■ ZAVAROVALNICA SAVA iKii . Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka DELAVSKA ENOTNOST ^24. OKTOBRA 1970 — ŠT. 42 — L. XXVII | jjglgll DOGOVOR Vemo naslednje: Mnogih bistvenih ciljev resolucije zvezne skupščine o ekonomski politiki ne uresničujemo, prepad med vrednostjo izvoza in uvoza se ni zmanjšal, temveč še bolj Povečal, preko planirane ravni so se povečale investicij-ska, splošna in proračunska poraba, industrijska proizvodnja pa najbrž ne bo dosegla predvidenega porasta. Vemo tudi, da se je stopnja inflacije dvignila na 15 % -to pa je tudi službeno ocenjeno kot najvišja inflacijska stopnja v zadnjih desetih letih. Vemo, da porabimo več, kot proizvedemo, da vnaprej Porabimo tisto, česar še nismo prislužili. Če bi včeraj Prenehali s takšno prakso, bi bilo ravno pravr če danes Prenehamo, bomo še nekako „zvozili“, če pase bomo na to odločili šele jutri ali pojutrišnjem, potem bo morda Prepozno za ureditev nakopičenih problemov v kolikor toliko normalnih razmerah. Vemo, da bomo morali pritegniti pasove na vseh Področjih potrošnje, da se bomo morali naučiti shajati s tistim, kar res imamo. To nujo tudi bolj ali manj vsi Priznavamo - vsaj na besedah. Ne vemo pa, kako bo tedaj, ko bomo začeli to nujo Uresničevati, ko bomo začeli konkretno govoriti o tem, kaj naj kdo žrtvuje od svojih ambicij, morda pa tudi od realnih potreb. Takrat bomo videli, kaj bo ostalo od parol 0 Pripravljenosti, da svoje apetite omejimo na realne možnosti za njihovo zadovoljitev, takrat bomo videli, kdo vse N pripravljenost na omejevanje pričakoval od drugih, sebe samega pa želel pri tem izvzeti. V sindikatih vemo, da račun za sedanjo inflacijo in splošno nestabilnost plačuje predvsem delovni človek, da ta račun plačuje predvsem gospodarstvo s slabljenjem svoje reprodukcijske sposobnosti. Zato bomo jutri, ko bomo odločali o programu ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, ki bo moral biti nekakšen plebiscit, nekakšen družbeni dogovor, tudi insistirali pri tem, da mora biti vsa ^ša družba povezana z usodo gospodarstva in da mo-rurno s programom stabilizacije ščititi predvsem interese delovnega človeka in njegovih delovnih organizacij. MILAN POGAČNIK * * * * * * * * * * * * * * * * 4 4 4 4 \ 4 \ 4 *4 4 4 4 4 4 5 { 4 *4 *4 i I Srečno pot! BOMO SINDIKATI DOVOLJ ODLOČNI? Foto: A. Agnič KDO IN KOLIKO NAJ ZATEGNE SVOJ PAS Zahteve po redu v našem gospodarstvu so dokaz osveščanja zares zaskrbljenih samoupravljavcev Zadnje čase so vse bolj glasne zahteve, da je treba zajeziti nezadržno naraščanje cen in življenjskih stroškov. V teh svojih zahtevah smo zlasti zelo odtočni v sindikatih, zato so predlagani ukrepi predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov naj bi nekatere življenjske potrebščine diferencirano subvencionirali oziroma regresirali z družbenimi sredstvi, naj bi izboljšali razmere v otroškem varstvu, naj bi čimprej in po hitrem postopku sprejeli zakon o denarnem nadomestilu delavcem med začasno brezposelnostjo, naj bi v prejšnjih obdobjih priznane pokojnine valorizirali in uskladili 2 novopriznanimi pokojninami skladno s podražitvijo življenjskih stroškov s 1. januarjem 1971. leta in naj bi uredili vse potrebno, da bo mogoče subvencionirati stanarine socialno najslabše situiranim družinam zaradi predvidene odmrznitve stanarin, naleteli med našim članstvom na široko podporo. Znano je, da cene in življenjski strošld letos vseskozi naraščajo. Potrošniki najbolj občutijo spremembe pri cenah živil in različnih uslug. Ker pa lahko {Nadaljevanje na 3. strani) z* leP^t° vrvbol^tano melbrosia® _______n id i ufrM* * * • V GOSTEH REPUBLIŠKEMU SVETU ZSS ' ' Sindikalna delegacija Kosova Kot gost RS ZSS je bila te dni na obisku v Sloveniji delegacija Zveze sindikatov Kosova, v kateri so bili Predsednik pokrajinskega sveta ZS Kosova Bogoljub Nedeljkovič, tajnik tega sveta Ismail Jašič ter predsednik “Cuiskega sindikalnega sveta Prištine Zija Jusufi. Delegacijo sta spremljala novinarja kosovskega albanskega “cvnika „Rilindija“ in Radia Priština. Med svojim tridnevnim obiskom od 20. do 22. oktobra je delegacija Zveze sindikatov Kosova imela ?*f°Vore z vodstvom RS ZSS in s političnim aktivom ZSS, s predstavniki MSS Ljubljane in občinskega Po k nega sveta Kranj, obiskala pa je tudi podjetji „Litostroj“ in ,,Iskro-Elektromehaniko“ v Kranju, ^bne razgovore je delegacija imela tudi s predstavniki delavcev in študentov iz Kosova, ki delajo in Udirajo y Sloveniji. Seznanila jih je z razpisom posojila v višini 12 milijard S dinarjev za izgradnjo šolstva na 5losovcm in se informirala o delovnih in življenjskih razmerah delavcev in študentov iz Kosova, ki živijo v veniji. Bbbi PREDSEDNIK SLOVENSKIH SINDIKATOV V ČRNOMLJU Zdajšnji uspehi napovedujejo nove V Črnomlju opozarjajo na težave zavoljo premajhnih samoupravnih pravic večine obratov, katerih matična podjetja imajo sedež izven občine V petek, 16. oktobra, so obiskali Črnomelj predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek, predsednik republiškega odbora sindikata de-alavcev storitvenih dejavnosti Jože Vidic in strokovni sodelavec republiškega sindikalnega sveta Vlado Vodopivec. Gostje so se pogovarjali s predstavniki nekaterih večjih delovnih organizacij ter občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij črnomaljske občine o gospodarskih in drugih problemih občine. Na osnovi podatkov o gibanju gospodarstva v zadnjih letih, s katerimi so domačini seznanili predstavnike vodstva slovenskih sindikatov, je Tone Kropušek poudaril, da je to območje v zadnjem obdobju v gospodarskem razvoju zelo hitro napredovalo, s čimer so postavljeni temelji še hitrejšemu razvoju v prihodnje. O tem pričajo predvsem razvojni programi posameznih delovnih organizacij. Tako namerava tovarna „BELT“, ki se je pred kratkim združila z ljubljanskim podjetjem „COSMOS“, v nekaj letih z rekonstrukcijo in modernizacijo občutno povečati proizvodnjo in dohodek podjetja. Prav tako ima tudi tovarna kondenzatorjev ,JSKRA“ v Semiču obsežne načrte za podvojitev proizvodnje in povečanje števila zaposlenih. - Ob doseženih uspehih in optimističnih predvidevanjih za prihodnje pa v Črnomlju opozarjajo na težave zaradi premajhnih samoupravnih pravic v večini obratov, katerih matična podjetja imajo sedež izven občine. Teh obratov pa je v občini Črnomelj največ in ustvarjajo skoraj tri četrtine celotnega dohodka gospodarstva v občini. Ker samoupravni razvoj obratov ni urejen, se tudi integracijski procesi prepočasi uveljavljajo, ponekod pa tak položaj spodbuja celo težnje po dezintegraciji. Tovariš Kropušek je v zvezi s tem poudaril, da se morajo vse sub- (Nadaljevanje na 2. strani) ZDRAVNIKI IN KOZMETIČARKE PRIPOROČAJO a hiibiu s) Mimi 7 DNI V SINDIKATIH ■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Stanovanjsko komunalno podjetje BREŽICE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM BREŽIC ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! S LEKARNA Brežice i Ob občinskem prazniku občine Brežice čestitamo vsem delovnim ljudem! SEJA PREDSEDSTVA RO SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV Na seji predsedstva republiškega odbora sindikata gredbenih delavcev so razpravljali o stališčih odbora o naraščanju kalkulativnih in obračunskih osnov skladno s podpisanimi samoupravnimi sporazumi. Dogovorili so se, da bodo o tem razpravljali na posvetu s podpisniki sporazumov. Veliko pozornosti so člani posvetili načrtu o aktivnosti republiškega odbora na področju delitve dohodka od delitve v delovnih organizacijah do družbenega — usmerjanja delitve dohodka. Člani predsedstva so ostro obsodili početje stalne komisije Zvezne republike Nemčije, ki z dopisnicami vabi naše gradbene delavce, da se prijavljajo pri zavodih za zaposlovanje za delo v gradbenih podjetjih Zahodne Nemčije. Predsedstvo zato zahteva, da zvezni zavod za zaposlovanje in zvezni sekretariat za delo odgovorita na to početje, ki ni v skladu s podpisanimi mednarodnimi konvencijami. Zaradi pomanjkanja nekaterih gradbenih materialov, ki postajajo čedalje bolj kritični, so se člani dogovorili, da bodo na posebni seji analizirali sedanje razmere. Najbolj kritična je dobava betonskega železa. Po pogodbah gradbena podjetja za tretje četrtletje letošnjega leta niso prejela niti kilograma betonskega železa. MILAN BRECL PLENUM AJDOVSKIH SINDIKATOV O SVOJEM BODOČEM DELU IN O POLITIČNIH CILJIH TER NALOGAH SLOVENSKIH SINDIKATOV Skrb za delovne ljudi Svoj delovni program za prihodnje obdobje, o katerem so razpravljali in ga tudi sprejeli na zadnji seji plenuma, so ajdovski sindikati seveda sestavili ob soočenju z dejanskimi možnostmi kolektivov v svoji občini ter upoštevaje politične cilje in naloge slovenskih sindikatov. Pri tem so ugotovili, da je dokunr it o političnih ciljih in nalogah slovenskih sindikatov sicer zajel večino vprašanj, ki so aktualna tudi za njihovo občino in njihove delovne organizacije, da pa ga hkrati in za zdaj zavoljo specifičnih razmer ne bi mogli in tudi ne morejo uresničiti v celoti. Zavoljo sedanje strukture gospodarstva v občini trenutno ni možno uresničiti kot najmanjši osebni dohodek 800 dinarjev, je pa realna zahteva po zaslužku najmanj 700 dinarjev. Če bi to storili, bi se takoj izboljšali dohodki kakih 10 % zaposlenih. Zaslužek najmanj 800 din seveda ostaja cilj, ki se mu bodo ioskušali čimprej približati. Manj ot 800 din trenutno prejema četrtina vseh zaposlenih v občini. S! & Ajdovski sindikati so na svoji lenami seji tudi ugotovili, da vse-akor ne bi govorili o tako slabem gmotnem stanju, če bi delovne organizacije že doslej vodile načrtno kadrovsko politiko, če bi imele programe potreb po kadrih in če bi jih tudi uresničevale. Prav zato, da bi izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, bo sindikat zdaj vnovič zahteval od strokovnih služb in samoupravnih organov v delovnih organizacijah, da poskrbijo za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih, za izobraževanje že zaposlenih delavcev in za reden dotok novih kadrov. Slednjič pa ajdovski sindikati tudi predlagajo, naj bi bodočo politiko oddiha in rekreacije opredelili v tem smislu, da bi še posebej stimulirali vse tiste, ki dejansko odhajajo na dopuste v domove, ki so last delovnih organizacij ali počitniških skupnosti. V tem primeru bi namreč verjetno povečali število interesentov za letni oddih izven kraja stalnega bivališča in za aktiven počitek v tem času. -rrd Zdajšnji uspehi napovedujejo nove Predsednik RSZSS s svojimi sodelavci na obisku v v Beli krajini (Nadaljevanje s 1. strani) jektivne sile v teh kolektivih zlasti pa sindikati, odločno zavzeti za večjo samoupravnost obratov, sicer bomo porušili osnovna načela samoupravnih odnosov v takih delovnih kolektivih. S tem vprašanjem se bodo resneje spoprijeli tudi v vodstvu slovenskih sindikatov, prav tako pa bodo samoupravni odnosi v tako imenovanih dislociranih obratih ena osrednjih tem na bližnjem kongresu samoupravljavcev Jugoslavije. V sedanjem obdobju smo namreč prišli tako dale, da v marsikateri večji in združeni delovni organizaciji, združeni iz več obratov, prevladuje predvsem pogled na kapital, pozabljajo pa na človeka, ki je kapital ustvaril. V Črnomlju so najbolj nezadovoljni s samoupravnimi odnosi v obratu IMV iz Novega mesta in obratu BETI iz Metlike, medtem ko so se samoupravni odnosi v tovarni kondenzatorjev ISKRE v Semiču v zadnjem obdobju bistveno izboljšali. Pogovor je načel tudi problematiko hitrejšega razvoja manj razvitih območij v Sloveniji, kamor sodi tudi vsa Bela krajina. Tovariš Kropušek je v razpravi poudaril, da je treba ta vprašanja reševati predvsem s pomočjo ekonomskega in samoupravnega razvijanja zdajšnjih delovnih organizacij ter iskanja in spodbujanja večjih podjetij v Sloveniji, da bi vlagala svoja sredstva v razširjeno reprodukcijo na manj razvitih območjih. Po pogovoru v Črnomlju so si gostje ogledali proizvodnjo v tovarni „BELT“ in se tu pogovarjali s sindikalnim aktivom podjetja. Predstavniki podjetja so goste še seznanili z rekonstrukcijo livarne, ki bo v dveh letih povečala obseg proizvodnje skoraj za dvakrat, celotni dohodek več kot za dvakrat, število zaposlenih za 78 % produktivnost na zaposlenega za 60 % itd. Razen tega se bo tovarna BELT po rekonstrukciji močneje vključila tudi v izvoz na tržišča s konvertibilno valuto. Celotna rekonstrukcija tovarne bo veljala približno 45 milijonov dinarjev, pri čemer so všteta tudi potrebna obratna sredstva. Polovico potrebnih sredstev bo zbralo podjetje „COSMOS“, za 22,5 milijona dinarjev posojila pa so zaprosili pri republiškem skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij. R. Š. SLOVENJ GRADEC Vnovič nesklepčni Sindikati predlagajo premik najnižjih zaslužkov na 700 din V Slovenjem Gradcu so morali preložiti že drugič sklicano I. konferenco občinskega sindikalnega sveta. Udeležba pa tudi ob drugem sklicu ni bila boljša kot prvič. K6r je bila-onferenca sklicana v popoldanskem času, so se zdaj v Slovenjem Gradcu odločili, da jo bodo ponovno sklicali v dopoldanskem času, in to v ponedeljek, 26. oktobra. Na konferenci bodo spregovorili o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva v Mislinjski dolini, razprava pa bo stekla tudi o predlogu statuta nove Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem. V Slovenjem Gradcu so se dogovorili, da bodo o predlogu statuta do I. konference OSS razpravljali v vseh osnovnih organizacijah sindikata, tako da bodo lahko na konferenci spregovorili tudi o morebitnih predlogih za dopolnitev statuta. (an) RAVNE NA KOROŠKEM Nov delovni program Ocena dela občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem od zadnjega občnega zbora do letošnjega oktobra, ki so jo dali na prvi konferenci OSSS, je dobra. Zlasti pohvalno je, da so uspeli s prizadevanjem vodstva OSS Ravne na Koroškem razgibati dejavnost osnovnih organizacij sindikata. Težko pa bi rekU, da so uspehi rezultat prizadevanj prav vseh članov Občinskega sindikalnega vodstva, saj se v povprečju tretjina članov ni udeleževala niti sej sveta. Na prvi konferenci občinskega sindikalnega sveta so sprejeli tudi delovni načrt do konca maja leta 1971. Nanizali so vse probleme in vse akcije, v katere se bodo ravenski sindikati vključili. Najbližja je priprava osnovnih organizacij sindikata na občne zbore. Ena od pomembnih nalog pa bo tudi izdelava analize o življenj- skem standardu zaposlenih. O tem naj bi spregovorili nfer podrobneje na konferenci OSS prihodnjo pomlad. VELENJE Določiti ceno črnemu kruhu Predsedstvo velenjskega Občinskega sindikalnega sveta je na zadnji sejijned drugim razpravljajo tudi o podražitvah nekaterih življenjskih artiklov. Razprava je zadevala zlasti predlog trgovskega in proizvodnega podjetja MERX Celje za podražitev kruha. Ker kupujejo v Šaleški dolini še zmeraj v pretežni večini črni kruh (lani so ga spekli skoraj 2 milijona kilogramov, kruha drugih vrst pa le 440.000 kg), je bilo predsedstvo OSS Velenje mnenja, da je treba ceno za črni kruh predpisati. Sprejeli so stališče, naj bi veljal kilogram črnega kruha v prihodnje 1,85 dinaijev, ta predlog pa bodo posredovali tudi svetu za blagovni promet občinske skupščine. Cene belemu in drugim vrstam kruha ter peciva pa naj bi v prihodnje oblikovali prosto. Predsedstvo OSS Velenje je na zadnji seji spregovorilo tudi o položaju tistih družin, kjer je dohodek na družinskega člana manjši od 550 dinarjev na mesec. Takih družin je v Šaleški dolini še vedno 33 %. Spričo težavnega položaja teh družin pa tudi zaradi nujnosti stabilizacije tržišča bi bilo treba po mnenju predsedstva velenjskega OSS storiti vse, da bi preprečili nadaljnje naraščanje cen in življenjskih stroškov. (vš) LJUBLJANA Posvet sekretarjev ZKJ V četrtek dopoldne se je začelo v domu sindikatov v Ljubljani dvodnevno posveto-vanje sekretarjev republiških svetov oziroma konferenc in pokrajinskih svetov Zveze sindikatov, ki mu prisostvuje sekretar sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Milan Vukasovič. Razgovor udeležencev naj omogoči izmenjavo pogledov in stališč o mestu in vlogi sindikatov glede na predvidene spremembe v našem političnem sistemu ter oblikovati ustrezne delovne metode v organizaciji. Posvet, ki ga je pripravil republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, je usmerjen v razpravo o položaju republiške organizacije sindikata, v odnose med republiškimi sveti ter svetom Zveze sindikatov Jugoslavije in v odnose in sodelovanje sindikatov z drugimi organiziranimi družbenopolitičnimi subjekti, o odnosih med temi organizacijami in občinskimi sveti, o izkušnjah organiziranja in funkcioniranja sindikata v integriranih delovnih organizacijah itd. Razgovor sekretarjev republiških svetov oziroma konferenc in pokrajinskih svetov Zveze sindikatov se je nadaljeval v petek v Novi Gorici, kjer so se razpravi pridružili tudi tamkajšnji sindikalni delavci. NA LINIJI 323-554 KOPER Delegacija Obalnega sindikalnega sveta je ta teden odpotovala v Modeno, kjer bodo med drugim prisostvovali tudi otvoritvi novih prostorov modenskih sindikatov. Razen tega se bodo s člani sindikata iz Modene pogovarjali o nadaljnjih možnostih medsebojno sodelovanje. K. L- SLOVENSKE KONJICE Minuli teden so člani občinskega sindikalnega sveta skupajs predstavniki osnovnih sindikalnih organizacij razpravljali ° uresničevanju sklepov in stališč druge konference slovenskih sindikatov in o pripravi na bližnje občne zbore osnovnih organizacij sindikata. V razpravi so opozorili zlasti na problem najnižjih osebnih dohodkov in na nezadovoljivo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Da bi se stanje izboljšalo, bi bilo po mnenju konjiških sindikatov treba sprentf' niti tudi odnos delovnih organizacij do štipendiranja. V. L ZAGORJE OB SAVI Na seminarju za predsednike in tajnike osnovnih organizacij sindikata zagorskih delovnih skupnosti, ki ga je pred kratkim pripravil občinski sindikalni svet v Zagorju ob Savi, so spregovorili o akciji za odpravo najnižjih osebnih dohodkov, o problemih v zvezi z nadomestili za čas bolezni, ocenili so letošnje letovanje sindikalnega članstva in 56 pogovorili o akcijskem program11 zagorskih sindikatov. _rn' CELJE Dejavnost celjskih sindikatov je bila minuli teden zelo razgibana. Predsedstvo Občinskeg« sindikalnega sveta je sklenilo posredovati v razpravo gradivo z prvo konferenco celjskih sindikatov. Razprava naj bi tekla d sredine novembra. . . Komisija za samoupravljanj pri Občinskem sindikalnem sv® tu je na zadnji seji razpravljala aktivnosti sindikata pri uveljajf Ijanju XV. ustavnega amand maja. Sklenili so . okrepiti ah*lV_ nost na tem področju, saj v delovnih organizacijah samoupf® ne akte le prepočasi prilagajaj* ustavnim spremembam. M- n- Pravna iiosvetovalnira DE VPRAŠANJE: Zaposlena sem bila kot knjigovodja v zavodu 15 let. Zaradi spora z ravnateljem je le-ta imenoval v času mojega bolniškega staleža, ki je trajal od 31. marca do 9. junija 1970. leta revizorja, ki je kontroliral moje delo. V tem času je imenoval tudi komisijo, ki je v moji odsotnosti pregledala delo in ugotovila, da nisem sposobna opravljati dela knjigovodje. Pri tem je komisija vse neopravljeno delo materialnega knjigovodje naprtila meni. V istetn času sem prejela odločbo o suspenzu in po poteku bolniškega staleža tudi odločbo o prenehanju dela. Na moj ugovor so kasneje sicer suspenz preklicali, vendar so me v času odpovednega roka razrešili in sprejeli na moje delovno mesto drugo delovno moč. Ko so v času bolniškega staleža sprejemali nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, so mi znižali osnovno obračunsko postavko in še od tega odtegnili 10 % za nekvalitetno delo, sklicujoč se pri tem na ugotovitve komisije. Delo mi bo prenehale dne 13. 10. 1970.leta, nisem pa še izkoristila rednega letnega dopusta za to leto. Prosim vas za odgovor, ali me lahko komisija v času bolniškega staleža spozna za nesposobno, čeprav sem doslej 15 let delala brez pripomb in čeprav ni banka zavrnila še nobenega zaključnega računa do letos; dalje, ali lahko nosim vso odgovornost za opravljeno delo moje sodelavke, ali lahko tožim pred sodiščem za suspenz, zahtevam povrnitev 10 % odtegljaja za nekvalitetno delo, plačilo letnega dopusta in ali lahko podjetje namesti na moje delovno mesto drugo delavko, čeprav sem zadevo že predala sodišču? nost začeti, če delavec v rednih delovnih razmerah pri delu trajneje j1 dosega povprečnih uspehov. Delovna skupnost pa lahko ugotavlja, ali d®1® vec zadovoljuje zahtevam delovnega mesta le na podlagi ugotovitev sti kovne komisije, katere člani morajo biti strokovnjaki iste stroke kot delav® ’ čigar delovno sposobnost komisija ugotavlja. Tudi če bi komisija ugotovi* ’ da dejansko v daljšem obdobju niste zadovoljevali zahtevam delovne? mesta, pa delovna skupnost ne more odločiti, da vam preneha delo v čas J ko ste v bolniškem staležu. Če je vaša delovna skupnost sprejela sklep • prenehanju dela še v času, ko ste bili v bolniškem staležu, taka odločba . zakonita že iz tega razloga. Prav tako bi vas delovna skupnost morala pozV'.. na seio samounravneva oreana. ki ir odločal o nrenetianin dala Svoie U?,: na sejo samoupravnega organa, kije odločal o prenehanju dela. Svoje vore, ki jim imate na delo strokovne komisije, pa lahko uveljavljate sedaj v postopku pred sodiščem, kjer boste izpodbijali utemeljenost ug°^ vitev komisije. To, da vas niso povabili na sejo komisije še ne predstaVJL razloga za razveljavitev odločbe o prenehanju dela, ker lahko sodišče ugotu,3 nezakonitost odločbe, le ko so bistveno kršene pravice delavca, to pa s® ugotoviti šele na podlagi ugotovitve dejanskega stanja. Delavec pa ima pj. tako pravico, da s tožbo izpodbija odločbo o suspenzu in ima v tak®, primeru tudi pravico do polnih osebnih dohodkov, če s tožbo uspe. Gl®0 MARIBOR: Občinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Popravlja ustanovitev sindikalp® podružnice delavcev, zaposlena1 v zasebnem sektorju gostinstva in obrti. K temu ga je spodbudila predvsem ugotovitev, da delodajalci pogosto kršijo pravi® iz delovnih razmerij; nikogar p0 ni, ki bi se zavzel za prizadete delavce, -m1 vašega vprašanja o plačilu za neizkoriščen dopust za leto 1970, Pa vAj moram odgovoriti, da vam delovna skupnost tega dopusta ni dolžna po8® plačati, ker ste bdi že razrešeni v času izstopnega roka. Za delo svoje sodelavke ne morete odgovarjati, ker odgovarja vsak delav . za delo, ki ga je opravil v okviru svojih delovnih nalog, ki so določen® , posamezno delovno mesto, razen če seveda delovno mesto materialnega knJ govodje ne sodi pod nadzor oziroma vodstvo vašega delovnega mesta. S. L..MARIBOR A. poljanS^ ODGOVOR: Delovna sposobnost delavca, ki ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, na katerem dela, je lahko razlog za prenehanje njegovega dela v delovnih organizaciji proti njegovi volji, če delovna skupnost na objektiven način to ugotovi in nima možnosti, da bi ga razporedila na delovno mesto, za katero po svoji delovni sposobnosti zadovoljuje zahtevam. Postopek, v katerem naj bi ugo-' tovili, ah delavec zadovoljuje zahteve delovnega mesta, sme delovna skup- 7 DNI V SINDIKATIH DELAVCI TRGOVSKEGA PODJETJA »FERROMOTO« MARIBOR O STALIŠČU SLOVENSKIH SINDIKATOV IVAN ROBIČ (prvi z leve), avtomehanik; mesečni dohodek kakih 1500 din, z ženo, kije zaposlena, preživljata dva otroka: „Slišal sem za predlog sindikatov in ga pozdravljam. Sodim pa, da je 800 din odločno premalo za današnje razmere, še posebej pa, če je v družini zaposlen samo eden. Prizadetim bi po mojem moralo pomagati podjetje ah še bolje sindikat! Zakaj pa plačujemo članarino! Sicer pa je pri nas tako, da so zaslužki odvisni od dela, ki ga opravljamo za stranke. Bolj kvahtetno opravimo popravilo, bolj pošteni smo do strank, dlje nam bodo ostale zveste. Samo v tem in taka je lahko naša pot do boljših zaslužkov!" BOJAN HORVAT (drugi z leve), referent za reklamacije v avtomobilskem servisu v MUnski ulici; zaslužek od 1500 din navzgor; otrok je tretji član družine, v kateri je zaposlena tudi žena: „Ce bi se stabilizirale tudi cene, bi bil najmanjši zaslužek 800 din kar primeren. Zdi pat se mi prav, da se sindikat vsaj v tej obliki poteguje za delavce, čeprav bi se v primeru našega podjetja moral za veliko več! Veste, delo je takšne narave, da ljudje zelo hitro uničijo obleko in obutev; to pa dandanes ni poceni. No, slišim, da se sindikati zavzemajo tudi za stabilizacijo. Želim jim obilo uspeha. Glede možnosti za izboljšanje zaslužkov v naši delovni organizaciji pa samo tole: živimo od prodane ure, skratka od tega, koliko imamo dela. Stranke si seveda lahko zagotovimo le na račun čimbolj kvahtetnih storitev in konkurenčnih cen. Glede solidnosti popravil se trudimo, kar se najbolj moremo. Cene naših uslug pa so konkurenčne . . .“ KARL TERSAVEC (v sredini); trgovski pomočnik; mesečno zasluži po 1300 din; z ženo, ki je v službi, skrbita za enega otroka: „Prav je, da se sindikat poteguje za delavca in da zahteva, koliko bi vsakdo moral najmanj zaslužiti. Moral pa bi se potruditi, da bi v naši družbi kakorkoli ukrotili tudi draginjo. Potem bi bil dohodek 800 din tudi znosen in ne le minimalen. V našem podjetju pa bi zaslužke po mojem lahko izboljšali na račun vsestranskega varčevanja pri stroških. Zdi se mi, da je režija preobsežna in da vselej ne nabavljamo najbolj ku-rantnega materiala!" FRANC GUTMAHER (drugi z desne), VK trgovski delavec-oddelkovodja: zasluži kakih 1430 din mesečno; z ženo, kije zaposlena, skrbita za sina: „Za današnje razmere 800 din ni preveč. Bilo pa bi dovolj, če ne bi bila taka draginja. Pri nas bi poslovne rezultate in s tem tudi zaslužke lahko izboljšali tako, da bi zmanjšah režijo in da bi bolj pazili, da se ne bi delala škoda. Mishm na malomarnost in površnost pri ravnanju z materialom ah deli." HINKO ŠELJ (skrajno desno); čistilec; mesečno zasluži kakih 800 din; preživlja ženo in 3 otroke: „Če tako pravijo sindikati, bo pač moralo biti dovolj tudi 800 din na mesec! Kako s tem živiš, če zaslužiš sam, je seveda drugo vprašanje. Ne bi vedel povedati, kaj naj bi štorih v . našem podjetju, da bi bilo bolje za vse in tudi zame, ker sem šele od marca v podjetju. Mishm pa, da bi se morah še bolj potruditi, da bi bile stranke zadovoljne." STOPINJAH PRIPOROČILA SINDIKATOV O NAJMANJŠEM ZASLUŽKU iSDlNARJEV ZA NORMALNO DELO V REDNEM DELOVNEM ČASU VSI NISO TRGOVCI BOGATINI n ur st POHIŠTVO • • • j ® bi obdržali kadre, so v trgovskem podjetju »Ferromoto« v Mariboru z em popravili osebne dohodke v povprečju za 12%, tako da lese redki posamezniki zaslužijo manj kot 800 dinarjev mesečno i u Junij V VAŠE POHIŠTVO V LETU 1*70 Izbirajte PATRICIJA CLAUD1JA ALEKSANDRA ali nova FLORIDA Za vas izdeluje BREST Cerknica . a razvojno pot mariborskega trgovskega podjetja FERRO-^ ,0 je značilno, da je pred 16 leti začelo tako rekoč iz nič, saj Je za razliko od mnogih drugih podjetij, ki so podedovala tako “store kot kapital, razvilo iz trgovine z avtomobilskim mate-ki je zaposlovala tri delavce in ni imela nobenih lastnih Sr stev- Glede na to, da je podjetje obratovalo z izposojenimi ----------------------- ----------- stvi, se je sicer vseeno lahko razvijalo, vendar je z reformo zašlo delavskega sveta alt upravnega 'težava ■ j -L j i • i - . .... odbora. Tako je delo usklajeno, - *e- Kakor sami P°ved0> so •llh doslel v §lavnem ze prebrodili da bolj biti ne more. Kot člani r eavsem na račun zunanjetrgovinskega poslovanja. Na račun ' Jtv H0Vndl uspehov, doseženih v času po reformi, so si zgradili 4000 i... ratnih metrov lastnih skladišč, poskrbeli za skladišča, proda- Izluščiti najbolj aktualno V Trbovljah pričakujejo, da se bodo občni zbori osnovnih organizacij sindikata začeli že novembra in da jih bodo končali ob koncu tega leta. Na občne zbore se že temeljito pripravljajo. (T teh pripravah smo se pred kratkim pogovarjali s predsednikom občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah Cvetom Plevnikom, ki nam je posredoval naslednje misli: Sindikati v Trbovljah menijo, da bi bilo treba v nove odbore vključiti več mladih proizvajalcev, tehnikov, inženirjev in drugih, ki sicer še nimajo kdo ve kolikšnih izkušenj z delom v sindikatih, so pa pripravljeni del svojega prostega časa in znanja nameniti za bolj učinkovito sindikalno dejavnost. Na občnih zborih bo članstvo vsekakor največ govorilo o aktualnih vprašanjih gospodarjenja in o problemih nagrajevanja. V nekaterih delovnih skupnostih že pripravljajo ali dopolnjujejo pravilnike o nagrajevanju, ki jih že lep čas niso spreminjali. Zagotovo bo na občnih zborih stekla beseda tudi o družbenem usmerjanju dehtve dohodka, to je o vprašanju, ki ga sindikati v Trbovljah doslej še niso posebej obravnavah. V ospredju bodo prav gotovo tudi aktualna vprašanja nadaljnjega razvoja trboveljskih delovnih organizacij, srednjeročni plani, naraščanje cen in sploh problemi stabilizacije našega gospodarstva. Vendar pa v sindikalnem svetu v Trbovljah sodimo, da na občnih zborih sindikalnih organizacij ne bi kazalo govoriti o vseh problemih, ki nas tarejo, temveč bo treba izluščiti najbolj bistvena vprašanja. M. V. stavka in jih bomo objavili kdaj drugič. Zapisali pa bi, kaj je povedal predsednik osnovne sindikalne organizacije Jože Baškovič: ,,Skoraj vsi člani Izvršnega odbora sindikata smo tudi člani KDO IN KOLIKO NAJ ZATEGNE SVOJ PAS jalfto ; , . * * . predstavništvo v Zagrebu* predstavništvo v Beogradu in °Pju; vse njihove delavnice so zdaj sodobno opremljene. na “Ujetje se je sicer postavilo Icj-jS6, toda na račun odre-prvf Pri osebnih dohodkih. V i 01 polletju letošnjega leta je NS°vski“ del kolektiva imel osebne dohodke ^Prečne 1423 -r.adi tako nizkih osebnih do-sc ker so jim konkurenčna 3 nudda več- Zato so z "• 111 zvišali vse osebne do- dgL ^n, zaposleni v servisnih C!dcah pa 1260 dinarjev. Itodk tako ni^ih osebnih do-jatj kolikor je zagotov-P°niožnim delavcem. Ker Pogoj-P°sleni pod določenimi Stalho f°kivajo tudi dodatek za 4» m stj to praktično pomeni, ^lel-r 3 *e 56 dva ali trije člani S0q .|.1Va zaslužijo manj kot nadev mesečno. f>oKAj SO POVEDALI? 'avskeD>esedak predsednika de-*aracli8\SVeta tovariša Povodna 111 gosnj ekt*vndl pogojev dela NikoliP^.aiienja njihov kolektiv ‘akih 1 ntogel nuditi kolektivu •^jo .“kužkov, kotjihomogo-J> Podjetja, ki poslu- ° ugodnejšimi pogoji, bdjet-na to, da so trgovsko “hi (J ,s tehničnim materiale dpl a vključujejo tudi ser-^toizvn^a^n‘ce’ Pa morajo zlasti ^huie; delavcem, kot J^ce 0 komercialiste, proda-mehanike, vseeno zago- toviti tiste zaslužke, kot bi jih imeli vsepovsod drugod. To je odločilno vplivalo na njihov sklep o zvišanju osebnih dohodkov v letošnjem letu, ki so ga sprejeli, predno so sindikati izrekli svoje priporočilo o najmanjšem zaslužku 800 din za normalno delo v rednem delovnem času. .pokritje za večje osebne dohodke iščemo v bolj kvalitetnem delu in kaže, da smo v tem uspeli,“ je poudaril predsednik delavskega sveta. „Zaradi višjih zaslužkov za zdaj namreč še ohranjamo delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi, kakor je veljalo poprej. Sklenili pa smo, da se to razmerje za nobeno ceno ne sme spremeniti v škodo skladov, ker bi sicer bili ogroženi načrti našega nadaljnjega razvoja. Bojim se, da bo do tega le prišlo, ker kupci neverjetno slabo plačujejo račune in se tako njihova nelikvidnost prenaša tudi na nas. Kako se bo to izteklo, ni odvisno od nas. Toda, če problematika nelikvidnosti in inflacijska gibanja ne bi bila razrešena na tak ali drugačen način, bi se prav lahko zgodilo, da bomo prisiljeni v novo zvišanje osebnih dohodkov, ki bo v škodo akumulacije, ali pa bomo ostali brez ljudi. Vidite: vsem trgovcem ne gre tako dobro, kakor na splošno trdi javnost!“ O pogojih gospodarjenja za podjetja njihove vrste se je na široko razgovoril tudi direktor podjetja Franjo Zorko. Njegove misli presegajo okvir tega se- izvršnega odbora sindikata smo v samoupravnih organih zastopali stališče, da je vsekakor treba izboljšati osebne dohodke vseh zaposlenih, da pa jih moramo najbolj zvišati tako imenovanim proizvodnim delavcem. To pa so naši trgovski pomočniki, komerciala in mehaniki; ti namreč ustvarjajo dohodek, od katerega živimo. Kakor veste, je bilo tako tudi odločeno.11 MILAN GOVEKAR (Nadaljevanje s 1. strani) v naslednjih mesecih pričakujemo nadaljnje povečevanje življenjskih stroškov, saj se dogaja tako v vsakoletnem ciklu, se nam obetajo še težje razmere zlasti za delavce z nizkimi osebnimi dohodki in za družine z nizkimi družinskimi prejemki. To pomeni, da bo treba še bolj pritegniti pasove, žal, spet naj- bolj občutno ljudem z najnižjimi dohodki. Zato je razumljivo, da so zaskrbljeni in da gledajo na sindikate vprašujoče, češ — ali boste s svojimi predlaganimi ukrepi uspeli! In res, vse kaže, da bomo morali biti v bodoče še bolj odločni v zahtevah, da zagotovimo predvsem socialno varnost delovnih ljudi. Če naša opozorila letos na pomlad niso izzvala Popolna anarhija Kakšen je pravzaprav naš delovni čas in kakšne so naše izkušnje pri uvajanju 42-urnega delovnega tedna? Preden si zastavimo vprašanje, kaj je po zakonitem petletnem roku sploh z 42-urnim delovnim tednom, velja načeti nekaj drugega. Strokovnjaki - domači in tuji - nas namreč opozarjajo, da pri nas bistveno drugače pojmujemo delovni čas kot drugod po svetu. Pravijo, da povsod po svetu, kjer so skrajšali delovni čas, teh 42 ur v tednu pomeni efektivne delovne ure. Pa pri nas? Pravzaprav res - kakor kje! Vsaj v večini delovnih organizacij pa upoštevamo celoten čas, ki ga ljudje prebijejo v delovni organizaciji. To pa pomeni, da so v 42 urah v tednu vštete vse tiste minute, po pisanih in nepisanih postavah določene za najrazličnejše odmore in druge prekinitve dela. To pa pravzaprav pomeni, da pri nas nimamo 42-urnega delovnega tedna: temveč le 40-urncga ali pa celo 39-urnega. Drugi tako ugotavljajo! Mimogrede: ko tako ugotavljajo, tudi zmajujejo z glavami, češ, si Jugoslovani res lahko dovolite umik s tujih tržišč, saj si še bogatejši in razvitejši ne morejo privoščiti tako skrajšanega delovnega tedna? ! Spričo tega ni naključje, če v vodstvu slovenskih sindikatov ugotavljajo, da glede delovnega časa pravzaprav vlada pri nas popolna anarhija, ki pa si je bržčas ne bi smeli privoščiti! Iz te ugotovitve seje rodila tudi že zahteva: v jugoslovanskem merilu in na strokovni osnovi proučiti razmere in takoj ukrepati. Naše izkušnje pri skrajševanju delovnega časa so, kot kaže, sicer specifične, je pa seveda vprašanje, če so tudi dobre. Toda kaj je sicer z našim 42-urnim delovnim tednom, saj je 8. aprila letos potekel zakoniti petletni rok za prehod? Podatki sicer niso najbolj sveži, vendar nekaj povedo: do konca januarja letos je uvedlo 42-urni delovni teden 78 % delovnih organizacij s približno 65 % vseh zaposlenih. V industriji je delalo več kot 42 ur na teden še vedno 46 % zaposlenih, v obrti 45 %, v grad-beništvu 34, v trgovini in gostinstvu 31%... Le v negospodarstvu je bilo samo 5 % delovnih organizacij s skupno 11 % zaposlenih, kjer še niso prešli na 42-urni delovni teden. Vsekakor zgovorne številke, tako da si sodbo res lahko ustvari vsakdo sam. Nam pa gre v tem trenutku za neko drugo ugotovitev: za to namreč, da je nekoč tako zelo poudarjena družbeno ekonomska akcija potonila v pozabo. Nehote - ker smo spričo drugih zadreg pozabljali, ali na z zakonom določene roke, še bolj pa hote - ker zakon jasno pravi, da mora biti produktivnost v 42 urah najmanj tolikšna, kot je bila poprej v 48 urah, to pa je pri vsem skupaj najteže. Tako je očitno, da bi marsikje želeli pozabiti na svojo dolžnost, da delovni čas v tednu skrajšajo na 42 ur. Kako si sicer razložiti, da pravzaprav lahko na prste preštejemo tiste, ki so zaprosili za prestavitev roka na 8. april prihodnjega leta! Slišijo pa se tudi čedalje glasnejši predlogi, da naj bi ta dokončni termin prestavili še veliko dlje v prihodnost. Sindikati pravijo ne! In odločno pristavljajo: kjer po 8. aprilu letos niso uvedli 42-urnega delovnega tedna, kjer niso zaprosili za podaljšanje roka, delajo pa več kot določa zakon - povsod je potrebno delavcem obračunati presežek kot nadurno delo. Tako zdaj in tako v prihodnje. Očitno pa je še nekaj: sindikati v delovnih organizacijah bodo slednjič le morali pritisniti na strokovne službe, da zagotove potrebne ukrepe za uvedbo 42-umega delovnega tedna. Tej razpravi pa se očitno ne bo možno izogniti tudi v zborih delovnih skupnosti v občinskih skupščinah! Ali pa povejmo, da se požvižgamo na ustavo in zakon! BOJAN SAMARIN Savska enotnost - s,. « _ m. ustreznih ukrepov odgovornih zveznih in republiških organov, potem moramo kot politična organizacija delavcev sedaj doseči, da predlagane ukrepe več kot uresničimo. Ugovorov, češ da ni denarja, nikakor ni mogoče sprejeti. Znano je, da je v rezervah dovolj denarja za izboljšanje otroškega varstva, za denarna nadomestila začasno brezposelnim prebivalcem in za valorizacijo ter uskladitev pokojnin. Pa tudi za diferencirano subvencioniranje oziroma regresiranje nekaterih življenjskih potrebščin z družbenimi sredstvi je mogoče zagotoviti denar, le malo bi morah pritegniti pasove, zlasti pa na področju investicijske potrošnje! Ko govorimo o nujnosti, da si nekoliko zategnemo pasove, bi bilo predvsem smotrno in koristno, če bi lahko za vsakogar odredih, koliko lukenj naj prestavi na svoji zaponki. Tistih 77.000 ali 17,7 % delavcev v Sloveniji, ki zaslužijo manj kot 800 dinarjev na mesec, in tistih — žal ne vemo koliko — tisoč . članov družin, kjer pride na vsakogar komaj 335 dinarjev mesečnih prejemkov, ne more na svojih pasovih zategniti nobene luknje več! Zato bi kazalo ob zaklinjanju za večjo varčnost in za povrnitev naših apetitov v meje normalnosti biti zares konkreten in reči, kdo res mora zategniti pas in za koliko. Vse te misli dišijo morda po etatizmu, toda če zahtevajo več reda v našem gospodarstvu in zlasti več razumnosti v vseh oblikah splošne potrošnje delavci, potem to ni etatizem, marveč dokaz osveščanja zares zaskrbljenih/ samoupravljavcev. DUŠAN REBOLJ STRAN 3 TOKOV« GOSPODARJENJA ZA TAPISOME, PREPROGE, OBLAZINJENO POHIŠTVO I INTEGRACIJA S SVETOM I Slovenija je sestavni del jugoslovanskega gospodarskega in političnega prostora. Pogoji gospodarjenja bodo tudi v prihodnje odvisni od enotnega ekonomskega sistema in ukrepov, ki jih sprejemajo organi federacije v dogovoru z vsemi republikami, vendar ob znatno večjem vplivu^ Slovenije. Zato je nedvomno zelo pomembno, da' gospodarski in politični dejavniki Slovenije aktivno soustvarjajo te pogoje in konstruktivno prispevajo k razrešitvam problemov, med katere zlasti sodijo: uveljavljanje samoupravljanja, odpiranje tržišča, spodbujanje večje poslovnosti, krepitev odločanja gospodarskih organizacij, občin in republik ter pospeševanje gospodarjenja. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da bo koncept razvoja Slovenije sestavni del načrta jugoslovanskega dolgoročnega razvoja in hkrati element večje ekonomske povezanosti enotnega jugoslovanskega prostora. Po predvidevanjih načrtovalcev našega razvoja bo slovensko gospodarstvo doživljalo v naslednjih 15. letih občutne strukturne, tehnološke in organizacijske spremembe. Kakih tričetrt sedanjih proizvodov bomo opustili in jih nadomestili z novimi. To bo zahtevalo naglo in dobro pripravljeno prilagajanje novim zahtevam trga. Glede na uvajanje nove tehnologije in zahteve po kapitalu lahko pričakujemo ostrejšo konkurenco in večje razlike med gospodarskimi organizacijami glede uspešnosti razvoja. Z intenzivno usmeritvijo gospodarstva na zunanja tržišča, z razširjanjem uvoza ter z razvitejšo domačo konkurenco bodo postopoma tudi v Sloveniji vse ostreje prevladovala merila svetovne produktivnosti dela, cen in standardov, zaščito domače proizvodnje pa bomo zožili na racionalno mero. Gospodarski mehanizem bo potemtakem ostril kriterije uspešnega poslovanja, kar bo vplivalo na proizvodne, poslovne in še zlasti na investicijske odločitve dolgoročnega pomena. Na osnovi bolj jasne politike razvoja zasebnega sektorja, kot je danes, se bo razvila njegova dopolnjevalna vloga glede na družbeni sektor in zlasti na področjih, ki jih je na posameznih stopnjah razvoja in na zasebnem sektorju možno smotrno razviti. Jasneje bomo opredelili tudi prehodne oblike in pogoje razvoja zasebne obrti v samoupravno delovno skupnost, ob ekonomskem obravnavanju naložb zasebnikov. Pri tem bodo nastale nove oblike povezovanja z družbenim sektorjem pa tudi medsebojnega povezovanja zasebnih proizvajalcev in razvijanja njihovega kolektivnega in samoupravnega statusa. Skratka, načrtovalci družbenega razvoja napovedujejo v prihodnjih letih Sloveniji vsestranski vzpon gospodarsko poslovnega življenja, s tem pa vključitev našega gospodarstva v najsodobnejše tokove proizvodnje v Evropi in svetu. Razumljivo pa je, da se moramo za vstop v tuji gospodarski prostor tudi dobro pripraviti, še zlasti z zgraditvijo I I I I I I I I I I I I I sodobnih cest in se tudi sicer povezati s svetom. I V. B. KDAJ SE BODO URESNIČILI TEMELJNI CILJI GOSPODARSKE REFORME? Gospodarstvo brez ekonomske veljave Osnovno politično vprašanje slej ko prej ostaja: kako povečati sredstva gospodarstva in omejiti splošno porabo Po napovedih iz leta 1965 (v rojstnem letu reforme) naj bi letos »praznovali" dva nadvse pomembna ekonomska dogodka: konvertibilni dinar in to, da bo 70 odstotkov sredstev za razširjeno reprodukcijo v rokah gospodarstva. Zgodilo pa se ni ne eno ne drugo. Ko si poskušamo odgovoriti, zakaj se to ni zgodilo, najdemo nešteto objektivnih razlogov: povodnji, potresi, slabe le trne, zaostrene mednarodne razmere, slab izkupiček od turizma itd. In skoraj nobenega subjektivnega razloga! Kako bi sicer lahko tako pogosto in nekritično slavili delovne zmage! Po toči zvoniti je prepozno! Konvertibilnost dinarja bo treba prestaviti vsaj za pet let v prihodnjost, a na vprašanje, kdaj bo dobilo gospodarstvo tistih obljuoljenih 70 odstotkov, ni doslej še nihče nič pametnega odgovoril. Pač, govori se nekaj o nacionalizaciji bank in nekakšnih reeksporteijev, o nekakšnem ekspresnem ekonomskem ukrepu v korist delavskega razreda, ki naj bi postal „koren - lečen“ za vse sedanje in prihodnje gospodarske tegobe, tudi takšne, ki jih povzročajo naša nesposobnost, pritiski, uravnilovska mentaliteta, poslovna lenoba in drugi »objektivni" vzroki. V današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah pa širjenje manevrskega prostora gospodarskih organizacij ni samo vprašanje delitvenih odnosov, ampak osnovno politično vprašanje, ki se glasi: kako povečati sredstva gospodarstva in znižati sredstva splošne porabe. Gre predvsem za to, da bi metode financiranja gospodarstva odločilno spremenili v prid sredstev podjetij. Za nadaljnji razvoj našega samoupravnega mehanizma je potemtakem odločilnega pomena prizadevanje, da bi »združeno delo postalo resnični nosilec razširjene reprodukcije", Tega še nismo dosegli. Nujno bi torej morali sprejeti odločilne ukrepe za povečanje manevrskega prostora gospodarstva, za kar pa različni organi ne kažejo posebnega navdušenja. Iz gradiva, ki je \ pripravljeno za letošnje jesenske skupščinske razprave, je mogoče celo razbrati nasprotno težnjo. Zato bi morali jasno določiti in predvideti povečevanje deleža gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda po posameznih letih uresničevanja prihodnjega družbenega načrta. Nobene »potrebe po obvezni koncentraciji sredstev", čeprav bi šlo za obvezna kreditna odvajanja, ne bi smele služiti kot argument za to, da bi odstopali od načela, da je treba nenehno širiti lastne ekonomske zmogljivosti samoupravnih gospodarskih subjektov. Tudi mnogo drugih predreform-nih napovedi nismo uresničili. Tako je »enotnost jugoslovanskega tržišča" in »delovanje objektivnih ekonomskih zakonitosti" na področju razširjene reprodukcije še vedno prazna beseda. Nimamo tržišča dolgoročnih sredstev razširjene reprodukcije in ne izdelanega finančnega instrumentarija, ki bi ekonomsko spodbujal združevanje sredstev, omogočil odpiranje trga kapitala in s tem tudi pravočasen sprejem primernih ekonomskih instrumentov. Skupna vlaganja smo kot obliko financiranja razširjene reprodukcije doslej zelo malo uporabljali, medtem ko je samofinanciranje gospodarstva zaradi omejene akumulativ-nosti še vedno neznatno. Ce hočemo povečati veljavo gospodarstva pri odločanju o svoji razširjeni reprodukciji, moramo nujno' dopolniti gospodarski sistem tako, da bi razvijali sistem razširjene reprodukcije predvsem z iskanjem učinkovitejših poti za združevanje družbenih sredstev in za razvijanje tudi drugih oblik združevanja denarne akumulacije in njenega smotrnejšega izkoriščanja. Razumljivo, da je treba vgraditi v ekonomski sistem primemo spodbudo za skupne naložbe, za združevanje sredstev med delovnimi organizaciji, za razvijanje internih bank, za različne oblike varčevanja itd., vendar tako, da sredstev ne bi spet odtujevali samoupravljavcem. Ustvariti kaže tudi več možnosti za usmerjanje prihrankov prebivalstva v produktivne naložbe v družbenem sektorju gospodarstva. Pri bankah in tako imenovanih »reeksporterjih", na katere zdaj zlivamo ogenj in žveplo, je zdaj precej denarja, več kot je gospodarno, a gospodarstvo ga nima. Če bi bilo edino zdravilo za gospodarske tegobe, ki jih doživljamo, res le nacionalizacija" tega denarja v prid gospodarstva, zakaj ne!? Kar je ustvarjenega, ni bilo še nikoli težko razdeliti. Tudi v času reforme ne! Teže je ustvarjati. Vendar smo dolžni predvsem ustvarjati - ne pa se prepirati, kaj in kako deliti — sicer kmalu ne bo več kaj deliti! VINKO BLATNIK Ali veste... ... da ima skoraj 100 slovenskih podjetij kooperantske ali druge poslovne odnose s približno 140 podjetji v državah Evrope, ZDA in Azije. Slovenska podjetja sodelujejo s 117 podjetji v 13 evropskih državah, z 10 podjetji v vzhodnoevropskih državah, 10 v ZDA in 2 na Japonskem in v Indiji. ... da se sredstva, ki jih dajejo gospodarske organizacije za ekonomsko propagando iz leta v leto povečujejo. Lani so gospodarske organizacije vložile v ekonomsko propagando 900 milijonov dinarjev, kar je za 10 % več kot leta 1966. V Jugoslaviji posluje danes 420 organizacij in agencij, ki jim je osnovni namen ustvarjanje ekonomske propagande. ... da potekajo v Slove; niji, Hrvatski in Makedoniji intenzivne priprave za gradnjo dveh atomskih central čeprav uradno sklep o grad; nji nuklearnih elektrarn še ni sprejet. Beograjski »Energo-projekt" je za skopljansko »Elektrostopanstvo" že pripravil strokovni elaborat o ekonomsko tehničnih aspektih atomske centrale v Makedoniji. Elaborat predvideva lokacijo atomske centrale v kraju Krivolak v Vardarski kotlini, kar naj bi bila najprimernejša lokacija v Jugoslaviji. Inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDI' GOSPODARJENJE V DELOVNIH KOLEKTIVIH V MEŽIŠKI DOLINI Obetajoč napredek V primerjavi z lanskim letom so delovne organizacije iz ravenske ob#11* povečale celotni dohodek za več kot 25 % Tudi gospodarstvo Mežiške doline dosega letos zadovoljive poslovne uspehe. Za razliko od prejšnjih let tokrat nobena od delovnih organizacij ne posluje z izgubo, povečal se je delež dohodka in ostanka dohodka v celotnem dohodku. Navzlic pomanjkanju delovne sile,saj seje število zaposlenih povečalo le za 3 %, so povečah celotni dohodek za več kot 25 %, dohodek za skoraj 22 %, amortizacijo pa za 32 %. V vseh delovnih organizacijah sta se povečala tako proizvodnja kot storilnost, to pa je imelo za posledico tudi zvišanje osebnih dohodkov, ki so se v primerjavi z lanskim letom povečah skorajda za petino in so znašali v povprečju 1.241 dinarjev na zaposlenega. Nekoliko se je izboljšala tudi likvidnost gospodarstva, zmanjšale so se terjatve in obveznosti. Medtem ko so lani vezale zaloge in terjatve 209-dnevni celotni dohodek, vežejo letos le še 174-dnevni celotni dohodek, obveznosti do dobaviteljev pa so se zmanjšale skoraj za tretjino. Industrijske delovne organizacije iz Mežiške doline se vse bolj vključujejo ^tudi v mednarodno delitev dela. Železarna Ravne na Koroškem, Rudniki TO' svinca in topilnica Mežica, ,.£ varna rezalnega orodja in Tovarna lesovine in Prevalje so v primerjavi z . 1969 občutno povečale Tovarna rezalnega orodja valje je letos izvozila večje Kj čina pil in rezkarjev, Želez ^ Ravne na Koroškem bo z 12 , zom iztržila kakih 5 milij011.. dolarjev, Rudniki svinca ih j pilnica Mežica pa bodo izv|L 75 % celotne proizvodnje mulatorjev. fj V večjem obsegu so, v L merjavi z lanskim letom, Pvj čali letos celotni dohodek ^ v. gradbeništvu, gostinst^ kmetijstvu. V OBJEKTIVU Minulo soboto so v podjetju Hoja slavili veliko delovno zmago. Na Viču v Ljubljani je tega dne začela obratovati nova tovarna Velox. Tovarna bo po licenci Veloxa iz Avstrije izdelovala specialne gradbene plošče. Pred približno dvajsetimi, leti je Franz Steiner iz avstrijske Koroške patentiral gradbene plošče. Doslej so tovarne teh plošč v Italiji, Venezueli, Iranu in na Japonskem. Slovenski Velox sta enakovredno podprli podjetji Hoja in Lesnina. Tovarna je bila zgrajena v enem letu in ima letno kapaciteto v dveh izmenah 40.000 kubičnih metrov plošč. Za proizvodnjo plošč bodo uporabili lesne odpadke, cement, olje in kemikalije. V eni izmeni bo delalo 28 delavcev, celotna investicija pa je znašala 12 milijonov dinarjev. Predsednik delavskega sveta Hoje Anton Šuštarje ob prisotnosti investitorjev in drugih gostov odprl novo tovarno. S pritiskom na gumb pa je pognal stroje predsednik skupščine občine Vič, tovariš inž. Slavko Korbar, poslovni partner in lastnik licence g. Franc Steiner pa je zaželel novemu članu družine Velox veliko uspeha pri delu. S proizvodnega traku tovarne Velox pride vsakih nekaj sekund nova P*0* sestavina lesa, cementa in kemikalij. S KAMERO PO KOLEKTIVIH NA UNCU PRI RAKEKU NOVA BLAGOVNA HIŠA V MARIBORU Trgovsko podjetje ZARJA iz Maribora je v ponedeljek na Glavnem trgu odprlo blagovnico KVIK, ki sodi med trenutno najbolj sodobne blagovne hiše v obdravski metropoli. Blagovnica razpolaga s 3500 kvadratnimi metri prodajnih površin, je v celoti klimatizirana in ima kot prva v Mariboru tudi tekoče stopnice. Stroški gradnje in opreme so znašali okoli 15 milijonov dinaijev. »VEDROG« GRADI NA LAVRICI V proizvodnem obratu ljubljanskega Vedroga na Lavrici gradijo nove poslovne prostore. Gradijo izključno z lastnimi sredstvi, investicija pa jih bo veljala predvidoma 2,5 milijona dinarjev. To je samo začasna rešitev, pravijo v Vedrogu. Na Ježici pri Ljubljani namreč že imajo „ugledano“ novo zemljišče — in če bo šlo po sreči, pravijo, bodo tam zgradili povsem novo tovarno. BARKA SE LE POTOPILA Iz obrtne delavnice raste sodobna tovarna NI Streljaj od gradbišča nove avtomobilske ceste Vrhnika— Postojna - na Uncu pri Rakeku - raste nova tovarna. Še pred dvema ali tremi leti nihče ni vedel, kaj bi pravzaprav s „Kovinoservisom“, kot se to podjetje imenuje. Nesposobno vodstvo in razprtije v kolektivu - to je bilo dovolj, da se je barka začela potapljati. „Mnogi so obupali in odšli iz kolektiva. Ostala nas je samo peščica, ki smo vztrajali ob neznosnih osebnih dohodkih. Mnogi v podjetju so namreč še pred nedavnim zaslužili manj kot 500 dinarjev, poprečje osebnih dohodkov pa je znašalo komaj 640. N dinarjev. Zato tisti, ki so vztrajali v kolektivu v najtežjih dneh, zaslužijo vse pri-znanje“. Tako pripoveduje Srečo Lončar, prisilni upravitelj, ki ga je kolektiv po enoletni prisilni upravi izvolil za direktorja. NAPREJ- PROIZVODNI PROGRAM „Kovinoservis“ iz Unca pri Rakeku pravzaprav ni imel proizvodnega programa. Še pred dvema letoma si je kolektiv iskal delo za mesec dni vnaprej. „Tako ni šlo več,“ pravi Srečo Lončar. „Zato smo najprej začeli oblikovati proizvodni 'program, toda ne le za štirinajst ali mesec dni vnaprej. Izdelati ga je bilo treba najmanj za leto. Poiskali smo si nove poslovne partnerje in v proizvodnjo uvedli Judi nekatere nove izdelke. Še naprej smo izdelovali najrazličnejše jeklene konstruk- SPLOŠNA LIVARNA DOBOVA čestita ob občinskem prazniku občine Brežice vsem delovnim ljudem! 2®ISK PRI RUDARJIH IN TOPILNIČARJIH V MEŽICI Sirijo predelavo svinca Sanacijski program uspešno uresničujejo # Širijo proizvodnjo akumulatorjev in razvijajo nove dejavnosti v okviru elektrostrojnih obratov cije in kabine za žerjave, nov izdelek pa so bile transportne proge za notranji transport v lesni industriji.1' S transportnimi trakovi je „Kovinoservis“ doslej opremil mnoga znana lesno-industrijska podjetja, med njimi „Brest“ iz Cerknice, „Gaber“ iz Starega trga, „Javor“ iz Pivke, LIK iz Šoštanja in druga. Transportni trakovi pa niso edini izdelek, s katerim „Kovinoservis“ nastopa na trgu: za ljubljanski Litostroj, SKIP iz Vižmarij pri Ljubljani, za mariborsko Hidromontažo in ITAS Kočevje izdeluje žerjavne kabine in najrazličnejše jeklene konstrukcije. „Najbolj smo bili veseli, da smo dobili delo in s tem denar za uresničenje naših načrtov. Celotni dohodek smo lani v primerjavi z letom poprej povečali za 51 %, letos pa bo naša realizacija znašala že 4 milijone dinarjev. Tudi delavci so z osebnimi dohodki mnogo bolj zadovoljni, saj je trenutno poprečje 1250 dinarjev. Lani smo skupaj z amortizacijo prigospodarili za sklade 510.000 dinarjev, letos pa računamo že z blizu 700.000 dinarji." ZDAJ: NOVI PROIZVODNI PROSTORI Mnoga podjetja so začela proizvajati v zapuščenih hlevih in skednjih. Tako je začel tudi „Kovinoservis“. Zdaj pa so prostori že pretesni in neprimerni. Delavski svet je že izdelal petletni načrt razvoja podjetja: v njem kot prvo nalogo omenjajo gradnjo novih proizvodnih prostorov. „Nove proizvodne prostore si bomo zgradili kar sami," se je melbrosia®____________ pohvalil Srečo Lončar. „V naslednjih petih letih pa bo pri nas dobilo delo najmanj 200 ljudi iz Unca in okoliških vasi." M. Ž. ^ 1968. leta so Rudniki svinca in topilnica Mežica „prigospodarili“ Klili; ono v dinarjev izgube. Republiške skupne rezerve so za kritje gube odobrile 5 milijonov dinarjev posojila, preostala sredstva pa 50 morali zagotoviti rudarji in topilničarji iz Mežice sami. Sprejeli 1)3 so tudi sanacijski program, po katerem naj bi do leta 1973 Ugotoviti trdnejšo osnovo za razvoj delovne organizacije. Izvajanje sanacijskega progra- zadosti surovin za polno izkori-r13 poteka zadovoljivo. Pomanj-'jKje delavcev sicer nekoliko ^Vlra utrjevanje surovinske .3^e, vendar pa kljub temu po-pajo dela po programu. Po-Stebljajo jame ter odpirajo nova jpSpektivna področja; v flota-l1 izboljšujejo tehnološke po-l°Pke. Uspešno so zaključili lUdi prvo fazo širjenja proizvod- 1® akumulatorjev, zdaj pa se jppravljajo na nadaljnje pove-■ 3nje proizvodnje akumulator-.V' Elektrostrojni obrati pa se izvija' mim proizvodnim progra- I ZV|jajo v samostojno enoto z Stnim n im rvrrvrrra. f z odkupom licence za iz- jsvo strojev za Dotacije in •minice je dana možnost za Ziriahnitev dejavnosti elektro-k^jnih °bratov doma, na tu-^ pa v okviru Poslovnega ^fuženja RUDIS iz Trbovelj. ^ z'čani že urejujejo Dotacijo hiralnico za puljski Siporex ^ \ Eojani, omeniti pa velja,-da t Sele letos aprila začeli z in-’1ostjVne^° tovrstno dejav- SUROVIN ZA LASTNE KEDELOVALNE OBRATE j^-^žiški rudarji bodo letos vendPa^ 400.000 ton rude, ^uar nameravajo v prihodnje l^ianjšev^ti obseg izkopa rude, tlak ^ vsebnost zdajšnje rude ^ prihodnje naj bi, kot gr^deva tudi sanacijski pro-nakopali letno le 320.000 bila r!Jde’ katere vsebnost naj bi kov 4 % svinca in 2 % cinka. Udk - raz’skave in poglabljanja gujp.1Vaj°, da se zaloge rude dvi-daJ t° jn v Mežici so prepričani, lashlodo imeli tudi po zaslugi e Proizvodnje po letu 1973 Klavska enotnost ščenost zmogljivosti lastnih predelovalnih obratov. TRI ČETRTINE AKUMULATORJEV IZVOZIJO V mežiških Rudnikih svinca in topilnici so zadnja leta precej širili predelavo svinca. Osvojili so proizvodnjo akumulatorjev po švedski licenci „TUDOR“, proizvodnjo akumulatorjev pa organizirali tudi v Žerjavu. Prešli so tudi na izdelavo svinčenih cevi in pločevine. V tovarni „Vesna“ v Mariboru so modernizirali proizvodni proces ter povečali zmoglji- vosti za proizvodnjo 300.000 akumulatorjev letno. V Žeijavu so organizirali proizvodnjo industrijskih akumulatorjev (za viličarje, lokomotive in telefonske centrale), da bi tako zagotovili zaposlitev tudi rudarjem, ki ne zmorejo več dela v jamah. Precej akumulatorjev izvozijo, sicer pa mežiški Rudniki svinca in topilnica krijejo tretjino potreb jugoslovanskega tržišča po akumulatorjih. Rudniki svinca in topilnica Mežica bodo letos ustvarili z izvozom kakih 6,5 milijona dolarjev deviznega priliva. Izvažajo svinec, zlitine, mešani koncentrat svinca in cinka ter akumulatorje in srebrno peno. Zanimivo pa je, da gre kar tri četrtine akumulatorjev v izvoz, in sicer v Sovjetsko zvezo, na ČSSR in Madžarsko, največji kupec njihovih akumulatorjev pa je italijanska tovarna FIAT. PRIZADEVANJA ZA RAZVOJ DRUGIH DEJAVNOSTI Sicer pa si v Mežici prizadevajo, da,bi Ob cinku in svincu razvili še nove dejavnosti in s tem ustvarili možnosti za zaposlitev novih delavcev ter za dvig standarda prebivalcev' gornje Mežiške doline. Nekoliko trdnejši ekonomski položaj Rudnikov svinca in topilnice Mežica, kjer bodo letos ustvarili 140 milijonov dinarjev realizacije, daje zagotovilo — čeprav težav ne manjka — da bo mogoče načrte za odpiranje novih delovnih mest uspešno uresničiti. Verjetno bo treba prizadevanja usmeriti na širjenje predelave svinca in cinka v lastnih obratih, razmišljati pa bi vsekakor veljalo tudi o uvajanju novih oziroma dopolnilnih dejavnosti. (ma) pohištvo in oprema. za vaš dom lesnina. centrala ljubljana titova 51 * <* * * * * s s * * s * * s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Neutemeljeno negodovanje kupcev Trgovci so na fiskovni konferenci spregovorili o vzrokih, zakaj so ob nedeljah in praznikih pozaprli trgovine V nedeljo, 11. oktobra, je začel veljati družbeni dogovor ljubljanskih trgovskih podjetij s prehrambenim blagom, da bodo poslej njihove trgovine zaprte ob nedeljah in državnih praznikih. Gre za dogovor, do katerega je prišlo na osnovi temeljitih ekonomskih analiz in spoznanja, da je končno treba izboljšati delovne razmere tudi delavcem v trgovskih podjetjih. Pri tem so imeli podpisniki sporazuma v mislih predvsem uresničitev ustavnega načela o 42-ur-nem delovnem tednu. Zaprta vrata samopostrežnih trgovin v nedeljo so povzročila obilo hude krvi. Negodovanja in pikrih besed na račun ljubljanskih trgovcev j- pa tudi sindikatov kot sopodpisnikov dogovora - je bilo več kot preveč. Zakaj in kako je prišlo do tega, da so poslej ob nedeljah zaprte prodajalne s prehrambenim blagom? Razlogov za ukrep ljubljanskih trgovcev je precej — o tem so pripovedovali na nedavni tiskovni konferenci. Trgovska podjetja s pre- hrano zaposlujejo tako rekoč samo ženske, v nekaterih primerih celo več kot 95 %. V primerih, ko so bile trgovine odprte tudi ob nedeljah, niso imeli delavci oziroma delavke niti enega prostega dne v tednu, čeprav bi naj veljal tudi zanje 42-urni delovni teden. Samo trgovsko podjetje Mercator bi moralo na primer na novo zaposliti najmanj 1000 ljudi, če bi želelo za vse svoje delavce uvesti prost dan v tednu in obenem imeti odprte trgovine tudi ob nedeljah. Po trditvah trgovcev tudi do- hodek, ki so ga ustvarili ob nedeljah in državnih praznikih, nikoli ni pokrival dejanskih stroškov. O tem so se prepričali že pred nami v razvitejših državah, kjer so mnogo pred nami ob nedeljah in praznikih zaprli trgovine. In tretjič: če je bilo pred desetimi leti skoraj nujno, da so potrošniki lahko kupovali prehrambene artikle ob nedeljah, danes ni več pravega razloga za to. Številne novosti v prepariranju in pakiranju mleka, mlečnih pro- izvodov, v pakiranju mesa in drugih prehrambenih artiklov ter izpopolnjena in sorazmerno cenena tehnika ohlajanja omogoča potrošnikom, da se oskrbijo vsaj s tridnevno zalogo živil. Kar pa zadeva turizem, so trgovci na tiskovni konferenci poudarili, da bodo povsod tam, kjer zares morajo poslovati prodajalne tudi ob nedeljah, v letoviščih in rekreacijskih centrih poskrbeli, da si bodo lahko kupili ljudje živila ob vsakem času. A. ULAGA ',''V'V'VV%VVVV'V'V'*'*'*'*'%'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX STRAN 5 24. oktobra 1970 IK IZ NAŠE DRUŽBE > ii ■ TOVARNA | POHIŠTVA Čestita OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM OBČANOM IN JIM ŽELI SE NADALJNJE DELOVNE USPEHE! R E G I O N PROJEKTIVNI BIRO — BREŽICE g BREŽICE SSURMUB I j ■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■H ■■■■! OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM! ... v jugoslovanskih sindikatih SIROMAŠTVO NA INTENZIFIKACIJA GOSPODARJENJA BOSNA IN HERCEGOVINA V odboru za tekstil, usnje in obutev pri republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Bosne in Hercegovine so pred nedavnim obravnavali razvojne možnosti teh panog v obdobju od 1971. do 1975. leta. Prevladalo je mnenje, da bi moral biti bodoči razvoj tekstilne industrije usmerjen predvsem v čimvečjo izkoriščenost materialnih in člove- -ških dejavnikov gospodarjenja, ne bila pa bi v tem obdobju smotrna gradnja novih kapacitet. Panoga kot celota naj bi v naslednjem petletnem obdobju dosegla povprečno stopnjo porasta proizvodnje v višini 8 %, nekaj hitreje naj bi naraščal izvoz, kar pa zlasti velja za trikotažo in konfekcijo. Industrija usnja in obutve naj bi v letih 1971 do 1975 dosegla v povprečju 13 % stopnjo porasta proizvodnje, medtem ko naj bi izvoz naraščal po povprečni stopnji od 18% do 20%, tako da bi ob koncu tega petletnega obdobja že predstavljal 52 % celotne proizvodnje. Sindikati so pri tem ocenili, da lahko pospeši razvoj tekstilne industrije, usnjarske in obutvene industrije predvsem izvoz na razvitejša tržišča, za kar pa bi bilo potrebno zagotoviti sistemske pogoje in ukrepe. Ti ukrepi bi morali po mnenju vodstva tega strokovnega sindikata zagotoviti, da bi bile te naše panoge v enakopravnem položaju z drugimi državami izvozniki. Ukrepi naj bi zato zagotovili predvsem drugačen tečaj pri izvozu na vzhodna in drugačen pri izvozu za zahodna tržišča, zmanjšanje carinskih dajatev pri uvozu reprodukcijskih materialov in opreme, ki je potrebna za modernizacijo proizvodnje. BOGATIH TLEH Radi bi vam pojasnili razmere na Kosovem, naše želje in prizadevanja; s tem se bomo medsebojno bolje seznanili, kar lahko samo prispeva k boljšemu medsebojenmu razumevanju. Tako je te dni v razgovoru s političnim aktivom RS ZSS opredelil cilje obiska delegacije sindikatov Kosova v Sloveniji predsednik pokrajinskega sveta ZS Kosova Bogoljub Nedelj kovic. Številni podatki, ki jih je nato navedel o včerajšnjem, današnjem in jutrišnjem dnevu Kosova, so udeležencem razgovora omogočili res dober vpogled v to, na kakšni stopnji razvoja je Kosovo in kako tamkajšnje prebivalstvo ocenjuje to, kar ima, in kaj meni, da bi v naslednjih petih letih morali doseči. RAZSTAVLJATI IN PRODAJATI? Jugoslavija bo letos sodelovala na 35 mednarodnih sejmih in za to porabila 37 milijonov dinarjev, ki jih daje družba ter 17 milijonov dinarjev gospodar-, stva. Ob tem se, tako kot vsa leta nazaj, spet zastavlja vprašanje, ali želimo na teh sejmih interesa in medsebojnega dogovora vseh dejavnikov, ki lahko odločajo o nastopih na mednarodnem trgu. Predvsem pa: propaganda, ki ne pripelje do kupčije, ni propaganda. Kosovo šteje danes kake 1,2 milijona prebivalcev, od katerih je 70 % Albancev. Štiri desetine prebivalstva sestavlja mladina mlajša od dvajset let, kar priča o izjemni nataliteti v tej pokrajini, ki dosega svetovni vrh - 28/000. Šest desetin prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom, v katerem prevladujejo posestva do 2 hektarjev; zaradi slabih možnosti zaposlovanja v industriji se ta posestva še drobijo. V socialističnem sektorju gospodarstva je zaposlenih le kakih 100.000 delavcev, ali približno 8% prebivalstva (jugoslovansko poprečje zaposlenosti znaša 19 %, v Sloveniji pa 32 %); poprečni narodni dohodek na prebivalca pa znaša 200 dolarjev ... Tudi danes je kljub hitremu razvoju šolstva še. vedno štiri desetine prebivalstva Kosova nepismenega. Toda leta 1944 je bilo nepismenih osem desetin prebivalstva - in od takrat se je industrijska proizvodnja v tej pokrajini povečala za 7,5-krat, narodni dohodek za 4-krat, število zaposlenih (izven kmetijstva) pa prav tako za 4-krat. prikazati ,/iaše dosežke11 ali „sklepati posle“ ali pa oboje. To pa je obenem tudi vzrok spora med skladom za pospeševanje gospodarske propagande in informativne dejavnosti v tujini, ki naj bi omogočil izvajanje najbolj smotrne sejemske politike in gospodarstva. Ko gre za udeležbo na sejmih v tujini, imata namreč še vedno odločilno besedo svet za gospodarske odnose s tujino in zvezna gospodarska zbornica. Osnovna nasprotja so v neenotnosti teženj in interesov. Prav zaradi tega bi morali bolj poenotiti našo politiko, ko gre za nastopanje našega gospodarstva na svetovnih sejmih. Normalno bi bilo, če bi bilo nastopanje v tujini rezultat skladnega V LASTNO SKLEDO Takšen napredek je na videz velik - vendar je „velik“ samo zato, ker se je začel tako rekoč z nič. V resnici je bil gospodarski razvoj Kosova v zadnjih 25 letih znatno počasnejši kot razvoj drugih delov naše države - in tako smo prišli do tega, da je pred vojno narodni dohodek na Kosovem dosegel 52 % jugoslovanskega poprečja, danes pa le še 34 %.. . Takšna nerazvitost Kosova povzroča seveda zelo resne socialne probleme, s tem.pa tudi latentno politično napetost. Odtod je razumljivo, da si je prebivalstvo Kosova v naslednjem petletnem razvojnem obdobju zastavilo kot glavni cilj zmanjšanje razlik v svoji razvitosti v primerjavi z jugoslovanskim poprečjem - in to od sedanjih 34 % na 42 % poprečnega narodnega dohodka v Jugoslaviji: leta 1975 naj bi narodni dohodek na prebivalca na Kosovem znašal 420 dolarjev, zaposlenost pa naj bi se povečala od sedanjih 8% na 11 do 12%. Kosovo ima velika naravna bogastva, ki pa še niso aktiviram. Kapital, ki je za to potreben, lahko lev 20 %> zagotovijo sami, preostali del pa pričakujejo od sklada za nerazvite kakih 50 % in od inozemskih posojil. Prav tu pa mstajajo dileme, ki ne izvirajo morda iz dvoma v nujo hitrejšega razvoja Kosova, temveč iz dejstva, da še niso dosegli sporazuma o mjučinkovitejšem mčinu pomoči tej pokrajini. Predsednik RS ZSS Tone Kropušek je te dileme nakazal nekako takole: „ Vsaka političm obljuba pomoči Kosovu ni realna, če ne stojijo za njo realni ekonomski interesi. Glede te pomoči moramo najti skupni imenovalec, skupni ekonomski interes, ki pa ga ne bomo dosegli s političnimi parolami, temveč samo s temeljitimi ekonomskimi analizami in z ukrepi, ki bodo spodbudili naložbe na Kosovem “ m. P. Deset komercialnih tovornih pristanišč na Jadranu letno pretovori 16 milijonov ton blaga. Trditvi, da imamo pri nas luk preveč, bi bilo moč oporekati, če ne bi vse naše luke težile k povečanju zmogljivosti in želji, da bi postale „velike“. Taki megalomanski apetiti pa so že pri-> peljali do prodajanja uslug pod ceno, saj v nekaterih pristaniščih tovor pretovarjajo zastonj ali pa 'zgolj za simbolično plačilo. I Žrtve take nelojalne konkurence so same luke oziroma luški de-J lavci, posledice take „^uške politike1, pa se kažejo v krizah in pogostih prekinitvah dela v naših J lukah. Koliko Jugoslovanov dela v tujini? Komu verjeti: domačim ali tujim statistikam # Za skoraj pol milijona naših ljudi v tujini nimamo nobenih podatkov Republiški sekretarji za delo, ki se bodo te dni sestali v Skopju, se bodo med drugim morali pomeniti o tem, kateri evidenci o številu naših delavcev v tujini kaže verjeti: ah inozemski, ki trdi, da je ob koncu letošnjega septembra delalo v tujini 824.000 Jugoslovanov, ali pa domači, to je uradni evidenci, ki v tem primeru navaja številko 316.189. JifgkL! Tolikšne razlike v evidenci nastajajo zaradi tega, ker se mnogi naši delavci zaposlujejo v inozemstvu mimo zavodov za zaposlovanje in jih zato le-ti nimajo v evidenci. V letih 1964—70 je prek zavodov za zaposlovanje odšlo v inozemstvo nekaj več kot 370.000 delavcev, mimo zavodov pa blizu 290.000. V istem obdobju seje vrnilo v Jugoslavijo kakih 79.000 delavcev — in po teh podatkih naj bi bilo torej v tujini, v različnih evropskih državah, približno 630.000 naših delavcev. ŠTIRI NALOGE „Če je bodočnost na mladih, ne vem, zakaj nekateri mislijo, da se lahko vtikajo sedanjost. . . “ Po mnenju predsednika gospodarske zbornice Hrvaške čakajo v naslednjem srednjeročnem obdobju to republiko vsaj štiri gospodarske naloge: celovita rešitev in modernizacija prometa, tako da se bodo lahko polno uveljavile komparativne prednosti jadranskih luk. To pa pomeni tudi popolno moderni- V primerjavi z drugimi predeli Jugoslavije je danes Kosovo bolj zaostalo, kot pa je bilo pred vojno # Kako aktivirati velika naravna bogastva N ** S * * S N * V ** S * * * N * * N * N * S * N V s- S N S * * * * N * * •»« S * H * * * * * N S Kot že rečeno, po evidenci nekaterih evropskih držav je teh naših delavcev precej več — za približno 200.000. V ZR Nemčiji navajajo številko, ki dosega 425.000 — in vedo celo, da je med njimi 14% nekvalificiranih, 27 % priučenih, 55 % kvalificiranih in 4 % delavcev s srednjo in visoko izobrazbo. Gotovo se ne motijo tisti, ki s tem v zvezi trdijo, da je brez zanesljivih podatkov nemogoče voditi kakršnokoli politiko zaposlovanja v inozemstvu — pri nas pa za skoraj pol milijona naših ljudi v tujini nimamo nobenih podatkov. Zanesljivo vemo samo to, da so to večina mladi ljudje, ki so v najbolj plodovitih delovnih letih. (Po ,3orbi“) zacijo železniškega prometa in gradnjo novih cest od Reke do Splita. Hrvaško čaka tudi gradnja železarne na Jadranu in uresničevanje programa razvoja petrokemije, ki temelji na letni proizvodnji 300.000 ton etilena na Reki. Četrta naloga pa je izgradnja hrvaške avtomobilske industrije. Iz razprav v predsedstvi1 ZKJ o osnutku sklepov 0 aktualnem političnem po^ žaju v državi in o ZKJ: naloi STANE KAVClC: Za smer.’ -< katero se giblje naše gospod^ stvo, je značilna vse večja m11:! , cija, vse večji zunanjetrgovin*^ primanjkljaj in zastoj v naraše* nju proizvodnje. Enega od ie! . dejavnikov bi lahko prenesli,v' j trije hkrati pa nas silijo k kro-ekonomski nestabilnosti, kateri bi se zanesljivo znašli Cj I leto ali dve, če se ne bi , j ukrepov. V delovnih organi j cijah in V komunah sploh s i ljudje prepričani, da gre vse i bro, razen da te hudičeve ce1! preveč naraščajo in da bi hif vse dobro, če bi država v ter primeru intervenirala in to n kako preprečila. Obstaja mnenje. I J da l^k“ storimo vse: da je treba poviš3,*1 zaslužke strokovnim kadrom, da d ne bi odhajali v tujino, daj®,, solidarnosti treba zvišati zasie ke tudi nekvalificiranim, da J® "j naprej treba razvijati šolstvo K . osnovo, da je treba po mag3 nerazvitim, razširiti materiah\; podlago v delovnih organizacij itd. Očitno pa je, da že trosim"; česar sploh še nismo proizv® .1 — in če govorimo o stabiliz® j_ skem programu, potem to P0., meni, da moramo najti možn® in poti, da se ta anticipirana P trošnja spravi v realne okvi* Dogovoriti se moramo o strm _ giji plačanja dolgov, o deli vseh teh bremen na širok® področju. EDVARD KARDELJ: Strr njam se s pripombami tovaU Kavčiča o našem gospo dar sk®3 položaju. Moramo se odloch; da povemo tudi neljube zad® in da za določen čas uveljavim tudi neljube ukrepe, da bi lah dosegli večjo stabilnost. M Iz predlaganih sklepov la/1 dobiš vtis, da je glavni vzr . različne škodljive pojave Prlhje., v tem, ker nismo rešili Pf. ,ji mov inflacije, organizacij® funkcij federacije itd. To vs%. kor lahko navedemo kot n® „ tere vzroke. Toda - ali gre.s^!o za to? Ali v naši družbi n .. id |0| navzoče tudi družbene težnje, ki delujejo v naspr® . smeri, oziroma ki skušajo na N ličnih področjih zaustaviti ^ voj naše družbe? Ali ni tudi PJ. tikularističnih teženj na P°jj ročju parcialnih interesov, otežkočajo racionalne čitve? Ali lahko identifici13^. te težnje, ali pa bomo sam0 u. * ’ * -------'' - tem, da icializnia straktno govorili o tein, ^ ju stajajo sovražniki sociaiizu*" jj podobno? Splošna smer raZv . naše družbe, ki jo brani ZK, } široko podporo množic, k° ^ gre za konkretne material/® J druge pogoje za realizacij0 |, smeri, pa nismo zmeraj enotni. S tem omogočam/, o/j0 na raznih frontah boja P°j^*jtili tudi druge sile - od .00K si antisocialističnih do sil, ‘pNm skrivajo pod plaščem razh nacionalizmov. 4 * N N N N * A TONE KROPUŠEK, Pf^ sednik RS ZSS v razprav1 eds^ zasebnem delu v preds' Sveta ZS J: Federacija naj določi s/ i3 11 splošna načela, nikakor P3 p števila delavcev, ki so lahk^jl posleni pri zasebnikih. Za n5 ji bistven odnos do dohodk®' ji pa število delavcev; delav®®^« dela na modernem stroju, *aj|1f ’ ....... " ■' -, ki '* zasluži milijone, tisti pai1®1 aj<| lopato, ostaja siromak. ivzpatvz, vzaioja auvziuaiv. v filp* tudi bojazen pred izkoriščam j. teh delavcev. Strinjamo se, ® j|i| pri zasebniku lahko zapoS pj pet delavcev, protestiram0 , ji da bi se jim pridružil še ses tjfj tega želimo ,,zaščititi“- P?5 /j Ijam vprašanje: Ali je boU1(! cialistično" imeti brezposelni siromaštvo, ali pa zapos/®n lavce pri zasebnikih; ali j® 0l „socialistično“, če delaveUjir hajajo v inozemstvo, v kap p stične države, ali pa, če i[ ^ poslimo tukaj. Skrbi nas^ ■* imenovano bogatenje - ® bogatenje na podlagi dela'' J skrbi siro masiv malo pa nas sl ga povzroča - nezaposlen lOS1' M IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV t V JAVORJU Sl BODO KMALU REZALI DEBELEJŠI KOS KRUHA I X ©izrečena zadnja beseda • Investicija 35 milijonov dinarjev ni samo za Javor, marveč za vso slovensko lesno industrijo največja enkratna naložba # Zato v pivškem Javorju pričakujejo, da se jim bo kmalu obrestovala # Kakšni so načrti tega slovenskega kolektiva v naslednjih treh letih # 0 ,,Javorju“ iz Pivke res ni “osti slišati. Po tihem, že kar ljubosumno, ne bi drugi zvedeli, kaj se z nJjni godi, raste ob ,,Brestu" in .»Meblu" v enega največjih prodajalcev lesnih izdelkov. ' Zelo prilagodljivi proizvodni f Program, ki ga imajo začrtanega .e(iZa nekaj let vnaprej, .Javorji nikoli ni pripeljal v dilemo: c ^ako naprej? „Javorju“ tudi » Preveč dobro ni nikdar šlo. Je it e kaj prišlo vmes - mislim na f l- ,nž- JANKO KRUH, Predsednik delavskega sveta: »Napredka v dvajsetih letih n*smo dosegli samo v proizvod-nik Veliko smo storili tudi za “rUžbeni standard zaposlenih. V dih letih samoupravljanja si namreč niti predstavljali nismo, ^ bomo tako hitro izboljšali tu“i delovne in življenjske po-zaposlenih. S tem mislim na D0*lše delovne pogoje na sleher-nem delovnem mestu, na prehra-n°> letovanje, štipendiranje in °braževanje, na zdravstveno 'dtvo, prevoze na delo itd. Vse 0 le pripomoglo, da delavci ne ““bajajo več na delo v druge de-0vne organizacije, kot je bilo to “a začetku. O tem, kakšni so bili e*°vni pogoji v začetkih našega dlje tja, bi danes največ vedelo Povedati naših 300 upokojencev, j,°bkor jih imamo. Njihovo tež-“elo takoj po vojni je vredno ukega spoštovanja, saj gre prav "Hm es imamo.1 Pred dvema letoma se je kolektiv odločil za največjo potezo: zgraditi novi tovarni za proizvodnjo furniija in panel plošč. Minulo soboto je kolektiv to potezo že potegnil: v Prestranku pri Postojni je v novi tovarni stekla proizvodnja furniija, čez mesec dni pa bo prav tako V novi tovarni stekla še proizvodnja panel plošč. KOT NOC PA DAN Z direktorjem .Javorja", diplomiranim inženirjem MILANOM LUTMANOM, sva se najprej ustavila v novi tovarni furnirja v Prestranku. Pridružil se nama je še obratovodja JOŽE RUTAR, ki je že osemnajst let v tem obratu , Javoija". „Štiri rekonstrukcije našega obrata sem že preživel. Kar naprej smo v malti, kar naprej nekaj urejamo," mi je dejal. „To-da ta zadnja rekonstrukcija je bila res največja in z njo smo si še bolj učvrstili položaj največjega proizvajalca furniija v državi...“ naj večja zasluga za to, kar dane- • pijjrazličnejše zakonske pred-ibalr da se podjetje doslej ni hob Že b°lj razviti. Temu pa v teč- .emu primeru ne bi mogli ?(j' životarjenje, marveč prej tijeav° in pametno gospodarjevih ^as'u§e za t0 lahko pripi-j' bern° celotnemu kolektivu, sle-„ pr0'ernu delavcu v neposredni n him12Vodnji kot tudi prizadev-^ 0rganizatoijem proiz- . leU; aJ let nazaj so v tem ko-ji je vlagali v glavnem v stro-'/ ‘e deloma v nove tovar-Že zidove. Naložbe v stroje ti ha a’eč niso bile modna mu-K«j tt^^arveč jih je na to sililo if tb, e> neizprosna konkurenca " 111 tržišču. Obratovodja v Prestranku Jože Rutar Ustavili smo se v veliki, novi, prostorni in svetli proizvodni hali, najprej ob velikem stroju, ki je strgal deblo — pripeljano tam nekje iz Afrike - da ga trije ne bi mogli objeti. „S tem strojem - le še dva taka sta v Evropi," je razlagal obratovodja, „bomo proizvodnjo furnirja že prihodnje leto povečali za dva in polkrat, ali od sedanjih 4 milijonov kvadratnih metrov na 10 milijonov kvadratnih metrov. In še eno prednost moram omeniti: prej smo lahko rezali le 3,60 metra dolg furnir, zdaj pa lahko režemo že 5,20 metra dolg furnir." INVESTICIJE V obdobju dvajsetih let so v .Javorju" investirali v zgradbe 17 milijonov dinarjev, v stroje pa več kot 40 milijonov dinarjev. Samo zadnji dve investiciji sta vredni 35 milijonov dinarjev, od tega v obrat na Prestran- v ku 15 milijonov in obrat v Pivki 20 milijonov dinarjev. Nato je obratovodja opozoril še na sistem Škarij, s katerimi furnir, ko se posuši, v sodobni sušilnici pripravijo za trg. Tudi škarje so popolnoma avtomatizirane in vse je na tekočih trakovih. Pri upravljanju teh zapletenih strojev je treba uporabljati znanje in ne več fizične moči. Petnajst milijonov dinarjev jih je stalo vse to. Zraven pa niso pozabih na delavce. V tem obratu še niso imeli tako lepih umivalnic, kopalnic, garderob in sanitarij. Nov obrat družbene prehrane, sodobna kuhinja, urejena skladišča dajejo celovito podobo nove tovarne furnirja v Prestranku. S SKUPNIMI MOČMI URESNIČUJEJO NAČRTE Nič slabše ne bo v Pivki, kjer bo prihodnji mesec stekla proiz- vodnja panel plošč v novi tovarni, kamor so v nove stroje in izgradnjo sodobnih skladišč vložili kar 20 milijonov dinaijev. „Letos bomo izdelali 9000 kvadratnih metrov panel plošč, prihodnje leto pa se bo ta proizvodnja povzpela že na 20.000 kvadratnih metrov," je pojasnil direktor. „Če pa upoštevamo povečano proizvodnjo v obeh novih tovarnah, potem bo naša realizacija prihodnje leto za najmanj 30 odstotkov večja . .. Naš kolektiv živi in dela na območju od Belskega do Bača. Skoraj ni naselja v občini, kjer ne bi našli .Javorca". Zato je razumljivo, da obstajajo lokalni interesi in želje. Toda ob dejstvu, daje vsak član našega celotnega kolektiva, ne glede na to, kje živi in dela, se lahko odločamo za naložbe, enkrat na Baču, drugič na Belskem, Prestranku, ali kje drugje. Zato bomo tudi v prihodnje le s skupnimi močmi lahko uresničili vse kratkoročne in dolgo- Čez mesec dni bo tovarni stekla tudi proizvodnja panel plošč v novi Direktor dipl. inž. Milan Lut- man ročne načrte, ki niso ravno majhni." NAČRTI NISO SKRIVNOST „Naši načrti za prihodnja tri leta niso nikakršna skrivnost," je nadaljeval direktor. „Vemo, da moramo nujno rekonstruirati tovarno vezanih plošč v Pivki, saj je današnja minimalna rentabilna proizvodnja že jutri lahko povsem nerentabilna. Tudi o bodočnosti naših žag je bilo že veliko razprav. Danes nam je jasno, da je dolgoročna rešitev le inačica, za katero so dah pobudo naši postojnski gozdarji. Gre za to, da bi na ustrezni lokaciji, neposredno ob železnici, postavili obrat, ki bo sposoben sprejemati neobeljen les iglavcev, ga strojno obehti, razžagati oziroma kar ni za žago, predati naprej. Tak obrat je lahko rentabilen le ob zadostni količini surovine. Podatki kažejo, da je na postojnsko-piv-škem območju na voljo 60.000 kubičnih metrov hlodovine iglavcev, kar nedvomno pogojuje sodoben žagarski obrat. Strokovnjaki, ki proučujejo to problematiko, menijo, da bi bila ustrezna lokacija v Prestranku, v podaljšku križišča med cesto in železnico." Povemo naj, da bodo zgradih nove poslovne prostore in trgovino tudi v Ljubljani, kjer že zdaj prodajajo letno za 45 milijonov dinaijev izdelkov. Čez dve leti računajo, da se bo vrednost omenjene prodaje že podvojila. V , Javorju" se namreč vedno bolj oprijemljejo nepo- j, C I TRIJE V EVROPI Glavno strojno opremo za novo „Javoijevo“ tovarno furnirja v Prestranku je dobavila italijanska firma Angelo Cremona iz Monze, proizvodno Unijo za panelke pa firma RA UTE iz Finske. Kot zanimivost naj omenimo, da ima nova tovarna furnirja v Prestranku zdaj enega izmed treh največjih rezilnih strojev za furnir v Evropi. Eden takih strojev je še v Benetkah, drugi pa v Muenchnu v Zvezni repu-bUki Nemčiji. VELIK SKOK Ob ustanoviti podjetja „Javor“ je znašala vrednost osnovnih sredstev 440.000 dinarjev, danes pa znaša več kot 60 milijonov dinarjev. Realizacija je bila takrat 1,250.000 dinaijev, letos pa I se bo ta povzpela že na 130 J milijonov dinarjev. Pred dvajsetimi leti je bilo v podjetju zaposlenih 641 delavcev, danes pa se je število zaposlenih povzpelo že na 1.366 delavcev. Poprečni osebni dohodki zaposlenih so 1.110 dinarjev. sredne prodaje blaga potrošniku, kajti ta oblika se je v dolgoletni praksi izkazala kot zelo uspešna. Če bodo vse to speljali v kratkem času, potem predvidevajo, da se bo njihova realizacija čez dobre tri leta podvojila in bo znašala blizu 250 milijonov dinaijev, od tega naj bi dosegel izvoz vrednost blizu 5 milijonov dolaijev. TEKST IN FOTO: M. ŽIVKOVIČ I 120 STANOVANJ Stroj, ki ga prikazuje posnetek, je eden izmed treh strojev v Evropi za proizvodnjo furnirja Kolektiv pivškega ,Javor-i ja" tudi nenehno skrbi za stanovanjsko .izgradnjo. Letos so zgradili nov stanovanjski blok, v katerem je 14 stanovanj. Skupaj so doslej zgradih že 120 stanovanj za člane kolektiva, mnogim pa so posodih večje ah manjše zneske za gradnjo družinskih hišic. Pri DRŽAVNI ZAL0ZBI Aleksander Soiženicin: V knjigi sta poleg SLOVENIJE in v vseh knji- j nAIM IVAMA osrednje zgodbe garnah knjiga letošnjega i a še dve nove,i Nobelovega nagrajenca: Cena samo 6 din ^Uv: SKA ENOTNOST — Št. 42 — 24. oktobra 1970 STRAN 7 BOLEZEN IN ŠE ... Podatki kažejo, da prejemajo zaposleni, ki zaradi bolezni ne morejo priti na delo, na račun nadomestila za osebni dohodek vedno manj. Nadomestilo je vse bolj podobno simbolični socialni pomoči, kar še posebno velja za ljudi z nizkimi osebnimi dohodki. V številnih delovnih organizacijah dobivajo bolniki manj kot 50% od OD. To nadomestilo je pogosto manjše od vsakega minimalnega osebnega dohodka v državi. Vzrok takega stanja je nedvomno v tem, ker so predpisi s tega področja prepuščeni splošnim aktom delovnih organizacij. Te pa tudi mednarodne konvencije o obveznem 50% nadomestilu OD za čas bolezni ne spoštujejo, čeprav bi jo morale. Posledica vsega tega je, da se dobri delavci ne zdravijo, kot bi bilo potrebno, in prihajajo na delo ne glede na bolezen. Ob tem pa pogosto ugotavljamo, da slabi delavci zelo uspešno izkoriščajo zakonodajo na tem področju. Kaj storiti? Slabim delavcem stopiti disciplinsko na prste, dobrim pa odmeriti takšno boleznino, da bodo bolezen lahko preležali v postelji, ne pa jo preboleli pri stroju! Učenci osnovne šole na Bledu so se resno lotili akcije prodajanja belih paličic. Prepričani so, da jih bodo prodali več kot tisoč. BELA PALICA V VEČNI TEMI VČLANJENIH LE POLOVICA Ker je v Šaleški dohni precej delovnih in telesnih invalidov, posebej pa še spričo dejstva, da iz leta v leto narašča njihovo število, so se lani v Velenju odločili, da bodo ustanovih občinsko društvo telesnih invalidov. Namen te ustanovitve je bil; da bi se bolj organizirano in usklajeno lotevali razreševanja številnih problemov, s katerimi se srečujejo tako invalidi, kot delovne organizacije, ki jih zaposlujejo. Kljub dobremu namenu pa sedaj ugotavljajo, da se je v društvo včlanilo le polovico invalidov. Ob vhodu v Center za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škofji Loki je stala skupina mladih fantov. Obiskujejo poklicno šolo in pravkar so imeli odmor. Takšni so kot njihovi vrstniki, veseli in žalostni, loči. jih le tema. In da bi premagali to temo ter se vključili v normalno življenje, v družbo, je treba veliko volje in moči. Center za rehabilitacijo in varstvo slepih je v starem delu Škofje Loke, v gradu, starem preko 700 let. Med debehmi zidovi, mračnimi hodniki, v stavbah, ki so res samo še za silo, živijo in delajo slepi. Njihov dan je enak noči, pa vendar bi želeli, da bi občutili toploto sonca, da bi skozi okna prišlo več zraka, če že svetlobe ne morejo zaznati. V starem gradu je tudi poklicna šola, ki jo obiskuje 53 mladih ljudi. Med njimi je 10 popolnoma slepih, ostaH pa so toliko slabovidni, da si ne morejo izbrati poklica, ki ga zdrav človek lahko opravlja. Poklicna šola traja dve leti, v njej pa si učenci pridobijo kvalifikacijo v telefonsko-administrativni stroki ter v kovinski in elektromon-tažni stroki. S poklicem postanejo samostojni, več ali manj neodvisni od družbe. In to je tako zanje kot za družbo najbolj pomembno. Toda šolski prostori so slabi, pretesni, nimajo telovadnice in ne kabinetov. Potrebovali bi sodobno šolo, potrebovali bi jo še bolj kot zdravi, kajti prikrajšani so za vid in premagovati temo ni lahko. Denarja za novo poklicno šolo pa ni. Predvidoma bi stala 3 milijone novih dinarjev, to pa je prav gotovo vsota, kije ne bo lahko dobiti. Od 26. oktobra do 2. novembra letos bodo mladi člani Rde- čega križa Slovenije prodajah belo pahčico — simbol slepih. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije se je namreč odločil, da bo preko mladih članov pomagal zbrati del sredstev za dograditev centra v Škofji Loki. Pionirji naj bi prodali 100.000 paličic in sklad, v katerega se natekajo sredstva za dograditev centra, se bo povečal za 100.000 novih dinarjev. Morda se bodo tej humani akciji odzvali tudi delovni kolektivi? Vsak dinar je dobrodošel! Če se bodo zaposleni odločili za to, da s kakršnimkoli, še tako majhnim prispevkom pomagajo pri graditvi Centra -jih prosimo, če pomoč pošljejo na žiro račun sklada: 5151-740-204 — Center za re- Center za rehabilitacijo iii varstvo slepih je v škofjeloškem gra<® starem nad 700 let. Priprave gredo hkrajj habUitacijo in Škofja Loka. varstvo slepih, S. Š. Že poleti so v Slovenskih Konjicah na pobudo Občinskega sindikalnega sveta ustanovih iniciativni odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno, da bi zaži- tekf velo samostojno društvo nih in delovnih invalidov- prav roka za zbiranje Pri^vtL( posebej določih, so kljub ‘ sklenili, da bodo v drugi vici septembra ugotovili, J invalidov se je prijavilo- * e ni bilo veliko, čeprav s0. "cjijif no obvestili o namenu 111 samostojne invalidske orS|.j0t cije nad 500 delovnih iaV^efl£i katerih imena imajo v e ^ Kaiemi imena imaju ■ p], socialnega zavarovanja. ~ 'o j kol1' občni zbor sklicali do jave le počasi prihajajo, kratkim sklenili, da. ^ , pjiCil kratkim sklenili, da občni zbor sklicali uo oktobra. Povedati pa še to, da so doslej največ P ^ zbrali na Stranicah, kar J gotovo tudi zasluga povetj Stefana Fijavža. _ ^ pff Iniciativnemu odbotj1 J maga pri delu in mu daje ^ na voljo finančna sre7,^ f fr« činski sindikalni svet. K-0?,. društvo telesnih in delo^^jc validov ustanovljeno, raCU„,,l1 da bi znašala letna članar^ ^ člane 6 dinarjev. Vseka* j samostojno društvo 'aže prebroditi težave, s kate , 7 srečujejo telesni in del0^;: V domu slepe mladine v Ljubljani ne skrbijo samo za oči mladih pacientov. Redno jih pregleduje tudi psiholog. Slepi in slabovidni se v domu v Škofji Loki najprej naučijo Braillove pisave. To je pisava, kjer so črke kombinacije luknjic. validi, zlasti pri prekva cijah in zaposlovanju. y,lf' ( TRGOVSKO PODJETJE ) UiSBA NITMA BBB1CE Trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA s svojimi poslovalnicami v Brežicah, Krškem, Cerkljah, Dobovi, Krški vasi, Lenartu in Kapeli ter gostinstvo s svojimi obrati in novim TURIST HOTELOM v Brežicah ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU! ■A. ■■■■■■■■■■■■■■■■■H' ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■&■■■■■■■■■ Podjetje za popravilo voz Dobova VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! Moj nečak Peter hodi v četrti razred gimnazije in njegov profesor, ki mu posreduje znanje s področja družbenih ved, je zelo zahteven vzgojitelj. Koj ko so letošnjo jesen odprli šolska vrata, je zahteval, naj dijaki napišejo svoje mnenje o razmerah v našem gospodarstvu. Da ne bi vsi pisali o vsem, je slehernemu zadal posebno nalogo. Maji je na primer naročil, naj napiše, kaj sodi o razvojem drugih vej gospodarstva. Iz resolucije sva napisala nekaj vzpodbudnih stavkov, dodala še nekaj zgodovine, omenila nekaj lepih perspektiv, in Peter je nalogo oddal. Profesor pa mu jo je naslednji dan vrnil. Nad naslov ..Kmetijstvo, tržišče in cene" je napisal: ..Premalo konkretno in preveč vodeno; piši o dejstvih in o resnici. “ Takrat sva začela zbirati resnico. In hkrati še: ..Sindikati nasprotujejo verižni reakciji podraževanja in zahtevajo stabilizacijo. “ Vse to sva s Petrom zapisala v njegovo domačo nalogo in bila sva trdno prepričana, da jo bo profesor, ki je terjal resnico, dobro sprejel Pa je ni. Nad naslov ..Kmetijstvo, tržišče in cene", je zapisal: TO JE SRAČJE GNEZDO izvozu naših industrijskih proizvodov. Drejc je moral v svoji nalogi povedati, koliko pozna razmere na področju uvoza industrijskih izdelkov. Tea je pisala o graditvi stanovanj. In tako dalje. Obdelali so vse teme, ki zadevajo naše gospodarjenje. Moj nečak Peter pa je bil zadolžen, da napiše svoje mnenje b razmerah v kmetijstvu, oziroma, da pod naslovom „Kme-tijstvo, tržišče in cene" pove, kolikanj je družbeno razgledan na tem področju. Prišel je k meni in me prosil, naj mu pomagam. Tiste dni je naš partijski komite sprejemal resolucijo o razvoju kmetijstva, ki nama je pomagala, da sva, vsaj kot se je meni takrat zdelo, kar dobro odgovorila na zahtevo profesorja. Popisala sva, kaj vse smo že storili in kaj še bomo, da naše kmetijstvo, družbeno in zasebno, ne bi zaostajalo za Peter je prebiral dnevnike, jaz pa tednike in čez nekaj dni sva samo iz naslovov časopisnih poročil nabrala naslednja dejstva: „Zakaj Lukarji jedo egipčansko čebulo? “ ..Živinorejci trdijo, da imajo njihove krave dovolj mleka in da ga ni treba uvažati iz Madžarske", ..Gorenjski kmetje ponujajo lerompir že po 75 par, lani pa so po 90 par prodali ves pridelek". „Zakaj zapostavljamo naš fižol? “ In hkrati: ..Podražitev pšenice, moke in kruha bo vzpodbudila kmetijske proizvajalce, da bodo pridelali več žitaric". „Z višjimi odkupnimi cenami za mleko bomo omogočili rejo večjega števila molznic." ..Ponovna zahteva, da je podražitev masla neizogibna." „Cene mesa in mesnih izdelkov v zapostavljenem položaju!" „Tudi proizvajalci sladkorja so se zbudili". „Sračje gnezdo! Kje pa so vzroki takih razmer? Kaj je družba storila, da bi se učinkovito uprla tej anarhiji? Popišite nekaj konkretnih dobrih pobud. “ Prebral sem te vrstice in vzel sem list papirja in profesorju napisal: „Moj nečak Peter je v svojih dveh domačih nalogah popisal resnico. Povedal je, kaj govorijo naši forumi, in razložil, kakšna so dejstva. O vzrokih takšnih razmer in o tem, kaj bo treba storiti, da bi stabilizirali trg s kmetijskimi pridelki, pa povprašajte našo vlado. “ Ne vem, če je to storil, vem le, da mi ni odgovoril Včeraj pa sem bral izjavo predstavnika Zveznega izvršnega sveta, ki je zagotavljal, da olja ne bodo podražili. Torej ga bodo! JANEZ VOLJČ | SLEDOVIH JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV V ZAMEJSTVU ,------------------------------------------------- ■ ■ ■ TUDI MED BOLEZNIJO STOODSTOTNI OSEBNI DOHODKI Ingrad je izredno dobro poskrbel za svoje delavce v ZRN PODOBE NAŠEGA ČASA ji .Celjsko gradbeno industrij-P | 0 podjetje Ingrad ima na de-'jviščih v Zvezni iepubliki d« '^mčiji 360 svojih delavcev. Po ^enju naših in tudi nemških rokovnjakov so Ingradcva Sadbišča v Muenchnu, Es°nu, ^annovru in Hamburgu organi-IT ^ana izredno dobro. To z drugimi besedami med ^r^gim tudi pomeni, da imajo f i ljudje v Nemčiji, kjer de-jl° pod vodstvom Ingradovih isf Ppujev, tehnikov, delovodij rI1; . brigadirjev, urejene delovne ,10 ,j 1,'rriere. Čeprav daleč od p Jpa, so delavci na tujem zadoni ujp, zato tudi nima Ingrad ni-ne jVj nih problemov s fluktuaci-ljj| ^ teh ljudi, ki povzroča doma 'iž vjjpdno izredno hude pregla- k„ebko naših delovnih organi-,(i- jpl .ima svoje ljudi na delu v jpejstvu. Malokateri kolektiv voj de| k° skrbno bedi nad svojimi iC« gt ®Vci v tujini kot celjski In-tf* p ija' vefi/es ie> letos smo napravili t2’ up korak naprej glede delov-jp J1 Pravic naših ljudi, ki so za-to. eni v Zvezni republiki Nem- 5 " pe tajj1 • • 1> pripoveduje Franc Vi-ptic> vodja splošnega sektorja ot i^rngradu. )5Mislim, da bi bil t>: w e8a »pravilnika o zaposlo-^' vesel vsak naš človek v f nagrajevanju delavcev v f §> ®jstyu in, da so pravice na-t’ delali na tujem, ki izhajajo iz iell dijQ večje od onih, ki jih nu-Č cenij Zamejstvu svojim delav-jf drugi naši kolektivi...“ ,M‘ p nu^ne Vitanc ne pretirava, saj (. °menjeni pravilnik našim ' dij0eni v ZRN vse to, kar nu-I de[ainemški predpisi domačim (le]e^CerT1- Tako so na primer • boL,. ^gradovi delavci v času j Veda ni 100 % nadomestila. Se-v devizah in ne glede na to, koliko dni izostanejo od dela. Dalje: tudi mesečne prejemke za čas rednega letnega dopusta izplačuje podjetje v celoti v devizah, ne glede na to, kje delavec preživi svoje proste dni, na tujem ah doma. Ob tem naj povemo, da nihče od Ingradovih delavcev v Nemčiji ne zasluži manj kot 1000 DM na mesec. V poprečju so osebni dohodki delavcev seveda večji, saj znašajo takole od 1300 do 1400 DM, razumljivo z nadurami vred. Posamezniki pa zaslužijo tudi do 1800 DM na mesec . .. Ko smo povprašah Franca Vitanca, kako to, da je v nekaterih pogledih podjetje celo bolje poskrbelo za delavce, ki delajo na tujem, kot za one, ki so doma, smo prejeli naslednji odgovor: »Delo v zamejstvu je po svoje bolj zahtevno kot v domovini, saj je človek iztrgan iz domačega okolja, v številnih primerih tudi iz kroga svoje družine. Zato so se naši samoupravni organi tudi odločili za to, da imajo delavci v Nemčiji na primer v času bolezni stoodstotno nadomestilo, da plačujemo redni letni dopust v devizah itd., itd. Ob tem še to: ko se delavci vračajo v domovino, jim delovna organizacija v vsakem primeru nudi redne mesečne prejemke, tudi če zanje ne najde takoj ustreznega delovnega mesta. Skratka, v vsakem primeru ima človek, ki se vrne v domovino, status zaposlenega delavca, seveda s tem, da čaka na primerno delovno mesto ...“ Po sodbi vseh, ki so seznanjeni z rezultati'dela Ingradovih delavcev v ZRN, so naši ljudje izredno pridni in sposobni de- lavci. Res je, da omenjena ugotovitev velja skoraj v celoti za vse naše delavce v zamejstvu. Vendar ob tem žal, ne moremo zapisati, da so tudi druga naša podjetja, ki imajo v tujini svoje ljudi, zanje tako dobro poskrbela, kot so to storili pri celjskem Ingradu. a. ULAGA OBISKI PRI UPOKOJENCIH NA RAVNAH NA KOROŠKEM TEŽAVE IN NAČRTI Zanimalo nas je, kako živijo upokojenci v Ravnah na Koroškem, kateri problemi jih najbolj tarejo, pa tudi to, kakšne načrte imajo. Prepričati se je bilo mogoče, da težav sicer ne manjka, pa kje jih ne, ne manjka pa tudi dobre volje in načrtov. To pa je tudi poglavitno. V društveni pisarni so kramljali ANTON ČOP, MAKS VEČKO in ALOJZ MAGRA, predsednik, podpredsednik in tajnik Društva upokojencev Ravne na Koroškem. Pogovor v „Domu upokojencev" na Ravnah je potem hitro stekel. „Dom upokojencev" na Ravnah na Koroškem je že nekaj let osrednje zbirališče upokojencev. V domu so uredili bife (ki mora plačevati iste obveznosti, kot vsi drugi gostinski obrati!), v društveni pisarni pa dobe upokojenci pravni nasvet, pojasnilo ali pomoč. Problemov, s katerimi se srečujejo upokojenci iz Mežiške doline, je namreč veliko in precej jih s pomočjo društva tudi uspešno razrešijo. Ena od oblik pomoči je tudi možnost najetja kratkoročnega posojila za nepredvidene dogodke, za nakup ozimnice ali drugega. Razveseljivo je, da je kar precej razvito društveno in družabno življenje ravenskih upokojencev. Deluje tudi moški pevski zbor, nekatere druge dejavnosti pa se zaradi pomanjkanja prostorov za zdaj niso mogle razviti v večji meri. Sicer pa se Društvo upokojencev Ravne na Koroškem vsako leto, pred praznikom republike, spomni tudi upokojencev, ki dopolnijo 80 in več let. Povabijo jih na zakusko in jih obdarijo; tiste pa, ki ne morejo priti na prireditev, obiščejo na domu. Letos bodo med slavljenci na prireditvi pred dnevom republike tudi trije 90-letniki. Ravenski upokojenci že dalj časa urejajo svoj dom. Kot je povedal MAKS VEČKO so pred šestimi leti v starem delu Raven kupili večje poslopje, ki ga postopoma preurejajo v „Dom upokojencev". Ker financirajo preureditvena dela v glavnem sami, na pomoč jim je doslej priskočila le Železarna Ravne na Koroškem, poteka preurejanje nekoliko počasneje, kot bi si sicer upokojenci želeli. V domu so najprej uredili društveno pisarno in bife, v zgornjih prostorih pa imajo tudi dvoje stanovanj za upokojence. Zdaj urejajo še dvorano, ki jo bodo uporabljali za proslave, sestanke in za društveno aktivnost upokojencev, svojo sobo bo dobil moški pevski zbor, v domu pa bo tudi pisarna krajevne organizacije vojaških vojnih invalidov. Ob domu pa bodo uredili nekaj igrišč za rekreacijo in razvedrilo upokojencev. Podobno kot v vrsti drugih občin živi tudi v ravenski občini precej upokojencev v nemogočih stanovanjskih razmerah. Društvo upoko- jencev je doslej pomagalo reševati stanovanjske probleme upokojencev tako, da je dodeljevalo iz razpoložljivih sredstev stanovanjskega prispevka posojila za adaptacije oziroma dograditev stanovanjskih hiš. Lani so se upokojenci iz Mežiške doline odločili, da začno z gradnjo stanovanj za upokojence. Zastavili so prvo lopato na Prevaljah. Še ta mesec se bo vselilo v nova, svetla, suha in sončna stanovanja 58 upokojencev iz Mežiške doline. V kratkem bodo začeli na Prevaljah graditi še en tak stanovanjski stolpič z 29 stanovanji, ki mora biti dograjen do prihodnje jeseni. Tako bo za upokojence iz Mežiške doline v dveh letih na voljo skupaj kar 87 novih stanovanj. Gradnja prvih dveh stanovanjskih stolpičev na Prevaljah bo veljala okrog 3 milijone dinarjev. Tretjino potrebnega denarja je prispevalo Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem, nekaj denarja so prispevali upokojenci sami iz sredstev 4 % stanovanjskega prispevka (letos bo tega denarja 790.000 din), nekaj pa občinski odbor ZZB NOV Ravne na Koroškem. Ker pa je treba posojilo iz stanovanjskega prispevka upokojencev vrniti v 20 letih, so pomoč pri odplačevanju anuitet že obljubili v Železarni Ravne na Koroškem in Rudnikih svinca in topilnici Mežica ter na Občinski skupščini Ravne na Koroškem. - Si bral? a — Sem! - In? - Mislim, da se. bo nekaj j zgodilo. ■ — Zamrznjenje? - Ne! ■ — Misliš, da bodo šle S dol? - O, kje neki! — A tako, gor!? No, to ■ sem si mislil! Še kaj? — Bolj bo treba delati. - Skrajni čas! Ne bodo ■ trgovine z živili ob nedeljah S več zaprte? ■ - A so zaprte? Kdo jih ■ je zaprl? ■ — V Ljubljani s samo- ■ upravnim dogovorom. — Tako? Če je z dogo- ■ vorom, potem ne vem, res j ne, ali bodo ali ne. — Pa pokojnine? J - Po starem! - Pa minimalni? — Kakor bo kdo mogel! — Pa investicije? — Stop! — Huditja! Videti je, da bo šlo zares, ne? Kje imaš denar? - V banki! Pa ti? — Tudi v banki. - Ob takih stvareh da banka tiste procente zraven, ne? - Da, kako ne! Zato je najbolje imeti denar v banki. — Ga imaš dosti? — Nekaj čez stopetdeseti - Jaz pa okrog sto. Zato pa ti plačaj, na vrsti si in več imaš. Več boš dobil tudi zraven, ko bo. - Prav, Micka! Izpijeta, se pokrijeta in snameta palici s stola. Plačata in gresta. — Škoda, da bo po starem, pravi prvi med vrati. - Saj ne bo po starem. Kaj nisi razumel, kar si bral? ! — Pokojnina, mislim. — Ja, pokojnina bo pa po starem, ja, to je pa res škoda! VINKO BLATNIK : iai Trgovsko podjetje na veliko in malo »KRKA« BREŽICE vsem cenjenim kupcem in delovnim ljudem ter poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku! ■ ■ B B B B B B a B H H — 24. oktobra 1970 9 STRAN BREŽICE PRAZNUJEJO IVAN ŽIVIČ, podpredsednik občinske skupščine: »Iščemo izhod iz začaranega kroga revščine« Kje smo, kako naprej? Ob prazniku občine Brežice Brežice sodijo v tisto kategorijo občin, o katerih govorimo kot o manj razvitih. Brežiška občina je ena tistih v Sloveniji, ki so pod dvotretjinskim povprečjem naše republike. Takšen je položaj po merilih, ki so aplicirana za občine celotnega slovenskega območja. Posebej pa moram opozoriti, da so posamezna območja v naši občini znatno manj razvita. To velja predvsem za Kozjansko. V naši občini, ki meri 26.760 ha, živi 25 .293 prebivalcev; od tega 10.096 ali 39,8% kmečkega in 15.197 ali 60,2% nekmečkega prebivalstva. Kmečko prebivalstvo ima 13.661 ha obdelovalnih površin. Struktura lastništva pa je taka, da intg družbeni sektor 21 % vseh površin -vštevši gozdove (brez njih 10,19%) - zasebniki pa 79% vseh površin. Gostota naseljenosti je visoka, saj živi na kvadratni kilometer 94,5 prebivalcev. Aktivnih prebivalcev je 12.394. Od teh je 3559 ali 28,7 % zaposlenih v 23 delovnih organizacijah s sedežem v občini in v 24 delovnih enotah, katerih sedež je izven občine. Vsi zaposleni v občini, zasebni sektor kmetijstva in obrti so leta 1969 ustvarili 335,803.916 din družbenega proizvoda. Od tega družbeni sektor 56,1 %, zasebni sektor pa 43.9%. V ustvarjenem narodnem dododku je bil družbeni sektor udeležen s 60,3 %, zasebni sektor pa z 39,7 %. Narodni dohodek na prebivalca je lani dosegel 560.000 S din. Iz navedenega lahko povzamemo, daje zaposlitev v občini majhna, da je temu primeren tudi narodni dohodek na prebivalca, da sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo ne zadoščajo, da imamo preveč kmečkega prebivalstva itd. Posledica nizke razvitosti občine je tudi intenzivno odhajanje občanov na delo v tujino: trenutno jih je tam že kakih 1300. • Vse to je narekovalo brežiški občini, da išče izhod iz tega začaranega kroga revščine. Odločili smo se, da bomo krepili in razvijali gospodarske organizacije s sedežem v občini; razvijali obrate in enote podjetij s sedežem izven občine; stimulirali tista podjetja, ki bi bila pripravljena vlagati svoj kapital v gospodarstvo naše občine. Po naši zamisli pa bo potrebno razvijati v prihodnje predvsem industrijo in rudarstvo, kmetijstvo, turizem, trgovino in oba sektorja obrti. Prvi rezultati teh prizadevanj so že vidni. Proučujemo možnosti, katere deTpvne organizacije naj postanejo nosilci bodočega razvoja. V mislili imam podjetja AGRARIA Brežice, LJUDSKA POTROŠNJA in KRKA Brežice, OPLKARNA Brežice, RUDNIK Globoko, OKP Dobova, GG Brežice in še nekatera druga. V teku so tudi integracijska povezovanja najrazličnejših oblik. Nekatere gospodarske organizacije so se že vključile v močnejše grupacije, TOVARNA POHIŠTVA v SLOVLNIJA-LLS, CATl.ŠKi; TOPLICE v podjetje EMONA, druge spet poslovno-tehnično sodelujejo s podjetji v občini in izven nje. Povedati velja, da intenzivno proučujemo možnosti integracije med trgovskima podjetjema KRKA iti LJUDSKA POTROŠNJA. Gostiščem MOKRICE in AGRARIO ■ Brežice ter Šolskim gostinskim centrom Novega mesta, nato RUDNIKA Globoko z Jugokeramiko . . . Nekatera podjetja s sedežem izven občine so pripravljena razširiti svojo dejavnost v naši občini. Tako IMV Novo mesto začenja z gradnjo tovarne avtomobilske opreme, BETI Metlika razširja obrat v Dobovi, PETROL pripravlja projekt za razmah svoje dejavnosti v Čatežu, SLOVENIJA VINO pa program za obnovo vinogradov in gradnjo proizvodne kleti v Brežicah. Podobne načrte ima tudi JUTRANJKAH/. Sevnice. Brežiška občina pa je odprta za vsakogar, ki je pripravljen vlagati v občini. Pričakujemo tovarno VEGA iz Ljubljane, ki jo tudi stimuliramo z zemljiščem in zgradbo. ELEKTROTEHNA iz Ljubljane bo gradila svoj poslovno prodajni prostor v Brežicah itd. Da bi bila naša prizadevanja čimbolj načrtna, smo se lotili priprave dolgoročnega programa razvoja v okviru Posavja, sodelujemo pa tudi pri izdelavi razvojnega programa za Kozjansko. Hkrati intenzivno pripravljamo tudi srednjeročne programe razvoja vseh dejavnosti, v izdelavi sta urbanistična dokumentacija in regionalni prostorski plan Posavja. Ob našem prizadevanju pričakujemo tudi pomoč republike, ki naj se odrazi z ukrepi, predvidenimi s tezami o razvoju manj razvitih območij. Ne bi mogli reči, da doslej nismo naleteli na razumevanje, če so bile naše zahteve utemeljene, vendar kot kaže - se osnutek zakona o manj razvitih območjih in teze bistveno razlikujejo. Vključili se bomo zato v razpravo, saj je predloženi osnutek zakona za naše območje življenjskega pomena. Prepričani smo, da bodo utemeljeni razlogi tudi upoštevani. Brežiška tovarna pohištva je v zadnjih letih izvažala kar polovico proizvodnje. Na račun izkupička v devizah je namreč odplačevala kredite za uvoženo opremo. Pretežni del obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo pa je zdaj odplačan. Zaradi tega in pa zavoljo nestimulativnega izvoza bodo z novim letom v večjih količinah spet začeli zalagati domači trg. Vrednostno pa se izvoz ne bo zmanjšal, ker hkrati precej povečujejo obseg proizvodnje. Pri tem jim bo še zlasti pomagala integracija z ljubljanskim podjetjem SLOVENIJALES, od katerega pričakujejo predvsem prodajo izdelkov in pospešeno nadaljevanje rekonstrukcije. Na sliki: delo na kontaktni stiskalnici za furnir MIMOGREDE ZABELEŽENO V AGRARIA BREŽICE KMETIJSKO TRGOVSKEM PODJETJU Cvetličarski gigant Včasih so v rastlinjakih v Čatežu pridelovali zgodnje sočivje, zdaj tam vzgajajo nageljne, s katerimi zadovoljujejo 70 % potreb slovenskega trga 0 Kooperacija pomembno dopolnilo lastne kmetijske in živinorejsko-pe- rutninarske proizvodnje Brežiško kmetijsko-trgovsko podjetje AGRARIA je za občane dvakrat pomembno: prvič kot izključni dobavitelj mesa. in kot delovna organizacija, ki opravlja dobre tri četrtine prometa s kmetijskimi pridelki in proizvodi ter reprodukcijskim materialom za potrebe kmetijstva v občini; drugič pa kot podjetje, ki z zasebnimi kmetovalci razvija intenzivno kooperacijo v živi- noreji in perutninarstvu. V širšem zaledju sije AGRARIA ustvarila sloves predvsem kot dobavitelj plemenske perutnine, piščancev in jajc ter različnega sadja. Za celotno Slovenijo pa je AGRARIA pomembna v tem smislu, da pokriva 70 %< potreb po rezanem cvetju, zlasti po nageljnih. Kakor se čudno sliši, prav cvetličarstvo v zadnjem času pomeni njihovo najbolj donosno in KOCKA Se ni PADLA Zaradi tega, ker se je zmanjšalo povpraševanje po ognjestal-ni glini tiste kvalitete, kot jo lahko nudi rudnik Globoko pri Brežicah, se je 60-članski kolektiv v zadnjem času znašel v hudi zagati. Razpolagajo sicer tudi z velikimi zalogami gline, ki bi bila kot nalašč za proizvodnjo keramičnih ploščic, vendar do teh ležišč ne morejo, ker bi se poprej morali modernizirati. Tega ne morejo, ker nimajo sredstev. Če pa se želijo obdržati na trgu in biti konkurenčni, se — spet - morajo modernizirati. Zato zdaj v okviru sanacijskega programa iščejo partnerja, ki bi podprl preusmeritev v izkoriščanje tistih surovin, katerih izkopavanje bi bilo donosno tudi v perspektivi. Pri tem velja omeniti, da se za glino iz Globokega resno zanima „Jugokeramika“ izZapre-šiča, da z njo računajo tudi v Senovem, če bodo gradili tovarno keramičnih izdelkov, in da bi jo Rudnik v večjih količinah lahko izvažal že zdaj, če bi le mogel do nje. Razen navedenih se ponujajo še druge možnosti. Vendar noben izmed morebitnih partnerjev še ni rekel končne besede. Zato je Rudnik Globoko pri re- publiškem skladu skupnih rezerv zaprosil za kredit, s katerim bi se toliko mehanizirali, da bi lahko začeli z, donosnejšim površinskim izkopavanjem. Nemara bi potem postali bolj zanimivi tudi za partnerje. nadvse perspektivno dejavnost, saj povpraševanje po cvetju in predvsem po nageljnih nenehno narašča. Rastlinjaki na Čatežu, kjer so pred osmimi leti poskusih s pridelovanjem zgodnjega sočivja, so sčasoma prerash v pravcato „tovarno“ nagelj hov, ki trenutno zavzema dva hektara pokritih površin. Tri milijone cvetov so tamkaj vzgojili minulo leto; do konca letošnjega leta jih bodo malodane še enkrat toliko. Kljub tolikšni proizvodnji, če sme- 500 novih delovnih mest v IM V Brežice IMV Novo mesto že ima svoj obrat v Breži- v cah, vendar so prostori postali pretesni. Po programu razvoja te delovne organizacije pa je predvideno, da bi brežiški obrat prerasel v tovarno avtomobilske notranje opreme. Le-ta naj bi v prvi fazi zavzemala 6000 kvadratnih metrov površine, ustvarjala naj bi 100 milijonov din realizacije in na novo zaposlila več kot 500 delavcev. Gradnja in oprema bosta veljali 20 milijonov din. Sredstva za investicijo so zagotovljena in so te dni že začeli z zemeljskimi deli. rac na; sta rao ien tra Vali Vz, nic ml; har Ipo ckl me! Put keg len Ud trel bili fet feni » s rto mo tako reči, potreb vseeno ne morejo zadovoljiti; prav zavoljo tega so v AGRARII sklenili dolgoročne kooperacijske pogodbe s partnerju Nove Gorice, Velenja in Dalmacije- jtad ioj Nb bitj •o c M pka a n bdi Razen tega se pripravljajo na ra/' širitev lastnih rasthnjakov: računajo, da bodo že v naslednjem letu steklih tretji hektar rastlinjakov. kasneje pa še četrtega. Tako bi las* no proizvodnjo najmanj podvojm, potrojih. G tej mit top SVo Pred preusmeritvijo proizvodnje v rudniku Globoko pri Brežicah # Komu naj bi podali roko - in kdo jo bo nj(m ponudil? >Kovinoplast< pod novo streho Čeprav kolektiv obrtno-ko-vinskega podjetja KOVINO-PLAST na Jesenicah na Dolenjskem šteje le 28 članov, je malodane v celoti z lastnimi sredstvi zgradil nove proizvodne prostore, ki jih bodo slovesno odprli ob občinskem prazniku. V novih prostorih bodo tudi razširili proizvodnjo raznega vijačnega blaga po posebnih naročilih. Prav usmeritvi v to dejavnost pa se morajo zahvaliti, da so lahko dosegli omenjeno delovno zmago in da po'poslovnih rezultatih predstavljajo enega izmed najbolj uspešnih kolektivov v brežiški občini. Brežiški vodovod, ki ga na zunaj predstavlja vodovodni stolp središču mesta, je postal premajhen. Novo zajetje z 2 yo~.°\,0i moma bo onstran Save pod Šentvidom. Sedanji in novi vodo lllvslllu L/ 'J W11 a 11 tiil O ki V t UX.111 V IVI V/111. Uv. XI Ulij J Ul uvr V 1 irlitč" bodo med seboj povezali s cevovodom, ki ga že polagajo in s K3 rim bodo morali premostiti Savo in Krko. Razširjeni brežiški voo vod bo lahko služil tudi vasem med Savo in Krko; najprej pa o nanj priključili Krško vas in Skopice Razmah pod okriljem »Emone«! Čateške toplice postajajo premajhne Čeprav modernizirane in razširjene Čateške toplice že postajajo premajhne, da bi lahko ustregle vsem, ki bi se radi tamkaj zdravili, ali pa samo preživeli košček svojega prostega časa. Prav zaradi tega se je kolektiv Čateških toplic odločil za gradnjo novih objektov, ki naj bi gostom nudili vse udobje in še več razvedrila, kot ga lahko užijejo zdaj. Svoje načrte bodo uresničili pod okriljem ljubljanskega podjetja EMONA, h kateremu so se nedavno priključili kot samostojna organizacija združenega dela z lastnim žiro računom. Ob občinskem prazniku se bodo odprla vrata nove osnovne šole „Bratov Ribaijev“ v Brežicah. Šola razpolaga s 16 učilnicami in prostori za kabinetni pouk. Denar za gradnjo in opremo, nad 900 milijonov S-din, so s samoprispevkom zbrali občani. Po programu razvoja in modernizacije omrežja šol v občini bo tej novogradnji sledila še modernizacija in adaptacija šestih drugih šol. Za to potrebna sredstva prav tako zbirajo s samoprispevkom prebivalstva Direktor Čateških toplic, tovariš Vlado Držič, je v zvezi z načrti svojega kolektiva med drugim povedal naslednje: „V prvi fazi našega razvojnega programa naj bi že naslednje leto e gradnjo hotelskeg3 | 5u0 ležišči. V njem . začeli z jekta s 5UU ležišči, v bila tudi pokriti bazen m Vjeli dvorana za prireditve, bomo tudi zaokrožati P° .j#' našega rekreacijskega sred ^ To pomeni, da bomo ured tri bazene na prostem, strežno restavracijo, avtom3 jj kegljišče, igrišča za tenis in ^ drsališče. V naslednji fazi Pf ., hotel dobil prizidek v obliki v viliona. V niem naj bi bi'° J viljona. V njem naj daljnjih 120 do 150 tem naj bi dosegli dvojek^jC, bi lahko prihajala na zdravljenje reV6> ali samo na ^ cijo večina tistih, ki jih pj moremo vzeti pod streho, tudi za to, da ljudem ne h' j-dolgčas, saj bi imeli dovolj ^ ' nosti za razvedrilo. Imet* ^ j£ !v več in zadovoljnih gostov P naš cilj!" L ŠPORT IN REKREACIJA ves september. Zmago-starostne skupine je rekordna UDELEŽBA m-.., Prvenstvu Tovarne avto-„ °bll°v Maribor v nogometu je ttav?*510 moštev, kar pred-^vlja reicordno udeležbo. Tek-pnyanJ? je bilo na novo zgra- rajab IgriŠČU pri SC IKS- in J® tele c fc^^evabii obrat pred^Karoser-r".m,Mehaničnim obratom, v ^ničn UP*ni pa j® zma8ala Me- J. R. CELJANI ČETRTI u^tošnje tretje jugoslovanske t?16 mestnih sindikalnih “bile v Kraljevu. Štirinajst iuKvv reprezentanc vseh re-LF.se je pomerilo v šahu, jJ^nju, streljanju in namiz-iirli t®msu' Med ekipami so bili tei ,Veljarji, ki so nastopili v lili £lseiplmah. Najuspešnejši so Kegljači, ki so se uvrstili na eni,.0 mesto, igralci namiznega o L* .S0 Liti šesti, medtem, ko lo p^ftteiei uvrstili šele na enaj- I ’ mesto. M.BRECL gozdarji PREMAGALI gostince jomom^T A° Sn StreliŠČU Z3 laihnr^- LA v Postojni pomerili streiei iz GG Postojna b de^,-^as Postojna. Nastopale o- 0 hr, etc'anske ekipe, srečanje ■o ikai posta'o tradicionalno. Sinic a n.!iL?odružnica HGP Kras je iz š80 ekipo pripravila pre- », jade p°kai> Gozdar pa tri na- l, so za 140 krogov a- lulht 1 8°stmce, skupek re-1 ata Pa je bil 1439:1299 te a it- isvojii ‘'‘w dvajsetimi strelci je ii Plišir, prvo nagrado eden naj-kr ^ Postojnskih strelcev, Po-r0govnk°. ki je nastreljal 165 E. P. SLOVESEN zaključek I Itotn^Hj50 v Velenju zaključili h . Je a V Šoštanju gradijo največjo termoelektrično enoto v Jugoslaviji in na Balkanu. Nova Termoelektrarna Šoštanj 111 bo imela namreč moč 275 MW, skupna instalirana moč šoštanj-ske Termoelektrarne pa bo po dograditvi te tretje enote 410 MW. Letno pa bodo v Šoštanju proizvedli okrog 2,5 milijarde kWh električne energije. Graditelji nove Termoelektrarne Šoštanj III so 2. oktobra dosegli pomembno delovno zmago. V prisotnosti predstavnikov dobavitelja kotla - za-hodnonemške tvrdke Babcock, mariborske Hidromontaže, ki izvaja montažna dela, in inšpektorjev, so uspešno opravili prvi tlačni preizkus gornjega aktivnega dela visokotlačnega dela kotla. Okrog 14. ure so dosegli pritisk 281,6 atmosfere, kar kaže, da je bilo zahtevno delo dobro opravljeno. Na to delovno zmago so lahko ponosni vsi Sredstvo za ohranitev svežinte in vitalnosti Ljubljana- graditelji nove TE Šoštanj III, posebej pa še delavci in strokovnjaki mariborske Hidromontaže, saj je gradnja šoštanjske termoelektrarne eno njihovih največjih in najzahtevnejših del. Omeniti pa ob tem velja, da je začela mariborska Hidromon-taža z montažo kotlovnega dela nove termoelektrarne Šoštanj III pred letom dni, in sicer z zamudo, in da je delo skončala v predvidenem roku. Na gradbišču nove termoelektrarne Šoštanj III je trenutno nad 700 strokovnjakov, monteijev, gradbenih delavcev in drugih: Ljubljanski Gradis bo do konca tega leta opravil večino del; prav zdaj je v polnem teku gradnja glavnega pogonskega dela elektrarne, strojnice. bo,: tažo elektroopreme. ki dobavila zahodnon6111 tvrdka Siemens. Dosedanji potek izg1’3^ termoelektrarne So „ nove Ijena prva tlačna pr ita" ■ 4 POHIŠTVO stolpa za ohlajevanje vode in objekta za pripravo vode. Precej dela čaka monteije mariborske Hidromontaže. Nadaljevali bodo z montažo kotla, v kratkem pa bodo začeli tudi z mon- tVllllUVlVIV L1 CII . III, posebej tudi uspešno oP j^, o' ;l£ enota pri nas dograjena J v . voli' , gornjega aktivnega dela ^ ^, potrjuje realnost napovedi;^) pv./ ti j uj v ivaiiiv/oi iici^''- bo ta najVečja termoelektrl j , J J : v Pre videnem roku, to je do 1971. napoveduj6!^ ju da bo začela poslY ji celo, obratovati že čez leto prihodnjem prazniku 0 ‘ Velenje. v "o*-i —............- inumcijev, grauoenm delavcev kem pa bodo zaceli tudi z mon- Velenje. ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx%* m V' POrA0fNemblN«?ov ,S,r^i?,v,Z1nSl0nVeni,0,,ifdK,Jf CZI* delavska enotnost v Ljubljani. Ust je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik K.Hki iiSt h /'•tubUan.a' Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 316-695. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-1991' ftJ' C- L* J 1\ - račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-2000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna l3’ — 1300 S-dln in letna 26 N-dm — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina nlačana v gotovini — Tiska Uzp »Ljudska nravira« i.iuhiiana Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana