je pripovedovalcev
več, vendar opisujejo isti tok do-
godkov, pač iz različnih zornih ko-
tov.
Vse, ki še posebej v poletnem
času radi prelistate kakšno dobro
knjigo, vabimo, da si popestrite
prosti čas tudi s katero od prevod-
nih novosti knjižne zbirke Oddih
založbe Mladinska knjiga.
Jana Skaza
L leve: Aleš Berger, Marjana Samide, Lijana Dejak, Breda
Konte, Vasja Cerar
PTUJ / IZŠEL ZBORNIK IZOBRAŽEVANJE
IN ZAPOSLOVANJE ŽENSK
Ženske se uiime
drugaie kot moški
Zbornik Izobraževanje in zaposlovanje žensk vključuje tri-
letno raziskovalno prizadevanje, kar se tiče razvoja ženske-
ga izobraževanja, možnosti zaposlovanja žensk in položaja
ženske danes. >
Projekt Dekleta in šola pod vod-
stvom Tjaše Mrgole Jukič, diplo-
mirane sociologinje, in njenih
sodelavcev je doživel velik us-
peh. Izhodišče in ideja za tovr-
sten podvig je bila osnovna šola
Mladika, ki je bila sprva dekli-
ška šola. Raziskovalce je pred-
vsem zanimala razvojna pot do
takšne šole, kot jo poznamo da-
nes, in položaj žensk znotraj
nje. Po številnih prizadevanjih
sta izšla dva zbornika; drugi je
vsebinsko pomembnejši, saj ni
krajevno omejen.
Zbornik Izobraževanje in zapo-
slovanje žensk nekoč in danes, 2.
del, vključuje temeljne ideje žen-
skega izobraževanja in zaposlova-
nja skozi zgodovino. Izšel je pod
uredniškim odborom Tjaše Mr-
gole Jukič, Vere Kozmik in Brigi-
te Ačimovič.
Raziskovalci so prišli do ključ-
nega spoznanja, da je možno in-
terpretirati sedanje stanje družbe
samo s pomočjo zgodovinskih dej-
stev. Vsekakor smo tudi v vsak-
danjem življenju priče številnim
zatiranjem žensk in seksizmu. Ra-
zlike med spoloma lahko (po mno-
gih raziskovanjih) označimo kot
posledico družbenega razvoja in
sprememb. Ženska so imele (kot
so potrdila raziskovanja žensk in
šole) v prvobitni skupnosti dokaj
samostojno vlogo, kar je propadlo
s pojavom privatne lastnine. Pe-
čat za izboljšanje položaja ženske-
ga izobraževanja in zaposlovanja
od gospodinje do intelektualke je
bilo gotovo javno predstavljanje
ženskih ciljev. Z vstopom v javno
sfero so si ženske pridobivale ali
skušale pridobivati pravice, mož-
nosti in položaje kot moški. Izo-
braževanje in zaposlovanje žensk
je doživelo velik razmah v socia-
lizmu. Še večji udarec seksizmu
oz. razlikovanju po spolu je indu-
strijska revolucija, obdobje obeh
svetovnih vojen in različna fe-
ministična gibanja. Z ustreznim
predznanjem lahko preučujemo
sedanjost, lahko pa tudi napove-
dujemo prihodnost.
Tema pričujočega zbornika je
prav gotovo aktualna še danes.
Strokovnjaki Tjaša Mrgole Jukič,
Iva Miki Curk, Ivan Lovrenčič,
Vlasta Beltram, Aleksej Kale (Ita-
lija), Vlasta Tul, Nataša Budna
Kodrič, Helena Rant, Monika Ro-
gelj, Ivanka Zaje Cizelj, Marjan
Žnidarič,. Aleksandra Serše, Ta-
tjana Hojan, Vera Kozmik, Ro-
semarie Schade (Kanada), Anna
Moser (Avstrija), Brigita Ačimo-
vič, Irena Dernovšček Derman,
Tuga Licul, Alenka Rumbak, Ire-
na Vodopivec, Milena Ahtik, Re-
nata Ojsteršek in Nada Kastrin
so obdelali teme, kot so šolanje
žensk v različnih krajih Sloveni-
je, splošen pomen izobraževanja,
ženske in podjetja, položaj ženske
na trgu delovne sile, vzroki razli-
kovanja po spolu, primerjava izo-
braževanja in zaposlovanja žensk
med obdobji in državami.
Raziskovalno prizadevanje je
bilo predstavljeno na številnih
razstavah v Sloveniji in tujini.
Kot že rečeno, sta v okviru pro-
jekta izšla dva zbornika, 13000
zloženk, tudi v nemškem in itali-
janskem jeziku, koledarji, projekt
pa se je zaključil z mednarodnih
simpozijem junija 2000. Pomem-
bno je bilo, da so nekatere razsta-
ve vključevale tudi informacije o
kraju, kjer so gostovale. Primer za
to je projekt Šole naših babic, izo-
braževanje deklet 19. in 20. st v
Ljubljani.
Izdelava zbornika so finančno
podprli Ministrstvo za kulturo,
TALUM Kidričevo in Urad za
žensko politiko pri Vladi RS,
hkrati pa so gostovanja podprli
tudi gostujoči kraji.
Izkazalo se je, da je projekt us-
pel zaradi svoje aktualnosti in
zanimivosti ter omogočil boljše
razumevanje družbenega življe-
nja, vlog in položajev žensk in
morebitnih sprememb na tem po-
dročju. Trenutno potekata še dve
razstavi, ki sta predstavljeni v
Ljubljani (Cekinov grad in Arhiv
RS).
Skozi preteklost se je spremi
njala vloga in položaj žensk. 2
razliko od danes si v preteklost
ženske svojega poklica niso sme
le izbirati. Raziskava je prispevali
k boljšemu razumevanju položaji
žensk skozi zgodovino. Ptujčan
smo lahko ponosni, da je pra'
Ptuj središče tovrstnega razisko
valnega dogajanja.
Katja Grobovšei
FILMSKI KOTIČEK
Muza
(The Muse)
Malokrat je očitno, da nek film spada na;
sam vrh. V tem primeru pa ni dvoma —;
Muza sodi na prvo mesto lestvice naj filmov.
Najslabših, seveda.
Stephen Phillips je priznan hollywoodskl •
scenarist, ki pa je po letih uspešnega delaj
izgubil svojo ostrino. Prijatelj mu svetuje, J
da obišče pravo Muzo, eno izmed devetih;
Zeusovih hčera, ki ga bo ponovno navdihnila. '■
Skeptični Stephen sicer sprejme nasvet, toda'
izkaže se, da je imeti svojo muzo precej ]
naporna zadeva... ;
Smešno, da te kap. To verjetno drži za
nekatere komedije, toda za današnjo gotovo
ne. Smeh res ni največja vrlina te satire, pač
pa na tone znanih ljudi, ki v njej nastopajo.,
Sharon Stone, Andy MacDovvelI, Jeff Bridges,
James Cameron — in še kdo se namreč j
pojavijo v njej. Le kako jih je režiser in|
idejni avtor tega filma Albert Brooks uspel
pridobiti? Posredi je gotovo čarobna formula, /
kajti niti eden izmed teh zvezdnikov še ni;
prebral scenarija, ko je že navdušen privolil vi
sodelovanje v filmu. Zanimivo. Ideja o muzah ■
mora biti v Hollywoodu zelo popularna. Še bolj ]
zanimivo pa bo, ko se boste po ogledu filma;
spraševali, ali so si vsi ti zvezdniki prebrali i
scenarij vsaj pred samim snemanjem.
Komedija se ponorčuje iz pisateljev ter^
takšnih in drugačnih piscev, ki jim nenehno j
grozi, da se bodo nekega dne znašli pred
praznim listom, saj bodo ideje preprosto]
usahnile. Morda se s takšnimi težavami'
spopada tudi Brooks. Morda je celo potreboval;
muzo, da je napisal scenarij za ta film. Če je to
res, je nekaj gotovo: ta muza je delala s polno;
paro že od antike, da se je tako izmozgala.   ;
Omahujete med ogledom Muze in kakšnimi
drugim razvedrilom? Odločite se za slednje.
Verjamem, da se boste imeli bolje, četudi'
namesto kina obiščete zobozdravnika.
Nataša Zuran \
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Novosti iz zbirke Berem sam
Berem sam je knjižna zbir-
ka založbe Kres, kjer izhajajo
prijetne, kratke in bogato ilu-
strirane zgodbe za najmlaj-
še bralce. Znak zbirke je beli
medvedek s knjigo v rokah,
knjige imajo trdo vezavo in
so manjšega formata, pra-
viloma ne presegajo šest-
deset strani, ter so prijazno
bralno natisnjene z večjimi
črkami. Vse knjige iz zbirke
imajo dodane besede o pi-
satelju in ilustratorju, kot je
primerno za najmlajše bral-
ce ali poslušalce. Nekatere
knjigice so že bile predstav-
ljene v Tednikov! knjigamici
(Družina Krtkovih, Beli me-
dvedek in zajček, Brodolo-
mec Bučko, Mija z morja.
Prihaja Ana Nas, Ana Nas
se maščuje, Romeo ljubi Ju-
lijo, Kdo medvedkom krade
med, f^ož s črno rokavico,
Blaž in Špela, Kje je Malka).
Današnja Tednikova knji-
garnica vabi k branju zad-
njih zgodbic iz zbirke Berem
sam: Koga se boji lev in Mož
s črno rokavico. Obe knjigi
sta prijetno počitniško razve-
drilo.
Koga se boji lev je optimi-
stična, vzpodbudna živalska
pravljica, ki na duhovit način
pripoveduje o levji družini in
strahu. Lea je nedebudna,
vihrava tevinjica, ki jo bratca
Jojo in Jup nikakor ne doha-
jata, predvsem se ne moreta
pohvaliti s korajžo, ki je ima
Lea na pretek. Bratca raje le-
nuharita ob mami levinji, ka-
kor da bi z Leo neumorno
raziskovala okolico. Lea ko-
rajžno pokuka v termitnjak in
si otrese nadležne mravlje.
Smrček vtakne v ježevcev
brlog, pri čemer jo presene-
ti zoprna hijena in prežene.
Tudi nosorog nt prijazen z
Leo, ko se ta želi odžejati
v tolmunčku. Mala zbeži k
očetu, mogočnemu levu, in
se pritoži čez osornega no-
soroga. Oče lev poudan, da
se levi ne smejo nikogar bati.
V nadaljevanju se pravljica
izteče v resnico o tem, da
se še najmočnejši imajo pra-
vico bati, zato je nujno mo-
dro ravnanje in ne brezglava
korajža. Odlično pravljico o
strahu in pogumu je ilustra-
rala Ruth Scholte von Mast,
prevedel pa Uroš Kalčič.
Tudi kriminalka za otroke
(tak je podnaslov) Mož s
črno rokavico je delo istega
avtorja in prevajalca, napeto
zgodbo pa je ilustrirala Chri-
sta Unzner. Boris in Irena sta
prijatelja, soseda in sošolca.
Stara sta osem tet in tudi ve-
liko prostega časa prebijeta
skupaj. Nekega dne opazi
Boris, ki ima nenavadno raz-
vito pustolovsko žilico, sum-
ljivega moža na sosednjem
dvorišču. Irena prepričuje
Borisa, da je pač mož moral
na potreba ali kaj, a Boris
si zapomni številko avtomo-
bila in pobere moževo izgu-
bljeno rokavico, istega dne
najdeta prijatelja denarnico,
ki jo odneseta na policijsko
postajo. Ker je listnica brez
dokumentov, se Boris in Ire-
na odpravita iskat morebi-
tnega lastnika v kemično
čistilnico, kajti v denarnici
sta našla listič s številko. Z
blagoslovom policista inšpe-
ktorja se osemletnika odpra-
vita po sledeh. Boris je zares
detektivska giavca in denar-
nica dobi lastnika. Hkrati so
otroci priča ropu in tisti sum-
ljivi mož z začetka zgodbe se
znajde za zapahi po zaslugi
Borisa in prijateljev. Prijetna,
napeta zgodbica nevsiljivo
namiguje na poštenost in bo
razveselila učence do četr-
tega razreda osnovne šole.
Knjiga je prevedena iz nem-
ščine, a prevajalec je odlič-
no poslovenil imena in kraj
dogodka, kakor je najbolje
za najmlajše bralce.
Po knjigi vas vabimo v
mladinski oddelek Knjižnice
Ivana Potrča, Mali grad, Pre-
šernova 33, kjer vas pričaku-
jemo od osmih do petnajstih,
ob sobotah do dvanajstih
(poletni odpiralni časi). Vse
informacije dobite na telefo-
nu 778-885.
Liljana Klemenčič
TEDNIK - Četrtek, 20. julij 2000
5
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
HAJNDL 2000 / MLADINSKI ARHEOLOŠKI RAZISKOVALNI TABOR
Prvi reiuhati terenskih raziskav srednješoitev
V prvem tednu julija je na Ilajndlu pri Ormožu potekal
niladinski arheološki raziskovalni tabor, o katerem je Te-
dnik že poročal. Organizirala sta ga Pokrajinski muzej
Ptuj in (Gimnazija Ormož, finančno pa omogočila občina
Ormož. Letošnjega Labora, drugega po vrsti, so se udeležili
dijakinje in dijaki: Nina Podgoršek, Ksenija Munda, Katja
Golob, Jožica Lah, Anita Kelenc, Andrej Cupar in Mitja
Trstenjak, študentaka arheologije Vesna Bandelj, mentor
kustos arheolog Brane Lamut in šest delavcev.
Ekipa je raziskala 50 kvadrat-
nih metrov veliko površino, le
majhen delček ogromne razis-
kane površine na odseku trase
hitre ceste Ormož - Gorišnica,
na kateri potekajo arheološke
raziskave pod vodstvom kusto-
sa arheologa Ivana Žižka.
Mladi raziskovalci so opravi-
li vse faze terenskega dela od
Oprano in posušeno gradivo je razkrilo detajle, ki ob izkopu še niso bili najbolje vidni. Dijakinje
in dijaki so ga sortirali in se pri tem naučili razlikovati srednjeveške in novoveške najdbe od praz-
godovinskih. Od leve Andrej Cupar, Nina Podgoršek, Ksenija Munda, Jožica Lah in Katja Golob.
izkopa zemlje z redkejšimi naj-
dbami, do zanimivejšega razi-
skovanja ostankov starodavnih
predmetov v prazgodovinskih
vkopih. Našli so vrsto fragmen-
tov okrašenih in neokrašenih
posod in drobno kamnito oro-
dje. Polega tega so vzeli vzorce
zoglenelega lesa, na podlagi ka-
terih bo moč določiti starost
prazgodovinskih ostalin. Vse
odkrilo, najdbe in ostanke arhi-
tekture, so skrbno dokumenti-
rali.
Ob pomoči študentke Vesne
Bandelj so izrisali profile in
tlorise z vidnimi sledovi nekda-
nje poselitve. Globine odkritih
najdb so izmerili s pomočjo ni-
velirja in podatke vnesli v na-
črte. Zahtevnejše meritve pa je
opravil geodet Janez Lovenjak,
ki je dijakinjam in dijakom pri-
pravil tudi predavanje o geodet-
skih meritvah. Odkrite najdbe
so skrbno oprali in posušili. Ra-
zlomljene dele posod so delno
tudi zlepili in jih predali v izris
akademskemu slikarju Tomažu
Plavcu, ki jih bo izrisal v rekon-
struirani obliki tako, da bodo
dobili svojo nekdanjo podobo.
Vse svoje podobe so dijakinje
in dijaki skrbno fotografirali in
uredili fototeko z vsemi potreb-
nimi podatki. Na podlagi najdb
in izdelane dokumentacije pa
nameravajo svoje delo predsta-
viti na priložnostni razstavi.
Brane Lamut
Fotografije: Vesna Bandelj.
Najzanimivejši del terenskega dela Je izkopavanje drobnih arheo-
lošldh ostalin. Katja Golob in Anita Kelenc pri strganju tlorisa.
Fragmente prazgodovinskega lončka so dijakinje in dijaki zle-
pili, v rekonstruirani obliki pa Jih Je izrisal akademski slikar
Tomaž Plaveč.
Vse odkrito Je bilo potrebno skrbno izmeriti in izrisati. Katja Golob in Ksenja Munda pri risa-
nju profila.
PTUJ / CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI
Koniuieš šolanje in kai zdaj?
Kot rezultat skupnega dela Mladinskega centra Celje, mla-
dinskega centra Brežice in Centra interesnih dejavnosti
Ptuj (CID Ptuj) je v začetku julija zagledala luč sveta zlo-
ženka z naslovom "Končuješ šolanje in kaj zdaj? Koordi-
nacijo projekta je peljal Informacijsko raziskovalni center
Celje. Zloženka je izšla v 6000 izvodih. S strani Ptuja sta
projekt omogočila Mestna občina Ptuj in Klub ptujskih
študentov.
Gre za prvo tovrstno zloženko,
ki je namenjena mladim. Namen-
jena je predvsem tistim mladim, ki
so v letošnjem letu zaključili šola-
nje ali pa bodo s šolanjem nadal-
jevali ali pa so iz kakšnega razloga
izpadli iz sistema šolanja. Vsebu-
je naslednje informacije: podatke
o možnih virih štipendij, kako se
prijaviš v evidenco brezposelnih
oseb, kako pridobiš delovno knjiži-
co, kako si urediš osnovno zdravs-
^'eno zavarovanje, o virih, ki dajejo
podatke o prostih delovnih me-
stih, kaj je potrebno upoštevati
pred sklenitvijo delovnega razmer-
ja (delovna pogodba,oblike delo-
vnih razmerij), o pomoči Zavoda
za zaposlovanje oz. Urada za delo
pri iskanju zaposlitve, o možnostih
in postopkih za samozaposlitev, o
možnostih zaposlitve mladih kme-
tovalcev, o pravicah do denarnega
in otroškega dodatka, o možno-
stih dolgoročnega zdravstvenega
zavarovanja.
Vse zgoraj navedene informaci-
je so v brošuri podrobneje opisa-
ne.
Ob koncu brošure so navedeni
koristni naslovi in telefonske šte-
vilke, na katere se je priporočljivo
obrniti prej, preden se odločimo
urejati kakšno zadevo. S tem se
izognemo vrstam in nepotrebne-
mu tavanju od vrat do vrat.
Projekt brošure je eden izmed
načrtovanih projektov Informativ-
no svetovalnega centra za mlade v
okviru CID Ptuj. CID je član Mladin-
skega informativno svetovalnega
središča Slovenije, ki povezuje lo-
kalne mladinske informativno sve-
tovalne centre oz. točke. Preko
njega pa se vključujemo tudi v
ERVICA — Evropsko združenje
nacionalnih mladinskih informativ-
nih in svetovalnih organizacij.
Informacije za mlade dobivajo
vedno bolj na veljavi saj se tega
področja lotevajo v Sloveniji or-
ganizacije za mlade vedno bolj
organizirano in profesionalno. V
zahodnem delu Evrope je to pod-
ročje dela za mlade že kar nekaj
desetletij zelo razvito, predvsem
pa profesionalno. Vsa priporočila
političnih organov Sveta Evrope
in Evropske zveze priporočajo lo-
kalnim skupnostim, da podpirajo
brezplačen dostop mladim do in-
formacij, ki jih zanimajo.
Dijaki maturitetnih programov na
ŠC Ptuj so brošure večinoma že
prejeli, ostali dijaki pa lahko bro-
šuro dvignejo v tajništvih posame-
znih šol. Vsekakor je brošura eden
izmed naših prvih korakov pri za-
gotavljanju brezplačnih informacij
za mlade. Lahko pa je tudi dober
vodnik po labirintu informacij za
starše. Brošuro lahko dobite na
CID Ptuj vsak delovni dan, med
8.in 11.uro. Pokličete nas lahko
na tel.: 02 780 55 40. Želeli bi se
zahvaliti ZRS Bistra Ptuj, Upravni
enoti Ptuj, Zavodu za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, Izpostavi
Ptuj ter Zavodu RS za zaposlovan-
je. Območni službi Ptuj, Uradu za
delo Ptuj, ki so nas v fazi nastaja-
nja projekta podpirali s potrebnimi
informacijami oz. podatki.
Jurij Šarman
PTUJ / NOVICA Z OS OLGE MEGLIC
Na viteškem terenu
Zadnji šolski dan je za šolarje In učitelje vedno nekaj posebnega. Pozabijo na vse
težave, ki so jih pestile vse šolsko leto, odvržejo vse skrbi, odmislijo ocene in nalo-
ge, pred vsemi so brezskrbni dnevi druženja in nabiranja novih moči. Ta dan učenci
pokažejo svojim sošolcem, delavcem šole, staršem in gostom, kaj so se razen enačb,
nadmorske višine, stavčne analize ... še naučili, kaj je tisto, kar jih posebej veseli, in
nakažejo morda svoje bodoče poti v življenju: postali bodo igralci, pevci, športniki,
novinarji, televizijski voditelji, glasbeniki...
Svoje mnoge talente so učenci OS Olge Meglic pokazali zadnji dan na viteškem terenu za
ptujskim gradom. Oživeli so ta prelepi očem skriti prostor. Mnogi obiskovalci so tokrat nanj
stopili prvič. Namesto grajske gospode so po travi posedali gledalci, ki niso občudovali dvoboje
vitezov, temveč nastope učencev. Za prijetno razpoloženje so poskrbele dobro založene stojnice
s prigrizki, sladoledom in napitki. Vsem z zrahljanimi živci so zeliščarke ponujale svoja narav-
na zdravila, dvorski norček pa je spodbujal žonglerje, spretneže na hoduljah, akrobate, ki so
zabavali in kratkočasili gledalce. Prireditev se je zaključila, kot se gala predstavi spodobi - z
ognjemetom in željami, da se med počitnicami imamo lepo in da se vsi srečamo ponovno prvega
septembra.
Alenka Zenunovm
6_
Četrtek, 20. julij 2000 - TEDNIK
PO NASSH KRAJIH
SPODNJA KUKAVA / OBNOVA PUHOVEGA MUZEJA
VJuršimih želi jo puhov obraf
v občini Juršinci si prizadevajo oživeti spomin na njihovega rojaka, izumitelja in tovar-
narja Janeza Puha. Pred meseci so ustanovili Društvo rojaka Janeza Puha, ki je zelo
aktivno. Spomin nanj želijo ohraniti tudi tako, da imajo vedno več starih koles in že 41
motorjev, s častitljivimi starosti. V rodnem Sakušaku je občina Juršinci s pomočjo mini-
strstva za kulturo kupila cimprano hišo, ki v tem času dobiva zelo lepo podobo, v njej
pa bodo uredili Puhov muzej. Slovesno ga bodo odprli 12. avgusta v sklopu prireditev ob
letošnjem občinskem prazniku. Takrat se bodo zbrali lastniki Puhovih vozil z vseh koncev
Slovenije, povabili pa so tudi goste iz Puhove tovarne iz Gradca. Člani društva in občinsko
vodstvo si namreč prizadeva, da bi v prihodnosti graška tovarna v Juršincih postavila ma-
njši obrat, ki naj bi se vklapljal in bil prijazen tudi do narave.
S pridelano slamo so prekrili ostrešje na Puhovi spominski hiši.
Za kritino spominske hiše
potrebujejo rženo slamo in
člani društva so jo kar sami pri-
delali.
Prešnjo soboto dopoldan so
v prijetnem, starem kmečkem
ambientu pri Kujavčevih na
Kukavi na stari kmečki način
in hkrati na svečan prikazali
vsa potrebna opravila: žanjice
so žito požele, pri postavljanju
snopov so jim pomagali tudi
moški, nato so slamo odpeljali
s konjsko vprego na gumno,
kjer so prikazali mlatev in osta-
la kmečka dela. Tako kot nekoč
so tudi v soboto delo popestri-
le s pesmijo Ljudske pevke iz
Juršincev in godci. Se posebej
veseli in delovni so bili pri delu
otroci, saj so se tako preselili
v otroški čas njihovih dedkov
in babic. Zaplesali pa so tudi
člani šolske folklorne skupine
Trta, ki jih vodi Darinka Zni-
darič. Tako kot nekoč je sledila
kmečka malica. Čeprav je bilo
vmes nekaj dežaja, jih ta pri
delu na srečo ni zmotil. Števil-
ne domačine in druge ljubitelje
Puha ter vsega kar je povezano
s kulturno dediščino v Slo-
venskih goricah so pozdravili
tudi Vlado Slodnjak, predsed-
nik društva rojaka Janeza Puha,
Alojz Kaučič, župan občine Jur-
šinci in podpredsednik ome-
njenega društva in gostje iz
nekaterih sosednjih sorodstve-
nih klubov ter rojak dr. Lud-
vik Toplak, rektor Mariborske
univerze. Tekst in foto:
Marija Slodnjak
Najprej so žito poželi, nato pa so ga s konjsko vprego odpeljali
na gumno.
Kljub številnim potrebnim opravilom so slamo hitro pripravili
za pokrivanje.
Pri delu je pridno pomagal župan Alojz Kaučič, svoje rojake
pa je moralno spodbujal tudi dr. Ludvik Toplak.
ZLATOLICJE / GASILSKI PRAZNIK

Kot smo že poročali v prejšnji številki Tednika, je preteklo
soboto, 8. julija 2000, pod šotorom pred hidroelektrarno
Zlatoličje potekala proslava 11. praznika gasilcev Gasil-
ske zveze Maribor in 50 - letnice Prostovoljnega gasilskega
društva Zlatoličje, z razvitjem gasilskega praporja.
Kljub rahlemu dežju, ki je obča-
sno orosil vode prepotrebno ze-
mljo, se gasilci niso dali motiti.
Pa kako bi jih sploh lahko mo-
tila voda, ko pa je to eno njiho-
vih glavnih orožij v boju proti
ognju?
Vse skupaj se je začelo v zgodnjih
popoldanskih urah s svečano
sejo. Sledil je sprejem številnih
gostov in gasilcev. Okrog 17. ure
se je pričela gasilska parada, ki
so jo sestavljali številni gasilci.
Celo parade je sestavljala drža-
vna zastava, nosilci gasilskega
znaka in njihovi spremljevalci,
gasilski prapor ter drugi gasilski
elementi, na repu parade pa je
sledil veliki gasilski voz. Kot je
na večjih gasilskih prireditvah
že navada, tudi brez državne hi-
mne in koračnic ni šlo, za kar
pa je poskrbelo Pihalno društvo
Maribor.
Franc Fras, predsednik GZ Ma-
ribor je v začetku nagovoril vse
prisotne, še posebej pa je pozdra-
vil nekaj pomembnejših gostov:
člana predsedstva in podpovelj-
nika GZ Slovenija, poslanca v
državnem zboru Štefana Klin-
ca, župana in podžupana občine
Starše, predstavnika občine Ma-
ribor, predstavnika GZ Kid-
ričevo, poveljnika GZ Lenart,
predsednika GZ Ptuj, poveljni-
ka GZ Ruše, častnega poveljni-
ka GZ Maribor in druge.
Branko Vogrin, predsednik
PGD Zlatoličje je povedal, da
11. praznik GZ Maribor ter 50.
obletnica PGD Zlatoličje nista
edina razloga za proslavo in ve-
selje, saj je bila vzrok za prazno-
vanje še 20. obletnica pobratenja
PGD Zlatoličje z GD Donja
Voča iz Hrvaške in številni dru-
gi gasilski dosežki. V nadalje-
vanju programa je sledila tudi
kratka predstavitev samega de-
lovanja društva skozi zgodovi-
no in njegove opremljenosti, s
pomočjo katere lahko vedno hi-
treje in bolj kakovostno rešuje-
jo ter pomagajo pri katastrofah.
Poudarjen pa je bil tudi velik
pomen njihovih najmajših čla-
nov, ki na raznih tekmovanjih
dosegajo pohvalne rezultate, saj
je podmladek še kako potreben
za nadaljnje delovanje društva,
kar nam pravi že znani rek: "Na
mladih svet stoji."
Po vseh uradnih govorih je sle-
dil vrhunec proslave, ko smo
bili prisotni priča pozdravu pra-
porjev in razvitju novega pra-
porja, ki ga je blagoslovil tudi
farni župnik. Seveda pa s tem
dogajanje še zdaleč ni bilo zak-
ljučeno, sa je sledila velika vrt-
na veselica z ansamblom Vesele
Štajerke in bogatim srečelovom.
Tekst in foto:
Jana Skaza
Trenutek s slovesnosti v Zlatoličju
BORL / ODKRIVALI VLOGO UMETNOSTI V POSLOVNEM SVETU
To feden poteka mladinski festival
Ze četrto poletje zapored se udeleženci mednarodnega fe-
stivala Idriart zbirajo na gradu Bori. Tudi letos je festival
vodil kulturni ambasador in violinist Miha Pogačnik. Os-
rednji del letošnjega dogajanja je bila interdisciplinarna
konferenca pod naslovom Umetnost in gospodarstvo, ki je
bila prejšnji teden.
Živimo v sodobni ekonom-
ski kulturi, kjer ekonomija
vpliva na vse vidike življenja.
Smisel umetnosti je in ostaja:
preoblikovanje posameznika
in družbe. Konference so se
udeležili poslovneži in umet-
niki iz različnih delov sveta in
poskušali so ugotoviti; kako
lahko umetniški proces pos-
tane izhodišče za novo nav-
dihujoče učenje o vodenju v
poslovnem življenju. Vse te-
oretično pridobljene izkušnje
so poskušali prenesti tudi v
realnost. Tako smo v petek
obiskovalci koncerta simfo-
ničnega RTV orkestra sedeli
med glasbeniki v orkestru in
smo lahko izkusili in prido-
bili vpogled v tok umetnine
skupaj z njenim vrhuncem in
preoblikovanjem. Med poslu-
šalci so bili tudi Miha Burger
svetovalec Janeza Podobnika,
gorišniški župan Slavko Vi-
senjak ter domačini. Aktivno
poslušanje je vodil violinist
Miha Pogačnik. O viziji Id-
riarta na gradu Bori bomo
objavili v prihodnji številka
Tednika. Ta teden poteka
"Medgeneracijski mladinski
festival in konferenca Legen-
da miru" v gradu Bori in nje-
govi okolici. Mladi z vsega
sveta se več let zapored zbira-
jo na gradu Bori z željo, da bi
med seboj povezali udeležen-
ce z nemirnega Balkana z ude-
leženci iz zahoda. Z učenjem
umetniških principov skušajo
premostiti kulturne ovire in
zmote.
MS
Poslovneže in umetnike je najbolj navdušilo aktivno poslušanje. Med koncertom so sedeli med
orkestrom.
TEDNIK - Četrtek, 20. julij 2000
7

PREDSTAVUAMO VAM / CHIPTRONIC, D.O.O., PTUJ
Invalidi za invalide
podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Chip-
tronic, d.o.o., je bilo ustanovljeno leta 1990. Direktor po-
djetja Jože Kovačec, 100-odstotni invalid 2. kategorije, se
je za podjetje odločil, ko je ostal kot tehnološki presežek
brez zaposlitve. Denar republiškega zavoda za zaposlova-
nje, namenjen za dveletno nadomestilo, je dvignil v en-
kratnem znesku in ga uporabil za ustanovitveni kapital
podjetju.
Prve poslovne prostore so si
uredili v opuščeni prostorih
kmetijske zadruge v Moškanj-
cih, kjer sta se z Damjanom
Peklarjem, invalidom
paraplegikom, najprej ukvarja-
la z industrijsko elektronika
in servisiranjem gospodinjskih
aparatov. Trendi razvoja kažejo,
da mora vsako podjetje spre-
mljati razvoj, možnosti in po-
trebe trga, možnosti širitve in
podobno, kar je tudi podjetje
Chiptronic pripeljalo k takemu
razmišljanju. Zaradi potreb in
povpraševanja po kvalitetnih
storitvah so se odločili za razši-
ritev dejavnosti. Tako imajo da-
nes petnajst zaposlenih, od tega
osem invalidov. Poslovne pro-
store so dobili v najem od
mestne občine Ptuj, ki jim z
županom Miroslavom Lucijem
zelo pomaga pri uresničitvi ci-
ljev. Zupan, ki je po stroki
zdravnik, jih zelo podpira in
vzpodbuja pri njihovem delu.
Poslovni prostori so veliki 360
kvadratnih metrov in so jim
omogočili kakovostno ponudbo
in oskrbo s pripomočki. Imajo
prodajni prostor, prostor za pri-
lagajanje pripomočkov, prostor
za svetovanje in preizkus pripo-
močkov, šiviljstvo, elektro pro-
totipno delavnico s servisom
ter skladiščni prostor. V sogla-
sju z državnimi institucijami so
se preregistrirali v podjetje za
svetovanje, proizvodnjo, proda-
jo, servis ortopedskih pripomo-
čkov in prevoze ter ustanovili
podjetje za usposabljanje in
zaposlovanje invalidov Chip-
tronic, d.o.o., Reha center s
sedežem na Jadranski 17 na Ptu-
ju.
Podjetje je s svojo dejavnos-
tjo v pretežni meri namenjeno
rehabilitaciji invalidov ter izde-
lavi in prodaji pripomočkov za
invalide in druge osebe. Je edi-
no podjetje s takšno vsebino na
področju severovzhodne Slove-
nije. Svoji poslovni enoti ima
tudi v Skolibrovi 4 v Ormožu
in Cankarjevi 84 v Murski So-
boti. Ker so invalidi vodilni v
podjetju, lahko toliko bolj us-
trežejo zahtevam svojih strank,
saj so potrebe invalidov specifi-
čne. Prepričani so, da lahko op-
remo, ki jo potrebujejo invalidi,
izdelajo sami s pomočjo stro-
kovnih nasvetov na podlagi so-
delovanje z zdravniki, fiziatri,
fizioterapevti in delovnimi tera-
pevti.
Podjetje Chiptronic, d.o.o.,
Reha center je po pogodbi z Za-
vodom za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije (ZZZS) od 29.
julija 1996 pooblaščeno za doba-
vo, vzdrževanje in servisiranje
tehničnih pripomočkov. Vsem
uporabnikom storitev nudijo
kompletno oskrbo, od prodaje
in prilagoditve do servisiranja in
brezplačne dostave ortopedskih
pripomočkov na dom.Poslujejo
v skladu s predpisi o ortoped-
skih pripomočkih, ki jih je izdal
ZZZS. Ce osebni zdravnik ali
na njegov predlog pooblaščeni
zdravnik specialist ugotovi, da
zavarovanec potrebuje neki or-
topedski ali drugi tehnični pri-
pomoček, ga predpiše s posebno
naročilnico. Pripomoček lahko
zavarovanec dobi ali si ga iz-
posodi pri pooblaščenem do-
bavitelju, ki ima z zavodom
sklenjeno pogodbo in na vid-
nem mestu posebno zeleno
nalepko) označeno, da izposoja
oziroma dobavlja tehnične pri-
pomočke iz obveznega zdrav-
stvenega zavarovanja, na kar
bodite ob dobavi zelo pozorni.
Na slovenskem trgu se pojavlja-
jo podjetja, ki jim ni mar stran-
ka (sploh pa ne invalid), saj ne
poslujejo v skladu s predpisi
o ortopedskih pripomočkih, ki
jih je izdal ZZZS, in neupra-
vičeno zaračunajo doplačila za
svoje storitve. Cilj jim je samo
zaslužek in jim ni mar, kakšen
pripomoček zavarovanec dobi.
Ne skrbijo za servisiranje pri-
pomočkov in strank tudi ne po-
učijo o pravilni uporabi. Ob
prevzemu in servisiranju teh
pripomočkov podjetje Chiptro-
nic, d.o.o., ugotavlja, da so ti
zelo slabe kvalitete in v več
primerih neuporabni za zava-
rovance. Zelo velik problem je
nelojalna konkurenca in koru-
pcija. Tako z Inštitutom za re-
habilitacijo potekajo razgovori
za razširitev sodelovanja pri iz-
delavni ortopedskih pripomoč-
kov, ki bi bili izdelani po željah
uporabnikov, zdravnikov in fizi-
oterapevtov. S tem, ko bi lahko
v njihovih poslovalnicah izde-
lovali in popravljali invalidske
pripomočke, bi invalidom skraj-
šali čakalno dobo in zmanjšali
stroške
V podjetju nudijo vse orto-
pedske in tehnične pripomo-
čke v predpisanih standardih,
pa tudi nadstandardne z mož-
nostjo doplačila. Trudijo se, da
zavarovancem dobavijo res naj-
boljše in cenovno sprejemljive
pripomočke, za kar so vzposta-
vili stike tudi s tujimi poslov-
nimi partnerji, ki jim direktno
dobavljajo pripomočke. Pripo-
moček prilagodijo po potrebah
in željah zavarovancev, za vse
ortopedske pripomočke nudijo
tudi servisne storitve in dosta-
vo na dom.
V prodajalni REHA center na
Ptuju in poslovnih enotah v Or-
možu in Murski Soboti vam
nudijo naslednje kakovostne in
funkcionalno ustrezne standar-
dne pripomočke: invalidske vo-
zičke, bergle, hodulje, razna
dvigala, negovalne postelje, po-
steljne mizice, trapeze za obra-
čanje, blazine za preprečevanje
preležanin, hrbtne naslone, toa-
letne stole, razne ortoze, pripo-
močke za inkontinenco (hlačne
podloge) ter vse za nego negib-
ljivega bolnika, ortopedske čev-
lje po meri, razne pasove (kilni,
trebušni) ter veliko raznih dru-
gih tehničnih pripomočkov. Ob
izročitvi pripomočka zavarova-
ni osebi ne zahtevajo nikakršnih
doplačil, razen če so predvide-
vane z zakonom ali pravili ter
za nadstandardne pripomočke
po želji stranke. Ves čas traja-
nja pripomočka v vam tudi za-
gotavljajo redno servisiranje in
vzdrževanje izdanega pripomo-
čka.
V tem letu bodo praznovali
desetletnico delovanja. Svojo
dejavnost so letos razširili še na
zastopništvo akumulatorjev in
baterij VARTA za osebna in to-
vorna vozila ter delavne stroje
in osvetljavo.
Podjetje Chiptronic, d.o.o.,
REHA center iz Ptuja je zelo
dober primer uspešnega poslo-
vanja in sodelovanja z občinski-
mi in državnimi institucijami,
kot so mestna občina Ptuj, Za-
vod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve, za-
vod za zaposlovanje, zavod za
pokojninska in invalidska za-
varovanja. Inštitut republike
Slovenije za rehabilitacijo in
drugih.
Kako lepo je živeti, če si zdrav,
gibljiv, neodvisen od pomoči
drugega, komunikativen. Za vse
to so invalidi prikrajšani. S po-
močjo vseh in s podporo širše
družbe se trudijo zmanjšati našo
bolečino in premagovati vsako-
dnevne ovire in težave. Podje-
tje si prizadeva prisluhniti in
rešiti vsak nastali problem v
zadovoljstvo uporabnika, plač-
nika (ZZZS) in izvajalca. Spre-
mlja jih misel, da lahko invalidi
s strokovno močjo naredijo naj-
več za invalide, zato je njihovo
geslo: Invalidi za invalide.
Milan Krajnc Pavlica
Direktor Reha centra Jože Kovačec. Foto: Nini
... PA BREZ ZAMERE / ... PA BREZ ZAMERE
Demokratifa po domaie
No, pa se je le zgodilo. Sprva sicer nisem mogel ver-
jeti, a potem se mi je le nekako začelo jasniti. Po malo
bolj jasnem premisleku celotne stvari pa sedaj (v ne-
deljo zvečer) ugotavljam, kot že ne vem kolikokrat, da
me je začetna evforija po malce globlji kontemplaciji
kar hitro zapustila. Očitno imam to lastnost, da me
skoraj vsako dejanje naših vrlih politikov, pa naj bo
(na prvi pogled) še tako obetajoče, prej ali slej navda
oziroma napelje na takšne ali drugačne zlobne misli
in potem spet tičim v čemernem razpoloženju z zlimi
slutnjami v glavi. Da, takšno je pač življenje heretika
(ali, če uporabim v rajnki državi nadvse priljubljen
barvit izraz, protidržavnega elementa - skovanka, na
katero bi bil ponosen celo sam ata modernega sloven-
skega jezika, velecenjeni in strahospoštovanja vredni
snovalec ter tkalec Toporišič). Toda bodi za zdaj do-
volj ironije. Torej, kaj je bil ta epohalni dogodek, ki
me je sprva navdal s takšnim elanom in vzhičenostjo,
da se mi je zazdelo, da sanjam? Zgodilo se je to, kar se
je zdelo nemogoče. Od ljudstva izvoljeni bistroumneži
v državnem zboru so se končno zedinili v tem, da je
dva meseca pred volitvami pa že skoraj skrajni čas,
da bi se nekaj konstruktivnega naredilo tudi z volil-
nim sistemom (tukaj zgolj drobna pripomba, da se
volilnega sistema v nobeni zreli demokraciji v volil-
nem letu ne spreminja, ampak pustimo to, kaj pa oni
vedo), ter s tem preprečilo še eno krizo. Krasno. Bolje
(pre)pozno kot nikoli, bi rekli Angleži. Kakorkoli že,
bilo je doseženo potrebno dvotretjinsko soglasje o tem,
da se bo začel postopek za spremembo ustave.
Tu pa se pojavijo prvi če-ji in ampak-i. Ce je bilo
doseženo soglasje o tem, da se postopek začne, pa to
še ne pomeni, da se bo le-ta tudi stoodstotno začel in
še zdaleč ne pomeni tega, da se bo (pravočasno) tudi
končal. Adijo evforija. Evforično vzdušje pa meje do-
končno zapustilo, ko sem začel malce razmišljati o
tem, kaj je botrovalo temu nenadnemu konsenzu dob-
rih dveh tretjin snovalcev državne usode na Šubičevi,
ter posledično seveda konsenzu strank, katerim le-ti
pripadajo. Po časopisih smo lahko po pričakovanjih
zasledili argumentacije vseh po vrsti, ki pa so vse go-
vorile enako, češ, to smo naredili zaradi državotvorne
in demokratične drže tako nas posameznikov kot tudi
naše stranke - to so trdili tako tisti za, kot tudi tisti
proti ustavni spremembi. Vsi vemo, kateri so kateri -
ene in iste klišejske floskule torej, ki nam jih servirajo
ob vsaki priložnosti, pa naj gre za prvomajsko veselico
ali pa za spremembo volilnega sistema. Lepo vas pro-
sim, le kdo še verjame temu sprenevedanju. Nikoli si-
cer zagotovo ne bom vedel, kakšni so dejanski razlogi
za ta nenadni konsenz, vendar pa zagotovo vem, da
so gotovo bolj zemeljski, pritlehni in utilitaristični, kot
pa dobrobit naroda in države. Edina državotvorna ter
demokratična stvar, kt jo lahko naredi obstoječa poli-
tična garnitura je, da spoka kufre. Vsakdo, ki se tako
igračka ter zlorablja pojem in koncept demokracije, si
ne zasluži nič drugega.
A propos demokracija. Ce hočete dejansko sliko sta-
nja demokracije in vseh, s tem pojmom povezanih
pridobitev v naši deželi, vam v premislek ponujam na-
slednji eklatantni primer: v novem predlogu zakona o
medicinski pomoči pri oploditvi neplodnih žensk, torej
zakona o umetni oploditvi, se po novem nahaja tudi
besedilo, ki to pravico odreka tistim neplodnim žen-
skam, ki ne živijo v zakonski ali dalj časa trajajoči
skupnosti, bolj preprosto povedano, samskim neporo-
čenim ženskam. Sramota. Ta predlog utemeljujejo s
tem, da lahko otrok odrašča samo v popolni družini z
mamo in očetom. Izhajajo torej iz premise, da takšna
družina že a priori zagotavlja optimalne pogoje za
razvoj otroka. To je seveda popolna bedarija, kot vam
bo znalo povedati ne vem koliko žena in otrok (števil-
ka še zdaleč ni tako majhna, kot si mislite), žrtev tak-
šnega ali drugačnega nasilja v družini, za katerega so
v veliki večini krivi modemi pater familias-i. Naj tu-
kaj zgolj omenim še nacionalni šport Slovencev - al-
kohol, da bo slika še jasnejša.
Kakršenkoli je že vzrok, da se odrasla in zrela sam-
ska ženska odloči za otroka in s tem posledično za
umetno oploditev, bi morala biti ta njena odločitev
spoštovana in omogočena, ne pa, da se jo s takšnim
zakonom stigmatizira, osebno prizadene ter se ji s tem
seveda krati temeljna pravica v demokraciji, enakost
(pred zakonom in v pravicah). V ozadju tega zakona
ni, kot bi si morda kdo mislil, strah pred tem, da sam-
ska ženska ne bi bila sposobna vzgojiti otroka, ampak
predvsem nek drug strah, in sicer strah pred samostoj-
no, emancipirano in uspešno žensko novega tisočletja.
Lahko se vprašamo, kdo bo naslednji na spisku.
Bomo sedaj z zakonom stigmatizirali še homoseksual-
ce, pa potem še invalide, pa nato debeluhe ter tiste z
tetnnimi lasmi, in tako dalje, da bomo na koncu le pri-
šli do klenega, izvoljenega, posvečenega slovenskega
naroda!? Zveni nekam znano, mar ne?
Ce smo prejšnji sestavek zaključili z Onvellovo
Živalsko farmo, si tudi za danes izposodimo kakšen
nauk iz te imenitne knjige. Ko živali preženejo far-
marja, na skedenj na veliko napišejo prvo maksimo
njihove nove ureditve, ki se glasi: VSE ŽIVALI SO
ENAKOPRAVNE. Cez nekaj časa, ko vzpostavijo
prašiči SVOJO tiranijo, se misteriozno spremeni tudi ta
napis, kt se poslej glasi: VSE ŽIVALI SO ENAKO-
PRAVNE, TODA NEKATERE SO ENAKOP-
RA VNEJŠE OD DR UGIH.
Je treba še kaj dodati?
Gregor Alič
PTUJ / OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE V POKLICNI
IN TEHNIŠKI KMETIJSKI ŠOLI
Pestra^ lanimivo^ zabavno o..
v dneh pred počitnicami so tudi dijaki Kmetijske šole Ptuj
imeli obvezne izbirne vsebine. Profesorici .\ndreja Mlakar
in Manja Šterbenc sta poskrbeli za pestro ponudbo enajst-
ih dejavnosti. S seznama so lahko dijaki izbirali plavanje,
ribolov, jahanje, vrtnarstvo, program Pokrajinskega muze-
ja Ptuj, biološko delo, kuharstvo, izdelavo daril, novinar-
stvo, računalništvo in fitnes. Vsak dijak je lahko izbral sebi
najbližjo temo.
V novinarskem krožku (kjer
je nastal ta zapis) smo prvi dan
spoznavali osnove novinarstva,
drugi dan pa s kamero, fotoapa-
ratom in anketnimi listi v ro-
kah obiskali dijake naše šole.
Najprej smo se oglasili pri raču-
nalnikarjih. Nekateri so se na-
učili osnov računalništva, drugi
pa so že znali brskati po inter-
netu. Zatem smo obiskali fitnes,
kjer so bili že vsi pošteno pre-
poteni. Fantje so nam povedali,
da želijo napete mišice, dekleta
pa kilogram ali dva manj. Upaj-
■^a lepšo postavo se je treba
potruditi
mo, da jim bo uspelo.
Ob prihodu na Grajenščak so
naši nosovi zaznali piškote. Pre-
pričali smo se, da umetnine na-
ših gospodinj niso le odlične
na pogled, ampak je tudi nji-
hov okus takšen. Na šolskem
vrtu smo pri odhodu na destr-
niški travnik zasačili zeliščarje.
V treh dneh so se bolje spoznali
z rožami in zelišči, iz katerih so
kasneje naredili herbarij.
Vsem nam je prijalo, ko smo
se ustavili ob ribniku na Ro-
goznici. Ribiči so se hitro po-
hvalili s svojim ulovom. Posebej
sta se izkazala Mihaela s
3-kilogramskim krapom in Bo-
jan s prav toliko težko (nam ne-
znano) lepotico.
Na drugi strani ceste so nas
že pričakovali jahači. Najprej
so se naučili, kako konja pravil-
no očistiti in pripraviti na ježo.
Sledil je trenutek, ki so ga vsi
nestrpno pričakovali — jahan-
je.
Nekaj dijakov si je v Termah
Ptuj spočilo male sive celice. To
je bilo jasno že na pogled, saj so
bili vsi zidane volje, čeprav so
Težko verjamete očem?
bili od sonca že nevarno ožgani.
Na žalost nam ni uspelo obi-
skati dijakov, ki so se udeležili
programa Pokrajinskega muze-
ja Ptuj, biološkega dela in iz-
delave daril. Vsem se novinarji
opravičujemo in jim obljublja-
mo, da jih bomo prihodnje leto
še posebej nadlegovali.
V sredo smo za razstavo prip-
ravili še zadnje članke, fotogra-
fije in rezultate ankete. Vse naše
dejavnosti bodo v sliki in bese-,
di na ogled v šolski avli do sep-
tembra.
Naslednji dan, v četrtek, smo
si dijaki ogledali videoprojek-
cijo obveznih izbirnih vsebin.
Več kot zabavno se je bilo videti
pri delu ali počitku.
Obvezne izbirne vsebine smo
sklenili s strokovno ekskurzijo.
Tina Zentljarič
8
Četrtek, 20. julij 2000 - TEDNIK
PO MASIH KRAJIH
PTUJ / OB ZAKLJUČKU PLESNE SEZONE V PC MAMBO
Veselo odplesali že šesto sezono
Ples je več kot govorica telesa, mnogim je odlična sprostitev,
način zabave in druženja, redkim pa čudovit šport, ki na na-
šem območju prinaša tudi hvalevredne rezultate. V veselem
svetu plesa že šest let vladajo ptujski mambovci. S koncem šol-
skega leta seje v Plesnem centru Mambo prav tako zaključila
plesna sezona 1999/2000. Kakšna je bila?
Direktor PC Mambo Metod
Peklar pravi, da uspešna in bo-
gata, zaznamovana s številnimi
nastopi in nekaj dobrimi ples-
nimi rezultati, za 20-odstotkov
večjim vpisom, rastjo indivi-
dualnega poučevanja plesa in
odprtjem plesne podružnice v
Ormožu. Zlasti slednje je bil ve-
lik korak za PC Mambo. V Or-
možu so bili s plesom prisotni
tudi do 4-krat na teden; v veliko
pomoč jim je bila koordinalo-
rica Bojana Moravec, športna
pedagoginja, posluh pa so našli
tudi pri ravnatelju ormoške os-
novne šole. V Ormožu so plesali
z malčki, osnovnošolci, se učili
hip-hopa in vadili aerobiko. Ob
tem je treba omeniti tudi, da so
imeli predšolsko skupino v Cir-
kovcah in tudi tam uspešno za-
ključili delo.
Metod Peklar, direktor PC
Mambo: "S plesno sezono sem
zadovoljen, če pa potegnem črto
pod njo, potem bi verjetno na-
šel kaj, s čimer ne bi bil povsem
zadovoljen. Interes za ples je v
porastu, ob tem pa tudi kvalite-
ta našega dela, pa nove izkuš-
nje - vse to je na višjem nivoju.
V plesnem centru in tudi klu-
bu je v pretekli sezoni za plesno
vadbo skrbelo devet strokovnih
sodelavcev, manjkal nam je le
plesni vaditelj Borut Žuran, ki
je moral na služenje vojaškega
roka. Udeleževali smo se mno-
gih prireditev, največji dogodek
za nas pa je bil zagotovo Mam-
bo žur v karnevalski dvorani,
kjer so nastopili vsi naši plesal-
ci, kot gostje pa powerdancerke.
Veseli smo bilo okrog 2000 obi-
skovalcev, to pa je bila tudi naša
edina velika skupna predstavi-
tev. Ob zaključku plesne sezo-
ne tudi letos nismo delali kaj
večjega, preprosto zato, ker za
to nimamo na voljo primernega
prostora ali dvorane, gledališče
pa je za nas že dolgo premaj-
hno. Zaključili smo z dnevom
odprtih vrat in povabili starše,
da tudi tako spoznajo širino na-
šega dela. Sedaj nas čakata dva
meseca mrtve sezone, ampak za
novo sezono pa že pripravljamo
načrte in spremembe, jeseni pa
bomo dali na plan tudi interne-
tno doačo stran. Mambo prip-
ravlja novo celostno podobo, a
več o tem jeseni."
PLES - ZABAVA,
SPROSTITEV
IN VESEUE
Mambovci niso le edini, tem-
več tudi prvi v mestu, kar zade-
va ples, v šestih letih pa so se
med ljudmi dobro prijeli. Nji-
hovi celoletni plesni programi
so iz leta v leto bolje obiskani,
podatki lanske sezone pa go-
vorijo, da je celoletni program
za predšolske otroke obiskovalo
okrog 90 malčkov, v šolo plesa
je bilo vpisanih 100 osnovno-
šolcev. Redno sta tekli tudi dve
skupini aerobike, letos je bilo,
denimo, več kot 200 vpisov, med
druge tečajniške oblike pa šte-
jejo priprave na valeto, matu-
rantski ples, družabni ples za
odrasle in tečaj hip-hopa. Pod
strokovnim vodstvom mambo-
vcev so delale tudi nekatere ple-
sne skupine na osnovnih šolah.
"Otroci imajo radi druženje,
sprostitev in zabavo, ampak šele
nekje v tretjem razredu se - v
sicer redkih - pojavi želja po
plesu. Mambovci smo zraven
povsod tam, kjer se kaj dogaja,
izkazali pa smo se tudi že
kot organizatorji nekaterih več-
jih prireditev. Našo strokovnost
priznava tudi Plesna zveza Slo-
venije, plesni center pa je tudi
ustanovitelj in glavni sponzor
Plesnega kluba Mambo. V klu-
bu gojimo sekcijo za športni
ples, show dance in plesno re-
kreacijo. Letos smo poskušali
ubraniti naslov vice prvakov v
hip-hopu in nastop na svetov-
nem prvenstvu, pa smo na kon-
cu dosegli nehvaležno 4. mesto.
Bili smo uspešni v standardnih
in latinskoameriških plesih, še
posebej sta tukaj izstopala para
Mijan Nojič - Maja Kaiser-
sberger, Boštjan Ber - Maja
Klemenčič, nekaj težav pa sta
imela plesalca Denis Golob -
Nena Voda. Ob zaključku se-
zone pa smo se še odločili, da
bomo proglasili najboljšega ple-
salca kluba, kar mu bo vzpod-
buda, ocenili pa bomo njegov
odnos do plesa kot športa, pris-
top, pridnost in nenazadnje tudi
tekmovalne uspehe. Za naj ple-
salko smo po skupni odločitvi
izbrali Natašo Petnišič, ptuj-
sko gimnazijko, ki se je doka-
zala v kategoriji hip - hop solo,
hip - hopu duet in hip - hop for-
maciji, se dodatno izobraževala
v plesu, veliko nastopala in se
dokazala kot vsestranska plesal-
ka.
Hvaležni smo prav vsem, ki
so nam pomagali in stali ob stra-
ni v sezoni, še posebej pa podje-
tjema Nes in Zaščita Kelc, kjer
so dobro poskrbeli za naša ple-
sna oblačila," zaključuje Metod
Peklar.
Tatjana Mohorko
Najuspešnejši plesni par v lanski sezoni Maja Kaisersberger
in Miljan Nojič
Uspešni ptujski hiphoperji
ROTTENJMANN / PTUJSKI KVARTET GOSTOVAL V AVSTRIJI
7uiff fu//na ceni naše petje
Konec lanskega leta je Ptujski kvartet nepričakovano dobil
povabilo za sodelovanje na srečanju pevcev in godcev v av-
strijskem mestecu Rottenmann. Presenečeni nad takšnim
vabilom, smo po nadaljnjih kontaktih zvedeli, da nas je za
nastop priporočila družina Kolarič, ki že vrsto let prebiva
v sosednjem mestu Trieben in nas je slišala peti ob neki
drugi priložnosti.
Na dokončno vabilo Mariane
Zeiler, predstavnice za kulturo,
tako nismo dolgo čakali. Po poš-
ti nam je poslala plakat, na kate-
rem smo videli, da poleg našega
kvarteta sodelujejo še prestav-
niki iz Bavarske, Tirolske in
domačini. Skratka to je bila
nekakšna tradicionalna prire-
ditev, podobna našemu srečan-
ju ljudskih pevcev fn godcev.
Za nameček smo zvedeli, da bo
prireditev snemal tudi njihov
radio. Vse to je pomenilo kar
precej dodatnih pevskih vaj.
Za nastop smo pripravili se-
dem slovenskih narodnih in
umetnih pesmi, v katerih smo
predstavili praktično celo Slo-
venijo od Prekmurja pa do Pri-
morske.
V petek, 26. maja, smo se to-
rej odpeljali v 200 km oddaljeni
Rottenmann, kjer je bila najprej
tonska vaja in intervju za radio
ter nato ob 20. uri nastop. Vsi
sodelujoči smo bili istočasno na
velikem odru velike vaške dvo-
rane in smo nastopali izmeni-
čno pred okoli 500 poslušalci.
Prireditev je bila odlično or-
ganizirana. Nato je sledilo še
srečanje vseh nastopajočih in
lokalnih predstavnikov, ki se
je končalo v zgodnjih jutranjih
urah v hotelu, kjer smo tudi
prenočili.
Upamo,  da  smo  dostojno
predstavili naše lepe narodne
pesmi. Posnetek prireditve bo
predvajan na Radiu Steiermark
(na frekvenci 95,4 Mhz) 21. ju-
lija ob 20.uri.
Da smo lahko predstavili tudi
našo občino in državo, so nam
priskočili na pomoč v TIC-u in
Mestni občini Ptuj s propagan-
dnim materialom in priložnos-
tnim darilom za organizatorko,
za kar se jim najlepše zahvalju-
jemo. Navezali smo tudi stike
z drugimi ljudmi in upamo, da
bo kakšno povabilo še sledilo.
PK
Ptujski kvartet sestavljajo (od leve): Dušan Winkler, Maks
Feguš, Peter Kreft in Silvo Potočnik
TEDNIK - četrtek, 20. julij 2000
9
■
NASI KRAJI IN LJUDJE
POLENŠAK / KLJUB SLABEMU VREMENU SO PŠENICO POŽELI
Bogata razstava in priliaz storili opravil
Turistično društvo Polenšali je v soboto in nedeljo kljub
slabemu vremenu izpeljalo letošnje prireditve; prikaz žetve
na stari klasični način, stepanje slame in nekatere druge
opravila, ki so povezane s tem pomembnim praznikom.
V soboto so tamkajšnje gos-
podinje pripravile bogato raz-
stavo različnih vrst kruha, potic
in drugih specialitet iz kvašene-
ga testa, najrazličnejše pogače
in gibanice. Razstavo dobrot sta
odprla Jože Munda, predsednik
TD Polenšak in Franc Zagor-
šak, podžupan občine Dornava,
ki je bila častni pokrovitelj leto-
šnjih prireditev na Polenšaku.
Ob tej priložnosti pa so se sreča-
li tudi rojaki, ki živijo v mestu
Hilden v Nemčiji in so po-
vezani v športno - kulturno
društvo Maribor. Spremljala sta
jih tudi Norbert Schreier, pod-
župan mesta Hilden in Horst
Thiele iz tamkajšnje občinske
uprave. Gostje iz Nemčije so se
v naših krajih prijetno počutili,
še posebej pa so bili navdušeni
nad našimi jedmi in starimi
običaji, ki so jih videli na Po-
lenšaku. V nedeljo je sledila že
tradicionalna tekma žanjic, le-
tos se je pomerilo enajst žanjic;
med njimi so bile članice aktiva
kmečkih žena in deklet iz Ka-
pele, članice društva kmečkih
žena in deklet iz Jurija ob Ščav-
nici in domačinke. Se prej pa so
moški prikazali klepanje srpov.
Žanjice so letos imele nekoliko
težje delo, saj je bila pšenica ni-
žja, njiva pa precej mokra. Toda
delo jim je kljub temu šlo do-
bro od rok. Najhitrejša je bila
56-letna domačinka Rozika Ma-
rin, druga je bila 75-letna Štefka
Klajžar, tretja pa 50-letna Jožica
Žajdela iz Jurija ob Ščavnici in
četrta 60-letna Angela Kovačec
iz Brezovcev. Seveda pa nobena
od 11-tih žanjic ni bila zadnja
saj so odmerjeno pšenico za te-
kmovalni del požele do konca.
Moški so prikazali žetev pšeni-
ce s koso in med njimi je bil
tudi 87-letni Franc Preac, ki
mu je to delo šlo najhitreje od
rok. Čeprav jih je pri delu ne-
kajkrat zmotil dež so ga opra-
vili do konca. Požeto slamo so
odpeljali z njive s kmečkim vo-
zom in konjsko vprego. Potem
pa so slamo še stepli s cepmi in
jo očistili plevela. Člani turistič-
nega društva na Polenšaku so se
tudi letos zelo potrudili in pos-
krbeli za dobro počutje obisko-
valcev.
MS
TUdi letos so številni gledalci spremljali tekmo žanjic.
Podžupan mesta Hilden Norbert Schreier je bil nad dobrotami
in običaji na Polenšaku presenečen.
PTUJ/ HUMANITARNA AKCIJA
MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA
ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM
Sožitje f e pogled s snem
Medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Ptuj
Sožitje je prostovoljna organizacija s socialnimi in huma-
nitarnimi cilji. Združuje osebe z zmerno, težjo in težko
motnjo v duševnem razvoju, njihove starše, sorodnike, stro-
kovne delavce, prostovoljce in prijatelje. Število članov se
iz leta v leto povečjuje. Trenutno ima društvo 189 članov,
od tega 68 oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki živijo v 68
družinah na področju 15 občin . Društvo deluje že 33 let
in je eno izmed 51 društev Sožitje v Sloveniji, kjer je že več
kot 20.000 članov.
"Društvo ima programe z vse-
binami, ki naj bi bogatile in
osmišljale življenje oseb z mot-"
njo v duševnem razvoju ter nji-
hovih družinskih članov. Ti so
namenjeni za družine in osebe
z motnjo v duševnem razvoju.
V zadnjih letih dajemo pou-
darek programom za osebe po
15. letu starosti in pripravljamo
seminarje za ostale družinske
člane, skrbimo za ohranjanje
zdravja, športno-rekreativne
dejavnosti, interesne dejavnos-
ti in družabna srečanja. Skrbi-
mo pa tudi za obveščanje naših
članov in širše javnosti o živ-
ljenju in delu naših članov," je
povedala članica društva Mari-
na Krajnc.
Društvo Sožitje kljub bogati
dejavnosti nima svojih prosto-
rov; začasno so dobili sobico v
zasebni hiši Na tratah 8. Radi
pa bi ustanovili
varstveno-delovni center za za-
poslitev odraslih oseb z motnjo
v duševnem in telesnem raz-
voju. Prostore za njegovo de-
lovanje, velike 170 kvadratnih
metrov, so si že pridobili v Raj-
špovi ulici, potrebno jih je le
še ustrezno opremiti in omo-
gočiti za delovanje centra, da
bi zanj od ministrstva za delo ,
družino in socialne zadeve lah-
ko pridobili potrebno konce-
sijo. V ta namen je društvo s
pomočjo posameznikov pripra-
vilo dobrodelno akcijo z naslo-
vom "Sožitje - pogled s srcem".
V okviru te akcije so si zadali
več nalog. Prva od teh bo 10.
septembra dobrodelna prodaj-
na razstava slik, ki so jih druš-
tvu podarili posamezni slikarji.
Prodaja slik že teče. Ob tem
društvo prodaja tudi svoje iz-
delke, ki jih lahko dobite v
sedanjih društvenih prostorih
Na tratah 8, informacije pa
dobite na telefonski številki
062/746-552. Društvu so pri
zbiranju sredstev priskočili na
pomoč ptujski golfisti in Nova
Kreditna banka Maribor. Ak-
cijo bodo končali v začetku
decembra z dobrodelnim kon-
certom, na katerem bodo pred-
stavili dejavnost društva širši
javnosti.
Vsi, ki bi želeli pomagati druš-
tvu Sožitje, lahko svoje pris-
pevke nakažete tudi na njihov
žiro račun: 52400-678-83076.
MS
OD TOD IN TAM...
MAJŠPERK - Svetniki o
rebalansu proraiuna
Svetniki občine Majšperk
bodo na 14. redni seji jutri,
v petek, 21. julija uvodoma
sklepali o rebalansu občin-
skega proračuna za letošnje
leto. Sicer pa naj bi odločali
še o naložbah v celostno ure-
janje podeželja in vasi, o
sofinanciranju gradnje infra-
strukturnih objektov in na-
prav regionalnega značaja, o
gradnji vodovoda Majšperk
- Zetale; razpravljali naj bi
tudi o prodaji nepremičnin
občine Markovci, pred pobu-
dami in vprašanji svetnikov
pa naj bi prisluhnili še oceni
varnostnih razmer na obmo-
čju občine Majšperk.
(-OM)
BLED - Ptujski slikarji
razstavljajo
Druge slikarske kolonije
Bled - Ptuj se je od 7. do
9. julija na Bledu udeležilo
tudi šest slikarjev iz ptujske-
ga območja. Tokrat so ustvar-
jali Branko Gajšt iz Sestrž,
Leon Pišek iz Cirkovc, ter
Rozina Šebetič, Grega Sama-
stur, Franc Simonič in Aljoša
Ozmec iz Ptuja. Ob odprtju
triglavske razstave likovnih
del z osmega tabora sloven-
skih likovnikov - razstava je
na ogled v festivalni dvorani
na Bledu do 30. julija - je
predsednik ptujske likovne
sekcije Grega Samastur pre-
jel JOCOVO nagrado, Bran-
ko Gajšt pa jubilejno plaketo
za 5-kratno udeležbo na tri-
glavskem slikarsko - kipar-
skem taboru.
(-OM)
PTUJ / PRVA KASETA IN ZGOŠČENKA ANDREJE PINOTIC ,
''Rada imam iMienje in peiie^
23-letna Andreja Pinotič iz Ptuja prav gotovo spada med
tiste, kije popestrila glasbeno dogajanje tako s svojo zuna-
njostjo kot svojimi nastopi. IVjeni prvi dve pesmi "V meni ni
več moči" in "Preko Mure" sta izšle na projektu Zlata Man-
darina 6. Za prvo skladbo je posnela videospot v ambientu
baročnega dvorca v Dornavi, drugo, živahno pesem pa je
uvrstila na svoj najnovejši projekt z naslovom "Kaj mi te je
spremenilo". Deset pesmi predstavlja Andrejo kot izredno
čustveno, romantično dekle, vendar polno energije, opti-
mizma, takšni pa so tudi njeni nastopi v živo.
Andrejo je življenjska pot pri
treh letih odpeljala na Hrvaško,
v mesto Sisak. Tam je odrašča-
la, se prilagodila kulturi, jeziku
in življenju, v Slovenijo je pri-
hajala le na počitnice. Rada se
spominja, da je že takrat pela in
plesala vsakomur, ki si je to za-
želel, če pa si ni, mu je pela na-
prej.
"Že takrat sem čutila, da je
glasba del mene. V tretjem raz^
redu sta mi starša kupila harmo-
niko in me vpisala v glasbeno
šolo. V moji mladosti so name
naredili vtis različne glasbene
skupine in posamezniki, pred-
vsem posameznice. Toda pri
vsem tem sem že takrat v čutila
lastno glasbeno usmeritev," se
spominja simpatična Andreja.
"Po končani osnovni šoli sem
se vpisala v srednjo upravno
šolo v Sisku. Vojna se je že ku-
hala, vendar nihče ni pričako-
val, da bo v kratkem izbruhnila
tudi na Hrvaškem. Poletne po-
čitnice sem zelo rada preživljala
pri teti na Ptuju. Konec avgus-
ta se je vojna razbesnela po ce-
lotni Hrvaški in nisem se mogla
vrniti. To je bil grozen občutek
in dolgo časa nisem mogla doje-
ti, da se to dogaja meni. S starši
sem kontaktirala le po telefo-
nu. Prvič življenju me je bilo
zelo strah. Bližal se je začetek
šolskega leta, jaz pa se nisem
mogla vrniti. Takrat so mi bili
v veliko podporo sorodniki in
prijatelji na Ptuju. V vojni sem
izgubila prijatelja in veliko lju-
di, ki so mi bili blizu. Odločila
sem se za srednjo šolo v šolskem
centru na Ptuju. Najprej sem
mislila, da je to začasno, potem
pa je čas prinesel, da sem do-
končala šolanje na Ptuju. Tako
sem se zaposlila, osamosvojila
in zaljubila ter ostala v svojem
rojstnem Ptuju. Čeprav se je
moja zgodba po ponovni vrni-
tvi na Ptuj začela slabo, je ime-
la srečnejši konec," pripoveduje
Andreja, ki jo je življenje posta-
vilo na preizkušnjo v rosni mla-
dosti. Toda življenje ima rada,
sebi in drugim pa ga želi polep-
šati s svojim petjem.
MS
23-letna Andreja Pinotič postaja vse bolj priljubljena na slo-
venski glasbeni sceni.
10
četrtek, 20. julij 2000 - TEDNIK
OD TOD IN TAM
PREJELI SMO
Gospod Lepej,
od kod vaša neved-
nost?
Od gostovanja šestčlanske delegacije
Ptuja v Združenih arabskih emiratih in
udeležbi na tekntovanju v okviru med-
narodnega projekta Narodi v razcvetu je
minilo že dobro leto in pol, ampak iz-
gleda, da je postalo aktualno ravno zdaj,
nekaj mesecev pred volitvami, čeprav je
bila po zaključenem potovanju v mestni
hiši novinarska konferenca, na kateri je
bila udeležba Ptuja v celoti predstavljena
javnosti.
Za potovanje v mesto Al Ain v Zdru-
žene arabske emirate na mednarodno it
kmovanje NARODI V RAZCVETU (v
izvirniku Naiions in Bloom) februarja
1999, kjer smo Ptujčani osvojili dve naj-
višji odlikovanji, je ptujska občina pri-
spevala le gradivo za predstavitev na
tekmovanju (petnajst minutni film o Piu-
ju, pismeni material) in vožnjo z avto-
mobilom za celo — 6 člansko delegacijo,
torej tudi za župana, do letališča Brnik in
nazaj. Za vse ostale stroške potovanja in
bivanja so denar prispevali sponzorji in
luristično društvo Ptuj.
Turistično društvo Ptuj, ki je bilo or-
ganizator tega potovanja in člani delega-
cije so vztrajali, da se kot župan udekvim
tega projekta, kljub temu, da sem bil v
časovni stiski - to je bilo namreč v ».a u
Kurentovanja 1999.
Res je, da sem moral svoje potovanje v|
Združene arabske emirate zaradi obvez^
nosti v Državnem zboru RS končati dan
prej. Stroške potovanja od Londona do
Zagreba sem si plačal sam in ni lulo
v breme davkoplačevalcev in ne politi-
čne stranke, katere član sera, kot se v
svojem pisanju javno sprašuje Stanko Le-
pej. Prevoz z letališča do Ptuja pa nu le
bil zagotovljen kot vsem ostalim članom
delegacije kol prispevek Mestne občine
Ptuj k temu potovanju.
Priporočam vam, gospod Lepej, da si
preberete časnik Tednik, ki ga tako ceni-
te, v celoti. Tudi tistega, v katerem je bilo 1
objavljeno vse o tej poti Šestčlanske dele-
gacije Mestne občine Ptuj (ne S-člaiiskc,
kot navajate vi) v Združene arabske emi-
rate in udeležbi na tekmovanju v ok\ iru
mednarodnega projekta Narodi v razcve-|
tu, na katerega se je prijavilo 40.000 mtsi
iz celega sveta.
Sicer pa ob tem ugotavljam, da smo oči-
tno že v času, ko je volilna mrzlica, da|
ne rečem volilna norost, zagrabila maisi-
koga, tudi avtorja članka Ptuj — od kod|
tvoja norost?, ki je bil objavljen v Tedni-
ku, 6. julija tega leta.
PS.: Še v informacijo. Se vedno vztra-
jam na izjavi, da Mestno občino Ptuj sta-
nejo nepoklicni župan in trije nepoklicni
podžupani bistveno manj, kot bi jo polU-
cni in nepoklicni podžupan.
Miroslav Luci, dr. meti ,
Župan Mestne občine l'tu/
PODLEHNIK / SREČANJE Z NEKDANJIMI UČENCI
Bilo je pred tridesetimi leti
Na pobudo Danice, Milice in Rudija, treh učencev OŠ Martina Koresa iz Podlehnika,
ki so skupaj z drugimi sošolci pred tridesetimi leti, v šolskem letu 1969/70, še zadnjič
zakorakali v svoj svet osnovne učenosti ter napravili svoj prvi korak k še nerazkritim živ-
ljenjskim spoznanjem, so se s svojimi učitelji ponovno srečali ob koncu meseca cvetja in
mladosti v motelu Podlehnik. Ob veselem pozdravljanju in prepoznavanju pa smo začutili
tudi grenko spoznanje, da med njimi ni bilo dveh nekdanjih sošolcev, ki ju je neusmilje-
na bolezen odtegnila mladostnim življenjskim radostim, med nami pa so svojo vzgojo in
življenjsko pot prehitro končali tedanji ravnatelj Radovan Verk ter predmetna učiteljica
matematike Marija Jeza in slavistike Rozika Cafiita.
Čudovito smo se počutili
med svojimi nekdanjimi
učenci in danes že odraslimi
ženami in možmi, med ka-
terimi ne manjka tudi takih,
ki nadaljujejo naše vzgojno
delo med današnjo mladi-
no. Očarali so nas znani ha-
loški griči v večernem soncu
in prijetno smo se počutili
ob nagovoru tedanjega raz-
rednika ter součitelja Jožeta
Perka, danes pa ravnatelja
osnovne šole in župana ob-
čine Podlehnik Slavka Fri-
ca.
Ob večerji in kasnejšem
vrtenju v plesnih korakih
se je srečanje nadaljevalo v
smehu in prijateljskih po-
govorih, kakor tudi takrat
pred tridesetimi leti, ko so
naši takratni učenci končali
svojo osnovnošolsko prigo-
do, jaz pa šele pričenjal, ta-
krat še na stari šoli, svoje
prvo vzgojno delo, ki mi je
bilo osnova za nadaljnje delo
z mladimi in poklicno stro-
kovnost.
Ta zapis naj dopolnim le
še z medsebojno obljubo, da
se bomo spet srečali čez pet,
nedvomno pa čez deset let.
Ivan Tušek
SEDEM (NE) POMEMBNI H DNI

Premier dr. Andrej Bajuk
je v ponedeljskem televizij-
skem pogovoru kategorič-
no izjavil, da je predsednik
vlade samo on in poudaril,
da vlada sprejema vse od-
ličitve z njegovim veden-
jem in soglasjem. Tako je
odgovoril na različna na-
migovanja in tudi trditve
V javnosti, da naj bi imel
posebno, kar nakakšno
predsedniško vlogo v novi
slovenski vladi pravzaprav
Janez Janša.
Govorice o tem so še po-
tencirali dogodki v zvezi z
volilnim sistemom, ko je pri-
šlo do očitnega nasproto-
vanja med stališči vlade in
stališči poslanske skupine
SKD + SLS Slovenske ljud-
ske stranke. Dr. Bajuk je da-
jal, da je Janez Janša v vladi
obrambni minister z določe-
nimi nalogami in eden izmed
koalicijskih partnerjev...
V problematiziranju Janše-
ve vloge v Bajukovi vladi je
šlo doslej najdlje ljubljansko
Delo, ki je konec preteklega
tedna v javnem pismu pre-
miera Bajuka pozvalo, naj se
opredeli do najnovejših skle-
pov, ki jih je vlada sprejela v
njegovi odstotnosti pod Jan-
ševim vodstvom, da volitev
po starem, zdaj veljavnem
sistemu ni mogoče izvesti in
se hkrati opredelila za pre-
sojanje legitimnosti seda-
njega volilnega sistema s
strani mednarodne pravne
organizacije, kar pomeni
prenašanje slovenskih not-
ranjepolitičnih problemov v
mednarodne rasežnosti. Do-
slej sta se v Sloveniji za pri-
mer, da državnemu zboru
ne bi uspelo vzpostaviti pov-
sem novega volilnega siste-
ma (za kar pa očitno ni več
nobene možnosti) izobliko-
vali dve mnenji - večinsko,
da bi bile povsem legitimne
in normalne volitve po se-
danjem volilnem sistemu in
manjšinsko, ki ga zastopa
zlasti Janševa SDS, da bi
bile takšne volitve nelegitim-
ne in nasploh problematič-
ne. Pri tem se SDS sklicuje
na referendum o volilnem si-
stemu, ki naj bi se zavzel za
večinski sistem in na Ustav-
no sodišče, ki je referendum-
ske sklepe, v sicer čudnih
okoliščinah, potrdilo. Javno
je bilo kar nekajkrat rečeno,
da naj bi ustavno sodišče
rezultat "ponafedilo", ker niti
udeležba na referendumu,
niti število oddanih glasov
"za" naj ne bi zadoščalo za
polnoveljavno določanje.
KAJ JE VEDEL
DR. BAJUK
Delo piše dr. Bajuku, da se
je v četrtek zgodil "prvi pov-
sem jasen in otipljiv poskus,
da bi v Sloveniji zavladali
kaos, brezpravje in izredne
razmere. Janez Janša je s
svojimi ustavnimi sodniki, ki
so pravu v sramoto in prav-
nosti grožnja, skušal doseči,
da bi država nekaj mesecev
pred volitvami ostala brez vo-
lilne zakonodaje. To je spe-
ljal na vladni seji, ko vas,
gospod premier, tam ni bilo.
Če ste za njegov manever
vedeli in se umaknili zato,
ste krivi enako in še bolj kot
Janša. Formalno ste njegov
šef... Če niste vedeli, ste še
vedno krivi, ker ste premier
vlade, ki vleče take poteze.
Toda Janša vas je pač pre-
senetil in izigral, kot že mar-
sikoga. Ampak zdaj ste si na
jasnem ali pa bi vsaj morali
biti, pri čem ste. Zdaj ste gro-
bo posvarjeni. Podobni po-
skusi se bodo, to si upam
napovedati, ponavljali. Naj-
prej se bodo najverjetneje
pokazali v hudi destabiliza-
ciji koalicije, vlade, ki jo vodi-
te, in stranke, ki ji pripadate.
Besede o bojkotih in demon-
stracijah so že padle, ni si
težko predstavljati stavk, us-
tavljenega prometa itd. Takih
preizkušenj bo lahko še veli-
ko, in to preizkušenj, ki lahko
zelo pretresejo vso Sloveni-
jo. Zato nosite izjemno od-
govornost, najbrž večjo, kot
ste jo pričakovali, ko ste pre-
vzeli premiersko funkcijo. Če
ta vlada ne bo razpadla, jo
boste morali začeti v resnici
voditi - njen prvi mož ste.
Še vedno lahko odigrate pč-
membno, stabilizirajočo vlo-
go. In zdaj se bo vašim
začetnim premierskim in po-
litičnim nalogam in ambi-
cijam morala pridružiti še
skrb za elementarno prav-
nost, politično stabilnost in
demokratičnost. To postaja
celo prioriteta. Do četrtkove-
ga dogodka se boste morali
opredeliti. Če boste šli prek
njega brez besed in dejanj,
ne boste izpolnili svoje od-
govornosti. Potem je. opro-
stite, za vas in za vse druge
bolje, da vzamete klobuk in
se poslovite od premiers-
tva..."
Premier dr. Bajuk zdaj za-
trjuje, da vlada na svoji seji
v četrtek ni sprejemala niče-
sar, kar bi bilo proti njegovi
volji in da podpira vse skle-
pe, ki jih je sprejela. Vse-
kakor pa je res, da o vlad-
nih odločitvah ni bil vprašan
za mnenje predsednik naj-
močnejše vlade koalicijske
stranke SKD-SLS Slovenske
ljudske stranke dr. Franc Za-
gožen, ki je hkrati vodja po-
slanske skupine te stranke
v državnem zboru in človek,
ki se že leta najbolj sistema-
tično ukvarja s teoretičnimi
in praktičnimi vprašanji slo-
venskega volilnega sistema.
Janša je na vladni seji, kljub
opozorilu ministra Smrkolja,
da bi bilo potrebno tako
pomembno vprašanje koa-
licijsko uskladiti, vztrajal pri
takojšnjih odločitvah vlade.
Dr. Zagožen pa je tako samo
nekaj ur pozneje skupaj s
svojo poslansko skupino (ne
da bi upošteval vladne us-
meritve) glasoval za pos-
topek za spreminjanje 80.
člena ustave, s čimer naj bi
zagotovili, da bodo priho-
dnje parlamentarne volitve
potekale po spremenjenem
in izpopolnjenem proporci-
onalnem volilnem sistemu.
Sedanji 80.člen ustave do-
loča, da državni zbor sesta-
vljajo poslanci in poslanke
državljanov Slovenije in da
šteje 90 poslancev. "Poslan-
ci se volijo s splošnim, ena-
kim, neposrednim in tajnim
glasovanjem. V državni zbor
se vedno izvoli po en po-
slanec italijanske in mad-
žarske narodne skupnosti.
Volilni sistem ureja zakon, ki
ga sprejme državni zbor z
dvotretjinsko večino glasov
vseh poslancev". Po novem
naj bi ta člen dopolnili še z
naslednjim besedilom: "Pos-
lanci se, razen predstavnikov
narodnih skupnosti, volijo po
načelu sorazmernega pred-
stavništva ob štiriodstotnem
volilnem pragu za vstop v dr-
žavni zbor, pri čemer mora
biti zagotovljen neposreden
vpliv volivcev na poimensko
dodelitev mandatov kandi-
datov." Ustavno spremembo
so predlagali poslanci ZLSD,
LDS in Desusa, zdaj pa jo
podpirajo tudi poslanci SLS
- SKD Slovenske ljudske
stranke.
DRŽAVOTVORNI
DR. ZAGOŽEN
Predlagana ustavna spre-
memba je ta čas edini realni
predlog, ki si v parlamentu
lahko zagotovi dvotrejinsko
večino. To je, kot zatrjuje,
upošteval tudi dr. Franc Za-
gožen, ko se je s svojo po-
slansko skupino odločil za
podporo temu predlogu, s
tega vidika je Zagožnovo
novo dejanje izrazito državo-
tvorno, saj bi se sicer Slvo-
enija še naprej zapletala v
neprijetne in predvsem nep-
roduktivne razprave in pre-
pire o volilnem sistemu. Na
to dejstvo premalo opozarja-
jo tako komentatorji kot tudi
različni drugi politični dejav-
niki, ki v vsem skupaj vidijo
predvsem razkol znotraj ko-
alicije Slovenije. Seveda gre
tudi za razkol, čeprav tega
niti dr. Zagožen niti dr. Bajuk
posebej ne damatizirata. Na
"nedopustno" neenotnost in
paktiranje s "sumljivimi" za-
vezniki pa alarmantno opo-
zarjajo iz Janševe SDS. Brez
kakršnihkoli rezerv obtožuje-
jo dr. Zagožna in celo pozi-
vajo na odpor proti njegovi
politiki znotraj SLS-SKD Slo-
venske ljudske stranke. Oči-
tno gre v sedanji vladajoči
koaliciji za dve bistveno dru-
gačni temeljni usmeriti, ki
ju kljub najrazličnejšim pos-
kusom prikrivanja ni mogo-
če spregledati: Zagožnova
usmeritev je orientacija na
sožitje in sporazumevanje z
drugimi političnimi opcijami,
zaradi zagotavljanja normal-
nega življenja in nemote-
nega funkcioniranja države,
Janševa linija pa je dolo-
čanje čvrstih ločnic po ne-
kakšnih ideoloških vzorcih,
konfrontacija in ne sodelo-
vanje.
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 20. julij 2000
11
ZAHIMIVOSTL KCPORTA C
IŠČETE SVOJ Sili, / IŠČETE SVOJ STIL
Vlasta si utira pot na pevslie odre
Vlasta Mere, v javnosti bolj znana kot Venera, je 16-letna
ptujčanka, ki bo nocoj nastopila na Melodijah morja in
sonca v Portorožu, v delu prireditve, ki bo potekala pod na-
slovom I\ova scena. Zapela bo balado Spomni se. INastopi-
lo bo 16 mladih, še neuveljavljenih izvajalcev s trendovsko
in predvsem rockovsko glasbo. Prireditev bo posnela TV
Slovenija. Oddaja bo na sporedu 21. julija ob 21. uri na
drugem programu.
Vlasta upa na najboljše, želi
si, da bi jo ljudje opazili, spo-
znali in da bi radi prisluhnili
njeni novi pesmi. Doslej se je
najbolj vrtela njena božična
pesem z naslovom Spet zvo-
novi pojo. Nastopila je tudi že
na sedmih karaokah, enkrat
je bila druga, enkrat tretja. Za
nastop v Portorožu se je tru-
dila tri leta. Vlasta poje, od-
kar pomni zase, igra klavir in
se rada sprehaja s psom. Pri
srcu so ji hitri ritmi. Od tu-
jih pevk ji najbolj ugaja Ma-
donna, od domačih pa Regina
in Darja Švajger. Želi si, da bi
uspela kot pevka, da bi imela
čim več nastopov, da bi izda-
la svoj CD ali kaseto. Po kon-
čani gimnaziji (prvi letnik je
končala z odličnim uspehom)
bo študirala psihologijo. Rada
se oblači v obleke, od barv
ji najbolj ugaja črna, v njej
se zelo dobro počuti. Pri čev-
ljih pa izbira tiste z visokimi
petami. Akcijo Iščete svoj stil
ocenjuje kot zelo dobro, ker
ponuja resnično spremembo,
ki se je sicer, če te nedko ne bi
spodbujal k temu, ne bi lotil
sam, pravi.
Letošnje počitnice bo Vlas-
ta preživela čim bolj aktivno.
Načrtuje tudi več pevskih na-
stopov, Ptujčanom se bo pred-
stavila v okvim Ptujske poletne
noči v soboto, 5. avgusta.
V okviru akcije Iščete svoj
stU so sirokovnjaki Vlasto po-
sebej uredili za nocojšnji nas-
top in ji tudi sicer pomagali z
nasveti. Za kozmetično nego
in porjavelo kožo so poskrbeli
v kozmetičnem študiju Neda
v Prešernovi ulici 18, za fri-
zuro in make up v frizerskem
salonu Stanka na Slomškovi
22 na Ptuju, v modnem stu-
diu Barbare Plaveč pa so za
njen portoroški nastop pose-
bej skreirali dolgo lahkotno
obleko iz triplastnega sifona
v prelivajočih se barvah sonca
in morja, rahlo oprijeto in v
stilu korzeta, v spodnjem delu
krojeno v stilu "A" in po-
daljšano z vlečko, kar daje
njeni vitki postavi še dodat-
no gracioznost. Dodatno moč
za nocojšnji nastop je Vlasta
nabirala v športnem studiu
Olimpic Vlada Čuša. Nekate-
ri člani ekipe akcije Iščete svoj
stil bodo postali tudi Vlastini
stalni sponzorji.
Mladi pevki želimo pri no-
cojšnjem nastopu čim več us-
pehov.
MG
Vlasta v večerni obleki modnega studia Barbare Plaveč.
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta prej ... ... in pozneje
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV OSREDNJE SLOVENSKE GORICE
Obisk pri satllarilh tn vinogradnikih na Gorlikem
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske
gorice, ustanovljene v letu 1997, si je med svoje cilje kot
osnovno nalogo postavilo strokovno izobraževanje članstva
s področja sadjarstva, vinogradništva in vinarstva, dvigniti
kakovost in promovirati lastne pridelke sadja in vina ter
s strokovnimi ogledi in izmenjavo izkušenj širiti strokov-
no in splošno obzorje in poglabljati družabno društveno
življenje. Svoj program aktivnosti uspešno uresničuje. S
številnimi strokovnimi predavanji članstvo lažje obvladuje
praktična strokovno-tehnična opravila pri vzgoji in negi
trajnih nasadov, varstvu nasadov pred boleznimi in škod-
ljivci, izredno pa so vinogradniki uspešni pri kletarjenju
z vini, saj se je iz nekdaj slabo prepoznavnih z območja
osrednjih Slovenskih goric med Dravo in Pesnico pri vzor-
čnih vinih letnika 1999 povprečna ocena povzpela že na
17,66 točke.
Društvo je v preteklih letih iz-
vedlo strokovno izredno bogate
in pestre oglede primorskih vi-
nogradov, Bele karajjne, sadne
ceste na sosednjem Štajerskem
v Avstriji, tokrat pa smo se na-
potili na Goričko v Prekmurje.
Komaj se je dobro zdanilo pr-
vega dne drugega polletja, že se
je 46 članov društva napotilo
po najkrajši magistralni cesti -
skozi Juršince - v Prekmurje.
Prbi postanek je veljal ogledu
znamenitega Babičevega mlina
na vodni pogon na reki Muri v
Veržeju.
Sonce je že v zgodnjih dopol-
danskih urah pripekalo po po-
murskih poljih, ko smo postali
v sadni drevesnici Malus v Ver-
žeju. Drevesnica z letno prede-
lavo 150.000 sadik jablan hrušk,
breskev, marelic in češenj je
po najsodobnejših načelih izbi-
re brezvirusnih podlag in sele-
kcioniranih sadnih sort vzgoje
in z zagotovilom izvirnosti na-
menjena predvsem za obnovo
intenzivnih sadnih nasadov za
tržno predelavo.
V Murski Soboti nas je pri-
čakal vodič in gostitelj na po-
tovanju skozi Goričko Emest
Novak, ing. agr., strokovnjak
za vinogradništvo in sadjarstvo
pri kmetijski svetovalni službi
za Prekmurje in predsednik
Društva vinogradnikov Gorič-
ko. Predstavil nam je geografski
in naravni položaj Goričkega s
posebnim poudarkom na narav-
nih pogojih za razvoj sadjarstva
in vinogradništva. V nekoč za-
ostalem in zapostavljenem ob-
mejnem gričevnatem svetu so
danes že opazni znaki prebujan-
ja, obnove in urejenosti, kar smo
imeli priložnost spoznati na vsa-
kem postanku našega potovan-
ja.
Med potjo ob
slovensko-avstrijski meji skozi
Cankovo in dalje proti Nuskovi
smo lahko opazili strnjene in
urejene nasade vinogradov na
avstrijski strani in redke na slo-
venski, kar potrjuje dejstvo, da
kljub ugodnim legam za trajne
nasade na slovenski strani ni
bilo možnosti takšnega razvoja
kot pri sosedih. V Nuskovi je bil
na vinsko-turistični cesti prvi
postanek namenjen ogledu Vi-
narstva Nemec in pokušnji vin
tega vinorodnega območja.
Po ogledu Gradu na Gorič-
kem z največjim gradom v Slo-
veniji, ki je v tem času v fazi
velike obnove, smo si ogledali,
kako nastaja center trideželnega
parka Goričko - Raab - Orszeg,
opoldanski čas pa je bil odmer-
jen odmoru in ogledu vino-
gradniškega centra Goričko, ki
ga je prizadevno društvo vio-
gradnikov Goričko v Ivanovcih
preuredilo iz opuščene kmetije
v društveno
izobraževalno-promocijsko sre-
dišče z ustrezno kulinarično in
turistično ponudbo. Vinograd-
ništvo, sadjarstvo in sploh vse,
kar sodi ob vinsko-turistično
cesto Goričko, se rojeva v vino-
gradniškem centru v Ivanovcih.
Ob razgrinjanju projekta tega
centra in opazovanju že dose-
ženega nas je udeležence poto-
vanja grabila strast, da vložimo
vse napore za uresničitev podo-
bnega vinogradniškega središča
s turistično-gostinsko ponudbo
na območju Mestnega vrha pri
vstopu na slovenjegoriško vin-
sko cesto.
Pri Novakovi družinski kme-
tiji v Ivanovcih so nam pokazali
intenzivne sadovnjake, opre-
mljene z namakalnimi napra-
vami in pokrite s protitočno
mrežo, popolno strojno opremo
in lastno sadno hladilnico, kjer
pridelujejo visoko kakovostna
jabolka, v vinogradih pa vrhun-
ska sortna vina.
Konec našega potovanja je ve-
ljal ogledu vinogradniškega po-
sestva, vinskih kleti in pokušnji
vin našega vodnika Ernesta No-
vaka na Bregu v vasi Veneča. Na
tem območju so idealne lege za
vinograde in sadovnjake z bla-
gimi nagibi na prvih obronkih
Goričkega, kjer vinsko trto ob-
sije sonce najprej v Sloveniji.
Obnovljenih vinogradov je tod
kljub ugodnim talnim in vre-
menskim razmeram še soraz-
merno malo, za vinogradniško
posestvo Novakovih na hribč-
ku Breg pa velja dejstvo, da
se je tod leta 1974 začela novej-
ša zgodovina vinogradništva na
Goričkem. Da predelujejo vina
posebnih kakovosti, nak pove
podatek, da je vino vincenc, ja-
godni izbor letnika 1994, dobil
ob prvem obisku v Sloveniji
tudi papež, ledeno vino pa so
kot protokolarno darilo prejeli
že mnogi državniki sveta.
Čeprav vroč in sončen, je bil
najdaljši dan v začetku poletja
prekratek, da bi uspeli spoznati
vse, kar so prizadevni vinograd-
niki in sadjarji dosegli na Gori-
čkem. Pa vendar dovolj, da smo
lahko sklenili, da za pot iz za-
ostalosti v razvoju nekega kraja
ali veje gospodarstva niso na pr-
vem mestu potrebna sredstva,
pač pa da je ta mogoče uvrstiti
šele na četro mesto, kajti za na-
predek so poleg naravnih dano-
sti prvenstveno potrebni volja,
znanje in ustrezna organizira-
nost, šele nato pa sredstva, brez
katerih prav gotovo tudi na Go-
ričkem ne bi uspeli.
Miran Glušič
Novakovi sadovnjaki, zaščiteni pred točo z mrežo
Udeleženci ekskurzije na Goričko - člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Sloven-
ske gorice
^ sadni drevesnici Malus v Veržeju. Posnetki: Andrej Polanec
12
Četrtek, 20. julij 2000 - TEDNIK
PO NAŠIH KRAJIH
GORISNICA / PRECEJ DELA IN NAČRTOV ODBORA ZA GOSPODARSTVO
Paveiavanie obrtnikav in podietnikov pod isto sfreAo
Ze ta konec tedna se bodo v ravninsko — haioški občini Gorišnica veselili delovnih uspe-
hov, kajti pred vrati je že nov — peti občinski praznik. Priložnosti za pogovor o uspešno
opravljenih nalogah, uresničenih željah in pričakovanjih bo v prihodnjih dneh dovolj.
Med temi bomo prav gotovo zasledili tudi kaj s področja gospodarstva, ki je ključnega
pomena za bodočnost gorišniške občine. Obrt in podjetništvo v občini dobivata namreč
vse več podpore, industrijska cona Formin se počasi že uresničuje, za novo industrijsko
lokacijo v Moškanjcih, nedaleč od letališča, pa je že naročena študija. Podatki kažejo,
da je interes za modernejši način razvoja in gospodarjenja med domačimi podjetniki ter
obrtniki vse večji, poleg tega pa občina iz leta v leto vzpodbuja razvoj gospodarstva tudi z
ugodnim kreditiranjem in subvencijami.
Pomembno vlogo pri uresni-
čevanju omenjenih gospodar-
skih načrtov občine Gorišnica
odigra odbor za gospodarstvo,
ki vključuje obrt in podjetniš-
tvo na eni, ter kmetijstvo in
turizem na drugi strani. Leto
in pol odboru predseduje svet-
nik Jože Kokot iz Moškanjcev,
sicer uspešen podjetnik. Pred
nekaj dnevi smo se srečali z
njim prav na območju obeh
načrtovanih industrijskih con
in izvedeli za marsikateri zani-
miv podatek o načrtih in nas-
ploh o stanju v gospodarskih
smernicah občine.
TEDNIK Govoriti o gospo-
darstvu v občini Gorišnica je
dokaj široka tema, v vaših ro-
kah je zelo pomemben ob-
činski odbor. Dobro torej
poznate zdajšnje stanje v obr-
ti in podjetništvu v občini,
kakšna pa je trenutna ocena?
"Zadovoljiva. Vlada velika
razdrobljenost, tako obrtni-
kov kot podjetnikov v občini.
Večina jih dela na domačih
dvoriščih in v domačih obrato-
valnicah, ki so zrasle iz garaž.
Naš naslednji občinski korak
je, da bi vse to strnili v enega,
dva ali tri večje prostore, da bo
tako tudi razvoj bolj mogoč.
Upam, da bomo v tem uspeli,
sicer pa smo že naredili enega
od pomembnih korakov, saj
se počasi že uresničuje grad-
nja industrijske cone Formin.
Prostori so razprodani, eden
od objektov se že gradi, v krat-
kem času pričakujemo še gra-
dnjo ostalih, ob tem pa naj
omenim še naš drugi pomem-
ben korak, ki ga delamo v sme-
ri razvoja industrijske cone v
Moškanjcih. Gradnja je pred-
videna tik ob železniški progi,
nedaleč vstran od letališča in
nekaj tudi v že obstoječih skla-
diščnih prostorih, ki so bili
v lasti Mercatorja. Razgrnitev
družbenega plana smo že pri-
pravili, sedaj smo v občini na-
ročili potrebno študijo, morali
pa bomo pridobiti še soglasja
na ministrstvih in tako naprej.
Zamišljen je razvoj proizvod-
nih, trgovskih, avtoprevozniš-
kih, računovodskih storitvenih
dejavnosti. Infrastrukturo ima-
mo v neposredni bližini, to je
že ena od prednosti. Zemlja,
na kateri predvidevamo gradi-
ti, pa ni izključno kmetijska,
tako menim, da večjih težav ob
tem ne bi smelo biti."
TEDNIK Kako daleč ste z
gradnjo industrijske cone ob
Vzmetarni v Forminu?
"Po dosedanjih podatkih lah-
ko povem, da so vse tri parce-
le, ki so bile na razpolago, že
razprodane. En objekt že gra-
di podjetje Hidus, ta je že pod
streho. V vseh treh primerih
lahko rečem, da gre za proiz-
vodno dejavnost."
TEDNIK Poleg Formina se
načrtuje že druga industrijska
cona v Moškanjcih. O tem
ste več govorili na zadnji seji
občinskega sveta, omenili ste
študijo, ki jo je občina naroči-
la. Kaj lahko pričakujemo na
novi lokaciji, namenjeni raz-
voju gospodarstva na občin-
ski ravni?
"Ta trenutek delamo študijo
in pridobivamo vsa potrebna
soglasja. Na novi lokaciji želi-
mo razvijati najrazličnejše de-
javnosti, tak je interes občine,
najprej prostor ponuditi do-
mačim obrtnikom in podjetni-
kom, možnosti bodo imeli tudi
tuji vlagatelji. Ob tem že raz-
mišljamo na vstop Slovenije v
EU, kjer bodo veljala nova pra-
vila in bodo dejavnosti zdru-
žene na enem mestu, velikega
pomena. Marsikaj se bo v
prihodnje spremenilo, obrtna
cona bo ponudila tudi mož-
nost velikega povezovanja med
obrtniki, sedaj so morda pre-
več razdrobljeni."
TEDNIK Industrijska cona
Moškanjci se nahaja tik ob
meji s sosednjo občino Dor-
nava. Koliko vem, tudi tam
že razmišljajo o združevanju
gospodarskih dejavnosti na
enem mesto. Ste morda v
gorišniški občini pomislili
tudi na poznejše gospodarsko
sodelovanje in povezovanje
med občinami?
"En del tega je tudi naveza-
va na sosednji občini Dornava
in Markovci, saj v obeh že ra-
zmišljajo o ureditvi skupnega
industrijskega prostora. Zelo
blizu smo, povezava pa bi bila
mdi zelo praktična. Vse bolj
govorimo o željah po vključi-
tvi v EU, tam bo konkurenca
močnejša, zato bo povezovan-
je med obrtniki zelo koristno
in pomembno. Pretok kapitala
med domačimi obrtniki in po-
djetniki bo pomemben, samo
tako bomo lahko prebrodili
hudo konkurenco na trgu."
ZA SUBVENCUEV
GOSPODARSTVU
LETOS 54 MIO TOLARJEV
TEDNIK: Dobri načrti ob-
čine Gorišnica na področju
razvoja gospodarstva so vse-
kakor premalo, če ni prisoten
tudi velik interes domačih
obrtnikov in podjetnikov.
Kako se to kaže v fazi razvoja
industrijskih con?
"Nekaj obrtnikov v občini je
močnih in bi se v načrtovano
industrijsko cono lahko vklju-
čili nemudoma, ostali so pri
začetnem kapitalu bolj revni.
Vendar, prej ali slej bodo mo-
rali razmišljati tudi v tej smeri,
vendar po informacijah, ki jih
imam s terena lahko povem,
da so naši obrtniki in podjet-
niki precej zainteresirani. Ob-
čina je tudi zato pristopila k
tem projektom. Del sredstev
iz proračuna smo namenili za
nove projekte, del za kredite,
ki jih bomo razdehli, precej
denarja pa je šlo tudi za samo-
zaposlovanje. Podprli smo tudi
tiste obrtnike, ki imajo vajen-
ce ali učence na praksi, tudi
njim poskušamo pomagati po
najboljših močeh. Zunaj je že
razpis za subvencioniranje go-
spodarstva. Proračunski denar
želimo dobro vnovčiti in ople-
meniti, zato smo namenili 13,5
milijona tolarjev za kreditira-
nje in 2,6 milijonov za sub-
vencioniranje obrestne mere.
Iz dobrih 13 milijonov smo us-
peli pri najugodnejši banki do-
biti 54 milijonov tolarjev za
kredite, ki jim bomo v letoš-
njem letu razdelili. Kredit je
zelo ugoden, saj nam bo kredi-
tojemalec vrnil samo glavnico,
vse ostalo je strošek občine."
TEDNIK Vaša občina torej
skrbi za razvoj gospodarstva,
obrti in podjetništva kljub
temu, da je občinski proračun
preskromen za vse potrebe.
Bo v prihodnje mogoče zago-
toviti več proračunski sred-
stev za razvoj gospodarstva?
"Iz leta v leto se trudimo,
da bi lahko čim bolj pomagali
razvijati gospodarstvo. S kre-
ditiranjem lahko na nek način
pomagamo, čez pet bomo do-
bili ta sredstva vrnjeno na naš
račun in takrat seveda upam,
da bomo za gospodarstvo lah-
ko namenili več sredstev kot
danes. Žalostno je, da je odbor
za gospodarstvo iz proračuna
letos dobil le 34 milijonov
tolarjev, od skupne vrednosti
proračuna je to le dobrih 6 od-
stotkov sredstev, kar je obču-
tno premalo. Vendar je težko.
Če pogledamo po drugih obči-
nah v soseščini vidimo, da ni
nič drugače."
OBČINA Z 96 OBRTNIKI
IN 12 PODJETNIKI
TEDNIK Kakšno podporo
ima odbor za gospodarstvo v
občinskem svetu?
"Naš odbor vključuje obrt,
podjetništvo, kmetijstvo in tu-
rizem, v tem okviru imamo tri
posebne komisije. Najprej to-
rej delo opravimo v komisi-
jah, potem šele na odboru in
nazadnje skupen predlog po-
damo na občinski svet. Tu in
tam so kakšni pomisleki, po-
sebnih problemov med člani
občinskega sveta nimamo in
Predsednik odbora za gos-
podarstvo Jože Kokot pravi:
»TVeba se bo povezati in pre-
magati konkurenco.«
dobivamo dovolj podpore. V
komisijah in odboru imamo
veliko dela, treba je skupaj
spraviti tudi pravilnike, letos
smo denimo skozi spravili dva:
za obrt in podjetništvo ter
kmetijstvo."
TEDNIK Že danes pa se
lahko občina Gorišnica po-
hvali z nekaj večjimi podjetji
in obrtniki, zagotovo tudi z
velikim številom le-teh.
"Po podatkih obrtne zborni-
ce Ptuj imamo v naši občini ta
trenutek 96 obrtnikov, kar vse-
kakor ni malo, 12 pa imamo
podjetnikov. Številka je velika
če ji dodava še število zaposle-
nih, potem je to za nas zelo do
bro."
TEDNIK Menite, da bi bik
v prihodnje dobro razmišljati
o kakem združenju ob^tniko^
in podjetnikov v vaši občini?
"Menim da ne, kajti vse ob-
čine na širšem ptujskem ob-
močju in seveda obrtniki sme
vključeni v Obrtno zbornico \
Ptuju. Ta dobro deluje, zato m
bi bilo smiselno drobiti obrtni-
kov in ustanavljati nekaj svo;
jega."
TEDNIK Občina je torej ^
pričakovanju ene in druge in-
dustrijske cone. Kot predse-
dnik odbora za gospodarstvo
bi zagotovo želeli opozoriti
tudi na kakšno manjšo po-
manjkljivost na področju go-
spodarstva v občini. Kake
odpraviti neljube gospodar
ske probleme v prihodnje?
"Industrijski coni sta dobre
zastavljeni, kako uspešni borne
v tem, pa bo mogoče govorit
čez leta. Premalo povezanost
vidim tudi v kmetijstvu, pi
turizmu, ki mu želimo dat
mnogo več veljave in podpore
Eden od ključnih problemom
pa je plačilni nered, ki vlad;
pri nas in tudi to bomo moral
urediti enkrat za vselej."
TEDNIK Konec tedna v ob
čini pričenjate z občinskin
praznovanjem.
"Veselim se tega praznika
veselim se mnogih prireditev
ki se bodo vrstile v prihodnjil
dneh in rekel bi, da se imamc
tudi letos v občini Gorišnici
z marsičem pohvaliti. Končal
bomo imeli nadvoz čez želez
niško progo v Zamušanih, mr
liško vežico v Gorišnici, pa š(
nekaj drugih novih pridobitev
v Cirkulanah delamo na neka
terih investicijah. Občina do»
bro dela, manjše probleme pa
tako kot povsod, poskušamc
reševati po najboljših močeh
Vsem obrtnikom in podjet
nikom bi zaželel, da tudi '
prihodnje dobro delajo, na
premagajo težave, konkurenc*
na trgu, pa da naj razmišljaj«
v prid industrijske cone. Vsen
občanom pa prijetno praznova
nje letošnjega občinskega pra
znika."
Tekst in fotografije:
Tatjana Mohorki
Industrijska cona v Forminu že dobiva pravo podobo, saj je prvi od treh načrtovanih objekto>
že pod streho.
Druga industrijska cona v Moškanjcih naj bi vključila tudi
skoraj opuščene in prazne skladiščne prostore v neposredni
bližini železniške postaje in letališča.
PTUJ / KONCERT SKUPINE CELEBRANT SINGERS
Vabtto na minoritsko dvomie
Združenje katoliške mladine v sodelovanju z Društvom
izobražencev Viktorina Ptujskega prireja koncert
vokalno-instrumentalne skupine CELEBRANT SINGERS.
Koncert bo potekal 26. julija ob 20. uri na dvorišču mino-
ritskega samostana, v primeru dežja pa bo v refektoriju mi-
noritskega samostana.
CELEBRANT SINGERS
(Pevci slavja) so mednarodna
ekumenska vokalno - instru-
mentalna skupina, ki deluje
že 21. Leto. Njihov ustanovi-
telj in vodja je Jon Stemkoski,
Američan poljskega rodu. An-
sambel sestavlja 10 pevk in pe-
vcev, 12 instrumentalistov in
mojster zvoka oziroma luči.
Člani ansambla so skrbno iz-
brani umetniki — glasbeniki,
ki so svoje glasbene sposobnos-
ti posvetili misijonskemu delu.
Tako z glasbo, osebnim priče-
vanjem, molitvijo in odkriva-
njem skrivnosti Božje besede
(Svetega pisma) vabijo pos-
lušalce k razmišljanju o živ-
ljenjskih vrednotah, ciljih in
nenazadnje, večnosti. So pro-
fesionalna duhovna glasbena
skupina, ki je s svojo glasbo in
s svojim pričevanjem gostova-
la ne le v vseh zveznih državah
Amerike, ampak na vseh petih
konunentih (preko 70 držav).
V Sloveniji so gostovali v letih
1986 in 1996, nazadnje pa leta
1998.
V juliju bodo na svoji sloven-
ski turneji obiskali tudi Ptuj.
V imenu organizatorjev kon-
certa vas vljudno vabim, da se
koncerta udeležite. Prav je, da
s seboj povabite tudi svoje do-
mače, znance in prijatelje.
Andrej Erbus
TEDNIK - Četrtek, 20. julij 2000
13
f>0 NAŠIH KRAJIH
DESTRNIK / 14. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Virfec bo vrata odprl f • septembra
Destrniški svetniki so na zadnji predpustniški seji konec
prejšnjega tedna razpravljali kar o 23-tih točkah dnevnega
reda, razpravo o ustanovitvi konzorcija za termično obde-
lavo odpadkov pa uvrstili na eno izmed prihodnjih sej. V
drugem branju pa je destrniški občinski svet tokrat le po-
trdil odlok o ustanovitvi ljudske univerze Ptuj. Razveselji-
va pa je tudi vest, da je svet potrdil program dela novega
destrniškega vrtca, ki bo svojim delom pričel septembra.
Destrniški svetniki so na četrt-
kovi seji najprej potrdili osnutek
odloka o spremembah in dopolni-
tvah prostorskih sestavin dolgo-
ročnega in srednjeročnega plana
občine ter imenovali projektno
skupino za sofinanciranje Celos-
tnega razvoja podeželja in obnove
vasi. Projektno skupino sestav-
ljajo Branko Sirec, Ivan Zoreč,
Marjan Lovrec, Marjan Lozinšek,
Srečko Vrečar, Anton Kovačec,
Bojana Kolenko in koordinatorka
skupine Nataša Žižek. V nadalje-
vanju so odobrili dodatna sreds-
tva za proračun občine Destrnik.
Potrdili pa so tudi razpis za kre-
ditiranje kmetijske proizvodnje
ter dedelitev posojil občanom za
pospeševanje razvoja kmetijstva.
podjetništva in drobnega gospo-
darstva, ki bo objavljen v julijski
izdaji občinskega glasila Občan
ter imenovali osrednjo gasilsko
enoto v občini. Svetniki so po-
trdili še program dela destrniške-
ga vrtca, ki bo s 1. septembrom
pričel delovati v okviru tamkajš-
nje osnovne šole ter sklenili, da
od destrniškega gasilskega druš-
tva za potrebe občine odkupijo
gasilski kombi. Svet je potrdil
tudi ustanovitev Regijske razvoj-
ne agencije Znanstveno razisko-
valnega središča Bistra Ptuj, v
drugem branju sprejel odlok o us-
tnovitvi Ljudske univerze Ptuj in
potrdil sporazum o združitvi ob-
čin v pokrajino Spodnje Podrav-
je.
Svetniki so dali tudi vsa potreb-
na soglasja za promet z nepremič-
ninami v občinah Ptuj, Markovci
in Majšperk ter dali izjavo glede
zagotavljanja sredstev za projekt
VTC 13 in skladnosti projekta z
drugimi razvojniomi projekti v
občini. Razpravo glede prošnje
za sofinanciranje avtobusne pos-
taje v smeri Janežovci - Destrnik
so svetniki preložili na Odbor za
infrastrukturo, ki pripravlja tudi
Odlok o avtobusnih postajališčih
v občini Destrnik. Svetniki so se-
znanili še z zapisnikom o obnovi
župnijske cerkve na Vurbergu ter
sklenili, da sofinancirajo njeno
obnovo, saj so farani v tej župniji
tudi njihodi občani.
ak
DORNAVA / MINISTRSTVO PORAVNALO SVOJ DOLG
QrmdiU iistilnm mapravo in ktinaliza€ilm
Svetniki občine Dornave so na zadnji seji občinskega
sveta analizirali izvedbo prireditev ob letošnjem ob-
činskem prazniku in ugotovili, da je bilo letos veliko
športno-rekreativnih, gasilskih in kulturnih prireditev, ki
so jih vaščani dobro obiskali. Potrdili so premoženjsko
bilanco občine in določili, da je občinska uprava nepo-
sreden, osnovna šola pa posreden uporabnik občinskega
proračuna. Sprejeli so sklep, da tudi občina Dornava pri-
stopi k projektu, ki ga pripravlja ZRS Bistra Ptuj o ob-
likovanju območja s posebnimi razvojnimi problemi in
opravljanje nalog regionalne razvojne agencije.
Svetniki so potrdili osnutek
odloka o pokopališkem redu in
pogrebnih svečanostih. Člani
komisije, ki so bili pri kvalite-
tnem prevzemu letos asfaltira-
nih cest, pa so povedali, da je
bilo ugotovljeno nekaj napak in
pomanjkljivosti in da jih mora
izvajalec. Cestno podjetje Ptuj,
čimprej odpraviti.
Župan Franc Šegula je svet-
nike seznanil, da je ministrstvo
za šolstvo in šport poravnalo
svoj delež za nazaj in tako bodo
nadaljevali gradnjo prizidka k
osnovni šoli. Seznanil jih je
tudi, da bo občina sofinancira-
la obnovo počitniškega doma v
Biogradu na morju. Z zavodom
dr. Marijana Borštnarja in mi-
nistrstvom za okolje in prostor
pa so v minulem tednu usklaje-
vali projektni načrt za gradnjo
kanalizacije po naselju Dorna-
va. K izgradnji čistilne naprave
in kanalizacije bodo pristopili
še letos.
Tudi na zadnji seji pred poči-
tnicami je bilo veliko pobud in
predlogov svetnikov. Največ se
jih je nanašalo o odpravljanju
nekaterih nepravilnostih in po-
manjkljivosti pri cestni signali-
zaciji.
MS
DRUŠTVO UPORABNIKOV CATV GORIŠNICA
ponovno razpisuje
v skladu z 41. členom Zakona o javnih naročilih (Ur. 1. RS
24/1997) zbiranje ponudb:
ZA OPERATERJA INTERNEGA PROGRAMA CATV GORI-
ŠNICA
A. za operaterja oddaj z živo sliko (snemalca)
B. za operaterja videostrani na internem programu (računalni-
čarja)
Intersenti lahko dvignejo razpisne pogoje za izdelavo ponudbe
na sedežu CATV Gorišnica, Gorišnica 54.
Interesenti lahko vložijo ponudbe skupaj za A in B ali samo za
eno od obeh.
Ponudbe z dokazili pošljite v 15. dneh po objavi tega razpisa v
zaprtih kuvertah na naslov:
Društvo uporabnikov CATV Gorišnica
Komisija za odpiranje ponudbe
Gorišnica 54
2272 Gorišnica
O izbiri ponudnika boste obveščani v 15 dneh po poteku roka za
oddajo ponudb.
SKLAD RS ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOS-
TI
Štefanova 5, 1000 Ljubljana
tel: 01/24 10 500, 24 10 516, fax: 01/ 24 10 510
razpisuje
LITERARNI NATEČAJ ZA 22. SREČANJE PESNIKOV IN
PISATELJEV DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI,
ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji
Sodelujejo lahko avtorji, ki pišejo v svojem materinem jeziku (ne
slovenščini!). Na razpis lahko pošljejo prozo (do 10 strani), poe-
zijo (do 15 pesmi)ali dramatiko, in to do 30. julija 2000, v treh
izvodih, na naslov: Sklad RS za ljubiteljske dejavnosti, Štefano-
va 5, 1000 Ljubljana, s pripisom "za 22. srečanje".
Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa
mora avtor poslati naslednje podatke: ime in priimek, naslov,
letnica rojstva, poklic in telefonsko številko.
Vsa poslana besedila bo pregledala žirija, ki bo najboljše izbrala
za objavo v reviji Paralele, hkrati pa bo izšel tudi "delovni" zbor-
nik z vsaj enim delom vsakega udeleženca natečaja.
Avtorji odstopijo svoja besedila za te objave brezplačno. Vsi av-
torji bodo vabljeni na 22. srečanje, ki ga bo Sklad RS za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti tokrat pripravil konec oktobra 2000 v
Slovenj Gradcu, skupaj s svojo območno izpostavo.
SVETA ANA / PRAZNOVALI BODO
OBČINSKI PRAZNIK
prazniinih prireditev
v občini Sveta Ana bodo v prihodnjih dneh proslavili 2. ob-
činski praznik. Letos bo v tej mladi slovenskogoriški obči-
ni še posebej slovesno, saj praznovanje zaokrožujejo z 200.
obletnico organiziranega šolstva in 70. obletnico prostovo-
ljnega gasilskega društva Sveta Ana, manjkalo pa ne bo
niti športnih in družabnih srečanj.
Prireditve v počastitev 2. občin-
skega praznika občine Sveta Ana
se bodo pričele z jutrišnjim kon-
certom Show banda Klobuk na
šolskem igrišču. V soboto bodo
pohod po 22 kilometrov dolgi
Anini poti, športno družabno sre-
čanje društev podeželske mladine
Slovenije in nočni turnir v malem
nogometu med zaselki v občini.
Nedeljske prireditve pa bo zaz-
namovala osrednja slovesnost ob
občinskem prazniku in 200. ob-
letnici šolstva. Ob tej priložnosti
bodo odkrili obnovljeni hodnik
med šolo in telovadnico, na ogled
pa bo tudi razstava o zgodovini
šolstva pri Sveti Ani, ki so jo
šolniki pripravili skupaj s pred-
stavitvijo projekta Salon otroške
domišljije. V nedeljo popoldne bo
še turnir v odbojki na mivki v Lo-
kavcu, zvečer pa nogometna tek-
ma veteranov Lokavca in Sv. Ane.
V ponedeljek, 24. julija bo turnir
v namiznem tenisu, v torek, 25.
julija, tekmovanje v streljanju z
malokalibrsko puško in literarni
večer Manje Žemljic v kulturnem
domu. V sredo 26. julija bodo v
Kremberku slovesno odprli novo
asfaltirano cesto, še pred tem pa
bosta v cerkvi Sv. Ane ponovitvi
novih maš dveh novomašnikov.
Prihodnji četrtek bo košarka v
trojkah, v petek bo kulturna pri-
reditev z naslovom Tu sem doma
ter zabavna oddaja Polepšajmo ve-
čer Slovesno bo tudi prihodnjo
soboto, ko bodo pri Sv. Ani pros-
lavljali 70-letnico PGD Sveta Ana
in dan gasilcev lenarške gasilske
zveze, postavljali klopotec pri stari
preši v Sveti Ani in pripravili vle-
čenje vrvi med zaselki. Prireditve
ob 2. občinskem prazniku občine
Sveta Ana bodo sklenili priho-
dnjo nedeljo z slovesno mašo v
cerkvi Sv. Ane ter tradicionalno
gasilsko vrtno veselico.
ak
PROTEST
V Sloveniji kršimo pravice otrok
V Konvenciji o otrokovih pravicah je v 24. členu
zapisano, da si morajo države podpisnice prizade-
vati, da noben otrok ne bo prikrajšan za pravico
do najvišje ravni zdravstvenih standardov in sto-
ritev.
V slovenski Ustavi je opredeljena posebna skrb za
oiri>kc, kar se tiče njihovih pravic do zdravsiven-
ga varstva. Zakon o zdravstvenem varstvu v 23.
členu določa, da je zdravljenje in rehabilitacija ot-
rok, učencev in študentov, ki se redno šolajo, ter
otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem
in duševnem razvoju, v celoti zagotovljeno iz ob-
veznega zavarovanja - TOREJ ZA OTROKE IN
MLADOSTNIKE BREZPLAČNO.
Zavod za zdravstveno zavarovanje je s sklepom,
da nekatera zdravila za otroke razporedi z juni-
jem na negativno listo - torei jih je treba plačati,
nedopustno posegel v zagotovljene pravice otrok
in povzročil nadaljno socialno razlikovanje med
otroci in ogrozil zdrav raz\'oj revnih otrok.
ZAHTEVAMO, DA SO VSA ZDRAVILA ZA
OTROKE NA POZITIVNI LISTI - TOREJ
BREZPLAČNA!
Zahtevamo, da Ministrstvo za zdravstvo takoj
ukrepa in da Zavoda za zdravstveno zavarovanje
razaveljavi sklep o prerazporeditvi zdravil za ot-
roke na negativno listo.
Slovenski odbor UNICHF organizira podpisova-
nje protestne izjave, ki poteka po vsej Sloveniji,
Protestu sc pridružuje tudi Združena lista social-
nih demokratov. OO ZLSD Ptuj organizira jav-
no podpisovanje protesta zoper odločitev Zavoda
za zdravstveno zavarovanje v PETEK, 21. julija
2000 med 9. in 13. uro, na stojnici ob tržnici na
Ptuju.
Matere in očetje, dedki in babice, za naše otroke
gre! Skupaj se upiramo kratenju pravic naših ot-
rok do zdravja!
OO ZLSD Ptuj
Anka Osterman
ODTODINTAM
JURŠINCI' Peti gospodinjski praznik
Pred gospodinjskim domom v Juršincih 21 se bo 30. julija popoldan
pričel letošnji peti gospodinjski praznik v organizaciji Društva
gospodinj Juršinci, ki ga vodi Marta Toplak. Potekal bo pod
pokroviteljstvom državnega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Pripravljajo bogat kulturni program, odprtje in blagoslov
gospodinjskega doma, predstavitev knjige znanega kuharskega
mojstra Janeza Štruklja, odprli pa bodo tudi razstavo o ljudskih
običajih s prikazom jedi ob delu na polju in posebnih priložnostih.
Tudi na petem gospodinjskem prazniku pričakujejo dober obisk in
dobro prodajo dobrot domače kuhinje. Predvsem pa naj bi bil to
praznični dan za vse gospodinje in gospodinjce.
(MG)
ORMOŽ - Mladinski planinski tabor
člani Planinskega društva Maks Meško Ormož so se letos že
triindvajsetič odpravili na Mladinski planinski tabor. V Robanovem
kotu od ponedeljka, 17. julija šotori dvaindvajset mladih ljubiteljev
planin z ormoškega konca. Osnovnošolcem in dijakom so se
pridružili tudi študentje. Pod vodstvom sedmih odraslih izkušenih
planincev spoznavajo ob vsakodnevnih izletih na bližnje vrhove
in v planinski šoli način življenja v planinah. Ob družabnih in
športnih aktivnostih v taboru in ob dobri hrani pa se krepijo
prijateljske vezi in ljubezen mladih do gora. Domov se bodo vrnili
v nedeljo, 23. julija.
(MF)
ORMOŽ - Zakljuiek prvega dela "Ormoškega
poletja"
v soboto, 22. julija se bo ob 21. uri s koncertom Etno glasbe
na grajskem dvorišču zaključil julijski del kulturnega Ormoškega
poletja. V prvem delu se bo predstavila Saška Kolarič. V drugem
delu pa bodo nastopili udeleženci mednarodnega glasbenega tabora
"Musica Ecxperience' na Svetinjah. Tudi v letošnjem letu se
ukvarjajo s študijo ljudskih glasbenih motivov. Predstavili bodo
novo zgoščenko nastopajočih glasbenih skupin. Če bo deževalo bo
prireditev v Domu kulture Ormož. Kulturne prireditve Ormoškega
poletja se bodo nadaljevale v drugi polovici meseca avgusta. Ob
otvoritvi obnovljenih orgel v cerkvi Sv. Jakoba v Ormožu se bo v
> soboto 20. avgusta ob 21. uri pričel orgelski koncert.
I (MF)
BABINCI - Žetev 2000 posejanih zrn novega
tisočletja
TD Babinci že od leta 1996 pripravlja tradicionalni Kmečki praznik
v Babincih, ki bo potekal letos pod sloganom Žetev 2000 zlatih zrn,
v soboto in nedeljo, 22. in 23. julija. V soboto bodo med 9. in 13. uro
potekale kmečke igre "Priprave na žetev". Vtem času bo organiziran
tudi ogled prleških znamenitosti in mesta Ljutomer z lokalnimi
vodiči. V popoldanskem času bo od 15. do 18. ure potekala osrednja
prireditev. Žetev 2000 zrn za novo tisočletje, preštevanje klasja
in podelitev nagrad, sledila pa bo zabava s plesom, humorjem in
pevcem Wernerjem. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo
starih orodij in strojev, predstavile pa se bodo tudi folklorne
skupine, ki delujejo na področju upravne enote Ljutomer. Tudi v
nedeljo bodo med 9. in 13. uro potekale kmečke igre "Priprave na
mlatev", sledil pa bo ogled mlina na veter in mlina na reki Muri.
Prikazu mlatve po starem običaju med 14. in 15. uro bo sledila
veselica s kmečkimi dobrotami in bogatim srečelovom. Članice
aktiva kmečkih žena pa bodo pripravile kulinarično razstavo.
(MF)
DORNAVA'Lukari želi rž
člani TED Liikari iz Dornave ohranjajo mnoge običaje, ki so
povezani s pridelovanjem in prodajo čebule. Že v preteklosti so
tamkajšnji prebivalci ugotovili, da se ta boljše prodaja, če je spletena
v vence. Zato člani društva poleg čebule vsako leto posejejo tudi rž,
saj je njegova slama najprimernejša za spletanje čebule v vence.
Prejšnji teden so žanjice rž požele. Z žetvijo in obdelavo slame so se
začele tudi prve priprave na osrednjo prireditev - Liikarski praznik,
ki bo 27. avgusta. V liikarski deželi ugotavljajo, da bo letos zaradi
suše pridelek čebule slabši.
(MS)
PRAGERSKO / V soboto prikaz strojev za gnojenje
DEMO 2000 je naslov letošnje vseslovenske predstavitve strojev
za gnojenje, ki jo pripravlja Strojni krožek Dravsko polje.
Demonstracija okrog 25 različnih proizvajalcev strojev iz Slovenije
in tujine bo potekala v soboto, 22. julija od 10. ure naprej na
Pragerskem na kmetijskih površinah Kmetijskega kombinata Ptuj.
Pri demonstraciji strojev sodelujejo še Kmetijska svetovalna služba
Slovenije, Zveza strojnih krožkov, KK Ptuj in občina Kidričevo,
na predstavitvi pa pričakujejo tudi kmetijskega ministra Cirila
Smrkolja. Kot je povedal vodja Strojnega krožka Dravsko polje
Srečko Lah bodo v soboto pokazali stroje kot so mešalniki gnojevke,
cisterne za gnojevko, pa tudi nakladalnike gnoja, trosilnike gnoja,
gnojil in apna.
(TM)
^TUJ - Ptujski gimnazijii znova zelo uspešni
Tudi letošnja matura je bila za ptujske gimnazijce zelo uspešna,
^ot je povedala ravnateljica Meta Puklavec je bil uspeh več kot
^5 odstoten, od tega je bilo odličnih in prav dobrih 55 odstotkov.
Rezultat pa je toliko boljši, ker je bilo v slovenskem merilu uspešnih
dobrih 86 odstotkov maturantov. Vseh 34 točk je na letošnji maturi
dosegla Maja Plohi iz Sobetincev, in je ena od trinajstih maturantov
2 najvišjim možnim uspehom. Spričevalo s pohvalo ministra pa
bodo sprejeli iz ptujske gimnazije še Črto Kreft iz Ptuja, Bojan
Potrč iz Jiršovcev in Katjuša Štih iz Pršetincev. Spričevalo s pohvalo
o letos prejelo trinajst maturantov. Svečani sprejem pri ministru
bo 2. septembra.
(MG)
14
Četrtek, 20. julij 2000 - TEDNIK
PO NAŠIH UMAMIH
PTUJ / ZAKUUCNI KONCERT 7. POLETNE VIOLINSKE ŠOLE
Zaključni koncert, ki je potekal v okviru 7. poletne violin-
ske šole (ta je bila od 25. junija do 2. julija v glasbeni šoli
Karola Pahorja Ptuj), je bil tudi tokrat zelo uspešen. Pro-
gram, ki smo ga slišali, je bil pester in bogat.
Deset mladih violinistov, ki
so prišli iz glasbenih šol Nove
Gorice, Kranja, Zagorja ob Savi,
Maribor, Reke in Ptuja, je izva-
jalo koncertna dela S. Macha, A.
Komarovskega, J. B. Accolaya,
G. B. Viottija, C. Saint-Seansa,
A. Dvoraka, Z. Fibicha, L. Boc-
cherinija in A. Arcidiacona. Na-
stopi so bili na visokem nivoju,
saj so mladi nadarjeni viohnis-
ti pod mentorstvom profesorja
Tomaša Tulačka izpolnili svojo
igro do potankosti. V veliko
pomoč je vztrajna in vselej pri-
pravljena vaditi z učenci odlič-
na pianistka iz Plzna prof. Vera
MuUerjeva.
Kot gost večera je sodeloval
godalni orkester ptujske glasbe-
ne šole in z udeleženci plesne
šole izvedel II. simfonijo Jana
Zacha, sinfonetto W. A. Mozar-
ta in dve slovenski narodni iz
Primorske "Mafrina I. in 11". To-
krat je bil dirigent prof. Tomaž
Tulaček.
"Organizatorji smo bili vese-
li, da se je koncertnega večera
udeležil češki konzul in kultur-
ni ataše mag. Marek Pavlik, saj
veleposlaništvo Češke republi-
ke spremlja in podpira delo po-
Z zaključnega koncerta.
letne violinske šole že pet let.
Poleg češkega veleposlaništva
pa so 7. poletno violinsko šolo
omogočili in podprli še Mestna
občina Ptuj, Krekova banka,
d.d., Maribor, družina Čačkovič
in Orinoco, d.o.o., Ptuj. Za nji-
hovo razumevanje in podporo se
najlepše zahvaljujemo," nam je
dejala organizatorica šole prof.
Meta Trop.
Poslanstvo, ki ga opravlja mla-
dina, je neizmerno tako na kul-
turnem področju kot tudi pri
sklepanje prijateljstev, izmenja-
vanju izkušenj in spoznavanju
novega okolja - glasba ne pozna
meja.
Ur
PTUJ / UNESCO NA GIMNAZIJI
fiicff med poiiinkumt
ne peihfale
v preteklem šolskem letu je na naši šoli potekalo veliko
aktivnosti v okviru UNESCO mreže ASP, vendar tudi med
počitnicami ne počivamo.
18. julija se je na pot odpravil
Mitja Ogrinc, ki se bo v Seulu v
Južni Koreji udeležil mednaro-
dnega UNESCO tabora. Na pot
se odpravlja pet slovenskih sre-
dnješolcev, ki bodo v daljni Ko-
reji zastopali slovensko državo.
Tabor poteka deset dni, v kate-
rih bodo mladi iz celega sveta
sodelovali v različnih aktivno-
stih. Prvi teden bodo skupine
delovale na različnih krajih, za-
dnje tri dni pa bo potekal fe-
stival mladosti in mladi bodo
imeli priložnost predstaviti svo-
jo deželo v sliki, besedi, glasbi,
obleki, hrani, navadah. Veseli
smo, da bo naš dijak zastopal
Mitja Ogrinc je ta čas že v
Koreji.
in predstavljal našo šolo, kraj
in domovino tisoče kilometrov
daleč in hkrati sodeloval v pro-
cesu globalnega povezovanja.
Prav tako se dijaki Emin Mu-
ratovič, Jernej Vreg in Simona
Muršec, z mentorico Darjo Ro-
kavec, od 20. do 27. julija ude-
ležujejo mednarodnega srečanja
v Sarajevu. Srečanja se udele-
žuje več delegacij iz evropskih
držav in tudi iz ZDA in Japon-
ske. Vsebina tabora je posveče-
na mednarodnemu letu kulture
miru, povezovanju med narodi
in življenju v naslednjem ti-
sočletju. O vtisih in doživetjih
bodo dijaku poročali, ko se vr-
nejo s poti.
Melani Centrih
Emin Muratovič in mentorica Darja Rokavec pa med ostalimi v
Sarajevu.
VIDEM / GLEDALISCNIKI KONČALI LETOŠNJO SEZONO
Po pohorskih
€es§ah fe furati tajn
Gledališka druščina pred Poštarskim domom
Amaterska gledališka skupina kulturnega društva France-
ta Prešerna iz Vidma pri Ptuju je uspešno končala letošnjo
sezono, ki je bila zelo naporna, saj so pripravili in odigrali
kar dve igri: Pesem klopotcev in Čarobnice. Odločili so se,
da si bodo z zbranim denarjem privoščili dvodnevni izlet,
ki bo hkrati tudi priprava na naslednjo sezono. In tako se
je zgodilo.
V soboto so razigrani in v ve-
selem pričakovanju odrinili z
Vidma. Njihov cilj je bilo Po-
horje. Prijazen šofer Martin jih
je po strmih ovinkastih cestah
najprej popeljal na Roglo. Ne-
kateri poznajo samo zasneženo
zimsko Roglo, Videmčani pa so
lahko uživali v zelenju in pre-
lepem razgledu poletne Rogle.
In niso bili edini tega mnenja,
kajti srečevali so veliko ljudi, ki
so si privoščili počitnice na sve-
žem in čistem planinskem zra-
ku. Dobre volje so se odpravili
na razgledni stolp, ki je ponu-
dil čudovit razgled po slovenski
deželi.
Po kosilu v naravi in popol-
danskem počitku so se že malce
utrujeni počasi odpeljali proti
Poštarskemu domu, kjer so na-
meravali prenočiti. Lepo ure-
jen dom z zanimivo okolico in
urejenimi športnimi igrišči jih
je navdušil. Fantje so hitro po-
kazali svoje teniške spretnosti,
kmalu pa so se jim pridružila
še dekleta. Vse do večerje so
si nekateri krajšali čas z razni-
mi športnimi aktivnostmi, s te-
nisom, badmintonom, odbojko.
nogometom, drugi pa so poči-
vali in se nadihali svežega po-
horskega zraka.
Po večerji, ki je pošteno te-
knila, pa so gledališčnike čaka-
le naporne naloge. Razdeljeni
v manjše skupine so pripravili
improvizacije različnih žanrov.
Tako so posamezne skupinice
pripravile in predstavile opere-
to, kriminalko, komedijo, prav-
ljico itd. Nadarjeni igralci so s
skeči poželi veliko smeha, do-
bra volja pa se je nadaljevala
vse do velike podelitve lesenih
haložanov. Kaj viktorji, kaj Os-
karji, nič se ne more primerjati
z doslej najvišjim priznanjem,
namenjenim videmskim gleda-
liškim igralcem in pomočni-
kom. In prav za vsakega se je
našla kakšna kategorija, v ka-
teri je med tremi nominirani
prav on dobil lesenega haloža-
na. Med prireditvijo ni manj-
kalo slavnih glasbenih gostov,
posebno zahvalo pa si je pris-
lužila glavna organizatorka in
voditeljica podelitve lesenih ha-
ložanov Milena Gabrovec. Za
počitek je bilo še prezgodaj in
zabava s plesom se je zavlekla
do zgodnjih jutranjih ur.
Naslednji dan je turistični
animator s Poštarskega doma ob
pripovedovanju zanimivih le-
gend pokazal še več lepot Po-
horja. Z razglednega stolpa v
bližini znanega hotela Bellevue
so si ogledali velik del štajerske
dežele vse tja do avstrijske meje.
Osvežili so se ob živahnem sla-
pu Skalce, v sakralnem objektu
sv. Bolfenka pa so si ogledali
zanimive razstave. Čas po ko-
silu je mineval v počitku in
pogovoru, nekateri pa so si s
športnimi spretnostmi priborili
najvišja priznanja.
Popoldne so ob smehu in do-
bri volji nadaljevali improviza-
cije. Poleg domačinov so jim
navdušeno ploskali tudi tuji go-
stje iz doma. Vzniknile so ide-
je, da bi lahko te spontane igre
nekoliko preuredili in jih uvrs-
tili v stalni repertoar gledališke
skupine.
Dan se je počasi nagibal proti
večeru in kar malce razočarani
so odrinili proti domu. Pa ven-
dar jih je domov spremljala nad-
vse dobra volja in razigranost,
predvsem pa duh: "Upamo si in
zmoremo - do naslednjih pred-
stav, ker smo navdušeni amater-
ski igralci in imamo pogumno
in zagnano vodjo - Marijo Čer-
nila."
Tekst in foto: Vesna Voglar
PTUJ / OŠ BREG JE USPEŠNA ZDRAVA ŠOLA
Skrb za zdrmie zobe med ofroM
šolsko leto je sicer že za nami, a na OŠ Breg so se še prej-
šnji teden z veseljem spomnili na učence, ki so bili vklju-
čeni v "zobozdravstveni" projekt z naslovom Skrb za zdrave
zobe. Vodili sta ga učiteljici Mojca Vodušek in Mateja Gr-
bavec, pri čemer sta sodelovali s ptujsko zobozdravstveno
enoto, z domiselnostjo in pridnostjo pa so jima celo šolsko
leto pomagali učenci od 1. do 4. razreda.
Zanimivi izdelki, ki so jih v okviru zobozdravstvenega projekta
naredili breški učenci
Šola je Breg je ena slovenskih zdravih
šol, saj je že lep čas vključena v mrežo
teh šol, projekt pa na šoli vodi Milena
Stojadinovič. Učenci razredne stopnje
so se zdravju zelo posvetili v vsakem
razredu posebej, četrtošolci pa so prip-
ravili še zanimivo dramsko igrico Krtač-
ka zobačka in na ogled povabili otroke
nižje stopnie. V oddelku podaljšanega
bivanja (sodelovalo je 21 otrok) so iz-
delovali predmete, ki naj bi vzpodbudili
njihovo ustvarjalnost in tako je nastalo
lepo število domiselnih izdelkov, vezanih
na zobozdravstveno tematiko. Naredili so
opomnike in septembra jih bodo razdelili
v vsak razred posebej, pod spretnimi ro-
kami so nastali tudi etuiji za zobne ščetke
in priponke, te pa so razdelili zmagoval-
nemu razredu. 1. B z učiteljico Ivanko Vi-
dovič si je namreč za celoletno pridnost
pri čiščenju svojih zob prislužil naziv:
razred z najbolj čistimi zobmi na šoli.
Učiteljici Mojca in Mateja sta bili ob
zaključku projekta zelo zadovoljni, saj so
se otroci z velikim veseljem vključili v
delo in bili zelo kreativni, poleg tega pa
so vsi skupaj začutili pomen zobne higie-
ne. Kdo ve, morda bodo že jeseni izvedli
podoben projekt, zamisel zanj učiteljici
imata.
T. Mohorko
TEDNIK - Četrtek, 20. julij 2000
191
ZANIMIVOSTI, RCPORTA £
PTUJ / SEDEM LET DRUŽBE TMD INVEST
Kakovost na prvem mestu
Firma IMI) Invest, d.o.o., Ptuj, je 30. junija praznovala
sedmo obletnico uspešnega poslovanja, obenem pa tudi
preselitev v nove lastne prostore na Prešernovi 30 na Ptuju,
kjer je bil nedavnega naslov sester križniškega reda. Njeni
soustanovitelji so Janez Meznarič, Stanko lement in Anica
Drevenšek. Direktor je Janez Meznarič. Ob jubileju so se
srečali s številnimi poslovnimi partnerji, župani občin na
ptujskem in drugi, ki se poslužujejo njihovih storitev.
Podjetju je bila odločba o po-
slovanju izdana 14. junija leta
1993. Za naročnike se trudi 14
redno zaposlenih in več ob-
časnih sodelavcev. Nudijo jim
kompletne storitve, od izdelave
geodetskega posnetka, idejnega
projekta, lokacijske dokumen-
tacije, pridobivanja soglasij in
dovoljenj, projektov za izved-
bo, do ponovnih soglasij in na
koncu gradbenega dovoljenja.
Na zahtevo naročnika prevza-
mejo tudi celotno gradnjo ob-
jekta od začetka do konca.
Začetek poslovanja družbe je
bil spontan, vsi trije soustano-
vitelji so bili nekoč zaposleni v
Perutnini. Ko je nastajala nji-
hova firma je bilo to ptujsko
podjetje v velikem razvojnem
zagonu. "V tistem času smo ve-
liko sodelovali pri spremljanju
izgradnje, izdelavi projektov,
pojavila se je ideja o tem, da
bi pričeli delati tudi za trg.
Pričeli smo sodelovati z arhi-
tekti, nastali so prvi projekti
preko nekaterih ljubljanskih
firiVi. Sočasno pa je tudi dozo-
rela ideja o lastni firmi. V za-
četku smo se lotevali manjših
del, v sodelovanju z Mercator-
jem Optimo pa so se pričeli
tudi nekateri večji projekti. Po-
djetje je počasi rastlo, od treh
zaposlenih za eno uro na te-
den, prve redno zaposlene de-
lavke, vseh treh ustanoviteljev,
do danes, ko jih je štirinajst.
Podjetje TDM Invest je regi-
strirano za investicijsko deja-
vnost, trgovino in storitve, s
tem, da se s trgovino in storit-
vami v glavnem ne ukvarjamo.
Trudimo se, da bi delo opravi-
li kvalitetno v vseh pogledih,
čeprav nam včasih še kaj uide.
Kvaliteta, ažurnost, spoštova-
nje rokov, so vodila pri našem
delu.
Po sedmih letih je podjetje
glede na razmere na trgu na vr-
huncu. V tem trenutku nima-
mo velikopoteznih načrtov, z
vsakim povečanjem se namreč
tudi povečuje tveganje. Širitev
poslov želimo predvsem izve-
sti v sodelovanju z drugimi to-
vrstnimi firmami.
Firma TMD Invest letno tre-
nutno izdela čez dvesto najraz-
ličnejših projektov. Naš celovit
projekt v tem trenutku je med
drugim tudi OŠ Zetale, kjer
smo naredili vse od začetka do
konca, od geodetskega posne-
tka naprej. Šolskih projektov
je še več, veliko lepih projek-
tov smo naredili za Mercator,
še posebej dobro sodelujemo
z Mercatorjem SVS, zanje tre-
nutno izdelujemo projekte za
II. etapo bivših prostorov ma-
riborskega tiska, nekaj proje-
ktov delamo v Prekmurju in
drugih delih Slovenije. Dela
imamo trenutno dovolj, čep-
rav vedno obstaja bojazen, da
ga bo zmanjkalo.
S plačili nimamo nekih ve-
čjih težav. Večina naših par-
tnerjev je solidnih plačnikov.
V primerih, ko so naročniki
fizične osebe, glede na slabe
izkušnje iz preteklosti, se po-
služujemo sistema "daj-dam".
Drugače ne gre," je še dodatno
predstavil firmo TDM Invest
njen direktor Janez Meznarič.
V podjetju velja ustvarjalno
vzdušje, delovni čas je gibljiv,
vsak dan od 7,30 do 15,30 ure,
po potrebi pa tudi ob sobotah
in nedeljah. Bolj pomembni
kot delovni čas, so roki, v ka-
terih je potrebno delo opravi-
ti, je prepričan direktor Janez
Meznarič. Zaposleni prejema-
jo plačilo po realizaciji oziro-
ma vloženem delu v okviru
določenih projektov. Z naku-
pom stavbe na Prešernovi 30
so svojim partnerjem oziroma
naročnikom še skrajšali pot
do upravne enote, čeprav le-ti
kljub temu negodujejo, ker v
Prešernovi zanje ni primernih
parkirnih prostorov. Pomanj-
kanje parkirnih prostorov je
nasploh velik problem Prešer-
nove ulice.
Direktor Janez Meznarič
ocenjuje, da ima podjetništvo
kolikor toliko solidne pogoje
za razvoj, čeprav so bančne ob-
resti še previsoke. TMD Invest
je komitent Nove Ljubljanske
banke, s katero zelo dobro so-
delujejo. Morda več besede pa
si želijo v okviru Gospodarske
zbornice Slovenije, ker so so-
razmerno majhni njihov glas
ne prihaja do izraza. S tem pa
se v glavnem srečujejo vsa maj-
hna podjetja.
MG
Novi prostori TMD Invest na Prešernovi 30 na Ptuju. Po nji-
hovi zaslugi je še ena stavba v starem mestnem jedru dobila
novo podobo in novo vsebino. Foto: Črtomir Goznik
V imenu županov na Ptujskem je kolektivu TMD Invest, d.o.o., Ptuj, čestital ptujski župan Mi-
roslav Luci. Čestitke sprejema direktor Janez Meznarič, univ. dipl. ing. el. Foto: Kosi
SVETA ANA / 13 SEJA
OBČINSKEGA SVETA
Od avgusta dražja
voda in vrtec
Petkova seja svetnikov obči-
ne Sveta Ana je minila v za-
nmenju razprav o povišanju
cen vode in vrtca, dobršnji
del razprave pa je tamkajšnji
občinski svet namenil tudi
letošnjemu občinskega pra-
zniku, ki ga bodo v občini
praznovali od sobote naprej.
Svetniki občine Sveta Ana
v Slovenskih goricah so na
petkovi seji potrdili sklepa o
povišanju cen vode in stori-
tev v vrtcih. Enotna cena za
kubik vode skupaj s takso in
vsemi stroški bo po 1. avgu-
stu 230 tolarjev. Za vrtec pa
bodo morali starši za svoje-
ga malčka na mesec odslej
odšteti 47 tisočakov. Petur-
no varstvo s kosilom bo sta-
lo 35.300 tolarjev, brez kosila
pa 29.500 tolarjev. Po bese-
dah župana Bogomirja Ru-
hitela, je v občini Sveta Ana
trenutno okoli 66 malčkov,
podražitev pa je bila potreb-
na zaradi porasta stroškov od
zadnje spremembe cen stori-
tev junija 1998.
ak
SVETA TROJICA / POMANJKANJE PRAŠIČEV JIH NE PRIZADEVA
Za družinsko podjetje Mesarija Fekonja iz Svete Trojice v
Slovenskih goricah, ki ima korenine v letih 1976/77 in ki
trenutno zaposluje 33 ljudi, mnogi že dalj časa trdijo, da je
pojem uspešnosti. Mnogi so upravičeno prepričani, da gre
za eno najuspešnejših manjših podjetij v Slovenskih gori-
cah, ter eno uspešnejših mesno predelovalnih podjetij na
širšem območju.
V to se lahko dejansko prep-
ričajo mnogi, ki se namerno ali
naključno pelje mimo znameni-
tega slovneskogoriškega kraja s
tremi cerkvenimi turni. Kako
jim to uspeva, kakšna je pri-
hodnost slovenske mesno pre-
delovalne industrije, kako na
njih vpliva zadnja prašičja kri-
za, smo povprašali lastnika in
direktorja Henrika Fekonjo, ki
je govoril tudi o načrtih nji-
hovega podjetja. Najpozneje do
maja prihodnje leto bodo raz-
širili in posodobili proizvodnjo
(naložba bo vredna okoli 1,8 mi-
lijona mark), s tem bo zaposli-
tev dobilo še okoli 30 ljudi.
Tudi Henrik Fekonja ni ra-
vnodušen nad zadnjo prašičjo
krizo, ki pa njega ne moti po-
sebej, motijo ga različna mne-
nja v medijih o tem, kako in
zakaj je prišlo do pomanjkanja
domačih prašičev in tudi zakaj
so cene prašičev nestabilne. "Se-
daj se vsak izgovarja na lansko-
letno interventno klanje, toda
vprašati se moramo, zakaj je
do njega moralo priti. Lani so
vsi imeli gluha ušesa za kmeta,
za prašičerejca, predvsem veli-
ke mesno predelovalne indus-
trije so tako spravile kmete na
kolena. S pritiskom so prepo-
ceni odkupili prašiče, pozneje
pa so tudi do 90 odstotkov pra-
šičev uvažali iz tujine, in to
ne samo velika podjetja, tem-
več tudi nekateri zasebniki. To
dvoje je povzročilo, da so ne-
kateri prašičerjci začeli to deja-
vnost opuščati in zato je sedaj
prišlo do pomanjkanja prašičev.
Tega ne bi bilo, če ne bi nastala
kriza tudi v tujini, ko so na
Nizozemskem in v Belgiji mo-
rali sežgati več milijonov okuže-
nih prašičev, Avstrijci so morali
zadovoljiti italijanski trg, na
Madžarsko so prišli Japonci in
Korejci. To je poleg pomanjka-
nja prašičev na teh trgih, pov-
zročilo tudi občutno zviševanje
cene uvoženih prašičev in je se-
daj naval na domačega prašiče-
rejca. To mene ne moti, kajti
vedno sem prašiče odkupoval
samo od domačih rejcev in sem
jih tako podpiral, sedaj pa oni
prodajo prašiče samo meni, dru-
gim pa ne dajo niti za višjo
ceno", pravi Fekonja, ki ocen-
juje, da do krize ne bi prišlo,
če bi klavničarji že lani podprli
prašičerejce.
Hkrati Fekonja ocenjuje, da
bodo domači klavničarji spet
"zapustili" domače prašičerejce
takoj, ko se umiri stanje na ev-
ropskem trgu in ko bo spet mož-
no neomejeno uvažati po nizkih
cenah. "Našega kmeta spet nih-
če ne bo poznal, in ta bo pri-
siljen prodati pod ceno. Trdim,
da niso krivi kmeti, temveč
najprej država, ki je dovolila
tako nekontrolirano uvažanje,
ter klavničarji, ki namesto, da
bi pomagali kmetom, valijo vso
krivdo za podražitev nanj".
Pri Fekonjevih tedensko za-
koljejo okoli 150 prašičev in
okoli 20 govedi. Lani so tako
zaklali okoli 6000 prašičev in
okoli 900 govedi. Okoli 60 od-
stotkov proizvodnje prodajo v
svežem mestu, ostalo pa prede-
lajo v 45 različnih polsuhih in
suhih izdelkih, vse to pa pro-
dajo v šestih svojih mesnicah
ter nekaterih drugih prodajal-
nah, zlasti na območju Štajerske
in Pomurja. Lani so ustvarili
377 milijonov tolarjev prometa.
Ocenjujejo, da so njihovi zapos-
leni zadovoljni, ker dobijo oko-
li 120 do 130 tisočakov plače,
ponekod pri konkurenci pa niti
polovico tega. "Zato me boli, da
me kdorkoli podcenjuje in žali.
Zavedam se, da je lahko samo
zadovoljen delavec tudi uspe-
šen. Če delavci nimajo denarja,
ne morejo ničesar kupiti. Vse je
to povezano!" prvi Fekonja in
opozarja na približevanje EU.
"Mora nam biti jasno, da se
moramo pravočasno pripraviti
in prilagoditi EU, kajti če ne
bomo pripravljeni, bomo hitro
pokopani. Zato smo se v podje-
tju odločili za novo veliko na-
ložbo v objekt in posodobitev
tehnologije. Gre za okoli 1,8 mi-
lijona mark vredno investicijo,
ki naj bi jo končali do maja
prihodnjega leta. Takrat načr-
tujemo zaposliti še več ljudi in
s tem zaokrožiti proizvodnjo z
okoli 60 zaposlenimi," pripove-
duje Henrik Fekonja, ki predv-
sem skrbi za zaposlene, nakup
živine, recepturo za izdelke. Po-
hvalno se je izrazil tudi na ra-
čun obeh sinov: Smiljana, ki se
ukvarja s prodajo in komercia-
lo in Robija, ki je tehnolog in
skrbi za nabavo ter je ob tem še
pravi vzdrževalec. Soproga Ju-
lijana je sicer upokojena, toda
še naprej skrbno drži roko nad
dogajanjem v podjetju. Snahi
(Sabina in Sandra) sta računo-
vodkinji in knjigovodkinji, vse
pa kaže, da bodo tudi (zaenkrat
štirje) vnuki šli po isti poti.
Oste Bakal
•idijana in Henrik Fekonja. Foto: Oste Bakal
20
Četrtek, 20. julij 2000 - TEDNIK
PO NMIH KRAJIH
PTUJ / SPRIČEVALA PRVIM VAJENCEM
Pomemben dogodek za obrtništvo
13. julija so potekale svečanosti v prostorih Gospodarske
in Obrtne zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Celje, Kul-
turnega centra v Novem mestu. Narodnega doma na Ptuju
in Srednje tekstilne šole v Mariboru, na katerih so podelili
spričevala o zaključnem izpitu prvi generaciji vajencev. V
tem šolskem letu so v srednjih poklicnih šolah v Sloveniji
prvič uvedli zaključni izpit tudi za vajence, ki so opravljali
teroretični del zaključnega izpita v šoli, praktični del pa
pri delodajalcu ali v šolskih delavnicah. Praktični del za-
ključnega izpita sta, skupaj z državno izpitno komisijo in
srednjimi šolami organizirali Gospodarska in Obrtna zbor-
nica Slovenije. Na poklicnih srednjih šolah so se v okviru
dualnega sistema vajenci izobraževali za poklicne nazive
mizar, avtomehanik, avtoklepar, zidar, tesar in mesar. Za-
ključni izpit jih je uspešno opravilo 544, v Poklicni tehni-
ški in strojni šoli Ptuj 25 oziroma v Podravju skupaj 197.
Že ob koncu avgusta se bo
iztekel rok za sklenitev učnih
pogodb z zasebniki za letošnjo
generacijo mladih, ki bi radi pri-
čeli poklicno šolanje po dualnem
izobraževalnem sistemu. Do 25.
maja je služba Obrtne zbornice
Slovenije za izobraževanje regi-
strirala 557 učnih pogodb. Šole
bodo registrirane učne pogodbe
sprejemale do 31. avgusta 2000
oziroma do zasedbe vpisnih
mest. Primerjava razpisanih pro-
stih učnih mest in števila re-
gistriranih učnih pogdb po
območnih obrtnih zbornicah je
pokazala, da po številu razpisa-
nih učnih mest in registriranih
učnih pogodbah izstopajo ob-
močne obrtne zbornice Maribor,
Domžale, Kranj, Ljubljana Be-
žigrad, Ljubljana Šiška, Murska
Sobota, Ptuj in Slovenska Bis-
trica. Za Območno obrtno zbor-
nico Ptuj je bilo za šolsko leto
2000/2001 razpisanih 64 prostih
učnih mest, registriranih učnih
pogodb pa je 45. Mladi se bodo
lahko tako kot v prejšnjem šol-
skem letu izobraževali za naziva
avtomehanik in avtoklepar.
Na slovesnosti v Narodnem
domu na Ptuju so spričevala o
končanem šolanju prve generaci-
je vajencev, ki so se izobraževali
po dualnem sistemu izobraževa-
nju, podelili 25 mladim. Deset
jih je zaključni izpit opravilo s
prav dobrim uspehom, enajst jih
je bilo dobrih, štirje pa zadostni.
Za teoretični del njihovega izob-
raževanja so poskrbeli v Poklicni
tehniški in strojni šoli Ptuj, pra-
kso pa so imeli v obrtnih obrato-
valnicah in podjetjih. Vsem, ki
so končali izobaževanje po no-
vem dualnem sistemuu, sta česti-
tala predsednik Območne obrtne
zbornice Ptuj Jože Milošič in
ravnatelj Poklicne tehniške in
strojne šole Ptuj Milan Cimer-
man. Pri uvajanju in izvajanju
poklicnega izobraževanja se sicer
še srečujejo z vrsto problemov
in nedorečenosti, je med dru-
gim povedal predsednik zbornice
Jože Milošič, rezultati zaključ-
nih izpitov izobraževanja prve
generacije vajencev po novem,
pa so vendarle spodbudni. "Vi
in vaša spričevala o uspešno op-
ravljenem zaključnem izpitu so
dokaz, da je že v veliki meri pre-
sežen elementarni spor iz prete-
klosti in sicer o tem, kakšna naj
bodo v poklicnem izobraževan-
ju razmerja med stroko in splo-
šno izobrazbo," je še dodal. Vsi,
ki so v junijskem roku pristo-
pili k zaključnemu izpitu, so ga
tudi opravili. Po besedah Milana
Cimermana so pokazali solidno
znanje, zlasti še pri praktičnem
delu v šolskih delavnicah, pra-
ktični del izpita je namreč za
ptujske vajence potekal v šol-
skih delavnicah. Spodbudno pa
je tudi to, da se je večina odloči-
la, da bo izobraževanje nadalje-
vala v programu strojni tehnik.
Ob podelitvi spričevali smo zbra-
li nekaj misli oziroma izkušenj
iz dualnega sistema izobražev-
nja sedaj že nekdanjih vajencev.
Prva njihova misel po končanem
šolanju pa so bile počitnice.
Darko Cafuta, Gorca: "Na
sam potek izobraževanja nimam
pripomb. Mislim, da je vse po-
tekalo v redu, tako v šoli kot
pri obrtniku. Ocenjujem, da sem
se pravilno odločil, ko sem iz-
bral dualni sistem izobraževan-
ja. Šolanje želim nadaljevati v
programu strojni tehnik."
Dejan Topolovec, Krčevina
pri Vurberku: "Izkušnje so do-
bre, le premalo časa je bilo za
priprave na zaključni izpit. Po
mojem pa bi tudi praktični del
zaključnega izpita moral pote-
kati pri delodajalcu. Izobraževa-
nje bom nadaljeval v programu
strojni tehnik."
Aleksander Antolič, Moška-
njci: "Tudi moje izkušnje so v
glavnem dobre. Le urnik je bil
prenatrpan, sam zaključni izpit
pa ni bil posebej težak. Podobno
kot moji kolegi bom izobraževa-
nje nadaljeval v programu stroj-
ni tehnik."
Dejan Šel, Destmik: "Posebej
bi rad pohvalil učitelje, ki so se
z nami zelo trudili, in mojega
mojstra Alojza Turnška iz Brstja.
Zaključni izpit je bil težak. Izob-
raževanje bom nadaljeval, želim
postati strojni tehnik."
Boštjan Horvat, Juršinci: "Na
praksi je bilo malo boljše, kot
v šoli. Pohvalil bi predvsem rad
podjetje Petovia avto na Ptuju,
kjer sem opravljal prakso, v šoli
pa razredničarko Jožico Ranfl
Roškar. Moj naslednji cilj je po-
stati strojni tehnik."
Borut Muraj, Destrnik: "Pra-
ksa je bila v redu, pa tudi v šoli
ni bilo slabo. Tudi jaz bi se rad
zahvalil razredničarki in Petovi-
aavtu. Izobraževanje bom nada-
ljeval."
Darko Cafuta
Dejan Topolovec
Aleksander Antolič
Dejan Šel
Borut Muraj
Tekst in foto: MG    Boštjan Horvat
VELIKI OKIC / 3. MEDNARODNO
SREČANJE RADIOAMATERJEV
PrijatelisNo na daliav^
v Sloveniji je 8. julija na 57 lokacijah potekalo 3. medna-
rodno srečanje radioamaterjev. Svetovno prvenstvo je tako
prvič potekalo izven meja ZDA. Ena od 57. lokacij v Slove-
niji je bila pripravljena v naši okolici - v Halozah, v Veli-
kem Okiču 1, na kmetiji Halo.
Radioamaterji so znani po
vsem svetu po svoji pripravlje-
nosti pomagati s svojimi možno-
stmi ob nesrečah in katastrofah,
po drugi strani pa pripomorejo
k izmenjavi informacij in vzpo-
stavljanju radijskih zvez. Skupaj
je v svetu 2 milijona radioama-
terjev.
Že samo ime radioamaterstvo
nam pove, da ne gre za pro-
fesionalno "športno" dejavnost,
temveč predvsem za ljubiteljsko
dejavnost, ki je v zadnjem času
dobila velik pomen pri razvija-
joči se tehnologiji, v telegrafiji
in foniji. Tako je mogoče radio-
amatersko znanje uporabiti tudi
v znanstvene namene. Ker se
lahko Slovenija ponaša s svo-
jim radioamaterskim znanjem,
ji je bila zaupana organizacija
tretjega mednarodnega svetov-
nega prvenstva radioamaterjev.
Organizacija ene izmed lokacij
je bila zaupana družini Gole iz
Cirkulan, ki je pomagala z vzpo-
stavitvijo identičnih tehničnih
pogojev. Na lokaciji kmetije
Halo je tekmovala ekipa iz Ja-
ponske, Akira Asai (JA8RWU)
in Junuchi Tanaka (JH4RHF),
skupaj z ameriškim sodnikom
Johnom W. Brosnahanom
(WOUN), lastnikom podjetja
najzmoglivejših radioamater-
skih linearnih ojačevalnikov
ALPHA. Tehnični pregled po-
gojev in nadzor nad tekmoval-
no lokacijo in delom je izvajal
Boško Djurica iz Ptuja. Vzpo-
stavljanje radioamaterskih zvez
z drugimi radioamaterji je po-
tekalo 24 ur, pri čemer se je
ocenjevala hitrost dosega stikov,
število stikov in daljava. Najus-
pešnejša je bila ameriška ekipa,
takoj za njo ruska in nato spet
ameriška.
Tudi slovenski radioamaterji
prispevajo k razvoju svetovnega
radioamaterstva, hkrati pa pose-
gajo tudi na slovensko področje
razvoja informacijske dejavnos-
ti. Skupaj z dobro organizacijo
samega tekmovanja, katerega
središče je bil Bled, in s po-
močjo družine Gole, pravzap-
rav Staneta, Matilde, Mat)aža m
Jerneja Gole, je bilo minulo sre-
čanje radioamaterjev v Sloveni-
ji pomemben podvig. Prireditev
so omogočili Zveza radioama-
terjev Slovenije, različni spon-
zorji in drugi donatorji.
Ka(ja Grobovšek
Gostujoča radioamaterja v Velikem Okiču.
SLOVENJA VAS / PODJETJE VVELDING UGLEDNO V TUJINI
Oel nmlvcife potniške lncfie
11 ci svetu Iz Slovenfe vosi
Ob ponedeljkih zvečer smo lahko spremljali na televizij-
skem programu POP TV nadaljevanko Ladja zaljubljencev.
Velika večina jo je gledala predvsem zato, da so lahko sa-
njali o nečem, česar si nikoli ne bodo privoščili: o križar-
jenju z luksuzno ladjo.
Nadaljevanko so snemali na
eni največjih potniških ladij na
svetu, ki je v resnici manjša ses-
tra največje na svetu. Malo lju-
di se je vprašalo, koliko dela je
bilo potrebnega, da je takšna la-
dja nastala in kdo jo je delal.
In če bi se v to malo bolj po-
globili, bi nas odgovor pripeljal
vse do Slovenje vasi - do pod-
jetja Welding, katerega lastnica
je Marta Novak. V podjetju se
ukvarjajo z varjenjem, monta-
žo, remontom in zahtevnimi in-
dustrijskimi deli, vse bolj pa se
poskušajo specializirati za lesno
industrijo. Podjetje Welding je
na teh dveh velikankah poskr-
belo za klimatske naprave in
ves prezračevalni sistem, med-
tem ko so na največji izdelal
tudi vso notranjo opremo.
Logistični vodja podjetja Da-
gmar Novak, ki predvsem skrbi
za posle v tujini (po vsem sve-
tu), pove, da imajo veliko število
zaposlenih (preko osemdeset),
in kljub pomanjkanju delavnih
mest v Sloveniji ter vse večjemu
številu brezposelnih imajo te-
žave pri pridobivanju delavcev,
predvsem strokovnjakov v lesni
in kovinarski industriji. To nam
potrdijo tudi obvestila z urada
za delo Ptuj vsak petek na radiu
Ptuj, kjer lahko slišimo, da išče-
jo veliko delavcev.
Welding je eno redkih zelo us-
pešnih podjetij v Sloveniji, ki je
uspešno in veliko bolj znano v
svetu kakor pri nas. Pravzaprav
se niti ne zavedamo, kakšen za-
klad imamo v naših krajih, urad
za delo pa je vedno bolj poln.
Milan Krajnc Pavlica
Marta in Dagmar Novak, lastnika VVeldinga. Foto: Nini
Ladja iz nadaljevanke Ladja zaljubljencev
TEDNIK - Četrtek, 20. julij 2000
21

STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
Solarni sktemi la pripravo tople vode
Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke
Podrobno pa je solarni sistem
za pripravo tople vode z ener-
gijo sonca sestavljen iz nasled-
njih elementov:
- sprejemniki sončne energije
(SSE)
- hranilnik toplote (HT)
- toplotni prenosnik
- črpalka
- raztezna posoda
- regulacijski sistem
- povezovalne cevi, polnjene s
sredstvom proti zamrzovan-
ju
- varnostni ventil, druga ar-
matura
- termometer, manometer
Shema povezave sprejemni-
kov sončne energije SSE in hra-
nilnika toplote HT je prikazana
na sliki št. 3.
Delovanje sistema na sliki št.
3 je sledeče:
Temperaturno tipalo 11 na iz-
stopu iz SSE in temperaturno
tipalo v HT merita tempera-
turno razliko in jo primerjata
s temperaturno razliko, nastav-
ljeno na diferenčnem regulator-
ju 9. V primeru, da je izmerjena
temperaturna razlika večja, kot
je nastavljena na regulatorju 9,
se vključi obtočna črpalka 6 in
toplota prehaja iz primarnega
obtoka v HT. Ko pa je izmerje-
na temperaturna razlika manjša
od nastavljene, regulator 9 iz-
klopi črpalko 6 in prekine cir-
kulacijo fluida za prenos toplote
v primarnem krogu. Dvojni ter-
mostat 12 (omejavalnik tempe-
rature in varovalni termostat),
ki je nameščen v zgornjem
delu HT, preprečuje prekomer-
no ogrevanje sanitarne vode v
HT in pri prekoračitvi nastav-
ljene vrednosti izklopi obtočno
črpalko 6. Varovalni termostat
je lahko nastavljen na nižjo vre-
dnost, npr. na 60 stopinj Cel-
zija, pri sistemih z zelo trdo
vodo.
V času, ko je globalno son-
čno sevanje premajhno za iz-
koriščanje, pripravljamo toplo
vodo z vročo vodo iz kotla. V
zgornjem delu HT je nameščen
cevni toplotni prenosnik (iz-
menjevalec) za ogrevanje sani-
tarne vode. Enojni regulacijski
termostat 13 vklaplja obtočno
črpalko 7 pri temperaturi 50
stopinj Celzija.
3.1. Sprejemniki son-
čne energije (SSE)
Osnovna naloga SSE je pret-
vorba sončne energije v toplot-
no, ki jo preda nosilcu toplote
(najpogosteje je to voda, lahko
je tudi zrak pri zračnih kolek-
torjih). Učinkovitost nam pove,
kolikšen delež vpadle sončne
energije lahko SSE prenese na
nosilec toplote.
Poznamo več vrst sprejemni-
kov sončne energije.
Ravni SSE so sestavljeni iz
absorberja in ohišja s toplotno
izolacijo na spodnji strani ter
stekleno šipo na zgornji strani
(visoko propustno steklo debe-
line 4 mm ali prizmično kalje-
no steklo z majhno vsebnostjo
železa in ne preveč občutljivo
na udarce). Izolacija mora biti
primerne debeline in odporna
na ultravijolične vplive (pri-
merna je trda steklena volna
debeline 40 mm, obojestransko
zaščitena z aluminijasto folijo).
Absorber naj bo izdelan iz ba-
krenih ali nerjavečih cevi s plo-
ščatimi lamelam,nanj naj bo
nanesena visoko selektivna bar-
va, odporna na temperature do
250°C, lahko pa je nanesen tudi
visoko selektivni nanos - napar-
jen titanov oksid, ki je mehan-
sko in kemično odporen, kar
naj bi zagotavljalo življenjsko
dobo absorberja do 20 let. Spre-
jemniki sončne energije s se-
lektivno absorcijsko površino
imajo namreč do 25% boljši iz-
koristek, vendar so tudi 20 %
dražji.
Jekleni, aluminijasti ali plas-
tični absorberji niso primerni,
kajti kmalu bomo imeli težave.
Tudi kamene volne raje upora-
bljamo za toplotno izolacijo.
Bojan Grobovšek, univ.
dipl. ing. str.
PREJELI SMO
"Ormožani hoče-
jo svoj muzej"
Pojasnila k članku v Tedniku
(6. 7. 2000, str. 10), ki ga je pod-
pisala Majda Pridi in je nastal
na podlagi tiskovne konference
župana Občine Ormož g. Vilija
Trofenika
V Pokrajinskem muzeju Ptuj
ocenjujemo, da so v omenjenem
članku v besedilu, ki omenja
muzej, določene nejasnosti in
netočnosti. Zaradi objektivne-
ga informiranja javnosti, doda-
jamo ustrezna pojasnila.
1. V Pokrajinskem muzeju Ptuj
smo že pred leti podprli prizade-
vanja Občine Ormož k povečani
muzejski dejavnosti na obmo-
čju te občine. Občina Ormož
je povečevanje našega dela tudi
ustrezno finančno podpirala.V
zadnjih letih se muzejske aktiv-
nosti stopnjujejo, kar je razvid-
no iz opravljenega dela, zapisano
pa med drugim tudi v letnih
poročilih zavoda. V muzeju
ocenjujemo, da je bilo naše stro-
kovno delo uspešno ter da smo
tvorno pomagali razgibati kul-
turno dejavnost tega območja,
na kar smo upravičeno ponos-
ni.
2. Zakon o izvrševanju prora-
čuna je s strani Občine Ormož
sprožil številne težave pri re-
dnem financiranju našega mu-
zeja. Kljub temu da muzej ne
prejema vseh z zakonom zago-
tovljenih sredstev, nadaljujemo
z vsemi načrtovanimi aktivnos-
tmi oz. z začrtanim programom,
ki ga je potrdil Svet Javnega za-
voda PMP za področje občine
Ormož. Rezultati dela so med
drugim prezentirani javnosti
v obliki muzejskih razstav, pu-
blikacij in strokovnih člankov.
Prav tako nadaljujemo z zalo-
žniško dejavnostjo, ki zajema
tudi muzejske zbirke iz ormoš-
kega področja.
3. Povezovanje rednega finan-
ciranja PMP, kot ga predpisuje
Zakon o izvrševanju proračuna,
z ustanavljanjem novega muze-
ja, je nezakonito. PMP ima za-
radi nerednega dotoka sredstev
težave pri zagotavljanju izpol-
njevanja svojih rednih obve-
znosti. V muzeju smo zaradi
likvidnostnih težav že izčrpali
skorajda vsa sredstva, predvi-
dena s strani MO Ptuj za leto
2000, ki bi sicer prihajala po
mesečnih obrokih. Tako smo ta
vir izčrpali. V avgustu bo finan-
čna stiska še hujša in brez re-
šitve ne bomo mogli izplačati
osebnih dohodkov. O tem smo
obvestili pristojne službe, vklju-
čno z Ministrstvom za kulturo
RS.
4. Občina Ormož ima kot sou-
stanoviteljica PMP svoje pred-
stavnike tudi v Svetu Zavoda,
preko katerih lahko uresničuje
svoje interese, predvsem pa skr-
bi za urejanje odnosov med par-
tnerji. Vodstvo muzeja skuša na
konkretna vprašanja in pobude
utemeljeno odgovoriti. Iz mu-
zejske dokumentacije je razvid-
no, da so bili vsi akti, vključno s
sistemizacijo, potrjeni od obeh
ustanoviteljev in na Ministrs-
tvu za kulturo RS. V PMP
ni prišlo nobeno konkretno
vprašanje, predstavnika ormoš-
ke občine tudi nista imela ugo-
vorov ali vprašanj. Na vsa druga
konkretno zastavljena vprašan-
ja predstavnikov Občine Ormož
v Svetu Zavoda, je bilo odgo-
vorjeno.
5. V PMP smo prepričani, da bi
s svojo strokovnim in odgovor-
nim delom lahko še naprej de-
lovali tudi v sedanji obliki, ki bi
jo po potrebi ter s strpnimi in
utemeljenimi dogovori dopolni-
li. To mnenje soglasno podpira-
jo vsi strokovni delavci muzeja.
Hkrati pa bomo upoštevali željo
Občine Ormož in ji nudili vso
strokovno pomoč pri ustanav-
ljanju lastnega muzeja. Izjave,
da bo z izstopom O Ormož
iz soustanoviteljstva naš muzej
postal mestni muzej, so po vel-
javni zakonodaji neutemeljene.
PMP bo svoj status regijskega
oz. pokrajinskega muzeja zago-
tovo obdržal še naprej, za bodo-
či ormoški muzej pa bo dolžan
opravljati tudi matično stroko-
vno službo.
6. Muzejske zbirke so po dolo-
čilih ustrezne zakonodaje ne-
ločljive celote, zato je gradivo
kot sestavni del posameznih
zbirk nedeljivo. PMP vodi eno-
tne inventarne knjige za celot-
no področje svojega delovanja.
Arheološko gradivo, ki je trenu-
tno v delovnih prostorih PMP
v Ormožu, je vpisano v inven-
tarne knjige PMP Gradivo gre
lahko iz hiše le na reverz.
7. Omenjene gotske plastike
so po odločbi o denacionaliza-
ciji premičnin umetniške vre-
dnosti (št. 464-148/93, z dnem
9.12.1996), ki jo je izdalo Mi-
nistrstvo za kulturo RS, v lasti
Križniškega reda s sedežem v
Ljubljani, vendar v posesti Po-
krajinskega muzeja Ptuj, kar
je v skladu s 17.čl. Zakona o
denacionalizaciji.
8. Leta 1954 je PMP od druži-
ne Wurmbrandt, ki je imela or-
moški grad pred nacionalizacijo
zadnja v lasti, odkupil del in-
ventarja. Predmeti so del Kul-
turnozgodovinske zbirke, po
restavratorskih posegih, oprav-
ljenih pred nekaj leti, pa so de-
loma na ogled v zbirki fevdalne
stanovanjske kulture na ptuj-
skem gradu, deloma pa deponi-
rani. Določeni predmeti, ki so
še vedno v družinski lasti, pa so
v gradu še danes. PMP je te pre-
dmete s pomočjo državnega in
občinskega denarja skušal od-
kupiti, vendar brezuspešno. Mi-
nistrstvo za kulturo RS je pred
leti že zagotovilo sredstva za
odkup predmetov, ki se nahaja-
jo v gradu, vendar se prodajalci
s predlogom cenilcev niso strin-
jali. Tako so ostali v lasti družine
Wurmbrandt. Na Kulturnoz-
godovinskem oddelku PMP je
pripravljen elaborat o ureditvi
prostorov s predmeti iz muzeja
in tistimi, ki so na gradu. Pre-
dlog je bil ponujen županu Ob-
čine Ormož večkrat zapored,
vendar vodstvo občine na pred-
log ni odgovorilo pritrdilno.
Dr. Darja Koter,
namestnica direktorice
KLUB TAJNIC PTUJ

Dobra tajnica združuje v svoji osebi iiar nekaj vlog. Njeno
delo je spričo hitrega razvoja poslovne tehnologije še bolj
zapleteno in odgovorno. Popolnim poslovnim tajnicam ne
ustreza več le vsakdanje, čeprav zanimivo delo, ampak iš-
čejo nove izzive. Svoje znanje stalno izpopolnjujejo. Po-
stale so nosilke novega in modernega poslovnega sveta.
Skoraj ni podjetja, ki bi lahko shajalo brez njih.
Poznamo besedo tajnica?
To je ženska, ki je fleksi-
bilna in strpna, se spozna na
marketing, obvlada psihologi-
jo, zna spremljati odnose v or-
ganizaciji, ustvarja pozitivno
energijo, je kulturno osvešče-
na, pozna zakonodajo, obvlada
poslovni bonton, sodobni pra-
vopis, govori tuji jezik in se
spozna na računalnik.
Tajniški poklic se je v zadnjih
nekaj letih močno spremenil.
Sodobna tehnologija nam po-
nuja možnost, da svoje delovne
naloge razširimo čez meje obi-
čajnih tajniških opravil. Tajni-
ce so postale del tirna in pri
svojem delu vse več pozorno-
sti posvečajo komunikaciji v
najširšem pomenu besede. So-
dobna tajnica mora poznati in
razumeti tudi področje uprav-
ljanja, saj je to nujno, če želi
pri tem igrati aktivno vlogo
pomočnice. Pomembno je, da
je dejavna, se nenehno izobra-
žuje in osebno razvija, da bo
lahko stopila v korak s časom.
Le tako bo prevzela vlogo po-
močnic rodu menedžerjev.
Sodobno tajnico - poslovno
sekretarko, strokovnjakinjo, ki
pomaga današnjim menedžer-
jem, odlikujejo predvsem spo-
razumevanje, usklajevanje in
organizacija. Je tista, ki v pi-
sarni skoraj neopazno, a učin-
kovito vodi delo, ki nadzoruje
informacijske tokove in je ob-
veščena o vsem, kar se dogaja v
podjetju. Nova podoba tajni-
ce bo kmalu izpodrinila podo-
bo tihe osebe nekje v senci, ki
je bila uveljavljena pred leti.
Pravzaprav so tajnice zelo za-
dovoljne z razvijanjem svojega
poklica. Vse manj in manj so
odvisne od statusnega položa-
ja in pomembnosti nadrejene-
ga, čedalje bolj pa so cenjene
kot samostojne strokovnjaki-
nje. Ocenjujejo jih po spo-
sobnostih, usposobljenosti in
izkušnjah ter po tem, kako do-
bro se znajo vključiti v tim.
Naučile so se stati z obema no-
gama trdno na zemlji in se nič
več ne opirajo na svoje šefe.
Prepoznale so izzive, ki jih s
seboj prinašajo spremembe. In
nedvomno bodo pripravljene,
ko bo treba prestopiti prag ti-
sočletja nove Evrope.
Klub tajnic Ptuja in okolice
je bil ustanovljen 19. aprila
1996. Deluje kot prostovoljno,
samostojno, nepridobitno
združenje fizičnih oseb, ki po-
klicno opravljajo delo tajnice,
poslovne sekretarke oziroma
podobna opravila, ki spadajo v
področje pisarniškega poslova-
nja v podjetjih, ustanovah, za-
vodih, državnih, pravosodnih
in drugih oblikah delovanja.
Klub se samostojno povezuje v
delo Zveze klubov tajnic Slo-
venije (ZKTS) in uresničuje
program svojega dela in dela
ZKTS. S svojo aktivnostjo skr-
bi za zadovoljevanje interesov
članic v skladu z lastno zastav-
ljenim programom dela ter je
pri svojem delu in izvajanju la-
stnega programa samostojen.
Sedež Kluba tajnic Ptuja in
okolice je v prostorih Mestne
občine Ptuj, Mestni trg 1,
2250 Ptuj; njegova predsedni-
ca je Zora Pliberšek (778-590,
e-mail: moptuj@ptuj.si).
V klubu si prizadevajo, da
organizirajo dodatna izobraže-
vanja kar najceneje. S kolegica-
mi drugih klubov se srečujejo
na družabnih srečanjih in iz-
letih, kjer si izmenjujejo svoje
izkušnje in znanje. Dobivajo se
vsak zadnji četrtek v mesecu.
Vsako leto so prisotne na dne-
vih strokovnega izpopolnjeva-
nja tajnic v Portorožu.
Včlanitev v klub je prosto-
voljna, na podlagi podpisane
pristopne izjave in plačane čla-
narine. Vesele bodo, če se jim
pridružite, kajti s skupnimi
močmi boste lažje dosegle cil-
je.
Letos sta v Portorožu na
'Dnevih strokovnega izpopol-
njevanja tajnic' prejeli srebrni
priznanji Zveze klubov tajnic
Slovenije Dunja Knez (tajnica
v ŠC Ptuj - Poklicna in tehni-
ška strojna šola Ptuj) in Ve-
rica Bračič (tajnica Ptujske
tiskarne.) Priznanje sta prejeli
za svoje več kot 20-letno delo
v tajniškem poklicu in aktiv-
no sodelovanje v Klubu tajnic
Ptuja in okolice.
Milan Krainc Pavlica
I^obitnici srebrnega priznanja Zveze klubov tajnic Slovenije
Dunja Knez (desno) in Verica Bračič
22
Četrtek, 20. julij 2000 -
lANIMIVOSTL REPORTAŽE
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) -11.
Ponosni indlian€l ne marajo befcer
Od tam nas je pot vodila v katedralo, ki je sestavljena iz
treh delov. Na levi je cerkev Jesus Maria iz leta 1733, na
desni iglesia El Triumpfo, skozi katero je vhod v katedralo.
Ta je iz leta 1536 in predstavlja najstarejšo cerkev v Cuscu.
Sama katedrala je iz leta 1559 in po osnovi spominja na
palačo osmega Inka Viracocha. V levem izmed obeh 30 m
visokih stolpov visi največji zvon v Južni Ameriki. Slišati ga
je 40 km daleč. Notranjost je opremljena predvsem z deli
slikarjev cuscovske šole, z razni kipi, okrasjem iz srebra in
zlata ter ceremonialnimi oblačili. Nekoliko vstran je cer-
kev La Compania (1668), ki je narejena po vzorcu palače
Manco Capaca. Po lepoti in blišču La Compania presega
katedralo. V cerkvi nekateri oltarji kažejo na portugalski
vpliv. Takoj zraven nje je mestna univerza, katere vhod spo-
minja na cerkev, baročna fasada pa na indijanske vplive.
Tretja pomembna kolonialna
cerkev je La Merced in je iz 16
st. Uničil jo je potres leta 1950 in
so jo 1970 ponovno zgradili. V
njej je pokopan Pizzarov polbrat
Gonzalo in nekateri drugi Piz-
zarovi možje. Način gradnje in
njena notranjost ponovno spo-
minjata na cuscovsko šolo. Njen
biser je monštranca (v samosta-
nu) iz leta 1720. Ta je delo Špan-
ca Juana de Olmosa. Tabernakelj
je visok čez 1 m, tehta 22 kg in
je okrašen s 1518 diamanti, 600
biseri, neštetimi rubini, smarag-
di in drugimi dragulji.
Santo Domingo je zadnja cer-
kev in samostan, ki ga bom ome-
nil. Bil je dvakrat uničen. Prvič
s potresom leta 1650 in drugič
leta 1950. Zadnji potres je na
veselje arheologov odkril glavni
inkovski tempelj v Cuscu. Zra-
ven templja sonca, ki je najpo-
membnejši in najbolj čaščen, je
v cerkvi še tempelj mavrice, lune
(ki je porušen) in tempelj strele.
V omenjene dele so v tistem
času imeli vstop le duhovniki.
Ti so ob praznikih pomešali chi-
cho (fermentirana pijača, pred-
hodnica piva) s krvjo živali, ki so
jih darovali. Z mešanico so obre-
dno častili oz. posvečali množice
zunaj čakajočih ljudi. Spuščali
so jo skozi za to narejene kana-
le.
Inki so bili poznani po svoji
gradnji. Značilnosti te gradnje
so: trdnost, simetrija in ravnost
ploskve. Gradnja je bila v prvi
vrsti usmerjena na protipotre-
sno odpornost. Način obdelave
še danes ni pojasnjen in se zdi
neverjeten. Kamnov niso lepili,
ampak samo zlagali. Na uspeš-
nost njihovih metod kaže pri-
merjava med njihovo gradnjo in
kolonialnimi stavbami. Po obeh
potresih so bile kolonialne zgra-
dbe povsem uničene, inkovske
pa so ostale skoraj nepoškodova-
ne.
Brez najetega vodiča o vsem
skupaj ne izveš veliko in brez
njega ogled skorajda nima po-
mena. Vodič je pripovedoval in
kazal na opustošenje, ki so ga
naredili Španci, in o tem, kako
so ti uničevali vsakršne sledi, ki
bi spominjale na izročila prejš-
njih ljudstev. Njihove vrednote
so nadomeščali s krščansko vero
in svojimi stavbami. Vendar kot
potresom in drugim nezgodam
tako tudi Špancem ni uspelo uni-
čiti vsega. Tako domačini pove-
do, da sicer govorijo špansko,
vendar v srcih prezirajo to govo-
rico. Vedo, kdo so, od kod pri-
hajajo in poznajo pot, po kateri
je prišlo do današnjega stanja.
Take in podobne zgodbe govori-
jo s ponosom in brez zadržkov.
Odpora do belcev, predvsem do
Špancev, kot sem ga čutil v Cus-
cu, ni bilo nikjer drugje v Peruju
(podobno je v Potosiju v Bolivi-
ji).
V okolici Cusca so številne in-
kovske zapuščine. Zaradi njih
smo se odpravili na ogled t. i.
Inka ruins. Ostanki se razprosti-
rajo okrog mesta in jih lahko ob-
hodiš peš, vendar je po klancu
navzgor lagodneje z avtobusom.
Ustavili smo se v Tamba Machay
in odkorakali do ostankov kak-
šno minuto vstran. Ta del je bil
inkovsko kopališče, voda pa še
sedaj priteka po štirih terasasto
oblikovanih stenah. Neznano je,
ali so se tam umivali tekači
ali so inkovski vodje prisostvo-
vali kultnim vodnim obredom.
Kakorkoli že, razgled na ko-
pališče je najlepši s stolpa. Ka-
kih 100 m nižje smo se ustavili
pri Puca-Pucari, "rdeči trdnjavi".-.
Sončni žarki pod določenim ko-
tom tvorijo rdeče odtenke. Pro-
stor je bil verjetno povezan z
Tambo-Machayem in je možno,
da je predstavljala kontrolo ceste
iz Cusca.
Na poti, po kateri je bil Cusco
največkrat oblegan, so Inka,
Yupanqui in kasneje Huayna
Capac zgradila trdnajvo, ki se
imenuje Sachsayhuaman. Njena
gradnja trajala 70 let in jo je gra-
dilo 30.000 Indijancev. Nekateri
arheologi pravijo, da je bilo kul-
tno mesto boga sonca in da je
iz predinkovskega obdobja. Za
to predpostavko naj bi pričal ta-
krat 5 km dolg zid. Ne glede
na starost je popolnoma nerazu-
mljiv in je uganka prevoz npr.
350-tonske skale (9x5x4 m). Inki
so zgradili Sachsayhuaman v ob-
liki pumine glave, mestno jedro
Cusca pa v obliki pume. Kljub
vojnam in potresom so še vidni
trije deli. Najbolj vpadljiv je ci-
kcakasto obdelan zid, ki spomi-
nja na pumino zobovje. Ta del
je tudi glavna turistična atrak-
cija. Od originala je vidnega še
vsega 20% struktur, med katerim
je tudi tista, 350 ton težka, ska-
la.
Trdnjava je bila prizorišče ene-
ga najbolj grenkih bojev med
Španci in uporniškim Mancom
Inkom (Huascarjev mlajši brat,
tudi imenovan Manco Capac II).
Manco je po hudem boju izgu-
bil in se umaknil v Vilcabambo.
Večina njegovih ljudi je bila ubi-
tih.
Ena od legend pravi, da bi naj
Inki skrili svoj zaklad prav v
Sachsayhuamanu (podobna zgo-
dba kot tista o El Doradu),
vendar zaklada kljub dolgotraj-
nemu preiskovanju niso našli.
Nek drugi mit govori o tem, da
je morda v jezeru Titicaca ...
Cusco je bil glavno mesto inkovskega imperija
Trdnjavo Sachsayhuamenje gradilo 30.000 indijancev kar 70 let
TEDNIKOVA ANKETA
Kako bodo Ptujiani
preživeli svoj dopust?
Veliko Ptujčanov in prebivalcev iz okolice Ptuja bo svoje
počitnice preživelo na morju - največ na Hrvaškem. Velik
delež je tudi takšnih, ki bodo svoj dopust namenili delu in
ostali doma. Nekaj jih bo ostalo doma tudi zaradi poma-
njkanja časa in finančnih možnosti. Kje pa boste svoje po-
čitnice preživeli vi?
Peter Kolarič: Letošnje počit-
nice bom s svojo družino preživel
v Moravskih Toplicah. Upam, da
bo vreme sončno, a ne prevroče.
Kristjan Horvat: Počitnice bom
preživel kar doma, ker je doma
najboljše.
Gregor Cafuta: S svojimi starši
bom počitnice preživel na otoku
Pagu. Najbolj se veselim plavanja.
Daniel Kovačič: Svoj dopust
bora s svojo družino preživel v
Crvenem Vrhu. Mislim, da je do-
pust izredno pomemben, zato mi
veliko pomeni.
Lizika Cvetko: Poletje bora
preživela kar doma na njivi. Ni-
mam časa in ne možnosti.
Daniel Košar: Počitnice bom
brez posebnega razloga preživel
doma.
Miha Rojko: Počitnice bom ve-
činoma preživel doma in na mor-
ju. Upam, da bo v Poreču lepo
vreme, ker bo drugače brez zve-
ze.
Karolina Petrena: Svoj dopust
bom preživela v Obonjanu pri
Šibeniku. Dopusta se veselim za-
radi sonca, morja in zabave.
Nataša Kolednik: Počitnice
bom preživela večinoma doma,
včasih pa se bom odpravila tudi
v ptujske toplice. Skratka uživala
bom v brezkrbnosti.
Martina Kolednik: Počitnice
bom preživela doma, na Hrvaš-
kem in v Nemciji.
Katja Grobovšek
Od leve: Peter Kolarič, Kristjan Horvat, Gregor Cafuta, Daniel Kovačič, Lizika Cvetko, Daniel Košar, Miha Rojko in Karolina Petrena
UUBUANA / POGOVOR S PTUJČANOM, FOTOGRAFOM V ORGANONU
Iz Prešernove v svet
v Ljubljani je od 28. junija do 1. julija potekal 6. evropski kongres o kontracepciji, ki je
zbral okrog 1200 udeležencev iz cele Evrope. Pomemben del je imela tudi Slovenija. Zbra-
ne je v imenu mesta Ljubljane v Cankarjevem domu, kjer je kongres potekal, pozdravila
županja Vika Potočnik. Med udeleženci je bil tudi Ptujčan, ki je kot fotograf zaposlen v
nizozemski tovarni zdravil Organon v Ossu. Organon je v Ljubljani naznanil, da bo dal
na trg novo oralno kontracepcijsko tabletko cerazette, ki je rezultat osemletnega razisko-
vanja in razvoja. V objektiv je Dieter "ujel" vse strokovne razpravljavce nizozemskega Or-
ganona, ki je imel v okviru tega kongresa poseben simpozij. V Ljubljani je bil zanje tudi
neke vrste prevajalec.
Organon je bil ustanovljen leta
1923, v celem svetu ima 55 pod-
ružnic, s prodajo pa je prisoten v
več kot sto državah sveta. V cen-
trali v Ossu na Nizozemskem
ima 2000 zaposlenih. Njegova
produkcija poteka pod motom:
Zdravje je pomembno.
Ptujčan Dieter Jaušovec je v tej
nizozemski tovarni zdravil za-
poslen že 34 let, začel je kot izde-
lovalec reklam. V svet je krenil
iz Prešernove 3 na Ptuju, štiri
leta pa je preživel tudi v Ljublja-
ni, v bližini Tromostovja. Ko se
je izkazal, mu je tovarna omogo-
čila izobraževanje v petletni šoli
za fotografijo. Svetovne zdra-
vniške in farmacevtske kongre-
se spremlja od leta 1990. Letos
je bil že v Ženevi, Bologni
in Ljubljani, v jeseni bo sode-
loval še na kongresih v Bruslju,
Washingtonu in Miinchnu. Na
leto spremlja šest do sedem sve-
tovnih kongresov.
V Ljubljani se je dobro počutil,
saj jo dobro pozna še iz mlado-
stnih let, najbolj pa mu je uga-
jalo, da se je lahko pogovarjal
v svojem domačem jeziku. Ni-
zozemski kolegi se kar niso mo-
^li načuditi, da zna slovensko.
Čeprav že dolgo živi na Nizo-
zemskem, ga še vedno vleče do-
mov, na Ptuj. Ko se bo čez pet
let upokojil, se bo zagotovo vr-
nil. Na Ptuj vleče tudi ženo, ki
je po rodu Indonezijka.
Svoj rojstni kraj Dieter obišče
skoraj vsako leto in vedno zno-
va ga prevzame pogled na ptuj-
ski grad, ki je še vedno največja
ptujska znamenitost.
Kot fotograf skrbi v Organonu
za fotografije novih zdravil, ki
jih potrebujejo za predstavitve-
ne prospekte in za embalažo
(šk.iilice), dela pa tudi za tovar-
niški časopis, v katerem s foto-
grafijo ovekoveči vsak obisk v
tovarni, teh pa je veliko; pride-
jo tudi predsedniki različnih dr-
žav, zdravniki in drugi, ki jim
je blizu skrb za zdravje ljudi.
V enem letu porabi več kot 600
filmov, o vsakem kongresu na-
stane album s sto najuspelejši-
mi fotografijami. Ob kongresu
je imel tudi nalogo fotografirati
Ljubljano in njene zanimivosti.
Gradivo bodo s pridom upora-
bili ob morebitnem prihodnjem
kongresu v Ljubljani.
Po Dietrovih izkušnjah dobra
fotografija "nastane" v glavi, ne
v aparatu. Najboljše fotografije
nastanejo lahko tudi z najbolj
poceni aparati. Niso toliko po-
membni svetloba in barve, kot
to, kako vidiš objekt, ki ga želiš
fotografirati, poudarja Dieter.
Res pa je, da vsak fotograf "vidi"
drugače. Pri delu uporablja apa-
rate Nikon, če pa bi še enkrat
začel, bi izbral firmo Canon, ki
ima po njegovem mnenju boljše
objektive.
MG
Dieter Jaušovec, Ptujčan, ki dela v Organonu, med obiskom
Ljubljane, kjer je spremljal šesti evropski kongres o kontra-
cepciji. Foto: Črtomir Goznik
TEDNIK - Četrtek, 20. Julij 2000
23
ZA KRATEK CAS
Mladi dopisniki
lUTiRINSKI DAN
Materinski dan
ves s soncem obsijan,
mame se veselijo,
da od otrok kaj dobijo.
Ptički žvrgolijo,
da mame razveselijo,
o pomladi govorijo
in se v krogu vrtijo.
Mame se veselijo,
kot kraljične v gradu zaživijo,
zato izkoristim ta dan,
ji poklonim cvet droban.
Doroteja Starki in Karmen
Muhič, 4. C,
OS Gorišnica
HOJAZHODUUAMI
Bili smo na tridnevnem na-
ravoslovnem taboru na Treh
kraljih. Imeli smo veliko ra-
zličnih aktivnosti in preda-
vanj.
Najbolj zanimive so mi bile
športne igre. Zadnji dan smo
hodili s hoduljami. Te igre
sem se najbolj razveselila. Uči-
teljica nam je najprej pokaza-
la, kako se s hoduljami hodi.
Jaz sem s hoduljami že znala
hoditi, ker mi je oče lani na-
redil male in velike hodulje.
Sošolci so poskušali hoditi s
hoduljami, vendar jim je hoja
delala velike težave. Najbolje
sva se odrezali Nuša in jaz.
Jaz sem prehodila kar lep kos
poti. Vsi so nama navdušeno
ploskali. Bila sem vesela in
ponosna, ker znam hoditi s
hoduljami.
Ta dogodek mi bo ostal ve-
dno v lepem spominu.
Nina Pihler, 3.b,
OŠ Ljudski vrt
KULTURNI DAN - BRIL-
JANTINA
v petek, 19. maja, smo ime-
li učenci 7. in 8. razredov OŠ
Markovci zadnji kulturni dan
v tem šolskem letu. Na II. gi-
mnaziji v Mariboru smo bili
priča fenomenalni prireditvi
znanega muzikla Briljantina.
Izvedli so jo dijaki II. gimna-
zije, člani gledališke skupine
English Študent Theatre.
Celotna predstava je bila iz-
vedena v angleščini. Zgodba
nas je popeljala v 50. leta,
nam predstavila burno življe-
nje ameriških najstnikov in
njihove ljubezenske težave.
Sliko pravih 50. let je prika-
zala odlična scena, ki so jo iz-
delali dijaki sami. Z odličnim
petjem in plešem so nas izred-
no navdušili, obenem pa tudi
presenetili.
Jasmina Rojko in Kaja Ro-
žanc, 8. b,
OŠ Markovci
PO BOGOMILINIH IN
ČRTOMIROVIH POTEH
Pred mano je bilo sklepno
tekmovanje za Cankarjevo pri-
znanje. Na podelitvi priznanj
v Mariboru so mi namignili,
da sem se po vsej verjetnosti
uvrstila med 10 najboljših v
Sloveniji in da naju bodo z
mentorico povabili na dvod"
nevni izlet po Bogomilinih in
Črtomirovih poteh.
Ko sem res dobila laskavi
naziv diamantna, sem bila zelo
ponosna nase. Takega uspeha
res nisem pričakovala. Niti za
trenutek nisem pomislila, da
ne bi šla na izlet. Tudi mento-
rica je bila za to. Čeprav nam
je vreme malo zagodlo in so
nam mnogi načrti splavali po
vodi, mi bo izlet "diamantni-
kov" ostal v lepem spominu.
Skrita pod dežnikom sem
zrla tisti dan v grozljivo Bo-
hinjsko jezero in si pred-
stavljala grozote, ki so jih
doživljali Črtomir in njegovi
tovariši. Zdi se mi, da šele
zdaj razumem, kaj nam je pe-
snik hotel povedati v pesnit-
vi. Najbolj pa me je prevzel
Prešernov gaj, ki mi je dal ob-
čutek, da Slovenci v resnici
damo nekaj na našo literarno
zapuščino in kako pravzaprav
cenimo našega največjega pe-
snika. Letos sem resnično
spoznala, da ga ni mogoče na-
domestiti ali preseči, kajti bil
je res pravi mojster v zlaganju
rim in verzov.
Izlet je pustil v meni nepo-
zabna doživetja. Prijetno sem
se počutila v družbi nagrajen-
cev, mentorjev in organizator-
jev izleta.
Karmen Bukvič,
OŠ Videm
MOJE SANJSKE POČIT-
NICE
želim si, da bi čez počitni-
ce šla za dva meseca v Avstra-
lijo. Rada bi videla kenguruje
in koale in bi se z njimi igra-
la. Plezala bi po drevju in spo-
znala tamkajšnje ljudi. Živela
bi v slamnatih kočah. Vem, da
bi mi bilo zelo lepo. O tem
še nisem sanjala, vendar si to
želim.
Kaja Jakolič, 2. b,
OŠ Ljudski vrt
VISEČI MOST
Spet je minila noč in spet je
jutro. Zajtrk in telovadba sta
že mimo. Zbrali smo se v učil-
nici in se dogovorili za pohod
ob Kolpi. Minilo je pol ure,
ko smo se odpravili. Hodili
smo pomešani med sabo. Ven-
dar bi morali biti skupaj po
skupinah in delati naloge. Jaz
sem imela kompas in vsakih
10 minut sem izmerila azimut.
Ves čas nas je pot vodila ob
reki Kolpi. Ah, Kolpa! Kako
I lepa in čista je ta reka. Najra-
je bi skočila vanjo. Njeni va-
lovi in njena čista globina sta
me vabili. Prava skušnjava. Če
bi bilo bolj toplo, bi pomočila
noge vanjo. Skoraj sem misli-
la uresničiti misli, če me ne bi
prebudil dotik sošolke. Rekla
mi je: "Izmeriazimut." Vsa
zmedena sem pograbila kom-
pas in izmerila, kar mi je bilo
naročeno. Kazalec je pokazal
143 stopinj proti severu. Zau-
pala sem občutku in odšla po
poti, ki nam jo je določil azi-
mut. Se naprej sem opazovala
prelepo pokrajino. Obzorje so
krasile številne rože in dreve-
sa, ki so počasi že ozelenela.
Spel bi sanjala, če me ne bi
zmotila veja na poti. Ker je ni-
sem takoj opazila, sem okra-
sila umazana tla. Hvala bogu
me skoraj nihče ni opazil, ker
sem se hitro pobrala. Vsi so
začeli nekaj govoriti. Najprej
sem pomislila, da govorijo o
mojem padcu. Vendar so raz-
pravljali o mostu pred nami.
Malo sem se ustavila in ga po-
gledala. Vendar se nisem obo-
tavljala, ker je za mano bila še
dolga vrsta prijateljev. Kolona
je zavila na desno proti mo-
stu. Srce mi je začelo hitreje
biti, ko sem videla, da gremo
na most. Naokrog se je raz-
legalo kričanje. Kričali smo
od strahu. Jaz sem kričala od
veselja in užitka. Od veselja
zato, ker sem zmeraj ljubila
nevarnost. Užitek pa mi je bil
majati most levo in desno. In
užitek mi je bilo gledati ne-
katere, kako se tresejo in ne
vedo, kaj bi od strahu. Spet
me je premamil pogled navz-
dol. Med kamni široke struge
se je vila kristalno čista Kol-
pa. Penila se je, ker se je za-
letavala ob kamne. In voda je
škropila naokrog. Ko smo pri-
šli do sredine mostu, smo šli
nazaj, ker je bila čez reko že
Hrvaška. Z mostu smo prišli
rdeči kot raki. Nekateri so bili
rdeči od strahu in si še niso
opomogli, drugi pa od veselja
in smeha. V dom smo se vrni-
li po drugi poti. Ko smo pri-
šli do doma, smo bili že lačni.
Sli smo h kosilu. Kaj je bilo
po kosilu, pa ne vem.
Marcela Kmičar, 7. a,
OŠ Cirkovce
VSTRUNJANU
Jaz v Strunjanu bi živela,
tam hišo bi imela,
kjer dosti morske je vode
in lam ljudje lepo žive.
Sem, na Sela, pa v šolo bi
hodila,
z raketo bi se pripodila,
v razredu bi pristala
in z vsemi klepetala.
Popoldan pa nazaj v vodo,
kjer plava se lepo.
Katja Godec, 4. r.,
OŠ Sela
POPULARNIH 10 RADIA PTUJ
1. Uncle John from Jamaica - VENGABOVS
2. The One - BACKSTREET BOYS
3. Ifs my Life - BON JOVI
4. The Real Slim Shady - EMINEM
5. It Feels So Good - SONIOUE
6. Life is a Rollercoaster - RONAN KEATING
7. Breathless - THE CORRS
8. Californication - RED HOT CHILI PEPPERS
9. Spinning Around - KYLIE MINOGUE
10. Lefs Get Loud - JENNIFER LOPEZ

LUJZEK
Dober den, vsoki den! Gens
je resen dober den, ker se je
drgoč dež gor na sušo sprava.
Vsi ga .seveda niso veseli, pismo
sen vam pisa prejšjo soboto.
Celo noč je deiek zaleva od suše
zmontrane rastline. Saj vete kak
poje tista lepe pesmica: "Zunaj
je nevihta brila, dež na okna je
rosil, midva z Mico pa srna se
ljubila, lep večer je nama bil..."
Ha, ha, kak romantično, če bi
malo mlajša bla, bi se že dež
vujzga. Saj vete kak provi pre-
govor, ki mi ga tudi moja Mica
večkrot ponovi: "Lujs, boj si
stori, boj si noric...!" Pa je vena
že tak resen, če una to provi,
saj jo štejem za pametno in
teligentno žensko. Tak kak je
tele-genten tudi ta mlajši Podo-
bnik, ki če biti po vsej sili derek-
tor Teler-koma. so na sveti pač
Udje, ki si mislijo, da so spo-
sobni čista za vse, v resnici
pa za nič. Baje tudi jaz sodim
v toto kategorijo pa se zato
čista nič ne sekiram, saj neman
vejkih ambicij pač pa čista male
čl9oveške želje o vsakdanjem
kruheci, zdrovji in družinskem
razumevaji. Ce bi meja malo
vejkšo kmečko penzijo, se seveda
ne bi jezija, na žalost pa smo
zemljedelci bili že v prejšjem in
tudi novodobnem sistemi še boj,
na repi in podni družbene lojtre.
zaj so ta glovni politiki in mene-
žerji. Saj sen vam že enkrat
napisa, da naj toti žerejo sebe in
ne državlonov Slovenije.
Ste vidli in culi, da so zaj
v enem od držovnih organov
v trezori po vejkem kupi deviz
odkrili še zlatnino, ježeš na, kaj
vse se dogoja v samih vrhovih
naše male držovice. Lopovščine
na kubik. Pri tem pa me zani-
mle samo to kejko deviz majo
ta prejšji in zdajšji politiki v
tujih bankah, razlike med jimi
nega nibene, saj majo vsi svet-
niki roke k sebi obrjene in pri
tem nema/o posluha za tiste, ki
niti z rokami in možgani nem-
rejo delati, dobivlejo držovno
miloščino in živolorijo...
Pa smo na kunci totega politi-
čnega referata, ki ma za ocvirek
samo še bojni začetek volilne
zakonodoje in volitev. Zato pa
vas voli vaš vol LUJZEK.
IHTO - glasbene nowce/
Poletje je idealen čas za organizacijo kakšnega koncerta
in tako bo 1. avgusta v Ljubljani koncertirai LOU REED. priz-
nani pevec je kariero začel pri skupini Velvet Underground
in je na soio poti zaslovel z drugim albumom Transformer,
na katerem je tudi njegova največja uspešnica Walk on the
Wild Side.
Avstralska skupina MADISON AVENNUE še zmeraj kra-
ljuje v diskotekah, ko DJ-i zarolajo njihov hit z naslovom
Don't CatI me Baby. Studijski duet je uporabil isto ritmično
osnovo v novem pelsnem komadu WHO THE HELL ARE
YOU (***), ki pa ima bedno besedilo in je odpet na silo.
Leta 1964 je bila ustanovljena zasedba KOOL&THE
GANG, v kateri so bili Robert "Kool" Bell, Ronald Bell,
Claydes Smith, George Brown, Dennis Thomas, rick West
in Robert Mickens. Današnji najstniki pa lahko vprašajo
svoje starše, če poznajo sledeče pesmi Ladies Night, Jun-
gle Boogie, Too Hot, Get Down on it in Celerate. Stari moj-
stri pa so spet v modi v plesni house priredbi klasike GET
DOWNOT IT (***), pod katero se je podpisal italjanski stu-
dijski trio Eiffel 65.
Italijanska pevka ALEXIA se je rodila 19. maja 1967 in nje-
no rpavo ime je Alessia Aguailani. Zvezda plesne glasbe pa
nas je najbolj zababvala s hiti Uh la la la, The Summer is
Crazy, Gimme love in Happy. ALEXIA pa doma že uspešno
promovira komad TI AMO, TI AMO (***) in ga lahko uvvrsti
med italo-pop
ARMAND VAN HELDEN je priznani producent, ki se je
uveljavil z remixom komada profesional Widow pevke tori
Amos, vendar je lani zablestel tudi v solo izvedbi s koma-
dom You Don't Know me. ARMAND rad eksperimentira in
tako je njegov novi projekt FULL MOON (***) mešanica
r&b-ja in sodobnega Funky-ja.
>v.v>
Britansko skupino CLEOPATRA sestavljajo sestre Cleo
Higgins, Zainam Higgins in Voham Higgins. Patentiran trio
je prišel na sceno leta 1998 s skladbo Celopatra's Theme,
kateri so sledili še trije solidni singli z naslovi Life ain't Easy,
i Want you Back in A Touch of love. Ime CLEOPATRA si ve-
lja zapomniti, saj so punce v skladbi COME AND GET ME
(****) vokalno dozorele in skladba je označena za čisti r&b
glasbeni stil.
9
CRAIG DAVID je še en najstnik, ki mu je uspel velik met
že s prvo malo ploščo Fill me in, saj je prišel na vrh britan-
ske lestvice. 18.letni CRAIG preneneča s svojo odlično r&b
izvedbo pesmi 7.DAYS (****), v kateri prevladuje tudi real-
no besedilo.
V sredini 90. je s svojim delovanjem začela skupina z
nenavadnim imenom MORCHEEBA, ki pa je prišla z lahko-
to do pogodbe z založbo East VVest. MORCHEEBA osta-
jajo posebneži tudi v skladbi ROME VVASNT BUILT IN A
DAY (*****), ki glasbeno presega osnovne klasične zvrsti
r&b-ja, popa in ročka.
Ameriški band BLOODHOUND GANG je zaslovel z ironič-
no uspešnico The Bad Touch. kvartet tokart v novem koma-
du MOPE (***) uporablja v uvodu trdi rap slang in ga nato
nadgradi v rockovsko nabijanje.
PEARL JAM so se razvili iz projekta Temple of the Dog
in istoimenski album je bil v čast organizatorju koncertov v
Seatlu in tudi dobremu glasbeniku Andrevv VVoodu. Kvintet
izvaja v pesmi LIGHT YEARS (***) temačni grunge in to pe-
sem najdete na albumu z naslovom Binaural.
Britanska ročk scena je bogatejša za skupino COLDPLAY
ki doma kot za med prodaja svoj album Parachutes.
COLDPLAY pa izvajajo psihadelično balado YELLOW (****)
v stilu skupine Radiohead!
David Breznik
POGOVOR Z ŽUPANOM MO PTUJ DR. MIROSLAVOM LUCIJEM
Aileiske steze si ne
moremo privošiiti
v MO Ptuj je šport precej razvejan in iahiio rečemo tudi množičen. Toda delež mestne
občine v prostoru Slovenije vseeno ni takšen, kot bi si ljudje želeli, predvsem v tistih špor-
tnih panogah, ki so za ljudi bolj zanimive in atraktivne in povezane z splošnimi trendi
v Evropi, po kateri se radi v naši deželi na sončbi strani Alp, zgledujemo. Nič ni novega
če zapišemo, da so tradicionalni ptujski športi, kot so nogomet, rokomet, košarka in še
nekateri kateri, vedno bolj za slovenskim povprečjem.
Postavlja se vprašanje, ali lah-
ko Ptuj vse skupaj tudi finančno
prenese. Po drugi strani so zelo
napredovali kolesarji Perutnine
Ptuj in individualni športi. O
aktualnem trenutku v ptujskem
športu, o športni dvorani, atlet-
ski stezi, smo se pogovarjali z
županom MO Ptuj, Miroslavom
Lucijem.
TEDNIK Šport v MO Ptuj je
zelo razvejan, vendar pa so lju-
dje mišljenja, da vseeno ni tako
organiziran, da bi lahko dose-
gal vrhunske rezultate in bil
bolj prisoten v slovenskem pro-
storu.
"Šport na Ptuju je res zelo raz-
vejan. Približno osemdeset klu-
bov in društev deluje v sami MO
Ptuj na različnih področjih, v ra-
zličnih športnih panogah. Okoli
trideset jih je udeleženo pri sred-
stvih, s katerimi podpiramo de-
javnost klubov in društev in tako
je cela paleta športov zaobseže-
na v našem denarju. Ptujska MO
nameni vsako letno precej sred-
stev. Okrog 78 milijonov je v le-
tošnjem letu namenjeno športu,
kar je kar zajetna vsota. Če to ra-
zdelimo po glavi prebivalcev, je
to prek 3.225,00 SIT na prebi-
valca. Ta vsota ni tako slaba, je
nekje v sredini slovenskega pov-
prečja. Druga stvar pa je, zakaj
ne dosegamo vrhunskih rezulta-
tov?. To vprašanje je po mojem
v tem, da na Ptuju podpiramo
res vse dejavnosti, vse ki se z
športom ukvarjajo. Zlasti smo se
v zadnjih štirih letih posvetili
mladincem, pionirjem, nekohko
pa smo zapustili tiste, ki zah-
tevajo nekoliko več denarja in
nastopajo v višjih ligah. Zanje,
osebno menim, bi se moralo pob-
rigati gospodarstvo in podjetniš-
tvo. Izgleda, da na Ptuju na tem
področju nismo našli skupnega
jezika. Če pogledamo drugje po
Sloveniji, recimo v Ljubljani, je
bila Olimpija dosedaj pod okri-
ljem SCT - ja, v Mariboru je
Pivovarna Laško. To je pri nogo-
metu, nič drugače pa ni v drugih
športih, kjer ima vsaka večja eki-
pa zraven še sponzorja, ki poma-
ga klubu, da se ne briga toliko o
denarju, ampak bolj za strokov-
ne zadeve. Na Ptuju dajemo ve-
liko na množičnost, na vzgojo.
Seveda zato trpi visoka kvaliteta
in zato nimamo visokih prvoli-
gašev, razen pri borilnih špor-
tih."
TEDNIK Kaj je po vašem
mnenju krivo, da ptujski tradi-
cionalni športi, kot so nogomet,
rokomet in še prej košarka,
nazadujejo?
"Mislim, da je odgovor podan
že v uvodnem odgovoru. Kljub
temu, da smo imeli nejkaj ses-
tankov pred nekaj leti, ko smo
želeli narediti prioriteto, katere
športe bi podpirali. Tu je bilo go-
vora o nogometu, da ne govorim
o rokometu, ki je bil tradicio-
nalno močan in ga sedaj prehi-
tevajo nekateri manjši kraji. Pa
tudi košarka bi se želela razviti.
To so športi, ki običajno na Ptu-
ju vzbudijo veliko zanimanje in
pritegnejo veliko gledalcev. Rav-
no pri teh športih smo želeli naj-
ti skupno stičišče pri ptujskem
gospodarstvu, vendar se le - to
odloča vsako po svoji želji in pri-
oriteti. Nekateri podpirajo eno.
Miroslav Luci, dr. med.
.Foto: Črtomir Gozioik..
drugi drugo zvrst športa. Tako
ravno nogomet in rokomet veli-
kokrat izvisita. Nogomet bi naj
bil vzet kot ne preveč aktualna
športna panoga, zadnje leto pa
se je v Sloveniji pokazalo, da
Slovenci živijo za nogomet, da
lahko ta šport za slovensko gos-
podarstvo in politiko veliko po-
meni."
TEDNIK Na okrogli mizi o
športu smo slišali, da je na
Ptuju za šport namenjenih bo-
rih 2000 SIT po glavi prebival-
ca in s tem bi naj bili na repu v
Sloveniji.
"Sicer ne vem kako so to seš-
tevali. Iz proračuna MO Ptuj je
razvidno, koliko in kam gre de-
nar. Za živi šport je res mogoče
tako, vendar pa gredo sredstva
tudi za Športni zavod, športno
zvezo, za neprofitne organizaci-
je, prireditve in akcije, medna-
rodne nastope, nekaj denarja je
namenjenega za najemnine in
investicije. Še enkrat pa bi po-
vedal, da 3.225 tolarjev po glavi
prebivalca ni tako slabo."
TEDNIK Denarja v športu je
vedno premalo. Mogoče je na-
paka, da se klubi in društva
preveč zanašajo na denar, ki ga
daje država. Ali bi več denarja
iz proračuna spremenilo stan-
je?
"Mogoče bi pri nas več denar-
ja, zaradi politike poudarka za
delom z mladimi, dalo še boljše
rezultate. Na Ptuju znamo vzgo-
jiti dobre nogometaše, dobre ro-
kometaše, kegljače, na žalost pa
gredo drugam, saj jih ni mogoče
obdržati z drobižem, če je dru-
god boljše."
TEDNIK Že dalj časa se govo-
ri o prepotrebni moderni atlet-
ski stezi, tudi o športni dvorani,
ki bo namenjena zgolj športni-
kom, oziroma klubom in špor-
tnim društvom. Kje se vse
skupaj zaustavi, da ne pride do
rešitve?"
"Ptuj ima kar nekaj športnih
dvoran. Glede na množico špor-
tov, pa je tudi to premalo. Dvo-
rane na Ptuju so namenjene
zvečine vzgojno izobraževalne-
mu programu. Ptuj rabi dvora-
no in mislim da je zadnji čas, da
drugo leto krenemo z izgradnjo
te dvorane. Pričeli bi že pričeli,
če bi imeli narejeno delitveno
bilanco in bi se lahko kaj za-
dolžili. Vendar, občina Ptuj se
ni zadolževala, brez tega pa nis-
mo mogli začeti z gradnjo dvora-
ne. Nujno rabimo večnamensko
športno dvorano, in tudi lokaci-
jo že imamo. Mogoče bi rabili še
gostinski del, ki bi naj bil zraven
dvorane in ki bi naj tudi sovla-
gal pri izgradnji. Kar pa se tiče
atletske steze je tako, da se po-
stavlja vprašanje: "Koliko atlet-
skih stez dvomilijonski narod v
Sloveniji rabi? Država je pripra-
vljena sofinancirati atletsko ste-
zo do 30 odstotkov, sama lokalna
skupnost pa bi morala zbrati še
okrog 100 milijonov SIT. Posta-
vlja se tudi vprašanje umestno-
sti investicije v atletsko stezo,
saj tudi v drugih krajih Slove-
nije organizirajo eno, ali dvoje
tekmovanj, tako še razpoložljive
steze niso izkoriščene. Pri kvali-
teti in množičnosti ki je na Ptuju
menim, da si nismo mogli pri-
voščiti atletske steze."
Danilo Klajnšek
KIDRIČEVO / ŠPORTNA TEKMOVANJA OB PRAZNIKU OBČINE
JVogontet kelesmstveg tenk
Ob prazniku občine Kidričevo, so svoj delež dali tudi špor-
tniki in rekreativci. Športno društvo Lovrenc je bilo orga-
nizator nočnega turnirja v malem nogometu, ŠD Kidričevo
je organiziralo kolesarski maraton, TK Kidričevo pa turnir
^.tenisu..._____________ ____________......   . ....................
ŠD Lovrenc na ravskem polju
je tako izvedlo že 5. tradicional-
ni turnir v malem nogometu za
prehodni pokal občine Kidriče-
vo. Na turnirju je nastopilo štiri-
najst ekip. Prvo mesto je osvojila
ekipa F. C. Žuti iz Apač, ki
je v finalu premagala ekipo ŠD
Lovrenc z 2:1. Tretje mesto je
pripadlo ekipi Gozdarji iz Kid-
ŠD Lovrenc na ravskem polju
je tako izvedlo že 5. tradicional-
ni turnir v malem nogometu za
prehodni pokal občine Kidriče-
vo. Na turnirju je nastopilo štiri-
najst ekip. Prvo mesto je osvojila
ekipa F. C. Žuti iz Apač, ki
je v finalu premagala ekipo ŠD
Lovrenc z 2:1. Tretje mesto je
pripadlo ekipi Gozdarji iz Kid-
ričevega, četrta pa je bila Kun-
gota.
Športno društvo Kidričevo
- kolesarska sekcija, pa je iz-
vedla kolesarski maraton v dolži-
ni sedeminštirideset kilometrov,
katerega se je udeležilo 46 tek-
movalcev in tekmovalk. Najšte-
vilčnejšo ekipo na tej rekreativni
kolesarski prireditvi je imel KK
Frenk s sedmimi nastopajočimi.
Škoda, da je nepredvidljivo vre-
me naredilo svoje, saj bi se te
prireditve v primeru lepšega vre-
mena vsekakor udeležilo več lju-
biteljev kolesarstva. Prvo mesto
si je privozil Uroš Grame, drugi
je bil Boštjan Arnuš iz Perutnine
Ptuj, tretji je bil Slavko Krajnc
iz ŠD Kidričevo, četrti pa Zvon-
ko Hasimali iz KK Frenk.
Na teniških igriščih pa je pote-
kal turnir za posameznike in po-
sameznice. Dvoboji so bili zelo
zanimivi.
REZULTATI - POLFINALE
ŽENSKE: Korošec: Krtalič4:6,
6:1,6:3, Gorše : Medved 6:1, 6:0
FINALE: Gorše: Korošec 6:3,
6:3
POLFINALE MOŠKI: Klep
: Majcenovič 6:4, 7:5, Korošec :
Mihalič6:2,6:2.
FINALE: Klep: Korošec 7:5,
6:1.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Zmagovalca kolesarske tekme Uroš Grame (desno) in Boštjan Arnuš
NOGOMET
Uhrrstliev v mlaio sredino
Nogometaši Hajdine so v minulem prvenstvu v 3. SNL -
sever na koncu zasedli visoko četrto mesto. Seveda so bili
s tem dosežkom v klubu zelo zadovoljni, to pa jim vliva
optimizem tudi v prihodnji sezoni.
O minuli sezoni nam je pred-
sednik NK Hajdina Branko Ko-
kol povedal: "Uvrstitev na četrto
mesto je bila presenečenje tudi
za Hajdino. Do tega uspeha smo
prišli z dobrimi zimskimi pripra-
vami, z resnim delom. Do konca |
prvenstva smo igrali kar najbolj
prizadesno in nam je to prineslo
uspeh. Po mojem mnenju je bila
liga kvalitetnejša od lanske in
zelo izenačena. Izstopali sta eki-
pi Palome in Dravinje, ki sta se
borili za vrh, vse druge pa so
se dolgo borile, da ne izpadejo.
Še enkrat bi poudaril našo dobro
pripravljenost, zato smo tudi do-
segli ta uspeh."
Tretjeligaška konkurenca bo pa
v tej sezoni še močnejša. Iz dru-
ge lige Sla namreč izpadli Rogoza
in Drava. Tudi nekaj drugih ekip
si želi v vrh in zato bo praktično
vsako srečanje zelo pomembno.
Spodrsljajev si ne bo smel nihče
privoščiti, če bo želel ostati v
ligi. O ciljih Hajdine v naslednji
sezoni pa je Branko Kokol po-
vedal: "Lahko rečem, da priča-
kujemo podoben uspeh, kot smo
ga dosegli v minuli sezoni. Zado-
voljila pa bi nas tudi uvrstitev od
sedmega do devetega mesta, kaj-
ti zaradi finačnih in drugih težav
nikakor ne bomo pridobili nobe-
nega kvalitetnega igralca. Anga-
žirali bomo nekaj mladih igralcev
iz klubov medobčinske nogome-
tne zveze Ptuj. Imena ne pome-
nijo veliko, ampak je pomembna
dobra pripravljenost nogometa-
ša in predvsem borbenost, takrat
pride tudi do uspeha.
Priprave smo pričeli v soboto,
8. julija, in bodo zaradi delovnih
obveznosti in dopustov potekale
zelo različno. Do pričetka pr-
venstva v 3. SNL - sever 12.
avgusta načrtujemo šest priprav-
ljalnih srečanj."
Danilo Klajnšek
Branko Kokol,
predsednik NK Hajdina
Videm - Ormož, Slovenja vas -
Dornava in Središče - Eltehšop
Rogoznica.
Pari 1. kroga v 2. ligi MNZ
Ptuj: Leskovec - Hajdoše, Grajena
- Spodnja Polskava, Bukovci -
Lovrenc, Zavrt - Tržeč, Podlehmk
- Podvinci in Apače - Zgornja
Polskava.
Danilo Klajnšek
MNZ PTUJ
Žrebanie parov
Medobčinsko nogometna zveza Ptuj je pripravila sestanek z
predstavniki klubov in izvedla žreb za prvo in drugo ligo, kijih
vodi MNZ Ptuj. Tekmovanje v prvi ligi bo vsekakor zanimivo,
saj je veliko klubov, ki gojijo tretjeligaške ambicije.
V prvo ligo MNZ Ptuj se je
vrnila Bistrica, ki je izpadla iz
3. SNL sever, v prvo ligo pa
se je uvrstila Skorba, kot prvak
2. lige MNZ Ptuj. Ta liga pa
bo po dolgem času štela ponovno
dvanajst klubov, dvanajsti član je
postala ekipa Zgornje Polskave.
V prvi ligi med favorite sodijo
Boč iz Poljčan, Ormož, Središče
in Dornava, mogoče pa se bo
v borbo za prvo mesto vključila
ekipa Bistrice, seveda če je ni
zapustilo preveč nogometašev, kar
se ob izpadu iz lige v klubih rado
dogaja.
TEKMOVANJE SE BO
PRIČELO 27. AVGUSTA
Pari 1. kroga v L ligi MNZ
Ptuj: Boč - Pragersko, Skorba
- Markovci, Gonšnica - Bistnca,
26
Četrtek, 20. julij 2000 - TEDNIK
SPOJIT
INTERVJU / ODBOJKARSKI REPREZENTANT MISO PUSNIK
Tudi ocfbofIrcirjI na evropskem prvenstvu
Za rokometaši in nogometaši se nastop na evropskem pr-
venstvu obeta tudi reprezentanci Slovenije v odbojki. Naši
odbojkarji so prijetno presenečenje v kvalifikacijah in jim
za nastop na EP manjka samo še ena zmaga, ki pa ne
bi smela biti vprašljiva. Odbojkarji so presenetili celotno
športno javnost, saj na njih nihče ni računal. Veliko zas-
lug, da smo samo korak do EP, ima tudi Mišo Pušnik, sicer
odbojkar bistriškega Granita.
Njegove dobre igre, kakor tudi
njegovih soigralcev, so dodatno
motivirali slovensko športno ja-
vnost. Iz tihe in pobožne želje
po nastopu na EP, je nastala re-
alna možnost. Mišo Pušnik je že
s svojo visoko pojavo in izredno
igro na vsakem delčku igrišča
dodal svoje. Kdo drug bi lahko
bil boljši sogovornik, kot ravno
on, ki je bil proglašen za enega
najboljših slovenskih odbojkar-
jev v reprezentanci. Njegov ne-
mirni športni duh pa mu ne
da mira tudi v času, ko odboj-
ka počiva. Skupaj z Radovičem
se udeležujeta odbojkarskih tur-
nirjev na mivki pod imenom
Tenzor.
Tednik: Kdaj in kako ste
pričeli igrati odbojko.^
"Z odbojko sern se srečal v
šestem razredu OS Tone Cufar
v Mariboru. "Krivec" zato je bil
Milan Primec, sicer priznan od-
bojkarski trener, ki je bil eden
izmed vodilnih mož v OK Stav-
bar. Prioritetni šport na tej šoli
je bila pač odbojka. Fantje, ki
smo bili nadpovprečne višine
smo bili določeni, da v našem
prostem času treniramo odboj-
ko. Ko sem obiskoval osmi raz-
red osnovne šole so vsi menili,
da sem talentiran za ta šport
in sem se priključil selekciji
mesta Maribor. Ko sem obisko-
val srednjo šolo, sem preskočil
mladinsko selekcijo in se pričel
udeleževati treningov prve eki-
pe, predvsem zaradi svoje veli-
kosti. Star sem bil šestnajst let in
sem vskočil v prvo ekipo. Oko-
liščine pa so bile takšne, da sta
igralca, ki sta igrala na mojem
igralnem mestu, Sašo Topolšek
in Sandi Ritlop nenadoma iz-
padla. Kot, da bi se dogovorila:
najprej se je poškodoval eden,
nato še drugi in tako sem zelo
mlad odigral celotno ligo v ne-
kdanji jugoslovanski ligi, ki je
bila izredno močna. Leto kas-
neje sem pristal v prvi šesterki
Stavbarja"
Tednik: Kako bi opisali svo-
jo odbojkarsko pot, saj ste za-
menjali kar nekaj klubov?
"V Mariboru je bil začetek
moje kariere. Vse kar znam v
odbojki, mi je dala odbojkarska
šola v tem mestu. Z Maribor-
čani sem dvakrat osvojil naslov
državnega prvaka in trikrat na-
slov pokalnega prvaka. Enkrat
smo bili tretji, enkrat pa četrti v
evropski ligi pokalnih prvakov.
Potem pa so se naše poti razšle.
Pojavili so se veliki dolgovi do
mene in pristal sem pri ra-
venskem Fužinarju. Tukaj sem
bil udeležen pri osvojitvi nas-
lova slovenskih pokalnih prva-
kov. Nato je odstopil eden od
sponzorjev, ni bilo več finan-
čnih sredstev in ekipa Fužinar-
ja je pristala na četrtem mestu.
Lani sem prestopil v Slovensko
Bistrico, h Granitu, ki se je
uvrstil v prvo slovensko odboj-
karsko ligo. Imel sem veliko po-
nudb, tudi iz tujine, vendar so
domači pogoji prevladali, k tej-
odločitvi pa je prispevalo tudi
moje šolanje."
Tednik: Eno leto ste odigra-
li pri bistriškem granitu, ki si
je uspel izboriti obstanek med
prvoligaši. Zakaj ste podaljšali
pogodbo?
"Ponudb je bilo sedaj, ko se
je slovenska odbojkarska repre-
zentanca praktično uvrstila že
na evropsko prvenstvo, zelo ve-
liko. Bile so ponudbe iz sloven-
skih, kakor iz tujih klubov. Ze
ko sem pristopil k Granitu iz
Slovenske Bistrice, so bili tam
zainteresirani, da bi svojo od-
bojkarsko pot tam tudi zaključil.
Zraven tega so mi za njihove ra-
zmere ponudili ugodne pogoje,
ki so seveda meni tudi ustreza-
li. V tem času se je po Mariboru
veliko govorilo, da me Maribor
želi v svoje vrste, vendar pa do
konkretnih pogovorov z njimi
ni nikoli prišlo."
Tednik: Kako bi ocenili na-
stop Granita v lanski sezoni,
ko se je po nekaj letih vrnil v
prvi slovenski odbojkarski raz-
red?
"Naš cilj je tako in tako bil ob-
stanek v prvi slovenski moški
odbojkarski ligi in se v tekmo-
vanju za slovenski pokal uvrsti-
ti med osem najboljših. To smo
tudi dosegli. Zaradi spleta raz-
nih okoliščin pa smo si obsta-
nek v prvi ligi, zagotovili šele
v zadnjem krogu. Je pa treba
poudariti, da je večina bistriških
odbojkarjev zelo mladih. Neka-
teri igralci, ki so bili nosilci igre,
so se zaradi raznoraznih vzro-
kov udeleževali treningov ma-
ksimalno trikrat tedensko. Po
mojem ni bilo možno doseči bo-
ljšega rezultata in s tem smo bili
na koncu vsi zadovoljni."
Tednik: Kakšno uvrstitev pa
napovedujete Granitu v nasle-
dnji sezoni?
"V klubu so obljubah neka-
tere okrepitve, vendar do njih
ni prišlo. Mislim, da je zelo po-
membno, da so pripeljali nove-
ga trenerja in sicer priznanega
strokovnjaka iz Hrvaške, profe-
sorja Jankoviča, sicer priznane-
ga odbojkarskega strokovnjaka.
To je zelo pametna poteza s
strani kluba, predvsem zaradi
mladih igralcev, ki prihajajo v
obdobje, ko bodo pričeli več
igrati. Dobra roka nad njimi bo
vsekakor veliko pomenila v nji-
hovem nadaljnjem razvoju. Ci-
lji kluba po mojem mnenju ne
morejo biti nič večji kot v lanski
sezoni. Za uvrstitev med prva
štiri moštva se Granit letos še
ne more potegovati."
Tednik: Po vseh poročilih
in analizah ste bili v kvalifi-
kacijskih srečanjih za evrop-
sko prvenstvo med najboljšimi
slovenskimi reprezentanti.
"Najprej bi povedal, da so
nas vsi imeli za velike outsei-
derje. Na začetku smo imeli do-
ločene probleme z poškodbami
pri meni kot pri Gregorju Je-
rončiču. Na igrišču pa je ta ge-
neracija bila sposobna narediti
marsikaj. To smo dokazali že
lani, ko smo se iz B lige uvrstili
v A evropsko ligo. Naša skupina
res ni bila najmočnejša, ampak
smo dokazali, da se lahko kosa-
mo in da smo kos ekipam kot so
Turčija, Portugalska, ki so lani
še zmagovali proti ekipam Itali-
je, Brazilije, ki so svetovne vele-
sile. Do nastopa na EP manjka
še samo ena zmaga na doma-
čem parketu. Sicer pa vsakemu
igralcu godijo priznanja, izreče-
na po dobrih igrah, naj si bodo
to novinarska, ali strokovna."
Tednik: Kakšno je vzdušje v
reprezentanci?
"Vzdušje v naši repezentanci
je zelo dobro in mislim, da bo-
ljšega praktično ne more biti. V
slovenski reprezentanci smo po
letih vsi zelo skupaj. Povprečna
starost je nekje okoli 24 let, kar
pomeni določeno zrelost ekipe"
Tednik: Kako bi ocenili
občinstvo, ko igra slovenska
reprezentanca na domačem
parketu?
"Osebno sem zadovoljen s
podporo, ki nam jo nudijo naši
navijači, s tem, da bi se jih lahko
na takšnih tekmah, kot je bila
v Radovljici, zbralo še več. Po
mojem mnenju bi se jih zbralo
več, če bi bila večja dvorana."
Tednik: Obstaja možnost,
da bi se slovenska odbojkarska
repezentanca vključila v kvali-
fikacije za svetovno prvenstvo.
Ali vas bo OZ Slovenije prija-
vila na to tekmovanje in kaj bi
to pomenilo za razvoj sloven-
ske odbojke?
"Ni dvoma, da pri igralcih ne
manjka dokazovanja, saj vse te
dobre igre reprezentance lahko
pomenijo dobro odskočno des-
ko za igralce. Je pa res, kar ste
rekli, ali je OZ Slovenije to spo-
sobna narediti, ali ne. Do nas je
OZ Slovenije poravnala vse tis-
to, kar so nam obljubili. Je pa
res, da so stroški prijavnine zelo
veliki. Za samo odbojko pa bi to
vsekakor pomenilo zelo veliko."
Tednik: Tudi nogometaši
Slovenije so bili outseiderji pa
so vseeno zaigrali na ep.
"Nogometašem vsaka čast, ker
so se zelo dobro izkazali. Za
nas odbojkarje bi rekel, da tudi
mi lahko prikažemo zelo dobro
igro in dosežemo zelo dober re-
zultat. To je po začetnih uspehih
zelo težko govoriti. Ko igraš,
se lahko marsikaj spremeni. Mi
smo premagali Turke in Portu-
galce, ki so premagovali Nizo-
zemce, le - ti pa so svetovna
velesila. Novi sistem tekmova-
nja je odprt. Lahko na primer
Slovenija premaga Italijo in ta
novi sistem odpira velike nove
možnosti."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Mišo Pušnik
NAMIZNI TENIS
Brota Zufaštntli
prestoptim v Maribar
Namiznoteniški klub Petovia je v minuli sezoni imel dve ekipi, ki sta nastopali v prvoli-
gaški konkurenci. Dekleta so izpolnila cilj ter uspele ohraniti prvoligaški status, medtem
ko moškim to ni uspelo in se vračajo v drugo ligo.
Seveda nihče ni zadovoljen, če
izpade iz lige. Gregor in Marko
Zafoštnik sta bila dolgo časa no-
silca igre pri ptujski Petovii, ven-
dar se je nekaj zalomilo in sta
izgubila celo sezono igranja, zra-
ven pa še točke.
Sicer pa nam je o tem, zakaj sta
prestopila k mariborskemu pr-
voligašu, povedal več oče igral-
cev Marjan Zafoštnik: "Do
prestopa je prišlo zaradi neso-
glasja v klubu in zaradi ignorira-
nja. Najprej sploh nismo vedeli,
zakaj ne igrata in sta bila enos-
tavno postavljena pred nekatera
dejstva. Na njuno vprašanje, za-
kaj ne igrata več v ligi, nista do-
bila odgovora. Kaže, da je bila
kulminacija vsega na Urhovem
memorialu, ko sta s kitajskim
igralcem Yangom bila povablje-
na na kosilo in nista posprav-
ljala miz. To je neuradno, saj
je uradno napisano samo po 12.
členu statuta, ki pa ga do danes
še nismo videli in ne vemo, kaj
tam piše. Gregor in Marko ima-
ta veliko voljo za igranjem in
zato sta si poiskala novi klub,
kjer bosta igrala naprej. Mari-
borčani imajo dobro igralsko za-
sedbo, vendar so v njiju opazili
nekaj in zato so jih angažirali."
Gregorja in Marka Zafoštnika
smo večkrat videli v družbi ma-
riborskih igralcev, ki so se po-
hvalno izrazili o njiju. Zato je
mogoče razloge neigranja potre-
bno poiskati tudi v čem drugem.
Marjan Zafoštnik pa je nadalje-
val: "Bistvo vsega problema so
finance. Ob vprašanju financ je
bil gospod Samojlenko užaljen.
Gregor in Marko oba študirata v
Mariboru. Ponudila sta možnost
klubu, da bi vsaj en trening op-
ravila v Mariboru. Tam so dali
možnost, vendar bi moral klub
zaprositi v pisni obliki, pa Peto-
via ni nič napisala. Vprašali smo
tudi za status profesionalnega
trenerja: ali se trener prilagaja
igralcem ali se morajo oni nje-
mu, ali da opravi dve uri dopol-
dne in dve popoldne, ker se mu
potem mudi v Avstrijo. S Peto-
vio sta imela pogodbo, ki je bila
bolj mizerna, zraven tega pa ju
niso izdali pravočasno, temveč
šele po ukrepanju odvetnika. Ko
sem postavil vprašanje še NTZ
Slovenije, tudi njim ni ustrezalo
moje vprašanje. Fanta sta izgu-
bila celo leto in seveda točke.
Verjetno bo izdala NTZS nado-
mestne točke, vsaj tako se govo-
ri. V tem gremo do konca."
Sekretar NTK Petovia Ptuj
Bojan Terbuc pa je o tem pove-
dal: "Gre za stvar, ki se je dalj
časa vlekla. V osnovi je prišlo do
konflikta med igralcema in tre-
nerjem. In v tem primeru je UO
kluba stal za trenerjem, ker smo
mnenja, da v redu opravlja svoje
delo, igralca sta ravnala napač-
no. Sodu pa so dno zbili dogod-
ki ob Urhovem memorialu, ko
se igralca nista udeležila prip-
rav, tekmovanja in tudi ne dela
po tekmovanju. Pri turnirju je
bil angažiran ves klub, brata Za-
foštnik pa sta odigrala tekme in
potem zapustila dvorano Center,
ne da bi prisostvovala drugemu
delu, to je pospravljanju miz in
vračanju le-teh na njihovo mes-
to. S tem sta kršila člen statuta,
ki govori ne samo o pravicah,
ampak tudi o obveznostih igral-
cev. Na podlagi tega je UO dal
predlog disciplinski komisiji, da
obravnava njuno ravnanje. Bra-
ta Zafoštnik se na tri pozive po
pošti nista odzvala, tako da je
komisija sklepala brez njune na-
vzočnosti in sprejela sklep o iz-
ključitvi iz kluba. Na to sta dala
ugovor na izredni občni zbor,
kot je to po pravilih. Ta je bil
sklican v ustreznem roku, ven-
dar se tudi tega nista udeležila,
da bi tam povedala svoje argu-
mente. Vsi navzoči so soglasno
potrdili delo disciplinske komi-
sije. V klubu smo se odločili,
da Gregorju in Marku Zafoštni-
ku izdamo izpisnico brez kakrš-
nihkoli obveznosti do kluba, ker
želimo to zgodbo zaključiti. To
ni bilo storjeno z lahkim srcem,
saj sta bila dolgo časa člana lega
kluba in tudi veliko dala klubu.
Žal nam je, da je do tega prišlo,
vendar s svojim obnašanjem ni-
sta sodila v koncept dela kluba.
Naš koncept je vzgoja mladih
igralcev ne samo v športnem,
ampak tudi v moralnem smis-
lu."
Gregor in Marko Zafoštnik sta
tako postala člana ŽNTK Mari-
bor in bosta tam vadila in igrala.
Velika škoda je, da tega ne more-
ta delati na Ptuju v klubu, v ka-
terem sta zrastla. Lahko bi bilo
precej drugače.
Danilo Klajnšek
PLEZANJE
t^opust na plemalni sient
Ptujski plezalci so zelo aktivni
na svojem področju. Za zaslužen
aktiven dopust so izbrali hrvaški
Nacionalni park Paklenica pri
Zadru.
Paklenica velja za pomemben
evropski center, ki nosi tudi
turistični značaj. Petnajst
mladih Ptujčanov - plezalcev
se je odločilo preizkusiti svoje
spretnosti na naravnih stenah,
visokih tudi do 350 metrov.
Možnosti, ki so jih plezalci imeli
na Ptuju so bile omejene na
grajsko steno in umetno steno v
Krčevini. Stroške dopusta so si
plezalci krili sami. Prva skupina
plezalcev je svoje letovanje že
zaključila, druga skupina pa
na dopust šele odhaja. Aktiven
ptujski plezalec Stane Zebec
nam je zaupal, da je izredno
pomembno pridobiti si izkušnje
na takšnih stenah kot so v
Paklenici, še bolje pa je, da se
te združijo z zabavo. Ptujski
plezalci stene v Paklenici dobro
poznajo, saj so tam že večkrat
preizkušali svoje spretnosti. Po
besedah Staneta Zebca je za
varnost dobro poskrbljeno. To
je tudi glavni pogoj za dobro
počutje in varno vrnitev
domov.
Katja Grobovšek
Vaja plezalcev na umetni steni v Krčevini Foto: Stane Zebec
TEDNIK - Četrtek, 20. julij 2000
27
ŠPORT
KOLESARSTVO
Omuhi, Belsak In Rogina zmagali v Varaždinu
Minulo soboto in nedeljo je bila dirka za V. N. Varaždina.
Kljub hudi konkurenci vseh slovenskih in nekaj tujih re-
prezentanc so ptujski kolesarji največkrat stali na stopni-
čkah. Sijajna predstava ptujskih šprinterjev. Prijetno je
presenetil tudi Andrej Čeh, ki je prvič vozil cestno dirko in
dosegel sedmo mesto. Zavidljivi rezultati so tudi odraz do-
brega trenerskega dela in taktiziranja med dirko, Boštjana
Arnuša.
V soboto , 15. julija je v Va-
raždinu najprej dirkalo 50 mla-
dincev, v dežju in za ta čas
nenavadno hladnem vremenu.
Nastopile so vse slovenske in
druge tuje ekipe. Bila je 112 km
dolga cestna dirka, svoje je za-
hteval tudi 2, 5 km strmi kla-
nec. Hitro po startu je skupini
pobegnil kolesar iz Krškega. Že
v prvem krogu se je začel lov
za ubežnikom. S fenomenalno
vožnjo ga je po 30 km prvi
ujel ptujski kolesar Milivoj Gla-
vica. Oba sta složno nadalje-
vala dirko, 15 km pred ciljem
je ubežnika ujela manjša skupi-
na zasledovalcev. Med njimi je
bil tudi Andrej Omulec, ptujski
sprinter. Onemogočil je nada-
Ijne skoke in pobege in dirigi-
ral tempo. 200 m pred ciljem je
bilo konec daljšega taktiziranja.
A. Omulec je močno napadel in
v zmagovitem šprintu dokazal,
da je nesporni gospodar te dir-
ke. Požrtovalni M. Glavica, ki
je upal na zmago, je bil četrti.
"Tokrat smo ubrali pravo tak-
tiko in se je tudi držali. Pohva-
liti moram tudi Andreja Čeha,
ki je preživel krst cestne direke
in nas presenetil s sedmim mes-
tom", je po dirki komentiral tre-
ner B. Arnuš.
Člani so vozili po isti progi
pod enakimi pogoji, do zadnjih
kilometov v večji skupini. Vsi
skoki in pobegi so se hitro iz-
jalovili. V zadnjem krogu si je
kolesar Zaje (Savaprojekt), na
vzponu prikolesaril precej pre-
dnosti. A. Marin in G. Gazvoda,
ki sta se tudi iztrgala iz grupe,
ga nista mogla več ujeti. V ciljni
šprint je bil Zaje prvi (2:41:20)
A. Marin drugi in G. Gazvoda
tretji, oba Ptujčana.
V nedeljo so dirkali na drugi
progi od Varaždina proti Tur-
činu. Ml. mladinci so vozili 30
km, proga je bila zelo težka in
zato nekoliko krajša. Takoj po
startu se je Ptujčan Aljoša Bel-
sak odločil za samostojen pobeg.
Hitro si je prikolesaril minuto
prednosti, ki jo je zadržal do ci-
lja in zmagal. V ciljnem šprin-
tu glavnine, ki je prikolesarila
za njim, je bil najhitrejši Ptuj-
čan Aldo Ilešič, in zasedel dru-
go mesto. Uspešna sta bila tudi
Anej Jabolčnik, četrti in Alek-
sander Flakus, peti.
St. mladinci so dirkali skupaj
s člani na 100 km. Po startu
sta pobegnila naprej Rado Ro-
gina, Perutnina Ptuj in kolesar
iz Krškega. V složnji vožnji sta
do zadnjega kroga prikolesa-
rila 5 min. prednosti. V zad-
njem vzponu je R. Rogina začel
zmagoviti nalet in zmagal. Tre-
tji je bil kolesar iz Madžarske-
ga, četrti pa Ptujčan M. Marin.
Vsi trije mladinci so na cilj
prikolesarili skupaj s člani in
tako dokazali dobro formo. Med
mladinci je bil. A. Omulec dru-
gi, Čeh peti, M. Glavica pa šesti.
"Ptujski kolesarji so znova do-
segli velik upseh. Bila je sijajna
prestava naših šprinterjev, ki so
dopolnmili ekipne zmage. Ptuj-
čani so ves čas narekovali tem-
po dirke. Niso dopustili večjih
presenečenj", je po dirki pohva-
lili perutninine kolesarje, tre-
ner Boštjan Arnuš.
Roman Zavec
■s
JUDO
Damlan f ras na
evropska prvenstvo
v majhni Slovenjegoriški občini Juršinci je veliko skritih
talentov. Še najbolj so do izraza prišli njihovi judoisti, ki
so se prek športa promovirali sami, zraven pa seveda še ob-
čino Juršinci. Danes je moda, da se ljudje ukvarjajo z špor-
tom. In če je bilo tako na začetku delovanja JK Juršinci,
potem je to sedaj v temu kraju tudi že potreba. Na vseh tek-
movanjih so se fantje in dekleta izu JK Juršinci izkazala.
Vsekakor pa jim razen osvoje-
nih medalj na blazinah, pome-
nijo še priznanja, ki jih dobijo
predvsem doma. Za njihove us-
pehe so najbolj zaslužni sami
tekmovalci in tekmovalke, zra-
ven njih pa še njihov trener
Jože Marin in vodstvo kluba,
na čelu z Jožetom Krampljem,
ki ob svojem delu našel še čas
za dejavnosti kluba. Skorajda so
bili v JK Juršinci nekoliko ra-
zočarani, ko se Alešu Horvatu v
disciplini do 60 kilogramov ni
uspelo uvrstiti v slovensko re-
prezentanco. So pa bili toliko
bolj zadovoljni, ko je Damjan
Fras v kategoriji plus 90 kilo-
gramov, prejel poziv slovenske-
ga selektorja v judu in bo tako
udeleženec Evropskega prvens-
tva kadetov v romunskem me-
stu Oradei, to soboto in nedeljo.
Številne ure vadbe, veliko pri-
znanj in kolajn z raznoraznih
prvenstev sirom Slovenije, je
rodilo sadove in prvi reprezen-
tant iz JK Juršinci, bo na ve-
likem tekmovanju predstavljal
to občino. Trdo, garaško delo je
pričelo roditi prve plodove. Da-
mjan Fras je prvi, ki je prebil
led, koliko pa poznamo trmaste
judoiste, ni zadnji.
Danilo Klajnšek
Damjan Fras
ŠPORT MLADIH
VPIanM
bo spet živahno
Med poletnimi počitnicami prireja inštruktorska služba
Medobčinske nogometne zveze Ptuj priprave reprezentanc
strejših (1986) in mlajših (1987/88) dečkov.
MNZ Ptuj pripravlja v leto-
šnjih poletnih šolskih počitni-
cah vadbo za najbolj nadarjene
nogometaše. Delo z mladimi bo
od 28. julija do 2. avgusta v
Planici. Seveda želijo za svoje
varovance le najboljše. Zato so
ponovno izbrali Dom Janeza
Goriška, ki nudi sproščenost in
udobje. Idilična okolica pričara
pravo vzdušje družinskega živ-
ljenja: delovno in zabavno.
"Izkušnje kažejo, da je zgod-
nje selekcioniranje zelo pomem-
bno za nadaljni razvoj mladih
nogometašev in njihovo kasnje-
šo uveljavitev v članski konku-
renci" pravi vodja strokovnega
dela, Marjan Lenartič. "Tudi le-
tošnje druženje v Planici ima
dvojni cilj. Prvi je usmerjen k
mladim nogometašem, njihove-
mu nogometnemu izpopolnje-
vanju, pripravi celega rodu za
tekmovanje, drugi pa k izpopol-
njevanju trenerjev, k poenote-
nju koncepta dela z mladimi.
Na pripravah bo tudi tokat več
zanimivih predavanj o zdravju
športnikov, o nogometni teo-
riji, pravilih itd. Reprezentan-
tje U-13 in U-14 bodo trenirali
dvakrat dnevno, igrali pa bodo
tudi več tekem. Prav gotovo bo-
sta najbolj zanimivi srečanji z
jeseniškimi Železarji in krajn-
skim Triglavom. Za udeležence
bodo organizirani atraktivni iz-
leti in številne prostovoljne ak-
tivnosti," zadovoljno razpreda
inštruktor MNZ Ptuj Marjan
Lenartič.
Selektorska komisija je na po-
letne priprave povabila igralce
iz nogometnih klubov. Sloven-
ska Bistrica, Ormož, Kidričevo,
Lovrenc, Hajdina in Ptuj. Vsi
bodo vadili pod vodstvom treh
trenerjev, ti so: Štefan Lukas,
Tomo Ivančič in Gorazd Černi-
la, fizioterapevt pa Zoran Ku-
korov.
Ivo Kornik
TENIS
Prvo mesto Glodeiu
Teniški klub Skorba je prip-
ravil teniški turnir, ki je štel
za pokal občine Hajdina, ki je
bila tudi bila pokrovitelj turnir-
ja. Na igriščih ŠC Goya se je
zbralo šestnajst igralcev, verjet-
no pa bi se jih še več, če ne bi
bil čas dopustov. Pokale najbo-
ljšim je podelil podžupan obči-
ne Hajdine Viktor Markovič, ki
je tudi sam nastopil. Prvo me-
sto je pripadlo Glodežu, ki je v
finalu premagal Ulesa.
REZULTATI- POL-
FINALE: Glodež: Ogrinc 6:2,
6:3; Ules : Markovič 3:6, 6:3,
6:2. FINALE: Glodež : Ules
6:3,6:1.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
KRANJ / DP V ATLETIKI
Mro pripravljeni a f/ei
Minuli vikend je v Kranju po-
tekalo Državno člansko prven-
stvo v atletiki. Atlete je oviral
predvsem dež in močan veter,
pa še mrzlo je bilo. Kljub temu
so padalai državni rekordi, kar
je dokaz, da so naši atleti dobro
pripravljeni za olimpijske igre.
Slabo vreme pa so uspeli pre-
magati tudi Ptujčani, saj so do-
mov prinesli kar štiri medalje.
Viceprvak države je postal An-
drej Vindiš v teku na 3000 me-
trov z zaprekami.
REZULTATI ŽENSKE: He-
dvika Korošak, troskok 3. mes-
to (12,46 m).
Daljina 6. mesto 559 cm;
Natalija Sbull 1500 m, 6. Me-
sto (ml. mladinka) 5:09,13;
Urška Horvat, 400 m, 8. Me-
sto (ml. mladinka) 1:00,25;
MOŠKI: Andrej Voglar, 3000
zapr. 2. Mesto (kot mlajši član
do 23 let) 10:15,27; 3. mesto
(člani absolutno);
Dejan Doki, krogla, 3. mesto
14,67 m; Bojan Zemljarič, viši-
na 7. mesto (ml. mladinec) 180
cm; Aleksander Lorenčič, 400
m, 10. mesto (mladinec) 51,01
s.; Milan Lah, 800 m, 11. me-
sto 2:04,31; Rok Solina, 100
m, kvalifikacije (ml. mladinec)
11,45 s.; Urban Vertič, 400 m
19. Mesto (mladinec) 53,59 s.
Milan Krajnc Pavlica
ROKOMET
Mario Sagadin novi trener Drave
Rokometni klub Drava bo v
letošnji sezoni nastopal v 2. SRL
vzhod in v klubu gojijo visoke
ambicije. To bi naj bila uvrsti-
tev v 1. B SRL in v ekipi je
prišlo do spremb, okrepili so
se z osmimi igralci. Nekoliko
nepričakovano pa je prišlo do
spremembe tudi na trenerski
klopi. Dosedanjega trenerja Iva-
na Hrupiča je zamenjal Mario
Sagadin, nekdaj uspešni igralec
tega kluba.
Danilo Klajnšek
AVTOCRASH
MMO Zoliek tretji
Ekipa AMD Zajček iz Kidri-
čevega se je to nedeljo udeležila
tekmovanja v Avtocrashu, ki je
potekalo v Rogozi. Ta zvrst av-
tomobilizma vedno pobudi ve-
liko zanimanje ljubiteljev tega
športa, ki si je v tem kraju ne-
kako pridobil domovinsko pra-
vico. Niti nekoliko slabše vreme
ni zmotilo gledalcev v uživanju,
tekmovalcev pa v spretnostni
vožnji. Letos je nastopilo dva-
najst voznikov, kjer so se pome-
rili v kvalifikacijskih vožnjah.
seveda pa je bila finalna borba
jeklenih konjičkov vrhunec. Ki-
dričani so si za tekmovanje pri-
pravili avtomobil Ford Granada
2,3. Zelo dobro pa se je izkazal
voznik Danijel Zaje, ki je na
koncu osvojil tretje mesto. Trud
njegove ekipe je bil tako popo-
lačan, saj so v pripravo avto-
mobila za tekmovanje > vložili
veliko ur dela in seveda finan-
čnih sredstev.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Ekipa AMD Zajček iz Kidričevega.
28
Četrtek, 20. julij 2000 - TEDNIK
NitSVEn
Kuharski nasveti
Rižote
Rižote pri nas pripravljamo kot samostojne jedi, zraven
katerih ponudimo solato, ali so dobra topla uvodna jed v
razširjenem jedilniku. Za vse rižote je značilno, da vsebu-
jejo največ riža, ki ga najpogosteje dušimo ali kuhamo,
ter okusni dodatki. Tako poznamo mesne rižote - tukaj
sta najbolj znani telečja rižota in rižota morskih sadežev;
zelenjavne rižote, kjer pripravljamo odvisno od sezone in
letnega časa različne mešanice zelenjave, ki jo posebej du-
šimo in nato primešamo dušenemu ali kuhanemu rižu. Od
zelenjavnih rižot radi pripravljamo gobovo rižoto in rižoto
z bučkami, jajčevci in paradižnikom.
Pri nas manj znane in manj
pogoste pa so sadne rižote, ki jih
prav tako pripravimo iz kuhane-
ga ali dušenega riža in mešanico
dušenega sadja, ki mu dodamo
vsaj eno vrsto lupinastega sadja,
na primer pistacije ali mande-
ljne. V kuhinji kakovost riža
ocenjujemo po velikosti riževih
zrnc in tako najpogosteje upora-
bljamo dolgozrnati riž, ki se od-
likuje z dolgimi, vitkimi zrni,
ki so vsaj štirikrat daljša, kot
široka. Tudi po daljšem kuhan-
ju tak riž obdrži svojo obliko.
Na tržišču imamo največ belega
in rjavega riža. Po obliki ga ra-
zdelimo na dolgozrnatega, sred-
njezrnatega, kratkozrnatega ali
okroglozrnatega.
Odvisna od velikosti riževih
zrnc je količina vode, ki jo
uporabljamo za zalivanje riža.
V kolikor imamo dolgozrnati
riž, zalivamo v razmerju ena
proti dva, pri okroglem, sred-
njem zrantem rižu v razmerju
1 proti 1,5 in pri okroglem rižu
v razmerju ena proti ena. Za-
livamo z vročo vodo ali juho,
da škrobova zrnca v rižu enako-
merno nabrekajo.
Tudi okus je pri dolgozrnatem
rižu izrazitejši, ima rahlo ore-
hast okus. Okus riža pa je odvi-
sen tudi od stopnje zrelosti, bolj
je riž zrel boljši okus ima. Šte-
vilne jedi iz riža pripravljajo na
Himalaji, v azijskih deželah in
tudi Italjani. Pri nas pripravlja-
mo le malo okusnih riževih jedi.
Okroglozrnati riž je tako prime-
ren za strnjenko, ker postane pri
kuhanju zelo lepljiv in mehak.
Značilne riževe jedi so riž z
piščančjimi jetrci, tega pogosto
pripravljajo v Veliki Britanji, s
špinačo ga pripravljajo v Grčiji,
z lečo v Indiji, s sladkorjem in
cimetom - kot narastek ga pri-
pravljajo v Nemčiji. Po rižotah
najbolj slovijo Italjani, v Špani-
ji pripravljajo limonovo in ka-
ramelno strnjenko iz riža, ter s
kokošjo juho in suhim sadjem.
Na japonskem je toliko riževih
jedi, da le s težavo ugotoviš, kar-
tere so najpogostejše. Zanimiv
je rižev kolač, sladka strnjenka
z žafranom in orehi - to pripra-
vljajo v Indiji in riž z mesnimi
cmočki, ki ga pripravljamo tudi
pri nas.
Gotovo ste že jedli odlično te-
lečjo rižoto, ki jo pripravimo v
zelo kratkem času. Pripravimo
jo tako, da na maščobi prepraži-
mo  drobno sesekljano čebulo.
dodamo strt česen in na kocke
narezano meso, ki ga prav tako
prepražimo. Prilijemo malo ko-
stne juhe ali vode in dušimo 10
minut. Med tem časom po po-
trebi preberemo in operemo riž
in ga prisipamo, začinimo s so-
ljo, poprom, zalijemo z juho ali
vročo vodo, temljito premeša-
mo, počakamo da zavre, posodo
pokrijemo in postavimo v peči-
co na 180 stopinj in dušimo še
12 do 15 minut. Pri dušenju ri-
žote ne mešamo. Dušimo lahko
tudi na štedilnikovi plošči, ven-
dar se rižota rada prime. Okus
tako pripravljene rižote zelo iz-
boljšamo, če ji pred serviranjem
dodamo košček masla, v omako
na košče narezani paradižnik,
ali malo graha, lahko tudi na
lističe narezane gobe. Nekateri
dodajo tudi paradižnikovo me-
zgo in na male kocke narezano
svežo papriko. Pred serviranjem
dodamo še sesekljani peteršilj.
Rižoto lahko pripravimo tudi
tako, da mesno omako (ragu)
pripravimo posebej, del omake
primešamo k dušenemu rižu, ki
ga nato na krožniku oblikuje-
mo s pomočjo zajemalke, skode-
lice ali cedilke in čez prelijemo
s pripravljeno omako, ter po-
tresemo s peteršiljem in par-
mezanom. Telečje meso lahko
zamenjamo s perutnino, svinji-
no ali ribami. Pripravimo lahko
tudi rižoto iz riža in kaše tako,
da manjšo količino riža dušimo.
Posebej skuhamo enako količi-
no kaše, še vročo odcedimo in
splaknemo s toplo vodo, doda-
mo še manjšo količino kuhane-
ga graha in prisipamo dušeni
riž. Posebej dušimo ali skuhamo
na kocke narezano korenje, pre-
den ga dodamo kaši in rižu, ga
odcedimo in mu dodamo žlico
masla ali margarine. Temeljito
premešamo, za boljši okus pa
dodamo še sesekljani peteršilj in
parmezan. Tako pripravljeno ri-
žoto lahko pripravijo tisti, ki ne
uživajo mesa. V kolikor pa tej ri-
žoti dodamo na kocke narezano
prekajeno meso ali slanino, ki
smo jo narahlo prepražili, znat-
no izboljšamo okus.
Zanimiva in okusna je tudi in-
dijska mlečna juha. Za 6 oseb
potrebujemo 1,5 litra mleka, v
katerem skuhamo 8 dekagramov
okroglozrnatega riža. Med ne-
nehnim mešanjem ga kuhamo
15 minut. Začinimo s cimetom,
mletimi klinčki in kardamo-
mom, dodamo 5 do 6 dekagra-
mov sladkorja ter 5 dekagramov
suhih rozin in kuhamo še 10 mi-
nut. Če riž postane preveč lep-
ljiv, dodamo še manjšo količino
mleka. Ko je riž kuhan, doda-
mo 5 dekagramov na lističe na-
rezanih mandeljnev, ki smo jih
narhlo prepražili. Serviramo v
globokih krožnikih in tik pred
serviranjem potresemo s sesek-
ljanimi pistacijami.
Nada Pignar
profesorica
kuharstva
RIZm SOLATA
2 skodelici riža, 30 dag
posebne klobase ali druge
mesnine, 1 - 2 pomaranči, 2
režimi ananasa, malo majo-
neze, 1 navadni jogurt, sol,
poper, limonin sok, sesek-
ljani peteršilj.
Riž skuhamo do iričetrt,
dodamo na kocke narezano
sadje in klobase, dodamo
majonezo in navadni jo-
gurt, narahlo premešamo.
Začinimo z soljo, poprom,
limoninim sokokom in po-
stavimo na hladno (hla-
dilnik). Pred serviranjem
potresemo s sesekljanim
peteršiljem.
Avtorica: Romana Bombek,
Mihovci 57, I etika .Sedežu.
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO,
SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJE-
MO DUŠEVNO ZDRAVJE - 286. NAD.
Zakon^ družina In
duševno zdravje
148. nad.
Terapevtski proces za-
kona in družine - na
splošno - 76. nad.
Naloge terapevta - 5.
nad. in konec
Omenili smo že, da je izre-
dno pomembno razmerje med
terapevtovo aktivnostjo in pa-
sivnostjo. Tu tiči predvsem pri
zakonski in družinski terapiji
posebna nevarnost. Kaj rado
se namreč zgodi, da postane
terapevt pod pritiskom tera-
pevtske situacije brezglavo ak-
tiven.
Pretirano storilnostno us-
merjeni terapevti niso samo
preveč aktivni, pač pa ne znajo
niti pravilno dozirati podza-
vestnega materiala. To prihaja
pri zakonski in družinski te-
rapiji relativno kmalu na dan,
večkrat prej, kot ga lahko dru-
žinski člani brez strahu pre-
delajo.
Terapevt, ki ni razrešil s svo-
jimi željami po razkazovanju
in samopotrjevanju, večinoma
preveč hiti, prezgodaj inter-
pretira, kar sproži bodisi inte-
lektualne razprave ali odpore.
In še za konec: če potrebu-
jete psihoterapevtsko pomoč,
nikar ne obiščite takega, kot
je opisan zgoraj!
Mag. Bojan Sinko
Krvodalalci
4.7. 2000: Tihomir Pukšič Verščica 4a; Boris Vukan Dr. Ko-
vačiča 4; Danilo Jelen Prešernova 13; Drago trop lešniški vrh
13; Daniel Nahberger Zagrebška 118; Ivan Slukan Zg. Velovlek
23a: Janko Kos Zg. Velovlek 22a; Pavel Petrovič Moškajnci 53a;
Branko Mlakar Grajena 46; Martin Potočnik C. 8. Avgusta 8^
Slavko Cvetko Mala vas 8a; Jožef Ivančič Turški vrh 97; Ivari'^^^
Rajšp Rimska pl. 13; Janko Majerič Podvinci 78; Mladen Raca
Tovarniška 8; Joško Bratuša Zamušani 43a; Bojan Hojnik Slav-
šina 25; Boštjan Žunkovič Grdina 2; Franc Lovrenčič Krčevina
ph Vurbergu; Slavko Petrovič Podvinci 2; Jože Hameršak Gub-
čeva 4; Marijan Milinovič Cirkovce 49a; Juri Mendaš Prepoije
22: Franc Vindiš Soviče 18.
6. 7.2000: Milan Borko LačaveslS; Viasta Zoreč Zagrebška
71; Marko Kukovec Ut. 25. Maja 15; Irena Potočnik KupčinjI
vrh 23; Jožica Ratek Vinzarovct 8; Maks Plohi Krajgerjeva 25;
Jernej Lorenčič Trniče 54b; Janez Verlak Stojnci 8a; Bogoljuba
Klajnšek Jelovice 20a; Marija Arnuš Podvinci 43;Miran Ornik
Trnovski vrh 52, Milan Mikoiič Čermožišče 63; Jožef Šori Pod-
vinci 61;lrena_Pauko Rimka pl. 21; Franc Pliberšek Zgornja Pris-
tava1. Marija Žerjav Markovičeva 11; Branko Rakuša Sarajevska
8; Anton Sagadin Gerečja vas 61; Dragan Posavec Ltl. Svobode
7; Dragan Demirovič Ziatoličje 25; Jožica Svenšek Lešnikova ul.
13; Zdravko Vindiš Ziatoličje 91; Moriš Sorgar Župančičev 23;
Zvonko Farazin C. 14. Divizije 58; Anton Bsranič Brunšvik 52;
Franc Vaupotič Keleminova 7; Stojan Jug Dravinska c. 91;
LENART/ 120 MILIJONOV TOLARJEV ZA OBRT IN
PODJETNIŠTVO
Obilna Lenart in NKB Maribor
m razvof malega go$podarstva
Zupan občine Lenart Ivan Vogrin in izvršni direktor Nove
kreditne banke Maribor Slavko Jarc sta v četrtek v hotelu
Črni les pri Lenartu podpisala pogodbo o kreditiranju
obrti in podjetništva v občini Lenart v letu 2000.
Vzpodbujanju razvoja malega
gospodarstva je namenjenih 120
milijonov tolarjev, ki jih bodo
na osnovi razpisa razdelili lenar-
škim podjetnikom. Obrtniki in
podjetniki so upravičeni do kre-
ditov v višini 50 odstotkov vre-
dnosti naložbe, najeli pa bodo
lahko kredite od dveh do pet-
najstih milijonov tolarjev s te-
meljno obrestno mero in rokom
odplačila 5 let ter možnostjo
moratorija odplačila od 6 do
12 mesecev. Razpis za dodelitev
kreditov lenarškim obrtnikom
in podjetnikom je objavljen v
julijski številki Glasila Območ-
ne obrtne zbornice Lenart. Vlo-
ge sprejemajo na sektorju naložb
Nove kreditne banke v Maribo-
ru do četrtka, 10. avgusta.
ak
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / V VRTU
Dežja vsmj za
mveziiev vrtnin
Lepo vreme na Medardovo (godoval je 6. junija) je obetalo podobno še ves mesec.
Vremenski pregovor se je uresničil, bilo je vroče in sušno tako, da je po vrtovih
suša ponekod že pustošila. Padavine slednje dni so žejno sadno drevje, ovenelo
okrasno rastlinje, izsušene trate in v rasti zaostale vrtnine le toliko osvežile, da si
bo vrt ob skrbni vrtnarjev! negi kmalu opomogel.
V SADNEM VRTU se bliža obdobje formiranja
rodnega lesa in cvetnih brstov na rodnem sad-
nem drevju za naslednje leto. Formiranje cvet-
nega nastavka bo tolikšno, kolikšna je drevesna
zmogljivost in kakšno je njegovo stanje, kako
smo ga negovali in prehranjevali in kakšno je
njegovo zdravstveno stanje. Čeprav v tem kra-
tkem času do meseca avgusta, ko se prične
formirati cvetni nastavek na sadnem drevju, ne
moremo mnogo več vplivati na rodovitnost v na-
slednjem letu, pa vendar le nekaterih opravil, ki
so potrebna sadnemu drevesu prav v tem obdo-
bju, ne smemo opustiti. Če pride do tolikšnega
pomanjkanja talne vlage, da drevo prične vene-
ti, ga zalivamo dokler se ne osveži. Na ovenelih
vejah se ne formirajo cvetni brsti. Čeprav je listje
že precej odporno na rastlinske bolezni in škod-
ljivce, male poganjke varujemo pred sekundar-
nimi okužbami s škrlupom in pepelnico, mlade
poganjke pa pred listnimi ušmi. Navpično rasto-
če mladike upogibamo v vodoravno ali pošev-
no lego, da prenehajo z rastjo, s počasnejšim
pretokom rastlinskih sokov pa se prično formira-
ti cvetni brsti.
V primeru viharja, toče ali drugih ujm, ki poš-
kodujejo drevesno krošnjo, veje, listno površino
in plodove, ukrepamo takoj po nastali poškod-
bi. Po toči poškodovano drevje poškropimo s
fungicidi, da preprečimo okužbe z glivičnimi bo-
leznimi, škropivu pa dodamo listna gnojila, da
pospešimo rast poganjkov, obraščanje poško-
dovanega lubja in celjenja ran na listju. Polom-
ljene veje odrežemo do nepoškodovanega dela,
rane zgladimo in premažemo z voščenim mazi-
vom.
Pri s plodovi močno obloženih drevesih, ko se
plodovi naglo debelijo in z vse večjo težo ob-
remenjujejo veje, te vežemo ob oporo ali pod-
piramo, da jih zavarujemo pred otresanjem in
lomljenjem ob močnejših vetrovih ih v primeru
viharja.
V OKRASNEM VRTU drevninam in grmovni-
cam opravljamo pletev, odstranjujemo odcvete-
le vršičke, koreninske izrastke in poganjke, ki
preveč zgoščajo drevesno krošnjo. Pri cepljen-
jih okrasnim drevninah pa smo še posebej po-
zorni na sprotno odstranjevanje poganjkov in
izrastkov, ki odganjajo iz nežlahtnega dela ras-
tlinine podlage, to je dela rastline izpod cepilne-
ga mesta, da bi ne prerastii njenega žlahtnega
dela. Večina vrst okrasnih drevnin, ki so cvetno
obdobje zaključile v prvem polletju, podobno
kot sadno drevje formira cvetne brste za na-
slednjo leto v poznem poletju. Temu ustrezno
je priporočljivo pri posameznih vrstah okrasnih
drevnin opraviti zeleno rez in vzgojni obliki us-
trezno usmeriti ogrodne veje tako, da bodo čim-
bolj osvetljene, da bi se dobro razraščale in
da bi jim bilo omogočeno enakomerno razvr-
ščeno oblikovanje cvetnih brstov. Begonije, ci-
nerarije, krizanteme, hortenzije in mnoge druge
vrste okrastnih trajnic v poletnih vročih dneh na-
pada pepelnica. Večji pojav te bolezni povsem
onemogoči formiranje cvetnega nastavka tako,
da obolele rastline, če preživijo, zagotovo v na-
slenji cvetni sezoni ne zacveto. Pepelnico pre-
prečujemo tako, da močno napadene poganjke
odrežemo, sicer pa v rednih presledkih škropi-
mo z žveplovimi pripravki.
V ZELENJAVNEM VRTU je sredi julija še čas
za setev endivije, ki bo nekoliko pozneje doras-
tla in bo šele za pozno jesensko rabo. Do konca
julija in v začetku avgusta presajamo sadike v ju-
niju posejane endivije. Endivijo sadimo v dobro
pripravljeno in predposevkom obilno pognojeno
zemljo. Na vrsto zemlje ni zahtevna, od bolezni
pa je občutljiva na črno pegavost, ki je pogosta
še posebno v vlažni in deževni jeseni, od škod-
ljivcev pa jo najbolj ogroža koreninska uš. Pred
rjo, črno pegavostjo in plesnijo nasad endivije
zavarujemo, če ga v rastni dobi vsakih 10 dni
poškropimo z enim od pripravkov: antracol, an-
tracol BT, dithane ali euparen. Zadnje tri tedne
rasti prenehamo s škropljenjem endivije, ker se
tedaj zaradi nižjih temperatur glivične bolezni ne
širijo več. Endivije ne sadimo na iste površine,
kjer je že rastla, ker je zemlja okužena s korenin-
sko ušjo. Ker pa se kolobarjenje zaradi različne
rastne dobe posameznih vrtnin zmeraj ne izteče
kot si to želimo in ker bi bilo negospodarno pu-
stili neobdelane vrtne površine, gredice, za ka-
tere menimo, da so okužene s koreninsko ušjo,
potrosimo z 600 do 800 gr volatona na ar povr-
šine, pred sajenjem endivije, sadike pa po saje-
nju zalivamo s koprivovo zavrelko. Če se kljub
temu koreninska uš na endiviji pojavi, škropimo
nasad z 0,05 % pirimorom, ki ne pušča sledov
na pridelku. Sistemičnih insekticidov pri endiviji
in podobnih vrstah vrtnin ne uporabljamo.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in oprav-
ljati dela pri negi rastlin, ki jih pridelujemo zaradi
plodov, 15. in 16. ter 24. in 25. julija, korenike od
17. do 19. ter 26. in 27. julija, cveta od 19. do 21.
julija ter lista od 21. do 24. julija.
Miran Glušič, ing. agr.
30
Četrtek, 20. julij 2000 - TEDNIK
POUOVNA IN DRI/GA SPOROČILA
SV. URBAN / ZLATA POROKA
Zlati DA Gobrifefe fn Jakoba
v cerkvi sv. Urbana je bilo 8. julija zelo slovesno. Po 50.
letih zakona sta si nadela zlata prstana Gabrijela in Jakob
Vidniš iz Placarja.
Ni vsakomur dano, da bi do-
čakal zlato poroko, malo je ta-
kih, ki v enem zakonu preživajo
dolgih 50. let. Civilno zlato po-
roko sta opravila v občini Destr-
nik v lepi poročni dvorani, kjer
sta ju poročila župam Franc Pu-
kšič in Julijana Černezel. Do-
bila sta spominsko listino in
darilo: nevesta prelep šopek iz
rdečih vrtnic in ženin kristlane
kozarce, iz katerih bosta naz-
dravila še na mnoga leta.
Bilo je res lepo, slovesno, saj
so svatje napolnili cerkev. Ob
maši je prepeval cerkveni mla-
dinski pevski zbor, ki ga vodi
gospodična Lidja Šalamun, or-
gle pa igra njena sestra Bernard-
ka. Slovesnosti smo se pridružili
člani upravnega odbora Društva
upokojencev Sv. Urban - Des-
trnik z obema praporjema saj
sta slavljenca zvesta člana naše-
ga društva.
Po obredu smo jima nazdra-
vili z dobrimi željami, da bi bila
zdrava in da bi dočakala biser-
no poroko. Naj sonce zlatopo-
ročnega dne sije na vsak vajin
skupni korak, da bi vaju imeli
sinovi in hčerka ter njuni vnu-
ki, vedno radi.
Julija Černezel
POLENŠAK / SREČANJE ABRAHAMOVCEV
Spomini so nekai posebnega
Najraje imamo tiste lepe, ki naj ne bi bili nikoli pozablje-
ni. Srečanje sošolcev, Abrahamovcev s Polenšaka, je bilo
res nekaj, kar je vredno pomniti. Pred 35 leti smo zapustili
osnovnošolske klopi in se sedaj že drugič srečali. Gospa
Marija, vodja podružnice šole Polenšak, nas je 8. julija v
šoli toplo sprejela. Veliko nam je povedala o šolstvu v tem
kraju in o zgradbi sami, kije letos slavila svojih častitljivih
100 let.
Naše druženje smo nadalje-
vali v Gorišnici PRI MARTI.
Z nami sta bili dve naši nekda-
nji učiteljici, sedaj upokojenki
in učitelj iz poznejših let. Imeli
smo se krasno. Pogovorov, petja,
smeha, glasbe in plesa, pa tudi
jedače in pijače - vsega je bilo
na pretek. Tudi torta s svečka-
mi ni manjkala. Najlepše pa je
bilo medsebojno prisrčno vzdu-
šje in obljuba, da se čez pet let
spet snidemo.
Udeleženka: Anica Segula
NOGOMET
Aluminij: Malei'
nik7:0/4:0/
STRELCI: 1:0 Z. Bezjak /13/, 2:0
Jev_enič /20/, 3:0 Emeršič /34/,
4:0 Emeršič /39/, 5:0 Majcen /50/,
6:0 Korez /66/, 7:0 Korez /78/.
ALUMINIJ: Dukarič, Granič, Fri-
dauer. Kancler, Koren, Prapotnik,
Golob, Jevrenič, Dončec, Emer-
šič, Z. Bezjak. Igrali so še; Grabro-
vec, Sambolec, M. Bezjak, Stres,
Frangež, Čeh, Korez, Sišič, Maj-
cen. Trener: Branko Horjak.
Nogometaši Aluminija so brez
večjih težav prišli do zmage proti
Malečniku, sicer članu l.lige MNZ
Maribor in to kljub temu, da niso
nastopili v kompletni sestavi. Ki-
dričani so bili absolutno boljši
nasprotnik, imeli zraven sedem
doseženih zadetkov še veliko pri-
ložnosti, vendar njihovi napadalci
niso bili najbolj spretni pred vrati
Malečnika. Gostje so se upirali,
vendar pa se vidi, da so na začet-
ku priprav Sicer pa v Kidričevem
vlada veliko zanimanje za jutrišnjo
/torkovo/ srečanje z ekipo držav-
nih prvakov - Maribor Pivovarno
Laško, ko bi naj gostje imeli kot
generalko pred prvim srečanjem v
Simobil ligi.
Srednja Bistrica: Stojnci TK-EL
STRELCI: 0:1 Ljubeč/8/, 0:2 Klaj-
derič /41/, 0:3 Znidarič /43/, 1:3
Horvat 63/, 2:3 Gruškovnjak /81/,
3:3 Cigan /80/.
STOJNCI: Jrop, Meznarič, Hor-
vat, Lenart, Šmigoc, Štebih, Zni-
darič, Ljubeč, Golob, Klajderič,
Žuran. Igrali so še: Milošič, Kola-
rič, Rižnar, Purgaj, Vilčnik, Petkot
vič, Zemljarič. Trener: Dušan Čeh.
V okviru priprav na novo pr-
venstvo v 3. SNL- sever, so svoje
prvo pripravljalno srečanje odigrali
tudi nogometaši Stojnc. Gostovali
so v Prekmurju, kjer so se pome-
rili z ekipo Srednje Bistrice. Kljub
temu, da je za nogometaši šele
prva faza priprav, ki je usmerjena
v pridobivanje moči, so nogo-
metaši Stojnc zaigrali zelo dobro
v prvem polčasu, ko so si priigrali
visoko vodstvo, z tremi zadetki
prednosti. V drugem polčasu pa
so bili domači boljši nasprotnik
in uspeli na koncu rezultat izena-
čiti. Prvi nastop bi lahko pozitivno
ocenili, saj so priložnost dobili vsi
igralci.
MEMORIAL
ZDENKE VAJDA
Nogometni klub Stojnci TK-EL,
bo v soboo 22. in nedeljo 23
julija organiziral memoralni turnir,
v spomin na tragično preminule-
ga igralca Zdenka Vajde. Zraven
domačega tretjeligaša Stojncev
TK-EI bodo nastopili še Gorišnica,
Bukovci in po vsej verjetnosti Dor-
nava. Pričetek turnirja bo v soboto
ob 16. uri in 30 minut.
Danilo Klajnšek
TEDNIK - Četrtek, 20. julij 2000
31
KLJUB MOTORISTOV KURENT PTUJ
Za kone€ še stripti*
Klub motoristov Kurent Ptuj,
bo od petka do nedelje (21.
do 23. julija) gostil motoriste
iz vse Slovenije in Evrope, na
5. srečanju motoristov. Člani
kluba so poskrbeli za ročk
koncert, atraktivne igre in za
konec še striptiz.
Vsi ki se bodo pripeljali bodo
lahko postavili šotore pa tudi za
hrano in pijačo je poskrbljeno.
Srečanje bo potekalo na obmo-
čju Kinološkega društva Ptuj v
Budini (pri Ranči).
Milan Kraint Paviha
Utrinki iz lanskega srečanja motoristov na Ptuju
BUKOVCI / SREČANJE PRISELJENCEV
Bukoviani, spaznajma
in družimo se
V soboto, 16. julija 2000 je bilo v Bukovcih na športnem
igrišču srečanje priseljencev v Bukovce, srečanje sta orga-
nizirala Nevenka Majer in Branko Petrovič. Ideja za sreča-
nje "prišlekov" je nastajala tri leta, do realizacije je prišlo
šele letos. Udeleženci srečanja so bili priseljenci, ki so si v
Bukovcih ustvarili novo življenje, bodisi so se poročili ali
so si kupili nepremičnine.
Srečanje je bilo omogočeno čih. Piknika se je udeležilo 110
tako s strani dobre organizacije, ; priseljencev, manjkala jih je le
kot tudi s strani vseh sodelujo-    desetina. Veselo vzdušje so po-
Legendarni COLT (Foto: Nini)
pestrih tudi skoki padalcev, kjer
je sodeloval tudi domačin. Ude-
leženci so se prepoznavali po
oranžnih majicah, na katerih je
bil pripis PRITEPENEC 2000.
Srečanje so glasbeno obogatili
ansambel Šeruga iz Vidma in
Trio Veternica iz Maribora. To-
vrstna srečanja so pomembna,
saj vzpodbujajo ljudi k medse-
bojnemu spoznavanju, druženju
in zabavi. Srečanje se je zaklju-
čilo s potrebo in željo po tak-
šnih srečanjih tudi v prihodnje,
saj ne gre le za druženje, tem-
več tudi za prepoznavanje kraja
v širšem merilu. Srečanje v ce-
loti uspelo, veselja in dobre vo-
lje udeležencev ni zmotil niti
dež.
Kaf/a Grobovšek
Kulturni
križemkražem
ORMOŽ - V soboto 22. ju-
lija se bo ob 21. uri na
dvorišču ormoškega gradu
v okviru prireditev Ormoš-
kega poletja pričel koncert
ETNO GUVSBE. Predstavi-
tvi Saške Kolarič bo sledil
v drugem delu prireditve
nastop udeležencev med-
narodnega glasbenega ta-
bora "Musica Ecxperience"
na Svetinjah. Če bo deže-
valo bo prireditev v Domu
kulture Ormož, (mf)
PTUJ - V gostilni Lužnik na
Ptuju so v petek odprli raz-
stavo del Branka Gajšta iz
Sestrž. Do konca avgusta
bodo na ogled olja na pla-
tno s pokrajinskimi motivi.
Slikar Branko Gajšt je član
likovne sekcije dr Štefke
Cobelj pri DPD Svoboda
Ruj in Društva likovnih sa-
morastnikov Ljubljana.
ČRNA KRONIKA
VOZNIK TRAKTORJA
UMRL V BOLNIŠNICI
v petek, 14 juhja ob 21,20 se
je po glavni cesti skozi Radehovo
pri Lenartu peljal z osebnim avto-
mobilom 29-letni F.H. Vozil je raz-
meroma hitro, zato mu ni uspelo
ustaviti, ko je z dvorišča na cesto
nenadoma zapeljal s traktorjem
73-letni I.K., ki se ni prepričal, če
lahko to stori varno. Avto je treščil
v traktor, I.K. je pri tem vrglo iz ka-
bine in hudo ranjen je obležal na
cesti. Prepeljali so ga v maribor-
sko bolnišnico, kjer pa je v nede-
ljo, 16. julija zaradi poškodb umrl.
Huje ranjen je bil tudi voznik ose-
bnega avtomobila in se zdravi v
mariborski bolnišnici.
TROJNO TRČENJE
V SLOVENJI VASI
Po glavni cesti od Maribora pro-
ti Ruju je v soboto, 15. julija ne-
kaj pred 8. uro vozil osebni avto
45-letni K.E. državljan ZR Nemči-
je. Pri Slovenji vasi je nenadoma
zapeljal na nasprotni vozni pas in
čelno trčil v osebni avto, ki ga je
nasproti vozil 29-letni G.V, držav-
ljan hrvaške, v njegov avto pa je
potem trčil še drugi hrvaški držav-
ljan 27-letni S.P, ki se je prav tako
peljal od Ptuja proti Mariboru. V
silovitem trojnem trčenju je na kra-
ju nesreče umrl hn/aški državljan
43-letni Z.K., ki je bil sopotnik so-
državljana G.v. Huje ranjeni so bili
še nemški voznik in trije drugi po-
tniki, lažje pa hrvaški voznik G.V.
Vse so prepreljali v mariborsko
bolnišnico.
UPOKOJENEC
RAZGRAJAL IN STREUAL
v baru Ribnik v Ormožu se je
v soboto, 15. julija nekaj pred 14.
uro krepko razgrel upokojenec,
62-letni J.F. Najprej je razgrajal,
potem pa izvlekel pištolo in skozi
balkonska vrata izstrelil dva nabo-
ja, ki sta na srečo odletela v praz-
no. Ko sta v lokal stopila ormoška
policista, je tudi njima začel grozi-
ti, zato sta morala uporabiti silo in
ga odpeljati na treznjenje. Pištolo
so mu zasegli in ga predlagali v
obravnavo sodniku za prekrške.
VSE VEČJI NAVAL
PREBEZNIKOV
v zadnjih tednih je močno v po-
rastu naval prebežnikov, ki v našo
državo prihajajo ilegalno. Enako
kot na drugih obmejnih območjih
je tudi na našem območju. Samo
nekaj primerov v minulem tednu:
V četrtek, 13. julija so v Novi
vasi pri Markovcih ptujski policisti
ujeli 9 prebežnikov iz Irana. V pet-
ek, 14. julija ob 23,40 policisti PP
Ruj na Janževskem Vrhu pregle-
dali kombi, v katerem so našli 25
državljanov Irana in Bangladeša.
Ormoški policisti so v soboto, 15.
julija v naselju Šalovci prijeli 8 Iran-
cev, kmalu za tem pa v naselju
Gomila še drugih 8 prebežnikov iz
Irana. V Svetincih so prijeli 4 ilegal-
ce iz Turčije, v Središču ob Dravi
so prestregli 6, v naselju Grabe pa
8 Irancev Vse prebežnike najprej
obravnava sodnik za prekrške,
potem pa jih prepeljejo v ljub-
ljanski center za tujce. Organiza-
torje ilegalnih prehodov in voznike
prebežnikov pa čaka kazenski po-
stopek.
FF
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO - ČESTITA. I
MO!: Suzana Fras, Bučkovci
64, Mala Nedelja - Vaneso;
Jasna Ilek, Makole 9 - Jana;
Brigita Brajkovič, Skolibro-
va 6, Ormož - Daria; Darin-
ka Plohi, Kukava 65, Juršinci
- Barbaro; Lidija Forstnarič,
Borovci 54, Markovci - Nej-
ca; Ana Loboda, Panonska 5,
Ptuj - Aneja; Martina Plohi,
Kočice 66, Žetale - Žana; Su-
zana Rojht, Polenci 7, Po-
lenšak - Sergeja; Aleksandra
Šomen, Užiška 5, Ljutomer -
Tirna; Mojca Šmit, Tlake 59,
Rogatec - Rebeko; Marta Ma-
tjašič, Levanjci 4, Destrnik
- Niko; Marjeta Kramber-
gcr, Godeninci 12l/a, Ormož
- Evo; Marinka Šipec, Tržiš-
če 20, Rogaška Slatina - Kar-
la; Jerica Mlinaric, Gomila
42, Kog - Amalijo; Marinka
Pšeničnik, Stoperce 16 - Eve-
lino; Brigita Majcen, Seneš-
ci 7, Velika Nedelja - deklico;
Marjeta Munda, Lešnica 18,
Ormož - Majo; Nataša Jan-
žekovič, Mezgovci ob Pesnici
14, Dornava - Tjašo; Liljana
Jereb, Pristava pri Mestinju
26/b - Jaša; Darinka Pre-
dikaka, Strnišče 10, Kidriče-
vo - dečka; Irena Nedeljko,
Kuršinci 10, Ljutomer - Na-
djo; Ksenija Mlekuž, Cvetli-
čna ul. 8, Slovenska Bistrica -
Matija.
POROKE-PTUJ: Marjan
Prelog, Cirkulane 23 in Moj-
ca Potočnik, Zavrč 9/a; Hel-
mut Kaiser, Cirkovce 62/d in
Sonja Vidovič, Zadružni trg
14, Ptuj; Miran Lešnik, Gra-
jenščak 89 in Renata Šori,
Placar 67/a; Stanislav Plajn-
šek, Kočice 7 in Petra Ko-
kol, Suha veja 8, Ptuj; Darko
Lampret, Grdina 23 in Mar-
jetka Vinkler, Zg. Pristava
20/a; Igor Nidorfer, Postru-
žnikova ul. 2, Ljutomer in
Nataša Marinkovič, Prisojna
cesta 6, Radenci; Franc No-
vak, Paridol 22/a in Darinka
Černejšek, Čermožiše 28.
POROKE - VIDEM PRI
PTUJU: Viktor Mlakar in
Silva Rojs, Jurovci 25; Mar-
ko Maučič in Marjetka Pet-
rovič, Zakl 41.
UMRLI SO: Elizabeta
Krajnc, rojena Cafuta, Lo-
žina 4, rojena 1924, umrla
6. julija 2000; Marija Čuček,
rojena Šegula, Podvinci 38,
rojena 1925, umrla 7. julija
2000; Jože Zelenik, Trnovska
vas 32, rojen 1938, umrl 6. ju-
lija 2000; Alojzija Zabavnik,
Gomila pri Kogu 30, rojena
1922, umrla 11. juhja 2000;
Stanko Štiberc, Rakovci 18,
rojen 1926, umrl 10. julija
2000; Julijana Čurin, rojena
Sovič, Jastrebci 57, rojena
1924, umrla 10. julija 2000;
Marija Brenčič, Ormoška c.
5, Ptuj, rojena 1904, umrla 9.
julija 2000; Stanislav Rodo-
šek, Drstelja 10, rojena 1937,
umrla 10. julija 2000.