Naročnina mesečno 25 Oin. m inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Diu, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št 10 6^0 iu 10.744 za inserate; Sarajevo štv. 7503. Zagreb štv. 39.011, Prnga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Konec nemške zvezne države Adolf Hitler hitro jaše. Njegov tempo je hitrejši, nego jo l>il Mussolinijev in tudi odpor nemškega ljudstva je veliko slabejši, nego je bil odpor italijanskega naroda in njegovih strank. Komaj je dobil »fiibrer pred dvema, tremi tedni od državnega zbora pooblastilo zit diktaturo, že je izdal zakon, ki temeljito izpreminja strukturo nemške države, ki se je iz zvezne države s suverenskimi zakonodajnimi pravicami posameznih dežel izpreme-nila sedaj z ono potezo peresa v enotno državo z regionalnimi samoupravami. Nemški fašizem, ki se v mnogih bistvenih narodnih vprašanjih vrača zavestno k preteklosti, ie tukaj prelomil z vso nemško zgodovino do današnjega dne iu si osvojil princip toli osovraženega liberalizma: dosledni politični centralizem, tako da se nemška država odslej v tem oziru ne bo nič več ločila na primer od francoske. Nemška država je v svoji ustavi iz I. 1871 ze-dinila vse bivše države nemškega naroda pod 22 vladarji in 3 svobodnimi mesti v zvezno državo pod vodstvom pruskega kralja, ki je dobil ime nemškega cesarja. Vse dežele so ostale suverenske kot prave zvezne države, skupne zadeve pa je upravljal nemškemu cesarju odgovorni kancler. Načelo demokratičnega parlamentarizma je prišlo do izraza v Reichstagu kot zastopstvu vsega naroda države in njemu enakopravnemu Bundesratu kot zastopstvu posameznih /.veznih držav, ki so morale dati svoje soglasje tudi k vsakemu državnemu zakonu, da je postal veljaven. Weimarska ustava od 1. 1918 je po vplivu so- j cialne demokracije znatno okrnila federativni značaj nemške države, pod katerim je bila Nemčija postala velika in mogočna. Posamezne dežele pa so kljub temu ostale neodvisne na mnogih področjih, ki so ostala pridržana deželnim vladam, dočim je državno vlado zastopal v vsaki deželi tako zvani Staatspraesident s svojim posebnim uredništvom poleg deželnega. Bivši Bundesral se je pa izpretnenil v Reichsrat, ki sicer ni imel več enakopravnega stališča napram Reichstagu, je pa imel veto-pravico proti zakonom Reichstagu, ki so se v takem slučaju mogli uveljaviti samo po določeni proceduri in s kvalificirano večino. Reichsrat kot zastopnik dežela je imel vpliv tudi na zakonske predloge, preden so se predložili Reichstagu in je pravice dežela in njihove avtonomije lahko uspešno branil. Nova Hitlerjeva odredba od 7. t. m. jiopolnoma odstranja zadnje ostanke zveznega značaja nemške države in okrnjuje zakonodajna zastopstva nemških dežela v gole upravne organe državne vlade. Iz prejšnjega državnega predsednika je postal sedaj državni namestnik, Reichsstatthalter, ki ga imenuje predsednik nemške države na predlog državnega kanclerja. Dosedanji deželni zbor, ki je imel do-eedaj v mnogočem značaj pravega parlamenta, ostane goli posvetovalni organ deželne vlade, ki je ne izvoli več on, in ji tudi ne sme več izrekati svojega nezaupanja, ampak jo s predsednikom deželne vlade vred imenuje in odstavlja državni namestnik. Tako so deželne vlade oziroma deželni ministri postali odgovorni izključno državni osrednji vladi. — Pravice, da deželni zbor skliče ali razpusti, nima več predsednik deželne vlade, ki je imel naslov ministrskega predsednika dežele, ampak državni namestnik sam, ki razpiše tudi nove volitve. Deželni zakoni, ki jih seveda on mora odobrili, ako naj postanejo veljavni, se odslej razglašajo samo v njegovem imenu. On ni član deželne vlade, pač pa sme predsedovati njenim sejam. Kar se tiče Prusije, je njena premoč v državi Izražena s tem, da je državni kancler obenem državni namestnik v Prusiji, to se pravi, da je pruski državni namestnik kot vrhovni kancler vrhovni šef vsem nemškim deželam. Dualizeni, ki je do sedaj obstojal med prusko deželno vlado in pa državno osrednjo vlado, je v bislvu odpravljen, ker sinejo člani oziroma ministri osrednje državne vlade biti obenem tudi ministri pruske deželne vlade. Vrh tega so se tri pruska deželna ministrstva popolnoma stopila v odgovarjajočih ministrskih resorih osrednje državne vlade. Sploh so ostala odprta vsa vrata, da se organi in funkcije deželnih vlad preli-Jejo v državni organizem in da se tako centralizacija po potrebi čim popolneje izvede. Vsi se strinjajo v tem, da sedaj v Nemčiji dežel v prejšnjem smislu ni več. One saino še v zelo relativnem pomenu predstavljajo tako zvana nemška plemena in njim odgovarjajoče zgodovinske tvorbe prošlosti. Ker pruska dežela predstavlja številčno in recimo vojaško ter etatistično najjačji organizem v nemškem narodu, zato bo tudi pod sedanjo centralistično upravo Pruslja svojo voljo, ki ■-e identificira z voljo države, uveljavljala nad vso državo oziroma nad ostalimi deželami in osobitimi ljudskimi organizmi. Sicer pa je Hitler obenem ukinil oziroma združil več dežel v eno samo. — Meklenburg-SIrelitz in Meklenburg-Srhvverln postaneta en sam Meklenburg (1), islotako se združita Braunachvveig in Anhait (2). Oldenburg iu Lippe {'Л) ter svobodna mesta Hamburg, Bremen in Liiberk (4). Teritorijalno neokrnjene ostanejo Bavarska (•">}. Saksonska ((>). Wtlrtemberg (7). Ba-den (S), llessen (9) in Tltringon (10). Tako bo državni kancler Hitler s fiomočjo 10 državnih namestnikov z lahkoto obvladal vso Nemčijo, v kateri bo sedaj samo ena državna volja, dočim so deželne enostavno izginile vsaj v prejšnjem smislu. Saj je državnim namestnikom naložena kot njihova glavna naloga, ila skrbijo za enotne smernice državne politike, s katero se mora deželna politika vseskozi stalno skladali. Kaj ho z Reiclisrntoin. to ie vrhovnim zastopstvom vseh dežela v osrednjem državnem organizmu, še ni znano. Najbrž zaenkrat še ostane z bistveno omejenimi pravicami nekakega Priprave za svetovno konferenco v Washingtonu Zedinjene države zapuščajo svojo osamljenost Roosevelt, predsednik Zcdinjenih držav Od IVilsona do Roosevelta New York, 10. aprila. Metode novega ameriškega predsednika Roosevelta so podobne onim rajnega Woodrova Wil-soina. Najprvo je z močno gesto odprl vsa okna ter osvežil zadušljivo ozračje samoljubne tišine in | samote, v katero se je Amerika )>oil vodstvom rp- ; publikanske stranke zaprla. Kot svetovna sila mora Amerika delati svetovno politiko. Kot ena največjih držav na svelu ee ne more iu ne sine ločiti od usode ostalega sveta ampak mora z vsemi močmi krpati in pomagati, kjerkoli more: mora sodelovati, se interesirati na vseh velikih problemih sveta, mora predvsem aktivno poseči tudi v politiko Evrope. In prvj dnevi oziroma tedni Ron-seveltove vlade so pokazali, da hočejo Zedinjene države zapustiti dosedanjo osamljenost in dosedanjo politiko neinteresiranega opazovanja, ampak da hočejo sodelovati pri ureditvi vseh čeludi izvenameriških vprašanj, ki tarejo narode in države po svetu. Rooseveltovi kablogrami Predsednik Roosevelt še v nečem posnema Wilsona. Kot slednji, tako tudi on nc drži veliko na formalnosti, v katero so se zavili v mednarodni politiki odnosi države do države. Stara gesla so bila dobra za staro dobo. Zato je tudi brez vsakih predpogajanj. brez vsakih povpraševanj potom svojih diplomatskih zastopstev, lirez vsakega diplomatskega tipanja« sedel k telefonu in naročil zunanjemu ministru, da s kablogrami povabi na veliko meddržavno zasedanje zastopnike vseli evropskih velesil ter južnoameriških držav. Kablogrami so odpotovali, prišli so v Evropo, ko jc ta drhtela pod vročinsko groznico rimskega pakta, ko sta se dva tabora v Evropi drug drugega obmetavala z očitki, ko je šlo prerekanje od morske ohale do morske obale in ko je izgledalo, da bo vse skupaj tonilo v morje sveže natočene človeške krvi. Kablogrami prezidenta Roosevelta so vplivali kot pijavke pri vročinski bolezni, raz src je padla mora, zavel je svežejši veter, strahovi, ki jih je naslikala razburjena fantazija, so izginili in nad Evropo je zopet leglo upanje. Potrebno je bilo odtrgati Evropejce proč od svoje lastna politične ku-liinjc in jih staviti pred velike, ves svet obsegajoče probleme. Slične parole so vedno našle odmeva v Evropi pod Wilsonom in evropsku menta-litetn sc menda od Wilsonovih časov prat nič ni spremenila. Zakaj v Washington Kakšen pomen imajo Rooseveltovi vabila' j kablogrami? Ker je indcijativa izšla osebno od i predsednika samega in nikakor ni sklep storjen i po dolgotrajnih posvetovanjih, vlada o namenih j velike mednarodne svetovne konference, ki jo sklicuje Roosevelt v Washingtonu, velika nejasnost tako v domačih političnih kakor v inozemskih diplomatskih krogih. Tri edine demokrat:čne države Značilno je. in inozemsko pa ludi domače časopisje je napisalo o leni dolge komentarje, da se s tolikim poudarkom poudarja v uradnih komunikejih. da s0 bodo najprvo vršili »trikotni razgovori med zastopniki treh velikih demokracij v svetli. Amerike. Anclijc in Francijo«, in da se bo še le na tO pristopilo k delu v širšem krogu držav. vrhovnega samoupravnega posvetovalnega organa, dokler se ne bo pokazalo, da je postal sploh nepotreben. Seveda bodo deželne vlade ostale kot samoupravni organizmi ene in iste države, ki na ta način svoje posle decentralizira. Uprava in kulturna politiku posameznih dežela se bo vodila od deželnih organov, seveda čisto v okvirju in duhu državne uprave in politike. Ker je sedaj izključeno, da bi tako zvana deželna volja prišla v opreko z državno. se bodo kompetenco posameznih dežel in samouprav lahko še razširile, kar pa seveda ne pomenia razširjenja zakonodajne avtonomije dežele, temveč le tehnično ,tlnvn ^n r|rra,mn upravo. Z drugo besedo lahko rečemo: nemške dežele kol predstaviteljice osobitih ljudskih organizmov nemškega državnega naroda so umrle. kjer bodo sodelovalo vse ostale povabljene velesile. ftrividno bodo »trikotni razgovori« obravnavali vsa velika mednarodno.politična vprašanja in bodo stri edine demokratične driave v svetu, Amerika. Anglija in Francija? skušale najti neko enotno linijo, med tem ko bo širša konferema pripravila vse /.a veliko svetovno gospodarsko konferenco, ki se že leto dni napoveduje. Položaj Evrope vpliva danes na ves ostali svet, politično in gospodarsko. Dokler se Evropa ne urpd . [toli-1 i čilo in gospodarsko, je vsak trud zaman, tla bi se posledire' gospodarske krize odstranile. Odmev iz Evrope Evropa sc je povabilu Roosevelta takoj odzvala. dokaz, da smatra ta sestanek za. velevaž- iicga. Iz Anglije prihajajo razveseljivi odmevi, predvsem, ker se bliža zopet 15. junij in bo treba plačati ogromno anuiteto vojnih dolgov. Washlng-tonska konfercnca ho to vprašanje uredila ugodno za Angleže, tako mislijo v Londonu. Zdi sc tudi, da jc bil sunek MacDonalda v ogrodje mirovnih pogodb okorna gesta in i je bil njegov sestanek z Mussolinijeiu skrajno nerodno organiziran ren-dezvous ter da jc bil po nepotrebnem zasačen pri nečednem poslu. Zato angleški politični krogi pozdravi:! i njegovo potovanje preko Atlantika, da sc malo zabrišejo neprijetni sledovi njegovih potovanj po Evropi. Tudi glasovi iz Francije so prijetni. Francija je bila ravno zadnje dni prisiljena, da se proti eni skupini evropskih držav postavi v bran pridobljenih pravic, zapisanih v mirovnih pogodbah, pa je sedaj srečna, če bo mogla pokazati. da je pripravljena sodelovati z vsemi za rešitev vprašanj, ki tarejo človeštvo. Iz Nemčije in Italije je odjek nekoliko bolj zmeren, morebiti „Treba je iztrgati Evropo iz njene politične kuhinje" radi tega, ker tukajšnji komentarji govorijo preveč o -trikotnih razgovorih med demokratičnimi državami \ med katere se niti Italija, niti Nemčija ne marale več prištevati. Eden nezatiovoljnež: Zveza narodov Edini, ki so nezadovoljni, reš. da se Zvezi narodov zopet odvzame delo, ki ga ie začela ona in ki ga bi snmo ona najlažje izvršila. V Ženevi trdijo. da današnja svetovna politika nima linije. Vedno znova se zaleti, vedno znova jemlje polete, z novimi žrtvami vedno znova začenja graditi, ne da bi se brigala za ono. kar je bilo že storjeno. V Ženevi spdi razorožitvena konferenca. Zaporedoma se je navduševala za .Paul-Boncourjev konstruktivni načrt . za MacDonaldov predlog, za Mussolinijev razorožitveni načrt in nobeden ni bil doštudiran do konca. Sedaj se bo washingtonska konferenca zopet bavila z razorožitvijo, brez vsakega obzira na delo Zveze narodov. Isto je z orga. nizacijo evropskega miru . Dne 21. januarja 19511 so se vse evropske države zavezale služiti miru v okviru Zveze narodov . nato je prišel zopet MacDonaldov pakt zaupanja . nato znova MacDonaldov klub miru in sedaj gre vse skupaj v Ameriko, da se delo začenja od spodaj. Tudi go spodarskih konferenc je bilo že neizmerno mnogo. Resolucije, predpriprave, delo po komisijah, vse to je pokopano, pravijo v Ženevi, in v Ameriki se začenja reševati vse znova. Kot Penelopa. ki je ponoči razdrla, kar je podnevi stkala. Toda Zveza narodov je «atno forma, ni nobena dogma. Če Washinetonsku konferenca da, česar nam Ženeva ni mogla dati. bo človeški rod Roosevelta za njegovo inicijativo hvaležen. Vojna na Dalfnvm vzhodu Japonci zasedajo nove ogromne pokrajine Kitala Brez odpora! Tokio. 10. aprila, tg. Japonske čete, ki so zbrane ob velikem kitajskem zidu, so začele v ponedeljek velikopotezno ofenzivo. Več tednov so jo pripravljali s propagando, s katero so dokazovali, da je prodiranje Japonske v pravo notranjo Kitajsko potrebno. Cilj japonskega prodiranja zaenkrat še ni znan, vendar izhaja i/, izjave, ki jo je podal glavni stan kvan- ; tunške armade, da Japonci nič ne mislijo, da bi j svoje prodiranje ustavili. Zato je težko reči. ; kam naj dovede ta ofenziva tudi v političnem • smislu. Boji se vrše na vsej fronti od Džehola I Nov odvetniški zahon v Nemčiji pa do šanghajkvana, v katerih posebno živahno delujejo tudi letala. Tjencin. 10. aprila, ž. S kitajske strani poročajo, da se je pričela velika kitajska proti-ofenziva, ki ima za cilj. da vrže Japonce iz šanghnjkvana. Po istih vesteh so Kitajci že pričeli z ofenzivo v okolici Činvnntuo in prisilili inantižlirske čete. da se umaknejo v smeri Šimenkvaj. Japonci so se morali zopet umakniti iz llajvanga. Pti zadnjih poročilih «o Kitajci zasedli Šimenkvaj. Židi in komunisti, vunl Berlin, 10. aprila, tg. Državna vlada je «Innés objavila zakon, ki urejuje pripuščanje državnih odvetnikov na sličen način, kakor se je to zgodilo z nedeljskim zakonom glede uradnikov židovskega pokoljenja. Državni odvetniki židovskega pokoljenja torej k sodiščem ne bodo več pripuščeni / važno izjemo, da se bodo pripustili še nadalje oni židovski odvetniki, ki so bili že pripuščeni I. avgusta 1914 ali ki so v svetovni vojni bili na fronti ali so njihovi očetje ali sinovi padli v svetovni vojni. Tudi one osebe, ki so delovale v komunistični smeri, so izključene od državnega odvetništva. S tem zakonom postane brezpredmeten ukrep državnega komisarja za prusko pravosodno ministrstvo Kerrla. ki je odredil, da se židovski odvetniki pripuščajo sa:no v razmerju odstotka, ki ga tvori židovski element med nemškim narodom. Stranke pada o Berlin, tO aprilu. ž. I/ Weslfalskega javljajo, da so organizacije ljudske stranke, to je bivše Stresemannove stranke, sklenile, .da se priključijo narodnosocialistični stranki. Debata o reviziii meia Rimski pakt umira Berlin, 10. aprila. AA. Državna vlada ie prepovedala tele inozemske lisic: .Manchester Guardian«. Manchester (iiiardian Weekly«, ^Virtscliaftszeitiiiig'': (Basel), Das hlane Hefk (Pariz in Dunaj), Het Volksbad ( Amsterdam) in tObcrmoselzeitiing«' (Luksenihiirg). Maščevanje Židov: mnrha pada Berlin, 10 aprila. /. Ker znaša /lato kritje nemške marke samo še 10%. marka pa noti ru Anisterda nti še vedno 57.59.26 (le malo pod pariteto). a tako/v una vc/atin marki torej /naša a/io skoraj 75%. plačilna bilanca jc radi padca i/vo/;i slabša, .so se v borznih krogih i izsilile govorice. »eh Ireh držav, da se tako premostijo posebne romunsko-ruske te/.kore. Radi napotili razmer i Nemčijo sc kane Rusija sedaj pristopaejšo. Nemški podkancler von Papen v Rima Konkordat z nemško državo? Monakovo, 10. aprila. (Posebno telef. poročilo »Slovcncuc). Potovanje državnega podkan-clerja von Pnpona in državnega ministra G6-ringa v Rim je vzbudilo tnko v Nemčiji, kakor v inozemstvu največjo po/ornost. \ on Papen je znan kot dober, praktični katoličan, ki-vpa se je v poslednjem čusu izobčil iz politične organizacije katoliškega centrirala. I/, tega razloga .so sc o njegovem jK>tovuiiju v Rim in <> njegovih načrtih, ki jih namerava tnko v Vatikanu kakor v k virinalu predložiti, razširile nu jneverjetne jše vesti. Državni podkancler von Papen je, tako se potrjuje od merodajne cerkvene strani, potoval \ Rim v dvojnem svojstvu. prvič, da kot katoliški podkancler nove Hitlerjeve vlade govori v Vatikanu o položaju katoličanov v Nemčiji ter o politiki, ki jo nameniva Hitlerjev režim voditi v bodočnosti napram katoličanom, drugič i hi je šel v Rim, du se s šefom italijanske vlade razgovarja o rimskem načrtu glede revizije mirovnih pogodb in topogledno predloži mnenje svoje vlade ter da morebitno tudi sproži vprašanje italijansko-noinškegu pogodbenega sodelovanja v bodočnosti. V kolikor se tiče prve točke, je vprašanje popolnoma enostavno. Katoliški episkopat Nemčije je svoje dni obsodil narodno socialistični pokrćt zaradi dogmatičnih prestopkov. Isti k«-foliški episkopat je svojo obsodbo preklical, kakor hitro je državni kancler Hitler v svoji vladni izjavi dne 21. marca v Potsdamu brez zavijanja definiral svoje stališče napram pravicam cerkva. katere je označil za nedotakljive«. Kadar padajo vzroki za o±>,sod bo, pada tudi obsodba. Na podlagi te odločitve katoliškega epi-skopatu se je. tudi katoliški centrum kot katoliška politična organizacija izjavil za pripravljenega, da sodeluje z obstoječo vlado, in to tem lažje, ker je kot čisto nemška stranka v čisto nemški državi dolžna, da sodeluje pri vsakem narodnem pokretu, ki ne greši, niti v svojih ciljih niti v svojih sredstvih, proti načelom krščanske etike. Katoliška cerkev in katoliška politična stranka, kar ni eno in isto, sta v slučaju Nemčije zopet pokazali, da sc verno držita stare, nikdar spremenjene linije: podpirati vsak režim. ki jo legalno prišel do oblasti, ki deluje /xi iilagor in procvit celokupne narodue obče-stvenosti in za blaginjo vseh in v.sakega posebej. ki ne zanika pravice nature, ki spoštuje moralni zakon in ki ne ovira Cerkve v izvrševanju njenega poklica. S tem je definirano razmerje mod Cerkvijo in med novim režimom v Nemčiji. Ker sedanja vlada očividno namerava izvesti centralizacijo oblasti v velikem Stilu, kar je v narodno enotni državi lažje, ni čuda, da se je nnjpreje v katoliških cerkvenih krogih rodila misel, da bi se razmerje med Cerkvijo in državo uredilo na i*ti način za celokupno ozemlje nemške države. Ker dosedaj Cerkev ni mogla sklepati dogovorov ali konkordatov s celokupno državo, se jc morala zadovoljiti s konkordati s posameznimi katoliškimi deželami v Nemškem raj-ha. \ko se razmerje med deželami in osrednjo vlado legalnim |>oiom uredi na drugi podlagi, je tudi v interesu katoliške Cerkve, da skuša pravice, ki ji dajejo |x>snmezni konkordnti s deželami, zavarovati s državno garancijo ali z enim sočnim konkordatom sklenjenim z ono vlado, ki odslej predstavlja oblast v rajhu. Znano je. du je državni kancler Hitler te pravile Cerkve, garantira v konkordatih z deželami. slovesno imenoval nedotakljive«. Zakaj bi katoliška Cerkev ne izkoristila priliko, da tudi drugod, kjer dosedaj konkordatov ni sklepala ali ni mogla sklepati, »nedotakljivost« njenih pravic dobi sankcijo osrednje državne vlade v vsedržavnem konkordatu. Nemški državni podkancler von Papen jc po predhodnih razgovorih z. uradnimi predstavniki katoliške Cerkvp v Nemčiji odpotoval sedaj v Rim, da se to vprašanje uradno reši. Konkordat med Cerkvijo in ned nemškim rajhom je ogromne važnosti, o tem ni dvoma, in sc tudi ne bo rešil tekom Velikega tedna, ampak bo zahteval dolgotrajnih jiocajanj, ki bodo trajala mesece in mesece. Nemški katoličani si želimo splošno državnega konkordatu z Nemčijo. Tudi Vutikun si ga želi in je tej svoji želji dal izraza, a zato ne bo dovolil nobenega vrtoglavljenja, nobenega prenagljenjn, ker obstoja jo velike težave in je mnogo spornih točk Ako Vatikan dobi za državni konkordat ! iste ugodnosti, kot jih je dobil za deželne kon-kordate, potem je problem rešen. A samo po sebi se razume, da Vatikan ne bo v svojih predloirih šel izpod pravic, katere si je pridobil v konkordatih z deželami in so »nedotakljivo« po izjavi državn. kanclerja. Verjetno pa jo. da lio nemška vlada. \ kateri sedijo nekaveri zagrizeni protestanski zastopniki iz. pruskih dežel. nekatere teh pravic, če bi se morale prenesti nu celokupno Nemčijo, ospo ravala. Tukaj se:n spada jo pravice do imenovanja škofov, dO imenovanja profesorjev na univerzah in srednjih šolah in katehetov na osnovnih šolali. Tukaj sem spadajo vprašanja vzgoje mlndine, vprašanje katoliških organizacij ter mnogi drugi problemi čisto denarnega značaja, ki sc tičejo plače duhovništva. Von Papen ima nalogo, da se informira o velikili obrisih konkordatneea pred loua, v kolikor se sploh more govoriti o obrisih v vpra-šaniu. ki se je šele rodilo. Na to bodo. če l>odo. sledila potrajanja. ki ne bodo. upamo, oredolga, ker se zdi. d« vlada nn obeh straneh mnoeo dobre volje, ko se lio 20 evnngelskih cerkva združilo v eno vsedržavno protestantsko cerkveno organizacijo, kar namreč nameravajo izpeljati vodilni protestantski verski voditelji. Dr. W. (Vporabljati besedo kapitulacija« v zvezi s Papenovim notovnnjeni, besedičiti o tem. dn se Cerkev podreja nekomu, kadar sklopa kon-kordate z državami, jc otročje. Konkordati so načini sodelovanja med duhovno in posvetno oblastjo za skupni blagor države in nosnmcz-liikn. Konkordntov pa. v katerih bi Cerkev omislila pravice, ki jih ona edino ima do človeških duš, z-jodovinn človeštva ne pozna in jih ne l>o poznnln. Razlika jc namreč med prenašali jeni nasilja in med pozitivnim sožitjem na osnovi obojestransko priznanih in spoštovanih pravnih norm. Op. nr.) Papen v Rsmet Rim, 10. apr. tg. V nedeljo zjutraj je dospel v Rim nemški državni podkancler Papen s svojo soprogo. Sprejem jo bil neoficijelen. vendar je Mussolini poslal do meje višjega funkcionarja zunanjega ministrstva. Papen namerava ostati v Rimu do IS. aprila. Danes dopoldne jo napravil prvi obisk v Vatikanu pri kardinalu državnem tajniku Pacccliju. Kakor so poroča, jo njun razgovor trajal poldrugo uro. Dal.io se čnjo, da bo Mussolini sprejo! Pajiena in Giihringa tokom jutrišnjega dne. Za avdijenco pri papežu pa je zaenkrat določena sreda. Včeraj zvečer se je vrnil v Rim francoski poslanik de Jou-venol in jo danes imel dolg razgovor z Mussotini-jom Obisk nemških ministrov von Papona in Gii-ringa v Rimu bo omogočil, da se med Nemčijo in Italijo najde možnost skupno politiko. i'ruski notranji minister Goring je prispel na rimsko letališče ob 13.15. V imenu italijanske vlade ga je sprejel lelalski minister Balbo. Razgovar-jala sta se v francoskem jeziku. Gôring je potrdil, da je potoval dobro. Na letališču sta. ga pozdravila tudi nemški poslanik v. Hassl in njegova soproga. Gôring in njegovi spremljevalci so bili v krojili. Hessenski princ je nosil hitlerjevsko uniformo z Železnim križcem. Pred Goringom je bila postavljena častna četa. Po končanem sprejemu se je Goring s spremstvom odpeljal z avtomobilom v mesto. Na avtomobilu so bile italijanska in hitlerjev-ske zastave. Dvoje usodnih požarov Dva otroka našla strašno smrt V plamenih Junaški gasilci Ptuj, 10. aprila. Dvoje zaporednih usodnih požarov belcži-; mo te dni v ptujski okolici, usodnejših tem bolj radi tega, ker so zahtevali plameni že dvo-i je žrtev, troj«; ljudi pa še leži v ptujski bolnišnici med življenjem in smrtjo ter je vsak hip pričakovati, dn ugasnejo njihova življenja. Prvi požar je izbruhnil v soboto v Robnem , vrhu pri Halozah. Tam ima svojo viničarijo posest n ien Hedvign Robošek i/. Ptuja. Upravlja jo viničar Mlakar, ki je odšel usodnega dne s svojo ženo na delo. Doma sta ostala samo nedo-j rasla otroka, 7 letni sinček in ï letna hčerka. Ko sta bila Mlakarjeva pri delu, sta nenadoma ! opazila valujoče oblake dima, ki so se dvigali i nad domačijo. Ko sta prišla s sosedi na pomoč, jc bila hiša z gospodarskim poslopjem vred že v plamenih, i/, katere se je čnlo smrtno ječanje 1 ubogih otrok. Pomagati ni bilo več mogoče. V : ognju sta našla smrt deček in deklica, v hlevu pa je poginilo tudi nekaj glav živine. Ogenj je tnko temeljito opravil svoje uničujoče delo, da ni bilo najti na pogorišču niti sledov za I zgorelimi trupclci. Drug usoden požar jc izbruhnil naslcdnjc- Razvoj avstrijske krize „Diktatura je nemogoča a Dunaj, 10. apr. ž. Vlada je na snočnji seji, ki je trajala do polnoči, napravila zelo važne sklepe. Predvsem gre za postavljanje heimwehrovskih oddelkov in kmečke brambe v policijsko službo. Radi tega je bil izvoljen poseben odbor, ki bo vodil akcijo za vzdrževanje miru in reda. Ne gre pa samo 7.a postavitev novih policistov, ampak tudi za zavarovanje meje napram Nemčiji, da se v bodoče preprečijo dogodki, ki so se zgodili pri Kufsteinu in na avstrijsko-lichtensleinski meji. AKCIJA ZA RAZOROŽITEV SCHUTZBUNDA se bo zvajala še naprej z vso energijo. Ta pomožna policija bo dodeljena policiji v manjših krajih, orožništvu in vojaštvu. Vlada je nadalje sprejela sklep o proslavi 1, maja. Tradicionalen obhod socialnih demokratov na Ringu bo 1. maja vsekakor prepovedan. Letos bo 1. maja ustavljen tudi ves tramvajski promet. Nadalje je sklenila vlada, da зе mora do dne 1. maja rešiti vprašanje dunajske mestne občine, oziroma ukiniti njen sistem kot mesta in dežele. Dunaj bo postal ponovno zvezna prestolnica in bo spadal pod deželnega glavarja Spodnje Avstrije v drugi instanci. O PROGLASITVI ALI UVEDBI DIKTATURE V AVSTRIJI NE MORE BITI GOVORA. kakor to izjavljajo najbolj merodajne osebnosti. Vse to se bo rešilo parlamentarnim potom. Vlada gn dne, v nedeljo okoli S zvečer v Novi vasi pri Sv. Marku nižje Ptuja. Začelo je goreti pri posestniku Lovrenku. Poleg hiše je zajel ogenj tudi gospodarsko poslopje ter prešel nato na stanovanjsko in gospodarsko poslopje soseda Stiinibcrgeija, Vsa 4 poslopju so zgorela do tal, z. njimi vred tudi svinje posestnika Lovrenku. Žal je požar zahteval tudi obilne žrtve človeških življenj. Ko je izbruhnil ogenj, sta odhitela Lovrenko in njegova žena reševat najprej živino i/, hleva, nato pu zopet v hišo, dn hi rešil« pred plameni še denar in druge vrednosti. Pri tem se je udri strop ter oba pndsul pod goreče razvaline. Ko so ju skušali rešili iz plamena, sta dobil« smrtno-nevarnc opekline še posestnikov sin Pcklur in posestnik Petek. Lovrenko, Peklar in Petek so tako nevarno opečeni. da bodo najbrž umrli. Prepeljani so bili v ptujsko bolnišnico. Poleg njih so dobili opekline šc Lovrenkova žena in dva drug« gasilca. Pri reševanju in gašenju so se posebno odlikovali ptujski gasilci pod poveljstvom inž. Cel-lottija. škoda, ki jo je po/ur povzročil v Novi vasi, znaša nad četrt milijona dinarjev. Vzrok požara dosedaj šc niso mogli ugotoviti. Občni zbor bolniškega londa za prometno osebje izjavlja, da se v tej svoji akciji smatra popolnoma izvenstrankarsko. V AVSTRIJI SPLOH NI MOGOČ ČISTO STRANKARSKI REŽIM. Današnji režim v Avstriji bo prerodil narodno gospodarstvo in ga rešil iz sedanjega katastrolalnc-ga stanja, kar je razvidno že iz zelo važnih okol-nosti, da se je s posredovanjem francoskega trgovinskega atašeja na Dunaju posrečilo vladi zavarovati izvoz 16.000 vagonov lesa v Francijo. Pričakovati pa je še drugih dobav kmetijskih in drugih proizvodov. KAR SE TIČE POMOŽNE POLICIJE sc čuje, da sc hoče iz formacij Hcimvvehra, Slurm-schara, kmetske brambe in frontnih bojevnikov spopotniti vojsko z 10.000 do 20.000 možmi. Po mirovni pogodbi ima Avstrija pravico vzdrževati 30.000 vojakov, medtem ko jih ima danes samo 17.000 do 18.000. To bo prvi korak za vpeljavo mitičnega sistema. Istočasno s to akcijo bodo razpu-ščene vse strankarske vojaške formacije Heiimveh-ra, kmečke brambe, Sturnischara, zlasti pa napadalni oddelki narodnih socialistov. Frontni bojevniki bodo še nadalje obstojali, toda samo kot veteransko podporno društvo. Radi nameravane prepovedi obstoja napadalnih oddelkov nerodnih socialistov piše danes narodnosocialistično glasilo Kampfruf«, da bodo nemški narodni socialisti izvršili bojkot avstrijskih kopališč in letovišč. Izpred razsodišča v Haagu Spor med Madžarsko in Jugoslavijo Belgrad. 10. apr. 1. Dne 20. aprila lega leta sc prične v Haagu novo zasedanje mešanega in zbranega sodišča, ki bo razpravljalo tudi o nekaterih ipornih vprašanjih med našo državo in Madjarsko. Naša država je bila ze prej tožena 1er sedaj plačuje svoje anuitete za fond A, ker je izgubila nekatere pravde v zvezi z odškodnino inozemskim državljanom, katerih posestva so bila z agrarno reformo sekvestrirana v prilog naše države takoj po vojni. Na tem zasedanju bo sodišče razpravljalo o 12 agrarnih tožbah proti agrarnemu fondu. Tc tožbe sc tičejo izplačila za izvršeno agrarno reformo na posestvih madjarskih nptantov. Poleg tega je na dnevnem redu še 12 drugih tožb radi postavljenih sekvestrov na poprstvu 'nadinrskih državljanov. Po 1г1алоп*кЈ pogodbi ie bilo določeno, da sc sekvester na posestvih teh madjarskih državljanov ukine, lo pa ni bito izvršeno. Na podlagi § 250 trianonske pogodbe zahtevajo sedaj oškodovani madjarski oplanti povračilo škode, ki so jo utrpeli radi tega, ker niso bili ukinjeni sckveslri. Mešano sodišče v Haagu jc sestavljeno iz petih sodnikov, od katerih je za Jugoslavijo profesor bclgrajskc univerze dr. Arandjclovič, za Madjarsko dr. Slavnič in trije nevtralni sodniki, od katerih je dr. Hamel Holandec, prof. dr. Hamerik Danec, namesto umrlega predsednika dr. Slutena pa je sedaj prevzel predsedniško mesto prof. dr. Schrciber iz Švice. On jc obenem tudi predsednik češkoslovaško - inadjnrskega mešanega sodišča v Haagu. Našo državo bo na procesu zastopal pred-sedntk kasacijskcga sodišč" v Belgradu Belgrad, 10. apr. 1. V dvorani Nabavljalnc zadruge se je danes nadaljeval občni zbor centralne uprave bolniškega fonda za prometno osebje. Na dnevnem redu je bil pretres poročila upravnega odbora centralne uprave o poslovanju v pretekli poslovni dobi. Prvi je govoril Tomaševič iz Niša, ki je zahteval, da se čimprej reši vprašanje zgraditve centralne ambulance v Nišu. Delegat iz Subotice Dragutin Ilič je kritiziral poslovanje centralne uprave ter se zelo čudil, kako jc bilo mogoče, da sta sarajevska in ljubljanska oblastna uprava zaključili svoje račune s pa-sivo, dočim je subotiška oblastna uprava pri istem številu članov zaključila letne račune s presežkom od dveh milijonov dinarjev. Sarajevski delegat Savclič je kritiziral proračun. Ljubljanski delegat Andrej Bahun je protestiral proti postopanju centralne uprave, ki še do danes ni zgradila sanatorija na Golniku za prometno osebje. Nato je govoril Kostalinčič, ki je poudarjal, da bolniški fond po U letih šc ni pričel s sistematičnim delom. Kritiziral jc postopanje ccntralnc uprave pri nakupovanju železniških domov. Navedel je slučaje v Dubrovniku in Kaštclu, ter rekel, da prihajajo v tc domove po večini višji svetniki in višji uradniki, a malo nižjih uradnikov, katerim je prav za prav ta dom namenjen. Obširno se je bavil z vprašanjem zdravstvenega sistema pri bolniških fondih, za katerega pravi, da ni dober. Zelo koč- Protinemške demonstracije na Pol'skem Varšava, 10. aprila, tg. V Lodzu so bile včeraj v,elikc demonstracije proti Nemčiji, v katerih so demonstranti s kamenjem jioškodo-vali grb na nemškem konzulatu. V nemški gimnaziji so demonstranti demolirali več šolskih učnih sob. Policija na konjih je preprečila nadaljnje izgrede. Tudi iz drugih mest ee poroča o demonstracijah, v Varšavi pa jc bila za danes napovedana mladinska akcija proti nemškim listom in knjigam. „Razorožitev** ... Pariz, 10. apr. ž. Pri razpravi o državnem proračunu za letalsko ministrstvo je minister Pierre Cot izjavil, da jc v delu nov tip letala za metanje plinskih bomb. Prav tako so v gradnji tudi letala, ki bodo opremljena s topovi. Proračun za vojaške vaje rezervnih častnikov je zvišan od 5.5 na 14 milijonov frankov. Prav tako jc zvišana dotacija za vzdrževanje vojaških vaj. Mednarodna trgovinska konferenca v Rima Rim, 10. aprila, ž. 19. t. m. bo na Kapitolu zelo svečano otvorjenn mednarodna trgovinska konferenca, na katero so poslali svoje zastopnike parlamenti 30 držav, med katerimi so tudi Anglija, Italija, Francija, Nemčija, Belgija, Španija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Egipt, Kanada, Latvija, Finska, Japonska, Romunija, Poljska, llolandska, Švica, Venezuela, Madjarska, Avstrija in Afganistan. Na dnevnem redu bo: 1. vprašanje kontingentira-nja trgovine in deviznih omejitev z ozirom na posledice, ki so jih I i ukrepi imeli na mednarodno trgovino, 2. trgovinski promet in odtok zlala, 3. ne-! sorazmerje cen trgovskemu blagu pri prodaji na : drobno in pri prodaji na debelo, 4. gospodarska in finančna obnova agrarnih držav srednje in vzhod-; ne Evrope, 5. mednarodni statut za radio-trans-: misijo. Cene hmeHa naraščajo Praga, 10. aprilu. Ig. Odkar je v Ameriki odpravljena prohibicljn, se kaže na žalskem hmelj-skem trgu vedno rastoča tendenca, ki je danes povzročila pravo viharno hanse. Za prvovrstni žalski hmelj se je namreč dosegla danes cena 1500 Kč zn 50 kg. Približno pred enim mesecem pa je hllo lahko dobiti prvovrstni hmelj zn 500 do (100 Kč. Pred enim mesecem je bilo še na razpolago 7000 do 8000 slolov hmelja, ki so sedaj skoro popolnoma razprodani. Iz Narodne skupščine Belgrad. 10. apr. AA. 10. 1. m. sta zunanji minister in minister za trgovino in industrijo poslala narodnemu predstavništvu v razpravo: 1. predlog zakona o konvenciji o kompenzacijah, sklenjeni in podpisani v Parizu dne 27. januarja 1033 med kraljevino Jugoslavijo in predsedni-' kom francoske republike; t. predlog zakona o dopolnilni konvenciji o ureditvi trgovinskih terjatev s kompenzacijami I Iireri kraljevino Jugoslavijo in belgiisko-liikeombur-ško gospodarsko unijo, sklenjeni in podpisani v Belgradu 21. februarja 1933. Zagrebška vremenska napoved. Počasi se bo zjasnilo in postalo bo topleje. Dunajska vremenska napoved: l/.preinenljivo vreme, včasih dež Zahteve I ublianshega zastopnika ljivo jc vprašanje zdravljenja zob. Tako jc bilo v Belgradu samo enemu zdravniku za osem mesecev izplačano 515.000 Din, ne vračunši semkaj njegov mesečni honorar v znesku 2000 Din, brezplačno porabo vode, kt iave, prostorov, razsvetljave in aparatov bolniškega fonda, drugemu zdravniku pa, ki ga je nadomeščal od meseca oktobra 1932, je bilo izplačanih.32.000 Din. Delegat Lučič je plediral tudi za to, da naj se vprašanje sej oblastnega odbora bolniškega londa, ki so plačane, regulira s posebno uredbo, da se ne bo več dogajalo, kakor doslej, da je imel bclgraj-ski oblastni odbor bolniškega londa v letu 1932 154 sej, zagrebški 50, ljubljanski pa komaj 15. Za Lučičem je govoril Anton Sabljnk, ki se jc obširno bavil s slučajem zdravnika dr. Ernesta iz Varaždina, ki na poziv nekega pacienta ni hotel stopiti v njegovo stanovanje, ampak je govoril z njim skozi okno. Ta pacient je slučaj prijavil zagrebški oblastni upravi, ki je od centralne uprave zahtevala takojšen odpu:t tega zdravnika. Zgodilo pa sc jc, da ic zdravnik dr. Erncst dobil samo ustmeni ukor. Ko je pa zagrebški oblastni odbor vztrajal na tem, da se ta zdravnik odpusti, je centralna uprava to vprašanje rešila lako, da zdravnik ostane šc naprej v službi, bolnik pa, ki ga je bil prijavil, jc bil kaznovan. — Nato jc govoril sanitetni šef prometnega ministrstva dr. Mijuškovič, ki se je v glavnem dotaknil vprašanja bolnišnice na Dcdinju. Nov ban Bolgrad, 10. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog predsednika ministrski '> sveta vpokojen ban dunavske banovine g. Milan Nikolič. Z drugim ukazom je bil g. Nikolič odlikovan z redom jugoslovanske krone prve stopnje. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog predsednika ministrskega sveta imenovan pomočnik notranjega ministra g. Dolirioii Matknvir zn bana dunavske banovine. Iz sodne službe Belgrad, 10. aprila. 1. K okrajnemu sodišču v Ljubljano so premeščeni: Za starešino okrajnega sodišča v Ljubljani dr. Ernest Kobe. sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani v 4. skupini. 1. stopnji, Josip Rajner, višji pisarniški predstojnik 7. polo-žajne skupine pri okrožnem sodišču v Ljubljani, Franc Podboj, vodja zemljiške knjige 6. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Ljubljani, Jaivko Seljko, višji pisarniški oficijal 7. pol. skup. pri okrožnem Sodišču v Ljubljani. Avgust Jug, višji pis. oficijal 7. pol. skup. pri okrožnem sodišču 9 Ljubljani, Josip Cerniveu, višji pis. oficijal 7. poj, skup. pri okrožnem sodišču v Ljubljani. K okrajnemu sodišču v Mariboru so premeščeni: Za starešino okrajnega sodišča v Mariboru dr. Alojz Lesnik, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru v 4. skupini, 1. stopnji, Martin Griper, višji pis. predstojnik 7. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Mariboru, Avguštin Grejan, vodja zemlj. knjige 6. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Mariboru, Marij Korbo, vodja zemlj. knjige 6. po. skup. pri okrož. sodišču v Mariboru, Ivan Drame, višji pis. oficial 7. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Mariboru. Ivan Hurnar. višji pis. oficial v 7. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Mariboru, Pavle Kleber, višji pis. oficijal 7. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Mariboru. K okrajnemu sodišču v Celje so premeščeni: Henrik Toplak, višji pis. predstojnik 7. pol. skup", pri okrožnem sodišču v Celju, Bernard Mikuletič, vodja zemlj. knjige 6. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Celju, Ivan Šernrov. vodja zemlj. knjige 7. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Celju, i K okrajnemu sodišču v Novo mesto so preine-I ščeni: Za starešino okrajnega sodišča v Novem mostu Božidar Romih, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu v 4. skupini, 1. stopnji, Božidar TrofonL vodja zemlj. knjige 6. pol. skup. pri okrožnem sodišč u v Novem mestu, Alojz Gunde, višji pis, oti-cijnl 7. pol. skup. pri okrožnem sodišču v m>vem mestu. Za starešino okrajnega sodišča v ('olju v oose- danji skupini je postavljen Alojz Nendl sodnik okrožnega sodišča v Celju v 3. pol. skup., 2. stop. Upokojen je Lovro Kuharic, davčni inšpektor 6. pol. skup. pri davčni upravi v Ljutomeru Nadalje je upokojen Josip Tajnik, davčni inšpektor 6. pol. skup. pri davčni upravi v Kranju Na poštnem ravnateljstvu v Zagrebu II. je napredoval v S. pol. skup. Ahncij Vončina, pošlno-brzojnvni uradnik 9. pol. skup. pri isti pošti. Belgrad, 10. apr. 1. V dvorani francoskega klu-ba je imel snoči violinski koncert violinist. Maksimilijan Skalar. Konccrl jc dobro uspel. Pari», i. aprila, ž. V okolici Melza so bile vče-rnz In danes velike orožne vaje, pri katerih jo so-i nciovuio pi, i\u .ur iruiiciviviii vojnih Ieuil. v nje so -iiem.ill na film in bodo po zgledu Amerike in Italije izdelali propagandni film Maribor Maribor. tO. aprila. 57. v vrsti lavantinskih vladik, četrti v vrsti cerkvenih knezov, ki so iz. Maribora vladali la-vantinski vlad i kovini, je bil vladika, knezoškof in nadpastir Andrej Karlin. Obdravska prestolnica sedež lavantineke škofije, središče spoduještajer-skega slovenskega duhovnega in materialnega življenja, Maribor, naše lepo, zeleno mesto pod Piramido, je danes jemal pomenljivo, ginljivo slovo. V stolnici so na kalafalku, v krsti, počivali zem-ski ostanki blagopokojnega knezoškofa dr. Kar-lina... Maribor, ki je v središču lavantkiskega življenja, je po izvršenih obredih v stolnici vzel slovo od plemenitega, dobrega in ljubeznivega krmarja naše škofije. Ob teh množicah, ki so se razporedile na Glavnem trgu, pred stolnico in po ulicah, koder se je pomikal mrtvaški sprevod, in izkazalo svojemu škofu poslednjo čast in znak globokega spoštovanja, je bilo videti in spoznati, kako si je vladika Andrej s svojo dobroto, liudo-milostjo in prisrčno iskrenostjo osvojil srca Mariborčanov in lavantinskih škofljanov. Mariborčani ne bodo pač nikdar pozabili lega cerkvenega kneza, ki je s toliko preprostostjo, skrbnostjo in domačnostjo zahajal med nje. prodiral v njihovo življenje in se za vse zanimal. Vse te dni. ko je blagi in očetovsko dobri vladika ležal na mrtvaškem odru v škofijski kapelici in so množice neprestano prihajale kropit, so Mariborčani zbujali spomine na preštevilne anekdote, v katerih sre- ; dišču stoji vladika Andrej in ki jasno govore o ] njegovem preprosto ljubeznivem, očetovsko dobro- ; hotnem in plemenitem bitsvu. Iz šhof^ske kapelice v sJoInxo ! Ob 8 zjutraj je bilo turobno slovo od tihega doma na Slomškovem trgu. Iz kapelice prvega nadstropja so prinesli krsto s pokojnikom v vežo knezoškofijeke palače 1er jo postavili na podstavek. Obdana od ogromne množice, ki je prihitela iz vseh delov širne škofije, da spremi svojega nadpastirja na poslednji poti, je pričakala krsto pred vhodom palače lavantinska duhovščina s prevzvišenim pomožnim škofom dr. Ivanom To-mažičciu in člani stolnega kapitlja na čelu. Blago-slovitvene obrede v hiši žalosti je izvršil nato prevzv. pomožni škof dr. Tomažič ob asistenci gg. kanonikov, stolnega dekana dr. Vraberja, Janc-žiča. Cash». ravnatelja dr. Cukale. stolnega župnika msgr. Umcka, ravnatelja dr. Mirta in prelata dr. Kovačifa. Pod vodstvom kapelnika Gašperiča so zapeli pevci Ipavčeve pevske župe ganljivo -. Pomladi vse se veselil-, nakar so dvignili pogrebci krsto in sprevod se je napotil po Slomškovem trgu skozi glavni vhod v stolnico. Sredi cerkve je stal katafalk. na katerega so položili krsto ter jo obdali z gorečimi voSčenicami. Duhovščina s prevzv. pom. škofom na čelu je zapela mrtvaški oficij in sicer 3 nokturne s hvalnicami. Petje oficija je trajalo .-koro do dpsete ure. Sledil je kratek odmor, nato pa so se pričele glavne cerkvene mrtvaške svečanosti. V stolnici Ob desetih je bil slovesen vhod vladik v stolnico. Na Slomškovem trgu se je zgrnila ogromna množica ljudi. Po slovesnem vhodu je bila pontifi-kalna mrtvaška sv. maša, ki jo je opravil apostolski nuncij Hermenegild Pellegrineti ob asistenci kanonikov Janežiča, dr. Cukale, msgr. Umeka in dr. Mirta. Pogled na kipečo in valujočo cerkveno ladjo stolnice ob času cerkvenih slovesnosti je bil pretresljiv in veličasten. V presbiteriju so bili cerkveni knezi. Za obhajilno mizo v sredini sta bila častna sedeža za zastopnika Nj. Vel. Kralja bri-gadnega generala Hadžiča in za bana dr. Mani-šifa. Ža njima so stali ostali cerkveni dostojanstveniki. V klopeh so bili na levici predstavniki civilnih, na desni pa vojaških oblastev. Pred pre-grajo na desni so se zvrstile zastave Krščanske ženske zveze, krčevinskega in koseškega katol. izobraževalnega društva, stolne Marijine družbe itd. Za pregrajo so bili na obeh straneh bogo-slovci. V sredini cerkvene ladije pred klopmi se je dvigal katafalk s krsto. V klopeh za katafal-kom je zavzela prostore lavantinska duhovščina, sledile so na levi redovnice, na desni pa so zavzeli prostore sorodniki pokojnega vladike. Vso glavno ladjo v ozadju, obe stranski ladji in kapeli pa so napolnile množice vernikov do zadnjega kotička. Po pontifikalni sv. maši je stopil na lečo prevzv. knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rozman in govoril pogrebni govor. Orisal je življenje pokojnega vladike Andreja, njegovo življenjsko pot od mladih let do nastopa vladstva lavantinske škofije. V vsem tem njegovem življenju je bilo zlasti značilno zaupanje v Gospoda. Zapustil rtam je svetel vzgled in pouk, da pri vseh svojih delih zaupamo v Gospoda. V spomin na vladiko Andi eja si zaobljubimo: čim težje prilike v življenju, čim večje nadloge in preizkušnje, tembolj zaupajmo v Gospoda nebes in zemlje. Po vzvišenih, globoko zajetih besedah ljubljanskega vladike so sledile ob katafalku absolu-ciie po obredu v rimskem pontifikalu, ki so jih odmolili in opravili pre vzvišen i gospodje metropolit nadškof dr. Bauer, graški škof dr. Pawli-kovsky, krški vladika dr. Srebrn ič in ljubljanski knezoškof rtr. Rožman. Libero je opravil papeški nuncij Hermenegild Pellegrineti. Po izvršenih absolucijah so dvignili krsto, vladika Andrej je poslednjič zapustil stolnico sv. Janeza Krstnika. Mariborski pevci so zapeli žnlo-Pllnko Človek glej«- in od stolnice se je razvil proli pobreškeinu pokopališču sprevod, kakor ga Maribor še tli videl doslej. Množice se nostavliafo Med tem, ko so se vršili v stolnici sveti mrtvaški obredi, so vrele iz vseh vetrov skupaj množice, da je bilo mesto kakor preplavljeno. Koraki vseh so bili usmerjeni proti Slomškovemu trgu in ko je bil ta prenapolnjen, proti Glavnemu trgu. katerega so bile radi tega prestavljene vse poslavlja od vladike Andreja tržne mize in stojnice. Že davno pred 10 je bil 1 Irg sličen valujočemu morju. Zbirale so se mariborske in okoliške šole pod vodstvom učiteljstva in profesorjev ter se urejevale za sprevod, zbirali so se tisoči in tisoči vernikov lavantinskih, ki so prihiteli iz najoddaljenejših krajev, da počastijo svojega ljubljenega vladiko na njegovi poslednji poti. Organizatorji sprevoda gg. stolni vikar Mun-da, katehet Šprrl in kor. vikar Kokošinek so imeli težavno nalogo s pomočjo in sodelovanjem policij, oblasti organizirati sprevod, da se je lahko razvijal v čudovitem redu in brez vsakega zapletljnja. Točno ob 12 so zapeli zvonovi stolnice in za njimi še ostalih mariborskih cerkva vsojo žalostno mrtvaško ppsem. Sprevod, ki je imel svoje čelo na Glavnem trgu pred Veliko kavarno, je krenil svojo pot med špalirjem tisočev in tisočev. ki so zasedli poleg prostora pred stolnico, Stolne ulice, Glavnega trga še dravski most na obeh straneh. Z železničarsko godbo /Drave' na čelu je krenil sprevod v smeri proti Pobrežju. Za godbo najprej otroci vseh mariborskih in bližnjih okoliških osnovnih šol z učiteljstvom, za njimi meščanske šole, nato srednje: gimnazija, realka, realna gimnazija, učiteljišče čč. šolskih sester, državna učiteljska šola s profesorji. Sledila je vojaška godba, zn njo pa so vihrale v hladnem pomladnem vetru zastave mariborskih verskih in katoliški1' organizacij. Sledili so pevci Ipavčeve župe s pevovodio Gašperičcm na čelu, za njimi Marijina družba, nalo usniiljenke in šolske sestre, nalo pa skupina bogoslovcev. Za njimi se je zvrstila duhovščina lavantinske škofije. Skoro 200 duhovnikov je pri-■hitelo v Maribor, da spremi svojega vzglednega nadpastirja ter se mu še enkrat pokloni. V vrstah duhovnikov so šli ptujski prošt dr. Ža-rar. celjski opat Jurak. konjiški arhidijakon Tovornik, zastopnik šenčurske župnije pri Kranju, kjer je veliki pokojnik svoječasno kaplanoval in bivši završki dekan, konzistorijalni svetnik Pndvinski, za njimi pa je korakalo 12 kanonikov in prelalov: celokupen lavantinski kapitelj. zastopniki ljubljanskega kapitlja: kanoniki Sušnik. dr. Kimovec, dr. Klinar, prošt novomeški dr Ccrin. stiski opat dr. Koste. 1er, prior križar, reda Frak. vseuč. profesor dr. Lukman, zastopnika grašk. stol. kanitlja gen. vikar Siener in prelat dr. Kielnhofer. Sledili so v vozovih cerkveni dostojanstveniki s svojim spremstvom: Nuncij Prllcsrrinrtti, metropolit dr. Bauer. graški škof dr.Pawlikovskv, krški škof dr. Srebrni?. ljubljanski knezoškof dr. Rozman, mariborski pomožni škof dr. Tomažič. zastopnik tržaške škofije msgr. Kratzik in krške msgr. Podgore. Za vo- Novi poljski generalni konzul v Zagrebu zoni vencev sta dva para vrancev vozila mrtvaško karoso s krsto. Za mrtvaškim vozom so nosili nn blazinici odlikovanja pokojnega vladike, nato pa je sledil voz s sorodniki: sestra Marjana Karlin, nečaki banski svetnik dr. Karlin in profesor Karlin in Jožo Zagat z družino, nato pa je korakalo domače osebje škofijskega dvorca z oskrbnikom škofijskih posestev g. Habjaničem Sledili so vozovi civilnih in vojaških dostojanstvenikov: zastopnik kralja general Hadžič in ban dr. Marušič v prvem, mestni župan dr. Lipold, banski svetnik dr. Slare in okrajni načelnik Makar v drugem, okr. načelnik dr. Ipavie, tajnik dr. Brolih in obmejni polic, komisar Krajinovič v tretjem, nato prota Trbojevič, polkovnik Popadič, za njimi zastopstvo ljubljanske univerze: univ. prof. gg.: dr. Aleš Ušeničtiik. dr. Ujčič in dr. Polec. Za njimi so korakali odlični mariborski meščani: bivši obl predsednik dr. Leskovar, minister Vesenjak, predsednik bivše Prosv. zveze dr. Hobnjee. dr. Scltau-bacli, bivši župan dr. Juvan, bivši poslanec Puše-njak. častno zastopstvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, katere soustanovitelj je bil veliki pokojnik. mestni podnačelnik Golouh, predsednik sodišča dr. Ziher. prvi državni pravdnik dr Jan-: čič, vpok. fin. ravnatelj dr. Povalej, bivši poslanec j Žebot. ravnatelj Jerebič. prof. Vales in Baš kot za-I stopnika Zgodovinskega in muzejskega društva in ; vsi ostali predstojniki državnih, banovinskih. ob-! činskih uradov, zasebnih predstavništev in inšti-! lucij, predstavniki kulturnih in ostalih organizacij. 1 Vato pa j,, sledilo v nepreglednem številu ostalo občinstvo. IVa pokopališču Skoro celo uro se je pomikal veličasten spre-j vod do pobreških pokopališč. Ob magdalenskem : pokopališču se je čelo sprevoda ustavilo in šole so ; napravile ostalemu delu sprevoda špalir. Krsto so ; prenesli do cerkvice na magdalenskem pokopa-I lišču kjer se je izvršila blagoslovitev grobnice, j ki si jo je dal pokojnik zgradili v pokopališki ka-i pelici. — Predpisane nagrobne cerkvene molitve ! je opravil metropolit dr. Bauer. Združeni pevski zbori pod vodstvom stolnega kapelnika Gašperiča j so nato zapeli pretresljivo žalostinko •Jamica,-, j Med kipečo molitvijo se je pocreznila rakev lavan-! finskega vladike Andreja v grobnico, ki si jo je i izbral za zadnje počivališče, dn dočaka tu Vsta-; jenja. Potrte in tihe so se razhajale množice tisočerih. ki so vzele na poslednji poti slovo od svojega ljubljenega nadpastirja. Vladike Andreja poslednja pot... Redukci e v trboveljskih revirjih Ljubljana, 10. aprila. V ponedeljski izdaji smo poročali o nameravanih novih redukcijah v revirjih TPD. S temi redukcijami je doživelo slovensko rudarsko delavstvo novo globoko razočaranje za vse upanje, ki ga je gojilo pozimi, obenem pa tudi spoznanje, da uspehi dosedanjih pogajanj med državo in TPD glede dobav premoga državnim železnicam nc pomenjajo zanj nobene olajšave, temveč v glavnem potrditev sedanjega stanja. Trboveljska premogokopna družba, ki je enako kakor delavstvo smatrala dosedanje stanje le za začasno, se je odločila sedaj k omejitvi svojega obrala in temeljito operirati svoje obrate Upoštevati moramo, da je bilo pri TPD še leta 1020 zaposlenih okoli 10.000 delavcev, do-seduj p-t jih je bilo zaposlenih še vedno 4400. Vedeli pa moramo tudi. da ni nikjer pri nobenem drugem podjetju, bodisi pri državnih ali drugih zasebnih rudnikih, delavec bil sorazmerno tako nizko plačan z ozirom na produkcijo storjenega delu. Nagla racionalizacija rudnikov TPD, ki je i me I h za posledico večjo produkcijo. pa tudi manjšo potrebo po delovnih močeh, je povzročilo prve redukcije v rudniku. Sedanje vedno bolj pogoste redukcije delovnega časa pa so povzročili drugi vzroki: Državno železnice so nabavljale vedno tnanj premoga pri TPD: gospodarska kriza je povzročila zastoj industrije in manjšo porabo premoga; letošnja mila zima pa je povzročila zastoj tudi v zasebnem kondomu premoga. Če je TPD računala, da bo pri pomladnih pogajanjih za dobavo premoga državnim železnicam dosegla večjo količino dobav, se je zmotila. Pogajanja v Belgradu so bistveno dosegla prav to, kar 'jc TPD že dosedaj imela. TPD se je sedaj odločila za novo redukcijo, ki jo namerava prav radikalno izvesti. S 15. aprilom bo TPD odpovedala delo nad 400 delavcem in sicer v Hrastniku okoli 120, v Zagorju okoli 160. v Trbovl jah okoli 100. nekaj pa tudi v Laškem in v drugih manjših rudnikih. Skupno torej nad 400 delavcem. Trboveljska premogokopna družba je namreč na stališču, da so že sedaj delavci delali kvečjemu 10 do 12 šihtov na mesce in je boljše, če odpusti nekaj sto delavcev popol notna, tako da bodo mogli preostali s svojimi 16. 17 siliti na mesce zaslužiti vsaj za brano in ne pomro od lakote še ti. Pri odpustih bo TPD določila pred vsem še preostale zaposlene samce, dalje kmetske lante, ki morejo vsaj doma najti hrano in pa take, ki sc dajo upokojiti. V službi ostalim delavcem dnevne mezde zaenkrat, kakor zatrjuje TPD sama. ne bodo znižane. Pač pa bodo znižani akotdni zaslužki. Dalje bo reduciranili tudi nekaj inže-njerjev, zlasti inozemcev in srednjih uradnikov. Reducirane bodo tudi plače v službi osta-lir.n inženjerjem in uradniKom, tako pri centralni upravi, kakor tudi pri obratih in sicer za 5 odstotkov. Trboveljska družba upa, da je ta omejitev le začasna in da bo mogla postopno svoj obrat povečati ter sčasoma dati zaslužka več delavcem. Odstranjeni pa morajo biti seveda vzroki sedanjih odpustov. Ne da bi se spuščali v preiskavo o upravičenosti korakov teh redukcij, moramo vendar pripomniti, da je slovensko rudarsko delavstvo zadnjič čnlo nekaj o prvi lastovki, ki je obljubljala izboljšanje, po je hkrati hitro itnelo priliko spoznati: »Ena lastovka še ne poinenja pwnladi, pač pa največkrat še hujši mraz!« V soboto sc je pripeljal v Zagreb novi poiislu generalni konzul g. Štefan Fiedler-Alberti. Dosedanii začasni upravitelj poljskega konzulata v Zagrebu g. Henrik M a I h o m m c , tajnik poljskega poslaništva, se je vrnil na svoje dosedanje mesto v Belgrad. Novi poljski generalni konzul v Zagrebu g Štefan Fiedler-Alberti je bil rojen leta i801 v Var-I Savi, kjer je obiskoval gimnazijo, a je bil zaradi di-: jaškega štrajka od ruskih oblasti izključen, nakar 1 je odšel v inozemstvo 1er je srednje in visoke šole j končal v Ženevi. Diplomatsko kariero je započel ! kot drugi tajnik poljskega poslaništva v Berlinu odkoder jc bil čez pet let premeščen za prvega < tajnika poslaništva v Belgrad. kjer je ostal štiri ! leta. Iz Belgrada ie bil premeščen v Varšavo za i ministrskega . vetnika, kjer je štiri leta opravljal v j zunanjem ministrstvu referat o srednji Evropi, pozneje je nadomeščal načelnika odseka mednarodnih organizacij ... narodnih manjšin. S lega svojega mesta je bil sedaj poklican v službo kot generalni konzul v Zagrebu. Prepričan' smo, da bo novi generalni konzul nadaljeval tradicije svojega prednika g. dr. Romana Lazar-skega, ki si je s svojim delom med Hrvati ir. Slovenci pridobil splošne simpatije. morske kraje, 1326 drugič, 135 tretjič, 41 četrtič 16 pa celo petič. VRAČALI SO SE IZ PREKMORSKIH DEŽEI Iz prekmorskih dežel se je v teku leta 1932 vrnilo 6031 oseb, medlem ko se jih je leta 1931 vrnilo 8089, torej leta 1932 25.64% manj ko prejšnje leto. Največ se jih je vrnilo v južne kraje, in sicer: v savsko banovino 2491, v donavsko 1026, v primorsko 950, vardarsko 550, zetsko 199, vrba-sko 40, moravsko 22, drinsko 18, v Belgrad 27. V Slovenijo pa se je vrnilo 708 oseb. Po. rnivši sc izseljenci so bili po poklicu: 1592 nekvalificiranih delavcev, 1444 kvalificiranih. 932 poljedelcev, 335 svobodnih poklicev ter 728 družinskih članov brez zaslužka. Po starosti jih je bilo 3568 med 31 in 50 letom, 1126 med 18 in 30 letom, 775 nad 50 letnih in 562 pod 18 leti. Samcev je bilo 4504. Po veri je bilo med njimi največ rimskih ka-I toličanov, in sicer 4126 oseb, pravoslavnih pa le j 1548. Med vrnivšimi se je bilo 5439 jugoslovan-I skih državljanov ter 592 Jugoslovanov, ki so tuji ! državljani. Od teh je bilo 490 Američanov. 49 Ka-I nadcev, 13 Argentincev, 9 Čehosiovakov in 7 Itali-! ianov. Med jugoslovanskimi državljani je bilo 4555 Jugoslovanov, 520 Nemcev, 197 Madjarov. Med vsemi jc bilo le 393 oseb, ki niso znale ne pisali nc brati. Številke o naših izseljencih Ljubljana, 10. aprila. Izseljenski komisarijat v Zagrebu je izdal izseljensko statistiko Jugoslavije za leto 1932. IZSELJEVANJE V PREKMORSKE DEŽELE Po tej statistiki se je lansko leto izselilo v prekmorske dežele 2454 oseb iz naše države, medlem ko se jih je leta 1931 izselilo 808. Izseljevanje je tedaj ni bilo za 48.96% manjše od predlanskega. Največ ljudi se je izselilo iz južnih krajev: samo iz savske banovine 819, iz primorske 463, iz donavske 400, iz vardarske 155, iz zetske 139, iz Belgrada 93, iz vrbaske 22, iz drinske 21, iz mo-ravske 3. Iz Slovenije pa se jc izselilo 339 oseb. Po poklicu so bili: 641 kvalificiranih delavccv, 607 poljedelcev, 419 družinskih članov, 400 nekvalificiranih delavcev in 387 prostih poklicev. Po starosti iih je bilo največ (1191) starih od 31—50 let, 563 izseljencev je bilo starih 18—30 let, pod 18 leti jih je bilo 476, nad 50 let starih pa 224. ; Med vsemi temi izseljenci jc bilo 1530 samcev. Po veri je med izseljenci bilo največ ljudi rimskih katoličanov, to je 1941, pravoslavnih pa j le 447. Na druge veroizpovedi jih pride neznatno j število. Po državljanstvu jih jc bilo 1600 z jugoslo-I vanskim državljanstvom, vsi drugi pa so bili na- turalizirani Jugoslovani, in sicer ameriškega državljanstva 448, kanadskega 64, angleškega 25, češkoslovaškega 14, Argentincev 14, Italijanov 12, Rusov 8. Izmed izseljencev jugoslovanskega državljanstva jih je bilo 1342 Jugoslovanov, 132 Nemcev, 32 Madjarov, 16 drugih Slovanov, 13 Romunov in 5 drugih narodnosti. Pisati in brali je znalo 2256 izseljencev. Največ izseljencev se je izselilo v Združene države severne Amerike, namreč 1403 osebe, v Kanado 494, v Argentino 249, Čile 96, Avstralijo 83, Urugvaj 44, Novo Zelandijo 38, Bolivijo 18, Brazilijo 10, južno Afriko 7. 1286 izseljencev je bilo, ki so v domovini imeli svoje imetje, vsi drugi so bili brez imetja. 1390 izseljencev jc v deželah, kamor so se izselili, imelo svoje sorodnike. Delo pa je bilo zagotovljeno le 2009 osebam. Vsi drugi so šli tja na slepo srečo. Največ ljudi se je izselilo s posredovanjem pa-roplovne družbe »Norddeutschcr Lloyd» (452 oseb], Cosulichev družba je odpremila 373 oseb, »Cie Gle. Transatlantique« 312 oseb, druge so pa od-premile razne druge družbe v manjšem številu. Iz francoske lukc Cherbourg se jc odpeljalo 663 oseb, iz Bremena 451, iz Havra 448, iz Genove 2(T4, iz Splita 194, iz Trsta 171, iz Neaplja 108 oseb. Od vseh 2454 izseljencev jih jc 936 šlo prvič v prek- Najvcč sc jih je vrnilo iz Združenih držav Severne Amerike, namreč 3265, iz Argentine 1078, iz Kanade 1057, iz Brazilije 179, iz Avstralije 133, iz Urugvaja 121, iz Nove Zelandije 59, iz Čile 50, iz južne Afrike 17, s Kube 8, iz Panama 8. Od vseh 6031 vrnivših ac Jugoslovanov jih je bilo 5713, ki so se vrnili prostovoljno in na svoje stroške, vsi drugi pa so bili ali repatriirani ali pa deportirani. IZSELJEVANJE V EVROPSKE DEŽELE V evropske dežele je lansko leto odšlo za kruhom iz Jugoslavije 6642 oseb, medtem ko jih je prejšnje leto šlo v le kraj«. 10.560. Največ se jih jc izselilo na Francosko, namreč 1947, v Turčijo 1433, v Romunijo 795, v Nemčijo 507, v Češkoslovaško 498, v Avstrijo 360, v Grčijo 320, v Albanijo 289, v Bolgarijo 179, v Madjarsko 114, na Holand-sko 40, v Belgijo 31, v Švico 15, v Luksemburg 6, v druge evropske države pa 15. Največ teh izseljencev je bilo iz južne Srbije (vardarska banovina), odkoder jc šlo 2527 oseb. Za južno Srbijo pa je takoj na vrsti Slovenija, odkoder je šlo po evropskem kontinentu za kruhom 2227 oseb. Iz primorske banovine (Dalmacija) jih je bilo 523, iz savske 503, iz zelske 344, iz Belgrada 291, iz donavske 108, iz moravske 75, iz vrbaske 38, iz drinske 6. IZ EVROPSKIH DRŽAV SO SE VRNILI V leku leta 1932 se je iz evropskih držav vrnilo v domovino 8209 naših izseljencev, medlem ko se jih jc prejšnje leto vrnilo 10.046. Največ sc jih je vrnilo iz Francije, in siccr 4834, iz Belgije 876, iz Nemčije 541, iz Avstrije 399, iz Češkoslovaške 263, s Holandskcga 262, iz Romunije 252, iz Turčije 292, iz Grčije 148, iz Bolgarije 122. Od teh, ki so se vrnili, jc bilo največ Sloven cev, namreč 3021. V savsko banovino sc jih je vrnilo 2555, v Dalmacijo 1262, v druge kraic pa manj. Po poklicu je bilo največ poljedelcev (3641), nekvalificiranih delavcev 2540, kvalificiranih 750, družinskih članov brez zaslužka 634, prostih poklicev 444. Po starosti jih je bilo 4032 starih mec 18. in 30. letom, od 31 do 50 let iih je bilo 3221, nad 50 let 306, izpod 18 let pa 650. Po veri jih je bilo 5640 katoličanov in 1565 pravoslavnih. Jugoslovanskih državljanov jc bilo 8117 ter 7632 Jugoslovanov. Med 8209 vrnivšimi sc izseljenci sc jih jc vrnilo 7840 i3 lastne stroške in prostovoljno, 287 ie bilo deportiranih, 82 pa izgnanih. Te številke nam nudijo prcccj zgovorno sliko o gospodarskih razmerah v posameznih delih naše države in tudi o razmerah drugod. Beli zobje : Chlorodont Ljubljanski proračun za leto 1933 Z zakasnitvijn smo dobili letos proračun mestne >bčine ljubljanske, zato nas ni presenetilo dejstvo, ta je predlog proračuna za 1933 celo za 1 milj. Din višji kol za 19:12. Skupno znaša proračun izdatkov, 97. i r. dohodkov 16.16 nit!',. Din. dočim ie 1932 znašal 15.32 milj. Din. vplošna uprava poslopja in zemljišča vloge, vrednostni papirji davščine posojila ceste socialno skrbstvo zdravstvo šolstvo znanost itd. prenešen delokrog razno Skupno Bistvenih izprememb v proračunu ni. Med važnejšimi izpremembauii navajamo predvsem zvišanje postavke za pokojnine in pisarniške nmterijalne izdatke ter snaženje. Varčevanje pri hišah v 1. 1982 je imelo za posledico višje izdatke v I. 1933 za vzdrževanje hiš. Izdatki za obrestovanje posojil so manjši, ker niso bila realizirana nekatera projektirana posojila. Razumljivo je povečanje izdatkov za socialno skrbstvo Tu je nova postavka za Delavski dom, nadalje hrana /a 10 dijakov (najbrže je bila ta postavka preje vsebovana drugod). V zdravstveni službi je omeniti novo postavko 300.000 Din za organizacijo obrambne službe za primer sovražnega napada iz zraka. Nadalje je povečana podpora gledališču za 100.000 Din. Mod dohodki računajo najbolj nu povečanje donosu občinskih davščin. Odpravljena je davščina na tramvajske listke, ki je dala 1932 400.000 Din (po proračunu). Na polovico je padla preračunana vsota id davščine na prenočišča. Znatno je povečana po- Proden preidemo na detajle, navajamo najprej pregled posameznih poglavij s primerjavo za 1932 iu računskim sklopom za 1931; žal nuni še niso na razpolago tudi žc podatki za 1932, čeprav so že po-tekli trije meseci od sklepa koledarskega leta. Vse vsote navajamo \ svrho pregleda v milijonih din. IZDATKI DOHODKI : 1988 1932 li -poil 1931 1933 1932 uspeli 1931 8.56 8.27 9.15 0.18 0.02 0.04 3.18 2.76 3.28 3.15 3.11 3.46 0.04 0.07 0.06 0.12 5.75 5.50 6.12 33.27 32.85 39.60 5.85 6.83 4.90 2.38. 2.83 3.87 8.49 8.48 9.90 5.36 5.18 4.70 1.78 1.32 4.72 0.66 0.17 0.30 1.94 1.67 1.70 0.40 0.44 0.50 3.70 8.76 3.65 0.53 0.50 0.50 0.62 0.50 0.58 — — — 1.40 ' 1.14 2.00 — — 1.90 1.77 2.02 0.16 0.16 0.20 16.16 45.80 51.66 16.16 46.80 53.87 stavka doneski med dohodki socialnega skrbstva (za 0.45 milij. Din). Sedaj bo občina zopet predlagala diferenciranje doklado na neposredne davke; diferenciranje bi šlo od 40 do 100%, vendar je pričakovati, da bo do-klada po finančnem ministrstvu odobrena skupno 50%. Podlaga se je celo nekoliko povečala. Izredni promet izkazuje izdatkov 11.(i milj. Din, deloma naj bi se porabili ostanki prejšnjih posojil, doloma bi se najela nova. Poraba zneska 0.9 milij. Din pa bo mogoča le, če bo mogoče dobiti posojila. Novi posojili sta: 4 milij. Din za zgradbo Delavskega doma in 0.5 milij. Din za zgradbo Trgovske akademije ter 0.2 milij. Din kot prispevek za zgradbo obrlnonadaljovalne šole. V zvezi s proračunom je zanimiv obračun za 1981, ki kaže v rednem prometu pri proračunu 49.5 milij. Din taktičnih dohodkov 539 milij Din. Za-I rudi tega presežka se je lahko leta 1931 porabilo J 2.9 milij. Din za dela, ki so bila izvršena na račun posojil, ki se niso najela. уљшшдамкош! Ka bo danes? Drama: I. N. R. L«. Izven. Znižane cene. Opera: Madame Butterfly«. Red 1). Kino Kocdljevo: Ob 8. ->Glas vesli«. (Po drami »Vest«.) Nočno službo imata lekarni: mr. linkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ilamor. Miklošičeva cesta 20. Za pasijoasko igro INRI so cene sedežem v parterju znižane. I ako stanejo sedeži od L do VI. vrsto v parterju 24 Din. VIL do IX. vrste 22 Din, X. do XIII. vrste 20 Din. Na bnlkonu so sedeži po 18 in 15 Din, na galeriji po 12, 10 in 8 Din. Te cene veljajo za večerne predstave INRI, .ter za popoldanski predstavi na oba velikonočna praznika. V sredo 12. aprila popoldne ob 15 se uprizori INRI po istih cenah, ki veljajo za dijaške predstave, in to od 20 Diu navzdol. 0 Pred velikonočnimi prazniki bodo potrebni še bolj intenzivno trkali na vrata in prosili darov, da bi bili tudi oni deležni vsaj v mali meri pri-boljškov, ki si jih privoščijo ob teli praznikih premožnejši ljudje. Poslužujte se pri tem blokov »Polnoč potrebnim . Ce hočete z ozirom na praznike nekaj več 'lati, darujte več listkov skupaj ali cel blok za 5 Diu. Za nabrane listke bodo dobili ob-darovanci pri mestnem soc. pol. uradu nakaznice /a moko in kak manjši priboljšek. S tem se bo preprečilo, da bi ljudje nabrani denar porabili v nepotrebne svrhe. Bloki se dobijo v vseh večjih trafikah, na mestnem cestnem nadzorstvu in nn reševalni postaji, Mestni dom. Spomenik sv. Janeza Ncpomuku so pričeli prejšnji teden postavljati v nekdanja vrata cerkve Radi preselitve prodajamo damske plašče is zaloge po gltibolfo sniianih cenah samo do 20.1. m. „NOBLESE" Aleksandrova cesta štev. 4. sv. Florijana, ki so sedaj spremenjena v zidno kapelico v steni cerkve. Do včeraj je bila postavljena plastika v vznožju kipa, ki kaže, kako mečejo rablji svetnika v vodo, včeraj pa so pričeli postavljati tudi skulpturo svelnika samega. Morda bo že danes ali jutri mogli Sentjakobčani ogledovati ta lepi kip, umetniško delo kiparja Robbe, ustvaritelja vodnjaka pred magistratom. Kip, ki je bil nekoč na mostu pri Črnučah, nato pa dolgo časa čakal v stranskem oltarju cerkve sv. Florijana, pride sedaj do polne veljave. Še na veliki petek dopoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanie, pranje in svetlo-likanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna Jos. Reich © Preiskave na kirurgičnem oddelku. Ze dalj časa vlada med našim občinstvom, zlasti med podeželskim prebivalstvom precejšnja nezaupljivo«! proti kirurgičnemu oddelku ljubljanske bolnišnice. Vzrok tej nezaupljivosti, ki si je ljudje sami niso znali razložili, je izvirala pač iz povečanega odstotka umrljivosti na tem oddelku, zlasti pa trdijo ljudje, da so se operacije zadnje čase zelo pogosto [»onesrečile. Ljudje so si tolmačili s tem, da so so baje na kirurgičnem oddelku za redili neki bacili — govorijo celo o tifusu —, ki onemogočajo, da bi se rane pravilno celile. Prejšnji teden je bila izvršena na vsem oddelku temeljita dezinfekcija. Banska uprava pa je po svojih strokovnjakih in načelnikih uvedla temeljito preiskavo, katere uspeh Se ni znan. Na našo jirošnjo, glede primerne izjave o tej zadevi, smo dobili odgovor, da stvar še ni zrela za javnost. Kakor pa smo poizvedeli. so vzroki pritožb na kirurgičnem oddelku temeljdo odstranjeni in more občinslvo mirno zopet zaupali kirurgičnemu oddelku. O .Sem v šiško vas hodii. Pišejo nam iz ši-ške: Je lepa vsebina poljudne pesmi o sprehodih v šiško vas, samo Goriška cesta v šiški ni prav nič lepa. Kolesar ji uporabljajo prav primerne izraze za to robato kamenje, ki je nasnto po vsej širini ceste, saj se redno kakšen prevrne in če se kolesar že sam nc poškoduje, pa si vsaj kolo pokvari. V hudih skrbeh, како prebresti gramoz, pa so tu
  • ш IvvaifiÏA i af» Krn-»li«'K»i/, !.. .......i ........- "J— J— '-'-i-— ■и*—uiubu ,,t uuii»i- rii3;.(i dovršeno, a pri nastopu zaradi tehničnih ovir . i nrišol lako do izraza in brez ozira na umetniško višino in kvaliteto — je komisija dodelila Mlakarjevemu baletu izmed devetih odličnih skupin poslednje mesto. Glede praškega večera se izraža kritik laskavo. Pravi, da posamezne točke, kjer nastopila posamezno (šolo), niso tako posrečene. Opaža se La-lionova šola, tehnika, katero imajo vsi essonski plesalci. Njihovi skupni nastopi so kombinačtio bolj dovršeni. Tehnično pa so izvajani virtuozno. Iz vsega je razvidno, da sta imela umetnika res lep uspeh, za kar jim lahko le čestitamo. Škoda lo, da jo bilo gledališče lako slabo zasedeno. H. Drobne (t razstavi v Padovi« itd. piše v zadnji številki Modre plice Tomaž štrukelj, kjer ugotavlja. da so imele vse znamenitejše evropske države v preteklem letu v Padovi svoje posebne razstavne prostore, le Jugoslavija, najbližja soseda Italije, ni poslala tja svojih umetnikov. Edini Tone Kralj (ki jo pokazal svetega Antona, zadnjo večerjo, mučenje svetega Štefana in Golgoto), je imel svoj prostor med — tujci . .. Tako se ne moremo uiti ob svojih na.jslovesnejših trenutkih iztrgali znanemu slov. grelni nesoglasja, spletk, nesmiselnosti za organizacijo, kar ima pač za posledico, da gredo lake reprezentativno razstave, ki bi nas |>okazale velikemu svetu, ipimo nas. O tem ne pričata le Padova, Benetke itd., marveč ludi mnoga druga mestn, kjer imamo prostor v zadnjem kolu ali pa mod tujci, kamor se noben opazovalec z zanimanjem no ozre. In vendar ni močnejših prič za našo visoko kulturo v inozemstvu kot je močna upodabljajoča umetnost. Pri nas pa se ob razstavnih povabilih zgodila le dve možnosti: da izbere pripravljalni odbor nepravično svoje kandidate, kar pač ne nudi inozemcem jasne slike o stanju našo upodabljajoče umetnosti, ali pa smo sploh gluhi na povabila... Kje leži greh? Kdo prevzema odgovornost ze laka početja pred domovino!? ►llcla Krajina«, je naslov drobnemu zvezku, ki .:.,,: иа.пт! Kfitfll-rgn^l-lt- — if.ul uilllii I eiinu'iiii ut.iwni un jrtt\i il Hiral. trgov 1er svojstvenih pokrajin, hkrati pa so Iu ]>o-pisane izletne ločke v vse lepše predele Bele Trenchoule, površnike in obleke najugodneje Jos. Rojma, Ljubljana sedaj v suhi pomladi nasuti z debelini gramozom, bi bilo dobro kaznovati, naj hodi dobro uro sam po sredi cesti? gor iu dol, potem bi že spoznal, kako umestno bi bilo tudi to cesto povaljati s jmrnini valjarjem in posuti jo z. drobnim peskom. Pozimi pa jo so vedo cesta bila blatna in brez koščka gramoza, samo, da so imeli ljudje jezo s cesto, prav tako, kot jo imajo sedaj spomladi, šiškarji tudi komaj čakajo, kdaj so bo končno uredil park pred novo cerkvijo in se bo odstrani la koliba izpred cerkve. Ena koliba jo že izginila, naj bi torej še druga, zlasti ker je mestna občimi dola obema lastnikoma kolib primerne parcele. Pri urejevanju parka bi mestna občina ne žrtvovala preveč stroškov, obenem pu bi prav lahko našlo zaposlitev nekaj brezposelnih. — Podobne priložile nam prihajajo tudi iz drugih predmestij. Na jesen, ko bi bilo treba stranske ceste in ulice nasuti z gramozom, tako, da bi bili pešci zavarovani pred blatnimi kadun.jaaii in lužami, so bila ta pota zapuščena. Sedaj, ko je pomladno vreme izsušilo pota. pa pridejo cestarji in ti liasujejo — na cestišča polne vozove gramoza, tako da nc morejo biti ne pešci, še manj pa kolesarji zadovoljni. Kakšnega pametnega sistema v tem ne vidimo. 0 Za velikonočne praznike je poslal mest. socialno pol. uradu g. 1. Pesfotnik. trgovec na Sv. Petra cesti, par novih lakaslib čevljev za obdaritev potrebne primerne stranko © Modne hlače — pumpnrce dobite najceneje pri Preskerju, Sv Petra cesta 14 Le k Slamiču vsi v trgovino po razno meso, povrtnino! Za male denarje na/boljše blago, res, bolje kot on, ne postreže ni k do! Spored cerkvenih obredov Velikega tedna v cerkvi Marijinega Oznanjenja (pri frančiškanih): Veliki torek: ob M na 7. uri zvečer postna pridiga. Velika sreda: oL 4 popoldne pete jutranjice. j Veliki četrtek: sv. obhajilo se bo delilo od )b 6 tiha sv. maša; 'opoldne ob 4 pete Jesenice O Vel. noči se razni izletniki kaj radi po dajo na Jesenice iu tem .se bo nudila prilika, o vrstila po sledečem redu: Vstajenje. — Godbo. — Frančiškovi križarji. — Dekliška Marijin« kongrcgacija z zastavo. — Župnijsko bandero. Tretji red. — Gospe in gospodične s svečami. — Sestrice sv. Klare. — Vojaška godba. — Samostanska družina in duhovščina z Najsvetejšim .— Zastopniki in ostali verniki. Velika noč: Ob 'Ab zjutraj pridiga, nato sv. maša z blagoslovom: ob 9 pridiga, po pridigi slovesna sv. mašo, pri kateri sc bo izvajala Schnbcrtova maša. — Točno ob ИЗ popoldne bo šla iz naše cerkve procesija v cerkev svetega Jožefa. Po procesiji litani.je z blagoslovom in shod lil. reda. Vso dni velikega tedna sc bo udom lil. roda ob navadnih urah podelila vesoljna odveza. * 4 * Prve tri dni Velikega tedna se Iki župnijska pisarna odprta od 10 do 12; zadaje tri dni pa samo od 10 do II. • • • V nedeljo, dne 16. aprila popoldne župnijska pisarna za zavarovalni odsek radi spov-o-dovanjn ne bo odprt«. 1. MAČEK tdubbana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov ar» ol> ek asa gospode ter deco Afo^iîoiîiïo Na interni produkciji gojencev drž, konserva-torija, ki se vrši drevi ob četrt na 7 v Filharmo-nični dvorani nastopijo gojanci iz šole profesorjev Vande Wistinghausnove in Angele Trostove |solo-petje — Dolenc Justina, 1'irnik Maks, Trost Mi-, lena), dalje Frana Staniča (violina -— Sever, Čuk), Marice Vogelnikove (klavir — Turk). Emerika Berana (čelo — Sivic) in prof. Šesta (recitacija: čuček Milica ter Pilato in Dolenc Justina). Ravnateljstvo vljudno vabi starše in sorodnike gojencev, da prisostvujejo interni produkciji. Opozarjamo, da nastopajo na internih produkcijah večinoma gojenci nižjih letnikov, z nižjo glasbeno izobrazbo, po večini je to njihov prvi nastop pred občinstvom. Vstop je vsakomur dovoljen proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din. Virtuoz Vaša Prihoda. Violinist Vaša Prihoda konccrtira v Ljubljani v petek, dne 21. t. m. v veliki unionski dvorani. Prihoda je danes eden najslavnejših violinskih virtuozov celc Evrope. Njegovi koncerti pomenijo največjo privlačno točko v vseh evropskih kulturnih centrih. Za letošnji svoj nastop si je izbral popolnoma nov spored. Predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne. »Ljubljanski Zvon < priredi v poiedeljck, dne 24. aprila v ljubljanski frančiškanski cerkvi cerkveni koncerl pod vodst. om svojega zborovodje gosp. Zorka Prelovca. Na koncertu nastopijo solisti, mešani zbor Ljubljanskega Zvona« ob spremljevanju orkestra Dravske muzike. Program in vse drugo javimo. Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubljani. Pevke! Tečaj za ženski zbor sc vrši o velikonočnih počitnicah od 20. do 22. aprila v Glasbeni Matici. Začetek ob 9. Navzočnost vseh je strogo obve-.na. — Odbor. Ruska Matica priredi v sredo 12. t. m. ob 20 v prostorih Francoskega instituta predavanje g. dr. Vladimirja Francera, člana Ruske akademije znanosti in rednega proieserja Karlove univerze v Pragi, o predmetu: A S. Homjakov — pesnik slovanofil. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske kulture. Društvo kmetijskih sirokovujakin za dravsko banovino je zopet vpeljalo redne (danske sestanke, ,n sicer v restavraciji pri levu v Ljubljani vsako prvo sredo v mesecu ob ">.30 popoldne. Člani, d isti oni iz mesta in bližnje okolice, se vabijo k lednemu posečanju sestankov. Naše dijaštva Na rednem občnem zberu ,!. K. A. D. »Danica« je bil izvoljen sledeči odbor; Predsednik Omahen France, cand. phil.; podpredsednik: Vodnik France, cand. phil.; tajnik: Bajd France cand. iur.; blagajnik: Virnik Maks cand. iur.; gospodar: Lah Mate, cand. iur.; revizorji: Testen Tone. Zupau Stanko, Schweiger Jože. Krajine. Belo Krajino« je izdala za priliko svojega izleta onkraj Gorjancev (7. inaja t. 1.) Drogerija Gregorič hkrati s svojim prav dobro urejevanlm Foto-amaterjem. Alma M. Karlinova, naša rojakinja, poznana pri nas in v svetu po svojih etnografskih potovanjih in njih popisih, ki jih je izdala že v več zvezkih v nemščini (Einsame Wellreise) je zdaj prišla na dan z novo knjigo, popotnim dnevnikom: Europa, Sild Amerika ,San Francisco, Ilawai. Ja-pan, China, Formosa. Delo je izšlo v Založbi VVil-helm KiHiler Minden. Kakor pri prejšnjih njenih knjigah, je treba tudi pri tej poudariti pristnost podajanja in dož vljanja kljub zgoščeni vsebini in tesni obliki. Samotna ženska narava se pristno žensko zrcali v lem prostranem svetu in svet se svoj-eko zrcali v njej. Borba za življenje, za najskroni-nejše jiogoje obstanka jo je spremljala na vseh potovanjih, zato je tudi njen pogled na svet realističen, ničesar ne olepšuje in ne izdealizira, tudi ne sili na globoko in na široko Tako knjiga po objektivni vrednosti prav nič ne zaostaja za podobnimi najboljšimi moškimi deli in jo ,je tudi inozemska kritika popolnoma priznala. Meštrovič л Pragi. 14. maja t. 1. bo odprl slavni hrvatski kipar Meštrovič razstavo v Pragi. To bo (kakor izjavljajo češki listi) največji umetniški dogodek toletne sezone. Smetanova glasben» nagrada. Mesto Praga bo osnovalo ob priliki proslav stoletnice Smetane nagrado za češkoslovaške komponiste, ki bo vsebovala 5000 Kč. Naslednja glasbena nagrada pa bo namenjena mladim oblikujočim se umetnikom. Obe nagradi bosta sleherno leto razpisani. Vladimir Egorović Giacintov, znani ruski umetnostni zgodovinar, je te dni v Moskvi v 75. letu umrl. Njegovo ime je zaslovelo г disertacijo o Hal. kiparju Niccolu Pisanu katerega pomen in vplivanje je pokazal povsem drugače, kakor je dotedaj veljalo mnenje. Bavil se je ludi o bistvenostl sloga. Hrvatska straža« (9. aprila) prinaša oceno o goàpcj CjUDgjcnae GaveSli (ki je nastopila v »Adelu 1 Mori» 1er »Madame Butterfly >.-). To je -»zrela umjetnica, It o.i« zna omjeriti gostu 1 svoj pokret nn sceni, a znade i u pjevačkom pogledu svakoj frazi, koju pjeva, dali lijep i izpravan izražaj... Nova pota književne reklame če ,se kje. v kaki panogi trgovine reklamna sredstva iii-tro izčrpajo, je to prav za trdno v knjigolršivtt. To zaradi tega, ker se nam, ki smo vzgojeni v naravnost prevelikem idealističnem spoštovanju pred knjigo, ne zdi umestno, ka j šele primerno in spodobno, da bi v kn jigoti žili reklami uporabljali take načine, kakor na primer pri reklami za kake modno potrebščine, pu naj bodo še tako izvirni in uspešni. Zdi se nam, da bi n-i tak način knjigo in njeno vzvišeno poslanstva profunirali. A temu ni tuko. Če je pri kaki stvari opravičen pregovor, da namen posvečuje sredstva, potem je tu. Danes, ko z.uradi težkih časov splošnega duhovnega poplitvenju zanimanje in čut žive potrebe po leni knjigi tako močno iu naglo pada, je pač k:-._mio potrebno, tla se temu zieniu in škodljivemu pojavu odpo-more na vse načine, ki so nam dani. Zlilo so vsi pomisleki, ki nam morejo pri tem ;-omagati, dobri. Saj ni vendar nikjer zapisano. i morala biti vsaka stvar slaba muho zato, ke.- je nova. Nekaj zgledov: neki knjigarnar (pu tic pri nas) je za novo leto zagrnil \sa izložbi nu okna, pustil jc na vsakem le malo odprtino, skozi katero je mogel gledati en eain človek. Nad njo jc napis: Kaj Vam prinaša novo leto? Dneve in dneve so postajalo cele vrste ljudi pred izložbami iu so gnetle okrog odprtin. Ali: urediti izložbe od čas» do časa pod posebnimi vidiki in gesli. n. pr. Knjižne opreme arhitekta tegu in tega«, ali Knjige za žalostne ure«, kamor spravimo lahko vso najboljšo hiimori-stično literaturo vseh narodov m vseli časov. Ali: »Politična književnost z. ozirom na podonavski problem«, ali »Skondinavci (Francozi. Angleži, Rusi) v slovenskih prevodih«, idi >Kri-tike te in te revije, časopisa o knjigah naše založbe«, ali »Sto let našo knjižne opreme«, iu še sto podobnih stvari. Prejeli smo; Priv. doceni dr. Boris Fur lan: Problem realnosti prava. (Ponatis iz Zbornika znanstv. razprav) Lj. 1932/33 Dnevna kronika Kolprfm» Torek, II. uprilu: Leon Veliki, papež, cerkveni učcnik. . Kammski Sazani obsojeni na smrt Prejeli smo od g. Ivana Skotica to-le pojasnilo: Ni ie«. da «eni od lovskega društva zahtevni I0.000~20.000 Din odškodnine, res pu je da sem izjavil, v Subotici, židovske vere. Leta 1917 je v Senti dovršil trgovsko šolo, potem se je pu napotil v daljni svet in dovršil v tem času zasebni mornariški tečaj. Ko se je naveličal tavanju po svetu, se je vrnil v Jugoslavijo, kjer se je potikal po raznih mestih. dokler se ni ustavil v Dubrovniku, kjer je dobil službo pri trgovski mornarici. c*-e/. leto dni jc izgubil to mesto in se podal v Zagreb, kjer je, kakor pripoveduje, učil francoščino po najnovejši metodi. Nuto se je napotil v Vuraždin, kjer je s svojo mornariško uniformo vzbujal pozornost nu korzu. Dobil je pozneje službo v predilnici. Čez nekaj časa so opazili, da zmunj-kuje sukua v delavnici, kjer je on delal. Nas'a-vili so tn il past, v katero sc je res ujel. Policija je tnkoj napravila pri njem preiskavo in našla sukno iz predilnice, madjurski polni list. nekaj ponarejenih pisem, ponarejeni pečat pa-roplovne družbe iz Dubrovniku, katerega .je nu- sravil v Zagrebu, in še nekaj posctnic, blokov, knjig, pur inozemskih redov, seveda ponarejen Ti i. Gospodu kupitana, enomesečno senzacijo Vuruždina, so odpeljali v zapor, kjer sedaj čaka ua sodbo. — Ne I »odete se več tožili na umornost, če bodete nosili PALMA gumi podpetnike in PALMA gumi usnje, a Vaša hoja bo ugodna in elastična. S teiu čuvate živce Vašega bližnjega, a razen tega imate prednost, du so Vam čevlji popravljeni s trajnim, čvrstim usnjem, katero ne drsi. — Šmarnicna berila za letošnji majnik. Pozdravljena Kraljica, Šmarrice spisal dr. J. Jerše (1931) vez. 30 Din; Govori za majnik in stanovske družbe, govoril leta 1920 F .S. Finžgar 20 Din Marija in sv. maša, šmarnice (1919) "spisal Val. Bernik 20 Din; Lavretanske šmarnice spisal dr. J. Jerše (1918) vez. 30 Din; . namenje na nebu, šmarnice spisal dr. J. Jerše (1922) vez. 30 Din; šmarnice arskega župnika, razlaga lavretanskih lilanij z življenjepisom bi. župnika J. Vianeja (1921) vez. 20 Din; Marija v predpodobah in podobah, šmarnice spisal J. Vole (1904) vez. 30 Dia; Mala cvetka Marijina sv. Terezija od deteta Jezusa in svetega obličja spisal de M. Brumal, vez. 15 Din; Marija vzor krščanskega življenja, šmarnice spisal dr. Fr. Kruljc, vez. 22 Din; Marijinf godovi, lit'irgič"e šmarnice spisal St. Stanič, vez. 32 Din. Dalje priporočamo tudi najnovejše: Lavtižar Josip, Marijina božja jpota v Evropi, šmarnice (1933) vez. 35 D in in dr. Fr. Kniiic Šmarnice Marije pomočnice 12 Din, vez. 20 Din. Vse omenjene šmarnice se naročajo v Jugoslovanski krjigarni v Ljubljani. — Damske plašče za pomlad ceni od 195 Din nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Kamnik Nova tovarna? Korporacija je prodala na javni dražbi dve parceli ob tovarni »Vesna«. Kupil jih je trgovec g. Kramar, ki je poaudil najvišjo ceno 8.500 C"in. Kakor doznavamo, je v teku tudi nakup spodnjega objekta tovarne »Vesna«, kjer ee namerava postaviti nova tovarna pletenin. Čudna so pota agrar, c reforme. Graščinskemu velepose-stvu na Križu so po agrarni reformi odvzeli 19 oralov sveta, med tem tudi 5 oralov njiv. Od graščinske uprave so zahtevali, naj poseje njive, če pa bo medtem rešeno vprašwo;e razdelitve, se bo posevek razdelil med upravičence, graščina pa dobi nekaj odškodnme. Graščina, ki na to ni pristala, ni pose ala polja in ker ga komisija tudi ni prevzela in razdelila, 3toii zdaj prazno, da ga bo bohotno prerastel oeat in plevel. Plovba korporacijskih drv in hlodov po Bistrici bo prišla v film. Tako je bilo govorjeno na občnem zboru korporacije, kjer je zastopnik neke filmske družbe prosil, da obč>i zbor k temu privoli. Trdijo, da je ta plovba zanimiva posebnost, ki v tej obliki ni ohran:ena n kjer v naših krajih. Poz'lravPamo to idejo z željo, da ne bi ostalo samo pri besedah. □ Drevi Nanos« je uprizoril v nedeljo zvečer na odru Narodnega doma slovito Mo-lierovo komedijo ^Namišljeni bolnik«. Režiser g. Kralj se je potrudil vliti predstavi pristno obeležie klasične francoske komedije, kar se mu je v izredni meri posrečilo. Predstava je bila v celoti ka kor v posameznih scenah zelo dobra ter gre tako režiserju, kakor igralcem, ki so svoje naporne vloue obvladali v popolno zadovoljstvo, res vse priznanje. Obisk je bil izredno lep, zlasti naša primorska kolonija je bila polnoštevilno zbrana. □ Svila se kartclira. Jugoslovanske tovarne svilnatih proizvodov so sklenile kartel, v katerem se nahajata tudi obe mariborski tvomici svile: Thoma in nedavno ustanovljena Jugosvila. Svrhn Celle & Haydnov oratorij »Sedem poslednjih besedi Kristusovih je nad 150 let staro delo, a je kljub temu sveže, prepričujoče in muzikalno visoko vredno, tako da ga v velikih mestih izvajajo vsako leto o velikonočnem času. Letos ga bomo slišali tudi v Celju in sicer na veliki petek v Marijini cerkvi. Koncert bo za naše razmere velik dogodek, saj soJeluje pri izvajanju nad sto oseb. Zborov part poje CPD, v orkestru pa so združeni godbeniki Celjskega godbenega društva, Železničarske godbe ter učiteljstvo in nekateri gojenci Glasbene Matice. Prekrasna mesta ima tudi kvartet, ki ga tvorijo gospe Golobičcva in Rajhova ter gg. Živko in Fink. Delo je naštudiral g. Pec Šegula, učitelj glasbe in pevovodja CPD, ki bo s tem koncertom proslavil petletnico svojega uspešnega delovan a pri CPD. Koncert sc začne točno ob pol 8 zvečer. Občinstvo se naproša, da si oskrbi vstopnice v pred-prodaji v knjigarni K. Goričar, da nc bo prevelikega navala pri blagajni. Sedeži se volijo poljubno v posameznih kategorijah. Stojišča so samo pod korom in na koru. 3r Steg skavtov in planink. Na različne vesti, ki se širiio po mestu o razpustu stega, izjavljamo, da so popolnoma neresnične in da ostane steg tudi nadalje pod isto upravo. Sr Umrli so. V tukajšnji bolnišnici sta umrla Horvat Marija, 80 letna zasebnica iz Slovenje vasi, in Mastnak Viktor, 22 letni rudar iz Zabukovce. V Lokrovcu je umrl Jezernik Anton, prevžitkar, star 72 let. & Avtobus vožnja v Logarsko dolino. V Logarsko dolino bo vozil Mestni avtobus k smučarskim prireditvam v slučaju ugodnega vremena na veliko soboto ob 16.40 in ob 16.15. Vračnio se avtobusi izpred Planinskega doma v Logarski dolini v ponedeljek ob 15.30 s prihodom v Celje ob 19 k večernim vlakom proti Zagrebu in Ljubljani. O Sport v nedeljo. V nedeljo popoldan se je vršila na ig-'šču pri Skalni kleti druga pomladanska prvenstvena nogometna tekma, ki je končala v prid SK Celja. V polju so bili igralci Olimpa vsaj enakovredni Celjanom. Publike je bilo okoli 600, sodil je objektivno g. Oks. Rezultat ic bil 5 : 2 13 : 2). — V predtekmi sta igrala ^К Atletik in SK Celje 2 : 0 (0 : 0). kartcla je izločiti škodljivo konkurenco, ki je potiskala cene proizvodov iz umetne in prave svile navzdol. Baje je bila konkurenca zadnje čase tako huda, da so šle tovarne pri prodaji blagu trgovcem pod proizvajalno ceno, da so si obdržale Irg. □ Konkurzne in poravnalne zadeve. TukajSnje okrožno sodišče je razglasilo konkurz o imovini Marije Germut, posestnice v Podvelki pri Breznem. Prvi zbor upnikov bo dne 20. aprila, oglasitveni rok je do 10. maja, ugotovitveni narok pa 18. maja pri tukajšnjem okrožnem sodišču. — V poravnalnem postopanju tvrdke KO bar & Hrovat v Mariboru jc določen narok za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi na 20. aprila t. 1. Sodba gospodin/e /e neizpremenl/iva: da sta dr. Oetker-iev pecilni prašek in vani/ijin sladkor neprekosl/iva. □ Na cestah se pridno dela. Pred dnevi so se zopet pričela tlukovalna in urejevalna dela na mariborskih cestah, ki se vrše iz sredstev kaldrmin-skega fonda. V Sodni ulici, ki je bila lani thiko-vana, so še urejajo pločniki, v severnem delu, kjer se steka ulica z Aleksandrovo cesto, pa se izvršuje regulacija na t i način, da se bo zasula vdrtina na zapadni strani ter se bo vhod v Sodno ulico razširil na normalno širino. Na ta način bo ulica zopet znatno pridobila na izgledu. — Se živahnejše je sedaj pred kolodvorom, kjer se tlakuje Aleksandrova cesta pred kolodvorsko rampo," pripravlja pa se za tlakovanje do pričetka Tomšičevega drevoreda. Kostanji, ki so ožili cesto od nove carinske pošte do Tomšičevega drevoreda, so izginili, zato pa se je znatno razširil pločnik za pešce, ki dobi tudi tako potrebno asfaltno podlago, (»d pričetku Kopitarjeve ulice dalje je Aleksandrovi! cesta zn prta za promet, ki se zaradi tega razvija od kolodvora proti sredi mesta po Kopitarjevi ulici in Zrinjskem trgu. Po tej .piogi vozijo tudi mastni avtobusi pri povratku s kolodvora. V ostalem delu Aleksandrove ceste, ki dobi letos povsem drugo lice, se pričnejo regulacijska dela kasneje, ko ee spremeni plinska in vodovodna napeljava. □ Ohcet — rešitev iz zadrege. V veliko zadrego so spravile našo policijo avstrijske obmejne oblasti, ki so ji naprtile Ivano Žoher in njena dva nebogljena otročička, ki so jih vse tri izgnali iz Ar-novža, ker so naši državljani. Žoherjeva pa je bila rojena v Avstriji, starši so ji tam umrli, pozabili pu so se pobriguti pravočasno za državljanstvo. Dokler je imela v Arnovžu delo. so jo avstrijske oblasti pustile v miru, ko pa je ostala brez posla, pa je morala čez mejo v pravo domovino, dasi je ni vi dela Se nikoli. Ko so na mariborski policiji ugibali, kam in kako z nesrečno ženo, ki nima nobenih domovinskih dokumentov, pa se jo pojavil kol nalaSč rešitelj v osebi zaročenca Žoherjeve, ki je prišel za njo iz Avstrije. Izjavil je, da bo Zoherjevo poročil ter na ta način rešil zamotano vprašanje državljanstva. S poroko poslane žena na mah Av-strijka in avstrijske oblasti ji na nobeno vižo ne morejo več nasprotovati pri povratku. Tako bomo imeli v Mariboru v prihodnjih dneh zanimivo po roko. ki l>o rešila naše oblasti iz velike zadrege. □ Radi prepira prerezane žile. Huda nesreča se je pripetila na Meljski cesti 67. V svojem stanovanju se je Otmar B. v prepiru tako razburil, dn je vsekal s pestjo po okenski šipi. ki je Sla v drobne kosce. Pri tem si je Otmar prcrezal nu ostrinah žile na zapestju desnice ter bi bil izkrvavel, da ni prišla pravočasno pomoč mnriborskih reševalcev, ki so ja na avtomobilu prepeljali v bolnišnico. Požar. V pozni noči je izbruhnil požar pri posestniku Francu Gmajnarju v Slražgonjcih, ki je upepelil gospodarsko poslopje. Zgorelo jc tudi vse seno in gospodarsko orodje, med tem, ko so živino rešili. Da se ogenj ni razširil, se je zahvaliti vaščanom, ki so prihiteli na pomoč in ogeni omejili. Škoda presega vsoto 24.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Brasïovce Ptui lz gimnazije. Na ptujski gimnaziji se že od začetka marca t. 1. ne poučuje veronatik, ker manjka za pouk učna moč. Prizadeti starši prosijo prosvetno upravo, da nastavi čimprej potrebno učno moč in da se prične s poukom. Gibanje prebivalstva. V prvem četrtletju 1933 se je v področju mestne župnije rodilo 15 .otrok, umrlo 41 oseb, poročili pa so se 3 pari. V področju župnije Sv. Petra in Pavla je bilo rojeno 45 otrok, umrlo je 31 oseb, poročilo pa sc je 25 parov. Vlomi. Neznani storilci so vlomili v neoblju-deno hišo in klet v Drcnovcu, last posestnice iz I Selce. Odnesli so vse žganje in razne druge stvari. : Vlomili so tudi v sosednjo neobljudeno hišo, last posestnika Alojza Kokota. Izpraznili so tudi to hišo. V zvezi z vlomi so orožt iki prijeli osebo, I ki je na sumu, da je bila soudeležena pri vlomu. Daleč naokrog po Savinjski dolini je znan 86 let stari Franc T u r n š e k , ali kakor mu običajno pravijo ->stnri Pečka«. Posebno priljubljen jc med lovci, saj šc sedaj gre prav rad z njimi, celo na visoke gore; znan je tudi radi svojega izrednega humorja, poln je šal, dovtipov in izmišljenih hajk. Letošnjo zimo jc še pridno sekal drva, a poleti jc delal od zore do mraka na polju; ustavil se je le v toliko, da si je prižgal svojo priljubljeno pipo, ali da jc kakemu mimoidočemu katero povedal. Nič manj čvrsta, pridna in delovna ni bila nje gova sestra Marija, por. Grenko, ki pn je umrla v pe'tek 7. aprila v 92, letu svoje starosti. Šc v 80. letu se je čutila tolikanj močno in čvrsto, d-« bi je šc skušala pri žetvi z vsako mlado žanjico. Se pred tednom dni si jc povezala culo, jc 'ala v koš in sc hotela poslavljati, češ, da gre služit v mesto. Zdaj pa sc jc zares poslovila na boljše mesto, vsaj upai-mo, da ji e Bog obilno poplačal njeno delavno in krščansko življenje! Z letošnjim lepim spomladanskim vremenom smo zelo zadovoljni, kajti našim hmeljarjem |C dalo sajenje novih hmeliduh nasadov obilo dela. Sajenje novih hmeljskih nasadov pa jc bila potreba, zakaj dosedaj se ni dosti sadilo nanovo radi slabe cene, tako da imajo te boli stare nasade. Letos pa je upanje na boljše hmeliske cene; že sedaj se kupuje novi hmelj od 20—25 Din kg. LJUBIJ ANSKO GLEDALIšCE DRAMA Začetek ob 20. Torek, 11. aprila: INRI. Izven. Znižane cene. Sreda, 12. aprila ob 15: INRI. Izven. Dijaška in mladinska predstava po globoko znižanih cenah. Četrtek, 13. aprila ob 20: INRI. Izven znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Torek, 11. aprila: MADAME BUTTERFLY. Red D. Sreda, 12. aprila: Zaprto. (Generalka.) Četrtek. 13. aprila: Zaprto. Petek, 14. aprila ob pol 19: PARSIFAL. Prcmi-jera. Izven. OZEBLINE novo nastale vsake vrste, na roki. prstu, nogi nosu, ušesu, ki so zatekle in srbiio. takoi izginejo, ako iih namažete s poznano LJEKOVITO BARTULIčEVO MASTJO« Cena zavitku samo 10 Din Proizvaia in v promet lo date stara leta 1599 ustanovljena Kaptolska 1 lekarna Sv Mariie Zagreb Dolac krai Trinic». > Dobi se v vsaki lekarni. Po zadnjih zračnih katastrofah Zrakoplovi v ropotarnico? Iz Hitlerjevega III• cesarstva Zgodovina zrakoplovstva zaznamuje celo vrsto nesreč V začetkih vodljivega zrakoplova so bili najbolj pogosto pri Nemcih. Med vojno je zgradila Nemčija mnogo zepelinov, ki se niso obnesli, kakor so tehniki pričakovali. Leta 1916. je propadlo v boju z viharji 27 zepelinov, ena sama viharna noč je uničila štiri. Po svetovni vojni so začele tudi druge države gradili zračne ladje, toda povsod so sc vrstile nesreče. In ko se je razbil na francoskih tleh par minut po startu veliki angleški zrakoplov R 101 in pokopal pod seboj nad petdeset najboljših angleških strokovnjakov, je pojenjalo zanimanje za zrakoplovni promet. Tragičen konec ogromnega ameriškega zrakoplova Akrona v morju, ki jc imel najugodnejšo aerodinamično obliko in predstavljal po stanju današnje tehnike prvovrstno delo, je zopet zbudilo težke pomisleke; kajti ta nesreča ni zahtevala samo velike materialne žrtve, ampak tudi 73 uglednih ameriških zra-koplovcev. Kaj naj bi bil pravi vzrok tolikim nesrečam? Čemu ima zrakoplovstvo razmeroma desetkrat več žrtev, kakor pa letalstvo? Ali naj bi bila temu kriva zmota v temeljnih načelih? Skromni začetki letalstva in zrakoplovstva segajo v prva leta dvajsetega stoletja. Toda razvoj letalstva jc bil hitrejši. Dočim se je letalstvo med svetovno vojno razmahnilo, se vodljivi zrakoplovi niso obnesli. Letalo se lahko hitro dvigne ob nevihti v višje, mirnejše lege in ne daje vetrovom ono oporo kot zrakoplov s svojo veliko ploščino. Hitrost navadnega letala je dva- do štirikrat večja kot zrakoplova, ki ni mnogo hitrejši od močnega orkana. V nižji legah pride zrakoplov ob viharju le počasi naprej in trpi njegova stabilnost. Mora se torej dvigniti višje. Toda za to ie potreben čas in izku- šena navigacija. Nekateri ugledni učenjaki trdijo, da ni rešitve, ako zaloti orkan zračno ladjo v višinah izpod 500 metrov. Mestoma nastopajo tudi lokalni brezzračni prostori ter vertikalni sunki, ki potisnejo zrakoplov ob tla. Odvisnost zrakoplova od zračnih struj je neprimerno večja kakor pri letalu, ki lahko kljub najmočnejšim protive-trom doseže dvesto kilometrov brzine in obdrži 1 svojo stabilnost, Pomislimo le na akrobatske produkcije motornih in brezmotornih letal! Stabilnost • in konstrukcija letala samega je vprav idealno rešen problem. Tudi gradnja zepelinov je povsem ; popolna, tako glede stabilnosti kakor tudi sposob- j nosti manevriranja; toda vse kaže, da še ni bil ' vzgojen rod dobrih navigatorjev. Zepelini so na- j pravili po svetovni vojni skoro 160 voženj in pre- 1 vozili nad 250.000 km brez najmanjših nesreč. Pre- | peljali so okoli 8000 potnikov, kljubovali so uspeš- ; no viharjem na Oceanu in dokazali s tem brez- ! hibnost v gradnji pred drugimi zračnimi ladjami j povojne dobe kakor tudi v navigaciji. Spretni zra-koplovci kakor dr. Eckener in dr. Lehinann so se znali spretno izogibati viharjem, ali pa se pravočasno povzpeti v višje mirnejše lege. Toda zadnje katastrofe so prekrižale marsikatere račune, predvsem načrt dr. Eckenerja, ki je upal, da bo s svojimi zepelini otvoril v nekaj letih prekooceanski promet z Ameriko. Amerika je namreč ustavila gradnjo zrakoplovov, kakor svoječasno Anglija po katastrofi velikega zrako-I plova R 101. Morda je ta sklep samo začasen; kajti o »veliki zmoti v temeljnih principih«, ka-! kor pravijo nasprotniki zračnih ladij, ne more biti ! govora. Zrakoplove čaka še lepa bodočnost; se-! veda nc pojde brez izkušenj in, žplibog, tudi ne i brez žrtev. Š—. Brata Alfred (levo) in Fritz (desno) Rotter, gledališka ravnatelja v Berlinu, sta se rešila pred hitlerjevci z begom v Lichtenstein, kjer sta se nastanila v Vaduzu, in sicer v hotelu »Gaflei« (na sliki). Tu so ju hoteli ugrabiti hitlerjevci in odpeljati v Nemčijo; Alfred je raje skočil s svojo ženo v prepad, kjer sta se oba ubila, kakor da bi padel v roke hitlerjevcem. Fritza so hitlerjevci ranili, a si je vendar rešil življenje. Jasnovidec Erik Jan Hanussen, ki eo ga našli te dni umorjenega pri Zossenu v brandenburški državi. Hanussen, ki je židovskega pokolenja, je bil ustreljen. Francoski zrakoplov #L 9« ee je pri zasilnem pristanku prelomil V Stuttgartu so aretirali g. Gog in njegovo zeno, ker je bil obdolžen komunistične propagande. Gog je predsednik mednarodne organizacije brezposelnih postopačev, Dve ameriški W0.000 funtov za tesio, Parlamentarni odbor za vojno mornarico v Ameriki bo predlagal kongresu, naj vlada zgradi 20 torpedovk in 4 podmornice, ladjo matico za letala in 5 lahkih križark zato, da bi zaposlila 250.000 kovinskih delavccv, ki so zdaj brez dela. Ameriški senat je sprejel zakon, ki uvaja 30 urni delovni teden v industriji. Namen tega zakona, ki bo v veljavi dve leti, je, da se število brezposelnih bolj zniža. Senatov ukrep je velike važnosti; Amerika hodi očividno pred drugimi državami. Ameriški finančnik Norman Davis je v spremstvu zunanjega ministra Neuratha obiskal Hindenburga, da bi se informiral o mnenju Nemčije glede sestave gospodarske konference. Lekcija po telefonu V Londonu so napravili poizkus, ali bi se dalo poučevati tuje jezike po telefonu. Poizkus se je obnesel in lekcije bodo trajale pol ure. Dijak lahko ostane na svojem domu in posluša po telefonu lekcijo. Prav tako se ni treba učitelju potruditi na dijakov dom. Mnogo dijakov je že vložilo prošnje na razne telefonske družbe, da bi jim omogočile pouk po telefonu. Sme sme* Oče: -Povejte ml otroci, kdo je bil v preteklem mesecu najbolj priden in najbolj ubogljiv in kdo je vse naredil, kar je hotela mama?« Najmlajši dečko: To si bil ti. ate.k!« Torej gospod kandidat, ali veste o nalogah slepiča.* Seveda ... seveda .. Vedel sem to, gospod rrif i, trm trenotku sem vse pozabila Demonstracije akademikov na Sorboni v Parizu. Dijaki protestirajo proti visokim taksam in policija tih raztraoia To pa je res velika škoda; kajti gospod kandidat je bil edini človek na tem svetu, ki je o tem nekaj vedel, s je žalibog pozabil.« ki bo imela več otrok Milijarder Karel Miller iz Toronta v Kanadi je v oporoki zapustil vladi države Ontario ogromni znesek 100.000 funtov šterlingov z izrecnim nalogom, naj ga izroči tisti materi, ki bo rodila v 10 letih po njegovi smrti, to je od 1. 1926 do 1936, največ otrok. Zdaj sta se oglasili dve materi, ki sc potegujeta za del te nagrade. Italijanka Grazia Bagnoto, ki ima 21 otroka; šest izmed teh je bilo rojenih po smrti darežljivega miljarderja. Gospa Bagnoto pričakuje vnovič veselega dogodka. Toda njena konkurentinja E. Brown se lahko ponaša z 27 otroci, izmed katerih je bilo šest rojenih po miljarderjevi smrti. Italijanka ie v toliko na boljšem, kolikor upa, da bo imela še v naslednjih letih prav gotovo še štiri otroke medtem ko nima ga. Brown nikakega upanja več, da bi se ji rodil do 1. 1936 še kak otrok. Vse ribe afriškega jezera so poginile Jezero Nahira v Tunisu se je izpremenilo v pravo pokopališče rib. Vse ribe v jezeru so v kratkem času poginile. V začetku si niti strokovnjaki niso mogli razlagati tega nenavadnega dogodka. Šele natančna preiskava je dognala, da so ribe poginile radi tega, ker se je količina kisika v vodi zelo zmanjšala. Učenjaki so namreč dognali, da en liter te vode vsebuje komaj 1—2 kubična centimetra kisika, medtem ko en liter morske vode vsebuje 6 kub. centimetrov. Ribe so se torej v vodi zadušile. V Oranienburgu pri Berlinu so osnovali taborišče za politične jetnike Število aretirancev je že tako naraslo, da ne vedo kam z njimi. Jetniki ludi delajo pod nadzorstvom Hitlerjevih napadalnih čet. Slika nam kaže jetnike zbrane pri raportu. Z žarometom preganja letala vilne štirikotnike, in številka naznanjenega štiri-kotnika bo zadostovala za baterijo. Sauvagevi žarki res s-slišijo sovražnika«. Major Jack Sauvage, ki ima na Angleškem priimek »nebopisca<', je ponovno izboljšal svoje življensko delo, izredno močan ža -omet. Zdaj razvija do 3 milijarde sveč svetlobe. Sauvage, nekdanji vojni letalec, je uajprej rabil svoj žaromet za reklamne napise na nočnem nebu. Razdelil je v ta namen vir svetlobe v 300 posameznih zlož-kov. Kombiniral jih je na različne načine in pisal po oblakih velikanske ognjene črke. A pozneje je postal isti žaromet iz nedolžne reklamne igrače nevarno vojno sredstvo, prava mreža za lov na letala. To se doseže na enostaven način. Sovražno letalo, ki ga zadene katerikoli izmed žarkov, takoj sproži signalni zvon določenega odrezka. S tem je takoj ugotovljena poleg navzočnosti tudi natančna lega sovražnega letala. Strokovnjaki so enoglasno izjavili, da bo London za vselej varovan pred nemškimi zeppclini, čc bo obsegala Sanvageva »svetlobna m reža«- nebo nad vsem mestnim področjem. Obrambni topovi bodo takoj strmoglavili sleherno sovražno letalo, in ne bo jim treba niti meriti. Vse nebo bo deljeno v pra- Nove poštne znamke v Nemčiji, ki naj spominjajo na dan pogreba nemškega parlamentarizma, dne 21. marca v Potsdamu. kjer je pred 200 leti kraljeval Friderik Veliki. Friderki je ustanovitelj velike Prusije, ki jo je povečal na škodo Avstrije, in predstavnik pruskega vojaškega duha Njegov duh je torej po 200 letih zopet oživel. Prekrepho jo je obleI Mogočna angleška zavarovalnica v City je U dni prejela prošnjo gospodične Mildred Binn iz Strethana, ki prosi, naj ji družba na podlagi zavarovalne pogodbe izplača primerno odškodnino, ker sta ji šli z mesta dve rebri. V teku 14 dni se bo Mildred Binn poročila. Njen zaročenec jo je ob slovesu tako krepko objel, da sla se ji zganili dve rebri. Londonska zavarovalnica je dala dekle preiskati po zdravniku, ki je ugotovil, da je trdite gospodične Binnove resnična. V resnici jc nalo zavarovalnica zahtevano odškodnino tudi izplačala S tem denarjem si bo mlada nevesta lahko marsikaj kupila za poroko.