qlasilo socialistične zveze delovnega ljudstva ; titovo velenje,'31. maja 1984 Nekaj tisoč mladih iz velenjske pa tudi iz slovenj-graške občine se je skupaj z borci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščin občin v petek zbralo na veličastnem srečanju na Graški gori. S tem srečanjem so obeležili štiridesetletnico pohoda Štirinajste divizije na Štajersko, proslavili dan mladih in poimenovali planinsko pot po Štirinajsti diviziji. Gorenje Zanesljivejši prihodnji razvoj V Goreju SOZD, Gorenju Tovarna gospodinjske opreme. Gorenju Promet Servis in Gorenju Interni banki so bili pred skoraj letom dni uveljavljeni s sklepom delegatov vseh treh zborov Skupščine občine Velenje ukrepi družbenega varstva. Osnovni namen ukrepov je bil kadrovska okepitev tako Gorenja SOZD kot posameznih delovnih organizacij Gorenje za hitrejše razreševanje nakopičenih težav. Osnovna naloga začasnih poslovodnih organov je bila začrtati in zastaviti jasnejšo pot v prihodnost. To zagotovo ni bila lahka zadolžitev. Poiskati novo pot Gorenju je pomenilo spoznati šibke in močne točke Gorenja. razlikovati med zdravim in nezdravim. še boli se opreti na lastne sile. Razumljivo je. daje bila na začetku vsa pozornost začasnih poslovodnih organov namenjana spoznavanju realnega položaja in razvojnih možnosti Gorenja, da bi lahko sanacijsko razvojni program ttemeljil kar najbolj na opiranju na las;tne sile. na še večjem vključevanju Gorenja v mednarodno delitev dela in v njegovem kar najbolj usklajenem razvoju v okviru sorodne slovenske in jugoslovanske industrije. Vodilo je tudi bilo — v kar največji možni meri vklj učiti v prizadevanja za razreševanje težav in iskanje razvojnih poti delavcev. Proces celovite sanacije Gorenja prehaja po letu dni v drugo fazo. Ugotovljeni so bili vzroki slabosti in zastavljene številne aktivnosti za njihovo odpravo. Tovarna Gorenje Koerting Electronic je likvidirana. Znano je finančno stanje Gorenja TGO. Izdelan in verificiran je sanacijski program Gorenja TGO. Opravljena je samoupravna in poslovna reorganizacija delovnih organizacij Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis. Izvedene so bile številne kadrovske zamenjave. Jasnejši so odnosi znotraj sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Sprejeta je odločitev o izdelavi projekta »Obnova Gorenja« kot procesa konsolidacije poslovnega sistema Gorenje na vseh področjih. Ub jasni oceni stanja in s prizadevanjem vseh so začeli v Gorenju spreminjati razmere in odnose. Doseženi so prvi pomembni uspehi pri opravljanju težav, nakazane so smeri za zanesljivejši prihodnji razvoj. Pred delavci Gorenja v Titovem Velenju pa je. povsem razumljivo, še veliko nalog. V letu dni se delavci Gorenja TGO dokazali, daje mogoče > kar največjo oslonitvijo na lastne sile. po samoupravni poti. razrešiti težave, ki so bile in ki so še prisotne v Gorenju 7 velikimi proizvodnimi napori in ludi odrekanji so delavci dokazali, da so dober kolektiv, ki ve. kaj hc:e. in kije ob.pomoči širše družbene skupnosti sposoben zagotovili nadaljnji ra/v.» yzdušje enotnosti, ki so g.i že tohko-t doslej doikazali. morajo delavci Gorenja TGO oziroma novih delovnih organizacij, z novimi odrekanji, z zaupanjem v lastne sile, samo še utrjevati, da čimprej uspešno zaključijo sanacijo in odprejo novo perspektivo. Spodbuda za nove. dodatne napore za spreminjanje razmer in za nova odrekanja so tudi novi samoupravni in družbenoekonomski odnosi, za katere so se odločili v Gorenju nedavno tega. Delavci Gorenja TGO in drugih delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju dokazujejo in so pripravljeni dokazovati tudi v prihodnje njihovo pravilno naravnanost ter odločenost, da v prihodnje sami, sproti, dosledno in odločno odpravljajo slabosti. Dosledno uresničevanje ukrepov za odpravo žarišč izgub in devizne nelikvidnosti. nadaljnje povečevanje konvertibilnega izvoza, uresničevanje smelo zastavljenih proizvodnih in gospodarskih načrtov ter vnovično uveljavljanje osnovnih vrednost Gorenja pa je jamstvo, da bodo uresničene naloge, ki čakajo delavce Gorenja TGO ob vstopu v drugo fazo procesa celovite preobrazbe Gorenja. S kar največjo oslonitvijo na lastne sile in z doslednim uresničevanjem programa ekonomske stabilizacije morajo in bodo delavci Gorenja tudi v pogojih nedaljnjega spreminjanja razmer gospodarjenja pospešeno odpravljali najbolj žgoče nakopičene težave ter poglabljati samoupravne in družbenoekonomske ukrepe. Delavci Gorenja morajo in želijo tudi v prihodnje dokazovati, da so sami sposobni dokončno odpraviti nakopičene težave iz preteklosti in omogočiti Gorenju zanesljivejši prihodnji razvoj. Udarniški delovnik Ob sprejemanju delovnega načrta za leto 1984 so proizvodni delavci tovarne gospodinjske opreme Gorenje sklenili, da bodo opravili letos dodatnih 17 delovnikov. zaslužek enega od teh dodatnih delovnikov pa da bodo namenili za sanacijo Gorenja TGO. Strokovni in administrativni delavci, zaposleni v delovni skupnosti Gorenja v Titovem Velenju, pa so sklenili, da bodo opravili v proizvodnji 12 delovnikov. zaslužek enega proizvodnega delavnika pa da bodo namenili za sanacijo Gorenja TGO. Zadnjo soboto, 26. maja so proizvodni delavci Gorenja TGO opravili udarniški delovnik. Tega dne se jim je za stroji in tekočimi trakovi pridružilo tudi precej strokovnih in administrativnih delavcev iz delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Drugi pa so svojo solidarnostno obveznost izvršili druge dni v mesecu maju. Delavcem Gorenja TGO so se 26. maja pridružili za stroji in tekočimi trakovi tudi rudarji iz Titovega Velenja. Teden solidarnosti za pomoč ljudem ob elementarnih nesrečah bo letos v vsej Jugoslaviji potekal od 1. do 7. junija. Utrjevanje in razvijanje socialistične solidarnosti je stalna in prednostna naloga vseh družbenih sil. Z razvijanjem te zagotavljamo sebi, vsem narodom in narodnostim osnovno socialno varnost ter pomoč v primeru elementarnih nesreč. Prav tako si ustvarjamo boljše življenjske pogoje, kar je ena od postavk v naporih za povečanje produktivnosti in uresničevanju stabilizacije. V organizacijah Rdečega križa" so prav vse dejavnosti humanitarne in solidarne. Priprave za delovanje v naravnih in drugih nesrečah uresničujejo te človekoljubne organizacije z izobraževanjem in vzgojo občanov za potrebe SLO in DS, s preverjanjem usposobljenosti na tekmovanjih in z ustvarjanjem materialne osnove za te aktivnosti. V teden solidarnosti se vključujejo poleg zbiranja denarnih prispevkov, s prodajo znamkic solidarnosti, še zbiralna akcija rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, ki je v naši republiki potekala prejšnji četrtek. Tednu daje posebno vrednoto še 4. junij — dan krvodajalcev, saj je darovanje krvi najhu- manejša akcija. V preteklem letu smo v Sloveniji praznovali 30. letnico prostovoljnega krvodajalstva. Število darovalcev krvi, kar preko 114. 574 jih je v Sloveniji, pa je zgovoren dokaz osveščenosti in solidarnosti do sočloveka. Ob tej priložnosti se bodo organizacije Rdečega križa zahvalile darovalcem krvi za njihovo humanost, hkrati pa si bodo prizadevale vključiti v vrste prostovoljnih krvodajalcev kar največ mladih. Tekmovanje pionirjev, mladih članov Rdečega križa in mladine za pomoč starejšim, invalidom ter drugim pomoči potrebnim je gotovo prav tako velika akcija solidarnosti. Vanjo je po prvih podatkih v Sloveniji vključenih "kar 317 krajevnih organizacij Rdečega križa, krajevnih skupnosti, 9423 pionirjev in 1637 mladincev. Tudi v občini Velenje se je vključilo v to humano in solidarno akcijo kar lepo število mladih članov Rdečega križa. K lepšemu in srečnejšemu življenju so pomagali 5660 starejšim ljudem in 505 invalidom. Solidarnost postaja v samoupravni družbi vedno bolj stvar vseh delovnih ljudi in občanov. Napredek vseh oblik solidarnosti med ljudmi pa je mogoče doseči le, če sodelujemo v akcijah vsi, kjerkoli živimo in delamo. Občina Velenje Višje cene stanarin in komunalnih storitev Osnovnošolci velenjske občine so se letos znova skupaj z učitelji, mentorji in starši zbrali oh dnevu mladosti na pionirski olimpiadi. Tudi letošnja je minila pod geslom »To - bi želeli pokazati Titu«. m (s- v.) Zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen daje skupnostim in izvršnim svetom občin nova pooblastila. V pristojnosti občinskih skupnosti za cene ostajajo vsi proizvodi in storitve, ki so objavljeni v Uradnem listu 32/80, sprememba pa je samo pri cenah stanarin in komunalnih storitev, mestnega in primestnega prometa in kruha. O njih namreč odslej odločajo občinski izvršni sveti. Cena gostinskih in turističnih storitev so se v skladu s projekcijo in dogovorom gostinskih organizacij v občini Velenje ter obrtnim združenjem povečale poprečno za 40 odstotkov. Za obrtno dejavnost, ki zajema obrtne storitve v družbenem sektorju ter cene proizvodov in storitev v zasebnem sektorju, je predvideno poprečno povečanje za 30 odstotkov. V samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti morajo ravnati v skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ki se oblikujejo sporazumno z uporabniki in izvajalci storitev. Te cene zajemajo storitve dejavnosti zavodov za dnevno bivanje otrok ter socialno varstvo odraslih oseb. Te cene se ne smejo povečati za več kot je predvidena rast življnjskih stroškov, to je za 38 odstotkov. Ob tem so člani izvršnega sveta na zadnji seji poudarili, da je potrebno pri tem upoštevati tudi to, da cene ne sinejo poskočiti tako močno, da bi padlo število otrok, ki so vključeni v vrtce in da se starejši občani zaradi previsokih cen nc bi odločali /.a odhod v dom za varstvo ouraslih. Razmisliti bi bilo treba, da bi del sredstev, ki smo jih nameravali porabiti za investicijske in druge dejavnosti uporabili v te namene. Nekoliko več pozornosti so na zadnji seji namenili člani izvršnega sveta stanarinam in komunalnim storitvam. Cene stanarin se bodo povečale s 1. julijem letos in sicer za 30 odstotkov, vode za 44 odsto- tkov, odplak za 24 odstotkov, smeti za 31 in ogrevanja za 42 odstotkov. Prometna varnost Tekmovanje pionirjev prometnikov V sredo, 6. junija, bo na osnovni šoli Antona Aškerca v Titovem Velenju občinsko tekmovanje pionirjev prometnikov. Mladi prometniki vseh velenjskih osnovnih šol se bodo pomerili v poznavanju zgodovine mesta, prometnih predpisov, prve pomoči. v streljanju z zračno puško ter na orientacijskem pohodu. Pokrovitelja tekmovanja sta osnovna šola Antona Aškerca in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, slednji bo poskrbel tudi za nagrade. Tekmovalci se bodo pomerili v dveh skupinah. V prvi bodo pionirji — prometniki 4. in 5. razredov, v drugi pa 6. in 7. razredov. Tekmovanje bo ekipno, vsaka ekipa pa lahko šteje tri člane. Občinsko tekmovanje je namenjeno predvsem usposabljanju pionirjev — prometnikov za delo v šolskih okoliših, pa tudi širše. Pionirji si bodo zlasti obogatili znanje na področju prometne varnosti, čemur tudi sicer na osnovnih šolah namenjajo Veliko pozornosti. Na vseh osnovnih šolah velenjske občine je trenutno 150 pionitjev prometnikov, ki organizirano delujejo pod strokovnim vodstvom mentorjev prometne vzgoje. B. M. Kaj vem o svojem kolesu V zadnjem času, ko postaja kolo vse bolj cenjeno in priljubljeno prevozno sredstvo, se je močno povečalo tudi število tatvin. Zal pa je le malo lastnikov koles, ki bi ob morebitni kraji, vedeli kaj več o kolesu, kot kakšne barve je. Razumljivo seveda je, da bi z natančnejšimi podatki organi za nolranje zadeve lahko kolo hitreje našli, ali ugotovili lastnika. Prav /aradi pomanjkljivih podatkov o kolesih se namreč na postajah milice veča število koles katerih lastniki niso znani. Da bi se tej nevšečnosti kar najbolj izognili, sta se posiaja milice in svet nreventno in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, na pobudo republiškega sekretariata za notranje zadeve, odločila za koristno akcijo ,,Kaj vem o svojem kolesu". Akcija teče tako, da so med lastnike koles razdelili že preko 1000 posebnih kartonov, na kaiere bodo občani napisali osnovne podatke, kot so: tip in znamka kolesa, številka, barva in dodatna oprema in se tako izognili ugibanju podatkov. Karton, ki ga velja čimprej izpolniti in skrbno shraniti je takorekoč osebna izkaznica kolesa, ki bo ob morebi-tni kraji prišla še kako prav. B. M. Teden solidarnosti 2, stran* ri3S C&S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Občina Velenje Sredstva za osebne dohodke večja za 20 odstotkov Sredstva razporejena za osebne dohodke v gospodarstvu občine Velenje so se v prvem četrtletju povečala v primerjavi s poprečjem leta 1983 za 20 odstotkov, na delavca pa so porastla za 16 odstotkov. Na to stopnjo rasti lahko uskladijo osebne dohodke vsi tis.ti, ki po usmeritvah družbenega dogovora upoštevajo kot družbenopolitično skupnost občino. Seveda lahko osebne dohodke uskladijo, če je to v skladu z doseženimi rezultati dela po kri- terijih, za katere so se dogovorili in če so v skladu s sprejetimi planskimi akti ter imajo za to razpoložljiva sredstva. V gospodarstvu Slovenije pa so se v prvem tro-mesečju povečali osebni dhodki glede na povprečje lanskega leta za 15 odstotkov. To stopnjo rasti osebnih dohodkov pa lahko upoštevajo tiste organizacije združenega dela, ki za primerjavo kot družbeno politično skupnost upoštevajo republiko. IZ DELEGATSKE PISARNE • IZ DELEG Razprava delegata v ZZD Skupščine SRS Ukrepi niso celoviti in stvarni Na zadnji seji zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije je delegat iz občine Velenje Stane Divjak, govoril o stališčih k programom ukrepov in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva po sprostitvi cen. Dejal je, da skupina delegatov iz občine Velenje in Mozirje ne vidi prave razbremenitve gospodarstva v predloženih ukrepih, saj ti niso celoviti, ker ne vključujejo vseh oblik porabe. Pri varčevanju bi lahko veliko prispevali zvezni proračun, stroški za ljudsko obrambo in zdajšnji obseg izvajanja politike razvoja manj razvitih območij v SFR Jugoslaviji. Vse navedene oblike porabe pa so izpuščene iz programov ukrepov. ,,Ločiti moramo ukrepe, ki dejansko razbremenjujejo dohodek gospodarstva (zmanjšanje obveznosti iz dohodka) med njimi, ki samo razbremenjujejo osebne dohodke ali pa zahtevajo razumno gospodarjenje," je povedal Stane Divjak. Učinki predlaganih ukrepov so preveč računski, v celoti pa tudi ne povsem stvarni, kajti zavedati se moramo, da je minilo že pet mesecev, pa tudi vseh ukrepov ni mogoče takoj uresničiti. Delegati iz velenjske in mozir-ske občine ne soglašajo s predvidenimi ukrepi na področju cen. Kaže, da bo znova najbolj prizadeta predelovalna industrija. V zadnjih letih je bila prav ta v nezavidljivih razmerah in dohodkovno najmanj učinkovita. Največji vzrok za takšno stanje so povzročile velike disparitete v cenah. Te se bodo s predvidenimi ukrepi še povečale in dodatno poslabšale položaj celotne predelovalne industrije. Stane Divjak je v zboru združenega dela opozoril na neprimerno utemeljitev za znižanje prispevkov za stanovanjsko gradnjo. Mogoče ostajajo ponekod za ta namen neporabljena sredstva. V naši občini smo denar za stanovanjsko gradnjo vedno porabili in še premalo ga imamo. V občini Velenje smo mnoge predlagane ukrepe že izvedli. K temu so nas prisilile neugodne razmere v Gorenju. Zmanjšali smo programe samoupravnih interesnih. skupnosti in denar namenili za sanacijo tovarne Gorenje. ,.Učinki ukrepov ponekod presegajo načrtovane višine razbremenitev. Tudi na drugih področjih nekatere ukrepe že izvajamo. Zato podpiramo predloge ukrepov, ki morajo biti celovitejši in bolj realni, zlasti pa dovolj ekonomični in spodbudni," je zaključil razpravo delegat iz občine Velenje. 00 ZSMS Tiskarna Obetaven začetek Kopici naših mladinskih organizacij, med njimi le malo delovnih, se je ob koncu lanskega leta pridružila še nova članica. Tokrat so ustanovili svojo osnovno organizacijo ZSMS mladi delavci v rekovi delovni organizaciji Tiskarna. ,,Pobuda je prišla z občinske konference ZSMS, nato pa nas je spodbudil k ustanovitvi mladinske organizacije še naš sindikat. Šteje 29 članov. Čeprav delamo le pol leta, se že lahko ponašamo s prvimi uspehi," je povedala predsednica Mija Vreča. Izkušenj člani mladinske organizacije v tem kolektivu še nimajo, pa kljuh, temu so si za letošnje leto zastavili dokaj smel delovni program. V njem ne manjka delovnih acij, očiščevalnih in raznih drugih, po svojih močeh se bodo vključevali v reševanje težav kolektiva, od zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjskih vprašanj. Seveda pa se bodo še posebej trudili, da bi bili pri opravljanju svojih delovnih obveznosti kar se da uspešni. Precej skrbi bodo v tem letu namenili rekreaciji, družabnim srečanjem, Mija Vreča proslavam ob pomembnejših kulturnih praznikih. Poleg vsega naštetega se vključujejo v delo samoupravnih organov, organizacij, raznih komisij, ki jih v njihovi delovni organizaciji ne manjka. Tudi nalog, ki jih mladim nalaga občinska konferenca ZSMS ter družbenopolitične organizacije v Tiskarni. Od načrtovanih nalog so nekatere že uresničili. Ob koncu lanskega leta so pripravili praznovanje, ob slovenskem kulturnem 00 ZSMS Jama Škale Mladi za Gorenje V tozdu Jama Škale velenjskega rudnika, so letos izvolili novo mladinsko vodstvo. Pri tem vse kaže, da so imeli »srečno roko«, in da so izbrali prave ljudi, delavne in marljive. Predsednik omladinske organizacije je Nurija Galijaševič. Ta mladinska organizacija seje preteklo soboto udeležila udarniškega dela v TGO Gorenje. Prizadevanjem za odpravo težav so se tako priključili tudi mladi rudarji. Res je. da se te akcije niso udeležili vsi mladinci, zato pa je na njej sodelovala večina njenih članov, ki so se jim pridružili tudi mladinci iz Prelog. Tako je kar devetdeset mladih, močnih rudarjev poleg enega delavnika dalo še nov prispevek za sanacijo tega velenjskega velikana. Res je, da so bili malo razočarani, ker so pričakovali. da se bodo lahko srečali z mladinci Gorenja, kijih pa žal ni bilo blizu. Nurija smo povprašali, kakšno je delo v Gorenju Je težko? »Delo v Gorenju je res naporno. Vsaj za tiste, ki delajo v neposredni proizvodnji, za tekočimi trakovi. To delo smo tudi mi spoznali. Vendar smo rudarji težkega dela vajeni,« nam je povedal predsednik mladine v Jami Škale. C š Nurija Galijaševič »Radi bi se povezali z mladinsko organizacijo v Gorenju in skupaj pripravili še kakšno podobno delovno akcijo.« nam je še povedal. Pobuda za pomoč Gorenju je prišla iz vrst mladih, prav tistih, ki so tolikokrat na udaru, da nič ne delajo in se za nič ne zanimajo. Tokrat so dokazaii, da znajo biti solidarni, da so pripravljeni delati. Ne zadnjič. mkp Mladi razmišljajo osebi Kako čez pasti današnjega življenja Dan mladosti, 25. maj je pač ena priložnost več, da spregovorimo o mladi generaciji, njihovih dilemah in problemih, željah in uspehih. Mladi iz občine Velenje pa so tudi sami poskrbeli, da njihov mesec ne bi minil povsem neopazno. Zato so pripravili vrsto aktivnosti, različna kulturna doživetja, nase pa so opozorili tudi z gradivom, ki so ga poimenovali družbenoekonomski in družbenopolitični položaj mladih v občini Velenje. Gradivo, ki so ga pripravili Vladka Korošec, Zdenka Kodrič, Franc Rogelšek in Vlado Vrbič je bilo v javni razpravi v osnovnih organizacijah, obravnaval ga je izvršni svet skupščine občine, bo osrednja točka volilne konference ZSMS, v tem mesecu pa bodo o njem spregovorili tudi delegati zborov skupščine občine Velenje. Gradivo ni napisano tako, kot smo najpogosteje vajeni, v njem so tudi nekatere nedorečenosti, pa vendar je dovolj kakovostno, dovolj razmišljujo.če, da je o njem potrebno tehtno spregovoriti, predvsem pa poiskati pota za razrešitev tistih dilem, ki so za mladi rod nadvse pomembne. Iz besedila, kije sicer napisano na šestindvajsetih straneh, bomo skušali povzeti nekaj bistvenih značilnosti. Ne nameravamo jih komentirati, naš namen je le, da z vprašanji, o katerih tokrat raz--mišljajo naši mladinci, seznanimo čim večji krog ljudi. V velenjski občini živi okoli 9500 mladih v starosti od 14 do 27 let. Od tega jih je približno 530 v osnovnih šolah, 1500 v srednjih šolah, 400 na višjih in visokih šolah. okoli 6500 jih je zaposlenih. Med delavci je tudi 1400 mladincev. ki so se v občino priselili od drugod. Mladinci v občini Velenje predstavljajo 25 odstotkov vsega prebivalstva, kar bi prav gotovo morali dosledneje upoštevati in stalno podpirati njihovo hitrejšo uveljavitev. UČITI SE IN ŠE ENKRAT UČITI . Za oblikovanje mlade osebnosti je izrednega pomena ustrezno vzgojno izobraževalno delo. Ta naloga postaja v času, ko je večina staršev zaposlenih in otrokom namenjajo manj časa, še toliko bolj odvisna od učiteljeve usposobljenosti, da bo motiviral učence za lasten predmet in jih istočasno tudi vzgajal v aktivne in kritične samoupravne socialistične osebnosti. Žal pa je zaradi premajhnih vlaganj v šolstvo (dobiš namreč občutek, da si združeno delo namerno reže tanjši kos kruha), finančno pa včasih tudi moralno preslabo vrednotenega učiteljevega dela težko pričakovati bistvene spremembe. Ko pa bi se ustrezneje uredila ta osnovna vprašanja in bi se učiteljem in vzgojiteljem izboljšali delovni pogoji, bi prav gotovo lahko pričakovali in dosledneje terjali boljšo kakovost dela. Seveda pa bi marsikaj lahko storili tudi sedaj. Predvsem bi morali razširiti samoupravljanje učencev na šolah tako, da bi ti lahko vplivali na oblikovanje učnih načrtov, organizacijo in kakovost pouka ter na ocenjevanje učiteljevega dela. Poskrbeti bi bilo potrebno tudi za ustreznejšo povezanost vzgojno izobraževalnih organizacij z ostalim združenim delom, tako prj zagotavljanju mentorjev, ustrezne delovne prakse ter pri nagrajevanju učencev. Posebno skrb pa je tudi v prihodnje potrebno namenjati kadrovskim štipendijam. DELU ČAST IN OBLAST Ekstenzivno zaposlovanje, kije občino Velenje v preteklih letih sicer naglo industrializiralo, pa jo sedaj že nekaj časa obremenjuje, s svojimi stranskimi učinki vedno bolj utesnjuje tudi mlado generacijo. Zaradi tako usmerjenega zaposlovanja smo namreč dosegli počasnejši tehnološki razvoj, imamo pa tudi zastarelo organizacijo dela. Z naglim padcem zaposlovanja pa združeno delo s svojimi tehnološko manj zahtevnimi programi ni sposobno spremljati sprememb v izobrazbeni strukturi domače mladine. že precej časa pa tudi ni sposobno zadovoljiti zahtev po ustreznem zaposlovanju ženske delovne sile. Zato je nujno, da se gospodarstvo preusmeri v zahtevnejše oblike proizvodnje in da svoje potrebe uskladi s šolstvom. Zagotoviti pa je potrebno tudi ustrezno poklicno usmerjanje. prazniku so si delavci lahko ogledali razstavo čestitk, v mesecu marcu so imeli očiščevalno akcijo, sodelujejo pa še v tekmovanju za Kajuhov pokal. ,,Volje in pripravljenosti za zdaj imamo dovolj. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Da so člani voljni delati, so dokazali na dosedanjih akcijah." S prav posebnimi težavami se še ne srečujejo. S skupnimi močmi in vsestransko podporo, ko so je deležni v svojem kolektivu, so oviram kos. Nekoliko težav jim ,,povzroča" le dvoizmensko delo. Zavedajo se, da so šele na začetku in da se sčasoma pojavijo takšna, drugačna, včasih zelo težko rešljiva, vprašanja. Prav sedaj se mladinci v Tiskarni pripravljajo na vključitev v koordinacijsko konferenco ZSMS v sozdu Rek. V delovnem programu za letos pa imajo člani osnovne organizacije ZSMS zapisano sodelovanje z eno od mladinskih organizacij v sozdu, radi pa bi navezali vezi še z mladimi kakšne krajevne skupnosti šaleške doline. ,,Čas za našo dejavnost se vedno najde. Pri uresničevanju zadanih nalog nam vsi pomagajo. Zato sem prepričana, da bomo tudi v prihodnje marljivo delali," je ob koncu tegale pogovora povedala predsednica Mija Vreča. Risanje na asfalt Pionirji veselo na delo Preteklo' soboto, 26. maja je bilo zelo živahno tudi na Titovem trgu, kjer so pionirji risali na asfalt. To likovno manifestacijo so organizirali v počastitev 25. maja, dneva mladosti, 92-letnice rojstva maršala Tita in 40-letnice zgodovinskega pohoda Štirinajste divizije na Štajersko. Pioniiji in cicibani so risali na temo Pionirji veselo na delo. Letošnje likovne manifestacije se j? udeležilo 22 »kip z vseh centralnih šol velenjske občine, sodelovali pa so tudi pionirji podružničnih šol Pesje, Šentilj, Topolšica, Škale in Paka ter cicibani vzgojnovarstvenih enot Tinkara in Mojca. Občinska zveza prijateljev mladine Vabijo animatorje počitniškega dela Občinska zveza prijateljev mladine Velenje razpisuje tudi v letošnjem letu počitniško delo z otroki na otroških igriščih v krajevnih skupnostih Zavodnje, Topolšica, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Skorno Florjan, Ravne, Lokovica, Pesje, Šentilj, Škale Hrastovec, Konovo, Šmartno, Šalek Gorica, Edvarda Kardelja ter Titovo Velenje Levi in Desni breg. K sodelovanju vabijo dijake in študente (stari morajo biti najmanj 18 let), ki imajo veselje in smisel za delo z otroki ter imajo stalno bivališče v občini Velenje. Za vse tiste, ki bodo sklenili po