Ob oknu  pozimi.
Blagor nam, ko v hrbet peč                Bnih pa ne pozabimo!
Ijubo nam toploto diha:                      Vedno kje ae haj dobi,
naj, Če fioče, burja pifia,                     da se ptičkom ugodi,
nas oaruje soba tiha,                           ko jih glad in mraz mori —
glad nam je neznana reČ,                    le brž okence odprimo l
RajŠa mamica ne jč,                            Prileiite in zobljite!
nego da bi mi stradali.                        Ej, ob oknu je veselo:
Radi bi osem pomagali,                       Ko bo zopet solnce grelo,
ko bi mogli, ko bi znali                      vae bo pelo in cvetelo —
prazne polniti rohi.                              ptički, nas ne pozabite!
Leon Poljak