Marko Snoj Znanstvenoraziskovalni center SAZU v Ljubljani DVE ETIMOLOGIJI Slovansko *porä »uvlienjska doba, čas« Dosedanje mnenje o izvoru tega leksema, ki v sodobnih vzhodnih in delno zahodnih slov. ; jezikih pomeni »(pravi) čas, doba« je očitno le zasilno. Imajo ga namreč za abstraktum ; ženskega spola iz glagola *pefti, +pbrQ.' Na prvi pogled je tvorba takšnega abstrakta zelo ; verjetna, vendar se ob podrobnejšem pretresu psi. leksema izkaže ta etimologija za skoraj nemogočo. Akcent je bil v psi. nominativu nedvomno na končnici, za kar priča rus. pord, v akuzativu pa na korenskem vokalu, psi. +p6rij > rus. pöm. Slednji sklon je botroval tudi_akcentu v j bolg. pora, prim, paralelno razmerje v rus. nom. ruda, akz. riidu : bolg. ruda. Če domne- ; varno tvorbo iz psi. *pefti ^pbrq k lit. spirti, spiriii »nasprotovati«, vzh. lit. perti, periCi »udarjati«, staroind. sphurati »brcne, stopi«, bi morala biti psi. nora »jama, kotanja« iz *nefti, +nbr(J k lit. nirti (nyrü), nerti, neriii »potopiti, potapljati se« paralelna tvorba in tudi akcent-sko identična z obravnavano+porö. Tega pa zaradi rus. akz. norü, ki nedvomno odraža ak- j cent v psi. na končnici, ni mogoče domnevati. Stara etimologija tako iz akcentoloških razlogov ni upravičena. Dosedanje izvajanje psi. leksema pa ima še eno šibko točko, to je nje- ; na semantična plat. V juž. slov. glagol+pertf ni ohranjen kot simpleks, temveč samo v raz- j ličnih prefiksalnih zvezah. Zgoraj navedeno sorodstvo tega glagola, vzh. in zah. slov. po- \ meni refleksa glagola+pe/W (rus. »upirati se, stiskati«, ukr. »tiščati«, polj. »pritiskati, sUiti«) j in abstrakcija pomena iz juž. slov. kompozit pa narekujejo pomen slov. glagolu, ki je mo- i gel obstajati samo v pomenu »stiskati, pritiskati, odrivati«. Abstraktum ženskega spola bi i tako moral pomeniti »pritisk, odrivanje, prisua«. Takšen pomen pa, kakor je razvidno iz i spodaj navedenega baltoslov. primerjalnega gradiva, ni mogel biti izvoren in se mu ne- j katere stranske veje pomenskih prehodov v slov. jezikih samo približujejo. Stara etimo- j logija tako temelji na šibki semantični osnovi. V csl. je leksem pora zabeležen v pomenu »vis, violentia«,^ v rus. in ukr. pomeni pord i »pravi čas«, v polj. pora in belorus. pard se je v knjižnem jeziku do danes razvil še ab- \ straktnejši pojem »čas«, vendar je leksem v obeh jezikih poznan tudi s pomenom »pravi čas, pruožnost«. Kašub. pora pomeni »situacija, v kateri se kdo znajde«, iz frazeologema jic do svoje pore »prihajati k moči (po bolezni)«' pa je možno sklepati na pomen, podoben tistemu, ki je izpričan v csl. V bolg. poznajo pora v pomenu »(življenjska) doba«, v mak. j pa pora pomeni »generacija«, npr. od našata pora »iz naše generacije«. Zlasti v sev. slov. i jezikih je iz psi. *porä izpeljana velika množica adverbov, prim, rus vpöru »o pravem času, i prav«, tudi »včasih«, belorus. paraju »včasih, o pravem času« in sintagem, prim. rus. do ¦ sich por, polj. do tej pory »doslej« idr. Po Maretičevem mnenju" sodi sem tudi sbh. u ovaj j par »zdaj«, kar pa se zaradi fonetične strukture zdi malo verjetno. Od slov. -^pord že zaradi csl. in kašub. pomenov ni mogoče ločiti ms. pörnyj, pornöj »močan, j čvrst, zdrav«, porifb »debeliti se, uspevati«, poritbsja »uspevati, po sreči iti«, sbh. oporaviti j se »pridobivati na moči (po bolezni)«, gluž. porač, dluž. poraš, češ. porati se »delati«, polj. i ' Vasmer, REW II, 406 sL ' Miklošič, EW, 258. ' Sychta, SGK IV, 139. < Skok, ERHSJ II, 604, navaja še druge možnosti razlage. 117 porać sif, iter, pamć siq »zabavati se s čim«, rus. dial, pöratbsja »truditi se«, kakor je ugo- i tovil že Miklošič.2 Sin. adj. pören »prost« > »prazen, pust«' je pomensko zelo blizu polj. j glagoloma, zabava je namreč vedno dejavnost prostega časa. Iz celotnega slov. gradiva je najverjetnejša rekonstrukcija primarne besede psi. *porä v pomenu »učinkovitost, uspeh, aktivnost«, kar je substanüvizirani nominativ plur. neutr. adjektiva baltoslov. +(s)paTä- »močan, uspešen, aktiven« : »über, parcus«,* lat prosperus »uspešen, hiter«, vendar ni žal nikjer drugje izpričan brez s mobile. Edina obhka brez tega vzglasnega elementa je znana v arm. phartham »obilen, bogat«. Dva substantivizirana adjektiva, moškega in ženskega spola, ki v vseh pogledih ustrezata slov. besedni družini in ki prav tako vsebujeta ta vzglasni element, ki dolgo časa ni imel fonematske vrednosti, sta znana v let spais, spara »energija, zagon«.' j Iz primerjalnega slov. gradiva je dalje razvidno, da je leksem+pord sorazmerno pozno pre- i šel v območje časovnih oznak. Najverjetnejši se zdijo naslednji pomenski prehodi. In- i doevr. +(s)p3-TÖ- »rejen, uspešen« > »močan, izdaten, aktiven« > baltoslov. *(s) para- »živ- \ Ijenjska moč, močan, energija, energičen, aktivnost, aktiven« > slov. +spör-b »močan, trajen«, +porbn"b »močan, čvrst, zdrav« in +porä (veimena) »obdobje človekove aktivnosti v življenju« (mak.) > »življenjska doba« (iDolg.)> »(pravi) čas« (vzh., delno zah. slov.). Odveč bi bilo tu našteti semantične paralele za vsako fazo razvoja posebej. Tudi večina, tu neupoštevanih stranskih vej tega razvoja je razumljiva brez dodatnih pojasnil. V slov. govori za prvotni adj. belorus. paroju »včasih, o pravem času« <+poro-JQ, kar more biti samo instr. sing. fem. določne oblike adj. Tudi akcentuacija psi. +porđ kaže na prehod v a-jevsko \ sklanjatev iz prvotnega nom. plur. neutr., prim. +nogä (rus. nogd, sbh. noga, lit naga), I akz. +nögo (rus. nogu, sbh. nogu, lit nägq) iz nom. plur. neutr. +noga k nom. sing. +nög^tb) I (rus. nögotb, sbh. nokat), gen. +nögW'a (rus. nogtja, sbh. nokata) kakor +porä, akz. ^porq iz *(s)porä k sbh. spor, gen. spora »dolgo časa trajajoč, počasen«.'" Slednji adj. predstavlja tudi enega izmed mostov v pomenih med obema, v tem članku predstavljenima in po izvoru enačenima besednima družinama. Na prvi pogled je pomenski prehod »življenjska moč, energija, aktivnost« proti časovnim oznakam nekakšen salto mortale, zato naj ga podkrepi semantična paralela. V slov. jezikih je refleks za psi. n'eA-b večinoma izpričan v pomenu »neko časovno obdobje«, npr. csl. včAtj »aevum«, sbh. vijek »življenjska doba«. Relikti, ki govorijo za prvotno drugačni pomen, so navedeni spodaj. Po splošno priznanem mnenju je treba to psi. besedo izvajati iz indoevr. +yoi/co-, +yoi/cä »življenjska moč«, prim. germ. +waigö »moč« (<+yoi7cŠ) v stvis-nem. weigen, stagl. wäegan »nadlegovati, mučiti«, v e-jevski stopnji stnord. wJg, stvisnem., wTc, wTg »boj«, v ničti stopnji lat vinco, -ere »zmagati« >+ui-n-]c-ö." I Pomenska razvoja baltoslov. +va/eika- in +(s)paia- v bait, in slov. jezikih sta si v marsičem] paralelna. Tako let spars, spara »energija, zagon« ustreza indoevr. +yoj/cä »življenjskaj 5 Bezlaj, Radovi ANU BiH XXXV, 98. 'O tovrstnih adj. npr. Brugmann, Grundriss II/1, 347. ' Pokomy, IEW, 983,navaja pod bazo +sp(h)e- bogato gradivo. Najzanimivejši primeri za zgornjo trditev so lit speka, let sp'eks »moč«, lit. spSti, let. spel »utegniti, imeti čas, biti sposoben«, lit spemi »hitrost«, spöwan »uspevati«, sta-rouid. sphayate »debeliti se, postajati močan« in seveda slov. +spe(i »uspevati«. * Pokomy, tac. cit ' Endzelin pri Münlenbach-Endzelinu, Lettisch-deutsches Wörterbuch III, 985 si, primerja let spora, spars z lit Sporas »podpora«, let spert »brcniti«, vendar je slov. leksem pomensko mnogo bhže in je nova primerjava fonetično prav tako brezhibna I" Etimologija psi. leksema +nogđ pri Vasmerju, REW II, 224, Pokomyju, IEW, 780| Bezlaju, ESSJ II, 226. >| Pokomy, IEW, 1128 sL; Bezlaj, JiS XXIX, 118 si 118 moč«, gluž. porač, dluž. paraš, rus. dial, pörathsja »tuđiti se«, sin. naporen »utrudljiv, te-žaven«'^ idr. pomensko popolnoma ustreza lit veikti »delati, delaven biti, moči, truditi se«, sbh. oporaviti se, kašub. jic do svoje pore »okrevati« ustreza star. sin. k veku perpraviti »o/hiviti, wider erquicken oder ergetzen, wider erlaben« (Megiser), rus. dial, pornoj, pornyj »močan, čvrst« je pomensko enak sin. dial, večan (Ribnica)," ukr. spörnyj »hiter« pa ustreza lit veikus »hiter, živahen« itd. Delno je v bait, takšne pomene razvil tudi primarni glagol lit speti, speju, ki poleg ostalega pomeni tudi »imeti čas, utegniti« in izpeljanke iz njega, npr. ht speta »prosti, pravi čas«, nespetas »nepravi čas, pomanjkanje časa«. V slov. so primeri kakor rus. pospetb »priti o pravem času« redki in verjetno kasneje razviti iz primarnega glagola *speti ali denomi-nativa *spešiti. Slovansko +s(-b)parä »špranja, razpoka« in *pofti »trgati« Kljub dejstvu, da je bil slovanski leksem +sfWparä etimološko nezadovoljivo rešen, saj niso bile znane niti vse pomembnejše vzporednice v slov. jezikih, kaj šele trdno indoevr sorodstvo, mu slovanski etimologi niso posvečali zaslužene pozornosti. Prvi, ki je svojemu času primemo nameraval rešiti problem, je bil Fran Levstik, ki je menil, da je sin. špranja prevzeto iz srvisnem. spranz, kar je poleg v pomenu »špranja« izpričano še v množici dmgih pomenov.'' Germanski leksem je treba izvajati iz stvisnem. spranz »špranja, reža« in primerjati s sev. agl. sprent »počiti« k ide. bazi +sp(h)rend(h)- »zganiti se idr.«." Ker v juž. nem. dialektih ni mogoče zaslediti leksema s podobno fonetično strukturo in pomenom, je za sin. špranja to prisiljena in malo verjetna razlaga, ki ni našla svojega mesta v nobenem resnejšem etimološkem izdelku. Gre za slučajno podobnost dveh besed v dveh sosednjih jezikih, kakršnih v Evropi kar mrgoli. Danes verjetno ne bi nikomur prišlo več na misel izvajati splošnoslov. leksema *bhrIogh/^bhrlQgT, iz nem. Bärenloch. Drugi, ki je poskušal rešiti omenjeni problem, je bil Alexander Brückner. V svojem etimološkem slovarju izvaja polj. szpara, v 16. stol. spar, češ. spdra »špranja« iz psi. *čbparog^ »krempelj« in domneva vmesni pomen »na vrvico privezan ptič za vabo«. Pri tem se opira na frazeologem na sparze siedzeč »biti na vidiku«," kateremu je gotovo botroval homonim spar, wspar »ptič za vabo«. Polj. s(z)par(a) v pomenu »špranja« pa ni mogoče izpeljevati iz tega specifično ptičarskega termina." Avtor prvega poljskega etimološkega slovarja je torej zagrešil pogostno napako, pomešal je dva homonima. Ob upoštevanju slovenskega ustreznega leksema pa postane takšno razlaganje ne samo fantastično, ampak tudi nevzdržno. Tehtneje je na problem gledal Machek. Po njegovem mnenju je treba češ, spdra, dial. spar, špara »špranja« (val.), špdra »parkelj pri dvoprstih kopitarjih«, ušparinkovat' zed »zamašiti špranjo v zidu z mahom«, izvajati iz šparat' »pihati« (k *para »vapor«(?))." Najprej je opazno, da je tudi Machek pomešal oba homonima. Češ. špdra »parkelj« je nedvomno nastalo iz psi. *čbparogh, in je na obravnavo osnovo lahko samo naslonjeno, pri čemer se je pomen nekoliko prilagodil, fonetična struktura pa obrusila. Machek je do- " Sin. naphr »trud« je glede na vire v Pleteršniku umetna ali vsaj sekundama tvorba k adj. naporen in ne obratno. " Sin. dial, in historični zapisi pri Bezlaj, JiS XXIX, 118 sL Levstik pri Pleteršniku II, 642. " Lexer, Mittelhochdeutsches Handwörterbuch II, 1111. " Pokomy, lEW, 995. " Brückner, SEJP, 552 sL Tudi etimologija *čbparogv> polj. spar, wspar »ptič za vabo« je sporna Machek ESJC, 569, izhaja iz +Vbz-pari(i k *pbraU »leteü«. " Machek, loc. ciL 119 mneval, da je špranja v zidu poimenovana zato, ker skoznjo prihaja v hišo mrzel zrak. Za to domnevo bi govorila tudi primerna agl. wmdow < skand. *wind-auga »okno« in češ. prCi-duch »znojnica, pora«. Vendar je za slov. +sfh)parä jasno, da ni nikoh pomenila »okno«, ne kakšno drugo odprtino, ki bi služila kakšnemu namenu, temveč vedno in povsod le »nepravilno izoblikovana podolgovata odprtina, ki je nastala zaradi nepredvidene deformacije« ali celo predhodnico tega pojava, to je »razpoka«. Tako Machekove domneve sicer ni mogoče popolnoma zavreči, vendar bi se morala ob boljši semantični rešitvi in vsaj enakovrednih fonetičnih ujemanjih umakniti. K vsem zgornjim leksemom za pojem »fissura, rima« je treba poleg ukr. špar(k)a, dluž. spara, gluž., kašub. spara, špara dodati še sin. špranja z enakim pomenom. V sin. gre za tvorbo s sufiksom -lia, ki se je na večino leksemov s takšnim pomenom očitno pripel že pred me-tatezo likvid. Bajec^" domneva, da je poleg silno plodnega sufiksa+-bria obstajal tudi +-ria. Vendar navaja samo primera tonja in von;'a, za katera sam trdi, da utegneta biti deverbalni, medtem ko gre v obravnavanem primeru za denominalno tvorbo. Primer sk(v) ožnja, kaže sicer na sufiks +-bria, vendar je treba sinonim luknja izvajati iz luk-iia.^' Pri teh dveh in pri drugih, ki se podobno obnašajo, gre po vsej verjetnosti za prvotno varianto brez pol-glasnika, ki se pritika na -a ali ja debla.^^ Obravnavano slov. besedno družino je treba navezati na indoevr. bazo +(s)p(h)er-( g)- »trgati, cefrati«, kamor spada poleg gr. anapdcaaco »raztrgam«, arm. pherth »odtrgan kos«, stnord. spigrr »odtrgan kos blaga, cunja«^' še lit sprega, spragä »luknja (v plotu)«, spragdtas »luknjičav«, spragilinis »zob (na žagi)«, spiirga »franža«, let spraga »špranja«.^"* Fraenkel povezuje lit besedno družino z rus. pergd »obnožina«, csl. isprbgnqti »excidere«,^' za kar bi govorila semantična paralela nem. Sprung »skok« in »razpoka«. Med sorodnike baltoslov., zlasti bait, besedne družine je treba prišteti še norv. dial. sprok(k)a »razpoka«. Slov. *s(h)parä^'' je vrddhirani abstraktum k splošno znanemu slov. glagolu športi, *porjq, iter. *pärati »parati, trgati«, zlasti »die Naht trennen«,^' za kar pričajo še sin. razpQrek »po šivu raztrgano mesto na obleki«, novejše »Schlitz«, sbh. pärnuti, parnem »zarezati z nožem«, mlajša postverbalna tvorba pdra »zareza« in ne ravno prepogoste besedotvorne paralele, npr. sbh. pd^a »zajemalka, korec « k psi. +polti, *poljq, inter. *pälati »pretakati«. Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika I, 42. ^' Glej SR XXXI, 207 ss. Težave pri taki rekonstrukciji povzroča (že sam po sebi problematični) slovenski novi cir-kumfleks. " Alenka Sivic-Dular, ustno. " Pokomy, IEW, 992. Determinativ z guturalnim elementom je prisoten tudi v slov. *^voga »luknja« (glej opombo 21). "Kurschat, Litauisch-deutsches Wörterbuch, 1238, 2oio, 2239, Fraenkel, LEW, 885 sL Fraenkel, LEW, 643, tu zavrača tudi zanimivo, vendar žal nesprejemljivo Endzelinovo razlago, po kateri naj bi bila bait, beseda kompositum iz indoevr. *pTo- + *^5- »Durchgang«. ^' Ni mogoče ugotoviti, ali gre za deverbahio tvorbo s prefiksom *Str aU za relikt z s- mobile in brez znanih paralel z istim stanjem korenskega vokaUzma. Zaradi sporadičnega prehoda *sp- v +šp- se zdi draga varianta bolj verjetna. " Slov. gradivo pri Vasmer II, 441, ki primerja slov. "'•porii z gr. neipco »predrem«, got /oran »fahren«. Takšna etimologija postane zaradi vzporejanja glagola *porü in abstrakta *s(\ipam z gr. anapixaaco in dragimi primerki, malo verjetna. 120