JM4ZA kT/ *& JAKA, BOLI S KAPOI »Jaka, doli s kapo,« je vselej rekla kroja5eva vdova malemu sinčku, če je prišel kak tujec skozi vas. Jaka ja vzel kapo z glava in tako se je navadil na to, da je bil napram vsakomur vljuden in postrežljiv. Sirovih ljudi nihče ne mara, vsakdo jih zarrču.je, čeprav bi bili še tako bogati. Ioaenujemo jih »cepce« in to po pravici. Prijazno občevanje in poslužnost sta ključ do srca vseh ljudi. Če ,je prispel tujec v vas, je bil Jaka vedno prvij ki je prijazno pozdravil. Dogajalo se je včasi, da je tujec vprašal po potl. Namesto da bi odgovorili, so stali drugi dečki nemo in  neumno okrog, spogledovali so se ter se smejali. Jaka pa je bil kar tu, odgovoril je in »premljal Š9 sam tujca toliko pota, dokler bi lahko zašel. V zahvalo je dobil marsikatero prijazno besedo. Da bi vzel kako pla.ilo, ga je bilo sram. To jo materi, ki je bila razumna žena, ugaJalo. Rekla je: »Kralji in knezi prijazno pozdravljajo svoje najnižje podanike, čemu ti ne bi storil isto?« No, kaj se je zgodilo? Jaka je bil star 20 let, močan in velik ter Je pomagal svojl materi zaslužitl vsakdariji kruh. Radi svoje vljudnosti je bil povsod priljubl.jen. Neke nedelje je sedel z drugiml mladiml Ijudmi pred krčmo ob veliki cesti. Prihajal je Btar gospod iz mesta. Pi.jan mož mu je tekel nasproti in ,je hotel s starim gospodom plesati. Tedaj so se začeli pivci smejati, a nitl ecien ni vstal, da bi gospoda branil pijančeve vsiljivosti. Takoj je priskoiMl Jaka, odrinil pijanep;a mnža ter vodil starega gospoda k župniku, katerega je hot8l posetiti. Čez kake četrt ure sta prispela dva voza t gospodi in ffospemi. Mladi ljudje pred krčmo so strme gledali. Tedaj je eden izmed njih rekel: »To je gotovo graSčak!« Tedaj »o se začeli dfug _a drugim odkrivati, čeprav voznv že davno ni bi'.o ve6 videti In 80 že stali prp(1 crradom. Napotili so se tja ter gledali iz dnl.iave. VidfiM so starega gospoda, kl je Sel _ župn_kom proti grnrhi. Tudi Jaka je stopal z nfima. Stari gospod je bil graščak sam, ki je bival dolgo vrsto let v tujini in se je bil sedaj vrnll v domovino. Jaka ie moral ostati prl njem, dobll je novo oMeko in postal gospodov sluga. S svojo po^trpži.iivo^tjo r! je znal pridobiti vsa srca •fpr ie bil tako priden in zvest, da mu je gra *<*ak povsem zaupnl 1n ga postavil naposlert za oskrbnika vsetra irnetia. Na smrtni postelii mn ie zapisai preceišnjo vsnto dsnarja in lepo krnefijo. Jnka se i» nženil, bil .je Stertliiv in ,|e posrtsi T>Hi>>OPM.fpjr;i kmet v vasi. Vsl lfiidie so to ver"o'i in so nd tiste dnbe dalie zafeii friedati nn to, >ia so bili ttidi njihovi otroci vljudni. »r,(> re knri<sti, pa tuii nif ne ?kodnje.« so si misVM. Ai>o na 'e hil kak snrnvež m^rt deoo. ter>af so v«i riejaii kakor Jakova mntl: »Jaka do.1 s knpo!« NFSAJ 0 3FNAPJU. V vsoki dežeM so bili nfkoč fasi, ko še lju die niso poznaii rtenaria. Pomagali ao si tedaj tako. da so razne pi-edmete med sebof izme riava1!. Nfikdo na primp.r je dal svojemu so ppdu knkSno orodje aii drugo pripravo. izrle lek svojih rok, m ja dobil za to komad živi ne ali kaj druzega sličnega. Stari Slovani so uporabljali kot biago za izmenjavo govejo iivino, med in platno. Posebno zadnje je bilo zelo v ceni, torej so dajali za tuje izdelke radi platno; platili ali pla.ali so s njim. Izmenjalni promet mesto denarnega prometa imao še dandanes nekateri narodi, ki stoja fie na nizki razvojni stopnji. Zaraorci v srednji Afriki dado na primer potovalcem kokoši, koze, sloaovo kost in drugo za blago is bambaževine, žico iz medeaina, pušk« in naboje. Sicer pa je tega čimdaJje manj, ker žs tudi ta ljudstva spoznavajo vrednost denarja. V lovskih okoliših Severne Amerike so še pred nedavnim časom računali z bobrovimi kožami, kakor računamo pri nas z dinarji. Kaj takega je mogoče le pri jako preprostih življenjskih razmerah. Kjer bi bilo treba izmenjavati toliko blaga, kakor na primer v evropskih državah, je potrebno merilo, na katerem je mogoče določiti vrednost različnega blaga. Takšno merilo je denar. Denar spoznava večina ljudi že v najzgodnejši mladosti. Kovana kovina se je izkazala kot ugodna za uporabo kot denar, ker ima sama svojo vrednost, ker omogoča natančno ocenitev blaga, ker je zelo trpežna in jo je lahko prenašati iz kraja v kraj. Kovani denar ima v glavnem namen, da služi vsakdanjemu manjšemu prometu in v dopolnilo vsot, če niso zaokrožene. Ker pa kovani denar pri današnjih prometnih prilikah ne bi zadostoval in lahko radi svoje teže pri velikih vsotah ovira hitrost obratovanja, zato je bilo treba ustvari.i zastopnika kovanega denarja, to je denar iz papirja, bankovec. — Bankovec sam na sebi kot papir nima vrednosti, pač pa vrednost nakazuje. Na naših bankovcih čitarno na primer, da jih Narodna banka na zahtevo vsak čas zamenja za kovani denar. Denar iz papirja je v dobro urejenih državah, kakor na primer v naši državi, velike važnosti, ker ze!o olajšuje trgovino in promet, omogoča hiter in lahek prenos tudi velikih vsot od osebe na osebo, od podjetja na podjetje. PLAČUJ V GOTOVINII Navadi se na to, da plačuješ v gotovinil To naj tl bo prvo in najvažnejše pravilo. Plačevanje t gotovini olajšuje promet, povzroča hitrejše obratovanja in je sploh boljše, ko vsako uporabljanje kredita, dolgovi. Ako ne moreS plačati v gotovini, premisli prej dobro, če morda ni mogoče, da opustiš dotično nabavo. Mnogokrat bo to mogoče in tebi bo pri tem bolj ugodno, nego če bi imel tedne in mesece skrbi radi dolgov; kajti za vsakega rednega človeka je največja skrb, če pomlsli, da ima dolgove. Žalostno dejstvo je, da toliko ljudi dela dolgove prav lahkomiselno. Mnogo je takih, ki kupujejo brez pomisleka dosti blaga, katerega 8l ne b. bili nikoli omislili, ako bi moraH plaSat) takoj v gotovini. To velja predvaem pri kupovanju na obroke. Seveda je to navidezno ma.a vsota Ako pa se preračuna. koliko več je treba plačati za tako blago, koliko nepotrebnega blasa sl kdo nabavf, ker piaču je v obrokih. kolikokrat se nabere mnogo dol gov od obrokov za razno blago :— potem bo vsakdo prej dobro preraislil, preden sklene tako kupčijo. Najboljše bo pač vendar, če plačaš y gotovlnl! DOBHI NAUKL Bog pomaga tistim, ki si saml pomagajo Kdor hoče živeti od upov, ja v nevarnostl da lakote umre. S pridnostjo in vztrajnostjo pregloda miSka debelo vrv. Primi za delo z veseljem in pomisli: V ro- kavicah mačka ne b) dobiia nitl ene miSke. Kdor ne zna prav tako dobro Stediti kr>t za služiti, lahko se trudi vse življenje, pa n. bo zapustil niti dinarja Ako je res, ila 1« fns naibolj drijocpna Btvar as. Bvb.u, poteai je izguLiljeai čas naj- večja potratnost. Izgubljeni čas se ne vrne is kar imeuujemo »doati časa« j« vedno »malo časa«. Ostani v delavnici, tedaj ti bo ostala delavnica. Kdor hoče obogateti s plugom, ga mora im»ti in prl delu sam voditi. zapustil niti vinarja. RESITEV NALOO. 1. Papir držimo vodoravno nad plamenom in neprestano nanj pihamo. Papir ne mor« goreti, ker ga zračni tok stalno ohlaja. 2. Trak iz bombaževine, na primer stenj od svetiljke damo z enim koncem v polni kozarec ter ga v loku prevedemo v druge kozarco, nakar se začenja voda pretakati. N0V3 NALOGE. 1. Dopolnl prazne prostore s črkaml, kf d»« do od zgoraj navzdol čitano ime alovenskega pesnika! 2. Vstavi v sledečo razpredelnlco te-le črk«! bbbegjklooooorrtu tako, d» nastanejo ob strani razpredelnioe naznačon« besede: ptič vsakdanji predmet dete močan veter Vrh tega pomenjajo črke v prvi navpiCui vrsti naš zadnji dom. 3. Nariši spodaj stoječo sliko z eno poteao, to je ne da bi odstavil svinčnika! SMSSNICE. 1. Prevsč lzMre. V Afriki, kjer hna sol v nekaterih okoliših zelo visoko ceno, je nekoč črnec ukradel sosedu merico soli. Zadeva jf prišla pred kralja črncev in ta je razsodil: »Ker si ukradel sol, dobiš kazen, in sicer M lahko sam izbereš. katero hočeš, ali poješ to sol, ali dobiš 25 udarcev s palico, ali pa plačaš 50 obročev žice iz medenine kot odškodnino.« Tat se je odločil, da pojš sol. Ali ko je požrl prgišče, ni raogel dalje in je prosil, naj mu rajši dado udarce. Po 15. udarcu pa mu ]• bila bolečina prevelika in odločil se ]e, da bo plačal odškodnino. Tako je skusil ys« načinf kazni in si jo je aam poostril. 2. Dobra rešltev. Pavliba je srežal nekol devet ljudi, ki so se ljuto prepirall. Ko sa ugledali Pavliho, so ga ustavili t beaedami: »Gospod, bodl sodnik v naSem prepiru. Na« je devet, imamo pa deaet ovac. Razdeli ovc» med nas tako, da bo prar ln d_ n« bo nfhčt prikrajšan.« »Dobro, all bojim s«, da vam moja »odb« ne bo všeč!« »Gospod, odlo.l, kakor najbolje vel in znai. Prisegamo ti, da te bomo »luiali.« »Torej, pridržite s) od desetlh ova« »no, d»vet pa jib vzamem Jaz.« Moije so zmajalf i glavaml. D«litey »• jlm n. zdela pravična. »Kaj?« ]• zaklical Pavliha. »Deiltev nl dobra? Jaz in devet ovac je skupaj 10, va« dev.t in ena ova j« zopet — 10. Nl 11 to praričn* podeijeno?« Mnžje niso mogli zdaj nifi vo8 oporakatl la delitev ¦• j« lzvršil*. j b b r 8 1 r s e r l e t e 0 t e n in a n u a P ii a a r a h V a