V Halozah mnogi več ne razmišljajo
Kdo ne pozna v H-alozah Kravosa. Do-bil si nekoč v njegovi trgovini kar si si zaželel Ln če si bil žejen, ti je vljudno postregla v gostilai njegova žena. Celo advokata ti je svetoval, če si se pravdal s sodedom in pravili 6o, da se upa celo do  ministra.
Silno mogočen je bil Kra-vos svoje dni. Samo eno uro je njegova domačija oddaljena od Gričarja in Gričar, mali kmet, s sedmimi johi, se ni mogel kosati z njegovimi 6edeminštiride«etinxi, povrh tega pa še gostilna, trgovina, zveza s sreskim načelnikom in minLstrom. Ne, Gričar se kosatd ni upal. Bil pa je Gričai pošten Halož.an, sedem otrok je zredil. Ree težko, vendar jih je zredil s pošte-nim delom. In ljubil je Gričar svojih sedem otrok in Haloze, Kravos pa de-aas.
Ceprav je bi] Gričar oddaljen le kako vv<j hoda od K-ravosa, ni Kravosa nikdar not zanesla do njegove bajte, in tudi če bi prišel, ga Gričar ne bi bil veseL Sra-moval bi se pred njim svoje revščine. Gričar pa j-e bodil k Kravosu, nerad, veru dar hodil je. Tudi na dnine je hodil, toda !e zaradi svojih otrok. Za vsako prošnjo, ki mu jo je 6p.isal Kravos, je trdo garal dva dni, pa je še mislil, da mu je dolžan.
Od takrat je že minulo skoraj dvakrat sedem let. Marsikaj sta dolivela Gričar in Kravos v teh letiii.
N©ke noči je potrkalo na Gri^arjeva ¦vrata. »Gričair, odpri, ni se ti treba bati, mi smo, partizani«. In Gričar je odprl vrata in 6rce. Tndi na vrata Kravo6a je potrkalo tiste dni: »Vstani prijatelj in povej nam, kje se potikajo partizatii« Kravos je vstal in dolgo govoril z njimi, žena pa jim je stregla z vinom Ln mesom.
Gričar se je v tistih dneh zba] V6ake zore, bal se je za otroke in za svojo baj-to. Sam je gledai, kako tu in tam gore domačije. Kravos pa se je bal noči in partizanov.
Tudi stra4i je nekoč minul. Gričar se je spet spoprijel, kakor nekoč, z ilovna-to halošk.o zemljo i<n trta je spet obro-dila, na preoranem pobočju pa je vzkli-lo. »Bo, je rekel, za vseh sedem atrok«. Kravos pa je rač-unal: 2 hlapca, dve de-k!i, toliko in toliko dninarjev, trgovina, gostilna. »Šio bo, šlo, le da ni te p^o-klete l]"Vidske obiasM«. Za-res ni zastonj klel Kravoe Ijudske oblastL 2e prvo leto sia mu odšla oba hlapca, ena dekla se je omožila, dninarje pa je za težke de-narje lovil. Drugo leto je moral zapreti trgovino, nato še gostilno. Vendar Kra-vos se ni vdal. »Le počajakte pastirji, berači — volitve bodo, vam borao že pokazali«.
In volitve so se res bližale.
Bilo je nekako pred dvema letoma, ko )e prvit stopil Kravos v bajto Gričarja.
*No Gričar, kako gre?«
»Gre, gre, šlo je prej. šlo bo tudi zdajr« je odvnjdl Gričar.
»AH si slišal Gričar, da se Angleži m Amerikanci že pripravljajo.« je nadalje-val Kravos.
»Da, da, siišal sem, j>a ne vesjamem.«
»In zemljo nam mislijo ti rdečkarji vzeti, ua kotle nas hočejo pognati,« je vneto naidaljeval Kravos, »našo zemljo, cuješ, nam hočejo vzeti, toliko znoja 6mo prelili mi tn naši de-dje. Ne, Gri-ča<r, mi se ne damo, ,Crno' bomo volili, zaradi zernlje, da nam je ne bo-do vzeli.«
>Ne vem Kravos, kdo nam bi zemljo vzel. Se ponujajo nam zemljo, le kako boono obdelovali zemljo, ko nas je sedaj manj, pa u,pam, da boš tudi ti poprijel, saj si močan.«
»Gričar, ti si pameten. mož, ali ne vi-diš kdo vlada, še pisati ne znajo.«
»Kdor pravico deli, temu ni treba ve-Mko pisati, beseda je dovolj, res pa je, da ti za prošnjo ne vzamejo dve dnini.«
Kravos fe spoznal že stotič v teb dneh, da je ljudska oblast zastaipila Haloze in je zato vstal, vendan je še na vratiii dejal Gričarju: »Premisli, dobro premisli, koga  boš  volil, da  ti  ne bo žal.«
Pa je Gričar razmišljal tri dni in tri noči. Mislil je na Amerikance, na davke, na svoj dom, na kotle, na svojo deco, na črno skrinjico io končno razmislil. G!as-no je sam sebi potrdil: »Volil b&m ljud-sko oblast«.
Dve leti zatem je zopet potrkalo. »No Gričar, kako je,« je dejal Kravos, ko je
prestopil prag. »Gre, gre, kar dobro gre.« je odvrnil zadcrvoljen Gričar.
»Ali ti nisem pravil,« )e začel kot pred dvema letoma, »vse nam bodo vzeli in zem^jo in živino, mi pa v zadruge, skup-nahrana, kaj.«
»Ne verjamem,« je odvrnil Gričar.
»Si mar slep, ali nič ne vidiš, vse gTe narobe, ropajo, plenijo.«
»Ne ropajo, le tisto jemljejo, kar eo nam ti pokradli,« je Gričar nejevoljno advnnil.
»No, pa nri povej, ali je to kakšno gospodarjenje, kar «e dela v zadrugah, in ali baš volil tako oblast?«
»Zadnige,« je mirao odgovarjal Gri-čar, »*o kakor prvič preorane ledine. Prvo leto dajo malo, drugo leto veliko več, tretj-e leto pa bodo njlhove shrambe preo-zke za  obiten pridelek.«
»Slepec si, poglej, tvoja deca ao napol bosa. čevljcv ni, obleske ni, berači bomo kmalu ...«
»Ne bi dejal,« ga je prekiail Gričar, »že dolgo nisem srečal berača, mojih pet otrok pa je že pri kruhu. Najstarejšl je traktorist, dva sta na 6trokovnih te-čajih, dekleta so v tovarnah; ni več be-račev, ne blapcev, ne dekel, aiti dnl-narjev ni več. Poslušaj Kravos, ali se ti je kdaj sanjalo, da bo bajtarjev sin študiral v ginmazijij moj Franček je bil sprejet v gimna-zijo. Sedem otrok sem zredil in se deset bi  jih za to oblast.«
Kravos se je grenko nasmehnil, vstal in odšel. Gričar pa ui več razmi^ljal koga naj volL                               Ejko.