POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 15 CfcA.iV Ureja uredniški »dbor — Glavni urednik štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave; »Posavski tednik«, Vtdem-KrŠko 1 — čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev. 615-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko KRŠKO, dne 17. aprila 1954 j utudi.jsku knjižnica Milana Janca GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO nazmišijan'e o realizaciji družbenega plana za leto 1953 Zaradi nepoučenosti (nekateri morda tudi ne samo zaradi tega) imajo ponekod državljani napačno mnenje o realizaciji tistega dela okrajnega družbenega plana za leto 1953, ki govori o ustvarjanju sredstev za okrajne investicije in o razdelitvi teh sredstev. Članek je namenjen tistim državljanom, ki te stvari doslej niso imeli prilike v pravi luči obravnavati. I. Družbeni plan — nekaj novega IV. Planiranje viškov AS Potrebe po investicijski gradnji v okraju so ogromne, o " ~m ni treba posebej govoriti. Vrav zaradi tega se je postavilo vprašanje, ali ne bi bila gospodarska podjetja pripravljena zvišati stopnjo AS zato, da bi se tako zbrana sredstva vložila v investicijsko izgradnjo. Večina podjetij se je temu uprla z vsemi mogočimi argumenti. Mnogo je bilo treba dokazova- Predsednik repnMlke maršal lite na prl|alel|skem obiskn i inrtitt 8. aprila je predsednik republike Josip Broz-Tito odpotoval na prijateljski obisk v republiko Turčijo. V spremstvu predsednika Tita so Koča Popovič, drž. sekretar za zunanje zadeve, dr. Jože Vilfan, generalni sekretar predsednika republike, viceadmiral Josip Čem i, generalni major Milan Zeželj, generalni major Miloš Sumonja in ostali. Predsednik republike je odpotoval na uradni obisk z jugoslovansko vojno ladjo »Galeb«. Pred odhodom iz Jugoslavije napovedani obisk ti Grčiji bosta nudila priložnost za plodne razgovore in utrdila zveze, ki družijo vse tri države. Balkanski pakt, zaključuje časopis, po- Poveljnik turškega brodovja je poslal s svoje bojne ladje s svetlobnimi signali brzojavko predsedniku Titu, v kateri mu je v imenu poveljnika turške Pojma družbenega plana vse slednjih poglavjih se bom orne- se tako zbra a do leta 1953 nismo povsem po- j jil le na približno doseženo vso-znali. Naše gospodarstvo se je J to, ker je treba pripomniti, da razvijalo po vnaprej določenih polna realizacija se do danes m _______ administrativnih smernicah, ki znana, ker bo znana šele po za- j ^ ^noi asi^evan j a, prigovarja-jih okrajni ljudski odbori niso ključku potrjevanja zaključnih n. a, PO-iasnj J mogli sami določati. Pred letom računov gospodarskih organi- . nja po aeiavsm 1953 okrajni ljudski odbor ni zacij za leto 1953, katera pa je prosto razpolagal z delom druž- j šele v začetkih. Ne moremo to-benega dohodka, ampak se je ta ; rej govoriti o neki določeni vso-zbii-al centralno ter se od tam ; ti, pač pa le o vsoti, ki je danes razdeljeval. Družbeni plan smo točna, pa se jutri ze lahko iz-torej v letu 1953 sestavljali prvič j premeni v dobro ali pa v ore-in vsekakor nosi v sebi mnoge me. hibe, ki so prav gotovo plod na-s .. . , , šib neizkušeni. To velja prav j j|J Akumulacija IH SKiaUl tako za gospodarska Podjetja y 0iJn0SU do okrajnega podjeTja sama na podlagi svojih družbenega plana j Srp0od^anaTtopnTa \vVaS-: i^55£"s£ei0t,anja med na" Družbeni plan LRS je postavil j ijevanju bom navajal besedilo sima država pred gospodarstvo okraja Krško j sJtopnja AS-II) je torej bila od- ! ™ ^rški časopisi so na prvih nalogo da za zvezne in repub- j visna 0d povečane realizacije po straneh m z velikimi naslovi i• nricmpvn v celoti i in* cn iiVi nlnnirAln Pffisnn, vrinašai kakor tudi ‘ za oblastvene in upravne organe. Ne bi hotel razpravljati o družbenem planu kot o celoti, pač pa posebej o tistem delu, ki govori o investicijah in o ustvarjanju sredstev za Investicije. H. Od kod sredstva za investicije V okrajnem družbenem planu je bilo predvideno, da se bo v letu 1953 vložilo v okrajne investicije 64,871.000 din. Ta sredstva naj bi se zbrala takole: nekatera podjetja (bilo ’ je* tudi j dal predsednik FLRJ Josip S Vier so 'stvar boli 1 Broz Tito naslednjo izjavo za razumeli) le’ pristala na poviša-i jugoslovansko javnost: »Odha-nle Sopenj AS. Iz teh poviša- ; Jam na obisk k predsedniku nih stopenj naj bi se zbrala vso- prijateljske Turčije g. Dželalu ^ nno din ! Bagarju na njegovo povabilo, ta 49 766.000 din. J ki sem ga sprejel z velikim za- povedati je treba, da je bila , dovoljst*om. obisk, poln imel ve- > lik pomen tudi za nadaljnje poglabljanje in razširitev vse- ruvcuau jv. _ •* - -- akumulacija ?bi " Sodim, da bo ta obi zana na plačni sMad *^ar.^ j vljudnostnega značaja, Prihod maršala Tita na carigraj sko postajo Haidarpaša staja bolj in bolj učinkovito vojne mornarice izrazil do.br?" orodje za učvrstitev miru v tem došlico v turških ozemeljskih nalogo, da za zvezne m repuu- i visna 0d povečane realizacije po .....—™-' delu sveta « vodah. liske potrebe prispeva v celoti • pianUi ki so jih planirala gospo- prinašali uradno sporočilo tur- katero12. aprila je jugoslovanska količino akumulacije in skladov j barska podjetja. škega ministrstva za zunanje Bo na ladja .Galeb*^ katero ^ pripiula v ------,... 1 100 50? Hi n Ta vsota i . -------------- - 1 zadeve ter vest Tanjuga o ob- Potuje^ ^^prHazapMla v tur- pristanišče Haiderpaša ob vho- ške 'ozemeljske vode Pri vhodu du " if iadij Tur- j v turške ozemeljske vode sta J* w rjn lnriinh so Etnos piše v po- jugoslovansko eskadro čakala ^e mor . slavnostne za-komentarju: »Uradni rušilca turške vojne mornarice plapolale veli v Turčiji, priobčila tudi slike iličino akumulacije in sniduuv , darSka podjetja. ~ v znesku 1,489.385 din Ta vsota | Kq danes ponekod govore 0 j ^deve ter vest Tanjuga je bila z zakonom o družbenem ; tem zaka1 je bii0 planiranih ! f ltirhM, planu LRS točno določena m je gamo 4g milijonov din in ne več. | Vec\na. 3,, do 30. decembra 1953 predstav- i odgovor prav lahek, če upo- j predsednika Tita. ljala našo obvezo do skupnosti. , |t 0 oboj3 momentov, ki; hladni Ako bi se posamezna gospodar- .i _ __c*nnt*ci7nmpla ska podjetja sporazumela okrajnim ljudskim odborom, da i bodo ustvarila višjo akumulacijo. kakor pa jim predpisuje | republiški družbeni plan (mi- i • .. j c« 4 nn rti n AS UO podjetja prispevajo : repuunsM u.-. — --r iz svojih skladov 15,105.000 din siim na določene stopnje AS po 1K1*______2____________________________wuxi^rvx Tl "Pl tnrpi na novi— podjetja prispevajo s poviš. akumul. 49 766 000 Skupaj: 64,871.000 din V nadaljnjem ne bi obravnavali prispevkov podjetij iz skladov, ki itak niso bili realizirani. Podjetja so prispevala do 31. decembra 1953 'e 8,128.181 din, dtem ko ostanek 6,976.819 din bil realiziran. Predmet raz republiškem DP), torej na po vi šane stopnje akumulacije m skladov, pa no istem zakonu ostanejo vsi viški okrajnemu ljudskemu odboru in podjetjem po medsebojnem sporazumu. Ta sporazum pa je bil v našem primeru dosežen in določen v družbenem planu okraja Krško za leto 1953. Zakon o družbenem sebnem ---- (Nadaljevanje na 2. strani) obisk maršala Tita v Turčiji ter in jo pozdravila. Občinska konferenca Socialistične zveze DL Brežice - odraz osnovni problemov v občini Odbori in '■ stične zveze članstvo Sociali- planu LRS (Uradni list LRS št. V15"" »amle^o Vzrino ZADNJE VESTI Predsednik Tito v Turčri Obisk maršala Tita bo odprl nove, še lepše vidike V nedeljo, dne 11. aprila, sej Konferenca je pokazala, da je vršila v Brežicah občinska i se je Socialistična zveza DL v ----------- ----- - . konferenca Socialistične zveze. \ brežiški občini v zadnjem letu ‘ htevajo od svojih občinskih m Začetek konference so z enomi-\v svojem delu politično dokaj okrajnih odbornikov, da jim nutnim molkom posvetili spo- 1 dobro afirmirala ter zadovoljivo , pojasnjujejo vprašanja ki žarnimi Borisa Kidriča, ki je rav- reševala politična, zlasti pa or- [de vaj o delo njenih odborov. ______j - j rt*,iM r ,tnm nnnirfiriiska vprašanja. Prav j Delegati so dali pobudo za tudi pokazala, dajurejanje parka in čuvanje par- stave, posadke pa so bile po-I strojene za pozdrav. Ko se je i približala jugoslovanska eska-! dra, je admiralska ladja turške - mornarice izstrelila častno salvo 21 topovskih strelov, posadke ladij pa so pozdravljale s trikratnim »hura« predsednika Tita. Ob 6. uri so prišli na »Galeb* motornim čolnom pred- al) i no na ta dan pred enim letom ganizacijska umrl. Po izvolitvi delovnega tako pa je ; sednika turške republike turški tudi premalo za- rninister za zunanje zadeve Ko-prulii in carigrajski vladni namestnik dr. Gkaj s spremstvom ter želela maršalu Titu dobrodošlico. Ko je maršal Tito stopil na tla prijateljske Turčije, je turška vojaška godba zaigra- umri i-u kotih.i/i _____ ,— ---- . . . ijuin.k »i p™' je tursKa vojasKa gouua vredsedstva in potrebnih komi- stojijo pred odbori Social, zveze j kov. Prav tako je bilo predla- ja jugoslovansko, nato pa turško sii je prevzel vodstvo konje- in vsem članom v Brežicah dokaj; gano, da Socialistična zveza or- himno. Maršal Tito je nato pre- ° J J ^ 4,j nrrir nnnhrnrn Vence tov Švajger ' važne naloge. Mednje v prvi ganizira diskusijo o novih go- Predsednik dosedanjega ob- vrsti sodi vprašanje^ dviga kul- spodarskih predpisih, družbe- ANKARA. — Predsednik ISilliiil55* pn^lsodnika turške republike žejo, da imata obe državi v vseh nt^iTH,tvarin uredsednika ve- osnovnih mednarodnih vpraša- tana vladnega predsednika so se vec. Kakor je dejal Menderesa in zunanjega ministra žavni tajnik za ^me zadeve Kopruliija. Ogledal si je nekaj Koca Popovič na tiskovid kon civilnih in vojaških ustanov, se ferenci v Ankari, še zda.ee niso udeležil vojaške parade, ki so izčrpane vse možnost! za »ospo ^ ( jo priredili njemu na čast ter darsko m kulturno izmenjavo vsekdkor na imel z uradnimi predstavniki med obema deželama: Najvisji več razgovorov. V petek ob eni predstavniki obeh dežel so pn ponoči se je v posebnem »be- šli celo do zaključka, da ankar-lem vlaku« skupno s svojim ski sporazum med Jugoslavdo, spremstvom vrnil po isti poti, Grčijo in Turčijo ni dokončna po kateri je prispel v Carigrad, oblika sodelovanja, temveč oa kjer se bo mudil več dni. Prvi del obiska visokega jugoslovanskega gesta v Turčiji je s tem končan. Toda že sedaj po nem planu itd. V imenu okrajnega odbora Socialistične zveze je konferenco pozdravil tov. Karel Str kelj, ki je zaželel, da bi v celoti dosegla svoj namen ter po- la, kjer je govoril o problemih v občini in še posebej v mestu, je dejal, da spada mrtvilo v kulturnoprosvetnem življenju prvo mesto. Na- činskega odbora tov. Zorčič je turnoprosvetnega življenja v v svojem poročilu poudaril, da tem lepem posavskem mestecu, je odbor v preteklem letu V zadnjem letu (če izvzamemo uspešno reševal tekoče politič- gostovanja sosednjih krajev), ne in organizacijske naloge in tega skoraj ni bilo, čeprau za i odprl da se je tudi redno sestajal, to obstajajo potrebni pogoji. ton a0segia s_____________ tesnej- i Ugotovil je, da so bile razne na- Delegati, ki so o tem problemu udaril] da je z nivojem konfe- _ J. ! in,™ in nnlitirnp manifestacije, diskutirali, so ugotovili, da je Tence> ker le ta odraža osnovne ^.... .....c_______ „ osnovni vzrok v tem, da je ne- probterne v Brežicah, zadovo- razne proslave"itd. mnogo bolj. kakšna abstinenca ravno med da pa to priznanje ne sme uspešne v krajih, kjer je pro- ‘ akademskimi krogi, da m aktiv- vpuvati na neko samozadovolj- centualno več članstva v Zvezi n osti ravno od tistih ljudi, ki Snrialistične zve- in kjeT so tudi odbori osnov- i bi po svoji sposobnosti najlaže nih organizacij Socialistične i posredovali kulturo in umet- zveze aktivnejši. 1 nost delovnemu ljudstvu. Ta- V tistem delu svojega poroči- kih ljudi pa imajo od vseh " mest v krškem okraju Brežice največ. Od njih ljudstvo pričakuje, da svojega znanja ne bodo čuvali le zase in da to, kar lahko za kulturne potrebe _________ ^ (________________________ ______________ kazal je pa tudi vrsto drugih svojega kraja storijo, n. pr. v Butara, tajnika Zlata Butara, sednik Jugoslavije je počastil vprašanj, ki čakajo nov odbor Kostanjevici, Krškem, Artičah, blagajnika Irma Rozman. V od- ; našo državo s svojim prihodom in vse članstvo Socialistične Dobovi pa tudi poedimh manj- bor MIo {zvaljenih 12 odbor- Posebno sem srečen, da ga lah- zveze, da jih prično reševati. ših vaseh, lahko za svoje občin- nd.ov in trije člani nadzornega ! - ’ Zatem je blagajničarka tov. i stvo primerno napravijo tudi v ocjbora j so za Brežice pri eni hiši, je konferenca izv o- pridobiti še Grčijo, hkrati pa , Švajger pa je v imenu nadzor- lahko le de\n0 krivi neaktivno- lila za predsednika tov. Fran - ~ tem končan Toda že sedaj po tudi poiskati primerno pot in tiega odbora poročal se o pre- j gti goto so navedbe tov. Ros- štirib dneh obiska, lahko ugoto- način, da bi jo lahko uresničili. 9jedu finančnega barta, ki je ravno temu pripi- ral vimo, da je turški narod sprejel Razgovori 0 vseh vprašanjih, kot blagajničarka pravilno in I ^LiteZ Ke^ Tpričakovati,; ki zanimajo obe državi, se bodo jgp0 vodila blagajno. Vsi izdat- v Carigradu nadaljevali. Po pre- ki in dohodki so pravilno knji-hivalstvu največje mesto Tur- ženi ter zanje obstajajo vse počile se je za Maršalov sprejem trebne priloge. Nadalje je dejal, že teme! lito pripravilo. In spet da ima nadzorni odbor glede ___________ bodo lahko jugoslovanski gostje, izdatkov edini pomislek o nje- ; aktivnosti, kar bi sedanje in z njimi pa tudi vsa Jugoslovan- govi upravičenosti le za vsoto ; bodoče ustvarjalce oviralo ska javnost, našli še en dokaz 29.000 dinarjev, ki je bila iz- j njihovem prizadevanju. več kako trdno in nerazrušlji- plačana na račun ozvočenja me-; , . t4 ,, ... i« i,;_________„i_______.„„v„ ctrt k n n se še vse do sedal m, Nadaljnje vprašanje, ki mu himno. Maršal Tito je nato pregledal častno četo. Na njegov ' pozdrav je četa pozdravila z S enoglasnim »SagoV.* (Živel). 12. aprila zvečer je predsednik republike Josip Broz Tito prispel v Ankaro, glavno mesto prijateljske Turčije, kjer so ga sprejeli z največjimi častmi. Predsednika Tita so na vostaji dočakali predsednik turške republike g. Dželal Bapar, predsednik velike narodne skupščine g. Koraltan, predsednik vlade Menderes, vsi člani turške stvo članstva Socialistične zve- u.K .»mimir«, ------------- — ze, ker stojijo pred nami važne vlade, visoke osebnosti turške-in odgovorne naloge, ki jih je ga javnega in kulturnega živ-konferenca nazorno prikazala,; Ijenja ter diplomatski zbor. on sam pa jih' je le še podčrtal, i Po pregledu častnega bataljo-Od številnih predlogov za i na je predsednik Tito pristopil predsednika, tajnika, blagajni- I k predsedniku turške republike, ka, odbor in nadzorni odbor, so ki je s krajšim govorom pobili s tajnim glasovanjem izvo- j zdravil svojega visokega gosta: Ijeni: za predsednika tov. Franc »Dragi moji državljani! Pred- najvišjega predstavnika FLRJ kot še nikogar doslej. Ankara se je spremenila v mesto jugoslovanskih in turških zastav, slavolokov in zelenja. Od Carigrada do Ankare so spremljale maršala Tita okrašene postaje in množice ljudi, ki so z mahanjem in vzklikanjem izražali svoje veselje nad visokim obiskom Ves turški tisk, vladni in opori čilski, do podrobnosti spremlja maršalov obisk z besedo in sliko... | Resnica je, kar je napisal carigrajski dnevnik »Son post« v svojem komentarju: »Manifestacija ljubezni, katero mu bo priredilo ljudstvo, bo maršalu Titu pokazala vrednost, ki jo Turki prinisuj’ejo jugoslovanskemu prijateljstvu.« Ta manifestacija ie bila na vsakem koraku tako živa in d e boka, da je prepričala ves svet. sti. Zato so navedbe tov. Ros-barta, ki je ravno temu pripisoval glavni razlog, le deloma t upravičene. Ker ni pričakovati,' da bi se v bližnji bodočnosti to stanje izboljšalo (akoravno se prične takoj reševati), bi to pomenilo zagovarjanje sedanjega : stanja in dajanje potuhe ne-nsti, kar bi ustvarjalce lila za predsednika tov. Franceta Mišiča, ki je tudi kandidi-za predsednika. Posebno sem srečen, da ga lahko pozdravimo tukaj med nami. Popolnoma sem prepričan, da razumete pomen tega visokega obiska v Turčiji. Želim zopet pred vami ponoviti: Prav posebno smo veseli, da vidimo in pozdravimo maršala Tita v Turčiji.* Dne 21.1.1. tio slavila občina Tržišče svoj; bčinsbi praznik Sanic nacionalne politike,« je zaoisal carigrajski dnevnik >iDu-naj« ob Maršalovem prihodu. Turške množice so z nadvse toplim in prisrčnim sprejemom maršala Tita in njegovega spremstva pokazale, da je temu I res tako. Za ta dan ima pripravljen naslednji spored: Ze v nedeljo, 18. t. m., bodo ob 2. uri popoldne komemoracije pred spomenikom na Malkovcu. ----- ----- - V ponedeljek, 19. t. m., bo ob ki so članstvu ne jas- ■, g ur4 popoldne igra: lahko dobil potreben t^ra]i na Betajnovi« debatnih sestankih, y ^ zyečer bodo je konferenca posvetila precej pozornosti, je aktivizacija osn. organizacij Socialistične zveze. Na celo vrsto najrazličnejših vprašanj, ki goreli vo .ie turško-jugoslovansko pri- sta, ki pa se še vse do sedaj ni jateljsivo in kako svetle per- izvedla. V diskusiji, kjer so ne-spektivr stoje pred njim. | kateri podvomili v pravilnost ................ 1 tega izdatka, drugi pa zatrje- »Turško-jugoslovanska zveza pnjp da denar ni izgubljen, je ni vprašanje strank, niti ne bjj0’končno sklenjeno, naj no-. . vprašanje, kdo je na oblasti v( vi odbor zadevo razišče oziroma \ na, bi se tej ali oni deželi, temveč vpra- vgotovi, kje je nabavljeni ma- ; odgovor na............ — _____ ______ terial, pregleda račune ter za- \ kamor bi povabili človeka, ki bi kresoyj ^ Telčah Malkovcu.; devo pravilno reši. lahko razjasnil stvari. Odpad jržišču v Gabrijelah in postaji l v diskusiji po poročilu pred- bi največkrat neupravičena kn- “rišču, v Lan j a sednika odbora, v kateri je so- tika in šušljanje, razna ugt a-. " praznik; ‘. žičnih organizacij, prav tako vse tnlv°Val° hli ^ia ’ ulicah C 'ka™°seveda pridno ' ob 8. ur: komemoracija pred ' tiste, ki so med narodnoosvobo- ki jih je v poročilu nakazal, še, razpihujejo socializmu tuji ele- spominsko ploščo na postaji Tr- prab^alJfvo"" podrobneje osvetljeni. 1 men ti. zisco ob 9. uri svečana seja občinskega ljudskega odbora, ob 10. uri slavnostna akademija v osnovni šoli Tržišče. Po akademiji bo signiran napad na Tržišče, katerega bo izvedla predvojaška vzgoja. Za tem Pa bo še trodelni gasiL ski napad z novo motorno brizgalno. Na proslavo občinskega prazni- ka v Tržišču vabimo vse pred-| stavn.ke ljudske oblasti in mno- Stran 2 Štev. IS KULTURNI PREGLED „Hmeljska princesa“ opereta Radovana Gobca na odru v Artičah 10. aprila je bila premiera, ponovitev pa v nedeljo. KUD »Oton Zupančič« je s to uprizoritvijo dokazal, da je eden najboljših KUD v okraju, saj je s svojimi solisti, mešanim pevskim zborom in s sodelovanjem sindikalnega orkestra prosvetnih delavcev dokazalo, da je sposobno uprizoriti še tako težka in zahtevna dela. Dirigent in režiser Slavko Ziherl je izpolnil več kot svojo nalogo, , prav tako koreografinja Francka takih uspehov. Gajger, težava pa je z reflektorskim osvetljevanjem, ker še ni izdelan oder. Prav tako pa so k uspehu mnogo pripomogli Marjanca Ostrelič — Darinka Omerzo, Derenda in Kežman kot prekupčevalci. Držanič kot Branko itd. Opereto bodo ponovili 25. t. m. v Artičah, gostovali pa bodo še v Brežicah, na Bizeljskem, v Dobovi in drugih krajih. KUD Artiče želimo še več D. V. Razmišljanje o tire , um planu Razstava slik in risb v Brežicah Od 1. do 5. maja t. 1. bo v , nes pri nas skoraj izgubila. Po- Brežicah razstava slik in risb akademskega slikarja tov. Miroslava Kuglerja, profesorja brežiške gimnazije. Razstavljenih bo 25 do 30 del. Dela bodo razstavljena v reprezentativni mali dvorani doma JLA. Namen razstave je publicirati njegovo delo ter s tem buditi interes za upodabljajočo umetnost med delovnim ljudstvom našega okraja. Zanimanja naših ljudi za likovno umetnost v primeri s tozadevnim interesom slojev v zapadni Evropi pa tudi v primeri z zanimanjem v bratski LR Hrvatski sploh ni. Nekdaj živahna ljudska upodabljajoča umetnost se je da- trebno jo je oživiti v obliki pravilno usmerjenega, tehnično korektnega smotrnega slikarstva. Slike tov. akad slikarja prikazujejo intimne posavske predele v raznih letnih časih. On poizkuša v impresionističnem smislu oblikovati pokrajine tihega, najčešče sončnega razpoloženja. V njegovih slikah ni nič abstraktnega, zato bodo Občni zbor kulturno-umelniškega društva „Bohor" v Zabukovju Oni dan smo se zbrali člani kulturnoumetniškega društva »Bohor« v Zabukovju k občnemu zboru društva, da pregledamo dosedanje delo in si postavimo smernice za bodoče delovanje na kulturnem področju. Stari odbor je podal članom ter drugim, k; so bili prisotni, delovno in finančno poročilo. Iz poročila tajnika je bilo razvidno, da je bila zelo aktivna igralska skupina V prvem letu svojega obstoja je naštudirala pet odrskih del, ki jih je uprizorila na domačem odru ter z njimi uspešno gostovala v nekaterih bližnjih krajih. To je veliko, posebno za te hribovske kraje, kjer morajo fantje in dekleta hoditi ob večerih po slabih sitezah čez dm in stm. Zavedajo se, da so tudi hribov- fNadalievanie s 1 strani) znesek 19,910 000 din, v novem- I Ko je po tretjem tromesečja • • - •* 'bru Pa ™esek 14’926-000 din’ iTTsept. 5ST5&S šele 70,7% naših obvez do zveze in začetku toliko pisal o planu. republike) postalo jasno; da bo sem jih navajal Predvideno ] skupaj torej 34,836.000 din. Se-vsoto AS po stopnji II_ smo daj se razumemo, zakaj sem v namreč precej presegli. Kje so torej vzroki? Presegli smo proizvodne plane. V. Ali je bi! način planiranja pravilen? Postavlja se vprašanje: Zakaj je bil proizvodni plan in s tem zvezni plan presežka tako nizko postavljen. Dve možnosti sta: ali delovni kolektivi sami niso bili v stanju preceniti možnosti proizvodnje in so take plane Končen obračun naj bi sledil takrat, ko se bosta zveza in republika prepričali, da smo svojo zadolžitev v resnici izpolnili, to je znesek 1,579.000 din. Naš okraj je to svojo zadolžitev izpolnil ter bi nam po predpisih, veljavnih do dne 26. decembra 1953 pripadal ves višek nad to zadolžitvijo. Da ne bo nesporazuma, naj višek AS po stopnji II večji, je bil postavljen nov plan in sicer precenjen na višino 180 milijonov din (kar še danes ni potrjeno). Republiški Izvršni svet je naš predlog pretresal in ga sprejel v višini 129 milijonov din, a razlika je odvisna _ od potrditve zaključnih računov gospodarskih organizacij in od okrajnega obračuna do zve- navedem še. kako smo zadostili j ze in republike. Od teh 129 rm-- našim zadolžitvam do zveze in sestavljali v dobri veri, da so j republike na tiste datume, po nam dovoljevali katerih so akontacije: dne 30 junija 1953 . . 41.4% dne 30. septembra 1953 70.7% Obračun, ki ga je z OLO na- realni, ali pa so šli na zunanje prikazovanje nezmogljivosti, v resnici pa so prikrivali skrite rezerve. Na vsak način je bil končni efekt vplačila akumulacije isti ne glede na postavljeni j pravila Narodna banka, je bil plan, toda v vsej diskusiji po ; torej popolnoma pravilen in tem vprašanju pa igra ta mo- : Narodna banka ni mogla po na- ment ogromno vlogo. Podjetja ; vedeni Uredbi v Uradnem listu so svoj delež sicer odvedla po i št. 12/53 ravnati drugače, ski ljudje potrebni kulturnega veljavnih predpisih — vendar j Jasno je torej, da okrajni duha. V bodočem letu pa bodo j^bil okrajni plan samo 49 I ljudski odbor ni mogel zadostiti ^ „ skrbeli, da bodo uredili oder, ■ milijonov. Postavljanje vpraša- , vsem postavkam v družbenem “n’'j e 'obravnavala'na se - ki bo estetsko učinkoval na gle- j nja o realnem planiranju v za- : planu, če pa se dohodki niso okrajnega ljudskega odbora dalce. Organizirali in uredili j četku leta je ogromne važnosti. ; stekali tako, kakor jih je pred- j L ~ Q dne 18 nov ^53 tn dne so knjižnico, da bo nudila lju- j Posebej je to potrebno pouda- I videval družbeni plan, ki je bil : og de^, lg53 Mnogo je bilo dis- dem dobrih in naprednih knjig, j riti, ker mislim, da se tudi le- j sprejet pred vsemi temi nave- , • .. " tem Ta^problematika Zatem je podal blagajnik fi-| tos kažejo enake tendence po denimi uredbami in zakoni. To ^ J -------- lijonov je trenutno izločenih 30 odst., kakor sem že prej obrazložil — medtem ko je razlika med 129 in 180 milijoni din, kakor smo jo ob popravku plana planirali, še vedno vprašanje, če bo ob koncu sploh ustvarjena in kako bo uporabljena. !X. Nekaj besed ob zaključku Mislim, da je treba ob zaključku dati nekaj opomb na vso to diskusijo. Vsa ta proble- nančno poročilo. Videti je bilo, j nekaterih gospodarskih organi- si more predstavljati vsak pa- vsakomur razumljive. Razstavo I da so blagajniške knjige vode- zacijah ob sestavljanju proiz-naj vsekakor obiščejo predstav- j ne v najlepšem redu. i vodnih planov, niki ljudskih oblasti, delavskih { Na koncu so izvolil-; nov Govoriti je treba tudi o tem, svetov, prosvetnih ustanov, za- , upravni in nadzorni odbor, ki ali so delavski sveti ali osnov-drug itd., da bodo mogli nanjo . je prevzel dolžnost, še vnaprej ne organizacije ZKJ in sindi-opozoriti svoje sodelavce ter j skrbeti za kulturni dvig ljud-ostale. RD skih množic. Savoffila za izvajanje edinka 0 vpeljavi okrajnih taks in okrajnega prometnega davka kalne podružnice v podjetjih v začetku leta 1953 razpravljale o njihovih proizvodnih planih? Ali so stavile svoje pripombe, če so smatrale, da so le-ti nerealni? Lahko sprejmemo dvoje dejstev; če ono prvo, kar sem prej omenil, ne bi bilo res. Morda ves kolektiv ni poznal meten človek VII. Kaj je s končnim obračunom AS? se je obravnavala na seji zbora proizvajalcev dne 21. dec. 1953. Mnogo je bilo diskusije o tem. Kako je mogoče, da državija-, nom zadeva ni znana? Ali so .odborniki okrajnega zbora In ; zbora proizvajalcev pojasnili V četrtem tromesečju so za- ! vokvcem gospodarski položaj čela gospodarska podjetja z j okraja? Ali so odgovarjali . na močnim vplačevanjem AS. I vprašanja, zakaj ni v Brežicah Vskladitve družbene evidence, j vodovoda, ki je bil planiran? ki jo vodi Narodna banica s i so odgovarjali na vprašanja, knjigovodstvi_podjetij, ima tu zakaj ni cevi za vodovod v Krškem in v Sevnici? Ali so tolmačili državljanom, zakaj mar- I. DEL: SPLOŠNE DOLOČBE večji obrati tisti, kjer presega tozadevno dovoljenje. To takso i dQ tk leta 1953 sptoh ni bil letni promet 1,000.000,— din. plačajo osebe, pri katerih ima ta podjetju’ Razvoj gospodar- K tar. št. 9. Ta taksa se plača dejavnost značaj stalnosti ali po- I se je v letu 1953 lahko I dan pred prireditvijo. navijanja oziroma se opravlja v j toliko Spremenil da je postavil Pripomba: Ce so prireditve k obsegu po členu 21 Uredbe o do- | podjetje v ugodnejši položaj, da tar. št. 8 in 9 vezane na posebno hodnini. j je lahko dišalo proizvodnjo z jsssr m1 i.«sžk n s &; okrajnih taksah K čl. 3. Dokler ne bodo tiskane posebne lokalne taksne znamke, pobirajo uradi in ustanove okrajno takso v gotovini ter jo nato odvajajo, kakor je v naslednjem £^^7 "„pranega" ‘organa, svojo vlogo. To se je prav posebno pojavilo proti koncu le- , .. . ,. .. „ , ta. Tajništvo za gospodarstvo je "ikaj ni bilo realiziranega kar kapacitet podjetja, roda kdo na pC)dlagi vseh zakonov sma- j ie bdo sicer v okrajnem druz- naj ga bolj pozna kot njegov j j.raj0? tej tarifni Odloka o lokalnih taksah, za vsa_ številki se mora položitj vnaprej, ko nadaljnje leto pa do 31. janu-preden se ogled ali potovanja arja vsakega leta. zven uradnih prostorov izvrši. Občinski ljudski odbori vodijo K tar. št. 5. Taksa se piaća, zvMno rodl^ prometnem davku, za vsako napreden se ogled ali potovanje mora bit, razvidno tud, pla- da,jnje ,et0 pa do 31. januarja spodarsko dejavnost. Dovoljenje j - ■ vsakega leta ter obenem plačati za gospodarsko dejavnost izdaje K tar. št. 13. Taksa po tej ta- okraji prometni davek. OLO, ki bo pobraj tudi okrajno rifni številki se plača v letnem takso. znesku naprej, in sicer za leto K tar. št. 5. Velja isto kakor k K tar. št. 6. K tek. št. 3. Tej ^54 v roku 15 dni po razglasit- tar. štev. 4. taksi so podvrženi tudi kartoteč, vi Odloka o okrajnih taksah, za K tar. št. 6. Občinski LO Žigoni listi, ako se od njih plača dr- vsako nadaljnje leto pa ob regi- sajo prijavljene Igralne karte s žavna taksa. straciji motornega vozila pri no- svojim uradnim žigom, in sicer K tar. št. 7. Ta taksa se plača, tranji upravi. Za leto 1954 pri- najvišjo karto v vsakem komple-ko postane odločba o sodbj pro- javljajo lastniki motornih vozil tu. Občinski ljudski odbori si na- presežek AS sad momentov, ki so nastopili v proizvodnji. Če pa še enkrat citiram določilo zakona o družbenem planu LRS (Uradni list LRS št. 3/53), ki sem ga enkrat že navedel, in če ta določila pozneje ne bi bila spremenjena, bi vprašanje, o katerem razpravljamo, sploh nikdar ne postalo vprašanje. Isto določilo namreč vsebuje tudi Uredba o uporabi določb IV. poglavja pod C in drugi od 70% razlike med zneskom AS OLO preVzema po 7. čl. Uredbe po republiškem družbenem pla- j Q p0*Lrditvi zaključnih računov nu in med okrajnim družbenim gOSpodarskih organizacij za le-planom (kar praktično predstav- tQ 1Q53 pQ tem členu mora Ija 49,766.000 din), vse ostalo pa namreč OLO kriti vse iz obrat-se prenese na izločene račune. | nih sredstev napravljene inve-Razpored sredstev, ki bodo na sticije v podjetjih, čeprav tekom ta način izločena, bo napravil ; jeta nihče ni niti vedel, da pod-republiški Izvršni svet po po- ; jetja sploh investirajo brez trditvi zaključnih računov za ; jastnih sredstev (torej z obrat-leto 1953 za vsa gospodarska nimi) iv -iav a >- m U1U6, podjetja na področju okraja in j rf0 pomeni, da je treba stvari stavek6DOd"D Z^ona“'o“druž- : P° obračunu obveznosti okraj- ! vzeti drugače, kakor smo jih benem planu FLRJ za leto 1953 \ nega ljudskega odbora do zveze doslej Ce nosi 0LO odgovor-(objavljena v Uradnem listu in republike (Peti odstavek ci- llost za nepreračunano delo go-FLRJ št. 12. od 18. marca 1953 tiranega Odloka-III. poglavja v j spodarskih organizacij, potem i o davku od prenosa nepremičnin. | K tar. št. 4. Lastniki biljardov so dolžni te za leto 1954 prijaviti pristojnemu občinskemu LO jave Odloka o okrajnih taksah in na strani 111 v prvem členu citirane uredbe). VI. Realizacija viškov akumulacije in skladov Preidimo torej k stvari, ki nas vse tako zanima. Kako je mogoče, da nismo razpolagali z vsemi viški AS, ki so bili ustvarjeni? Preden bom to obrazložil, naj omenim še to da nam je Uredba republiškega izvršnega sveta, ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 45. od 30. dec. na strani 2, povišala našo istem Ur. listu FLRJ.) Vlil. Kaj je torej na stvari? ima tudi določene pravice, ki jih bo moral izvajati. Podjetja so del družbe in upravljajo s premoženjem družbe, zato tudi odgovarjajo družbi, bodisi v pogledu gospodarjenja kakor „LirSooTdf„. Š5T»c-! Ee.«,vzro'“ - Čenelarji Krškega polja so zborovali V nedeljo, 4. aprila, so imeli ___________________________ občni zbor čebelarji, ki _ so obvezo do zveze in republike od vključeni v Čebelarsko društvo lu. Dober načrt dela bodo gotovo izvedli ob delavnem odboru, ki mu spet načeluje tov. Viljem Grozina. * Končani so tečaji RK Tečaji RK sc za nami. Dekleta so zapustila šolske klopi in 1,489.385 din na novo zadolžitev Krško polje Nad 50 delegatov na predavanja so obravnavala: tečaja, zaželi, da bi bii spet postavljanje čebel, medonosne čimprej tečaj, katerega bi z ve-rastline in zeleno gnojenje, seljem sama obiskovala. Ali je vzreja matic in ropanje. Teme prav. da so nekatere zaostale 90 se obravnavale vedno tudi matere branile svojim hčerkam, praktično, kar je bilo še poseb- da bi se v tečajih pppčile o no koristno za čebelarje začet- vsem, ker jim jc za bodoče življenje nujno potrebno? Ali je nekatera dekleta stopnji je bilo namreč vezano na več pogojev. Ze citirana Uredba v Uradnem listu FLRJ štev. 12/53 na strani 111 v svojem 4. členu določa, da sme okrajni LO črpati sredstva kot akontacije na takle način: 1. če smo našo obvezo do zveze in republike ob koncu prvega polletja izpolnili 40% ali več kot 40% (v našem primeru 40% od zadolžitve 1,489.385 din); nike. Društvo je po KZ Leskovec prav. da so posredovalo svojim članom vse zaradi kljubovanja in neresno-čebelarske potrebščine. KZ Les- sti hotela izostati ođ tečaja, kovec je verjetno edina v Slo- Ljudska oblast je hcu . 3 in vomočna svoia motorna vozila svojim obč. tožijo seznam prijavljenih igral- smemo po obračunu, ki sledi v j veniji, ki je imela v prodaji hoče, pa četudi mora žrtvovati “si”sss-“K SSUSS?SMSIssi,=v. stJStfSKS! rssz o«*. do„! i sss sss din S2č^ra^k!kto Ob=totk1dTu?ski oZri voSfjo plačanem prometnem davku ^ j bito glede prome- dvigati in dvigrdti življenjske rZjeZiZ-Zteftari^ — r S V1TO ’ 3 številki »e smatrajo obrab na ob- okr^ue 1 uvedbo vrste m znamke ^ laniranih vigkov (Ste- korjem itd močju mestnih občin Brežice, Kr- vidni podatki o plačilu okrajne bll,ardai vrele kegljišča in vrste ^ ne navajam ker ostanejo I Toda kljub lanskim nevšeč-ško, Kostanjevica in Sevnica ter la“e; kompleta igralnih* kart. ' nostim- ctoM letim in velike- obrati na območju občinskih LO K tar. st 14. Taksa po te, ta- y iste). nosum iste). obran na oomoeju uuc™..^ "itevnkf«"plača V enkrat- Tajništvo za gospodarstvo OLO Tako smo prejeli v juliju na mu poginu čebel so čebelarji tečajem zv*., pruu Brestanica, Sreovo m Čatež V nfm številk, ^ plača v enkrat ] vpravaJzaPdohodke j račUn viškov AS po stopnji II. razpravljali tudi o bodočem de- nadaljevanim solarn rtd. slad- nihče mogel govoriti o zaostalost; na Balkanu. Upamo, da ____ je ta doba za nam; in da ne slabi letin; in velike- bo več nikogar, ki bi bil proti tečajem KK proti kmetijsko- ostćdih obč. LO se smatrajo kot nem znesku vnaprej, ko se izda K.METI3SK.I RAZGLEDI Kako bomo obvarovali nasade pred pozebo Kovice in dopisi iz našifi krajev iz Podvrha Drobne iz Kostanjevice . , , . I Dobro poldrugo uro hoda iz V nedeljo, 11. aprila, je tudi da trud ne bo zaman, kar bo v' Sevnice pridemo v prijetno doli-Poleg že znanih sadnih škod- kih primerih ohladi za 3—4 de pri 0 stop. C 8 kal., da se v Kostanjevici predaval prof. posebno veselje SKUD, ki je ^ r Je majokdaj nagaja pre-ljivcev in bolezni, kot so ame- stop. C manj kot v nezadim- spremeni v led. To toploto Drago Ulaga. Njegovo predava- stvar organiziral. I kvvalcem veter in kjer so hiše riški kapar, jabolčni cvetožer, njeni okolici. Isto 'uporabljamo sprejme zrak, ki tako dalj časa nje o vzponu na najvišjo goro: * * precej raztresene po okoliških zimski pedic, listne uši, jabolčni v vinogradih in sadovnjakih, če zadrži toploto zraka iznad kri- sveta je bilo zelo zanimivo, po- planinsko društvo iz Kosta- grič:h — to je Podvrh. Pogled nam zavijač škrlup, monilija ali gni-; drevje ni previsoko. Vendar je tlčne točke. S škropljenjem sebno še, ker je besedo sprem- njevice b0| k^or je predvide- obvisi na hribih in gričih po- loba povzročajo sadjarstvu v, pa tu potrebno več goriva. Ce začnemo šele, ko toplina zraka ljala tudi slika, io je bilo v nQ, za praznik delovnega ljud- raščenih z vinsko trto. Med vin- nekaterih letih precej škode še zemljišče ni ravno, postavimo doseže 0 stop. Škropiti pa mo- Kostanjevici drugo predavanje gtva organ;zjraio gostišče v do- skimi trtami stoji stavba, ki slu- 1 take kupe v dolini bolj na go- ramo vse dotlej, dokler se topli- Ljudske univerze m^^moramo mu na p0jomu na Opatovi gori. ži začasno za šolo. V njej je ena sebi' na zraka ne dvigne ža nekaj reči, da je bilo prav dobro ob- . Trenu(.no ge nj bilo mogoče. učilnica, v kateri poučuje ne-iskano j opremiti in urediti gostišča, slavljena učiteljica pionirje pr- , i zato bo prvega in drugega maja vega in drugega razreda. Večji imeli 1__________________1_______________________sl, „ 7aK,ilrnvio ali na v toča in spomladanska pozeba. V tem kratkem odstavku se: sto, ker se dim sam po bomo pomenili o spomladanski1 razširi. i stop. nad 0. Ce napravimo za ^ nn7ohi in Slani kako in kje naj-i V drugih državah (Nemčija, j ključek, tedaj naj bo prva skrb; „„a-™:™ _______ , .....„ n8je nastopa in kakšne ukrepe' Švica, ZDA) uporabljajo poseb- beljenje debla v jeseni in če to : qZDL in občinsko Preskrbljeno predvsem za pri- hodijo ali v Zabukovje ah pa v mmlo s katerirni lahko omi-i ne luči,, s katerimi segrevajo ni bilo izvršeno, spomladi, s či- °^ni zbor SZDL in občinsko grizek in dobro kapljico, med- Sevnico. Nekateri imajo zelo da- nmo škodljivost omenjenih po- zrak, ali pa poizkušajo z razni-1 mer vidimo razliko med dnevno , n i m S7DT Na občinski kon ^em *t0 bodo ležišča še bolj leč bodisi do ene ali druge šole. S?ov omenjenih P zadržati brstenje za j in nočno toplino. Drugo pa je j ^Lse“ f 0k®I primitivna. Planinsko društvo Ce pa gredo ta mala bitja še Sadno drevje pozebe navadno! 10-14 dni. | dimljenje. Kupi vlažne slane! ^c™ dobrih ! se bo potrudil°’ da bo čimprej ma,° da!ie' e pa “ aph I®, CS baano dre J P , 3 Nekaterim našim vinograd-' ali listin nai bodo nrinravlieni i katenb s la. pa, ,a 1 a°Drin pOStat prijetno zavetje vsem ti- dogodek. Tak dogodek je bil za v zgodnji pomladi, ko so dnevi, K^Nekatenm našim1 ™ zavod v Ltobljani Straneh 1 J i stim, ki jih bodo privabili Gor- te malčke 31. marec. Pridružili izredno topli in sončni, noči pa je ze znano, da se tum Meteorološki zavoo v UiUDijani ; smo nov občinski odbor, ki ga . . D d katerega se bo- smo se nioniriem iz Zabukovja so hladne __ in to posebno, ka- s skrtroliemem nasadov z vodo bo do radiu obveščal kmete,: rinisou Motoiisn Janci, uom, uo Katerega se uo smo se pionirjem iz J,. dar je nebo jasno ter je izžarevanje močnejše kot v oblačnih nočeh. Naš kmet — sadjar lahko ■ že iz dolgoletnih izkušenj ugotovi, kdaj bo nastopila slana sli kdaj je nevarnost za pozebo. V toplih dnevih se začno pretakati po deblu sokovi in to posebno v sadovnjakih, ki so iz- s škropljenjem nasadov z vodo bo po radiu obveščal kmete,: vodii0 tovariši Gajšek Metelko )anCL 7.0I?’, , R ,erf. se D0’ smo se pionirjem iz da Pomagati. Ta postopek teme- kdaj bo največja verjetnost na- K^ ^točS’ lan KlU 5 S Iji na tem. da odda 1 gram vo- stopa slane. . P.! ^^vnavala ^ predvsem S Se ie čas za tamle um sprejtoli nekaj sklepov, ki bo- Točna naVodila bomo objavili v ju So se pomešali s pionirji iz do, če jih bomo jzved i^pozi- prihodnji številki naŠGga lista. Zabukovja in se z njimi vred zabavali, peli in igrali z žogo. Se- Ko smo jeseni posejali ožim- j lji. zemljo zbije in pokvari njen j na žita, smo seme zabranali, i slog. vili delo v tej najširši organi zaciji naših delovnih ljudi. Čitalnico, o kateri se je v »■sssr.ssff&a* mrazVpaeTihSustovi to^e več-: bSfVVed (“?ebno ! napraSn* po^-šin^ sCja^ Tu vorittmo^ončno^eodS. Na- vahni'Inctobro obiskani Mia- 2a “h povzrS zmrzal in pozebo. To tam, kjer je strojna setev) | in tam vidimo, da je zmrzal mestih smo jo v prostore Za- drnci se bodo začeli tudi kul- “j^^tra^ika. o zajec posebno rado dogodi v onih Cernu smo branali? V prvi privzdignila zemI,o.__da Cesto družnega^ doma, kjer je vsako turno udejstvovati.^Zdaj^pn- kl jim je ušel. sadovnjakih, ki so bili napačno vrsti zato, da smo pognojeni prejšnje leto — če so zrnu ugodno ležišče, da JI d L j. Cii j er. i ■-> v vj v lili viv v-l V ciirctj o Lili btrui cij vod , m vaj, ivaiwx vvt^ , . . . i__:_ «- j cop j -, . , ... j, , — sm0! ozimine in ugotavlja posledice, slovenska periodika. Obisk v j krajši komediji, ki ju bomo, zansko krvjo te p . oobili preveč dus' a 1 omogočil; lažji dostop vlage In ki lahko nastanejo ob takem nedeljo, 11. aprila, je pokazal, kakor kaže, kmalu videli. ; cvetov teloha ot sp česar se je vegetacija zavlekla . , . , ; , . , ... v pozno jesen in mladike do zraka v zemljo; saj sta ta dva ; stanju zit, zime niso dovolj dozorele. Niti činitelja razen mnogih drugih ne smemo gnojiti drevju po ju niju, posebno ne z gnojili, ki vsebujejo dušik (solitri, gnojnica). Pozebe najraje sadno drevje, ki raste v nizkih in mokrih legah, kjer drevje ne dozori dovolj — so pa neke sorte bolj občutljive za pozebo. Drevje, ki rado pozebe, ima v zemlji navadno preveč dušika in premalo apna, kalija in odločilne važnosti za ugoden razvoj bilke. Jesensko deževje je zemljo zapralo zbilo, napravilo jo je slabo propustno za vlago in zrak. Žemlja je zbita kot da bo napravil dvoje _ važnih spomladanskih opravil: , 1. valjanje posevkov tam, kjer j je zmrzal privzdignila koreni-; niče žit in jih pritisnil_ nazaj, j da bodo tesno priklenjene k j zemlji; j 2. Temeljito bo Ofocrai arJbor OScrofrte eze Partizan V nedeljo dopoldne se je v | V okraju je 10.500 šolske mla-zitri iBm a e AU1La prebranal Krškem vršil občni zbor Okraj- dine, šole pa imajo le dve lastni je^padkJna “zemi jo"težko" bre- ' ozimne posevke in jim omogo- ne telovadne zveze Partizan, telovadnici in to v Krškem in me in jo stlačilo Dež tudi1 ^ buien P°rast- kateremu je poleg delegatov na Senovem, drugod uporablja drobi grudice zemlje in jih ! Za obe kmetijski opravili pa ' prisostvoval še predsednik OLO šolska mladina telovadnice Par- spreminia v prah Ta prah od- bo izbrat čas ko so žita kre- tov. Zupančič in zastopnik re- tizana, kjer pa še teh ni, imajo naša vodo s seboj in zapre vse ! nila v rast in ko je zemlja pri- publiške zveze tov. Verstovšek, telesno vzgojo na nehigienskih praznine Tako se ustvarja sko- I mema za to delo, t j. da ni • Po izvolitvi delovnega pred- in neprimernih dvoriščih. «—** - "i Si ŠVSi-S“%JS i "ES ,*»„ i srs&sa “U pr»: kalij, za katerega je znano, da | nih žrtev. Najbolj pa sanjajo o novi šoli ter upajo, da bo tudi njim dala možnost ljudska oblast, da se bodo nekoč učili v lepi veliki in zračni šoli. -ka * Iz Zabukovja Pred kratkim je bila tudi seja občinskega ljudskega odbora, katere so se udeležili tudi predstavniki političnih organizacij iz Zabukovja ter zastopniki zadruge. Navzoč je bil tudi zastopnik OLO tov. Jazbec ter -- ----lanec ’ tov. Kare točkami Med drugimi pred premočnim ogrevanjem: oblikj naIiva pade na zemljo, tem. da pod nizke'brane polo-' Ijalnt odbor Artiče. Skupno je j je okrajnih smučarskih tekmo- ter pripravijo zgodaj spomladi s tem. da za- tem hitreje mine godnost zem- I žijo še malo dračja, da zobovje v .teh društvih 1599 članov, j Vanj udeležilo 20 tekmovalcev, CiU senčimo debla z deskami ali, ye ; nf, neškoduje ozimin. ; Društva imajo 4 lastne domo- | letos pa že 105; prehodni pokal drugim materialom. Prav dobro j jn čez zimo? Zaradi mraza jej Kdor je poskusil branati ve, svoje telovadišče pa ima le ; je osvojilo Krško, služi tudi apno. Apno kot bela rast popolnoma zastala Sneg ozimne posevke, se je običajno Partizan Brežice. V okraju so j Pri športnih igrah so sodelo- prevleka odbija sončne žarke in neugodno deluje na posevke s pohvalil, da je bilo žito dobro en kopalni bazen in dve smu- I Vala društva v odbojki, namiz- deluje v istem smislu, kot če bi. svojo težo, pritisne jih k zem- in pridelek boljši. C čarski skakalnici. deblo zasenčili. I ____________________________________________________________________ Naj pripomnim, da je še vedno čas premazati debla z apnom — saj imamo prav zdaj zelo tople dneve in precej hladne noči. Pobeljeno drevo tudi kasneje cvete, kar je velikega pomena iz ozira na pogoste pomladanske mrazove, ki se pri nas pojavljajo za časa cvetenja. \ V Velikem Podlogu pri IMkem se |@ vršil zbor volivcev V Velikem Podlogu pri Kr- ■ in najvažnejša naloga bi bila, da Nemogoče pa je poučevanje po vse potrebno. Glavn; vod se bo napeljal do centra Zabukovja, od koder se bo širila elektrifikacijska mreža po okoliških zaselkih. Tako smo dobili upanje. d_a bodo _ ti partizanski kraji deležni dobrin, k-; jih imajo niželežeči kraji. S tovarišem poslancem so še Društvo navzoči razpravljali o raznih vsako leto problemih v kraju samem. Predvsem so z veseljem spre- Letos vsaj, kolikor sem bil v I nem tenisu in nogometu. Pokal ! je osvojilo društvo iz Brežic. Izvedene so bile tudi okrajne tekme v mnogoboju. Partizan Krško se udeleži tekmovanja za pokal , . v k d„I£d J šsi ir'iss."5sx ’s Vsako leto organizira Okraj prošnje Tako so se izjalovile škem se je vršil v soboto zbor ’ bi tukaj to delo podprl, se zani- posameznih razredih, ker imamo na zveza Titovo štafeto. Proga prerokbe sovražnih elementov, tnal še za druga gospodarska de- v sedmem in osmem razredu le republiške štafete je speljana P no volitvah ne bomo poslan- voljvcev. na katerem je bil na- . . j • da po volitvah ne bomo poslan- «»■«•** ,p,«r Prei,e,a,‘paS55i»-ku šSSa^Sš fe?K35s®!ff3rSS5r-: o je itizumljivo toda mare v zadnjih letih. Zato je ljudstvo posamezniki, posebno pa še šol lice ze cveto. _ j tudi sprevidelo, da so naši ljud- : Ko pa drevje vzcveti, s stra- ski poslanci bolj povezani z hom pričakujemo slano. To se ljudstvom kot prejšnja leta. je tudi letos že pripetilo, saj je Ob pričetku zbora je obudil pred nekaj dnevu ze pobelila ne- spomin na našega prezgodaj katere kraje našega okraja. preminulega tov. Borisa Kidriča ski upravitelj resno, odločno in pravilno nastopili proti takšnemu nasprotovanju gospodarskega napredka naših kmečkih vasi. Ja;- z njimi predpisano učno 33 km. Poleg tega je še 164 km snov za določen razred. Ker pa krajevnih in okrajnih prog. nimamo šolskih klopi in stolov, Lansko leto je pri štafeti sode-nam primanjkuje tudi učilnica, lovalo okoli 2500 tekačev. Na kljub temu da stoji prazna. večer pred rojstnim dnevom Ker so vsi volivci sprevideli, maršala Tita so vsa društva ^>r-da so nam takšni zbori zelo OBVESTILO Obveščamo lastnike mo- po- ganizirala*slavnostne akademi- tornih VGZil, da S8 VfŠi koristni, da izmenjamo je. Tudi jubilejnega zleta ob anrila v Krškem li. ie bila tudi unravi- proslavi 90-letmce ustanovitve . 28, 10 Z9. apnia V I\rSKeiH trebnj in svoje misli, je bila tudi upravi- proslavi no je da naša ljudska oblast po čena opazka šolskega opravite- prve telovadne organizacije X i rafiiqtr3fii 13 motornih V0- . . r-----------... ------------------ novem planu dviga naše kmetij- j lja, naj bi tudi naši občinski od- Ljubljani so se udeležili elani j -1' Takrat, ko nastopi slana, pa- predsednik SZDL Ivanc Franc. V, stvo. so pa posamezniki, ki po- i bornjki po svojih volilnih eno- TD iz Krškega in Sevnice. Na.^jj 230111001X6, de toplina zraka pod 0 stop. C. kratkih potezah nam je nakaza! j moč. katero naj jo nudijo v mi- tah sklicali sestanke ter se z nji- slovensko-hrvaškem festivalu v Posebno nevarno pa je, če pade njegovo neutrudljivo delo za na- ; lijonskib zneških. odbijajo. Ved- ; mi pogovorili 0 delu na občin- Brežicah se je vršil okrajni natopim a na —3 do —5 stop. C., še boljše življenje. Pod težo dela j no pa tarnajo o visokih davkih s kem ljudskem odboru, saj vemo, stop s povorko. Nastopilo je sestanke ter pn?ko 300 tekmovalcev. Vsako leto nas obiščejo v aprilu je preminil, postavil pa nam je mrzli zračni tokovi in tudi letos načrt za bodoče gospodarsko in vse i zgled a, da nam ne bodo pri- politično delo. Z enominutnim zanesli. molkom so vsi navzoči počasti- Naj ponovim le to, kar ve že li njegov spomin, večina sadjarjev posebno ob— j t-— nnslanpc ie svoiim voliv— čutljivo pa je cvetoče sadno: razložil vse delo od svoje : akci| P°trebno uporabljati tudi dreine. Saj zadostuje že ena sa- ^s7o zadrega zasedlS i *??? T Pre' ma hladna noč, pa nam je uni- ljudske skupščine. Posebno je : h w n!- pod.su9esti" cena vsa sadna tetina. biIo zan;mivo poročilo o letoš- - ’°r “ ”a" Obramba proti slan; beleži ze njem družbenem planu in prora- i predfnk “T1”1®' Vedn° pa, 9°' nekaj uspehom Upamo pa, da dunn. Ker se je naš družbeni do- j vt°n,° ra,° naše flab°- bodo nove peči, ki jih letos hodek dvignil, je pričakovati tu- i ° tUd' preizkusa,jo v Ljubljani in ki di večje izdatke za šolstvo, ; de , Za naš ,ra.zv0) bodo sluzile preprečevanju po- zdravstvo in druge panoge Zelo 1 }e °d Va?'!' složnost "21 Uldi ŽG Y.,na!lh Pohvalno je bilo tudi lanskoletno “ "11)1 ;d zelo slabi kvaliteti svojih i da imajo večkrat ^---- . . .. A . polj- Samo pomoč pa zaradi po- ' sklepajo o stvareh, katere tudi Iz gornjega je razvidno, aa ie sameznikov odklanjajo. Zato so ' nas zanimajo. Upravičena pa je zveza v preteklem letu ime a bile tu zelo pravilne besede šol- sedanja kritika, da izvoljene vi- polne roke dela. Pa tudi letos skega upravitelja, da je pri pre- dijo le ob času volitev. Zato pa novoizvoljeni odbor ne bo držal sojanju posameznih gospodarskih je v posameznih naših vaseh le križem rok, saj ga čakajo težke 7-odstotna udeležba pri volitvah, naloge sedaj v spomladanskih, Vzroke pa iščemo takrat v vseh poletnih in tudi v zimskih mera ogočih stvareh. secih. nji tehnični pregledi se bodo vršili 1-krat meseč- no. Iz pisarne tajništva za notranje zadeve Športni dnu in dnu pnmindi pionirjev v Zmhukov§u Obvestilo j AMBULANTA KRŠKO obvešča prebivalstvo območja obeh : ambulant., da se vršijo pregledi i bolnikov vsak dan v obratni ! ambulanti na Vidmu od 7. do 11. ure. V splošni ambulanti sadovnjakih in “to lepo po^lo tudi pri elek- | M TZJcVn1 drugfso spetlgrale^ogo^S ^^L^obisllje tet- ^Jf«^lzkoristim° Jzkušnje, zalo, da je bilo pozitivno. Že od- janikem Jetu V3Sl V i veselja. Ta dan je bil namreč do- , dečkih pa je prevladovalo na- Opozarjamo, da obiskuje tež ki nam preostajajo. Nevarnost bajajo posamezniki na preglede, t slane je največja v dolinah in ker se je ugotovilo, da so tuber- j Tudi takrat je bilo več takih, nize ležečih krajih, kjer Se zrak, kulozni. Ljudstvo je z zadovolj- ki so stali ob strani ter nas za- ki postaja hladnejši, zbira. No, stvom poslušalo našega poslanca virali pri delu. Spoznali so pa in prav to dejstvo moramo upo- tudi o novem gozdnem zakonu šele sedaj, ko drugi že svetijo z stevati. Da bomo oslabili pojav ter o vodnem gospodarstvu, kar električno lučjo, da so bili rav- K.,_ . „ slane, bomo izkoristili tele še posebno zanima naše kmeto- no tako prevarani, ker niso sami ; so čakali pionirji pred šolo, od j in lepim razgledom po Krškem ukrepe: valce, kateri posedujejo zemljo pomislili s svojimi možgani. ’ 1 koder so odšli v Bohor k nove- : polju smo vsi pozabili, da mora- Nizke mlade rastline (para- ravno na zamočvirjenem terito- i Govorili so tudi o šolstvu. Tov. dižnike. grah. cvetlice f. .) pre- riju. Tov. poslanec je zelo po- 1 poslanca so vsi volivci prosili, krijemo zvečer s papirnatimi hvalil delo Vodne skupnosti ; da bi se v tem letu tudi več pri- vrečicami Če pa zavzemajo te »Krško polje«, ki je bila usta- 1 pomoglo k izboljšanju same šol- fastline večji, ' skupen prostor, novljcna lansko leto ter je že ske stavbe, posebno z nabavo __________ prekrijemo s slamo ali podob- pričela z delom. Zelo žalosten pa | opreme, katera je stara že 50 let iz NOV prav dobro znani. Tam nim materialom (stare vreče), s je bil primer, katerega je nave- j in nikakor ne odgovarja našim smo se ob grobovih padlih kurir- čimer preprečimo nadaljnje del poslanec, da je celotna vas ; razmeram Tudi šolski obisk je v ohlajevanje zemlje. Pod takšni-: Veliki Podlog po sugestiji občin- ! višjih razredih zelo slab. Krivdo mi pokrivači je zjutraj toplina skega odbornika Arha napisala j nosijo sami starši, ker otroke za približno 6 stop. C višja kot pismeno pritožbo, da to meliora- ! uporabljajo za svoja kmečka de. mu samo n i k . Za vsak obisk na domu pripravite bolniški list, ki mora biti za svojce potrjen od Ob< Ta dan je bil namreč ao- , aecKm p« je je in nepokretne bolnike na do- ločen za športni dan m za pozdrav , vdusenje nad igro »med dvema j i - ž i zdrav. pomladi. Bil je krasen sončni ognjema«. Pohvale vredni so pa mu samo dežurni dan kakor doslej še nobeden, pionirji prvega in drugega razre-Svetli sončni žarki so pripomogli j da iz Podvrha, ki so se z nami k veselemu razpoloženju. Že j udeležili teleta in nami epo za- ljudskega odbora. Razpored de- precej pred določenim^ časom ' peli. Ob ua____________________t« Y,_„„ iurne zdravniške službe za Vi- dem-Krško: od 12.—19. aprila ---... ------- - ------------- i - - .___.. „. dr. Kajina — Hvala Tatjana, mu rudniku. Že med potjo je bilo j mo še naprej proti Bohorju. Pio- Kr^ko; od jg._26. aprila dr. petja, vriskanja in veselega čeb- i nirji se n:so moah ločiti od ljanja te nadebudne mladine. Po j iger in zabave v tej lepi okolici, uri hoda smo prišli na tako ime- ! Razredniki so ugodili njihovi novane Travnike, k: so borcem želji, da bi s: ogledali rudniški rov drugikrat, sedaj bi ostali ra. v okolici. 2. Kri večjih površinah pa zažgemo kmalu po sončnem zahodu v razmakih 6—10 metrov ci jsko delo v tem predelu ni po- j la, Ker se starši niso sporazume-trebno. j li, da bi učenci višjih razredov Po končanem izvajanju ljud- j obiskovali bližnjo gimnazijo, ie skega poslanca se je razvila ze- j bilo rečeno, da bo potrebno dokupe vlažnega listja, slame in lo živahna debata. Proti izsuše- j biti še novih učnih moči, kajti podobno, ki dajo močan in gost vanju našega močvirnega terito- ; v tem letu ne moremo v višjih dim. Dim. če ni vetra, se vleže rija je jasno ponovno nastopil razredih pričakovati dober uspeh, na zemljo in preprečuje moč- občinski ljudski odbornik. Zelo ker en učitel; poučuje v enem jev spomnili težkih dni okupacije. Zapeli smo nekaj partizanskih borbenih pesmi. Spomin padlih smo počastili tudi z enominutnim molkom. Želodčki so bili že prazni in treba je bilo zalogaja. Pionirji so se razkropili po livadi kakor mravlje ter verno spravljali v svoje želodce zalogo, ki so jo imeli s seboj. Temu so sledile sproščene igre Deklice nižjih Krištofič Miroslav, Videm. Od 26. aprila do 3. maja dr. Rojina — Hvala Tatjana. Obiski se naročajo v ambulanti vsako dopoldne, popoldne pa je še nadalje na Travnikih. Ko na domu dežurnega zdravnika. se je sonce nagibalo že proti za tonu, smo krenili proti domu. Ob pogledu na ta vesela in razigrana srca, ki se zavedajo, da imajo določen čas za resno delo v Ambulanta Videm-Krška Službo dobi Dom armije v Brežicah spre.i-šoli ter tudi čas igranja in spro- j me v službo uslužbenca za ad-ščenja v naravi, se mi starejši j ministrativno-blagajniške po-spominiamo, da v času naše sle. Pogoj: vsaj 4 razredi gim- rasti ni bilo liudske oblasti, ki bi meru potrebe je stanovanje na bila tako poskrbela -a nas. na zemijo m nrenrecuje moc- odcidski uuusiu vuuvimn.. i • ■------- •>, . , nejše ohlajanje. Zrak se v ta- nerazumljivo — njegova prva , oddelku vse štiri višje razrede, razredov so igrale razna kola, i K. L. i razpolago Javite se pri uprav-I niku doma. o go§podarsko-ft&azniviti ctefaniili Poleg upravnega in sodnega tudi Kmetijska zadruga Preko-postopka smo dobili z uveljavit- pa in Mestna mesnica Brežice, ŠPORT TVD Partizan (Krško) : TVD Partizan (Rog, Slat.) V Krškem je gostovalo v vedli več nevarnih napadov, ki vijo novih gospodarskih uredb in sicer zaradi enakih gospo- j prvenstveni nogometni tekmi pa so se razbili ob dobri domači še gospodarsko kazenski pošto- darsko-kaznivih dejanj. Gospo- i dobro moštvo iz Rogaške Slati- obrambi, pek, za katerega ie pristojna darsko-kazenski postopek je nedržavna arbitraža. uveden tudi proti zadr. trgov. Ukrepi in kazenske določbe podjetju »Drava export-import« novih gospodarskih uredb se Maribor, ker je uporabljala za nanašajo samo na tista dejanja, trgovanje nakupovalce, ki niso ki so bila storjena po uvelja- bili njeni stalni uslužbenci, in vitvi novih uredb (Uredba o odkupno postajo, za kavero ni trgovanju ter o trgovskih pod- • imela predpisanega dovoljenja, jetjih in trgovinah, Uredba o V postopku jr- tud; Tvornica obrtnih podietjih in delavni- likera in rafinerija »Marijan cah. Uredba o gostinskih pod- Badel« Zagreb, ki je uporab- jetjih itd.). Torej samo za dejanja, ki so bila storjena po uvel j avitvi novih gospodarskih uredb, so pristojne državne arbitraže Ijala za prodajo blaga trgovskega potnika, ki ni bil njen stalni uslužbenec. Brez dvoma bodo izrečene kazni vzgojno vplivale tudi na Igrišče odlično — vreme vetrovno. Krško je nastopilo v postavi: Bračun, Bizjak I., Lekše, Ben-ce, Vodopivc, Istenič. Škafar, Preskar, Bizjak II., Mlakar, do Potočan. Sodnik tov. Vaneli iz Trbo- ,! Vque pripoveduje... Kljub stalni premoči domačih je bil rezultat prvega polčasa samo 1:0, ki je padel šele v 42. minuti po Mlakarju. Po odmoru so gostje začeli ^ lu bolje igrati in je kazalo, da bo- ju je zima konfana p0 Vremen-lzenacili. Izsilili so več ko- skik nap0Vedih jn mrazu> ki še tov, iz katerih pa m bilo zgo- ve(jno traja, pa še ditkov. Zimsko dobo je J----- Po vseh pravilih in komentar- ni končana. velj je vodil tekmo odlično. I V 9. minuti je desno krilo „rirobui°tiv« Gledaicev preko 200; z igro Škafar preigral več igralcev ter £mQ \J.H le/J te- JRK; *ta. bdi zadovoHnfJz1'domCa«m nf p0Slal. Z°9° nfbranl>1V0 m'm° , je za kmetijsko-gospodarsko šobili zadovoljni z domačim na- nemočnega vratarja. I i„, tečai _a n.,linr„ . ni padom, ki je zapravil ugodne ; V 15. minuti sledi po desni ‘°ma Za 9°5tlnce' Ker še m končana, bi merodajnim tl, kljub izkoristi- imajo 'kazenske določbe, ki do- j ki če po treh mesecih od izida j ^ Začetek je pokazal veliko ce Jn še vratarja ter potrese : teča^za^cestarje.^raktičnT dela° Odločbo o ustavitvi gradbenih Nove gospodarske 'uredbe tiste gospodarske organizacije, | višji. ^“voSS. atT tej ng;=aae&t|d, kiejePdrai „„ L to, oo?,o=o ; j° podaljšano zimo in priredijo L, -L „ „e,flvitvi nra.dbenih ločaio zelo visoke kazni za sa- novih gospodarskih uredb niso premoč domačinov, ki niso znali tretjič mrežo gostov. Vratar teh! , .J. ... J \ , ,a e' del. Izrazilo mu bo svojo neme gospodarske organizacije, vskladile svoje poslovanje z iz- izkoristiti (ali žoga ni hotela v dveh golov ni kriv, branil je; * . „* te® tecajem, omajno zahvalo in skrb za ne- krsit-uice ..****•» •£“-!: ! rs? ^ss,ess.,”2ž- s” ™ j± •*op:oiev*- mu v znak enega mo- dni nčn novih uredb kakor tudi rahljajo za trgovanje nakupo- stotnih priložnosti. Enaka smola znanje gledalcev. V tem delu v.d'i ’T nje svojega rodu in odgovorne osebe v teh gospo- j valce, k; niso stalni uslužbenci, : se jih je držala tudi v drugem igre so domači v premoči. Iz- : ® J J bJ vsi koristniki te hvaležnost poklonilo ~—3------------------------------------------------ rterskih‘organizacijah Tako se odkupne postaje ali skladišča, polčasu. Gostje so pokazali razito smolo pri dosegi golov p® ° . 9?.. nvaiezni. škeqa in eno žensko predsiavni- „hko gcpodanto organizacija, nim„o „adpiaa.og,. bolj,„ ...,nit„n znanj. pr.J- ima« Btiakto Mak«. BJ; „ dftŠ na Senovem. Gostje napravijo: f?,£J1,_p_?kya.rj,en!_h' k®r, so_s®_po!U za tole odposlanstvo izjemoma Predlagamo ;vsem trgovskim, **= — ----j- —i „in , za tuie uu,n,n,c ------------ pa tud; le nekaj sprehodov cez sredino. dJ? „_P-® Jal°T.anJ,U fjap,.l dovolili tudi motorni vlak iz l?g”skS’aIianotnik”kl10nl 'Sen : Via1 kazniva dejanja, storjena ... sži.tsr-issr4 ssrtsns3$srassss,sssvs.“»“« sssrs^a-sss sssMSftčrr sss annnno dinarjev s tako kaznijo ali je bil za to dejanje postopek študirajo novo zšle gospodarske desni krilec zaradi malenkostne moonsKe strehe. Le pa tečaja ne . Ljubljane do Sevnice, kakor pa se lahko kaznuje tudi tista že uveden ali ne in ne glede na uredbe, kajti prepričati smo, poškodbe, kmalu nato še levi ^ Priporočam vsem avtomobil.- je bi^0 zadniikra. rečeno. P larska organizacija ki to, ali postopek se teče, pa ce- da nekatera podjetja še vedno krilec, ki je igral do poškodbe stom, ki na tej cesti obratujejo -1 pozdrč CTosinndarska organizacija ki : ro, on posropeK se teče, pa ce- da nekatera podjetja_______________ . _ ... uporabil a‘za trgovanje nakupo- prav je za tako dejanje tudi se- trgujejo odn. poslujejo v na- zelo ostro. V 42. minuti pade iz da pnvezejo potnike na sedeže, vtiča ki ni nien stalni usluž- daj predvidena v novih gospo- ] sprotju s temi novimi predpisi gneče častni gol za goste. Dve da si s tem zavarujejo streho ali henec Ce trgovina na zahtevo darskih uredbah posebna kazen, j -;n s tem nevede kršijo te pred- minuti pozneje na krasen pred- Pa da obložijo notranji del stre- nntrošnikov ne prodaja blaga, se presojajo po prej veljavnih j pise, vsled česar se bodo danes ložek pošlje Mlakar žogo z gla- he vsaj z 10 cm debelo gumijevo ki £a ima v trgovini* če ne nredp^ih^^in pred ojgani. ki so j ali jutri zagovarjala pred stvar, vo v gol in s tem postavi konč-. plastjo. Pozdravlja vas Pepče Obvestilo —i Avto-moto društvo Brežice f ™rwagavti! kaUztitakdaejan5St0iili " ^ ^ I ‘ motiu Vefti^Brelfce ti”o\tit ga prodaja: če na zahtevo potrošnika ne izda računa za prodano blago in če ni odprta v določenem poslovnem času, se kaznuje z denarno kaznijo od 383 na novo odkritih primerov TBC, od teh 119 s kavernami V splošnem so zapustili gost-! in red vzdržujeta svet. Marsika- močju mesta Brežice m je ugoden vtis z lepo igro in1 teremu je ta rek neznan. Tako ce, da se bo pričel ticaj^za^so-disciplino. | sem zadnjič v neki čakalnici že- ferje-amaterje v najkrajšem knrmiie z denarno kaznijo od Otroška poliklinika brez ka. ostali doma. j niča bi lahko služila v svarilen rmo do 50 000 dinarjev Kazen- f Po razaovoru z dr. Minkom kršnekoli izolacije od tuberku- i y nedeljo, 18. t. m., bo igralo zgled vsem ostalim Pajki imajo bilo tudi vse ostale informa-_t.„ določbe uredb o trgovanju Bricem, šefom pljučnega oddelka loznih bolnikov in Zdravstveni Krško prvenstveno tekmo v j tam svoj eldorado, razni pismeni ciie SKL UO _ , , -i J i hnlničniro xr Rrcv?i Vi i n ID m f it n Hom namoctn Ha Ki np<\nrnXora1 rr • • • . ■, . . o ju A _ motn HfiiCtTTU Velika tekma se je končala z! lezniške postaje v našem okraju času Prijave se sprejemajo v zmago Krškega in 2 točki sta j pričakoval vlak in sedel Čakal- pisarni Mestne ekonomije ve- 1 bi lahko služila v svarilen žice, Prešernova 11, kjer se do- Odbor Avto-moto društva Brežice in ~eost:nskih ter obrtnih pod- J bolnišnice v Brežicah in Protitu- dom, namesto da bi preprečeval Hrastniku. , in nepismeni umetniki pa izraža- etiih predpisujejo tudi visoke; berkuloznega dispanzerja, smo TBC, jo na ta način le širi, kajti j * jo svoja čustva in nagone v i. jL~i v primerih, če se gospo- , zvedeli, da so samo v prvem če_ po ugotovitvah našega dopisnika . , ! obliki raznih hieroglifov po ste-: - —---— tJir.ska organizacija ne ravna po j triletju pregledali nad 2000 ljudi je postrežnica za dispanzer zob- Jstopn ce za tekmo Jugosto- nah Res je sicer- da kjer se osel. . g v- -—esbIbI r nere n nr latne Stranki Žuraj, tajnik društva) po ceni: kakor kaka informacijska p:sar- AmeriUe„. FN 8- Suzan Hay- sedeži din 400, stojišča 250, na' kjer lahko dobiš najrazlič- ward _ charUon Heston spanzerju in še za leto 1953 ni 200 in 150 Jkrati z naročilom Predelov| 20. - 22. aprila premiera dobi, za to tikako odškodnino, j vplačati znesek za SeJičanj imajo res smoIo ameriškega barvnega fnma: stanovanja pa sploh'nima m sta- vstopamo. ... , železniško oosfaio. V »Dvoboj prt srebrnem potoku«, manjkljivo^tk ali če noče dati dom v Brežicah ne ustreza svo-tržni inšnekciji (kakor tudi jim namenom, saj stavba razpa- ci, kjer perejo privatne stranke, drugim ‘inšpekcijam, podatkov, j daj v čakalnici se mešajo zdravi Dr. Bric dela dnevno 3 ure v dl. ki hh ta potrebuje pri oprav- ! z bolniki z odprto in zaprto TBC. Ijanju nadzorstva ali če kako poleg tega pa stanujejo v isti drugače ovira pravilno oprav- stavbi tudi privatne stranke in ljanje nadzorstva. j Pred dvema letoma je otrok Tržna inšpekcija OLO Krško j stranke v domu umrl za TBC je nedavno prijavila v lcazno- meningitisom. Privatne stranke vanje DA v Celju več gospo- hodijo v svoja stanovanja skozi odgo- tiste veže, kjer čakajo bolniki s nuje v majhni sobi na pljučnem Pravtako lahko naročite j*J", J °z a č e H 3 ko n ati Audie Murphy ““»■ » “»»“*■ 35 S STiŽSf1.81!: S2ST«ri^iY5US2,«» Faith Do-mer- grebu. Vstopnina: zapadna tri- dela za gradnjo novega postaj-j 23. — 25. aprila premiera an- darskih organizacij in vernih uslužbencev, ki so storili TBC, in tako prebivajo v te, hiši gespodarsko-kazniva dejanja, otroci od dojenčkov do 12 let Državna arbitraža je nedavno starosti. V domu je bil izrekla zelo visoke kazni. Tako rentgenski aparat, pa so ga od- ........ ’-------- r----------------------dobili pa katerega pa se vozi k svoj: družini siji; po celotedenskem napornem de • • 0 ™ zadovoljni da so končno uvide- ne Crafword lu, namesto da bi se spočil, vozi ’ P siojisce ^ „„ dober domov in vse obljube, da bi je bila kmetijska zadruga Bo- peljali na Primorsko, Itanj kaznovana z denarno kaz- izrabljen aparat, v nijo 60.000 dinarjev ter odvze- rentgenski cevi že po 2 minut- mom premoženjske koristi v vi šini 33.000 dinarjev, ker je upo- zdravnik čakati, da se ohladi, iz rahljala za trgovanje nakupo- aparata skačejo iskre in pred zadeva uredila ostajajo le obljube V 1 nadstropju Zdravstvenega doma je Zobna ambulanta, ki je nem delu voda zavre in mora vse od leta 1948 dobila le 105.000 _j----=’- J- -- =- djn za vse investicije .n instru- 200 din. li potrebo po gradnji novega po- Za tekmo v Zagrebu je naro-! slopja. Ko je nastopila doba ozi-čilo izvesti takoj, za tekmo v roma sezona gradbene dejavnosti Ljubljani pa do 21. tm. Kino Krško 17. — 18. aprila švicarska ko- Popravek in so Sevničani mislili, da bodo med-ja „Kralj kegUačev«. sedaj s podvojeno močjo pričeli . ; z gradnjo postajnega poslopja- | 21. 22. aprila ameriška je udarila mednjo nenadno »vo- psihološka drama »Wiiiiamsov,i, valca. ki ni bil njen uslužbenec; ker.se je bavila z mentarij, a ta ambulanta je vsaj stalni kratkim je nastal požar, ko je zasilno urejena, čeprav njena sestra nosila mimo aparata ben- V zadnji številki Posavskega ' dikova bomba« v obliki odločbe, Karabinka«. odkupom lesa na debelo čeprav cin in le požrtvovalnosti osebja ie registrirana za odkup na se je zahvaliti, da ni prišlo do drobno in ker je odprla odkup- : večje škode. Sobe so neprebelje- tednika z dne 10. t. m. je na 3. s katero se ustavljajo vsa na-j ureditev ne ustreza sodoomm strani 6. stolpec pod malimi daljnja dela pri novogradnji na j medicinskim predpisom. oglasi bilo objavljeno napačno postaji v Sevnici. Kaze, da ima-j Kino Sevnica ___ ____ __________ _________ 17. — 18. aprila angleški barv. Oebje Zdravstvenega doma v im.e. Pravilno se glasi: Erhartič jo vodilni ljudje pri železnicah ; n» film: »Nebo brez jastrebov«. Brežicah poziva odgovorne čin:- 1 Ana in ne Erhatič Anton. ; svojo posebno gradbeno dobo, MALI OGLASI _ saj je znano, da se naše postaje J urejujejo v zimskih mesecih; pleskajo se vrata in sobe in čakal- ni postaji v Brežicah in Kr- ne, še elektrika je bila v zim- telje, da zadevo v Zdravstvenem j “ škem. ne da bi ju priglasila za skem času omejena Prav tako domu uredijo, da uredijo stavbo, j registracijo. Kmetijska zadruga primanjkuje vode, rentgenski ki razpada in prav tako notranje ' , . . Kostanjevica je bila kaznovana žarki se zaradi nezadostnega za- prostore, ker namerava celotni Kmetijska zadruga Pissce, Za- mce itd. Zato na, sa Sevničani z denarno kaznijo 15.000 dinar- varovanja razširjajo po vsej so- kolektiv v nasprotnem primeru ; družno posestvo ima še na- zaradi ustavitve gradnje preveč iev, ker je unorabljala za tr-go- bi, da je delo z njim življenjsko podati ostavko, ker v takih raz- prodaj trsne sadike »Laški ne razburjajo. Upajmo, da bo le- vanje nakupovalca, ki ni bil nevarno. merah, kot delajo in živijo, ne S rizling«, podlaga Kober 5 BB. tos nastopila zgodnja zima in bo- njen stalni uslužbenec. S taki- Nasproti tuberkuloznega di- morejo delat: in nositi odgovor- 1 Interesenti naj se javijo na do potem z gradnjo nadaljevali, mi kaznimi so bile kaznovane spanzerja je v isti stavbi tudi nosti pred javnostjo D. V. naslov KZ, Pišece Zastopstvo plemenitih stenic na Sejmi v okraju Krško: 17. aprila v Kapelah 21. aprila v Leskovcu 24. aprila v Boštanju in na Zdolah. v okraju Klanjec: 23 aprila v Luki. Dobriča Cosič: >ALEC JE SONCE... Vuk je sedel v kotu sobe na j izdajo nad njegovim ljudstvom.; slabše od njega, ter se je zvito divanu, pesti je uprl v kolena; Ostali so si razen Vuka, ki je1 in hladno nasmehnil in ga pre-in sklonjen buljil v tla. Ostali bil še vedno mrk in odsoten,' kitil: so sedeli okrog njega, gledali popravili svoje pasove, se zapeli 'T'" fotografije gospodarjevih otrok in sedli. Bilo jim je nerodno v in molčali. Pavle se je pripog- tem namernem redu in režira-njen z rokami na hrbtu spre- nju resnosti, hajal po dolgi sobi. Vsi so ča- * Dva partizana sta pripeljala tali na njegov ukaz, naj pripe- zvezanega Angleža: vedel se je Ijejo ujetnike, da se bo začelo mimo in z radovednimi sivka-zasliševanje. Vsem je bil molk strmi očmi je opazoval ljudi neprijeten, a nihče si ni drznil okrog sebe. spomniti komisarja na posel, ki »Odvežite ga in mu dajte ga je bilo treba čimprej opra- stol!« je počasi spregovoril Pavi ti, ker so podnevi pričakovali vle, ki si ga je bil najprej ogle-najoad Nemcev. Pavle se je dal. trudil, da bi ujel kakšno tola- Pavle, ki ni bil trden in je »Naj nam on raje pove, zakaj podpira Anglija koljaše in zakaj radio London povzdiguje Dražo?« Anglež je vpraša! Pavleta, kaj mu je dejal Djurdje Pavle mu je prevedel, »To je politika. Vodi jo vlada moje države in jaz nisem kompetenten govoriti o tem. Sem samo vojak,« je odgovoril Anglež in upiral oči v Djurdja. Ko je Pavle prevedel odgovor, je Djurdje zavrtel z glavo: i »Stari lisjaki. Misli, da smo »To predvsem ni nikakršna vojska, najmanj pa jugoslovanska vojska. To je banda izdajalcev in zločincev, ki se bori proti partizanom in sodeluje z Nemci.« Pavle mu je skušal po- , mi nekakšnj divjaM « *5" ^Lh&S'! Angleža je zanimalo številč- niMhnv ^ no stanie partizanskih odredov njihov smoter m delo. | v Srbiji in ali imajo zvezo s »Meni to ni znano. Imam ukaz svojega poveljstva, da bom oficir za zvezo v štabu, ki ste ga vi nocoj uničili. Politika me ne zanima. Imam popolnoma vo- žilno besedo za Vuka. da bi mu le šolsko obvladal francoščino, jaške naloge. Jugoslovanska vla- povedal kaj prepričljivega in si ni mogel prav nič pomagati, pametnega, kar bi ga lahko po- čeprav mu je bilo nerodno, da mirilo in spravilo k sebi. Toda hi pred Angležem slabo govoril; takšne besede ni poznal in kljub temu ga je nagovoril v molk je bil čedalje težji. i francoščini: »Cernu ne pričnete?« je Vuk »Vi ste pred štabom nekega prekinil mučno tišino »Treba partizanskega odreda Ujeli smo je hiteti. Pavle, kaj bomo sto- vas v štabu četniškega korpu-rili z ujetniki, če nas bodo! sa. Kdo ste?« Nemci napadli?« je dodal stro-l Anglež si je najprej otresel go in poslovno. ! svoje umazane hlače, sedel in Pavle, ki je po vsem videzu se zagledal v Djurdja. razmišljal o nečem drugem, je »Povej no temule sproščeno pogledal Vuka. odmaknil, obrnil k ostalim in dejal: »Naj najprei pripeliejo Angleža! Tovariši, vedite se dostojno. Naj začuti, da ima opraviti z resno vojsko Z njim bom jaz govori! Začnite se. in zadrgnite n asove!« vohunu, naj se tule prav nič ne trebi, sicer ga bom takoj zvezal!« je dejal Vuk, ki ga je Angleževa neprisiljen ost žalila. »Pusti. Z niim bom lahko opravil,« je odgovoril Pavle. »Sem oficir za zvezo britanskega poveljstva na Bližnjem da je naš zaveznik in moja država ima do nje obveznosti. Vaše notranje obračunavanje se nas ne tiče Mi lahko jaodpira-mo vse tiste, ki se borijo proti nacizmu. »Ne, vi pomagate tistim, Id Titom. Pavle mu ni odgovoril; sklenil je prekiniti njim razgovor, da bi v njegovi navzočnosti zaslišal nekaj četnikov to mu dokazal, kdo so, Povedal je to ostalim, Id so se s tem vsi strinjali. »Ujeli smo nekega profesionalnega koljaša, ki nam je bil priznal, da je klal. Grem ponj!« je dodal Djurdje in stopil ven Pavle je začutil stud in sram pred tujcem zaradi takšne podobe svojega rojaka Anglež je. obadva mimo to radovedno opazoval. »Kaj si po poklicu?« je Pavle' nagovoril četnika. Četnik je malo pomišljal ta neodločno, zamolklo dejal: »Kmet sem.« »Koliko imaš zemlje?« »Samo hišo.* »Kakšno družino imaš?« »Nikogar nimam.« »Anglež ne verjame, da Vas oficirji silijo klati ljudi. Daj, povej mu to.« »Silijo nas Kaj naj pripovedujem. vsak ve to ... Tudi on mora vedeti Oficirji so vsega; tega krivi. Vidiš, jaz...« »Koliko ljudi si pa ti poklal?« »Jaz ... nisem nobenega.* »Govori resnico, mi vse vemo!« »Naj se v zemljo vdrem, če sem koga. Bil sem spremljevalec kapetana Vasoviča.« »Ne laži!« se je vmešal parti-’ zan, ki ga je bil privedel. »To- Djurdje se je naglo vrnil in variš Pavle, naj pripeljem ne-v spremstvu dveh partizanov i koga, ki nripoveduje, kaj vse je koristijo nacizmu!« ga je preki-, pripeljal četnika manjše rasti,! tale delal?« nil Pavle in mu znova začel ob- z razmršenimi plavimi lasmi in j Pavle je privolil. Anglež ie .lasnievati politiko četnikov in majhno rdečkasto bradico. No-J prosil, naj mu prevedejo četni-smotre partizanov j sil je fermen to anterijo iz mo-; kove odgovore. Pavle mu je Anglež ga je poslušal z izr a- drega sukna, v katero so bili ustregel. Takoj za tem je parti-zom človeka, ki mu je to dobro z belo bombažno nitko uvezeni zan pripeljal starejšega četnika, znano, in g» vprašal: . grbi in krone. na rokavih pa brez dolgih las. z obrazom, ki »Ali ste vi komunist?« parole: »Svoboda ali smrt«.| je bil od strahu čisto te.sebe: »Sem.« »In ostali gospodič tu?« »Tu so vsi komunisti, medtem ko v odredu niso.« je zajecljal že Imel je prav do kolen dolge i »Izvolite...« rjave škornje, ki so bili očitno, pri vratih. , narejeni za večjega moža Na' Prvi četnik ga je prestrašeno , rc*i ie nosil uro. iz notranjega i pogledal in se obrni! k Angležu, i »Meni so komunisti zelo sim- "žepa na fermenu pa sta mu ku- »Daj. povej nam ti. koliko' natični. Navdušujem se za fana- tala nalivno pero in svinčnik.! Budi Ve tale zaklal,« se je nanj! 5 , vzhedu pri jugoslovanski vojski tike in jih spoštujem.« ; Na dolgih srebrnih verižicah: obrnil Pavle. j Pavle ie sedel »a mizo v stro- v drž=vi,« ie začel v prav tako: »Kaj pravi?« je vprašal Vuk.! Rta mu na obeh straneh ob be-l Ne da bi za Ho pomišljal je ti uradni drži Zelej je napra- štabi francoščini i Pavle mu je prevedel Angle- - drih visela dva noža Imel jej četnik odgovoril: ' ‘ | vitj čim resnejši vtis na zavezniškega oficirja, ki dela za Pavletu je bilo prijetno, ker žev odgovor in Djurdje je je Anglež govoril francosko še jal: , utrujen, izpit obraz z ! mi, zelenimi očmi. bleščeči-i »Taz vem za dva manj kakor ■ trideset.., On sam pa se je hvalil, da je zaklal tri manj kakor šestdeset...« »Ni res. Vse to sem govoril le za šalo ...« »Molči! Ne laži! Takoj ti bom naštel, kar zatrdno vem. Če se bom zlagal, poglej, tule sem najožji,« je poskušal z zavezanimi rokami pokazati na vrat in začel naštevati imena in kraje ubitih. Prvi četnik je drhtel in proseče pogledoval zdaj Angleža, zdaj Pavleta. »Ali si klal samo komuniste?« je strogo vprašal Pavie. »Ml natančno vemo! Priznanje ti lahko reši glavo.« je dodal Djurdje Četnik je dolgo razmišljal m nato otopelo dejal: »Enajst je bilo žena, drugi so bili moški.«. »Alj veš. kaj je komunist?« »Komunisti so proti kralju... Jaz nisem hotel tega delati. Kapetan me je prisilil. Hotel me je zaklati. Prvikrat sem se hotel jocžreti ...« Pavleta je bilo sram. da bi vse to prevedel tujcu. Anglež se je obrnil k Pavletu in mu dejal, da je utrujen, nenaspan in lačen. »Vi lahko greste. Ukazal bom. naj vam pripravijo zajtrk in posteljo. Izpustili vas borno, ker pripadate zavezniški vojski. Poidite, kamor koli hočete. Ramo vedite.. da ste tud: vi eden od tistih, ki podpirajo takšnele zločine. Izvolite!- Pavle je vstal in mu pokazal, vrata.. Anglež se je dvignil, se za-bvti'1 in odšel. »Čemu si ga izpustil? On le hujši od teh!« se je upiral tudi Djurdje. V sob: so nekaj trenutkov vsi molčal’ (Nadaljevanje sledi)