Zelemkras LnAnAnAnAnJ TTTTT M WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK LI - DECEMBER 2020 - ST. 12 «*t t "i i* ♦ p ♦ m S - * * » «5?. '.V t^-Jr1 JR jf If * ■ * 1 it*a 4 S ' ^ i' Proračun v prvem branju »pod streho« Košarjevi med Koronavirus se zajeda Prelomno leto za korono ustvarjalni tudi v ravnanje logaške položaj mladih v knjižnice Logatcu Občina Logatec rage občani, pred nami je praznični čas, čas pričakovanja in veselja. Čeprav nam način življenja letos kroji novi koronavirus moramo poskrbeti, da ostanemo zvesti naši tradiciji prazničnih dni. Žal se bomo morali letos odpovedati toplim stiskom rok, prijateljskim objemom in medsebojnemu obiskovanju. Sorodnike in prijatelje bomo tokrat razveseljevali z doma narejenimi voščilnicami, telefonskimi in video pogovori ter drobnimi dejanji pomoči. Bo pa letos v ospredju praznovanje v krogu družine in naših najbližjih. In prav letos lahko tistim, ki jih imamo najraje, podarimo največ, kar lahko - naš čas. Vzemite si ga za peko peciva, ustvarjanje prazničnega okrasja, branje zgodb, poglobljen pogovor in ustvarjanje nepozabnih spominov. Naj bodo decembrski dnevi eno samo tkanje vaše družinske čipke, ki jo boste vedno in na vsakem koraku cenili še dolgo potem, ko bomo s skupnimi močmi in samozaščitnimi dejanji premagali koronavirus. Naj vam ob prihajajočih praznikih zaželim topline in veselja v krogu družine, v letu 2021 pa obilo osebne sreče, miru, smelih načrtov in predvsem - ostanite ffle&f&tAi&ria/Ml' župan Občine Logatec s sodelavci m-. * * ivsr I ñ m m wmw¡ WtW Želimo vam vesel Božič ter srečno in zdravja polno novo leto 2021! Vaš Lokalni ponudnik telekomunikacij k^belNET Logatec logatec@kab V* 041621365 Zagotovite si BREZPLAČEN priklop na najsodobnejše OPTIČNO OMREŽJE hitrosti interneta do 500 Mbit/s ^ ¥ logatec@kabelnet.net www.kabelnetlogatec.net 2 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 IZ VSEBINE UVODNIKI AKTUALNO IZ OBČINSKE HISE Nova oprema spodbuja ustvarjalnost..................................str. 4 Proračun v prvem branju »pod streho«................................str. 6 Stiske otrok in mladostnikov med epidemijo..........................str. 8 Košarjevi med korono ustvarjalni ........................................str. 9 Uporabno dovoljenje za nov gasilski dom Rovte.................str. 10 Koronavirus se zajeda tudi v ravnanja logaške knjižnice......str. 12 Bralne spodbude za vse generacije..................................str. 13 S svojo knjigarno v Stari Ljubljani......................................str. 19 AD Prelomno leto za položaj mladih v občini Logatec............. str. 23 Program za mlade ........................................................ str. 24 Zala Slabe: Raziskujem zato, da bi pomagala celotni družbi str. 25 Ukrepi za blažitev posledic drugega vala epidemije.......... str. 28 Miha Šimenc: poškodba kot sreča v nesreči...................... str. 30 Zimski tek s korono......................................................... str. 31 Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi Grafično oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 22. 12. 2020 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: »Božični park« pri Košarjevih Foto: Primož Godina Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Spoštovane, spoštovani, december, zadnji mesec v letu, ima najmanj svetlobe od dvanajstih. Letos nam jemlje energijo še covid 19 s povzročanjem negotovosti, strahu, jeze. Ljudje smo »uničeni«, primanjkuje veselja in sonca. Za normalno življenje bomo morali vnovič začutiti moč narave, prvinske običaje in ob njih zaživeti. Odprli bomo svoja srca, se pogovarjali, skupaj zapeli, igrali igre, kakor smo počeli ob hudem žledu. Med nas prihajajo dobri možje, sv. Miklavž, božiček, dedek Mraz. Vsak ima svoje sporočilo, spremstvo v pomoč, da lažje premagujejo dolgo zasneženo pot. Med rajžo delijo darila in osrečujejo vse generacije. Verjamem, da so vsi trije v zadregi, kaj izbrati za darila. Vedno bolj skušajo biti gospodarni. Želijo podariti praktična, uporabna darila in ne »praholovcev«. V tem zelo turobnem času je zelo koristno darilo dobra knjiga. Knjiga je bila v zgodovini našega naroda močno obrambno orožje. Bodrila je duha samozavesti in samostojnosti. Vlivala je moč v najtežjih preizkušnjah, kakor tudi naša skupna pesem. Oton Župančič je zapisal: »KNJIGA JE NAJZGOVORNEJŠA PRIČA, DA SE NAROD ZAVEDA SEBE, DA ŽIVI, DA HOČE ŽIVETI.« Dobri možje upajo, da kljub pomanjkanju časa, hitrim novicam iz elektronskih medijev tiskovinam niso šteti časi. Vodstvo naše občine ve, da je zapisana, natisnjena beseda večna. V okviru možnosti vsako leto spodbujamo in sofinanciramo kulturo in izdajo pisane besede. Nekatere knjige so predstavljene tudi v teh Logaških novicah. Hvala avtorjem, ustvarjalcem. Želim veliko poguma za naprej. Pred koncem leta, takoj po Jezusovem rojstvu, na god sv. Štefana, prvega mučenca, 26. decembra praznujemo, lahko bi rekli drugi božič, dan samostojnosti in enotnosti, rojstvo naše težko pričakovane samostojne države. Pokojni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej je dejal: »Nikoli ne bodimo brez dela, berimo, pišimo ali molimo (pozitivno mislimo). Tudi jaz vam priporočam, berite in si dvigujte samozavest, ki se bo pretvorila v kolektivno. Ta odločna energija je bila prisotna na plebiscitu. Smernice so zapisane v Majniški deklaraciji. Naša mlada, izropana, izkoriščana država sedaj, takoj, za ponovno pomladno ozelenitev potrebuje moč enotnosti različno mislečih za skupen cilj uspešne, socialne države. Ob bližajočih praznikih vam želim veselja, radosti, zdravja in daru dobrega gospodarja. Župan Berto Menard 3 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 IZ OBČINSKE HIŠE NOVA OPREMA SPODBUJA USTVARJALNOST UMETNIKOV IN RAZNOVRSTNOST KULTURNE PONUDBE V OBČINI Vodstvo Občine Logatec je s prejšnjim kulturnim ministrom in njegovo ekipo že dalj časa usklajevalo vsebine, potrebne za zagotovitev sofinanciranja enega največjih investicijskih projektov občine, gradnjo novega Narodnega doma s Knjižnice Logatec. Ob dogovorih je bila s strani ministrstva nakazana tudi možnost pridobitve sredstev za namen vlaganj v kulturno infrastrukturo, kjer bi bilo po takratnih pogovorih možno pridobiti do 200.000 EUR na posamezen projekt, in sicer za obnove in nakup opreme. Aktivnosti tega razpisa so se nadaljevale po nastopu novega ministra, s katerim so prav tako že potekali pogovori o zagotovitvi sredstev za občinsko investicijo. Naposled je Ministrstvo RS za kulturo 8. junija 2020 objavilo javni poziv za sofinanciranje vlaganj, katerega predmet in področje je bilo sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, in sicer za investicijsko-vzdrževalna dela na javni kulturni infrastrukturi in za nabavo opreme, namenjene kulturnim programom, ki se izvajajo v javni kulturni infrastrukturi. Po objavi tega poziva se je vodstvo Občine Logatec, župan Berto Menard in direktor občinske uprave Andrej Vrhunc, sestalo z vodjo oddelka za investicije Matejo Čuk in vodjo oddelka za družbene dejavnosti mag. Nevenko Malavašič, preučilo vsebino razpisa ter sprejelo odločitev, da se Občina Logatec na navedeni javni poziv prijavi z nakupom opreme, namenjene izvajanju kulturnih dejavnosti v Knjižnici Logatec in Glasbeni šoli Logatec, ki s sklepom občinskega sveta sodita v javno kulturno infrastrukturo. Kljub prvotni nameri občine, da se bo na razpis prijavila z gradnjo nadomestne lokacije za knjižnico, je bilo ugotovljeno, da tovrstna vsebina ne ustreza razpisnim pogojem, zato je bila sprejeta odločitev za nakup opreme. Pripravo dokumentacije in vodenje projekta nakupa opreme za področje kulture je prevzela mag. Nevenka Malavašič. Ta je k sodelovanju povabila Marka Zupanca, direktorja Knjižnice Logatec, in Primoža Malavašiča, ravnatelja Glasbene šole Logatec, ki je za nakup prepotrebnih glasbil povprašal še dirigenta Pihalnega orkestra Logatec Vida Pupisa, predsednika Marka Šraja in dirigenta Simfoničnega orkestra Cantabile Marjana Grdadolnika. Tako je v štirih kratkih dneh nastal seznam opreme, ki jo potrebujejo zaposleni in obiskovalci v Knjižnici Logatec ter glasbeni ustvarjalci, učenci glasbene šole Logatec in člani godbe ter orkestra Cantabile. Poleg omenjenega seznama je vloga na poziv ministrstva za kulturo vsebovala parametre zgodovine in razvoja logaške kulture ter utemeljitev glede nakupa opreme. Dokumentacija z vsemi prilogami je bila na ministrstvo oddana 16. junija 2020. Kmalu je Občina Logatec prejela informacijo, da je bila njena vloga na poziv uspešna. Ministrstvo se je namreč na podlagi prejetih vlog odločilo, da bo sofinanciralo projekte nakupa opreme, obnove in vzdrževalnih del kulturnih domov v občinah Grosuplje, Slovenj Gradec, Mislinja, Pivka, Rogatec, Slovenske Konjice, Novo mesto in Logatec ter pri tem razdelilo 892.619,83 EUR. Po prejeti odločbi z zneskom odobrenih sredstev ministrstva za kulturo je sodelavec oddelka za investicije Občine Logatec Miha 4 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 IZ OBČINSKE HISE pvcnagode 20 let V svoj kolektiv vabimo sodelavca na delovnem mestu OPERATER NA ROČNI PIŠTOLI IN ROBOTU ZA NANAŠANJE PRAŠNE BARVE m/ž Od vas pričakujemo: - Željene so izkušnje pri upravljanju robota za nanašanje prašne barve - Organiziranje dela v dogovoru z nadrejenim - Urejenost in komunikativnost Kandidatom nudimo: - Zaposlitev za določen čas s podaljšanjem za nedoločen čas - Delo v urejenem okolju Prošnjo oddate na elektronski naslov sasa.ogrin@pvcnagode.si, ali pošljete na sedež podjetja PVC Nagode d.o.o., Tržaška cesta 87a, 6230 Postojna Primec pripravil dokumentacijo za izvedbo malega javnega naročila za nakup glasbil. Postopek je bil uspešno končan v začetku oktobra. Na tej podlagi je Občina Logatec za glasbenike kupila: es klarinet, kornet, tri trobente, fagot, flavto, bas pozavno, baterijo bobnov (komplet), suzafon, en kontrabas (za pihalni orkester) in dva kontrabasa, set timpanov (20'', 23'', 26'', 29'', 32''), koncertne zvonove, zvončke, ksilofon, vibrafon, set bobnov, električni klavir (za Simfonični orkester Cantabile), koncertni klavir, drobna tolkala, bongose, polkon-certno harfo (za Glasbeno šolo Logatec) v vrednosti 131.517,78 EUR. Za Knjižnico Logatec pa pet polic, zaboj za revije, tablo in podstavek, dvajset blazinic, pet ležalnikov, štiri stolčke za t.i. Knjižnico pod krošnjami, nato pa še kavč in fotelja za obiskovalce, stole za zaposlene, knjižne police in regale ter audio opremo za prireditve (mikrofoni, ozvočenje), RFID čitalnik za izkaznice, dvanajst prenosnih računalnikov za obiskovalce ter tablični računalnik in televizor UHD smart v skupni vrednosti 30.058,30 EUR. Celotna investicija nakupa opreme je znašala 161.576,08 EUR z DDV oziroma 132.439,41 EUR brez DDV. Ministrstvo za kulturo je v skladu s pogodbo o sofinanciranju Občini Logatec za ta projekt namenilo 99.567,65 EUR. Nova glasbila, udobje knjižničnih prostorov ter računalniki bodo spodbudili ustvarjalnost umetnikov in obogatili kulturno podobo kraja, pri tem pa razvijali in prispevali k večji kakovosti in raznovrstnosti kulturne ponudbe. Z nakupom opreme za knjižnico, učence glasbene šole, člane Pihalnega orkestra Logatec in Simfoničnega orkestra Cantabile se prepleta tudi kulturna vzgoja, ki je mozaik ustvarjanja na vseh področjih kulture, od tradicionalnih do sodobnih umetniških zvrsti, vključno s popularno kulturo in mediji ter vzgoja ozaveščenih uporabnikov kulturnih dobrin in storitev. Za oblikovanje kulturnega življenja v občini Logatec je pomembno predvsem to, da programi sledijo viziji. Z izvedbo programskih nalog in aktivnosti bo Občina Logatec skupaj s partnerji - nosilci kulturnega življenja omogočala ter spodbujala nadaljnji razvoj kulture na svojem območju. Občinska uprava Občine Logatec 5 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 I IZ OBČINSKE HIŠE PRORAČUN V PRVEM BRANJU »POD STREHO« Novembrska seja občinskega sveta je zaradi ukrepov zoper širjenje korona virusa potekala v jedilnici Osnovne šole 8 talcev, osrednjo pozornost pa so udeleženci namenili predlogu občinskega proračuna za leto 2021. Na epidemijo korona virusa, natančneje, na šolanje od doma, je svojo pobudo navezal Bogomir Jurca, SDS, ki je opozoril na težavo z računalniki in internetno povezavo v Rovtah in na Vrhu Svetih Treh Kraljev, kjer še ni zgrajena optika. Kot mu je pojasnil župan, je slednja na teh območjih načrtovana v t. i. Junckerje-vem paketu oziroma v projektu gorenjskih občin, ko naj bi širokopasovni internet segel do vsake hiše, ki ima elektriko. Jerneja Rupnik, NSi, je svetnikom sporočila zahvalo Infekcijske kinike UKC Ljubljana logaškemu Rdečemu križu, katerega osebje je prostovoljno priskočilo na pomoč. Klemna Stoševskega, NaNo, je zanimalo, na kakšen način naj bi visoke grede v vrtcih in šolah pripomogle k razvoju turizma. Da so te namenjene vzgoji mladih, je pojasnil župan, in dodal, da turistično strategijo pripravljajo na papirju, nimajo pa želje po množičnem turizmu, pač pa obiskovalcem pokazati logaške bisere in izboljšati gostinsko ponudbo. Kot je opomnil Aljoša Peček, SD, se je na območju Zelenice začel ob večerih pojavljati neprijeten vonj in predlagal, naj pristojne službe preverijo, kaj je v izpustih. Opozoril je tudi na izjemno slabo izvedbo objekta mrliška vežica na Medvedjem Brdu, o čemer je od župana dobil pojasnilo, da so tudi sicer problematičnemu izvajalcu naložili popravilo pomanjkljivosti. Občinski svet je na predlog Komisije za volitve in imenovanja podal pozitivno mnenje k imenovanju Brigite Česnik za še en mandat ravnateljice v vrtcu Kurirček. Komisija namreč pojasnjuje, da Česnikova v tem mandatu dobro opravlja svojo funkcijo. Svetniki so osrednjo pozornost namenili prvi obravnavi predloga občinskega proračuna za leto 2021, ki predvideva prihodke v višini 23.256.058 EUR in odhodke v višini 22.934.894 evrov. Občina Logatec bo ustvarila proračunski presežek v višini 321.163 evrov, ki bo prenesen v proračun za leto 2022. »Tako je doseženo, da je predlagani proračun Občine Logatec za leto 2021 uravnotežen, predvsem pa razvojno naravnan za celotno Občino Logatec in v dobrobit njenih občanov,« je pojasnil poročevalec Zoran Mihaj-lovic. Največji del prihodkov bo občina pridobila iz dohodnine, prihodkov od prodaje zemljišč in iz naslova prejetih sredstev iz državnega proračuna za investicije. Med večjimi bodo izgradnja Narodne- ga doma in Knjižnice Logatec, izgradnja zadrževalnika na Črnem Potoku, projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 2. sklop in investicijsko vzdrževanje ter izboljšave lokalnih cest. Za investicije bo skupaj namenjenih skoraj 12 milijonov evrov. Po mnenju Klemna Stoševskega, Nano, je proračun na nekaterih postavkah preambiciozen, prenapihnjen. »Gradnja Narodnega doma bo prizadela številna športna, kulturna in mladinska društva. Nekatere investicije morajo imeti prednost pred Narodnim domom,« je dejal Stoševski. »Brez kulture nas ne bi bilo in vanjo je treba tudi nekaj vložiti,« je komentirala Jasna Vodnik Uršič, NLBM, in poudarila, da Logatec niso samo ceste, ampak tudi Narodni dom. Zoran Mojškerc, SDS, je opazil izpad določbe, da lahko župan sam razporedi sredstva do višine 100 000 evrov. Po njegovem mnenju se v komunalno infrastrukturo vlaga premalo, za drugo branje proračuna pa je predlagal, da se prihodke iz komunalne infrastrukture v besedilnem delu opredeli kot namenski prihodek, s katerim bi lahko prenavljali ceste. »Zdi se mi, da je v tem proračunu preveč ugibanj,« je dejal Mojškerc. Da je proračun zelo optimistično pripravljen, je menil tudi Aljoša Peček, SD. »Narodni dom potrebujemo, vprašanje pa je kakšnega, za kakšne namene in v kakšni vrednosti,« je dejal. Svetniki so ob koncu razprave predlog proračuna v prvem branju podprli z 12 glasovi za in devetimi proti. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen LETOŠNJI PRAZNIKI BODO ZAL DRUGAČNI, A NAJ ZATO NE BODO NIČ MANJ DOŽIVETI. ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ? TER PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. NOVO LETO PA NAJ ZAZNAMUJETA PREDVSEM ■v ZDRAVJE IN UPANJE. VSE DOBRO V LETU 2021! JANEZOVSEC OO NSi LOGATEC N.Si 6 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 IZ OBČINSKE HIŠE DRUGO ČIŠČENJE GVANA IZ ZVONIKA CERKVE SV. MARJETE V PLANINI V oktobru smo zaključili še eno pomembno aktivnost projekta KRAS.RE.VITA. Pred cerkvijo sv. Marjete v Planini smo se sestali z izvajalcem čiščenja, zasluge za načrtovanje obiska pa gredo tudi gospodarskemu svetu lokalne župnije, ki se ji ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo. Podstreho zvonika smo dosegli s pomočjo lestve ter netopirske iztrebke - gvano, ki se je nabralo v dveh letih, pospravili v žaklje. Čiščenje nam je olajšala plastična ponjava, ki smo jo na dno novo oblikovanega podesta namestili preteklo pomlad. Med čiščenjem je bilo v zvoniku še vedno prisotnih nekaj netopirjev, ki pripadajo trem vrstam - največ je bilo navadnih, nekaj pa je bilo tudi dolgonogih in ostrouhih netopirjev. Slednji so v tem zatočišču nova vrsta. To je še dodatni pokazatelj velike pestrosti netopirjev na širšem območju Planinskega polja ter kaže pomembnost vzdrževanja lokacije za dobrobit netopirjev tudi v prihodnje. Člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev so živali skrbno premerili ter tako pridobili podatke, ki bistveno prispevajo k njihovemu poznavanju. Čiščenje bo v bodoče potekalo predvidoma v štiriletnih intervalih ter omogočilo nadaljevanje sožitja med obema skupinama uporabnikov zvonika - upravljalcev in netopirjev. V roku dveh let se je na podstrešju zvonika nabralo dobrih 100 kilogramov gvana. Napolnjene žaklje smo po zaključku del prenesli v pritličje zvonika, kar sedem nadstropij nižje. Pospravljeno in urejeno kotišče pa sedaj že nestrpno pričakuje prve samice, ki se bodo v zvonik začele vračati v začetku prihodnje pomladi. Besedilo in fotografija: NinaDoles, koordinatorkaprojekta KRAS.RE.VITA (Notranjski muzej Postojna) Hiša Sadeži družbe Logatec -Slovenska filantropija Četrtek, 3. 12. 2020 • 15:00-16:00: klepet ob čaju strani*) • 19:00-20:00: EFT tapkanje (Maša Kandušer) prijava) ZOOM (povezava objavljena na FB Skype (potrebna Ponedeljek, 7. 12. 2020 • 8:00-9:00: začnimo dan z jogo (Alenka Fink) - ZOOM • 17:00 ustvarjalne delavnice (Alenka Fink) - ZOOM (povezava objavljena na FB strani*) Torek, 8. 12. 2020 • 16:30-17:30: ustvarjalne delavnice (izdelava voščilnic) - ZOOM (povezava objavljena na FB strani*) Četrtek, 10. 12. 2020 • 15:00-16:00: klepet ob čaju strani*) • 19:00-20:00: EFT tapkanje (Maša Kandušer) prijava) ZOOM (povezava objavljena na FB Skype (potrebna Petek, 11. 12. 2020 • 11:00-12:30: decembrske kuharije in peka - objavljena na FB strani*) Ponedeljek, 14. 12. 2020 • 8:00-9:00: začnimo dan z jogo (Alenka Fink) - ZOOM (povezava ZOOM Torek, 15. 12. 2020 • 16:30-17:30: ustvarjalne delavnice (izdelava božičnih okraskov) ZOOM (povezava objavljena na FB strani*) Četrtek, 17. 12. 2020 • 15:00-16:00: klepet ob čaju strani*) • 19:00-20:00: EFT tapkanje (Maša Kandušer) prijava) ZOOM (povezava objavljena na FB Skype (potrebna Petek, 18. 12. 2020 • 11:00-12:30: decembrske kuharije in peka - ZOOM (povezava objavljena na FB strani*) Ponedeljek, 21. 12. 2020 • 8:00-9:00: začnimo dan z jogo (Alenka Fink) - ZOOM Ponedeljek, 28. 12. 2020 • 8:00-9:00: začnimo dan z jogo (Alenka Fink) - ZOOM • - če nimate dostopa do strani, nam pišite na elektronski naslov hisa-logatec@filantropija.org. Po dogovoru nudimo tudi: • pomoč pri uporabi pametnih telefonov in računalnika za starejše • učno pomoč za otroke iz socialno ogroženih družin Za pomoč pri uporabi pametnih telefonov in učni pomoči je potrebna predhodna prijava na e-naslov ali telefonsko številko. Zaradi ukrepov zoper koronavirus naše aktivnosti selimo na splet. Morebitne spremembe v urniku lahko spremljate tudi na naši FB strani Hiša Sadeži družbe Logatec. Vse aktivnosti so brezplačne. Prostovoljni prispevki so dobrodošli. Več informacij in prijave na: 070 892 903 ali hisa-logatec@filantropija.org. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. 7 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 IZ OBČINSKE HIŠE STISKE OTROK IN MLADOSTNIKOV MED EPIDEMIJO Breme, ki ga v času epidemije nosijo otroci, je večje, kot si mislimo. V različnih okoljih otroci in mladostniki (oziroma njihovi starši) poročajo o težavah v psihosocialnem delovanju. Pojavljajo se občutki osamljenosti, zaskrbljenost, razdražljivost, simptomi an-ksioznosti in depresivnosti, specifični strahovi, vezani na zdravje, smrt ter ekonomski status družine, motnje spanja in teka, kronična utrujenost, še posebej pa vzbujajo skrb nekatera poročila o povečevanju samomorilnosti pri mladostnikih. Otroci in mladostniki lahko nase prevzemajo tudi strah, krivdo in odgovornost za obolevanje in smrt starejših ali drugače ranljivih družinskih članov, zato je zelo pomembna tudi družinska komunikacija o omejevalnih ukrepih in filtriranje vala informacij. Za otrokov optimalni razvoj je sicer pomembno stabilno in varno okolje, v katerem obstaja rutina. Zaradi slednje otroci vedo, kaj lahko pričakujejo. V trenutkih negotovosti in občutkov, da je prihodnost nepredvidljiva, je pomembno, da ohranjamo stabilnost in rutino v vsakodnevnem življenju. Vzpostavite si urnik življenja, ki vam bo najbolj ustrezal in vam bo pomagal ohranjati občutek varnosti. Vzdržujte konstanten ritem dnevnih aktivnosti, dnevnih obrokov in spanja ter ne pozabite skrbeti za higieno in telesno urejenost. Stabilna dnevna rutina je še zlasti pomembna za otroke, ki so v danih okoliščinah na drugačen način od odraslih dojemljivi za stres. Ustrezno je, da otrokom pojasnimo resnost situacije - na starosti primeren način - vendar je pomembno, da jim ob tem zagotavljamo občutek varnosti. V običajnih razmerah je razmejitev med tem, kaj otrok počne v šoli in kaj je naloga staršev doma, precej bolj jasna kot sedaj, ko je celoten učni proces preseljen v domače okolje. Ključnega pomena je, da je starš vpleten v učni proces otroka, potrebno pa je optimizirati in povečati učinkovitost te vpletenosti. Večina otrok dojema vpletenost staršev kot pozitivno, vendar je pomembno, da je skladna z razvojno stopnjo otroka in usmerjena na način, ki otroku omogoči občutek opolnomočenosti pri opravljanju nalog. Odrasli lahko otroku s podpornim vedenjem zmanjšajo negativne učinke nestabilnosti in sprememb v okolju ter mu tako pomagajo, da se nanje učinkovito prilagodi in uravnava svoja čustva. Poleg tega se zavedajte, da ste za otroka model. Vaša razmišljanja, dejanja in vedenja bo otrok ponotranjil in posnemal. Dobro je, da glasno izražate svoja razmišljanja, dileme, odločitve in rešitve. Tako bo otrok videl, kako se vi spopadate s težavami in vam lahko sledil. S svojim otrokom se pogovo- rite o situaciji. Spodbudite ga tudi, da izrazi svoje občutke. Skupaj poskušajte najti primerne rešitve. Izredne razmere predstavljajo tudi izredne izzive. Če začutimo, da situaciji nismo kos, ne odlašajmo z iskanjem pomoči: obrnimo se na prijatelje, sorodnike, sodelavce ali na strokovne službe v šolah. Vsem sta na razpolago tudi telefon za psihološko podporo in zdravstveno osebje. Kam po pomoč v stiski? Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 bomo 24 ur na dan, vse dni v tednu strokovno pomoč nudili izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Psihologinji iz Zdravstvenega doma Logatec zato pozivata občane, ki začutijo stisko pri sebi ali svojih bližnjih, naj ne oklevajo in pokličejo! Za razbremenitev in pogovor se lahko tudi neposredno obrnete na nas na tel. številki 051 253 011 ali elektronski pošti; jelena.milic@zd-logatec.si, sasa.jakin@ zd-logatec.si in se dogovorite za termin svetovanja. Jelena Milic, mag. psih. Vir: https://weillcornell.org/news/supporting-children%E2%80%99s-mental-health-during-the-covid-19-pandemic LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 8 KOSARJEVI MED KORONO USTVARJALNI AKTUALNO I Pri Košaijevih, kot se domovanju Pečkajevih reče po domače, v Blekovi vasi, so se na letošnje, s korono zaznamovane božično-novoletne praznike pripravili prav na poseben način. Na zelenici pred domačijo so namreč postavili in z lučkami okrasili božični vlakec, opremljen z darilnimi paketi, na drevesno deblo pritrdili in prav tako lično okrasili adventni venec, z novoletnimi lučkami pa ozaljšali tudi maketo kozolca. Šaljivi kažipot nas odpelje k vsem sosedom, med katerimi vsak kaj ponuja. Postavitev je tako posebna, da pritegne pozornost prav vsakega mimoidočega. Kot pravi gospodar Marko Pečkaj, postavitev posebnega malega parka ni bila del družinske tradicije, kot bi to morda sklepali po imenu, pač pa so se je domislili hčeri in vnuk, ker, kot se pošali Pečkaj, v času koronakrize nimajo kaj početi. »Priprave so trajale ves teden in postavitev še ni končana,« pravi sogovornik in pove, da je vse narejeno iz domačih materialov, le lučke so industrijske, vsi sosedje pa so z odobravanjem spremljali nastajanje božično--novoletnega parka in ponudili kakršnokoli pomoč. »Božični prazniki mi veliko pomenijo, čeprav jih bomo letos preživeli nekoliko drugače, kot smo vajeni,« pravi Pečkaj in dodaja, da bo družina vendarle sedla skupaj in se poveselila, saj »... se nam bo sicer zmešalo, zlasti mladim.« Kot napoveduje, bodo to tradicijo pri Košarjevih ohranjali tudi v prihodnjih letih, ko bodo nove ideje prinesli še najmlajši in korona morda ne bo več okrnila praznovanja. Blanka Markovič Kocen Foto: Primož Godina DVE SVEČKI ZA DVOJE MLADIH ŽIVLJENJ Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč so župan Berto Menard, predsednik ZŠAM Niko Čuk in predstavnik Policije Boštjan Šel tokrat zaradi epidemije koronavirusa brez prisotnosti javnosti prižgali sveči ob Škrljevem spomeniku v Logatcu. V naši občini smo namreč imeli v letošnjem letu dve smrtni žrtvi v prometnih nesrečah, ki sta se zgodili na cesti Planina - Kalce in na avtocesti, svečki pa sta simbolično zasvetili v njun spomin. Kot prometni črni točki sta na Logaškem problematični predvsem avtocesta in cesta Logatec-Planina, med potencialno nevarne pa sodijo tudi vse druge ceste, kjer je mogoče razvijati večje hitrosti, ki so še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče. Po statističnih podatkih je v Sloveniji v letu 2019 v prometnih nesrečah umrlo 86, do letošnjega novembra pa 80 ljudi. Blanka Markovič Kocen Foto: Uroš Gutnik Knjižnica Logatec zbira fotografije in razglednice Antona Vilarja st. ter z njim povezanega gradiva Profesionalni fotograf Anton Vilar st. velja za začetnika fotografije na Logaškem. Njegov aparat je zabeležil marsikateri pomemben in zanimiv dogodek, veduto, osebo itd. V želji, da bi bilo njegovo delo v obliki fotografij in razglednic zbrano na enem mestu, kar bi omogočilo nadaljnje raziskovanje in ovrednotenje njegovega dela, prosimo, da prinesete gradivo, povezano z Antonom Vilaijem st., v Knjižnico Logatec v času njene odprtosti ali nam telefonirajte na št.: 01 7541 722. Gradivo bomo skenirali in vam ga vrnili. Veseli bomo sodelovanja z vami za ohranjanje dragocene kulturne dediščine. Knjižnica Logatec 9 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 AKTUALNO I UPORABNO DOVOLJENJE ZA NOV GASILSKI DOM ROVTE Gradnja novega gasilskega doma Rovte je zaključena. V zadnjem tednu novembra je bilo zanj izdano uporabno dovoljenje, takoj zatem pa smo ga od glavnega izvajalca gradbenih del prevzeli v uporabo. Letos so se gradbena dela pričela v februarju z vgrajevanjem oken, končala pa novembra z izvedbo določenih popravil in odpravo pomanjkljivosti. Vseskozi smo skrbeli za sprotno plačevanje vseh dogovorjenih obveznosti do izvajalcev. Pri tem nam je kot že vsa leta doslej pomagala Gasilska zveza Logatec skupaj z Občino Logatec in seveda naši sokrajani ter druge fizične in pravne osebe, ki v nas verjamejo in poznajo naše potrebe. Strnjen potek gradnje je omogočil lep prihranek. Trudili smo se, da smo po svojih zmožnostih pripomogli k zniževanju stroška. Včasih z delom, drugič z znanjem. Pa seveda s pomočjo lepega števila krajanov, ki so nam med gradnjo pomagali tako z rokami kot tudi s stroji in izkušnjami. S krajšanjem poteku gradnje pa se je nekoliko spremenil tudi načrt financiranja. Vzadnjih letih se je v Sloveniji zelo povečalo zanimanje za čebelarstvo. Začetek čebelarjenja je zahteven, pa vendar ga nekateri podcenjujejo. Navdušeno se lotijo, po nekaj letih pa opustijo, ker ni pričakovanih rezultatov. Zaželeno članstvo v društvu in zvezi Kakorkoli, novi, mladi čebelarji so zaželeni, saj je povprečna starost čebelarjev pri nas skoraj 60 let. Začetnike ob tem povabimo, da se pridružijo Čebelarskemu društvu Logatec, ki na krajevni ravni združuje čebelarje, jih povezuje, obvešča, izobražuje in zastopa interese v lokalni skupnosti in upravnih organih. Poleg tega skrbi za dialog s kmeti, gozdarji, lovci in drugimi, s katerimi si čebele in čebelarji delijo prostor. Od članstva v društvu je le korak do članstva v Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS), ki zastopa interese čebelarjev na državni ravni. V zadnjih letih je prodorno vodstvo Hitrejši tempo gradnje je pomembno zmanjšal tveganje za napake pri kvaliteti izvedenih del, poenostavil pridobivanje uporabnega dovoljenja in omogočil hitrej -šo polno uporabo stavbe ter tako sprostil naše člane, da vse sile ponovno v polnosti posvetimo našemu osnovnemu poslanstvu in zadolžitvam. Vse našteto je omogočilo, da ta milijonski projekt zaključimo ugodneje. Hitrejša gradnja pa prinese tudi bolj strnjen plan financiranja, zato smo vzeli zajeten kredit v višini četrt milijona evrov, ki nam omogoča, da bomo to hitrejšo in ugodnejšo gradnjo tudi pravočasno plačali. Splet okoliščin in birokratskih ovir nas je po tehtnem premisleku postavil pred dejstvo, ki večini vzbuja grenak priokus. Enajst članov upravnega in nadzornega odbora PGD Rovte je nase sprejelo osebno poroštvo in tako omogočilo zaključek del že v tem koledarskem letu. Trdno namreč verjamemo v sodelovanje vseh vpletenih in se zavedamo potreb našega kraja in občine. Več kot desetletje dolga zgodba se tako bliža koncu, pred nami so še opremljanje in selitev ter kot rečeno, odplačilo dolgov. ČZS doseglo, da se je položaj čebelarjev bistveno izboljšal, z aktivno promocijo pa prispeval k pravičnejšim cenam medu, saj se prodajna cena medu pri čebelarju na domu približuje tistim, ki jih dosega med primerljive kakovosti v razvitih evropskih državah. In prav je tako. Kakovost si zasluži primerno ceno! Nujen vpis v register Pa še en napotek nadebudnim čebelarjem: z začetkom čebelarjenja je treba urediti vpis čebel v centralni register čebelnjakov. Iz preprostega razloga: da je red. In izkušeni čebelarji imamo radi red. Strah, da bi bili obdavčeni, je odveč, saj do 39 čebeljih družin dejavnost ni obdavčena. Velja namreč, da so koristi opraševanja večje, kot jih ima od dejavnosti sam čebelar. Evidenca je pomembna v primeru pojava kake bolezni, kot je bila poleti huda gniloba čebelje zalege (ta sicer za ljudi ni nevarna) na območju Hotedršice. Ob pojavu je namreč treba hitro in natančno pregledati vse čebelnjake na okuženem območju. Le Še naprej se bomo trudili, da se bodo dela na projektu nadaljevala z največjo mero previdnosti, tako pri porabi sredstev kot kvaliteti izvedenih del, da bo dom trden in bo služil čim več prihodnjim generacijam gasilcev. Na koncu naj se vnovič iskreno zahvalim vsem, ki nam kakorkoli pomagate in nas podpirate. V imenu PGD Rovte vam želim prijetne, miru polne božično-novoletne praznike in srečno, uspešno predvsem pa zdravo prihajajoče leto. Na pomoč! Predsednik PGD Rovte Boris Trček tako je možno hitro sanirati bolezen in preprečiti veliko gospodarsko škodo. Ob tem naj spomnimo še čebelarje z daljšim stažem, da so dolžni evidentirati rezervna stojišča. Tako zaradi obvladovanja bolezni kot izvajanja pašnih redov. Pa še ena podrobnost: ker je za čebelje družine, ki odmrejo zaradi hude gnilobe, zajamčena odškodnina, neregistrirani čebelnjaki in čebelarji do nje niso upravičeni. In s škodo po medvedu je prav tako. Za vsa pojasnila se lahko obrnete na Čebelarsko društvo Logatec, vprašanja lahko pošljete na e-naslov cd.logatec@gmail.com. Besedilo in foto: Marjan Papež KORAKI K USPEŠNEJŠEMU ČEBELARJENJU 10 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 AKTUALNO I POLICIJA OPOZARJA! V letošnjem letu se srečujemo z epidemijo Covid-19 in posledično z ukrepi za njeno zajezitev. Imajo velik vpliv na dinamiko družinskega življenja in na preizkušnjo postavljajo vse naše odnose. Kot opažamo, prihaja tudi do stopnjevanja napetosti med ljudmi in porasta nasilja v družini. Policisti vseskozi dajemo velik poudarek preprečevanju vsakršnega nasilja, v novembru in decembru 2020 pa so potekale dodatne preventivne aktivnosti za zaščito žrtev nasilja v družini in spolnih zlorab. Pričele so se 18. 11. 2020, na evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo ter nadaljevale 20. 11. 2020 ob svetovnem dnevu otroka. Med 25. 11. 2020 in 10. 12. 2020 so potekali mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami, 10. 12. 2020 pa obeležujemo tudi mednarodni dan človekovih pravic. Zavedamo se, da splošni poziv v času širjenja nalezljive bolezni »ostani doma« ni za vse enako varen. Marsikdo je v domačem okolju izpostavljen nasilju. Dom, kjer naj bi se počutili varno, ne pomeni varnosti za vse, posebej ne za žrtve nasilja. Naj nasilje ne ostane skrito - poišči pomoč, povej, prijavi! Če ste žrtev ali priča nasilja, o tem takoj obvestite policijo na št. 113, prijavite na najbližji enoti policije, lahko tudi anonimno na 080 1200." Pomagali vam bomo! Policijska postaja Logatec LOGATEC GOSTIL SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGE Lani ustanovljena Zbornica specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in pedagoških delavcev v zdravstvu Slovenija - Strokovno združenje je v Narodnem domu v Logatcu pripravila prvi strokovni posvet, kjer je bilo za izvedbo ob upoštevanju priporočil NIJZ dovolj prostora. Namen posveta je bil strokovno povezati specialne in rehabilitacijske pedagoge, pedagoge, socialne pedagoge, inkluzivne pedagoge in druge sorodne poklice, ki so s polnim ali krajšim delovnim časom zaposleni v zdravstvu, predstaviti novejše strokovne teme ter načrtovati delo za naprej. Začetek posveta sta prijazno in tenkočutno polepšali učenka Ana Bradeško s kitarskim nastopom in študentka ter baletna plesalka Nadja Černe z baletnim nastopom, za kar se jima toplo zahvaljujemo. V nadaljevanju smo se seznanili z učenjem v naravnem okolju - z novimi potmi v zgodnji obravnavi, ki jih je predstavila Jelena Kljajic, prof. defektologije, s fonološkimi osnovami disle-ksije ter vlogo izvršilnih funkcij - z implikacijami za prakso, ki jih je predstavila doc. dr. Martina Ozbič, prof. defektologije, in z učno motivacijo učencev s specifičnimi učnimi težavami, ki jo je predstavila dr. Tanja Černe, prof. defektologije. Po predstavitvi je potekala živahna strokovna debata in osebna predstavitev članov zbornice. Oder smo okrasili s čudovitim aranžmajem cvetličarne Karmen ter se posladkali z odličnimi »Indijančki«, ki so jih pripravili pri hitri hrani pri Sladoledarju. Obema donatorjema se iskreno zahvaljujemo. Z ustanovitvijo Zbornice smo odgovorili na strokovne potrebe zaposlenih v razvojnih ambulantah, centrih za duševno zdravje, svetovalnih centrih in drugih strokovnih ustanovah ter samoza-poslenih. Z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki razvojnih ambulant in centrov za duševno zdravje smo sodelovali pri oblikovanju seznama storitev za obračun dela specialnih pedagogov, ki bodo delovali v okviru razvojnih ambulant s centri za zgodnjo obravnavo ter v okviru centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Dogovorili smo se za redno strokovno intervizijsko obliko dela, za delitev strokovnih gradiv, prevod, priredbo ali pripravo diagnostičnih inštrumentarijev za diagnostično ocenjevanje učnih in razvojnih težav otrok in mladostnikov, za izmenjavo informacij glede novosti s področja zakonodaje, različnih strokovnih usposabljanj ter izvajanja pripravništev. Ker si želimo, da postane Zbornica specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in pedagoških delavcev v zdravstvu Slovenija naša stanovska organizacija, ki povezuje, krepi občutek pripadnosti, spodbuja pri strokovni rasti ter je aktiven sogovornik z odloče-valci, vabimo vse zainteresirane specialne in rehabilitacijske pedagoge in druge pedagoške delavce, ki ste zaposleni v zdravstveni dejavnosti, k vključitvi in aktivnem sodelovanju. dr. Tanja Černe, prof. defektologije 11 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 IV SREDISCU KORONAVIRUS SE ZAJEDA TUDI V RAVNANJA LOGAŠKE KNJIŽNICE D elo Knjižnice je sicer ta čas okrnjeno, a na voljo bralcem po najboljših močeh prijaznih knjižničarjev. In o teh tesnobnih rečeh, ki jih narekuje nič kaj prizanesljivi virus, je stekel pogovor z direktorjem Knjižnice Logatec Markom Zupancem, rojenim v Ljubljani, sicer pa logaških korenin: po materi Tončki Rožmančevega, po očetu Jožetu - častivrednem Maistrovem bojevniku za severno mejo - pa Zupančevega rodu. Bogatega študijskega znanja si je Zupanc nabiral najprej na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani (prof. športne vzgoje), kasneje na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu (končal študij teologije) ter na Univerzi Fordham v New Yorku (končal znanstveno magistrski študij pedagogike). Svetovljanskih izkušenj si je Zupanc pridobival med drugim pri vodenju dvojezičnega Kulturnega centra v Gorici (I) , pri vodenju seminarjev za učitelje in ravnatelje, s poučevanjem na srednjih šolah v Brooklynu (ZDA), na Uradu RS za visoko šolstvo ter v knjižnici Miklova hiša, kjer je opravil strokovni izpit za bibliotekarja. Logaško knjižnico vodi od 1. septembra 2019. Gospod direktor, kaj bi lahko rekli o uveljavitvi poslanstva Knjižnice Logatec? Sodobne knjižnice danes ne skrbijo zgolj za izposojo knjižničnega gradiva, pač pa se ubadajo tudi z izobraževanjem mlajših in starejših generacij, raziskujejo raznotere vire iz preteklosti in sedanjosti, zbirajo, shranjujejo in varujejo pomembno krajevno gradivo (domoznanska zbirka), promovirajo literaturo, tudi domačo ... Tako ravna tudi naša knjižnica. Zato lahko upravičeno rečemo, da velja Knjižnica Logatec za kulturno središče občine. Kolikšen je knjižnični fond in kolikšen je obisk knjižnice v običajnih okoliščinah? V našem zavodu je bralcem na voljo kakih 95.700 enot gradiva; leposlovja je kakih 45 %, strokovne literature pa blizu 55 %. Otroške literature je na voljo kakih 30% celotnega knjižnega fonda. V posameznem letu knjižnica na novo obogati za dobrih 3000 knjižnih enot; večino teh nakupi knjižnica sama, nekaj pa jih dobi v dar. Članstvo zajema natanko 3.124 bralcev, ki si v letu izposodijo prek 193.000 del. Knjižnico dnevno obišče okoli 250 bralcev; kakim 150 prireditvam v knjižnici prisostvuje v letu do 4000 obiskovalcev. Verjetno je kaj zanimiva izobrazbena in starostna sestava vaših bralcev? O, ja. Največ naših članov-bralcev, in sicer 1.176, je zaposlenih, med »nezaposlenimi« naštejemo 104 bralce. - Po izobraževalnih ravneh je največ osnovnošolcev, in sicer 881, srednješolcev je 294, študentov le 231. Upokojenih pa je 312 bralcev. Kako pa se odražajo bralne navade Logatčanov? Vsekakor je najbolj priljubljeno branje proznega leposlovja. Poezija in dramatika sta bolj ali manj na repu zanimanja, nekje vmes pa so potopisni, pustolovski, humorni romani, tudi kratka proza. Je pa treba reči, da imamo tudi lepo število bralcev, ki radi segajo po zahtevnejšem gradivu. - Poleg leposlovja je na svoj način priljubljena literatura za osebno rast. Dokaj vabljiva je tudi poljudna znanost, pa literatura o ročnih spretnostih, o kuharstvu, zdravi prehrani, o alternativni medicini, o alpinizmu, turizmu ... Kakšen je odziv bralcev v času, ki ga kroji koronavirus? Zdi se, da so nekateri prav v času epidemije še bolj doumeli, kako pomembno je branje. Mnogim pomeni branje »dvigovanje duha«, hrano za dušo, za ohranjanje duševnega ravnovesja. Seveda je tudi nekaj takih bralcev, ki zaradi epidemije (strah, logistika, druge okoliščine) ne pridejo ali pa se redkeje odločajo za obisk knjižnice. Nekateri se tudi prek telefona posvetujejo s knjižničarjem ter mu prepustijo izbor primerne literature. Najbolj so prikrajšani tisti, ki so dnevno prihajali k branju časopisja in revij, pa tudi tisti, ki so pogosto prihajali k računalniku. Katere možnosti se ponujajo ta čas pri izposoji in vračanju knjig? Korona virusu navkljub se lahko ljudje včlanijo in si sposojajo knjige, sicer z nekaj omejitvami. Bralcem je v dokajšnje olajšanje knjigomat, ki omogoča dovolj hitro in enostavno vračanje gradiva. Knjige, revije, CD-je, DVD-je in drugo gradivo si uporabniki lahko rezervirajo prek sistema Cobiss in ko jih obvestimo, da jih gradivo čaka, pridejo ponj v knjižnico. Naročanje gradiva pa gre lahko tudi prek e-pošte: podaljsava@log.sik.si. Si pa obiskovalci lahko skenirajo dokumente, jih barvno ali črno-belo fotokopirajo ali natisnejo. Po katerih načelih pripravljate in ponujate svežnje knjig za izposojo med epidemijo? Priprava svežnjev, ki smo jih poimenovali »skrivni knjižni zavojček«, se nam je zdela smiselna predvsem iz dveh razlogov. Prvič, ljudem smo želeli, ker si sami zaradi izrednih razmer in vladnih 12 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 IV SREDISCU odredb niso mogli izbirati gradiva, na tak način ponuditi v branje žanrsko raznovrstno vabljive knjige. In drugič, v svežnjih pripravljamo izbor sicer zanimivih in aktualnih, pa tudi tistih, nekoliko pozabljenih, nekoč bolj priljubljenih, želenih knjig. Kako lahko sploh usklajujete delo v knjižnici v teh neprikladnih okoliščinah? Ta čas je knjižnica bralcem na voljo po poletnem urniku: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 15. ure, ob torkih in četrtkih od 12. do 19. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure. V teh okoliščinah pa bralcem v knjižnici ni mogoče prebirati gradiva ali se kakorkoli dlje zadrževati v prostorih knjižnice. Prav iz epidemioloških razlogov sta obisk knjižnice in izposoja knjig nekoliko upadla. Smo pa bralcem ponudili tudi alternativne možnosti za izposojo gradiva: e-knjige oz. biblos, zvočne knjige oz. audibook, pošiljanje gradiva po pošti ... Kaj najbolj pesti delo v knjižnici v času te nevšečne in zagonetne virusne preizkušnje? Veste, nevšečnosti je kar nekaj, najbolj pa nas je strah, da bi se kdo od zaposlenih okužil in prenašal virus še na druge sodelavce. Ob vsem pa smo vendarle zadovoljni, da je knjižnica odprta in tako na voljo našim bralcem. Mnogim dejavnostim smo se morali žal odpovedati, imamo pa zato več razpoložljivega časa za raziskovalno delo in za prepotrebno urejanje knjižnice, čakajoč ob vsem tem na boljše čase . ja, boljše čase. Pravite, boljše čase, gospod direktor. Saj res, boljših časov! Dotlej pa ostanimo zdravi, tudi ob zdravi literaturi, kajne? Marcel Štefančič Foto: Vinko Meze BRALNE SPODBUDE ZA VSE GENERACIJE Knjižnica Logatec je v jesen stopila z novim bralnim projektom Žarkolov, ki je namenjen odraslim bralcem, in s tem svojo ponudbo bralnih spodbud razširila na vse generacije. Dobra bralna pismenost nam pomaga, da se bolje znajdemo v vsakdanjem življenju, pozitivno spodbuja naše možgane in spomin, po najnovejših raziskavah pa branje leposlovja krepi tudi naše občutenje em-patije. V Knjižnici Logatec z bralnimi spodbudami začenjamo že pri najmlajših bralcih -predšolskih otrocih. Zanje že enajsto leto pripravljamo predšolsko bralno značko, ki jo opravijo s pomočjo staršev in je prav zato spodbuda ne le otrokom, temveč se skozi ta proces spodbuja družinsko branje in obiskovanje knjižnice. Starši z otrokom preberejo pet slikanic po lastni izbiri ali na priporočilo knjižničarjev, otrok pa prebrano povzame v ilustraciji. V knjižnici dobi zbirni kartonček, na katerem zbira štampiljke. Za šolske otroke prirejamo poletni izziv Poletavci (7 do 12 let) in NajPoletavci (13 do 16 let), v katerem je branje predstavljeno kot kvalitetno in zabavno preživljanje prostega časa. Poletavci v času počitnic berejo pod sloganom »Pol ure branja na dan prežene dolgčas stran«, izziv branja 30 x po pol ure vsako leto opravi več otrok. V zadnjih letih pa so se jim pridružili še Naj - Poletavci, ki morajo čez počitnice prebrati tri romane. Že dalj časa smo razmišljali o obliki bralnega izziva za odrasle. V knjižnici se sicer že osemnajsto leto srečuje Bralni krožek Žarek, namen katerega je prebirati in se pogovarjati o kvalitetni literaturi. Ker se letošnje leto zaradi ukrepov v zvezi s ko-ronavirusom nismo uspeli velikokrat srečati, smo razmišljali o alternativah - kako vseeno obdržati bralno kontinuiteto, kljub temu da se ne srečujemo. Zato je nastal bralni izziv Žarkolov, ki smo se ga odločili objaviti javno in k njemu povabiti vse uporabnike naše knjižnice. Bralni izzivi so se v zadnjih letih razširili kot zelo priljubljena oblika vzdrževanja bralne kondicije. Običajno so zasnovani okoli neke določene tematike - letošnji privi Žarkolov nosi ime Branje izven cone udobja. Ideja je, da bralci berejo knjige, ki jih sicer redko ali nikoli ne primejo v roke - esejistiko, dramatiko, življenjske zgodbe, pravljice, mladinski roman, poezijo, mlade slovenske avtorje, stripe oz. risoromane. Knjige iz naštetih kategorij izberejo po lastni izbiri ali prosijo za pomoč oz. priporočila knjižničarjev. Vsak mesec je v zabojčku na oddelku za odrasle izpostavljena ena izmed tematik z izborom knjig, med katerimi lahko bralci izbirajo. Bralni izziv traja od oktobra do 21. maja 2021. Če bodo le okoliščine dovoljevale, bomo vse, ki bodo izziv uspešno zaključili, nagradili s srečanjem s slovenskim avtorjem. Izziv je dokončan, ko bralec izpolni vse kategorije - v zloženko, ki jo dobi v knjižnici ali pa si jo natisne s spletne strani knjižnice, zapiše avtorje in naslove prebranih del. Poleg tega izpolni še dve dodatni nalogi - iz ene izmed prebranih knjig prepiše citat, ki si ga velja zapomniti, ter utemelji, katero izmed prebranih del je nanj naredilo največji vtis. K bralnemu izzivu vabimo mlade in odrasle bralce, od 17 let dalje. Na Facebo-ok strani in spletni strani Knjižnice Logatec bomo sproti objavljali tudi pri-poroči-la članov bralnega krožka Žarek. Za lažji izbor knjig bralce vabimo tudi k uporabi spletnega portala Dobreknjige.si. Več informacij o projektu dobite na spletni strani knjižnice (www.log.sik.si) ali pišite na e-naslov urska.oresnik@log.sik.si Urška Orešnik, Knjižnica Logatec KNJIŽNICA Žarkolov pridružite se bralnemu iizivu Knjižnice Lagatec Z029/20ZI Branja izven cona udobja | 13 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 IV SREDIŠČU VSAKA HIŠA PIŠE SVOJO ZGODBO Ne pišejo zgodb samo pisatelji, piše jih tudi dom, vsaka hiša za lesenimi ali zidanimi stenami nosi svojo zgodbo, tako ali drugačno. Generacije se menjajo, zgodbe se nadaljujejo z novimi in novimi poglavji. Ko hodimo ali se vozimo po naši domovini, opazujemo propadle domačije, bogate, revne, take, ki jim lahko rečemo vile. Z vedrim pogledom pa lahko objamemo tiste, ki jim je sicer zob časa načel njihove zidove, a je tisti, ki jim je take dediščine mar, pomagal, da so spet lepe na pogled in služijo namenu. Logatec ima polno takih zgradb in občina ter njeno vodstvo zna k sreči poskrbeti, da jih čas ne poruši in zbriše. Ena izmed takih hiš v Logatcu je zagotovo Doljšanova hiša. To je zgradba, kjer že kar lep čas domu-je glasbena šola. Pod njen krov pa je z vso svojo raziskovalno žilico, znanjem in spretnim peresom pogledal Marcel Štefan-čič. Po prvotni ideji, da v pritličju te hiše nastane spominska tabla z vsaj nekaj podatki o preteklosti stavbe in njenih lastnikih, je nastala kar knjižica. Ker Marcelu, častnemu občanu in kulturnemu delavcu ter sodelavcu Logaških novic raziskovalna žilica ni dala miru in je brskal ter iskal podatke, je bilo gradiva za tablo preveč. Tako je na 40 straneh predstavljeno življenje in delo ter zanimivosti in pomen rodbine za Logatec in njegov razvoj. Ljubitelji ali samo iskalci zgodovinskih zanimivosti Logatca bodo na straneh knjižice z naslovom Spod krova Doljšanove hiše našli marsikateri podatek. Knjigo bogati bogat slikovni material iz različnih arhivov in virov, na zadnji strani pa je celo kopija rokopisa življenjepisa dr. Guida Dolscheina. Knjigo je izdala in založila Občina Logatec, izšla pa je v nakladi 200 izvodov. Oblikovalec Igor Resnik je poskrbel, da je knjižica tudi za oko všečna. Vredno jo je prebrati in svoje znanje nadgraditi z dogodki iz naše ožje domovine. Marcelu pa naj pero še naprej tako spretno teče in radovednost naj mu ne da miru. Besedilo in foto: Metka Bogataj Gabriel Oblak: »VSAKEMU SEM RAD POMAGAL, A NIKOMUR ŠKODIL.« Katjaï BabiC Nitli» Polajnar Frelih Ce je kdo od Logatčanov posebej navdušen nad branjem o svojem kraju, bo zagotovo vesel izida silno zanimive knjige, ki govori o posamezniku in o zgodovini Logatca. To je knjiga z naslovom Gabriel Oblak. Avtorja knjige sta Matjaž Babič in Nataša Polajnar Frelih. Slednja, Gabrielova vnukinja, napiše, da jih s starim očetom povezujejo predvsem njegovi potomci in sorodniki, živ spomin, ki se prenaša iz roda v rod. Nataša je magistrica umetnostne zgodovine in diplomirana etnologinja ter direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični. Skupaj s soavtorjem Matjažem Babičem, profesorjem na filozofski fakulteti, sta ustvarila trajen in najlepši spomin na človeka, ki je pomembno zaznamoval Logatec. Nastajanju knjige je botrovalo dolgotrajno iskanje virov, pogovori s še živečimi nasledniki, branjem raznih publikacij, časopisov in drugih pisnih virov. Gabrielovo delo je bilo bogato. Med drugim je uredil ceste in kanalizacijo, poskrbel za regulacijo Lo-gaščice, leta 1929 je dal zgraditi most na Brodu in postaviti elektrarno, ki je Loga- Pcdj pfnik ¡n ¡upa n Delenjega Lojstcs tec oskrbovala z elektriko. Zgradil je celo kopališče, ki je do 1970 leta služilo namenu. Urediti je dal dom na Griču, pod njegovim vodstvom pa so zgradili tudi staro občinsko stavbo. Seveda pa ne gre prezreti cementninarske dejavnosti, ki je še sedaj v rokah uspešnih Gabrielovih naslednikov. Postati župan pri rosnih 28 letih je posebna odgovornost in posledica dozorelega človeka, ki se zaveda svojega poslanstva. Bralci lahko sledijo njegovi bogati ustvarjalni poti do njegove smrti leta 1961. Branje je podprto z mnogimi dejstvi in pričevanji ljudi, ki so delovali z njim ali ga poznali. Knjigi je dodan bogat fotografski material iz raznih arhivov. Med branjem knjige za tale prispevek mi je poleg vsega lepo bilo brati pričevanje hčerke Majde: »Imel nas je srčno rad. Če je le mogel, nam je uresničil želje. Pozornost in ljubezen je znal svojim dragim izkazovati večkrat. V mojem skromnem prispevku se ne da opisati bogate dediščine človeka, ki je dal pečat Logatcu. Zato pa je toliko bolje, da knjigo preberete ali z njo celo dopolnite svojo knjižno polico. Avtorjema in vsem, ki so pripomogli, da je knjiga nastala, pa gre izjemna pohvala in zahvala, kajti lotiti se in dokončati tako delo, je nedvomno veliko dejanje. Knjiga je izšla v samozaložbi v nakladi 300 izvodov. Obsega pa kar 271 strani. Besedilo in foto: Metka Bogataj 14 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 V SREDIŠČU I Zgodovina Hotedršice: KO O SVOJI VASI SPREGOVORIJO LJUDJE Knjiga Zgodovina Hotedršice avtorice mag. Zarje Trček je velik prispevek k prepoznavnosti kraja med slovenskimi bralci in za Hotenjce k prepoznavanju življenja prednikov. »V tej lepi vasi sem se zaposlila kot učiteljica in kaj kmalu presenečeno ugotovila, da se še nihče ni lotil raziskovanja tega območja,« pove mag. Trčkova, učiteljica na hotenjski osnovni šoli, ki je najbolj ponosna na svoje štiri otroke, ob katerih pa ji je uspelo končati še znanstveni magisterij iz poučevanja na razredni stopnji. Načrtovala je, da bi raziskava imela le manjši obseg, vendar se je čedalje bolj odpiralo vedno več novih vprašanj, na katera je želela ustrezno odgovoriti in jim priti do dna, pojasnjuje. Kako daleč v zgodovino ste segli in od kod ste črpali vire? V knjigi so opisana prav vsa obdobja, od najstarejše dobe do Hotedršice danes. Zadala sem si cilj, da bom črpala iz spominov tukajšnjih ljudi. Seznanila sem se z veliko osebami, ki so bile pripravljene svoje spomine deliti z menoj. Pred nami je krasna knjiga, zanimivo delo, ki zgodovino kraja pripoveduje skozi oči ljudi. Ste med raziskovanjem naleteli na kakšne presenetljive podatke, dejstva? Zanimivih podatkov in opisov dejstev je bilo res zelo veliko, zato bi težko izpostavila samo enega od njih. V vsakem je delček zgodbe, vsak govori o zgodovini, pa naj bo ta lepa, manj lepa in včasih celo grda. Tudi ti temni dogodki so del zgodovine in življenja nasploh. Knjiga je zelo bogato opremljena. Kako ste pridobili vse arhivske fotografije? Ob intervjujih so mi ljudje bili pripravljeni posoditi svoje fotografije, skoraj vsak od njih je kaj dodal ali prispeval, najbolj pa mi je bil v pomoč žal že pokojni sogovornik Dominik Vavken. Ob izidu sem v mislih knjigo posvetila prav njemu, nastala je z njim, saj jo je s svojo pripovedjo zelo obogatil. Za vso njegovo pomoč sem mu iskreno hvaležna. Ni pa bil edini, ki se je odzval na mojo pobudo, saj je v Hotedršici veliko dobrih ljudi in tudi ti so si zame vzeli čas. V veliko pomoč mi je bila tudi zbirka Vojnega muzeja Logatec pod vodstvom Janeza J. Švajnceija, ki hrani pravo logaško bogastvo. Kako so sovaščani sprejeli knjigo? Kakšnih odzivov ste bili deležni? Sprva sem se bala, kakšni bodo odzivi, saj nisem domačinka, potem pa se je zgodilo, da je vsak dan prišlo kako pismo s pohvalami in izražanjem hvaležnosti. Prišle so tudi nove povratne informacije in če bo župan Logatca Berto Menard pripravljen pomagati tudi pri ponatisu, bom knjigo dopolnila z novimi pričevanji. Županu sem za njegov odziv nadvse hvaležna. Do kulture in umetnosti ima spoštljiv odnos in to je v današnjem kriznem času zelo pomembno. Ali v prihodnosti načrtujete še kakšen zanimiv projekt? Prepustila se bom toku življenja. S pisanjem živim že od rojstva, saj je bil pisatelj moj dedek Janez Švajncer, babica Marija Švajn-cer je bila pesnica in pisateljica, pisatelj in vrhunski vojni zgodovinar je moj oče, Janez J. Švajncer, teta, dr. Marija Švajncer, je filozofinja, pisateljica in pesnica, brat Jurij Švajncer, sicer pravni svetovalec na Ustavnem sodišču, je napisal več dramskih iger. Pisatelj Franc Ksaver Meško je bil prababičin stric po očetovi strani. Po vsej verjetnosti imam dar za pisanje že v genih. Rada pišem, rada ustvarjam. Če me bo moja družina še tako podpirala, kot me je doslej, bo zagotovo nastalo kaj novega. Pustimo se presenetiti. Blanka Markovič Kocen Foto: osebni arhiv Z. T. in B. M. K. LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 15 V SREDIŠČU Jakobova želja: KNJIGA V SLIKI, KI BI JO MORAL PREBRATI VSAK v v »MLADIC«, ŽELJAN PSA Jakob je bil mlad fantič, ki ga je zanimalo vse drugo, razen domačih živali. Pa je naneslo, da se mu je zahotelo imeti psa. Skozi zgodbo deček spozna, da je pes živo bitje, ki potrebuje nego, vzgojo, ljubezen ... Zgodbica je nastala lani ob praznovanju 10-letnice delovanja Športno-kinološkega društva Logatec, napisala jo je Nina Vehar, članica enote reševalnih psov tega društva. Zgodbo je naslikala in uprizorila osnovnošolska učiteljica Tatjana Rupnik Hladnik in jo lani s kamišibajem, staro japonsko tehniko pripovedovanja, predstavila v Narodnem domu Logatec. Morda je tudi zato predstavljena na kartonskem papirju v posebnem ležečem formatu A4. Kakorkoli, tistim, ki želijo imeti štirinožnega prijatelja (ni nujno, da kužka, saj podobni nasveti veljajo tudi za mucke in druge domače živali), toplo priporočam. Besedilo in foto: Brane Pevec O ZBOROVSKEM PREPEVANJU NA LOGAŠKEM SKOZI POLTRETJI VEK In petju, ubranem zborovskemu petju, za katerega segajo poročila na Logaškem blizu 250 let nazaj, je posvečen zbornik Marcela Štefančiča. Iz prvih časov so podatki zbrani na podlagi ustnega izročila ali kakšnih drugih delno ohranjenih zapisov. Kam vse se je avtor zatekel po pomoč pri pisanju tega neprecenljivega dokumenta časa, boste izvedeli, ko boste knjigo prebrali. Veliko naših občanov je sodelovalo pri tem. Seveda tudi Janez Gostiša, ki je uredil (v veliki meri tudi zbral) fotografsko gradivo in sodeloval pri korekciji. Knjigo je oblikovala Meta Tomažič, izdala jo je JSKD Logatec, financirala Občina Logatec. Sicer knjiga ni namenjena le branju, bolj je vredna kot dokument, v katerem je zbrano delo logaških zborov - vse do današnjih dni. Mnogi izmed vas boste v njej našli sebe, sorodnike, prijatelje. V njej lahko preberete tudi, kdo je dobil februarska priznanja za življenj -sko delo ali izjemne dosežke na področju kulture naše občine, kdo se je uveljavil v tujini, omenja prepevanje ob Večerih pri vodnjaku . Drugi del pa je pravzaprav nadgradnja Marcelove knjige iz leta 2003 Revijsko prepevanje na Logaškem 1968-2003. Tokrat je namenjen 50-letnici zborovskega prepevanja. Na kratko samo tole: na revi- jah je v tem času nastopilo 59 zborov, katere je vodilo 68 zborovodij; 46 jih je vodilo samo en zbor, ostali več, avtor te knjige štiri, letošnji slavljenec - 40 let dela - Zdrav-ko Novak pa je dirigiral sedmim zborom: OPZ in MPZ OŠ Tabor, OPZ Hotedršica, DePZ DMG, MePZ DMG, MoPZ Tabor in ŽePZ Tabor. Knjigi na pot sta nekaj besed namenila tudi direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije Marko Repnik in župan naše občine Berto Menard. Naj z njegovo mislijo tudi zaključim: »Petje nas spremlja skozi vse življenje. Pojmo, brun-dajmo, žvižgajmo si, obiskujmo koncerte in se prepuščajmo lepoti zvoka.« Besedilo in foto: Brane Pevec 16 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 IV SREDISCU OD POUSTVARJALNOSTI K USTVARJALNOSTI Doma in na tujem uveljavljeni umetniški vodja in zborovodja Mešanega pevskega zbora Adoramus ter dirigent Simfoničnega orkestra Cantabile (prej tudi odličen dirigent Pihalnega orkestra Logatec) je Marjan Gr-dadolnik tudi priljubljen in uspešen učitelj klarineta na logaški glasbeni šoli. Vendar Grdadolnik ne ostaja samo izvrsten glasbeni poustvarjalec, pač pa se bolj in bolj poglablja tudi v glasbeno ustvarjalnost kot komponist, čigar glasbene stvaritve kar živo odmevajo. Tako je, denimo, njegova skladba Laudate Domino, ki jo je skom-poniral za mešani zbor, sopran (z različicama za ženski in moški zbor) in godalni orkester leta 2001 na sporedih raznoterih zborov na domačih in tujih tleh. V zbirki Musique je Grdadolnik leta 2001 pri založbi Bogataj izdal Magnificat, skladbo za klavir, flavto in sopran. Letos je pod pokroviteljstvom občine Logatec pri isti založbi izšla njegova zbirka štirih skladb: troje za klarinet in klavir, ena za duet klarinetov. Vse partiture pa so posvečene skladateljevim nekdanjim učencem, ki so se nadvse uspešno lotili študija klarineta in svoje znanje stopnjujoče razvijali in nadgrajevali v profesionalnost. Skladatelj je s skladbami, oblikovanimi ABA, sledil posebnim željam nekaterih svojih učencev, da bi jim vzornik posvetil kako svojo stvaritev. In vse štiri skladbe so posvečene prav njim, o čemer zgovorno pričajo naslovi skladb: Ajda in klarinet, Filip in klarinet, Lovrenc in klarinet (vse tri s klavirsko spremljavo) ter Rok duet (posvečena klarinetistoma Sekirniku in Škrlju). Medtem ko so prve tri skladbe vzniknile tudi iz skladateljevega čustvenega doživljanja mladih klarinetistov, ima zadnja izhodišče v koralni motiviki. -Vsaka skladba temelji na melodični impresivnosti in na tehnični zahtevnosti, primerni za repertoar učencev zaključnih letnikov klarineta. Žal je korona virus preprečil načrte, da bi zbirka skladb Marjana Grdadolnika doživela tudi javno predstavitev. Predstavitev bo: že zdaj vabljeni na nesporno vse pozornosti vreden kulturni dogodek. -a" Ji * //fisfil. Klarinet ftjuk.i militi»a LFjriori in klivir Oarinoi «Ikrika nh IjJmri Piff^nilk l'un (otohjiibvI Marjan Grdadolnik nadaljuje z umetniškimi glasbenimi stvaritvami. (Foto: Vinko Meze) Marcel Štefančič Šardi&Co. nepremičnine Notranjska c. 14, Logatec 051-311-411, www.sardinepremicnine.s' ardi nepremičnine Družba za posredovanje v prometu z nepremičninami Združenji Druib 73 Nipremifnirula Poiridovaiij( Gospodarski zbornica nt îlovenlpe"!!» HI Zfc^rwiiÇi Eiposlçwnjç z n^ranifriiiMjTii r> ]■ 17 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 IV SREDISCU OTROŠKA SLIKANICA BARBARA, KJE SI? KOT VODIC PO HOTENJSKEM Kulturno turistično društvo Ho-tedršica je v šopek kulturnih dogodkov Cvetje za sv. Barbaro dodalo še en cvet; to je otroška slikanica z naslovom Barbara, kje si? Del sredstev od prodaje bomo namenili za obnovo cerkve sv. Barbare na Ravniku in delovanje KTD Hotedršica. Avtor pravljice je član KTD Hotedršica Roman Treven, ilustracije je narisala umetnica latvijskega rodu Alina Asber-ga Nabergoj, ki živi in ustvarja v Vipavi. Spremno besedo je napisala umetnostna zgodovinarka Simona Kermavnar in z njo orisala zgodovinsko in kulturno ozadje nastale slikanice. Ingrid Kovač Brus je besedilo lektorsko pregledala, Brigita Vehar pa je knjigo uredila in oblikovala. Pravljica-povedka Barbara, kje si? temelji na zgodovinski povedki o nastanku cerkve sv. Barbare na Ravniku in tamkajšnjih do- mačij, ki jo je avtorju Romanu Trevnu po spominu iz mladosti zaupala Angela Pet-kovšek, po rodu z Ravnika. V pravljici spoznamo ljubko grofično Barbaro, ki je lepša kakor češnjev cvet. Nekega dne se je Barbara med igranjem skrivalnic izmuznila z gradu Hošperk. Pot jo je zanesla v temen gozd, kjer se je izgubila. Toda sredi največje stiske je spoznala prijatelje, ki so ji pokazali pot domov. Barbara je s prijatelji živela vse dni svojega življenja, zato se je rada vračala na Ravnik, kjer je dala zgraditi cerkev sv. Barbare. Slikanica je prava zakladnica snovne in nesnovne kulturne dediščine. Avtor je v besedilo vpletel običaje, ki so povezani s cerkvijo svete Barbare na Ravniku, tradicijo in življenjem tamkajšnjih prebivalcev ter z likom svete Barbare. Ilustratorka Alina Asberga Nabergoj pa je upodobila dva kulturna spomenika, in sicer poleg ravni-ške cerkve tudi planinski grad Hassberg (Hošperk). S svojim ilustracijami nam je približala tudi notranjsko narodno nošo in tradicionalen vzorec prtičev, ki so jih ženske vezle na Hotenjskem. Vsi elementi so harmonično prepleteni z avtorjevo domišljijo. Pravljica je namenjena otrokom (3-11 let) in njihovim staršem. Slikanico lahko naročite preko FB Hotedršica, po elektronski pošti (ktd.hotedr-sica&gmail.com, ali po telefonu 041 342 896. Besedilo in foto: KTD Hotedršica 1 2 J i 5 S 7 S 9 10 11 13 16 14 15 2 3 1 2 3 2 Vodoravno; 2. Arhitekt Jožef 3. Najvišji vrh v Logaški Občini 5. Risu podobna domača žival 7. Zanimivo ime zaselka v Hotedršici 10. Ozkotirna železnica, pogovorno 11. Poljski pridelek 12. Ime občine v kateri leži vas Hotedršica 14. Vzem[jo vkopana klet 15. Kraški pojav 16. Roman Treven Navpično: 1. Ime ceste ob kateri leži Hotedršica 4. Potok, ki teče skozi Hotedršico 6 , Ime šk rata, kije nekoč živel v zemljanki 8. Notranjski kozolec 9. Modro - oranžen ptič 13. Oseba, ki kuha oglje Rešitev križanke, za žrebanje za nagrado slikanice...(podarili bomo 3 slikanice) nam odgovore lahko pošljejo na na naslov društva: KTD Hotedršica, Hotedršica 64, 1372 Hotedršica, mai l naslov: ktd.hotedrsica@gmail.com, do 10. 1. 2021. Žrebanje pa se bo lahko spremljalo preko fb strani KTD Hotedršica dne 14.1.2021. (bomo snemali) Nagrajencem bomo poslali slikanico po pošti na dom. 4 5 6 7 8 18 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 S SVOJO KNJIGARNO V STARI LJUBLJANI V SREDIŠČU Logatčanka Marjeta Mikuž je tesno povezana s knjigami. Sredi stare Ljubljane ima namreč pravcato knjigarno in antikvariat Vodnik. Mikuževa svoje poslanstvo opravlja zelo dobro. Iz njenih oči sije, da je z dušo in telesom pri knjigah. Prava kulturna posrednica. Saj se z ljudmi, ki zaidejo v knjigarno, rada pogovarja ter jim svetuje, katero knjigo izbrati. Kako je imeti svojo knjigarno? Strastna bralka in ljubiteljica knjig sem že od rane mladosti. V gimnazijskih letih me je običajno pot vodila mimo knjigarne v Črnomlju, ki sem jo redno obiskovala, prodajalkam pa zavidala opravljanje tako lepega dela. Ta želja po delu s knjigami je vedno tlela v meni in čez mnoga leta se mi je uresničila. Spodbuja me tudi mož, pravzaprav je to najin skupni projekt. Občasno z delom in tehničnimi rešitvami pomagata tudi najina zavzeta otroka. Lahko rečem, da je to družinsko podjetje. Knjigarna in antikvariat Vodnik je na Ciril Metodovem trgu 15 v stari Ljubljani, poleg so stolnica, tržnica in Robbov vodnjak. V ponudbi imamo preko 15.000 antikvarnih knjig, del naše ponudbe so tudi aktualne nove knjige. Odkupujemo tudi dobro ohranjene rabljene knjige. Katere knjige Slovenci najraje kupujemo? So še vedno med bolj priljubljenimi kuharske knjige? In katera knjiga slovenskega avtorja je trenutna uspešnica? Slovenci najraje kupujemo knjige s področja duhovnosti, osebne rasti, zgodovine, umetnosti, tudi romane, priročnike in seveda knjige za otroke in mladino. Zelo priljubljene so tudi kuharice, niso pa na prvem mestu. Najbolj prodajane knjige slovenskih avtorjev so trenutno Dolina rož Tadeja Goloba, Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj in Ogenj, rit in kače Milene Miklavčič. Katere so vaše tri najljubše knjige? Katarina, pav in jezuit Draga Jančarja, Sapiens - kratka zgodovina človeštva Yuvala Noaha Hararija in Slovenske ljudske pravljice. 19 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 V SREDIŠČU V povprečnem letu vas obišče tudi veliko turistov iz tujine, po katerih knjigah segajo? V normalnih razmerah nas obišče veliko tujcev, saj se nahajamo v samem središču Ljubljane. Prodajamo tudi spominke. Najraje posegajo po turističnih vodičih po Sloveniji, po knjigah o zgodovini Slovenije, umetnosti. Pa tudi po knjigah o slovenskih tradicionalnih jedeh v tujih jezikih. Še zanimivost, zelo iskana je knjiga Mali princ, tudi v slovenščini. Obstaja ogromno zbirateljev tega naslova v različnih jezikih. Kako se spopadate z epidemijo koronavirusa, ki je tudi vam zaprla vrata? Resnično, razmere so zelo težke. Naša dejavnost sodi med tiste, ki po merilih vlade niso nujno potrebne, zato je trgovina trenutno zaprta. Pomagamo si z družinskimi prihranki. Do državne pomoči verjetno ne bomo upravičeni. Uvajamo spletno trgovi- no www.antikvariat-vodnik.si in upam, da bomo tako vsaj malo ublažili izpad prihodka. Seveda težko čakam, da bomo spet lahko odprli vrata naše trgovine in normalno poslovali. Kako vidite knjigarne v prihodnosti, kakšni so trendi? Ne verjamem črnogledim napovedim mnogih o izumrtju klasične knjige. Poznam veliko ljudi, tudi sama sodim mednje, ki veliko raje posegajo po klasični knjigi. Za iskanje podatkov iz slovarjev, leksikonov in podobno je uporabniku prijaznejši splet. Za področja, kot so leposlovje, umetnost, duhovnost, religija in podobno, pa je uporabnikom bližja klasična knjiga. Ali lahko primerjamo branje pravljic otroku z ekrana z branjem in listanjem čudovitih slikanic? Sem strastna zbirateljica pravljic, doma jih imam kar zajetno zbirko. Še bolj kot vsebina me privlačijo čudovite ilustracije, pred- vsem slovenskih ilustratorjev. Strinjam se, da je kombinacija obojega - klasične knjige in interneta najboljša. Velika novost so tudi zvočne knjige, v Skandinaviji so velik hit in si utirajo pot tudi k nam. Najdemo v vaši knjigarni tudi kaj "logaškega"? Ja, antikvarne knjige: Pele so žage Katarine Ivančič, Logaška lekarna Tilke Jerič, Pod oboki sv. Nikolaja - stoletje župnije Dolenji Logatec in tri knjige Andreja Gosarja. Nam za konec zaupate še kakšno zanimivo anekdoto? Prijeten starejši gospod je pri meni kupil tri knjige. Na vprašanje, če zanje potrebuje vrečko, mi je odgovoril dobesedno takole: »To pa ne, intelektualci nosimo knjige v rokah.« Dejan Šraml 60 LET IN ŠE KAJ - OGLAŠA SE NOSTALGIJA Letos je preteklo 60 let, odkar je zagnana skupinica sošolcev in sošolk, predvsem zadnjih letnikov Osnovne šole Logatec (tedaj Dolenji Logatec) uspela in na svetlo dala prvo in kot kaže edino izdajo šolskega glasila, ki ga je osvetlila z imenom Polž. Uvodničar Stanko Perpar iz 8. razreda je z naslovom Polžu na pot lepo zapisal, da se je marsikdo začudil, ko je zagledal naslov glasila. Ko pa se je tako začudeni spomnil na nabiralnik, v katerega naj bi od začetka šolskega leta "pridno" nosili in ko ob tem takšen radovednež pomisli, da je glasilo izšlo neposredno ob zaključku šolskega leta, je ime Polž pravo in lepo. Ker da polž gre počasi, a vedno pride na cilj. Uvodničar je posebej zapisal željo, da naj bralci glasilo sprejmejo z veseljem in razumevanjem, ker da prizadevni sošolci in sošolke orjejo ledino. Posebno zahvalo je v imenu sotrudnikov uvodničar sporočil profesorici Peterlinovi, ki je bila mentorica in neutrudna pomoč. Na žalost je Polž izšel le enkrat in je to bila edina njegova pot in cilj hkrati. Polž je poleg pesmi in črtic prinesel poročila o delu nekaterih sekcij in organizacij na šoli. Na prvih straneh se je razpisala Justina Leskovec iz 6. b v pripovedi Zaklad v gozdu, ki je zgodba in pravljica hkrati. Boris Šebenik iz 8. razreda je bil pravljičar in se mu je zgodba izšla v pravičen konec. Francka, ni povedala čigava, je prikazala resnično zgodbo iz domačega kraja, iz življenja preprostih ljudi. Marina Jeršin iz 6. razreda je opisala srečanje s Titom, ko je obiskal znano logaško gostilno. O pripetljajih pri prodaji kož domačih prašičev se je razpisal Ivan Arhar iz 6 b. Co-niju, znano ime Stanka Perparja, je bilo všeč pristaniško življenje in ga je na kratko tudi predstavil. Lili, tudi ona je pozabila na drugi del svojega imena, je opisala "pomoč" pri hišnih opravilih. Posebno mesto so imeli prispevki o velikanih prejšnjega in tistega časa. Tako je Zvonka Rozman predstavila Prežihovega Voranca, kot da bi vedela, da jo bo življenjska pot zanesla v njegove kraje. Ivan Arhar je nekaj več vedel o Tonetu Seliškarju. Glasba Friderika Chopina je zvenela Andreju Mihevcu. Erihu Šerbcu iz 8. razreda je bila blizu 90-letnica Leninovega rojstva. Šolski izlet na Gorenjsko, na Stol in do doline Drage je ostal v spominu Borisu Šebeniku. In ne le njemu, vsem sošolcem in sošolkam 8. razreda. Posebno tehnično znanje je razkril članek Stanka Perparja, z navodili kako napraviti projektor. Jože Gantar iz 8. razreda je popisal akcijo jamarjev, ko se spustili v brezno v Rakovi dolini. Pisec je dodal še članek o delovanju jamarjev v Logatcu. Ker je bila v tem letu ustanovljena mladinska organizacija- LMJ, je nekaj besed o njej zapisal prvi predsednik Stanko Perpar. Danica Vidmar iz 7. razreda je predstavila delo Pionirske šolske zadruge, ki je imela celo svoj vrt. Marta Šerbec iz 7. b je s podatki o izposoji in o branju nasploh predstavila dijaško knjižnico. O tabornikih, ki so pričeli s svojo dejavnostjo na šoli, se je razpisal Andrej Mihevc. Slednji je prispeval tudi številne objavljene pesmi. Polž je bil lepo in bogato ilustriran, vsak prispevek je imel svojo podobo in večno črto zaznave. Glasilo je bilo začetek in žal tudi konec, je pa podoba tistega časa in zato je prav, da smo ga skupaj s prizadevnimi sošolci in sošolkami, ki sta jih sicer usoda in čas razmetala, vsakega s svojo potjo in koraki na njej, iztrgali pozabi. Andrej Mihevc 20 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 OSEBNOSTI ARHITEKT JOŽE PLEČNIK NA LOGAŠKEM (13) »Tu se ne sme zataknit!« Mizarski mojster Lovrencij Grom in arhitekt Jože Plečnik pri posvetitvi Kapele Srca Jezusovega v Mariboru Osvetlitev sodelovanja Oblakove »Tovarne pohištva Javor« (1921-1936) in arhitekta Jožeta Plečnika predstavi logaški mizarski mojster Andrej Grom: »Z mizarstvom v naši rodbini je pričel moj praded France Grom, doma s Storževega Griča blizu Lintverna pri Vrhniki. Mizarstva se je priučil pri Lenarčiču (izdelovalcu harmonijev - orglam podobnim glasbilom) na Verdu, kamor je hodil med drugim »dra-kslat« (stružit) gumbe za harmonije, pa tudi kleklje za izdelavo klekljanih čipk. Mojster mu je kot pridnemu in veščemu delavcu dal ročni stružni stroj, da je lahko zanj delal doma in mu ni bilo treba več peš na Verd. Mojstrski izpit je opravil Pr' Daniel (Ustanovitelj mizarske delavnice je bil Italijan Daniel Doratti v 2/2 19. stol. Op. p.) v Gornjem Logatcu, Tabor 3. Leta 1888 je prijavil samostojno obrt. Pri pradedku je honorarno delal in se učil »drakslanja« tudi pisec povojnih mizarskih učbenikov, Adolf Dolak, po rodu Čeh. Sprva doma zaposlena Francetova sinova sta dobila službo pri mizarski »tvrdki Javor« v Logatcu. Najprej je šel najstarejši sin Franc, kateremu je oče na Čevicah kupil hišo in kmalu za njim se je v Logatec preselil tudi njegov brat Lovrencij Grom (1905-1989) - moj dedek (»V Logatec sem prišel, ko sem imel 17 let.«). Franc je bil šef mizarske delavnice »Javor« do odhoda v vojsko, potem ga je zamenjal Lovrencij, ki je bil glavni mojster 12 let - do zatona podjetja »Javor«. Ta je okrog l. 1930 opremljala Vzajemno zavarovalnico (na Miklošičevi cesti v Ljubljani, danes zavarovalnica Triglav) po Plečnikovih načrtih. Tako je dedek spoznal Plečnika. Kasneje sta sodelovala tudi pri drugih projektih. Med drugim tudi pri opremi jezuitske kapele Srca Jezusovega v Mariboru. Logaški mizarji kot izvajalci del podjetja »Javor« so tam izdelali tabernakelj, oltar, najbrž tudi klopi in drugo. Na posvetitev kapele 30. oktobra 1932 sta bila povabljena tudi Plečnik in moj dedek Lovrencij. Spominjam se, da je dedek večkrat omenjal stike s Pleč- nikom, še posebej dan posvetitve kapele. Zmeraj je rekel: »Ko sva prišla v cerkev pred otvoritvijo, je šel on (Plečnik, op. p.) najprej na »ambon« in tam je obrnil ključ tabernaklja, rekoč: »Tu se ne sme zataknit!«, saj drugače duhovnik ne more do ciborija s posvečenimi hostijami, mon-štrance, skratka, maša ne more do konca.« Potem pa, ko se je posvetitveni obred končal, je bilo pripravljeno slavnostno kosilo. Dedek je povedal: »Midva prideva v jedilnico in ko je Plečnik zagledal pogrinj-ke: krožnike s po tremi žlicami, noži in žličkami, kozarci, je rekel: »Midva greva, ne bova tukaj jedla.«« In sta šla z vla- kom nazaj v Ljubljano. Vlak je imel manjši postanek v Zidanem Mostu. Plečnik je brez besed sestopil in odšel v kolodvorsko restavracijo. Zadovoljen se je vrnil z dvema porcijama klobas z zenfom.« To je bilo zanju »slavnostno kosilo«. Plečnik je bil sila skromen človek in ni maral »nobel« ceremonialov,« je zaključil Andrej Grom. ambon - vzvišen prostor med prezbiteri-jem in cerkveno ladjo za branje svetega pisma (se nadaljuje) Gvido Komar LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 21 OSEBNOSTI/KULTURA Božidar Kraut - PREDSEDNIK GASILSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE OD LETA 1959 DO 1965 Le peščica gasilcev ime Božidar Kraut poveže z gasilstvom. Za druge je ime neznano in povezovanje Gasilske zveze Slovenije v Gasilsko zvezo Jugoslavije že zelo oddaljen del zgodovine. Božidar Kraut je bil rojen 21.6. 1901 v Gornjem Logatcu, očetu Štefanu in mami Kristini. Oče je bil okrajni sodnik. Božidar je imel starejšega brata ter mlajšo sestro in brata, ki sta bila tudi rojena v Gornjem Logatcu. Oče je bil kasneje premeščen v Novo mesto in je leta 1916 umrl. Božidar je nižjo gimnazijo zaključil v Novem mestu, maturiral v Mariboru in tu nadaljeval šolanje na vojaški kadetnici. Z bratom Štefanom sta sodelovala v bojih za severno mejo in bila Maistrova borca. Božidar je v Kraljevini SHS končal vojaško akademijo in postal podporočnik. Leta 1944 je dosegel čin generala NOV. Po koncu vojne je bil zaposlen na Državnem sekretariatu za ljudsko obrambo v Beogradu. Leta 1959 se je upokojil. Bil je poln ustvarjalnega nemira in moči, znanja ter bogatih izkušenj. Ni se umaknil v mirno življenje upokojenca, ampak je istega leta postal predsednik Gasilske zveze Jugoslavije. Prizadeval si je, da bi težave gasilske organizacije zadovoljivo rešili na najvišji ravni države in v vsaki posamezni republiki. Nesebično in vztrajno je delal za modernizacijo in težnjo po krepitvi njene učinkovitosti in njene družbene vloge. V prvi številki časopisa GZ Jugoslavije »Protivpožarna zaštita«, ki je izšla leta 1961, je pisal o aktualnih vprašanjih v gasilstvu. Kot dober primer organiziranosti gasilstva je izpostavil Slovenijo. Sodeloval je pri številnih pomembnih gasilskih dogodkih na območju nekdanje Jugoslavije. V juniju 1960 je v Novem mestu potekal VII. zlet bratstva in enotnosti. Gasilce je poleg predsednika GZ Slovenije Matevža Haceta nagovoril tudi predsednik GZ Jugoslavije Božidar Kraut. Vodil je delegacijo GZ Jugoslavije na mednarodnem gasilskem zasedanju v Kolnu in 1061. obiskal tekmovalce na I. gasilski olimpiadi v Bad Godesbergu pri Bonnu v takratni zahodni Nemčiji. Za odlična dosežena mesta se jim je zahvalil. Kot gost V. kongresa GZ Slovenije novembra 1963 v Ljubljani v pozdravnem govoru izpostavil naloge in odgovornost gasilcev v času, ko požarna varnost v starih oblikah dela ne more več zagotoviti potreb, posebno glede na nagli porast industrije, prometa, kmetijstva in nacionalnega bogastva nasploh. Z ženo Zdenko, rojeno v Makarski, in hčerko Vanjo je živel v Beogradu. Po kratki in hudi bolezni je umrl 1. marca 1967. Pokopan na Aleji zaslužnih državljanov na novem pokopališču v Beogradu. Marinka Cempre Turk SVETOVNO ZNANI PIHALNI KVINTET SLOWIND V LOGATCU OSVOJIL MALOŠTEVILNO OBČINSTVO Predzadnjo sredo v septembru nam je Knjižnica Logatec podarila izjemen glasbeni dogodek, skoraj enourni koncert evropsko in širše v svetu uveljavljenega pihalnega kvinteta Slowind. Sestavljajo ga člani orkestra Slovenske filharmonije. Kvintet, ustanovljen pred 24 leti, izvaja praktično vsa dela standardnega repertoarja za tak sestav, izjemno prodoren pa je tudi pri izvajanju novitet, del sodobnih avtorjev, že uveljavljenih in onih, ki se v tovrstnem komponiranju šele profilirajo. Kvintet že dvajseto leto prireja tudi Festival Slowind. Ansambel je pozdravil in ga žal skromnemu občinstvu predstavil direktor knjižnice Marko Zupanc ter se mu zahvalil za nastop v Logatcu. Dva glasbenika sem prepoznal med dvajseterico ... Zasedba flavta (tudi pikolo), oboa, rog, fagot in klarinet je vrhunsko izvedla Dve sonati D. Scarlattija, Adagio in Allegro v f-molu, K 594 W. A. Mozarta in Malo komorno glasbo P. Hindemitha. Skladbe je ansambel odigral zares uigrano, tenkočutno, dinamično razkošno in spoštljivo do slehernega člana. V nobenem trenutku ni bilo treba iskati zvoka vodilnega inštrumenta; res je bilo vse na svojem mestu. Prav posebno doživetje pa je ponudila izvedba skladbe Obrisi in sence mlade slovenske skladateljice Nine Šenk. Slowind jo je pre-mierno izvedel pred štirimi leti. Ne vem, kako si jo ustvarjalka zamislila, upam pa si verjeti, da je izvedba zamisel presegla. Ko poslušaš, se najprej vprašaš, če je iz inštrumentov sploh mogoče izvabiti zvoke, kakršne smo lahko slišali. Koliko barv, koliko utrinkov, ščebetanja, v vetru izgubljenih odmevov, prasketanja . Pa vendar gladko tekoča glasbena pripoved, v sebi zaokrožena, prevzemajoča. Kdaj bi lahko v Logatcu prisluhnili komorni glasbeni skupini takšnega formata, kot je Slowind, če bi ne bilo t. im. korona krize? Ne vem. Vem pa, da bi mu smelo prisluhniti več domačih ljubiteljskih inštrumentalistov, kot mu jih je. Redke so takšne priložnosti in jih v bodoče ne kaže spregledati. Preveč bogate so, da bi jih zaobšli. Aleš Kacjan, Matej Šarc, Metod Tomac, Paolo Calligaris in Jurij Jenko, hvala za čudovit večer in vrhunsko glasbeno doživetje v Logatcu. Janez Gostiša 22 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 I MLADI PRELOMNO LETO ZA POLOŽAJ MLADIH V OBČINI LOGATEC Leto 2020 je bilo polno prelomnih trenutkov in posledice bodo opazne še dolga leta. Poleg vseh dogodkov, ki bodo tako ali drugače zaznamovali leto 2020, si moramo letošnje leto zapomniti tudi po prelomnem trenutku za položaj mladih v občini Logatec - sprejetje strategije za mlade 20202024. Pri pripravi dokumenta nas je vodilo logično dejstvo, da brez dobre analize obstoječega stanja težko pripraviš ukrepe, ki bi prinesli rezultate. Torej smo najprej naredili analizo stanja in se na podlagi izsledkov lotili priprave oblikovanja ciljev ter ukrepov. Rdeča nit priprave dokumenta je bilo zavedanje, da sodobne družbe temeljijo na vključevanju mladih v vse faze razvoja politik, tudi na lokalni ravni. Pomembno je, da se mlade aktivno vključuje v sooblikovanje svojega kraja. Poleg tega pa je treba več pozornosti namenjati ustvarjanju pogojev za izboljšanje položaja mladih pri reševanju stanovanjske problematike, pri pogojih za razvoj podjetniških idej, pri soustvarjanju zabavnih in drugih vsebin, ki dajejo vsaki občini dušo in dogajanje. Mladi smo se v letu 2020 resno lotili številnih področij in od besed prešli k dejanjem. Tako se v letošnjem letu že izvajajo številni ukrepi, ki so predvideni v strategiji. Naj na tem mestu omenimo le nekaj najpomembnejših: Cilj 1: Povečanje dostopnosti stanovanj za mlade V začetku leta 2021 se na področju stanovanjske problematike predvideva objava razpisa, s katerim bi Občina Logatec pomagala mladim pri dostopu do kredita. Namen razpisa bo subvencioniranje obresti za stanovanjski kredit za mlade, ki rešujejo stanovanjski problem. Nekdo, ki je star 25 let, bi na primer rad kupil svoje stanovanje, za katerega mora najeti 50 000€ kredita. Občina mu bo ob vnaprej določenih pogojih subvencionirala del obresti tega kredita. S tem ukrepom želimo mladim olajšati dostopnost do nakupa lastnega stanovanja v občini Logatec. Na tak način zasledujemo tudi cilje izboljšanja kakovosti bivanja, spodbujanja mladih in mladih družin pri bivanju in iskanju zaposlitve v občini Logatec ter spodbujamo demografske trende v naši občini. Cilj 2: Spodbujanje samozaposlovanja in podjetništva mladih Na področju podjetništva in zaposlovanja mladih se želimo usmeriti predvsem v spodbujanje lastne ustvarjalnosti in podjetniške poti. V ta namen bomo v letu 2021 v sklopu Coworking Logatec priredili številna izobraževanja, srečanja in delavnice, s čimer bomo mladim približali podjetništvo ter jim ponudili informacije o tem, kako začeti. Poleg tega so za leto 2021 predvidene tudi druge spodbude, s katerimi bodo novonastajajoča perspektivna podjetja v občini Logatec stopila v svet podjetništva. Številne ukrepe za dosego tega cilja bomo izpeljali v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Logatec. Poleg zgoraj naštetih zadev bomo na njihovi spletni strani uredili zavihek z delovnimi mesti v bližini ter zavihek s podjetji, ki nudijo prakso oziroma pripravništva. Tako bomo na enem mestu ponudili informacije za vse tiste, ki morajo v času šolanja opravljati redno prakso. Cilj 7: Spodbujanje izobraževanja mladih Ker želimo, da so mladi za svoje odlične dosežene rezultate nagrajeni, bodo v prihajajočem letu na podlagi pravilnika podeljene nagrade oziroma pokroviteljstva za nadarjene dijake in študente ter za izjemne dosežke le-teh. Zavedamo se, da je poleg formalnega izobraževanja vse pomembnejše tudi pridobivanje drugih znanj s področja neformalnega izobraževanja. Zato bomo izvedli več različnih delavnic in predavanj. Cilj 8: Izboljšanje informiranosti mladih Dandanes se mladi soočamo s poplavo različnih informacij, ki pa so redko urejene in zbrane na enem mestu. Z namenom poenostavitve dostopa do informacij in večje preglednosti bomo v prihajajočem letu predstavili aplikacijo, ki bo na enem mestu omogočala obveščanje s strani javnih služb, društev, klubov in drugih deležnikov. Cilj 9.: Večje število mladim zanimivih prostočasnih dejavnosti Mladi imajo številne ideje glede organizacije dogodkov, pa naj bo koncert, gledališka predstava, okrogla miza, tekma ali pa katerakoli druga javna prireditev. Od ideje do izvedbe dogodka pa je vedno dolga pot, na kateri mlad človek naleti na številne birokratske in administrativne ovire. Postopek prijave prireditve si želimo poenostaviti in ga digitalizirati. Poleg papirnih zadev pa bomo v prihodnjem letu pristopili tudi k dodatni finančni pomoči pri organizaciji dogodkov. Poudarek je na krepitvi kvalitete in raznolikosti programa znotraj že prepoznavnih dogodkov, ki so že pridobili festivalski značaj. Cilj 12: Povečanje vključenosti mladih pri odločitvah na občinski ravni Odnos mladi in lokalna skupnost je dvosmerna pot, ki je medsebojno zelo povezana. Pomembnost vključevanja mladih v soobli-kovanje odločitev tudi na lokalni ravni nam kažejo številni primeri dobrih praks iz drugih občin. Mlajša generacija ima svojevrsten pogled na prihodnost in občasno lahko njihovo razmišljanje pripelje do videnja izven okvirjev. Vključevanje mladih v razvoj politik na lokalni ravni je pomembno tudi z vidika razumevanja, da so mladi prihodnost kraja in kot taki »dediči« odločitev, ki se sprejemajo na ravni občine. Zato si prizadevamo, da se v bližnji prihodnosti sprejme tudi Odlok o mladini. Cilj tega dokumenta je celovito urediti položaj mladih v občini in predvsem opredeliti strukturo in podporno okolje mladinskega organiziranja in mladinskega dela v občini, zagotoviti pogoje za sodelovanje mladih pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje in delo v lokalni skupnosti ter pospešiti razvoj lokalne mladinske politike z namenom zagotavljanja pogojev za LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 23 I MLADI uspešno doseganje avtonomije mladih v lokalni skupnosti. Odlok opredeljuje tudi ustanovitev komisije za mladinska vprašanja. To je posvetovalno telo župana in mora biti o zadevah, ki kakorkoli vplivajo na področje mladih, obveščeno oziroma mora podati svoje mnenje. Predstavljeni cilji in ukrepi so prvi korak k izboljšanju položaja mladih v občini Logatec. Na tem mestu smo lahko optimistični, saj so se stvari začele premikati v pravo smer. Verjamemo in zaupamo, da bodo tudi mladi v naši občini dobro sprejeli določene ukrepe ter se priključili procesu sooblikovanja naše skupne prihodnosti. Mladi so bili vedno gonilo razvoja in so včasih celo korakali pred aktualno oblastjo. Verjamem, da smo ravno mladi lahko tisti, ki tudi našemu županu pokažemo, da so dolgoročne strategije razvoja posameznega področja še kako pomembne. Se pa z njim strinjamo, da zapisani dokumenti nič ne pomagajo, če se od besed ne preide k operativni izvedbi. Kljub korona letu in vsem trenutkom, ko smo mladi ostajali doma, naj vam zaželim vse lepo v prihajajočem letu. Verjamem, da nas čaka še veliko izzivov in verjamem, da bomo skupaj spisali še veliko lepih spominov in dobrih stvari! Klemen Stoševski, predsednik Mladinskega sveta Logatec PROGRAM ZA MLADE Zaživel je jeseni leta 2019 in hitro postal pomemben za veliko število otrok. V ekipi smo študentke razrednega pouka in socialnega dela ter učiteljici, ki imamo izkušnje in veselje do dela z mladimi. Zavedamo se težav mladostnikov, zato jim nudimo kvalitetno preživljanje prostega V 11 • 1 VI 1 I v v v časa, psihosocialno pomoč in brezplačno učno pomoč. Ker se tudi mi nismo uspeli izogniti situaciji z epidemijo, smo se odločili, da svoje delo priredimo in aktivnosti pripravljamo zunaj - tako je nastala naša točka pred Knjižnico Logatec. Celo poletje smo popoldneve preživljali na travi ob igrišču in tam prirejali različne aktivnosti. Med drugim smo otrokom nudili Knjižnico pod krošnjami, kemijsko in plesno delavnico, popoldneve ob družabnih igrah in vsakodnevno druženje. Sodelovali smo s Knjižnico Logatec in Zdravstvenim domom Logatec, česar se veselimo tudi v naslednjem letu. Ker smo hitro rasli in so mladostniki kazali veliko zanimanja, so nam uredili tudi nove prostore. Na žalost jih še nismo imeli priložnosti pokazati in uporabljati, a se tega res veselimo, saj so opremljeni z mizami in stoli, družabnimi igrami in celo namiznim nogometom. Do takrat pa bomo otrokom dostopni kar prek družabnih omrežij. Poleg individualne učne pomoči prek video klicev vsak dan pripravljamo zanimive aktivnosti in informacije o pomembnih, zabavnih, tabu in prijetnih temah. Govorili smo že o človekovih pravicah, stereotipih, predsodkih, dobrem počutju, potovanjih in kulinariki, idej za prihodnje tedne pa je še ogromno. Pomembna rdeča nit zadnjih nekaj tednov pa so starejši v naši občini. Otroke in vse druge, ki nas spremljajo, spodbujamo, da ustvarijo izdelke, napišejo pisma in kakšne lepe misli ter pripravijo voščilnice za prebivalce v domovih starejših občanov v Logatcu, da jim lahko vsaj malo olepšamo težke čase. Trenutno imamo na voljo dve zbirni mesti - v Knjižnici Logatec in Hiši Sadeži družbe Logatec, izdelke pa lahko vsekakor pošljete tudi v Dom starejših občanov po izbiri. Več o Programu za mlade Logatec si lahko preberete na naših družabnih omrežjih: Program za mlade Logatec na facebooku in _lo-gatec_ na instagramu. Za vprašanja in informacije pa nam lahko pišete tudi na: programzamlade.logatec@gmail.com Lara Šebal 24 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 24 I MLADI Zala Slabe: RAZISKUJEM ZATO, DA BI POMAGALA CELOTNI DRUŽBI Zala Slabe, doma iz Jakovice, je kot doktorska raziskovalka na Netherlands Institute for Neuroscience (nizozemski inštitut za nevroznanost) posegla v sam svetovni vrh znanstvenih odkritij. V skupini svetovno priznanega prof. dr. Dicka Swaaba raziskuje nevropsihiatrične motnje in želi s svojimi dognanji prispevati k javnemu duševnemu zdravju, ki je v sodobnem času in načinu življenja vse bolj načeto. Skupaj s profesorjem Swaabom in dr. Gorazdom Drevenškom ji je pred kratkim uspelo pridobiti projekt ARRS- Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki ga bo izvajala na Medicinski fakulteti v Ljubljani v sodelovanju z nizozemskim inštitutom za nevroznanost in nizozemsko možgansko banko. Zalo Slabe smo prestregli na kratkem obisku v rodni Jakovici, kamor se rada in razmeroma pogosto vrača. Slovenijo je zapustila pri rosnih 24-ih letih, v tujino jo je vodila želja po raziskovanju, po nadgradnji znanja, ki ga je pridobila s študijem biopsihologije na UP v Kopru. Na nizozemskem inštitutu za nevroznanost v Amsterdamu-NINu ima dostop do ene redkih možganskih bank na svetu, ki hrani 4.000 globoko zamrznjenih človeških možganov. Zalina znanstvena kariera je v stalnem vzponu, med drugim je prva dokazala povezavo med prisotnostjo nevropeptida PACAP v možganih in motnjami razpoloženja. Njen motiv je pomagati drugim in razviti ustrezne terapevtske strategije. »Raziskujem zato, da bi pomagala celotni družbi,« pravi. Razpoloženjske motnje so velik javnozdra-vstveni problem današnje družbe in odkritje delovanja PACAP-a lahko pomembno vpliva na njihovo zdravljenje. »Nevro-peptid PACAP je značilno izražen pri ženskah in pri tistih, ki imajo razpoloženjske motnje, na primer depresijo ali bipolarno motnjo. Ugotovljeno povišano izražanje PACAP-a pri ženskah kaže na to, da so slednje bolj nagnjene k nevropsihiatričnim obolenjem. Vzrok za to pa je interakcija s hormonom estradiolom, zato je pričakovati, da bi bil tudi razvoj zdravljenja povezan z uravnavanjem estradiola,« pojasnjuje sogovornica. »Če ne bomo kot družba podpirali raziskovanja možganov, se bodo motnje s področja duševnega zdravja stopnjevale. Poglabljam se v človeške možgane s ciljem spoznati do zdaj še nepoznane mehanizme, njihove še nepoznane lastnosti in njihovo vpletenost v duševno zdravje. Tako želim osebno doprinesti k javnemu duševnemu zdravju.« Zala pove, da ji je v preteklosti marsikatera šola grenila življenje. S pomočjo staršev in terapevtov v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše na Gotski ulici v Ljubljani se je postavila na noge in uspela. »Na žalost smo priča pojavom duševnih bolezni že pri otrocih v predadolescentnem obdobju, kar je med drugimi do sedaj že znanimi dejavniki (družina, zlorabe, genetika itd.) lahko tudi posledica neustreznega pedagoškega pristopa. LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 25 I MLADI V preteklosti smo v primeru otrokovih učnih težav prevečkrat s prstom kazali na primarno družino. A nezadovljivo in neustrezno pedagoško ravnanje in okolje v času, ko se možgani razvijajo, lahko na otrokovih možganih pustijo nepopravljive posledice. Te travme posamezniki podoži-vljajo celotno življenje, tako je pri nekaterih potrebna doživljenjska terapija«. Zala je tudi mentorica pri diplomskih delih študentov Univerze v Amsterdamu in s ponosom pove, da njeni študentje dosega- jo najboljše rezultate: »Z veseljem spodbujam ter iskreno verjamem v vsakega od njih. Dam jim jasno vedeti, da sem jim vedno v oporo in jim svetujem, naj sledijo sebi in ostanejo zvesti sami sebi. Drugačnost pomeni kreativnost možganov«. »Le spodbudno okolje omogoči razvoj učenčevih kompetenc in potencialov,« dodaja Zala. »Na splošno se mi zdi, da v znanstvenem svetu pozabljamo nase in sebe zaradi oblice dela ne postavljamo na prvo mesto. Naša prioriteta je znanost in ne mi sami. Trudim se ne pozabiti na svoje lastne potrebe po skrbi za duševno zdravje.« Zala je prepričana, da znanost ne sme biti individualistično usmerjena, vendar si moramo s skupnimi močmi prizadevati za doprinos k družbi, za njen napredek. Tempo življenja na Nizozemskem je hitrejši, kar je vsekakor stresno. »Težko si je vzeti čas za pravi počitek, čas zase, saj se ti vedno nekam mudi,« pravi sogovornica, ki najbolj pogreša svoje bližnje in čudovito hribovito pokrajino, ki se razprostira vse tja do morja, domačo hrano, predvsem dobrine z naših vrtov in njiv. »Pogrešam tudi toplino ljudi, Nizozemci so precej individualističen narod, vedno se moraš sam znajti za vse, česar pa iz Slovenije nisem navajena,« dodaja. Na dolgi rok si Zala Slabe želi vrnitve v Slovenijo. » ... vsekakor pa bom ohranjala trdno vez s svojim trenutno matičnim nizozemskim inštitutom, ki mi omogoča ključno izhodišče za raziskovanje in nadaljnjo znanstveno pot.« Predstavlja pa si, da bo na svoji znanstveni poti potovala po različnih delih sveta, da osvoji novo znanje in ga prinese domov. Blanka Markovič Kocen Foto: Haimei Li 26 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 26 PISMO ZA LEPŠI DAN I MLADI Življenje današnjega časa, tega meseca in korona časa je v več pogledih drugačno kot sicer. Šolanje na daljavo, okrnjena medsebojna srečanja, mnogo osamljenih starejših ter drugih pomoči potebnih ljudi. Luka bo nekomu polepšal dan. V četrtem razredu trenutno beremo knjigo Lukec in njegov škorec, kjer France Bevk opisuje revščino takratnega časa, življenje družine na dveh različnih krajih zaradi zagotavljanja preživetja. Kako vesel je bil Lukec, ko je končno prispelo pismo očeta iz Amerike. Tako dolgo pričakovano pismo! lahko nekomu polepšamo dan! Učenci so zelo zavzeto zapisali pisma ter dodali risbice. Učiteljici pa sva od dobrodelne organizacije Karitas izvedeli, da so za nas izbrali Dom starejših Marije in Marte v Logatcu, kjer bodo zelo veseli Pisem za lepši dan. Tako je petkov dan, 20. 11., ob slovenskem tradicionalnem zajtrku minil tudi z mislijo na osamljene starejše. Učiteljici sva organizirali oddajo pisem popoldne pri šoli. Z upoštevanjem vseh varnostnih ukrepov so učenci oddajali svoja pisma v škatlo. Lepo jih je bilo videti po dolgem času, pa čeprav z razdalje in z maskami. Pisma so nato potovala do Doma Marije in Marte v Dolnjem Logatcu, kjer bodo razveseljevala naprej. Mi pa smo se ob vsem trudu za druge in prijetnem srečanju dobre volje vrnili domov. Ko smo četrtošolci preslikali ta doživetja v današnji čas, se je misel ustavila pri Karitasovi akciji Pismo za lepši dan. Ja, tudi mi Andreja Kržišnik in Nataša Vidmar, učiteljici OŠ Tabor Logatec BOŽIČEK ZA EN DAN V LOGAŠKEM VRTCU L! etošnje leto je zaradi prisotnosti virusa zaznamovalo naš vsakdan, vendar nas ni odvrnilo, da ne bi že četrto leto zapored sodelovali v projektu Božiček za en dan. Kljub vsem omejitvam in odsotnosti večine vrtčevskih otrok, smo v okviru akcije obdarili deset starostnikov. Odziv staršev in strokovnih delavcev je bil izjemen. Trenutna situacija je marsikoga potisnila v zelo neprijeten položaj, a smo kljub temu vnovič pokazali svojo solidarnost. Vseh deset paketov je bilo zapolnjenih do zadnjega kotička. Vsaki škatli smo priložili tudi voščilnico, ki smo jo naredile vzgojiteljice in otroci skupaj s starši. Obveznost nošenja mask pa je obudila idejo, da vsakemu paketu dodamo tudi ročno izdelano obrazno masko. Ostalo je še kar nekaj hrane, zato smo se odločili, da jo podarimo Domu starejših Marije in Marte. Paket so jim brezstično dostavili otroci iz starejše skupine, enote Centralnega vrtca, skupaj z voščilnico z željami ob novem letu. Hvala vsakemu, ki je prispeval k temu, da smo že četrto leto uspešno izpeljali omenjeni projekt. Besedilo in foto: Maja Kljajic LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 27 POSLOVNE STRANI PODJETNIŠTVO: UKREPI ZA BLAŽITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE Od 28. novembra 2020 velja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije CO-VID-19 (ZIUOPDVE) - tako imenovani protikoronski paket PKP6 za pomoč gospodarstvu v jesenskem valu epidemije. Podaljšujejo in uvajajo se novi ukrepi, nekateri veljajo še iz prejšnjih paketov pomoči, odprti pa so tudi razpisi, prek katerih lahko podjetja in samostojni podjetniki dobijo različne oblike spodbud. Katere ukrepe novi interventni zakon prinaša za logaško podjetništvo, obrt in gospodarstvo? Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov PKP6 predvideva pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje oktober-december 2020. Do ukrepa bodo upravičene pravne ali fizične osebe - registrirane za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1. 9. 2020, ki imajo vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve zakona; ali samozapo-slena oseba, ki je na dan uveljavitve zakona vključena v socialno zavarovanje ali je družbenik, ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, je na dan uveljavitve zakona vključena v socialna zavarovanja in ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov. Preračun upada prometa a) če je upravičenec ustanovljen do 1. 10. 2019 s primerjavo prometa v obdobju oktober-december 2020/oktober-december 2019; b) če je upravičenec ustanovljen po 1. 10. 2019 s primerjavo prometa v obdobju oktober-december 2020/promet od registracije do 1. 9. 2020 delimo s številom mesecev poslovanja in pomnožimo s 3. Višina fiksnih stroškov je vezana na upad prihodkov od prodaje: če je upad višji od 70 %, znaša 1,2 % od preračunanega zneska. Če je upad med 30 % in 70 %, znaša 0,6 % od preračunanega zneska. Višina nekritih fiksnih stroškov ne sme presegati: 1.000 EUR mesečno na zaposlenega, ki je v delovnem razmerju za nedoločen čas ali na samozaposlenega; 70 % neto izgube za srednje ali veliko podjetje oz. 90 % neto izgube za mikro in malo podjetje v upravičenem obdobju. Vlogo je treba prek eDavkov predložiti najkasneje do 31. 12. 2020. Izplačilo pomoči bo 20. 1. 2021. Višja sila in karantena delavca po PKP 6 Veljavnost ukrepa: od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020 (možnost podaljšanja za 6 mesecev le za karanteno in varstvo otroka). Za višjo silo šteje: varstvo otrok, ustavitev javnega prevoza in zaprtje mej. V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obisko- vanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi zaustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Povračilo nadomestila je bruto I. Čakanje na delo po PKP6 Delno povračilo nadomestila plač za čakanje na delo Veljavnost ukrepa od 1. 10. do 31. 1. 2021 (z možnostjo podaljšanja do 30. 6. 2021). Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije ter jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Nadomestilo plače delavcem znaša 80 % osnove, vendar ne manj kot znaša minimalna plača. Delodajalec pa je upravičen do delnega povračila v višini 80 % izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 evra (bruto I). Postopek uveljavljanja povračila poteka prek oddaje vloge na ZRSZ (v 8 dneh od napotitve na čakanje). Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021) je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS. V 80 % nadomestila plače so vključeni nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), lahko znaša kar 100 % za delodajalce (novost!). Odlog plačila davkov in prispevkov Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka ali prispevkov za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Odlog velja tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj. Za čas, ko je zavezancu odloženo plačilo davka ali prispevkov oziroma dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek davka ali prispevkov ne zaračunajo obresti. Če pa zavezanec s plačilom posameznega obroka zamudi, mu z dnem zapadlosti obroka zapadejo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ o vlogi, ki jo davčni zavezanci vložijo elektronsko preko eDavkov, odloči v 8 dneh. Ukrep velja do 31. decembra 2020, pri čemer ga lahko vlada podaljša še za obdobje 6 mesecev. 28 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 POSLOVNE STRANI Odlog plačila obveznosti kreditojemalcev Banka lahko kreditojemalcu odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če na dan 19. 10. 2020 še niso zapadle v plačilo. Odlog se najkasneje do 31. 1. 2021 odobri tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti ZIUOPOK. Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša za 12 mesecev. Vlogo za odlog plačila je treba oddati najkasneje do 31. 12. 2020. Kreditojemalec k vlogi priloži izjavo, da ima na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev ali da mu je odobreno odloženo ali obročno plačilo obveznosti. Za kreditojemalca štejejo: gospodarska družba, zadruga, društvo, zavod, ustanova, samozaposlena oseba, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji. Oprostitev DDV za zaščitno in medicinsko opremo Od 1. 11. 2020 do 30. 4. 2021 so dobava zaščitne in medicinske opreme, vključno s pridobitvami tega blaga znotraj EU, oproščeni plačila DDV s pravico do odbitka DDV, če je blago namenjeno za brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo. Oprostitev plačila najemnine Za obdobje od 19. 10. 2020 dalje, za čas trajanja razglašene epidemije covid-19, se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti države ali občine najemnina ali del najemnine ne zaračunava. O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine odloča predstojnik upravljavca ali organ, odgovoren za izvrševanje proračuna občine, če so izpolnjeni pogoji iz 3.1. Začasnega okvira, in sicer: Obrtna zbornica razdelila 70.000 brezplačnih mask Obrtno-podjetniška zbornica je v imenu gospodarskega ministrstva razdelila brezplačne zaščitne maske samozaposlenim in mikro podjetjem z 1 do 4 zaposlenimi. Na razpis se je v Logatcu prijavilo 250 poslovnih subjektov, katerim so na obrtni zbornici sredi novembra razdelili 70.000 mask. Za vsa pojasnila in dodatne informacije glede državnih ukrepov za pomoč gospodarstvu so logaškim podjetnikom, podjetjem in obrtnikom na voljo na Območni obrtno-pod-jetniški zbornici Logatec na dežurni številki 051 651 538 ter e-naslovu info@ooz-logatec.si. Dejan Šraml pvcnagode 20 let V svoj kolektiv vabimo sodelavca na delovnem mestu: - delavec na CNC stroju v proizvodnji PVC in ALU stavbnega pohištva (m/ž) Od kandidatov pričakujemo : - Izvajanje operacij in del v proizvodnji PVC in ALU stavbnega pohištva - Organiziranje dela v dogovoru z nadrejenim - Samoiniciativnost, komunikativnost - Sposobnost timskega dela - Uporaba osebne varovalne opreme in upoštevanje navodil za varno delo - Željene so izkušnje niso pa pogoj Kandidatom nudimo: - Zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas - Delo v urejenem okolju Kandidati naj pošljejo prošnjo na elektronski naslov sasa.ogrin@pvcnagode.si, ali pošljite na naslov PVC Nagode d.o.o., Tržaška cesta 87a, 6230 Postojna. NICECAR d.o.o. avtokleparske in avtoličarske storitve v logatcu, zapolje iv, 5 M info@nicecar.si ^ 030/40 50 60 popravilo poškodb od toce pogodbeni servis zavarovalnice sodobno opremljena delavnica nadomestno vozilo očistimo vsako vozilo po popravilu originalni nadomestni deli ocena škode kasko zavezancev zavarovalnic* Allianz® ^triglav ßJSAyA 29 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 ŠPORT MIHA ŠIMENC: POŠKODBA KOT SREČA V NESREČI Miha Šimenc, najboljši slovenski tekač na smučeh, član TSK Logatec in športnik Logatca leta 2019, zdaj tekme spremlja z domačega kavča. Pravi, da rehabilitacija po poškodbi hernije diska poteka zelo dobro, začel je že resno trenirati od dve do tri ure na dan. Podporo mu nudijo strokovnjaki na Fakulteti za šport UL, načrtujejo mu tudi treninge. Sicer pa trenira doma v svoji telovadnici, saj potrebuje le ribstol in elastike. Napreduje počasi. Treningi na snegu so še daleč, zato to sezono najverjetneje ne bo veliko tekmoval. Spremlja vse teke, primerja čase, posnetke večkrat zavrti nazaj in naprej, tekme si zdaj ogleda tako podrobno, kot še nikoli prej. Pravi, da je živčen, ker ne more na nič vplivati. Ko primerja slovenske tekače z drugimi, pove, da se vse začne pri denarju. Slovenci imamo slabše pogoje kot drugi. Največja razlika med slovensko reprezentanco in preostalimi je ta, da je manjša in bolj povezana. Tekmovalci, serviserji in drugo osebje se bolje poznajo in razumejo med sabo, so bolj sproščeni, sodelujejo kot večja družina. Meni, da je to celo prednost pred drugimi ekipami. Sicer pa so si tekmovalci teka na smučeh podobni, vsi stremijo k najboljšim uvrstitvam, vsi so garači. Poškodbe so sestavni del vsakega športa, zgodijo se večini športnikov. Miha je prišel do zaključka - če se mu je to moralo zgoditi, je dobro, da se mu je prav to sezono. Že sam čas zaradi ukrepov ob virusu Covid-19 je zelo poseben, v tem času pa se jima je z ženo Vanjo rodil še sin Luka. Pravi, da s tega vidika njegova poškodba sploh ne bi mogla izbrati boljšega časa. Trenutki, preživeti z družino, mu veliko pomenijo. V primeru, da bi treniral in tekmoval kot običajno, bi bil zdaj že mesec dni zdoma, v Skandinaviji, že dlje časa od sina kot z njim. Meni, da je njegova poškodba res sreča v nesreči. Miha nas opomni tudi na pomen gibanja v času šolanja na daljavo. Spomni se, kako je kot otrok komaj čakal ure športa, ki jih je bilo sicer na urniku malo. Zdaj otroci nimajo vodenih ur športa in treningov, zato je še toliko pomembneje, da jih spodbujamo h gibanju, sploh športu na svežem zraku. Priporoča, naj bodo otroci čim več zunaj, ohranjajo telesno kondicijo in tako skrbijo za svoje zdravje. Meni, da mora otrok z lahkoto premagati kakšen klanec in preteči nekaj kilometrov. Veseli ga, ko na ulici vsak dan opazuje otroke, ki se igrajo, vozijo s kolesi. Vsem občanom želi čim mirnejše prihajajoče leto in da se stvari čimprej postavijo nazaj v normalne tirnice, v življenje brez ukrepov, prepovedi. Pravi, naj vsi skupaj še malo potrpimo, da se virus umakne. Obljubi še, da se bomo potem spet večkrat videli na kakšni prireditvi. Nataša Vidmar Foto: osebni arhiv M. Š. Načrti, ki jih je imel za naprej, so se zaradi poškodbe podrli. Pravi, da je zdaj njegov glavni cilj uvrstitev na zimsko olimpijado. Do maja 2021 mora biti spet fizično dobro pripravljen, da bo lahko novo sezono nemoteno pričel s treningi. Motivacijo ima. Naslednjo sezono bi rad izpeljal na najvišjem možnem nivoju. Prepričan je, da bo njegova kariera še dolga, če bodo le pogoji na Smučarski zvezi Slovenije dobri. Zdaj gleda tekme doma. Pred prvo tekmo v Ruki se je zbudil zgodaj in občutil tudi malo nervoze, kot bi sam stal na štartu. Ve, kakšne občutke imajo tekači pred tekmami, in to podoživlja. Našim tekmovalcem privošči, da bi dosegli čim boljše rezultate, da bi pokazali, kaj zmorejo. Pove, da navija za Ano in Evo, ki se borita za višja mesta. Za fanta pa navija še bolj, ker se postavi v njuno kožo in ve, kako težak je preboj v ospredje. Verjame, da bosta pokazala, da je v Sloveniji tudi moški tek močna disciplina, ki se počasi vzpenja. 30 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 ŠPORT ZIMSKI TEK S KORONO Hladnejše in bolj nestanovitno vreme vam bo odneslo kar nekaj redne rekreacije, bolj tekmovalno nastroje-ni so pa tako v neki vrsti apatije, ker tudi tiste tekme, ki so, niso tako zanimive, kot je bilo to v preteklosti. Pričakovati je, da se bo z zimskimi razmerami korona kriza še poglobila, vseeno pa to ne sme biti razlog, da ne bi bili aktivni. Za svojo odpornost na prehlade in viruse boste morali poskrbeti sami z aktivnostjo in primernim načinom življenja. Mogoče bosta dve zanimivi študiji pripomogli k vaši odločitvi, da boste aktivni. Na kratko o prvi, kjer so testirali skupino dobrih tekačev, ki so imeli pri enaki koncentraciji glukoze v krvi precej nižji nivo in-zulina tako, da so naredili meritve po zadnjem treningu, nakar so deset dni počivali brez teka. Za test so jim dali oralno 100 g glukoze in spremljali nivoje inzulina. Po desetih dnevih so bili nivoji glukoze višji kljub višjemu nivoju inzulina, torej se je občutljivost na inzulin zmanjšala. 11. dan so opravili trening in vrednosti so se spustile na nivo pred njegovo prekinitvijo, kar je vsekakor vredno razmisleka in odločitve za redno tekanje. Spodnje slike bodo za trening motivirale tudi tiste, ki bi radi na starost ohranili še nekaj mišic in lepo postavo. Najbrž boste morali kaj narediti tudi na področju prehrane, drugo pa bo redni trening. Človek je pač narejen za »matranje«. Sicer ni tako preprosto, kot vas prepričujejo razni vaditelji, namreč, da boste s kakimi lahkotnimi vajami izgubile obloge na določenih delih telesa. Nikdar namreč ne morete ciljno kuriti maščob na enem mestu. Vse gre preko centralnega energijskega centra. Delati je treba prave stvari, dovolj intenzivno in biti zraven dosleden pri prehrani. Ampak se splača! Na slikah vidite v prerezu stegenske mišice aktivnih triatloncev različne starosti in neaktivnega človeka. Po tem boste težko opravičili svojo neaktivnost. Predlog vadbe za prihajajoče zimsko obdobje Glavni cilj je, da redno vadite zunaj, čeprav bo neprijetno, ker se bodo razmere slabšale, a morate telo na to navaditi, sicer boste čakali do pomladi ali zboleli. Poskusite si postaviti smiselne cilje, kot so 40 minut tekaške vadbe 2- do 3-krat tedensko in 20 do 30 minut vaj za gibljivost in moč 2- do 3-krat. V srednjih letih se trudite svoje sposobnosti izboljševati. To velja tako za hitrost teka, moč in gibljivost, kot tudi za zdravje in počutje, malo starejšim pa naj bo cilj ohranjanje stanja na istem nivoju čim dlje časa. To boste dosegli s smiselno izbiro oblik vadbe in prehranjevanja. Tek je res prvinska oblika gibanja, a ni najprimernejša za vsakogar. Tisti, ki imajo kakšno težavo, ki otežuje normalen tek ali so pretežki, bodo verjetno učinkoviteje trenirali kako drugače. Moj predlog je hoja v hrib, katerega naklon izberete svojim sposobnostim primerno. Hoja v hrib je dovolj naporna, da že zmeren tempo povzroči veliko utrujenost, zaradi naklona pa je 40 fflgr c*l tnalhUile 74 y«ar ac and sedenlflrv 74 year ofci tnathlele |Q s Ji t f tehnika gibanja pravilna in ne prihaja do težav in poškodb. Torej hrib je zakon za vsakogar! Človeško telo je zelo modro ustvarjeno in ima cel kup prilagodit-venih mehanizmov, ki jih je včasih težko razumeti in eden takih je velika sposobnost prilagajanja na dražljaje. Tako enolični treningi kmalu ne dajo več pozitivnega rezultata. Sicer boste imeli dober občutek, da ste nekaj naredili, dosti več koristi pa ne bo. Da se boste proti temu učinkovito borili in bo imela vsaka vadba učinek, morate delati različne stvari, tako po količini kot po vrsti in intenzivnosti. V nasprotnem primeru ste kot hrček v bobnu, ki ne pride nikamor. Zato vedno isti krog v enakem tempu ni najboljša izbira. Nikakor ne pozabite na vadbo moči, saj je ključna za zdravje in dobro počutje. Miro Petrovec, tekaški trener, Tek je lek 31 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 ŠPORT Ian Miklavčič in Jakob Leskovec sta postala mojstra karateja V oktobru 2020 so v našem klubu potekali izpiti za mojstre karateja. Naša učenca oziroma kandidata Ian Miklavčič in Jakob Leskovec sta po prikazanih elementih, šolskih in mojstrskih katah ter prostem boju 3 krat po 1 minuto z odlično demonstracijo opravila izpit ter si tako pridobila naziv SHO-DAN (1. DAN) oziroma mojster karateja. Za omenjeno uspešno opravljanje izpita jima v svojem imenu in v imenu Karate kluba Logatec čestitam. Karate klub Logatec Boris Peček OKRNJENA DEJAVNOST PLANINSKEGA DRUŠTVA LOGATEC HUDIČEV BORŠT - KALIŠČE: Zaradi slabe vremenske napovedi za pohod na Ledinski Vrh je vodja pohoda Tina Korenč prvo oktobrsko nedeljo vodila pohod pod Storžičem. S kombijem se nas je pet poho-dnic peljalo skozi Preddvor do parkirišča pri kraju Mače /600 m/. Po markirani in strmi poti skozi strnjen gozd, višje pa čez razgledna travnata pobočja Zaplate smo prišle do Zavetišča v Hudičevem Borštu. Zaradi slabšanja vremena smo se ob vrnitvi malo ustavile pri Domu Kokrškega odreda na Kališču /1534 m/. Po opoldnevu smo se vrnile na izhodišče poti. Pred vožnjo proti domu je že sijalo sonce, zato smo se ustavile v parku pri Preddvoru, kjer rastejo mogočne sekvoje, in se sprehodile ob jezeru Črnava. HLEVIŠE-GOLAKI-ČAVEN: Pod vodstvom Alenke Mrak se je šest pohodnikov 9. 10. popoldne z rednim avtobusom pripeljalo v Idrijo. Proti večeru so prišli do Koče na Hleviški planini /819 m/. Prijazna oskrbnika koče sta pripravila večerjo. Prespali so v koči, kjer sta vladala red in čistoča, posebno zaradi pravil o preprečevanju širjenja korona virusa. Drugi dan so po zajtrku odšli do vrha Hleviške planine /908 m/, se spustili proti dolini Idrijce in po Idrijski planinski poti. Ogledali so si Klavže, tehnični spomenik naših prednikov, ki so izkoristili moč vode za transport lesa, potrebnega za obratovanje rudnika. Podor je odnesel most, zato so za obhod napravili podaljšek poti. Kosilo iz nahrbtnika so imeli na Mrzli Rupi. Priključili so se SPP in opravili velik vzpon na Veliki Golak, nato na Srednji in Mali Golak, ki je najvišji vrh in meri 1495 m. Po celodnevni hoji so prispeli do Iztokove koče pod Go-laki /1260 m, kjer je tudi prijazna oskrbnica pripravila večerjo. Dve pohodnici sta se odpeljali domov, preostala skupina pa je prenočila v koči. Tretji dan zjutraj zaradi slabega vremena niso nadaljevali pohoda preko Čavna do Ajdovščine. Premočeni so prišli do Predmeje, od koder so se z kombijem odpeljali domov. Markacisti so v ugodnem vremenu opravljali dela na Logaški in Notranjski planinski poti. Od 16. oktobra dalje je bila načrtovana dejavnost društva prekinjena zaradi ukrepov epidemije. Marinka Petkovšek 32 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 VASA POSTAI GUMB IZ ROZEVINE ALI LOVEC BOM POSTAL ... Miro Vučič: Senožet Lom, mladi, svetlo obzorje slovenskega lovstva. Vonj po divjadi se je razprostiral po senožeti. Opojni vonj življenja, sožitja, miru - spokojnosti. Senika, slabo vidna v jutranji megli, sta stala na obrobju senožeti, ki jo pozimi pokrije kristalna zimska odeja. Vidne so sledi divjadi: srnjadi, jelenjadi, zajca, lisice. Da sta senika dobro obiskana, kažejo na pol prazne jasli, pohojeno seno okoli njih; prepletene sledi divjadi v snegu. V zraku je čutiti bližino življenja, dih divjadi, ki se je zatekla pred vetrom, snežnim metežem in mrazom, pod smreke, odete s snegom. Spomladi se napotim na senožet, da bi občutil, dehtenje narave po letnem času, ko narava miruje in se življenje prilagodi razmeram. Zima je bila huda. Divjad obišče krmišča pogosteje kot v milih zimah. Tiho se približujem senožeti, da ne bi preplašil morebitne divjadi na jasi. Senik je bil prazen, okoli njega nekaj poteptanega sena. Pot nadaljujem do drugega. Tudi tega je divjad dodobra izpraznila. Malo dlje proti robu senožeti zagledam nekakšno vejo, ki mi vzbudi pozornost. Ugotovim, da je odpadlo rogovje jelena. Veselje in radovednost mi ne dasta miru. S palico odmikam pohojeno seno. Kmalu nekaj metrov naprej najdem še par. Nedaleč od jasli zagledam med pohojenim senom droben kolešček. Glej, pravi gumb iz roževine. Gumb iz jelenovega roga. Verjetno je pri skrbi za divjad odletel s suknjiča kakemu lovcu. Poberem ga, očistim in shranim v žep. Doma ogledujem najdeni gumb. Verjetno je odpadel lovcu pri polnjenju senika. Lovci spomladi zalagajo solnice za divjad. Morda je prečkal senožet, da bi napolnil solnici, ki sem ju zasledil nedaleč stran. Gumb mi pričara senožet v meglici, vonj po divjadi. Pričara mi žuljave roke lovca z načetimi robovi manšet in prepotenem ovratniku, ko v vročini polni senik ali pa nese težko breme soli. Pričara mi divjad ob zasneženih senikih. Pomislim na divjad in njeno preživetje ... Lovec bom ! Miro Č. Vučič 0"! ZIMA!!! Končno so zmagali ta beli, so otroci z'lo veseli, saj je le zapadel sneg, lahko se zapodijo v breg. Drzno drsajo sani, otrok otroka se drži, po bregu drči kakor strela, mama gleda, vsa vesela. Sneg je sicer krasna reč, le dobro moraš se obleč. In ko se okrog oglov ovije, nepospravljeno vse skrije. Zato sneg imam kar rad, a že čakam na pomlad. Zame ga dovolj je že drobiž, sicer boli me od lopate križ. Ma. P. LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 33 IVASA POSTA KORONA V BESEDI IN SLIKI 34 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 Ob boleči izgubi našega Dedija se iskreno zahvaljujemo LD Hotedršica za izvedbo lovskega pogreba in poslovilni govor, Zasavskim rogistom ter praporščakom sosednjih LD. Iskrena hvala tudi OOZ Logatec in g. Bogdanu Oblaku za besede slovesa. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, g. Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba, pevcem, g. županu, cvetličarni Anja za lep cvetlični aranžma ter g. župniku za obred. Vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA MARIJA OBREZA (25. 3. 1934 - 21. 9. 2020) Ob izgubi drage žene, mami, babi in prababi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v času njene bolezni in v težkih trenutkih delili besede tolažbe. Iskrena zahvala g. Bošnjaku za izvedbo pogrebne slovesnosti. Zahvala dr. Turk Šverkovi, medicinskemu osebju ZD Logatec in KO za gastroenterologijo za zdravljenje v času njene bolezni. Gospodu župniku za pogrebni obred, sv. mašo in poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste se jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Franc in otroci; Franci, Ernest in Melita z družinami Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA MARIJA MODRIJAN (4. 9. 1948-2. 11.2020) Ob boleči izgubi sestre se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. Bošnjaku za izvedbo pogrebne slovesnosti. Hvala trobentaču in osebju Zdravstvenega doma Logatec. Hvala tudi g. župniku Janezu Komparetu za pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala vsem. Vsi njeni ZAHVALA Od nas se je poslovila mama, sestra, stara mama in tašča MARIJA KRIŽAJ, ROJ. HREN (29. 3. 1939 - 9. 11. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in nesebično pomoč v težkih trenutkih in ob slovesu. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, cvetličarni Anja za organizacijo in pogrebne storitve, Mihu Kavčiču za govor ob odprtem grobu in gospodu župniku Janezu Petriču za lepo opravljen pogrebni obred Vsi njeni 35 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata STOJANA JUNGICA (1936 - 2020) ZAHVALE Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. MARIJA PIVK (31. 12. 1931 - 4. 11. 2020) Ob nepričakovani boleči izgubi naše drage Mije, mamice, mame in starice, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, Jožičinim sodelavcem hematološke ambulante za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala Gorazdu in Mihi Bošnjaku za vodenje pogreba in trobentaču za zaigrane pesmi. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi. Živel je vseskozi delujoč dobro. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in se poslovili od njega. Hvala osebju ZD Logatec, pogrebnemu zavodu KP Logatec. Še posebej pa se zahvaljujemo sosedi Olgi Nagode za njeno nesebično pomoč. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. /T. Pavček/ ZAHVALA VIKTOR TRSAR (16. 11. 1932 - 7. 11. 2020) Ob slovesu našega moža, očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih. Zahvala tudi Domu starejših Logatec za oskrbo, gospodu župniku za pogrebni obred in gospodu Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba. Vsi njegovi Tvoje srce je omagalo in dih je zastal, A nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA V jesenskem dnevu nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek, pradedek, tast in stric VINCENC JAZBEC (13. 5. 1923 - 2. 11. 2020) Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in članom Združenja borcev za vrednote NOB Logatec za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala zdravnici, gospe Katarini Turk, za zdravljenje in njeni ekipi nujne medicinske pomoči. Hvala gospodu Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba, hvala tudi gospodu župniku Simonu Onušiču za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste se mu zadnjič poklonili. Vsi njegovi 36 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 36 ZAHVALE/IN MEMORIAM Menjava pogrebnega praporščaka/ zastavonoše pri Društvu Upokojencev Logatec Dosedanji praporščak Janez Grom je po 25 letih prenehal opravljati pogrebne storitve praporščaka pri Društvu upokojencev Logatec. Ko se je leta 1992 upokojil, so mu pri pogrebu sorodnice povedali, da so brez nosilca prapora. Odločil se je, da bo sam prevzel to vlogo. Z delom je pričel leta 1995, ko so imeli še mrliški oder v lastnem domu. To je pomenilo, da je moral postavljati tudi mrliški oder in urejati opremo, ki je bila zelo okrnjena. Pri tem mu je pomagala žena Majda, ki je pisala osmrtnice za pokojne. Zaradi kvalitetnega dela so ga naprošali za pripravo raznih praznovanj pri Društvu upokojencev Logatec. Z leti pa je Komunalno podjetje Logatec obnovilo in uredilo mrliško vežico ter prevzelo pogrebne storitve. Gospodu Janezu Gromu so začele pešati moči in je nosil samo še prapor. Po avgustu 2020 je opustil tudi to delo, nasledil pa ga je Peter Čuk - Pepsi. Društvo upokojencev Logatec se g. Gromu zahvaljuje za sodelovanje. Besedilo in foto: Vida Krajnc v ■ • I V Bf W§ v In memoriam: Jože Župančič Od zemeljskega življenja se je v 93. letu poslovil najstarejši logaški obrtnik Jože Župančič, prvi predsednik Obrtnega združenja Logatec. Obrtna dejavnost mu je bila zapisana v rodu. Njegov oče jo je pričel opravljati davnega leta 1925, sam pa se je z njo spopadel 1959., potem ko je odslužil vojsko, odšel iz prosvete in se vrnil iz Nemčije, kjer se je pobliže spoznal s kovinsko proizvodnjo. V začetku so v njegovi domači delavnici proizvajali kovinsko galanterijo in dejavnost uspešno širili. Po letu 1970 so se preusmerili na umetne smole - duroplaste. To so bila obrtnikom nenaklonjena leta. Ko so se časi nekoliko spremenili, so začeli delati za industrijo in desetletja izdelovali kovinoplastične sklope za različne izdelke: sklopke za motorje, ohišja za filtre, zavore za železniške vagone ... Izdelovali so zahtevne, najzahtevnejše izdelke, ki so terjali veliko tehniškega, pa tudi poslovnega znanja. Obrt je odjavil 2004., ko se je upokojil. Bil je ponosen, da je podjetnik tudi njegov sin. V logaški obrtno-podjetniški zbornici bo za vedno ostal zapisan s svetlimi črkami. Leta 1979 je postal prvi predsednik združenja obrtnikov, ki so se tega leta na podlagi zakona ustanovila v vseh slovenskih občinah. Predsedoval mu je do leta 1983. V združenju so v času njegovega predsedovanja po njegovih besedah delali požrtvovalni ljudje. Zaradi njihove prizadevnosti se je o obrti širil dober glas. Za časa njegovega predsedovanja so zaposlili tajnika, tako je združenje imelo svojega človeka. Jože Župančič je bil na zunaj skromen človek. O svojem poslu ni govoril, poslovnih uspehov ni razglašal. Bil je skorajda odmaknjen od dnevnega dogajanja. Če pa je komu dovolil približati se mu, je v njem odkril bogastvo plemenitega srca. Z zgledom je drugim ljudem pomagal dojemati, da lahko s pogumom, poštenostjo, inovativnostjo in strpnostjo dosežejo poslovne in osebne cilje. Cilje, ki dajejo materialno eksistenco podjetnikom in zaposlenim. Jože, hvala za vse spodbude in nasvete mnogim obrtnikom, ki so pred desetletji pričenjali ali razvijali zasebno dejavnost na Logaškem. 37 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2020 - ŠT. 11 KRIŽANKA SPOMINSKO KIPARSKO DELO LOGAŠKE NOVICE PREBIVALEC MOSTIŠČA JUŽNI TEČAJ GLEDALIŠČE TOYOTIN MESTNI TERENEC KRILO RIMSKE LEGIJE SREDOGORJE NA SEVERU MADŽARSKE AMERIŠKA IGRALKA (TATUM) TVEGANA ŠPORTNA NAPOVED IZ KLETI NAM UKRADE BICIKEL ZAJE-ZITVENO JEZERO NA REKI NIL DRUGO IME ZA PLIN ETILEN GRŠKA IGRALKA PAPAS PRITLIKAVO PRAVLJIČNO BITJE SOGLASNI KA V BESEDI ČETA SAŠO AVSENIK DOHODEK OD KAPITALA ŠPANSKA SORTA TRTE IGRALEC LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU PLAVALKA ČARMAN NASLOV MONGOL. VLADARJA BARVA KOŽE PRITOK RONE V FRANCIJI OTO PESTNER VNETJE OČESNE ŠARENICE OPERNI SPEV OČKA ŽELATINA IZ MORSKIH ALG REŠETKA ZA PEKO NA OGLJU PODJETNICA LOGIN SILA VLEČENJA KENAN EVREN FILMSKI REŽISER KURO-SAVA DELOVNO PODROČJE MINISTRA JAZONOVI POMORŠČAKI TV VODITELJ GALUNIČ MESTO V LATVIJI VINORODNA RASTLINA NEKDANJI ŠVIC. PREDSEDNIK (ADOLF) PRILETNA ŽENICA THOMAS MANN KRAJ PRI VRHNIKI NEMŠKI PISATELJ (EDGAR) NEKD. NORVEŠKI SMUČAR (KJETIL-ANDRE) AVTOR: KDOR MEŠA ČRKE TROPSKA OVIJALKA RUSKA REKA HLADNO OROŽJE S TETIVO NEMŠKI FILOZOF (GEORG) TURŠKI VELIKAŠ ŽITO AZIJSKIH TROPOV EDVARD DEGAS STOPNIČAST SLAP 38 LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2020 - ŠT. 12 Hitro do pregleda diagnoze, posega in fizioterapije Specialisti+ Vaš partner za zdravje. triglavzdravje triglavzdravje.si m 0 PI K AR fäam™ *£ :srd¡r:r.r«} $ CI um sbmpapst Stmutik W/Í7(W MM tffiNKKUJ ¿X Ž CG S üwLiim ■ ■ ■ VH'ÍIimjj.1