45 V spomin IZVESTJE 10 • 2013 S edmega avgusta 2013 nas je po bolezni, ki ga je nepričakovano prizadela 24. novembra 2012, zapustil goriški rojak Andrej Malnič. Gre za veliko izgubo za goriški kulturni prostor in za številne ustanove, društva in posameznike na obeh straneh meje, s katerimi je sodeloval. To velja tudi za Raziskovalno postajo ZRC SAZU v Novi Gorici, saj ga pogrešamo kot dragocene- ga sogovornika in kolega. Sama mu dolgujem tudi veliko hvaležnosti za številne dragocene nasvete in za podporo mojemu strokovnemu in raziskovalnemu delu nasploh. Že zelo zgo- daj mi je kot bratranec približal navdušenje nad humanističnimi vedami. Občudovala sem njegovo predanost poklicu, ki si ga je izbral, ter njegovo prodornost, ki je pogosto obrodila sadove, zato ker je bila povezana z vztrajnostjo, ANDREJ MALNIČ (1961–2013), TANKOČUTEN IN PRODOREN GORIČAN (Z BIBLIOGRAFIJO) Neva Makuc Dr. zgodovinskih znanosti Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU neva.makuc@zrc-sazu.si srčnostjo ter družbeno angažiranostjo. Čutil je globoko pripadnost Goriški. Vztrajno si je pri- zadeval za njen razvoj, za preseganje ideoloških in jezikovnih razlik ter za krepitev sodelovanja s čezmejnim prostorom ter z drugimi narodi in državami. Andrej se je rodil 2. maja 1961. Velik del ži- vljenja je prebival v Novi Gorici, malo pred bo- leznijo pa se je preselil v Miren. Oče Vladimir po rodu iz Ročinja je bil po poklicu računovod- ja, mati Elvira Nemec je izvirala iz Šempetra pri Gorici. Osnovno šolo in gimnazijo je obi- skoval v Novi Gorici, maturiral pa je na gimna- ziji v Ajdovščini (1982). Leta 1990 je diplomiral iz etnologije in sociologije kulture na ljubljan- ski Filozofski fakulteti z diplomskim delom Slovenci, vino in država: Štajerci in šmarnica V spomin Andrej Malnič (foto: Tomaž Skale). Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:45 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:45 15.1.2014 10:20:54 15.1.2014 10:20:54 46 V spomin IZVESTJE 10 • 2013 (pod mentorstvom prof. dr. Janeza Bogataja). Leta 1992 se je zaposlil v Goriškem muzeju: najprej je skrbel za muzejsko knjižnico, nato je postal kustos (1993), višji kustos (1999) in mu- zejski svetnik (2004). Med letoma 1994 in 2002 je bil vodja muzejske zbirke v Štanjelu. Z avtorski- mi razstavami je gostoval po številnih slovenskih krajih ter v Avstriji (na Dunaju) in Italiji (Ricma- nje, Doberdob, Gorica itd.). Sodeloval je tudi na raznih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Leta 2002 je bil na ljubljanski Filozofski fa- kulteti izvoljen za asistenta. V študijskih letih 2001/02 in 2002/03 je vodil vaje pri predmetu urbana antropologija na Oddelku za etnologi- jo in antropologijo. Posvečal se je raziskovanju kulturne dediščine Krasa in Vipavske doline, zgodovine vinarstva in vinogradništva, ljudskih šeg in navad, problematike povojnega življenja ob jugoslovansko-italijanski meji. Obravnaval je tudi določena literarna dela, katerih vsebino uokvirjajo prelomni zgodovinski dogodki na Goriškem, doživljanje jugoslovansko-italijan- ske meje s strani prebivalcev primestnih vasi Gorice, solkanske dvolastnike med 1945 in 1952 ter časopisna poročila o tržaškem bombnem atentatu leta 1930 in o prvem tržaškem procesu. Leta 2002 je prevzel vodenje Goriškega muzeja ter ga uspešno vodil celo desetletje. Osrednja goriška kulturna ustanova je zazna- movala ne le njegovo poklicno, temveč tudi za- sebno življenje, saj je omenjeno delo izvrševal s takšno predanostjo, da je preraslo v poslanstvo v prid razvoja goriškega kulturnega prostora nasploh. Njegova družbena angažiranost se je kazala tako pri navezovanju stikov z drugimi narodi in državami, ki so bili kakorkoli pove- zani z goriško preteklostjo (npr. z Rusko fede- racijo, Egiptom, Azerbajdžanom itd.), kot tudi pri plodovitem sodelovanju s številni društvi in združenji (npr. z Društvom prijateljstva Slo- venije in Azerbajdžana, Zvezo združenj borcev z a v r e d n o t e N O B , D r u š t v o m z a o h r a n j a n j e kulturne dediščine aleksandrink, Društvom DOLI, Društvom soška fronta itd.). Posebno pri srcu mu je bilo sodelovanje s slovenskimi ustanovami, društvi in posame- zniki v Italiji. Leta 2006 ga je goriška pokrajina imenovala v strokovno skupino za izbor nove- ga ravnatelja Pokrajinskih muzejev v Gorici, kar se je tudi samemu Andreju zdel pomemben korak pri povezovanju goriškega kulturnega prostora. Med drugim si je prizadeval tudi za prenovo Etnografskega muzeja v vasi Bardo, ki je bila izvedena s pomočjo muzejskih delavcev Goriškega muzeja (2012). Vztrajno se je boril za ohranjanje in valori- zacijo goriške kulturne dediščine: npr. za ob- novo in revitalizacijo Laščakove vile na Rafutu ter gradu Rihemberk, za dediščino šempetrske veje rodbine Coronini, za ohranjanja spomi- na na dogajanje, povezano z jugoslovansko- -italijansko mejo itd. Znan je bil tudi kot vnet zagovornik ohranitve zgodovinskega imena Goriška: kot podpredsednik Foruma za Gori- ško je bil pobudnik in organizator za zbiranje podpisov v podporo nastanku goriške pokra- jine (2007). Posebno je bil namreč navezan na območje historične Goriško ter na Gorico in Novo Gorico. Leta 2009 je v intervjuju za Dnevnikov objektiv dejal: »Mesto Gorica ima izpričanih tisoč let zgodovine. Noben evropski imperij se s tem ne more pohvaliti. Mesto pa lahko. Jaz sem del tega ozemlja. Nisem jaz kriv, če so čez moj življenjski prostor postavili mejo in me ovirali pri mojem premikanju. Z duhov- no kulturo, ki so mi jo privzgojili starši, je to del mojega mesta. To je skupen duhovni prostor. (…) Biti Goričan pomeni, da vsaj pasivno ob- vladaš še en sosedov jezik. Sosedov jezik ni tuj jezik« (Dnevnikov objektiv 2009: 22). Med številnimi pridobitvami Goriške- ga muzeja iz obdobja njegovega ravnateljstva (npr. ureditev depoja v Ajdovščini, amfi teatra in parka ob gradu Kromberk itd.) zavzema posebno mesto pridobitev novega muzejske- ga kompleksa v Solkanu (2012). Poleg tega je Goriški muzej v tem času prenovil ali pridobil nove muzejske zbirke v Medani, Šmartnem, Vrtojbi (vojaški stražarski stolp), Novi Gorici (muzejska zbirka na kolodvoru), Sežani, Šem- pasu (spominski muzej, posvečen Mehdiju Hu- seynzadehu - Mihajlu, diverzantu IX. korpusa in narodnemu junaku Azerbajdžana in Sovjet- ske zveze), v Lokavcu pri Ajdovščini (preno- vljen etnološki muzej Batičeva hiša) in Mirnu (muzejska zbirka prebežnikov). Z vojaškim Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:46 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:46 15.1.2014 10:20:54 15.1.2014 10:20:54 47 V spomin IZVESTJE 10 • 2013 stražarskim stolpom, muzejsko zbirko prebe- žnikov ter z načrtovanim muzejem tihotapstva na Pristavi je želel Andrej oblikovati razpršeni muzej o življenju ob nekdanji jugoslovansko- -italijanski meji. Leta 2008 je predlagal kandi- daturo stražarskega stolpa v Vrtojbi na nateča- ju za najboljši muzej leta. Miniaturni muzej, ki je v poročilu ocenjevalcev predstavljen z bese- dami an unusual candidate, je bil po uspešni predstavitvi skupine zaposlenih in sodelavcev Goriškega muzeja na srečanju v Dublinu med 240 prijavljenimi uvrščen v ožji izbor za na- grado EMYA (European Museum of the Year Award), ki jo podeljuje mednarodno muzejsko društvo ICOM. Andrej je poskušal muzejsko dejavnost čim bolj približati širokemu krogu prebivalstva, in sicer s podpiranjem ali organiziranjem vrste pobud, usmerjenih v obujanje starih šeg in na- vad (na primer furmanski prevoz vina in mlaja v Novi Gorici (v sodelovanju z društvom DOLI iz Lokavca in Društvom deklet in žena Trno- vo), postavljanje mlajev na Goriškem ter pobu- do za pletenje in izobešanje vencev sv. Ivana v Štanjelu itd.). Pri tem je bil uspešen ne le zaradi zanimivih zamisli, temveč tudi zaradi svoje družabnosti in dobrosrčnosti. Bil je humanist ne le po poklicu, temveč tudi po duši. Pred ne- kaj leti mi je omenil, kako se je neki gospe na tržnici v Gorici ‒ tržnice je kot kraj srečevanja ljudi imel posebno rad ‒ predstavil kot etnolog, pa ga je gospa vprašala, kaj je to. Odvrnil je, da je to neke vrste storico dei pettegolezzi in se s svojo značilno igrivostjo zasmejal. Viri in literatura Osebni arhiv in podatki Andreja Malniča (Andrej Malnič: Vita (2009)). Arhiv Goriškega muzeja (Andrej Malnič: Življenjepis (2012)). Delo 18. 1. 2011, let. LIII, št. 4, 18. Dnevnikov objektiv 1. 8. 2009, let. LIX, št. 176, 21–23 (intervju vodil Ervin Hladnik-Milharčič). Gačnik, A. 1996: Muzejska razstava med etnologijo in etnološko muzeologijo. ''Vinarske podobe'' med etnološko preteklostjo in muzejskim sedanjikom. V: Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja št. 6(57), 418‒426. Goriška (mesečnik; Primorske novice) 2008, let. VII, št. 6, 8. Il Piccolo 20. 12. 2006, let. CXXV , 5. Isonzo. Soča 2011, let. XXIII, št. 90, 8. Kraški obzornik 2002, let. III, št. 2, 8‒9. Makuc, N.: Malnič, Andrej (geslo predvideno za nadaljevanje Primorskega slovenskega biografskega leksikona, a še neobjavljeno). Marušič, B. 2013: O Andreju Malniču (1961‒2013). V: Razpotja: revija humanistov Goriške let. IV , št. 12, 62‒63. Marušič, B. 2013: Andrej Malnič (1961‒2013). V: 1001 ‒ solkanski časopis 26. 9. 2013, let. XX, št. 78, 9. Marušič, B. 2013: Andrej Malnič. V: Svobodna misel 27. 9. 2013, let. XXII, št. 9, 32‒33. Miklavčič-Brezigar, I. 2012: Andrej Malnič ‒ direktor Goriškega muzeja od leta 2002 do 2013. V: Goriški letnik št. 36 (v tisku). Nedelo 1. 6. 2008, let. XIV , št. 22, 6‒7. Novi glas 3. 12. 1998, let. III, št. 46, 2; 9. 9. 1999, let. IV , št. 34, 7; 13. 6. 2002, let. VII, št. 24, 6; 6. 3. 2003, let. VIII, št. 9, 13; 25. 9. 2008, let. XII, št. 35, 16; 5. 5. 2011, let. XVI, št. 16, 9; 6. 10. 2011, let. XIV, št. 36, 3; 8. 8. 2013, let. XVIII, št. 30, 30; 29. 8. 2013, let. XVIII, št. 31, str. 1, 16 (objavljena govora, ki sta ju na žalni seji 9. 8. 2013 imela Jurij Paljk in Inga Miklavčič Brezigar). Primorski dnevnik 8. 10. 2008, let. LXIV, št. 239, 16; 22. 10. 2008, let. LXIV, št. 251, 17; 2. 11. 2008, let. LXIV , št. 50, 13; 22. 3. 2009, let. LXV , št. 69, str. 11; 26. 4. 2009, let. LXV , št. 99, 11; 24. 4. 2010, let. LXVI, št. 97, 16; 20. 6. 2010, let. LXVI, št. 145, 9; 11. 11. 2010, let. LXVI, št. 267, 15; 27. 11. 2012, let. LXVIII, št. 279, 18; 8. 8. 2013, let. LXIX, št. 185, 11; 11. 8. 2013, let. LXIX, št. 188, 7. Oko (tednik) 5. 9. 2002, let. X, št. 339, 6. Primorske novice 21. 4. 1995, let. XLIX, št. 32, 4; 11. 2. 2003, let. LVII, št. 12, 8; 8. 8. 2013, let. LXVII, št. 182, 12. 1000. Solkanski časopis 2010, let. XVII, št. 67, 1, 6. http://www.europeanmuseumforum.eu, 27. 7. 2009. Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:47 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:47 15.1.2014 10:20:54 15.1.2014 10:20:54 48 V spomin IZVESTJE 10 • 2013 Bibliografi ja Andreja Malniča Razprave, članki ter biografska gesla: 1. Du la vas?… A Gorizza v: Problemi. Eseji XXVI/1988, št. 4, str. 26–32. Ponatis v: Razpotja: revija humanistov Goriške IV/2013, št. 12, str. 64‒68. 1 2. Tle se špeglajte lenuhi per tej mali marni muhi v: Problemi. Eseji XXVI/1988, št. 10 (5), str. 107‒110. 3. Lapsus po Janezu v: Problemi. Eseji XXVII/1989, št. 7 (4), str. 70–75. 4. Ego autem steti in monte sicut prius v: Primorska srečanja XIII/1989, št. 102, str. 954. 5. Vprašanja ob kozolcu v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva XXXI/1991, št. 1‒2, str. 50–53. 6. Primorski slovenski biografski leksikon 17, Gorica, 1991 (geslo Mirko Vuksanović). 7. Vinska topografi ja v: Etno delavnica Markovci 91, ur. Borut Brumen, Ljubljana, 1992, str. 42–52. 8. Primorski slovenski biografski leksikon 18, Gorica, 1992 (geslo Vita Žerjal, por. Pavlin). 9. Šmarnica ‒ pankrt slovenskih vin v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva XXXIII/1993, št. 3‒4, str. 91‒94. 10. Brajde: kriva vera in narodni ponos v: Muzejska poletna delavnica Rogatec 93. ur. Tanja Roženbergar, Celje, Ljubljana, 1993, str. 95‒100. 11. Primorski slovenski biografski leksikon 19, Gorica, 1993 (gesla: Leopold Doljak, Ervin Hladnik- Milharčič, Ivo Hvalica, Aleksander Krošl, Jože Dolmark). 12. Matija Vertovec – post mortem 1851–1899 v: Vipavski izbor: zbornik spisov ob stoletnici Vinarske zadruge Vipava. Vipava, 1994, str. 139–146. 13. Primorski slovenski biografski leksikon 20, Gorica, 1994 (gesla Gaetano Perusini, Marjan Poljšak, Janez Rijavec). 14. Turisti na vasi v: Primorska srečanja XX/1996, št. 182, str. 501–502. 15. Pričevanja Matije Vertovca o vinu iz Vinoreje za Slovence v: Goriški letnik 1997, št. 24, str. 23–34. 16. Trta in vino v slovenskem ljudskem izročilu v: Goriški letnik 1998/1999, št. 25/26, str. 45–78. 17. Prvi novogoriški stanovalci v: Primorska srečanja XXII/1998, št. 210, str. 674–678. 18. Topografi ja spomina na novo mejo v: Acta Histriae VI., Koper, 1998, str. 331–346. 19. Vino v šegah in navadah življenjskega kroga v: Briški zbornik, 1. knj., Dobrovo, 1999, str. 333–347. 20. Prepustnice so nas rešile v: Carinik: glasilo delavcev carinarnice Nova Gorica, II/1999, št. 2, str. 17–20. 21. Novice in Kmetovalec o vinski kulturi v Istri v: Kozarec sonca, Koper, 2000, str. 113–150. 22. Nekaj drobcev iz zgodovine vinarstva v: Annales: anali za istrsko in mediteransko zgodovino X/2000, št. 2, str. 565–568. 23. Gostije in vino v: Prehrana na Slovenskem. Zbornik strokovnih prispevkov za mentorje zgodovinskih krožkov (Zveza prijateljev mladine Slovenije). Ljubljana, 2000, str. 31–42. 24. Solkanski dvolastniki 1945–1952 v: Jako stara vas na Goriškem je Solkan: zbornik ob tisočletnici prve omembe kraja, Solkan, 2001, str. 234–253. 25. Križi s Križem v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva XLII/2002, št. 1–2, str. 32–36. 26. Andrej Malnič, Zvezdana Koželj. Zverine prvega tržaškega procesa v: Besede terorja: medijska podoba terorja in nasilja, ur. Božidar Jezernik, Ljubljana, 2002, str. 35–62. 27. Šege in navade na Goriškem v: Zdenko Vogrič, Drobtinice iz goriških šeg in navad. Gorica, 2007, str. 9–10. 28. Marku v spomin v: Goriški letnik 2008, št. 32, str. 229–230. 1 Tiskarski škrat pri naslovu članka. Pravilni naslov se je glasil: Du la vas?... A Gurizza. Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:48 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:48 15.1.2014 10:20:54 15.1.2014 10:20:54 49 V spomin IZVESTJE 10 • 2013 Krajši sestavki (predgovori, recenzije, glose, izjave za javnost, predlogi in intervjuji v medijih itd., 1. Aleš Gačnik, Andrej Malnič, Vino – plus – Ormož 90. Interdisciplinarni raziskovalni tabor v: Te d n i k 43/1990, št. 32, str. 8 2. Kar more, to mož storiti je dolžan v: Primorska srečanja XVI/1991, št. 117–118, str. 333. 3. Vida Mokrin-Pauer, Andrej Malnič, Margerita in Aldo v: Srce in oko: revija Prešernove družbe 4/1992, št. 38, str. 274–278. 4. O sv. Martinu – narodnem patronu v: Primorska srečanja 18/1993, št. 150, zadnja ov. str. 5. Vipavska furenga '94 v: Turist. Revija za turizem, prosti čas in fotografi jo nov. 1994, let. I, št. 5, str. 6. 6. Na sončni strani Rebernic v: Primorska srečanja 18/1994, št. 153–154, zadnja ov. str. 7. Zbogom Primorska v: Primorska srečanja 19/1994, št. 157, zadnja ov. str. 8. Restavracija vinarstva v: Primorska srečanja 18/1994, št. 160, zadnja ov. str. 9. Zakaj velja raziskati tudi zgodovino Lokavca v: Lokavec in čas: časopis za poduk o zgodovini Lokavca I/1995, list 1, str. 1. 10. Andrej Dular, Pij kume moj dragi! Vinogradništvo in vinarji v Beli krajini v: Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja LVI/1995, št. 5, str. 422–423. 11. Tam, kjer murke cveto v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva XXXV/1995, št. 4, str. 33. 12. Muzej vinarstva v: Veritas: mesečnik za gorice, vino, kulinarično in turistično kulturo II/1995, št. 3, str. 19–20. 13. Darja Skrt, Vinarske podobe v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva XXXV/1995, št. 4, str. 39–41 (recenzija). 14. Vinarske podobe v: Vinarski list 1, izdal Goriški muzej, Kromberk 1995, str. 1. 15. Kruh mlini in fotografi je v: Lokavec in čas: časopis za poduk o zgodovini Lokavca II/1996, list 2, str. 1. 16. Od steze do železne ceste v: Lokavec in čas: časopis za poduk o zgodovini Lokavca III/1997, list 3, str. 1. 17. Iz majhen države naredimo veliko evropsko mesto v: Novi glas 20. 3. 1997, let. II, št. 12, str. 3 (intervju vodil Jurij Paljk). 18. Vinske šege tonejo v pozabo v: Sobota. Primorske novice 28. 8. 1999, let. III, št. 33, str. 9 (intervju vodila Katja Željan). 19. Prenova in revitalizacija Štanjela je prvorazredno ekonomsko vprašanje (povzetek govora z okrogle mize v Štanjelu z dne 10. 12. 1999) v: Kras apr.–maj 2000, št. 38/39, str. 66. 20. Ob kresi se dan obesi v: Kras sept. 2000, št. 41, str. 32–33. 21. Kristina Rudež v Štanjelu še vedno plete venec svetega Ivana v: revija Kras sept. 2000, št. 41, str. 34–35. 22. Gostije in vino – ljudski glas v: Na zdravje (priloga slovenskih pokrajinskih časopisov), nov. 2000, str. 2. 23. Bejži muha s Krasa proč. Kako so nekoč v Križu pri Sežani preganjali muhe v: revija Kras nov. 2000, št. 42, str. 12–13. 24. Predlagam vsakoletno razstavo vencev sv. Ivana v: revija Kras avg. 2001, št. 46, str. 49–50. 25. Kraški poprdon: kako se iz lubja izdela pastirsko palico v: revija Kras avg. 2001, št. 46, str. 46–48. 26. Iz dediščine v atrakcijo v: Primorske novice 5. 7. 2002, let. LIV , št. 53, str. 27. 27. Kaj je osnovno poslanstvo turističnega društva? Razmislek o turizmu na deželi v: revija Kras okt. 2002, št. 54‒55, str. 38‒39. 28. O Novi Gorici brez Nove Gorice v: Goriška (mesečnik; Primorske novice) apr. 2003, let. II, št. 4, str. 8–9. 29. Čas bo pokazal, ali znamo evropski izziv obrniti sebi v prid v: Novi glas 25. 12. 2003, let. VIII, št. 49, str. 3, 6 (intervju vodil Danijel Devetak). 30. Goriški muzej – Nova Gorica v: Korak naprej: Slovenci v goriški čezmejni regiji, ur. Matija Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:49 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:49 15.1.2014 10:20:54 15.1.2014 10:20:54 50 V spomin IZVESTJE 10 • 2013 Rupel, Trst, 2004, str. 71–77. 31. Podpiram idejo o muzeju [Krasa], vendar imam pomisleke v: revija Kras apr. 2004, št. 64, str. 39. 32. Uvodna beseda v: Barok na Goriškem. Il barocco nel Goriziano. Zbral in ur. Ferdinand Šerbelj. Nova Gorica, Ljubljana, 2006. str. 11. 33. Izjava za javnost o predlogu za odpoved imenu ''Goriška'' v: Novi glas 30. 3. 2006, let. XI, št. 13, str. 13. 34. Primorska osebno v: Primorske novice 13. 9. 2007, let. LXI, št. 211, str. 19. 35. Goriška je staro slovensko ime v: Primorske novice 5. 10. 2007, let. LXI, št. 230, str. 25. 36. Goriška je staro slovensko ime v: Delo 6. 10. 2007, let. XLIX, št. 231, str. 5 (pismo bralcem). 37. Goriška je staro slovensko ime v: Goriška naj bo! Nova Gorica, dec. 2007 (priložnostna publikacija Mestne občine Nova Gorica). 38. Muzeoforum – 2007/3 v: Bolnica Franja 1943‒2007, ur. Darko Knez, Ljubljana, 2008, str. 10‒16 (zapis razprave Bolnica Franja – muzejska prihodnost). 39. Muzej bo urejen po tematskih sklopih v: Novi Glas 25. 9. 2008, let. XII, št. 35, str. 16 (intervju). 40. Če ne bo najmanjši, bo pa najdaljši muzej na svetu v: Nedelo 1. 6. 2008, let. XIV , št. 22, str. 6‒7. 41. Spomenik na Cerju – odgovor Milanu Gregoriču v: Novi glas 11. 12. 2008, let. XII, št. 46, str. 13. 42. Razstave o življenju ob meji in zgodovinska učna pot: od Vrtojbe do Nove Gorice v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva XL/2009, št. 3‒4, str. 102. 43. Vol je bil pri hiši dlje kot država v: Dnevnikov objektiv 1. 8. 2009, let. LIX, št. 176, str. 21–23 (intervju vodil Ervin Hladnik-Milharčič). 44. Military Watchtower on the State Border. V: European Museum of the Year Award. Th e candidates 2008. Dublin, 2008, str. 54 (nerazčiščeno avtorstvo). 45. Kratek povzetek vsebine zbornika [Osimo in Goriška] v: Le monde diplomatique v slovenščini 2010, let. VI, št. 63, str. 22. 46. Grad Kromberk naj postane osrednja muzejska, turistična in kulturna destinacija v: Stran: glasilo Krajevne skupnosti Kromberk 19. 6. 2010, let. IV , št. 7, str. 11. 47. ''Slovencem ni bilo nikoli nič podarjeno!'' v: Novi glas 1. 7. 2010, let. XV , št. 24, str. 16 (govor). 48. ''Skoz in skoz'' Goričan v: Novi glas 6. 10. 2011, let. XVI, št. 36, str. 3 (intervju vodil Nace Novak). 49. Goriški muzej v: Novi glas 15. 3. 2012, let. XVII, št. 10, str. 9 (intervju vodil Jurij Paljk). Udeležba na strokovnih in znanstvenih srečanjih: 1. Prispevek Šmarnica – pankrt slovenskih vin, predstavljen na Jugoslovanskem kongresu za preprečevanje samomorilnosti, Bled, 22.–25. 5. 1991. 2. Prispevek To p o g r a fi ja spomina na novo mejo na mednarodni konferenci Pariška mirovna pogodba, nova jugoslovansko-italijanska meja in priključitev Primorske k Sloveniji, Koper–Nova Gorica, 25.–27. 9. 1997. 3. Obdelovanje vinograda in pridelava vina: mednarodni znanstveni sestanek Vino in vinska trta v arheologiji, Koper, 20.–21. 5. 1999. 4. Predavanje o trti in vinu v slovenskem ljudskem izročilu na strokovnem posvetu vinogradnikov in vinarjev, ki sta ga organizirala Kmetijsko svetovalna služba Sežana in Društvo vinogradnikov v Štanjelu, 3. 9. 1999. 5. Posvet o revitalizaciji Štanjela, Štanjel, 10. 12. 1999 6. Brda Baton v okviru III. mednarodnega srečanja zrelih vin, Dobrovo v Goriških Brdih, 20.–22. 4. 2001. 7. Sodelovanje na okrogli mizi Kamen – kulturna dediščina Krasa, Kosovelova knjižnica v Sežani, 28. 2. 2002. 8. Sodelovanje na okrogli mizi Zakaj tretja slovenska univerza v okviru Študijskih dni Draga 2002, Opčine (Trst), 31. 8. 2002. 9. Prispevek Zverine prvega tržaškega procesa na strokovnem posvetu o terorizmu, Center za Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:50 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:50 15.1.2014 10:20:54 15.1.2014 10:20:54 51 V spomin IZVESTJE 10 • 2013 obrambno usposabljanje Poljče, 22. 5. 2003. 10. Predavanje Čezmejna etnologija na študijskem srečanju Tra Italia e Slvoenia: documenti e ricerche in un'area di frontiera, grad Kromberk, 18. 4. 2008. 11. Predstavitev vojaškega stražarskega stolpa na meji: EMYA – European Museum Forum, Dublin, 14.–17. 5. 2008. 12. Predstavitev vojaškega stražarskega stolpa na meji: Convegno internazionale di archeologia industriale Da territori industriali a paesaggi culturali, Tržič (Monfalcone), 11. 10. 2008. 13. Vojaški stražarski stolp in zgodovinska pot ob meji (od Vrtojbe do Nove Gorice): strokovni posvet Dediščina socializma v turizmu, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Portorož, 27.‒28. 11. 2009. 14. Udeležba na UNESCO-vem mednarodnem forumu o medkulturnem sodelovanju, Baku (Azerbajdžan), 6.‒10. april 2011. Diplomska naloga: Slovenci, vino in država: Štajerci in šmarnica. Diplomsko delo iz leta 1990 (hrani oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Univerze v Ljubljani). Turistični vodniki Irena Velikonja, Andrej Malnič, Drago Medved. Vinska cesta spodnje Vipavske doline: vipavska vinska cesta. Nova Gorica, 1999 (več ponatisov in prevod v angleški, italijanski in nemški jezik). Boris Blažko, Andrej Malnič, Boris Slokar. Lokavec: kraj pod Čavnom. Lokavec, 2009 (ponatis Lokavec, 2010). Zgibanke: 2 Ricmanjski pomniki – Monumenti di Ricmanje (San Giuseppe della Chiusa). Gorica, Svet slovenskih organizacij, 1993. Rokopisni pomniki iz ricmanjskega župnijskega arhiva – I manoscritti dall'archivio parrocchiale di Ricamanje (S. Giuseppe della Chiusa). Ricmanje 18. 3. 1995. [S.l.], 1995. Kras – Karst. Razstava – Ausstellung Korotan Dunaj – Wien, 24. 1.‒28. 2. 1997. Nova Gorica, Goriški muzej, 1997. Razstava fotografi j: Viljem Cigoj. Lavričeva knjižnica Ajdovščina 16. 1.‒12. 2. 1997. [S.l.], 1997. Pod svobodnimi zvezdami. Predlog scenarija za postavitev spominske razstave na Cerju. Spomenik braniteljem slovenske zemlje. Kromberk, Goriški muzej, 2008. Uredniško delo 1. Urednik Primorskih srečanj let. XVIII/1993‒1994. 2. Sourednik (skupaj z Borutom Koloinijem): Vipavski izbor: zbornik spisov ob stoletnici Vinarske zadruge Vipava. Vipava, 1994. 3. Urednik Slovenskega vinarskega lista I/1995, list 1. 4. Sourednik in pisec v časopisu Lokavec in čas: časopis za poduk o zgodovini Lokavca I/1995‒ III/1997. 5. Odgovorni urednik Goriškega letnika XXVIII/2001 ‒ XXXIII‒XXXIV/2009‒2010. 6. Osimo in Goriška: 35-letnica podpisa Osimskih sporazumov in 25-letnica izgradnje briške ceste. uredniški odbor Andrej Malnič, Jože Šušmelj, Tomaž Vuga. Nova Gorica, 2010. Pesmi Prmorska narodna budnica (neobjavljena satirična pesem; hrani: osebni arhiv Neve Makuc) Andrej in Ana Malnič: Moja tata (otroška pesmica; najbrž tiskarska napaka v naslovu, pravilno: Moj tata) v: Pastirček nov. 2003, let. 58, št. 3, str. 4. 2 Najbrž nepopolnem seznam razstavnih zgibank. Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:51 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:51 15.1.2014 10:20:54 15.1.2014 10:20:54