SI. 2.
V Trsili, v sabolo 14. januvarja 1882.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»EDINOST« izhaja vsako ubolo zjutraj; cona za vs<3 leto Ju 4 gld. 40 kr., za |>>ilu leta 2 uld. 20 kr., za četrt letu I «M. 10 kr. — Posanuzne številk i se dobivajo pri opravnlltvu In v trafikah v T rit u po T kr., v Gorici in v Ajdovščini po 8 kr. — Naročnine, reklamacij« in iuserate prejema Opravniitvo »vla Zonta 5 <.
Vsi dtp ini m po.Viljajo Uredništvu-via S. Lariaro > Tip. Iluala; Vsak m ir.i Intl fraiikiran. Uokjpisl l>ru/
Vrednosti i---- — '	........ '----- " -------"" '— ' < ■ - *
prav cono; pri Uri
posebn * tfredr.osti i mi s Vr.ii.iji. - In frih (r.un i vrst - na-m intla in p »stanta«) »»■/, tr.i *.nnij>i po pogodbi — Mikih oglasili /. drobnimi črkami hi pladnje /.a vsako bjsdo J kr.
Volitve novih poslancev v državni zbor in tržaški Slovenci.
Cesarjeve besedo ro napravile v Trstu pravo prekucijo v vseh kropili. Ustavoverna poslanca Teusclil in Rab) sta se odpovedala državnemu poslanstvu in sploh je v Trstu zdaj veliko inrženje proti tržaškim ustavo-vcrskiin poslancem. Mora se reči, da trije poslanci tržaškega mesta ni.so liili nikoli v soglasju z javnim menenjem, oziroma ogromne večine tržaških prebivalcev, zarad česar se zdaj vse veseli njihove osode. Tudi tržaška kupčijska zbornica se je spamtila, ona je primorala Teu-fichla, da je odstopil. Kaj pi zdaj? Nove volitve «e bodo vršile uže prve dni februvarja in šo nič se ne sliši o pravili kandidatih. Govori se po mestu, da so trije kandldatje: Rafael Luzzatto, J. Rurgstaller in I). Buzzi za II, in IU. mestni volilni razred in da kupčijska zbornica voli ministra Irgovinstva, g. barona Pino-a. Ako zbornica res to Btori, potem zbriše marši kale greh, kateri se jej s.ue po pravici očitati, kajti v sedanjih razmerah naše trgovino je pač najbolje, da zbornica podeli čast onemu, kateri more Trstu največ koristiti, in akopram nismo zagovorniki oportunstva a tout piix, v tem slu" čaju ga moramo odobravati. Kar pa se tiče drugih kandidatov za II. in III. volilni razred o tem je naše menenje to le: G. 11. Luzzatto je pristaš vsake vlade, vendar pa ne stopi v Hohen\varthov klub ter bi glasoval se sedanjo večino le v takih slučajih, kder bi šlo za Trst; g. Burgstaller je morda pri našej dež. vladi »persona g rata«, glede njegovega političnega prepričanja se pa ne more denes nobena sodba izreči; njega veseli podanstvo In dostojanstvo, to mu človek bere na obrazu, glede zmožnosti pa utegne bili za Luzzattoiu; tudi on bi s; teško popolnoma pridružil desnici državnega zbora, mož ima svoji pota. Vendar pa ima več upanja, da poslane državni poslanec, nego pa g. Luzzatto in tudi Slovenci bi njemu poprej dali svoje glasove, nego Luzzattu. Tretji kandidat, g. Ruzzi je, kakor se sliši, Italijan, a poleg tega federalist po svojem notranjem prepričanju; od njega bi se moglo naj-preje pričakovati, da bode hodil z desnico in se vdeleževal Hohen\vartliovega kluba, katerega osolien čestilec je on. Mož je spreten inženir in.
Podlistek.
Pričetkom leta 1882.
Varno poglejmo sedaj na polje slovenskega djanja!
Koscski.
Novo leto 18Vi. je nip)Čilo. Kdo ve kaj nosi v svojom krilu: srečo ali nesrečo, veselje, ali ž.ilost in turobol Minolost nam jc odkrita, — a bodočnost temna, kajti:
»Navita uru je iivenjt tvoje. Prcmodcr urar spilil je kolesa, Postavil jo mej pekel i nebesa, Da mej obema bije trde bojc!» (Ccgn.)
Zaupljivo vendar se ozirajmo v bodočnost. Naj nas sreča gladi ali tepe, s ponosom stojmo za »omiko, napredek in pravico«, stojmo za vero, domovino in cesarja«t Gotovo posije s časom tudi soluce pred naša vrata. Malo nas je, nevarnosti brez števila, zasmeliovalcev obilno in onih, koji nam slabo žele, velika kopa — a, če se nestrpno seme, včasih osobne rodbinske ne složuosli, uniči, če nam prava, nepapirnata »jedinost«, prava bratovska, brez egoističnih into-resov razvijajoča se »sloga« posije, Če nam je osoda količkaj ugodna — more in mora pravična reč in ozbijna, krepka volja zmagati in ugonobiti vse zapreke.
Delajmo in veselo bode napredovalo gmotno in duševno naše stanje ! Delajmo in trudimo se jedni na tem, drugi na drugem polji in pokazali hočemo svetu, da napredujemo, da smo vredni biti narodom!
kakor se sliši bistra In učena glava. Morda bi Slovenci dali njemu celo prednost pred Rurg-stallerjein. Kot kandidata, ki prideta manj v pošlev, imenujeta se tudi c. k. v i <j i državni pravdnik dr. Schrott, za katerega bi se utegnoli ogreti posebno c. k. uradniki, katerih jo dosti v omenjenem razredu, in pa kandidat tukajšnjih večinoma lahonskih odvetnikov, dr. Milauič, odvetnik na Dunaji. Mej tema dvema bi ldl na vsak način boljši dr. Schrott, nego Milauič, kateri je uže znan kot privrženec one stranke, katera je za Avstrijo, kolikor mora biti. On bi gotovo postopal na Dunaji po izgledu Defran-ceschi-ja, Viduliča in drugih takih, katere bi smeli »mutatis mutandis« Imenovati »Hajunon-tovce«. Slovani se za lake ljudi ne morejo ogrevati in bi morda poprej volili Nemca, nego pi tacega Italijana, kateri le svet slepi z lepimi programi.
Sliši se tudi ime »Pitleri«, ki ima dober glas mej vsem dobromislečiin ljudstvom v Trstu. Ta mož je bil nekdaj jako priljubljen častnik v okoliškem bataljonu; potein mnogo let ud mestnega i deželnega zbora ter županov drugi namestnik. V mestnem zboru je veliko delal in si so svojo poštenostjo in pravičnostjo splošno spoštovanje pridobil. Nazadnje pa seje poslanstvu odpovedal, ker ni hotel tuliti z volki. Tudi ta gospod no bi delal fukcijozne opozicije, ampak razumen, pravičen in pošten, kakor je, gotovo bi bil Trstu iu državi dober poslanec.
RaznaSase po Trstu inej volile«! tudi pismo, v katerem se priporoča prejšnji policijski vodja, vpo-kojeni dvorni svetovalec Kraus.Mi o tej kandidaturi ne ve.no druzega pove lati, nego,da p. Kraus se je zelo uklanjal prešnjej vladi, in do ljudi, ki obračajo plašč po vetru.no moremo imeti zaupanja.
Kar se nas tiče, ml bi morali po naravnem sedanjem položju želeli tacega poslanca, kateri bi se popolnoma zlagal se sedanjo veČino državnega zbora, če tacega ni, pa bi morali saj za tacega glasovati, o katerem se ve, da je manj ali več privrženec federalističnim načelom in takih imamo tudi mej tržiškimi Italijani.
Mi stno tukaj vestno in objektivno poročali slovenskim volilcem o stanju te zadeve, naj zdaj sami sodijo in sklepajo, kaj je storiti, le to želimo, da vsi enega volijo, da vsaj pokažejo, da smo Slovenci ali Slovani v obče v Trstu vendar faktor, s katerim je treba računati Dobro bi
Naše delo naj se vrši v slogi, v mejah prave dostojnosti, nikdar neprevidno ne grabimo za »bit«, za »cepec«, ker Ž njim ne poboljšamo našega sorojaka, ampak samega sebe Šo skrunimo pred razumnim svetom. Marsikaka lepa misel se je z ozirom na ovo projavila mej lotom 1881, tako n. pr. piše »Voj. — Kar« 1, jul. min. leta v »Slov. Nar.« blizu lako le: »Krepčajmo se; Kelar brat bratu popravlja kako delo, katero jo le ta brez dvombe iz ljubezni do svojega naroda In',morda z velikim trudom na svitlo spravil, naj to stori ha tak način , da ljubezni ne žali po nepotrebnem. To našega krepčanja ne posp ši,ako ne pospešujemo bratovske ljubezni, ne pospešujemo prave narodne sloge.«
Nuro 1, kojemu so delalci na duševnem polji obilni, on je srečen; narod, kojemu so po duševnih močeh je/ik čisla, diči, bogati, tak narod je z lrav, vreden, da živi. Kaj je blažjega od jezika? Narod do tle traje in živi, dokler mu traje i u živi njegov jezik. Je/Jk jo največje blago, duša tiaro lu, največja narolna svetinja, amanet pradedov naših I Jezik ljubimo, spoštujemo, negujemo in ga izobražujemo.
Ker je vsakemu gospodarju dolžnost, da si pričetkom lota ogleda delovanje minolega leta in je to tudi dolžnost vsemu narodu in ker je slovstvo zrcalo vsaceiuu narodu, zanimljivo jo, da si to zrcalo ozirom n i minolo leto ogledamo.
Tu vidimo — naj nam bode v ponos in nikar no v lenobo — da smo lota 18<t časten korak storili. V zadnjem letu naše slovstveno
bilo morda tudi to, da bi se zbrali nekateri Slovenci In Slovani, volilci za 11. iu III. volilni razred v volilni shol in da bi se tam posvetovali ter sklenoli, kateremu kandidatu hočejo dali svoje glasove, kijti najbolje da volilci sami sodijo o svojoj zadevi, mi pa jim bomo radi svetovali po najbolji vesti in vednosti. Prihodnjič bomo o tem doloć liše govorili, ker mej tem dobi vsa ta važna zadeva krepkejšo podobo.
Na prej!
Spisal Prostoslav Z.
V vseli časih je bila navada tekcc za stavo zmagovalce v visoclh časteh Imeti. Hitrost, ki se opira na fl/.ično moč I vajo, pa tudi na naglo strlnanje i uporabo služečih pogojev, budi uže toliko občudovanja, kaj pa še le naglota na tekanjih duševnega delovanja 1 Naj določim stališče, s kojega kakor z vzvišenega stoja\a z lahka pregledamo knzajočo so obzorje. Duha smeli proizvodi se več ne skrivajo: kakor solučna svetloba Izlivajo se njih žarki v praktično ži-vetije. Pred vsem pa moramo biti odkritosrčni prijatelji pouku, i to na dve strani, da dobivano, i za dobro spoznano, Čvrsto prekuhano tva-rino drugim privoščimo. Naš duh bodi liki morje, v koje pritekajo mali i veliki toki, katero zopet otdaje, kar jo prejelo, ostalej naravi v korist. To je naturili zakon. Moramo pa biti (zbiratelji, hranitelji i izkoristileljl onega, kar je uspešno, •oraj dobro i koristno. Moramo biti po polnem neslični onim, ki na mesto na svečnik, devljo svečo pod polovuik. (Je ima pa naše telo le spredaj oči, imej jo šo naš duh spredaj i zadej, to je: ozirajmo se na minolost, i na to, kar prihaja. Nepristranski i bistrim okom udostajajmo dobre stvorbe minollh časov, jednako priznavajujo veljavo i onim sedanjih dob, i v tem duhu de-lujmo. To je stališče, kojega pač nikdo razveljaviti ne more.
Oni pak, ki si ušesi mašo, ti so lulika, ki se o svojem času sežge. Novemu duhu toraj v tem, kar se tiče poštenoga napredka , vsa čast j prijaznost, da nas srdit ne zapusti kot 'ne-hvaležnike i trmoglave starokopitneže. Z bogatimi darovi je stopil pre 1 nami, zaupljivo smehlja se nam naproti ko genij osrečevalec, neobzirno geslo mu je: naprej! A resnega pouka nam je
delovanje ni spalo, ampik se je pri skromnih naših močeh še precej razvijalo.
Da je temu resnica, naj pričajo te le male črtice o slov. slovstv. delovanji leta 18*1.
Omeniti nam je v prvo po posameznih domorodcih in pisateljih izdane knjige; potem delovanje naših domaČih društev, namreč: družbe »sv. Mohora,« »slovensko matice«, »dramatičnega društva« in »glasbene matice«. Kouečno si hočemo predočiti naše časnikarstvo.
V prvoj vrsti naj zabilježimo v redu, kakor so došle, posamezne knjige poučljivega, znanstvenega in beletrističnega zrna: »Navod za poJučevanje prvencev«, spisal marljivi Iv. La-pajne, vodja meščanske šole v Krškem. — »Zgodovina slovenskega slovstva«, spisal in založil prof. pl. Klčinmavr v Kopru; tiskala družba »sv. Mo-hora«. — i«Izbrane narodne srbske pesni« z dodatkom iz smrti Smail-uge Cengiča. Z srbsko slovnico itd. Priredil dobroznani prof. v Rruu Janko Pajk; tisk v Ljubija li. — •Občna zgodovina«. Tretji del: novi vek. Spisal iu založil prof. tržašk. gimn. J. Jesenko; tisk v Ljubljani. —■ Prof. Valjavec je v »Ridu jugoslov. akademijo« priobčil dve znameniti razpravi: »Prinos k naglasa v novoslovens/t. jeziku« in »A' tvorbi imperfekta v slovanlčitm. — Prof. Rezonšek jo obelodanil v Soliji znamenito delo »O oceni bolgarske narodne pesni.* — Potem smo dobili: »Slovensko berilo« za osmi gimn. razred. Druga, nekoliko predelana iz laja; vrodil J. Navratil na Dunaji in »Cvetnii', berilo za slov. mladino ; vrodil A. JaneŽiČ; četrti, popravljeni nalisk,
vsem treba, v katerem si bodi položji i stanu ; ker ogromne, dalekosežne i mnogovrstne so no-v. je iznajdbe. Največji naš sovražnik je nekaterih domišljen ost, ki hoče, da je vse staro uže zadostno. Prav je, da stare naredile spoštujemo, akopram niso več za rabo, zato, ker so bile saj nekdaj dobre; vendar ni, da si; slabili držimo. Novi časi, nove potrebe. Vsak rod živi v posebnem času, ki lirji tuli posebna sredstva« posebna dela i posebno načine. To je velelno Ko je n. pr. prodrla smodnika oblast, vrgel je srednjeveški vitez ščit ol sobe, ter poprijel se tekoj služečega orožj i.
Rili so časi, kososedusevni plo lovi skrivali občinstvu; danes so vsled mogočnega knjištva vsakemu vrata odprla v svetišče zianoUij i umoteljnostij. Odpirajo se prostemu ljudstvu knjižnice, šole cveto, društva dajo bukve na svitlo; povsod se Čuti potreba koristnega nauka. Le pozorno bodi oko i uho, učiteljev, žrtvujoČih se ne manjka; ker izginola je nekdanja, rekel bi, učna aristokracija. Stopili so aamreč zve-denjael so svojih visocih odrov mej l|iidstvo, pripravljeni, da jo z gorečo besedopoilneM, i le skrajna bedastoća se jih izogibljujo, do-mišljujoč Hi znanje, kder ga ni, i ponos, ki jo lo smešna oholost. Največji modrijan slarih vekov — Sokrat, ni se sramoval žensko, bistroumne Aspazijo, ki mu je v zgovornosti učiteljica bila; veliki macedonski junak i državnik, kralj Aleksander, dejal je, da jc njegov učitelj Aristotel kralj v vedah, liki jc on kralj v državi, ter je zaukazal napraviti mu kamen doprsuik nasproti svojemu na onej plošči. Papež Pavel je imel šo ko kardinal največje učenjake krog sobe, kakor poje slavni Arioit:
»Ecco Alcssondro, it mio signor Furne.se,
Oh dotta compagnia chc seco mena:
Polosio, Picro, il Vida Cremonese,
D'alta facondia incsslccabil vena.«
Izmej mnogih družili papežev, ki so na vso moč podpirali učene može i se z njimi posvetovali, naj omenim le velicega Gregorja XIII., rimskega koledarja preurednika i posebnega učenjakov i umetnikov podpiratelja, ki k ljubu vsem težkočam svoje vlado ni jenjal učiti se rokoč: »niklo no bi moral mnogo znati, nego rimski papež«. Kako visok poklon vediiostniui in učiteljem ob enem J Sokrat se je učil v vlsokej starosti godbe i dejal je: »zmirom jo čas učiti
oskrbel dr. J. Sket v Celovcu. — Marljivi prof. J. Mani nam je priobčil 1!). letnik svojega •Jt-žitnika*. Ova zbirka obsega za leto 1881 te le može: Jož. Žemlja, Rern. Tomšič, Fran Mala-va'ič, Dr. Slin. Klaučnik, dr. Rogač, Jan. Rouač, Mul. Lotiić, Leon Nožarjev in France Svetličič.
Tem moremo prišteti v nemškem jeziku obelodanjene knjige: »Die Slovenen«, spisal s pri-polnočjo gg. Faschnlga, dr. SimoniČa in Hubada, veleznani spisatelj nove »slovenske slovnice*, lcojo nam »slov. matica« ove dni priobči, g. prof. Josip Suman na Dunaji. — »Zur Frage der Oleich-berechtigung der Slov ene n« spisal L. Pomladl-novič, Spodnji Stajer; tisk v Pragi. — Tiskar J. Krajec v Novem mestu je začel izdajati »To-pographia archinducatus C irinthiae«, I68<. t. j.
• Xaleazorjevo topografijo korolke dežele«.
Razen tega mnogo manjših knjižič in bro-Šuric, ki so sem ter tja prav pogodile, tako n. pr.: »Slavnostnigovor pri svečanosti &'te/. Modrinjaka«, govoril in priobčil štajerski starosta R. Raič. — »Trojna božja pot«, uredil Ant. Žlogar, Ljubljana. — »Župnija in božja pot Marije v Pultavi*, spisal J. Skuhala, ravnatelj dij. semenišča v Mariboru; tisk v Celovcu. — »Jurčiču v spomin«, spel H. M.; D maj. — »Šle/. MoirinjaU , spisal Rož. Flegerič, v Cclovci 18<l. i drg.
Omenili nam je šo izvrstnega dela: »Nauk o harmoniji in generulbasu.... «, spisal Anton Foerster, učitelj petja in godbe v Ljubljani. Njegov tekmec, nam znani skladatelj A. \edced, dobil jo v miuolom letu zlati križec.
(Koiioc prihodnjič)
EDINOST.
m.«-Bistroumni i posebno nadarjeni vladarji s i kni rafti občevulj z učenjaki i jim vselej podporo delili. Odtod zlate dobe. Tu nem spari* Avgust, angl. Elizabeta, Ljudetit Ml'., pupe: Leon X. Medicejci itri. Tudi Marija Terezija, preblazega spomina, se je za znanstvo veliko brigala. Ko jej je bil sloveči nemški klasik Les ting predstavljen, vprašala pa je teknj za njegovo ROillio o stanji znanstev v Avstriji, ter je pristavila: »Storila sem, kar sem nlogla za to.« Častili so umeteljnlke i zverienjake najvišji vladarji. Ko je preslavni Tieiju,t mahi cesarja Karola V., pade mu kist, (čopič; na tla. Tekoj se cesar pripogne, pobere kist ter izroči ga m i larju, rekši: »Tolik malar, kakor je Ticijan, pač je vreden, da mu cesar postreže.«
1'oraj j«; nam novejim pred vsem skromnosti treba i ukaželjnosti. I>.trt denes zazileva se pak, ria j«* izrek slavnega modrijani. ki je dejal, da le to zna, da nič ne zna, pri nekaterih, ki so vede stoprav ovohali, sel v izgubo i pozabljenost. Ali vlada pa še staro kopito, vraža, nevednost, pa 11■ ■ 1 i ošabnost, sosebnopri nekaterih kmetih ančeš, kaj me bode gospod učil, saj znam več od njejja, ki ne orje niti ne koplje. Tedaj je v pikonu, v matiki i v drevesnih ročicah kmetijska učenost? \ko pa le svoje pameti prašamo, pove nam ona, ria človeštvo ne pride nikdar do popolnega znanja vseh skrivnostij i zakladov velike narave, kar nam bodi Se mogočniŠi spodbori, da se kolikor moči onih zakladov v svojo korist prej ko preje prilastimo i naravne moči uprežeino v svoje mnogovrstne potrebe. Vsak vek, vsaka doba> skoro vsaka dežela proslovi se s kako novo iznajdbo, a sedanji časi so v tein le se bolj znameniti. Moramo biti toraj poukaželjnl, skromni, a polni zaupanja v svoje moči. Upravičeno tako zaupanje je preblag vir tvornosti, katera se ima v človeku gojiti, soselmo v mladeniči; kajti kedor v sebe ne zaupa, ta se ne more po ni-kakem dvignoti iz malovrednosti. Citati nam je treba; vendar da si izkoristimo svoje berilo, treba res Čitati mnogo, a ne premnogih rečij; treba nadalje, da imamo svojega znanja tna-loto zmerom pred očmi.- osobito bodi nam mrzko neko hvalisanje, ki stori, da po njem le prerad gine v človeka duh Škodljive ošabuosli. Latinski pesnik Virgitij pravi: »Ako vas kerio preveč hvali, tekoj ovijte si čelo si sporiŠem, da vam hvala možjan ne skazi.« Ćitatl, čitati, pa zopet Čitati i ustni uk poslušati pridno nam je treba-Ta gromoviti naprej bij mogočno na ušesa slovenskim mladeničem i možem, on naj predrami naše devojkn i žene kot glas novega duha. čarobni ključ k slavi i blagostanju, urejevalec srečnega i krepostnega živenja je pouk, i v teh očkah ali ni zapopadena človeška blagost? Po etn takem je očivirino, tla moramo imeti dobre učilnice, pospeševalna društva, budeče časopise i knjige, s kratka: veliko natisnenega papirja i ustiuenega razpravljanja. Omike nam je treba kakor ribi vode, da si gasimo dušno žejo, dasi čast priborimo i korist ter v morečej sramoti zakopani ne zaostanemo za drugimi narodi. Omike pa nismo sč sabo prinesli na svet, moramo si jo s trudom pridobivati; le njene pogoje smo prinesli, koji so nam liki evangeljski talenti za to dani, da je modro uporabimo. L baš tukaj bilo bi prafianje, po katerem potu bi se omiko najlagje I najgotovejše priskrbeli. Ni treba tukaj menda nikakovega Edipa, da je reši. Prava omika namreč more se najlažje i najgotovejše doseči edino le — v materinem jezici. Glaso-vltega Karola V. izrek, da kedor 'i jezike zna, za štiri možć velja, izraža le toliko, kar se liče nemara mojnarodnlh koristlj, večje praktičnosti 1 morda daljesežne pa nadaljevalno omiko; kajti kakor je vsakemu rastlinskemu plemenu le pristojna prst i pristojno obnebje odinenjeno, baš tako je zdatnemu pouku pristojin lo materin jezik; saj le vtem more se spešiti. To je stavek, ki ga ne more nikedo izpodbitl. Le oni jezik, v kojem nas je mati učila, more biti najsposobniji za razvoj našega uma. Materina beseda je v nas postala kri i meso; ptuja nema tega teka, pa i one sposobnosti ne. Za to načelo se poganja Slovenec, odkar se je zavedel; za lo se poganja, ria se v šoli itd. uvede matcrinščinaj ker prav dobro ve, da v ptujem jezici prave omike nikedar doseči ne more; za to interpelacije v državnem i deželnih zborih; zato vednl krik pisateljev i v obče političnih vodnikov, zato grmeči govori po čitalnicah i drugih skupščinah; zato vedno navajanje 19. tem. postavi zaistino jako opravičene izjave, opite na neukrotljive potrebe i skušnje, izjave narodne svesti, zoprnikom grozoviti naš: ne udaj ino sej ki je plaši i podi kakor Piladove Furlje iz dosedanjega samozadovoljstva, iz njih sladkega neskrbja i še slajšega pokoja glade na našo dosedanjo nezavednost. Oni nam res rekajo: ne-mirneži i ščuvalci; mi pa jim odgovarjamo liki Pilat: kar je pisano, ostani pisano, i kakor je nekdaj velicega Scipiona hči, kazoč na svojo
d<'co, dejala: »evo, ti moj kras«, jednako mi, kaioč na rod: » 'vo, na> jezik je naša dika, naš up i ponos!« (Je nem uno p t Se, kar imeti moramo, budemo imeli k ljubu vaŠej srditosti; kajti pravica, ideja naša raste i se gotovo brhko razcvete. Protivnikov »e nam toraj prav za prav m bati, saj nas oni sami izbnjajo i uče, po čemer je nam hrepeneti z vso silo. Diog>n je dejal: »ako boč'- človek modro živeti, imej prav zvestih prijateljev (redka prikazen), ali pa zelo hudih sovražnikov«. Dobro, i teh ne manjka nam Slovencem; tudi vemo, da je zmerom prav dosti ljudi (več nego drugih), ki najjasnišim resnicam ugovarjajo, i drugih še tako pravične zahteve i dejanja grajajo i črne, podtikajoči jim vso, le tega ne, kar bi bilo odkritosrčno priznavanje. Bazen soćut. čih Slovanov nemamo mi Slovenci na vsem zemeljskem oblu niti jelnega prijaznega plemena, da-si borimo se ga očitno pravico. J)rugi so i vtem srečneji od nas, ako. prani se ne borimo z mečem, ampak le z besedo, ne borimn se za noben o Icep, ampak le za pridobitev svojih rečij. Politični ustajniki (po pravici nli ne, ni tukaj prašanje) našli so i nahajajo zmerom milost, potrjevanje i celo podporo od vseli stranij. Poglejmo n. pr. na grški poluotok: vretje navdušenih čet od vseh kotov naše zemlje. Italijan je našel nedavno Nemce milostive i se žrtvujoče tako, ria so mogli pozabiti vso prejšnjo zgodovino, poleg katere vemo, da mnogo vekov ni bilo hujšega sovražnika nego je bil Vlah Nemcem; ki so, pravim, mogli pozabili vse reke nemške krvi, ki se je uže prolila na italijanskih planjavah; ki so mogli po. zabiti Danteja (i vendar jim ga je Nemec Fllnlet Izvrstno preložil), ki jim je v svojoj božjej komediji zaničljivo zagrmel: nikdar siti požeruhi! pozabili, dem, grozovite kancone Petrark i Fi-likajev. 1 stari Viljem je mogel Italijanom pridružiti svojo polke zoper njemu naturno bližnje ljudstvo? Mogel se je 1. 1875. prikazati v ošabnem Milanu kot vtriuinfu; ondukaj, krier je moral nekdaj rudečebradi Friderik maščevati italijansko nezvestobo? Čudno, ria le poči grom: svoboda' bodi si tam kdo onstran Širnih morij, ali kde tam v devetej deželi, tekoj se i v prsih kapraj-skega diktatorja začne gibati staro srce. Liki svobode apostol proglaša manifeste, polne starorimskega veleiicsedja i mehke sočutnostl. Ozrimo se konečno i na amerikanske zjeriinjene države, i tu vidimo pritekle Francoze boreče se za daljne transatlantovce.
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
Mx tt^Žnne 10. januvarja.
Ni ga več I izdalmol je blago dušo gospod Josip Delena, Ta tužna vest se je raznesla po bliskovo po našej prijaznej vasi. Sežana ni še tako bridkega udarca učikala! Rajnki ni bil le zvest soprog izglednej blagoj soprogi, ne le skrben in ljubeznjiv oče inaloletnima hčerkomn, marveč bil jo unet, energičen in pravičen občinski zastopnik; veren ud okra), šolskega svctaf pravičen uri c. kr, cenilno komisije Najbrit-kejše p.i žaluje za njim vsa sežanska šolska mladež, katera je zgubila svojega šolskega očeta, kateri jo je vsak teden po večkrat nadzoroval, za šolo nagovarjal; uže il leta zaporedoma jej veselice prirejal, ter jo na božičnico priskrboval s potrebno obleko in obuvalom si nabranim denarjem, katerega je se svojim močnim upljivom na blaga srca trkajoč nabral. Tako jo bilo dno ltf. decembra I, I. 99 otrok za zimo oskr-benih, ost di poleg teb pa primerno pogoščeni. Preblagi, po tebi žaluje tvoja blaga soproga, nedolžni hčerki, po tebi ihti vsa občina, ves okraj, osobito pa sežansko učiteljsko osebje in šolska mladina I Zadnjikrat ko sem ti voščil srečno leto 1S+J. in sebe, svoje tovariše i Šol. mladino priporočil, osrečile so me blage besede roko mi podavši: Dokler in kar bom mogel, žrloval se bom z i šolo in učiteljstvo, in mi riva ostaneva v vednej harmoniji. In zdaj!
Pogreb je bil velikansk, to je: spremljala je rajneega velika množica In vse kar je odličnega na Krasu, k zadnjemu počitku. Vence so mu položili na rake v: društvo »Eliuost«, sežanska čitalnica, c. k. okrajni šolski svet, krajni šolski svet, učiteljsko osobje v Sežani, učiteljsko društvo na Krasu, soudje šolskega sveta, rodbina Mohorčič-eva in še mnogo družili prijateljev mjneega.
Na grobu je govoril kratko pa jedemato nadučitelj g. Hrovatin in peli so pevci, večinoma učitelji. Udeležili so se sprevoda vsi c. k. uradi sežanski in komenski, deputacija »Edinosti«, njej na čelu državni poslanec g. Nabergoj, šolski svet itd. S kratka: pogreb je bil za sežanske razmere velikansk in zopet je Sežana enkrat pokazala sijajno, da zna čestili za občno blagost zasluženega moža. — Prihodnjič več.
IZ l«lrc 9. januvarja.
S pričetkom novega leta izhaja v Poreči nov italijanski list »IVIstria«, ki imenuje tržaški »Inriipendeate« svojega »confratella«. Te dni je ovi lističek velikim srdom se spravil na de-setoriro hrvatskih in slovenskih šol, koje še poseda Istra, ki je večinom obljudena po Slovanih. Močnim glasom nagovarja vse Istrane — in žalibog, da ne ostane klic brez orimeva — naj skrbć in na to delajo, ria se v obče po Istri, tudi na kmetih, ohrani le »italijanska« ljuriska šola, kajti le ona ugaja vsestranskim potrebam deželanov (če ne preparira za kaj drugega?). Po-reški modrijani trdijo, da »nostre scuole sono tanto decadute; katere >1108110« meni to? morda italijanske, v katerih jo n. pr. koncem 1. 1H81 nekje v italij. mestu, blizu Trsta bilo mogoče, kakor svet pripoveduje, da je mestni učitelj fanta lako pretepel, ria je fantič k malu potem baje umrl. Mi tega ne verujemo, a obče se tako govori. Šolskim obhstnijain je morda o tem kaj znano? Ured.) »Ed andranno sempre di male in peggio.« V obče nam ni volja teinu stavku oporekali, ker razmer ne poznamo in prepuščamo potrebno sodbo šolskim in dotičnim strokovnjakom — pač pa nas zanima navedenje izmišljenega uzroka propadu onih ljudskih Šol, ki so mej Hrvati i mej Slovenci, namreč: »in-troduziono riella politica nelle scuole«...] ta vpeljava politike pa obstoji po mislih poreških veljakov v kaj čudovitej (?!) nakani vpeljave domačega jezika v Šolah, osnovanih mej Slovani. Koroški Slovenci ali se kaj čudite?!
To tedaj jo uzrok, da Šola še ni dospela do vrhunca; hiti ima namreč povsem in povsod le italijanska in potem bi bila »hosara« v dovrše nej meri. »Alcuni dicano essi, che 1' instru-zione popolare si deve impartire nella mariro lingua, che essendo la madre linguadella mag-gioranza (o katerej večini pa Se vedno dvomijo ti smcšenci!) dei fanciulli la slava, 1'lnsegna-mento deve essere slavo..., ma rjuesto 1'e ra-giouamento insidioso per naseonriere 11 vero fine
cui tenriono quesli signorl____basta rispondere,
che (juando la madre lingua dei fanciulli nou viene ne letta, ne scritta, ne arioperata quale lingua scritta negli alfari, e affatto inutilo di insegnarla nelle scuole popolari. .«
V	zadnjem stavku ima nekako prav: kajti, za koga mi je jezik, kojega ne morein rabiti v javnosti, koji se ne rabi v sodniji, ne po uradih, ne drugod po merodajnih odlokih? Na drugej strani pa je to »circulus vitiosus«: »vi nemate slovanskih šol — ergo vam ni treba in vam no damo slovanskih uradov« — ali pa »vam niso slovanski uradi — ergo vam ni treba slovanskih Šoli«
Kdo je kriv temu in onomu, nikdo ne prašal Je li narod sam? Pomislite, sorieželani, če vam jo resnica ljuba! V novejšem času se v resnici tudi po onih šolali, Itder je uže domači jezik kot poučni jezik, pričenja misliti in delati na to, da bi uže v prvih letih, če ne povsem — pa vsaj kot polovičarski nastopil italijanski jezik — kakor v sežansk. okraji nemški. Morda se prepričalo in to v bodočem istrskih o resnici te izjave. Mi Slovani marsikomu odveč zaupamo, posebno če se je tekom let uže privadil kakej slovanskej besedi, Če nas slovanski nazdravi itd. — vse drugo mu prepuščamo, pozabimo, da je tujec, da Ima nasprotne namere, in le prva naša misel o spoštovanju ostane na veko mej tem, ko se nam semo raz dvoja seje. To za denes; morda vam kdo drugi, ki je bolj podučen in stoji stvari bližje, več lebko sporoči. Mislimo ozbiljno na našo razmere!	—o—
V UMilkaitu 9. januvarja.
V	Četrtek 5. t. 111. smo pokopali g. mons-Franceta Podreko, častnega konzistorijskega svetovalca, kateri je bil od lela 1861 naš župnik. Hajnki je bil vrl rodoljub, Če tudi so ga nekateri tukajšnji »Slovenci« kakor vsacega vrlega moža, jako malo Čislali. Tudi svojo službo jo zvesto opravljal, pa vendar so naši nnužjo od kamuna« Bog ve kaj o njem po Solkanu trosili, češ tla on ni več za službo, ria tolče luno itd. Pa našemu bornemu kmetlČu bode umrli »gosponunc« vendar v dolgem spominu, in uže precej, koje rajneemu mrlvaŠki zvon zaperi, govorilo se je po Solkanu, da ne bode imel Solkan več tako dobrega župnika. L dika mu zemljica I
V	zadnjej štev. »Soče« pravi nek dopisnik iz Gorice, da uže zdaj ve, da bodo o pustnih nedeljah naši Solkanci in Podgorci z: »oggi ballo a Solcano« in »oggi ballo a Podgora« k plesu vabili. Kar se tiče Podgorcev, ima g. dopisnik popolnoma prav. Ali ker o Solkancih tako govori, moral bi misliti, da keriar je bil ples v Solkanu, g. dopisnik nikdar Gorice ni videl, ker nasproti bi vendar opazil, poleg: »oggi ballo a Solcano« tudi: »Danes ples v Solkanu«. In ko bi bil na dan plesa v našej vasi, videl bi na plesišči vihrajoče slovenske zastave, in tudi veliko slovenskih napisov bi opazil, kakor: »Ne udaj 1110
se«, »Još Slovenija ni propala« itri. Naši fantje niso pustiti, kakor po riruzili vaseh, laski »In-gresso«, ampak prekrili pa so s slovenskim • Vstop«. Bolje bi bilo, da je imenoval g. dopisnik, namesto Solkana, Pevmo in druge vasi, katere Še nikdar nobenega slov. plakata niso razpostavile. Solkanci I ne bojte se, ako vas po svetu črnijo, ampak ostanite trdni in zvesti za-naprej, kakor do zdaj.
Politični pregled.
Notranji dežela.
Poslanska zbornica začne nadaljevati svoja dela 20. t. m. Levica, kakor se kale, stopi de-ciinirana na bojišče.
Ministerski svet je zadnji teden sklenol, kako jo postopati zoper uporne Krivošjane in Hrce-govce; poslalo se je več vojaštva zoper upornike in šel je tudi general Jovanovič na mesto, da ukaže, kar je potrebno. O uporu dohajajo sicer nasprotna poročila, a toliko je vendar gotovo, ria je stvar ozbiljna i da bo treba krepko postopati, da se upor ne razširi.
Vojno minister sit o je določilo, ria se učitelji, kateri so gažisti v reservi, iinajo oprostiti periodičnih vojaških vaj, ako za to prosijo in z spričalom Šolskega vodstva dokažejo, ria so za poriuk neobhodno potrebni. Taki učitelji opravijo potem vojaške vaje v počitnicah.
Trgovinski minister baron Pino je poslal poštnim vodstvom ukaz, naj v nedeljah in praznikih poštno službo kolikor mogoče skrčijo; naj se uradnikom ria čas, da bodo mogli ho liti k božjej službi; zato naj se uredske ure v nedeljah in zapovedanih praznikih pozneje prično, nego v rielalnikih, ob devetih, namesti ob osmih, tudi naj se pisarnice poprej zapro, ob enej, ali dveh popolurine, namesti ob treh, ali štirih. Rešujejo naj se v nedeljah in praznikih le nujne stvari, vse druge reči p.i odlagajo nadelalnlke. — Ču|e se, da tudi drugi ministri enake ukaze dadft.
Ministerstvo za poljedelstvo pripravlja zakonski načrt, po katerem se ima predrugačiti zakon o ded nej pravici zmljilkih posestev.
Dr. Rigra so na novega leta dan pozdravili češki deželni i državni poslanci ter se mu zahvalili za mnogoletno rodoljubno delovanje za češki narod. On je v svojem odgovoru izrekel upanje, da se doseže porazum z nemškim narodom I da se enakopravnost pribori narodom.
»Ldnderbank« je v posebnej knjižici jasno dokazala, da so bili vsi napadi v državnem zboru, katere so napeli: llerbst,Neuvvirthin Tomaszuk na vlado in na omenjeno banko, krivični, strankarski in lažtijivi.
■ ]Viener Allg, Zeitung« je zarad cesarjevega razglasa popadla taka jeza, da je Bismarka imenovala izdajalcem, zarad tega pa je bila zaplenjena i nemška vlada je ne pušča več čez meje.
V Sutorini je bil 7. t. m. boj mej vojaki in hreegovskimi uporniki. Vojakov ni bil nobeden ranjen, izmej upornikov pa so štir|i na mestu ostali. Zadnji so se umaknoli vkrivošijanske gore. Vnanjo država.
Italija se vedno bolj oborožuje, če tudi nema nobenega sovražnika. V Benetkah dela vlrjeno luko za vojno brodovje in italijanski časniki se babajo, da more v 10 dneh 80').00j vojakov na mejo postaviti, kar je pa zelo pretirano; na katero mejo, in zakaj, o tem sicer molče, a ugane vsakdo lahko.
NemUi cesar, kakor pruski kralj, izdal jo tudi od Bismarka podpisan razglas, ki veliko hrupa po Evropi dela. V tem razglasu on razlaga ustavo, ter zahteva od uradnikov, da pri volitvah morajo voliti take može, ki so privrženi vladi. Naši ustavoverni časniki grozno divjajo zoper ta razglas, ker vedo, da tudi pri nas ne ostane brez vpliva i ker tacega udarca niso pričakovali iz Nemčije.
Pri volitvah vjrancoskisenat so republikanci zmagali, priborili so si 56, konservativci pa lo l'.1 senatorjev, 9 volitev bo treba ponoviti. S to volitvijo so republikanci pridobili 21 sedežev. Ministerstvo Gainbetta pripravlja mnogo reform, katere predloži državnemu zboru v posvetovanje; mej temi reformami najbolj je znamenita splošna volilna pravica v poslansko zbornico.
domaČe stvari.
lliloKlIjivctfit iindeffA škofu — s
potrtim srcem naznanujemo to — prijela je bolezen zopet tako hudo, ria &e na človeško pomoč ni več zanašati, le Bog ga more še ohraniti; zalo prosimo vsi za dobrega pastirja: »Oče, bodi volja tvojal« V četrtek je bil šo enkrat
14813008
EDINOST.
slovesno previden s sv. zakramenti, o katerej priliki je od ol>ilrio zbranih duhovnikov z ganljivimi besedami slovo vzel; nobeno oko ni ostalo brez solz.
Durilo. Njega prevzvišenost, gospod namestnik baron de Pretiš, podaril je podpornemu društvu o priliki zadnje besede 50 gld.. za kar mu izreka društvo najsrčnejšo zahvalo.
f Gospod Josip Delcnn,
iz Sežane, posestnik, podžupan, kraj. Šol. sveta predsednik, ud c. k. okr. šol. sveta, Čitalnice predsednik in večletni odbornik društva »Edinosti«, umrl je dne 10, t. m. v '■!) letn. Mož je bil vrl podpornik šolstva in vsakega napredka, on je zdatno podpiral tudi naše društvo in njegov organ; hil je Izvrsten, izgleden poljedelec, sploh pameten in varčen mož, kateri sicer ni hrupa delal <-č svojim patriotizmom, pri vsem tem pa gorko ljubil svojo domovino ter jej koiistil posvojili najboljših močeh. Rajnki je zapustil Še mlado vrioro in dvoje malih otrok, kateri plakajo nad grobom prerano umrlega poštenjaka, ki ostane posebno Primorskim Slovencem v neizbrlsljivem spominu. Bodi mu zemljica lelikal
VoliKcm II* In III. razrnl«, Ker
bo i. februarja na mesti odstopivšega dr. Rahla nova volitev enega poslanca v državni zbor, zalo je mestni magistrat razpoložil imenik vo-lilcev v prednjej dvorani druzega nadstropja magistralne hiše. Ta imenik bo ležal od P-'« vštevno do 19. t. m. na mizi. Opozarjamo tedaj našo volilce, naj nobeden ne opusti prepričati se, Če je v imeniku zapis in ali ne. Će je izpuščen, naj v omenjenej dobi reklamira svojo pravico pri mestnem magistratu, ker se pozneje vložene pritožbe ne bo lo v ozir jemale.
Nftčelnldlvo izvrševal noga od-fteka za razstavo v Trstu je razglasllio k programu razstave prlstavek, kateri priob-čujemo mej naznanili v denašnjej številki. Naj ga prebero vsi, ki namerjavajo udeležiti se razstave.
Novi odbor tržaške čitalnice je
tako le sestavljen: g. Dr. France Mandič, predsednik, Vikt. Dolenc njegov namestnik, J. Mubej, denarničar, Gjuro Vučkovlč, tajnik. Jan. Jesenko, M. Šorli, M. Pollich, Jan. Mankoč, J v. Pekič, odborniki. Jv. Bimc in Gr. Jereb namestnika, — Volitev se sme imenovati izredno srečna. I/.rekamo le to željo; naj se osnuje k malu zopet pevski zbor, da v čitalnico pride Iznova več živenja. V sedanjem pustu so pri-redć četiri zabave.
Vewellca dclalftkega društva zadnjo saboto v »Politeama Hossett« je bila prav lepa, vendar pa slabo obiskana. Izdalo se je le nekoliko nad 800 vstopnic. Da bo obiskovanje slabo, to se je uže poprej zarad nekih nepri-vidnih razmer videlo. Delalsko društvo ima od te veselice le okoli 50 gld. Čistega dobička. To moramo poudarjati zato, ker so po Trstu raztrosili znani naši patrijoti, katerih pa je bilo pri veselici manj, nego prstov na enej roki, da društveni odbor z veselicami zapravlja od de-lalcev vloženo premoženje, in gorje delalskeiuu društvu, ako bi res bila zgubal Kakor hijene so nekateri prežali na to ter se uže široko režali — a pustimo to. Veselica se je izvršila v najlepšem redu; obe igri «Ultra» in «dva gospoda pa eden sluga«, bili »te prav izvrstno igrani; zadovolj-nost je bila občna i pohvale ni manjkalo. Lju-beznjive naše gospicellakljeve naravna, presrčna i tako mila beseda gre vsacemu v srce, enako tudi bese la mile njo seslre, gospe J. Neth. Pa tudi Kobalova gospica se je zelo prikupila. — Gosp. Kiavžar, ki je prišel i/. Gorice prostovoljno, igral je svojo nalogo izvrstno, s prirojeno svojo komiko jo vzbudil občno veselost, občinstvo mu je navdušeno ploskalo. Gosp. Hribar, ki je prišel tudi prostovoljno iz Gorice, vzbujal je čarovne glase iz klavirja in k lepej harmoniji pri veselici mnogo pripomogel. Izvrstno je igrala Jelačičeva godba, katero jo vodil slavnoznani kapelnik «Mlllier», slovanske melodijo. Bil je lep večer i — liajpošteuejša zabava. Još Slovanstvo v Trstu ni propalo.
Občni zbor delaUkega podpornega društva. Vsem čestitim družabnikom in družabnicam so naznanja, da bode vsled od-borovega sklepa redni občni zbor na Svečnico 2. februarja. Dnevni red in kraj se naznani s posebnimi vabili in plakati.
Odbor.
Jelačičev polk, ki je bil tri leta v Trstu, premeščen je v Pulj, kamor jo jutri oli le. TržaČanje ohranijo v posebno dobrem spominu ta izvrstni polk, ki si je v Trstu z vrlim ponašanjem splošno sočutje pridobil; posebno njegovo muzlko in slovečega, občj priljubljenega kapelnika, g. M i Ule r, bomo zelo pogrešali.
Telegrafski kabel mej Trstom in Karfom je srečno položen. Predzadnjo sredo so ga morali blizu Visa zarad hudega morja odrezati. Spustili so v morje kotko ter ga pripeli
nj«-j na glaviš<!e, Drugi dan p,i so ga zop.| / vezali in v saboto so bili uže na Karfu, o I kodar se pogovarjajo z uradniki, poslanimi v kabeNki stolp pri Miramaru. Zdaj polaga 470 delalcev podzemeljski kabel poleg ceste v tržaški glavni ured. Prihodnji teden bo vse izvršeno in putem se bodo poslanice mej Trstom in Karfom ne-posrednje menjavale.
Prva l„lo}dova vožnja v Ameriko. 25. m. odpluje Lloydov patnik »Achille«, ki nosi 'J-JOO ton ter ima 400 konjskih moči v Novi Jork. Ustavi se v mestih: Bari, Calania, Tunis, Barcelona, Malaga, Kadiks in Lizbona.
ttvarilo« Nekoliko naših ljudi je Šlo v Dalmacijo dela iskat pri urejanju Neretve, in kakor poroča »Narodni list«, mnogo njih dela ni dobilo, ker se velika dela za urejanje prično sloprav spomladi, svari tedaj sosednjih dežel de-lalce, naj ne hodijo v Neretvo do prihodnje ■ pomladi. Mi priobčnjemo to našim delaleem s pristavkoin, da je v Neretvi zelo nezdrav kraj, ker tu razsaja zelo huda i nevarna mrzlica, ki se teško odpravi in dostikrat Človeka tako oslabi, da mora umreti.
Imenovanje. G. Jos. Pičli je imenovan Šolskim nadzornikom za gradiščanski okraj.
Imenovanje. G. J. Tomšič, dozdaj učitelj v Biljah, imenovan je učiteljem Nabrežino
Pomlloščenje. Cesar je z sklepom od 3. t. in. odpustil 172 jetnikom ostanek kazni, mej temi jih je bilo 11 v Kopru, 4 v Gradiški, 7 v Ljubljani, in 4 ženske v Begunjah.
ftpremeinbe pri prebivalstvu v Trstu leta 1881, Porodilo se je 4976 otrok, (2217 moškega, 202!) ženskega spola). Umrlo je 3907 ljudi, (2121 moškega, 178G ženskega splola), Ženile* je bilo 9'i6. Okolica ni tu vračunjena. — V Gorici se je porodilo leta 18*1 559 otrok; število mrličev je 591, in zakonov sc je skle-nolo 118.
Koncert v korist ubogih priredi v goriikem gledališču danes zvečer gospa Lucija Podgornik-Tolemei. Svirala bo godba peš-polka Hess.
V	IJublJan*keJ Čitalnici je bil izvoljen načelnikom dr. vitez K. Bleivveis i njegovim namestnikom dr. J. Zupanec.
V	dramatičnem društvu v Ljubljani so bili izvoljeni: načelnikom g. J. Murnik, blagajnikom J. Stare, odborniki pa so: Dr. K. Bleivveis, pl. Trst., P. Grasselli, Ivan Hribar, prof. Leveč, prof. PletrŠnik, dr. Tavčar, Trtnik, prof. VViesthaler in dr. Zamik.
Dolenjska Železnica. Iz Ljubljane se poroča, da se tain snide več gospodov, ki se bodo razgovarjall o dolenjskej železnici. Knez Karlos Anersperg, največji posestnik na Dolenjskem, naročil je uŽe inženirjem, da morijo železnico skoz Kočevje.
Velike vojaške mano vre mej !Vočo In ttavo bomo letos imeli. Postavi se v te kraje vojaški kor, ki se bo bojeval zoper drug z Ogerskega prodirajoči kor. Teh manover se vdeleže tudi reservisti, ki se letos pokličejo k orožnim vajam.
»Pobožni vzdihi,« maša za sopran, alt, tenor in bas, vglasbil rajnki Avgust Leban. Tako bode naslov latinskej maši, katera izide v Augsburgu na Bavarskem, ako dohode on-dešnji založnik povoljno število naročnikov. Maša le-ta, katero so glasbeni strokovnjaki pohvalili, imela bode tudi nemšk in lašk naslov in bodo stala za naročnike s partituro in glasovi vred I gld. 20 kr. Pozneje se bode dobivala v buk-varnicah po 2 gld. Gospodje, ki so mislijo na to glasbeno delo naročili, naj se z listnico k malu oglasijo pri bratu skladateljevem, g. Janku Lcbanu, učitelju v Lokvi (Corgnale,) via Divača•
Novo posojilnico za Maribor bi okolico so ustanovili štajarski rodoljubi. Ker so v ravnateljstvo izvoljeni najboljši mariborski možje, zato ni dvomili, da bo lepo cvetla in kmetom, pa tudi meščanom mnogo koristila.
Gospodarske in trgovinske slvari,
Zoper poškodovanje zarubljenih zemljiSČ. Poslancem državnega zbora se je razposlalo J. dne t. m, poročilo justičnega odbora, v katerem se zbornici predlaga zoper poškodovanje zarubljenih zemljišč ta lo načrt p »stava:
§. 1. Kdor pri preteči mu posilni izvršitvi zadovoljenje upnika s tem ovira, da v ta namen premakljive ali nepremakljivo reči pro la, poškoduje, uniči ali jim drugače vrednost vzame, delo premoženja odstrani, dolgove ali pravna opravila Izmišljava, okrivi se, ako se dejanje ne kaže ostreje kažnjivo, prestopka terse ima kaznovati s zaporom od enega meseca do enega leta, pil obteŽivnih okoliščinah pa s teškim zaporom od 0 mesecev do 2 let.
Kaznovanje sokrivcev in sodeležnikov se ravna po določbah kazenske postave od 27. tnija 1S52. leta (drž. zak. št. 117.)
Določil i druzega odstavka Z- 183. kazenske postave se izveljavljajo.
2. Predstojeća določila se smejo obračati na dejanja, storjena pred veljavo te postave,
le v toliko, kolikor bi bile po dosedanjih po-stavah pripadale ostrejeniu postopanju.
.'!, Izvršitev te postave se naroča ministru za pravosodje.
Te postave je zelo pdreha, da s*1 konec stori hudobnemu poškodovanji! zadolženih posestev.
Koristna iznajdba. O. Andreja Rnsovich v Trstu je sestavil tekočino, katera dela platno, papir, in drugo robo neizgorljito, ako se je bilo prt j v njej namočilo. .Miuoli teden je t<> potrdil i poskusnja v prostorih ognjegasnega zavoda vpričo mnoge gospode.
Čiščenje živine. Kdor čisti živino, daje jej polovico hrane. To dokazuje skušnja necega gospodarja. On je dvakrat na dan s česalom (štrigljem) čistil svojo kravo in se je lepo gojila ter mnogo mleka dajala. 1t1 vidi, kako nastnpke bo imela nečistoča, ni kravo štirnnjst dni či-dil, brano pi jej jo dajal, kakor poprej, prepričal pa se je, da mu jo krava v lein času enajst litrov mleka manj dala, nego v enacem času poprej.
Gospodarji in gospodinje, čistite kravo in bodo lepe ter vam bodo dajale več mleka.
Zrak v kleteh. i:i prostorih, kder vino ali druga tekočina vre, pokvari se z gazi in ostrupi, da je zelo nevaren. Naj prostejši pomoček, da so zopet očisti, je v vodi raztopljeno apno, ki se ima v kb>t na tla postaviti v nekaterih široko odprtih posodah (skledah i. t. d.).
Zoper marofft na Ie.su in v/lasti na lleh v sobi, katere so se napravile z oljem, petroljeni ali drugo mastno tvarino, labi se z dobrim uspehom glina s kiscem po mile na. S to mehko zmesjo se les na debelo pomaže, in pusti nekoliko dni; potem se pomije, in mazanje sc
Kinavlja 2-3 krat, pa no bo več sledu marogc. a toplem kraju se delo hitreja zvrši.
Smrt mišim! Letos imamo loplo zimo, in Če hujše ne prislisne, gorjć spomladi našim njivam, kajti misij na njih se zaredi — legijo*I Napovejmo jim tedaj z i časa črno vojsko, in to s združenimi močmi! No zanemarimo nobem-gi orožja, pobijajmo jih sami, pošljimo nanje vse naše mačke, zlivajmo vodo v njih luknje, napravimo s kolom globoke jamice, da notri po-kapljejo, rabimo svalite (pilole) iz fosfora i. t d. s kratka, vsem kmetom bodi vojni klic: Smrt našim tlhotapnlm sovražnicam — mišim I
Zajem mesta Ljubljane.
Dne 2. t. m, so bile izžrebane te le številke: št. 7133!) z dobitkom 30UOO gl. 4)563 z dobitkom 2000 gld., 63549, 70137, 13087, 59697, 33724 z dobitkom po 500 gld., 3538, 'J96I, 4245, 51(17, G'152. 8722, 9124, 999-", 11205, 12910, 1470 i, 16107, 10217, 16929, 19401, 19705, 19717, 20389, 21700, 23899, 24097, 25314, 27313, 28719, 29305, 29531, .'10240, 32337, 33791, 33606, 34175 , 35019,
53326, 55607, 57187, 50230, 59500, 59S19, 62045, 62733, 67056, 077(55, 68497, 68851, M9, 69245, 69634, 70:135, 70831, 73340, 742*0 /. dobitki po 30 gld.
Kreditni lozi od leta 1858.
Izžrebano so bile na Dunaju 4. januvarja te le serije: 20,179, 233, 401, 422, 564, 755,1077, 1083, 1270, 1457, 1796, 2125, 2126, 2624, 2692, 2765, 3120, 4104.
Dobilo so:
	Serije	Štev.	Gold.	Serijo	Štev.	Gold.
	2J	08	400	1790	40	1000
	17!)	78	15001)		lil)	2. KM)
	231	48	400		!I7	1000
		4'»	409	2125	7	2O00
	401	58	400		14	4'H)
		76	4dl	21'.»G	10	400
	422	45	3U0:)0		21)	400
		91»	'i00		3!)	400
	r.64	—	—	2624	10	400
	75J	13	40')		25	400
		17	40D		39	150000
		;J8	41 K)	26)2	26	400
		45	40)		4'i	IOI K)
	1077	8	1000		!)7	400
		07	400	270"»	48	400
		ir.)	i;.oo		G0	400
	1081	K4	1500		(i7	400
	1270	7	5000		78	401»
			400		79	400
		50	400	3120	11	400
	1457	38	4lX>		35	400
		55	400		88	400
		57	5000		9ii	400
	179G	8	400	4104	19	40)
		38	40 J		H3	400
Vse v zgoraj navedenih serijah neomenjene številke so dobilo po 300 gld.
Dobitki so bodo izplačevali od 1. julija 1882. počenšl.
Prvo prihodnje žrebanje bo 1. maja 1882.
Glede naznanila: Neumanova zaloga Čevljarskega
blaga, Corso št. 18.«; katero smo priobčili v zadnjih številkah »Ed.» minolega leta, pristavljamo danes, da je ta lirma vredna posebnega zaupanja, ker prodaja zares lično in okusno izdela trpežno robo.
Listnica uredništva. Već dopisov smo morali odložiti za prihodnjo številko.
Javna zahvala.
Podpisani odbor sc zahvaljuje presrćno vsem diletantom, kateri so blagovoljno sodelovali pri besedi v gledišču »Politeama Rossetti», sosebno pa gospodoma E. Klavžarju io A. Hribarju, katera sta se potrudila i/, (ioricc v I rst in pri besedi nujzdat-nejae in l lastnim požrtovanjem pomagala.
V Trstu i i. januvarja
Odbor podpornega delalsfcega drusiva
TrŽn«» porodilo.
Novo b-to je za.-eto prav slabo, kupčije ma n, ceno skoro vsega blaga Pa zaporedoma padajo. —	'
Kava. Kupčija strasno mlahova, imetniki so pripravljeni k žrtvam, pa kupcev n|i — Rio gld. 4i do nI. 114.—, Java gl. 71) do gl. HO. — Portoriceo gl. !«i do gl. !K _ Ceylon plant. gl. y2 do gl. 130. —	1
O/je. — Akoprem se sliši o slabem končanju letine, pri vsem t.-m so cene jako šibke in se kupuj« vedno reneje. Naini/no gl. 53 do gl ».,—, jedilno gl. LI8 do gl. 43.-, bombažno gl. 32 do gl. lili, —
Sadje. — Ker ni zdaj prav nobenega pra-šanja po sidju, so imetniki po-ldi popustljivoj. i, Sultanina gl. 34 do gl. 'm- rvelm 'gl 20 do gl opaša gl. 22 do gl. 23. , rožiči gl. t /, do gl. s. , fige v v,uril, |r, do H).—, v sodih gl. 13 do gl. IV-, limoni in po-meratičo gl. 4 do gl. 5. —
Rit pri mali kupčije so cone prav Šibke In se pomikajo nazaj. Italijanski gl. 1, do j-l. 217 Hangoon gl. 12'/, do gl. 13'/f.	*'
Mast iti špeh; speli ogrski gl. 73—, anieri'ki gl. (ti do gl. (15.—, mast ogrske s certifikatom gl. ameriška zdaj ne konvenira.
Patrulje — j« vsak dan ceneje, ker gaje došlo mnogo in so ceno v Ain.-riki tudi močno padle. Danes velja petrolje gl. 0.-, z nagibom, da Se pade, dokler ne prodajo druge roke, kar še imajo blaga; proti koncu moseca, p.i utegnejo cene nopet poskočili, ker bo najbržu vse blaim v trdnih rokah.
Domači pridelki fijol ne gre od rok uiti po nukih conah. — Denes velja koks gl. 12'/., bu-biuec gl. 1'-'/,, rudeči gl. li'/,, zeleni gl. ll,-, mešani ^1.7'/, do gl. 8.-, beli gl. lu1/,. ■ - Maslo je tudi malo obrajtano, prodaja se po gl. 82 & M.—, češpjle gl. 14'/, do gl. 15. _ Žito. — Koruze cene so postale nekoliko trdnejše; denes slano lepa koruza gl. 7.70 do gl. 8. — r, nagibom, da cene Sc poskočijo.
Pšenica prodaja se po nespremenjenih cenah gl. 17 do gl. 12'/4. — M ene nju je,' da cene žita na spomlad kaj poskočijo. —
Les. — Slaba kupčija. — Koroške 2 iganico veljajo gl. KI do gl. 90.—, šknreto Štajerske gl. 4') do gl. 42.
I»iiiiiij««k<i liorza
dne /J. januvarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru . ,
Zlata renta .......
1860 državni zajem . , . . Delnice narodno banke . . .
Kreditne delnice.....
London 10 lir sterlln . . . .
Napoleoni........
G. kr. cekini
100 državnih mark . . . . ,
77 gld. O.', kr.
78	«	20	■
!)'.	■	30	■
1!12	*	40	C
H'iD	»	_	•
:i-»s	t	_	■
119	«	10	•
49	a	45	<
5	■	i;o	«
58	«	3'»	■
Pristavek I.
k pravilniku in programu
za avstro-o^ersli« poljedelstvo razstavo leta 1882 v Trstu.
Koristna doba za oglasilvs (J*. 7. pravilnika) sc določa do 15. ftbruarja 1882.
Hastavna sprejemnica (',',. 9. pravilnika) se odpoSljo razstavnikom do 15. aprila 1882.
Za oglasitev v prostorih določna doba C',. 11. pravilnika) se tudi podaljšuje do 15. februarja
Pri skupini H (poljedelstvo in gozdarstvo) v razredu T> so všteti in dopuščeni razen na« vedenih pridelkov: goveje maslo,drugei'valske masti, tudi sir.
Iv razredu 0 isto skupine so opazuje, da sc ob svojem času razglasijo posebne določbe gledo razstavljanja živih živali.
Oglasila iz Trsta In okolice sprejema podpisani v svojem uredu.'.(borsn, polunadstropje) kder se dobivajo oglasilno polo in so dajo pojasnila, katera kedo zeli.
V Trstu, dne 4. januvarja 1><82. Načelništvo izvrševalnega odseka C. Reinult
načelnik.
F". Dimmer — Gr. Vucotich. načelnikov* namestnika.
Bujatti
«1—1	vrhovni tajnik,
flff* Danes v saboto srečkanje
Promcs Tisinih
(Tlieis-Loose.) Glavni dobitek gld, NMMMM) a goldinarja s vštetim kolekutu pri
Aleiaml. Levi.
30—0	mcnjavnica, via S. Splridione.
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Via S. Sebastiano N. 4, I. nadtlrop.
zraven Štiuamo z mumifakturim blugoni Fratolli Tarolatto,	(ili-Hj
prevzame Vsako dulo v alatu, srebru iu juvelah, kakor tudi popravo taki; robu [io nisoki c«ni. Naročila su oskrba tudi v drug« kraje iiutančno.
AltTUK FAZZLM,
Tr^l, Vini.zii <asrriua 1'. I.
trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki.
Zaloga razne vrste lak-ti, kemičnih izdelkov, bartiiih t var in, esenc velika izhlrka,
mineralnih vod itd.
Pri vsem najniže cene!	(30—5)
EDINOST.
Priznano izvrstno, prave
Voščene sreće
iz garantirano nepokvarjenimi Čebelnega V0-Skl ponudijo
P. & R. Seemann v Ljuliljani.
(8-0T-)	miBn'P
pil »||lU30 A0|SpO IIZ jHOJ^S ifoAS A f.|l.iuj,!l| OipiSA HIIIH/A 'J.I 'H M Hlllllliopnuj UJA a |I| 'S U<I ..f iiS II "»I
INISSV1 AVI s no
Pozlatarska dela
in popravo so sprejemajo v Cm's i a S'ititlton AV. tO in ___	vin Chloza Nr. 24 pri
Petru Jazbetz.
Vsa priprava za pregrinjalu na okrnili in "gledala po cenah proti vmikej konkurenci. (:W—H)
Jožef Pross
mojster mehanike
i»na zalogo Šivalnih strojev in primernih šlvank itd. 8prejm« vsake vrste popravo pri strojili, iu izvršuje natančno delu svoje stroke. Naročila iz dežele se sprejemajo /.a zmerno ceno.
Trst - Piatta Umorio - Trst. (20-7)
Franjo Jereb, trgovec
z manufaktmim blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasti s popolno zalogo robe za koiije, /.'hordami, Iraki, čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrste.
Trst, tia s. Giacotno (Hiborgo) (fhiaccera it. b'3S-2. (20-15)
Jožef VVaidi
krojač ta gospode. Zaloga nnvošegne robo. Najniže cene, Dotira natančna postrežba.
t'orso A'. HO, Trst,	(2(i-7)
Najbolje vrste za gospodarstva so v ka-■ ff	tori I jo d i meri prodaja in
Iff ffe || razpošilja iz zalogo koli A tf A lonijalncga blaga (r,_3)
11(1 V U Adolfa Goldschmied,
ria Cuserma 11. Trst.
Vittorio Sloinbach
cptikcr, strokovnjak za naočnike v ohra-njcnjo cii.
Trst. — Via Ponterosso. — Trst. 10-7
Anion Tippel
tovarna čevljarskega blaga, via Čuvana
11.» Trstu, Naredila sc tečno izvršujejo.
(20-5)
G. Jasclii
r« cesti v Istro (pri hv. Jakobu), Trat C. k. znlo|(n *mo«liUii. Prodaja on gro« A (letali. SmoTik za lov, ui fiilne, za inoznarjo. Lastnik dovoljnnega skladiSča za dinamit. Naročila se izvršujejo natančno v katero hodi deželo. V mestu jih sprejema <w. Miisiziia iSc ('.. produ-lialec cvetlic mi velikem trgu. Puluzzo Modello.
(20—8)
Na prodaj
Mineralno olje za mazanje strojev,
na malo in veliko mero pri Schi vitz e G o m p.
zaloga strojev in tehničnih priprav.
V Tritu, via della Zonta N. 5. (3-2)
Občne znana zaloga čevljarskoga blaga in usnja
EDUARD-A RENZEL
via S. Antonio nuovo tik. gosp. Marini & C.°
ohstojeeu že nad ĆJ0 let naznanja si. občinstvu, da iniu vedno, veliko število izdelkov vsake vrsto za gospode iu gospe. Dobroto iu i/vrstno blago garantirajo neštevilni kupci, kter>» si je pridobil žudnja leta Naročila na mero, in tudi poprave se izvršujejo v kratkem času. (20-y)
AR Pacalntti 1'iazza S. Giovanni N .} sC . U. UđidlULll, polasti, ti občinstva naznaniti, da je c t 20. t. m odprl veliko zalogo žnpnih in drugih ur; pri iiicmu sc i/\rsujejo vse poprave solidno in po najniži ccni.	(50—7)
Staerk & G.
Zaloga obleke za gospode ,,Alln CJittA cli Romn«
Skladišče angleške in francoske robe,
Trst, tia al Teatro it. i. (26-0
angelo delpin 1
zaloga pohištva, ogledal in podob.
Od 2.\. avgusta. 9 povečono skladišče, t	Via del Tor rente N. 30-32.
•	za gledalillem «Armonia«,
•	Prodaja proti gotovi plači po najnižjih { cenah, f Ceniki lirrzplarno.
Pri plačilih na obroke prikladc.
Foddružnica za cerkvo sv. Aniona, hiša Diana. Na deželo z vrotbo na dom. ('0-
Franc Grolz
Via Caserma N. 13. O
4krat na dan svezo peceij kruh o
Is člslcva ŽU«.	b o q
>0000=0000000000000
Stoli	in Ogledala
iz upognenega lesa iz prvih tovarn na Ccskcm pri
Joi. Donagtjio
Via Nuovn N. 27. I. nadst.
Pod fabriško cono in proti vsakoj konkurenci.
Sprejemajo so tudi naročila v vsakoj stroki tiskovin, lnonogr.unov itd. i>_g
Dr, V, Grubissich
l»-0	zdravnik
vla Lazzaretto vecchio Nr. 2D. nad. II. Ure posvetovanja:
Od 11 ure do 12 predp. In od II do 4 popold.
ireSZnSKHKHSHSHnSaS
P. T. Počastim sc, Vam naznanili, da som pri svojoj sedaj povočauoj
fabriki za vrvi
napravil oddelek za mikankje in grdošanje konopnino in prediva. Mogoče mi jo tedaj, Vam ponujati najbolje pripravljeno ko-nopnino za čevljarje, mazzoni, maratello, predivo in konopnino v kopali po najnižjih cenah.
Nadejajoč se Vaših čestitih naročil z odličnim spoštovanjem
L. Peritz !•>_/!	fabrlkant vrvarskega blaga.
5ES25Z5252525i!525a52525i!5Z525č
Novost v Trstu.
Najnoveji dar za gospč. Nenavadno okusni izdelki slonokoščeni, primerni za darila k božiču in novemu letu Priporočam svojo bogato zalogo muzikalnoga orodja, ter sprejemam male in velike poprave piskal In orodja na strune, zadnjega tudi naj-lincjAc vrste Naročila na deželo se oskrbujejo točno in vestno s poštnim povzetjem, po najnižih cenah. Prodajalci dobijo primeren rabat. A. «Jyl«yl» Corsia Stadion Nr. 10. (tik gostilnice »Leon d'oro«.)
(12-5)
Bolezni prs. želodca, sapnika, početo jetiko, plučno in mehurje to prehlajenje, naduho, kaielj nervozni in pasji itd. ozdravljaj o
hlepčlri
iz
s jod. o 1 e
katere napravlja
P. PRENDINI lekarniČur v Trstu.
Velika denašnja raba izdelkov i/, smole
me jc nagnola, da sem napravil pravi izleček i/, norveške smole, ki je boljši od onega, ki dohaja iz tujih dežel. Ti hlepčki imajo enako | moč glede vode in smole, jemljo se dosti lažje, lažje se prebavljajo in so dosti ceneje od onih.
Za obrambo ponarejanja jc na vsakem hlepčku vtisneno na enej strani ime narejnlca PRENDINI i na drugej strani beseda Catrame.
Prodajajo se v rRSTU v lckamici PRENDINI v Akatljicah po kr. in so dobivajo v vseh dobrih Ickarnicuh vsuccga kraja.
(20-3)
FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. pri v.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commcrcio pd Industria.
Vi:HSAMKNTl IN CONTANTI Banconote: 3°/p annuo interesse verso preavviso di 4 aiornl
3'/«% » » " » - 8 .
Napoleoni; 2'/ " o annuo inlprssse vurso preavviso di 30 glornl
2y4°/0 »	. . » 3 mesl
3"/(, » »	n • » 6 »
Banco Giro: Banconote 2'/,% »opra qualnn<pie sonnna Napoleoni si;ijza interessi
Assegni
supra Vienna, Praga, Pest, bruna, Troppavia, Leo-poli, Lubiuna, Ibrinaimstudt, Iiinslirnck, Oraz, Salisbnrgo, Klagenfurt, Fhime Agram, franeo sjiese.
Acquisti e Vendite di Valori, divine e Incasso coupons '///o Iir°v-vigione. Antecipazioni »opra Warrants P/,% Interesni annuo, e '/4°/0 prov-vigione per 3 mesl. Median te apertura <li credito a I.ondra '/»% provviglone per il mesl. » EffettI (.■."/„ Interesse unuuoatnol' ImportodiSOUO
per impoati superlorl russo da convenlrsl. Trieate, ai ottobre lbbl.
* P" Zcljt, oko le luoffnSe, poSiljtnn no ra:gle<l. ^
9
Veliko skladišče
kolonijalne^a UHm, riža M.
razpošilja v vso kraje avstro-ogrske državo v paketih s 4:)/,t kilo po poŠti proti povzetju za ceno »en gros«, katera so nema bati nobene
konkurenc .	{d—3)
Ignacij Tvirk,
Trst, Barriera veccliia gf. 14.
Za pristno blago se garantira.
P

Prava natorna poreSka vina
iz zaloge
LUIGI GHERSINA
v Poreču. V sodcih 30 in 60 litrov v rabo in pri-ličnost družin brezplačno na dom postavljena. Teran i 36 soldov liter Piantadela 26 « « RefoJk butelja gl r5o.
Zastopstvo v Trstu m Corsia Stadion N. 10. n
(10-0)
Giuseppe Fumis
slikar ixi dekorater
sprejema vsake vrste naročila tapeciranje s papirjem in dekoriranju scb. Naročila sc sprejemajo v «Cafe volti di Chiozza,« Trst.	(1'2—5)
Riccardo Dinelli
vin ('nnnlo IV. V.
Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov iz mramorja in alabastra. Tovarna kleja iz mavca za prilepijenje, prodaja na drobno in veliko.	(30—4)
!SE5H5Z5ZnH5252S2??SU25i>5Z!
Angelo Pcsaro
St. 7. via S. Sebastiano, št 7.
priporoča svojo dobro previđeno pe-karijo in eladičarijo z veliko zaklado Joiskviitov, posebnega kruha iz Oertosine, in vsake vrste slaščic s krasno opravo za kosila, soare-jo, plese, kakor tudi s konfetom za gostovanja, iu zalogo desertnili vin.	4—
Vsako naročilo se ločno izvršuje.
Smolnjakova voda
kemikarja in lekarja ORESTABALDO
presega gotovo vsako drugo zdravilo pri slabosti in boleznih prsi pri jetiki I naduhi in sploh pri boleznih dihal in čistil. Razen tega sc ta voda posebno priporoča kakor gotovo sredstvo za razkuženje in obvarovanje epidemičnih bolezni.
Ta smcljnakova voda naj se zahteva s podpisom pripravitelja.
.Steklenica velja 60 kr. Glavna zaloga: lekarna lloiiitoliiii Riborgo i3.
Prodaja sa v vseh tržaških lekarnah, drugih avstrijskih in inostranskih
■S Proti poštnemu povzetju sc pošilja vsem gospodom Ickarničarjem kamor koli brez odloga po odbitih odstotkih.	li—(i
Vinska klet
-„i<> —..h.
istiskega in tržaškega društva, Janez Anton starini,
— via della Fondcria ^t. i'iO'j —
Prava istrska vina:
Refosk, izvrsten, v huteljah d qld. ..... i.jo Teraa, posebno lin « ■ . . , • lin « «... ■ « bel	«	m .....—.au
Poćenši od polu vedre brezplačno na dom.
španska vina: Malaea duux noir I876. - Muškat 1876. - Lagrimas
blanc cloux 1876. — Xerxes blanc sec 1870.
Qualites spćcialos:
Malvoise, vin doux I871. — Oporlo, vin doux 1871. — Nadere, vin sec 187.), v sodcih po 1, j, 4, 7. litrov. Naročila se sprejemajo v gostilnici, via Ac-qucdotto Nr. 10, in v ošteriji via del Tintore Nr. 1.
Malaga-grozdje
v Skrinjicah po i'/„ 5 in 10 kilo. Sur Conches — Choise — Sur Choise.
(10-3)
Francosko žganje s soljo
(Kan ile vie de France) Frambranntictin mit Sah napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu iznajdnika Viljema Lee-ja
« III«T4H-»M:tti.
^ To zdravilo, katero sem jaz napravil, pomaga brz, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in no-trunjenm vnetju, opeklinam '111 speklinam, proti novim napadom, nedulii, rakuni, dristi, natoku krvi v glavo za obvarovanje zobov, proti otiski, dissenteriji, trole-člnain, ne obrazu, v ušesih, v glavi, zlati žili, mrzlici, ozebkom, ptitlkl, neprebavnosti, bolečinam na jetrih, na očeh, zastarelim ranam, vjilčenjtt osnemu in mu-žičnemu, skrnjaku, kurdeju, žovaui iu omotici.
Veliko spričeval imamo, ki potrjujejo moč tega izvrstnega zdravila.
V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim žganjem in soljo.
G. Senitskv, c. k. Hrtftnčul komisar 1. r.
Z Vašim francoskim žganjem s soljo sem dosegel najboljše vspehe, za katere se Vam neskočno zahvaljujem
Alojz Klobučar, župnik in dekan v pokoji.
Prodaja s.; y izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri (r, Gristofoletti-ju, lekarju in e. k. dvornem itriskrbniku v Gorici ua Travniku It. V Trstu v lekarnah C. Zanetit, via Nuova, i G. /t. Rotiš.
Opomba. Knjižnico iznajdnika V. Lee-ja, kateri podučujo, kako se rabi Izvrstni domači lek, dodajamo brezplačno.	(10-0)
Velika razprodaja ur.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, bi če komu ura nI všeč, dam mu denar nazaj, tornj kupovale«! ni v noht*nI novarniMli.
1 Cillnder-ura iz srebrnega nikla z verižico. nr«d 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr.	' 1 J
1 anker-ura iz srebrnega nikln z verižico, prei lo gl., zduj 7 gl. 2."> kr.	r *
1 srebrna patent, anker-ura z verižico poprej 23 gl. zdaj 11 gl. kr.	1 1 1
1 srebrna remontolr Washlngton*ura z verižico prej 30 gl., zdaj 15 gl.
Zlate urloe za gospe, prej 40 gl, zdaj 20 gl, z vratnimi verižicami.
Zlate remontoir-urc, prej 100 gl., zdaj 40 nI. Na pet let ae jamči.
A. Fraiss,
Rolhenlhttrmstrasse Kr 9. Wien, gegenaber dem erz-liisehiiflicheii Palais.	(12—11)
Preuilrano na rM/.sf »vuli. v Gradcu 1880. V Lincu 1881. Pri sv. Vidu 1881.
Tinte ino
in preparati 1
Za uradnlje, pisalnlce, iole in za dom, namreč: Tinta za kanoelije In arhiv, teče uže iz peresa popolnoma črna, in ne pokvari peres iz jekla,
Gallus, Alicerin in Anthraoen- tinta, vijolična tinta za kop ranje in piiavo. Dvojna kopir-tinta, tinta za iolo, tinte razne barve. Prah za naredbo Srne in vijolične tinte za kopiranje in pisavo.
Barve za pečatnike; razne anilln-burve za bar-varje in tiskarje, itd.
Universalna nepremočna mazila za usnje;
naj^o'.jii pripravek za ohranjenje izdelkov iz usnja, posebno za šolnje in Čdvlje. V elegantnih iikatljah iz pleha, '/< kilo Jj kr. '/i kilo Ookr., maleškat-ljicc po r>.r> gramov io kr. V lesenih skatljah po uo gramov i.| kr., 8.r> gramov io kr. v sodih po 5o, ioo do .Hoo kilov za usnjamice računim vedno najnižjo dnevno ceno.
Pravo koroško mast .o svetlo voščilo
najboljie, trpežne in plesnenja preste sorte v okroglih in, podolgastih lesenih škatljah, ter v ličnih posodah iz pleha.
Universalni loščivni in čistilni prah
v malih paketih, kakor na vago po kilo.
Universalno črnilo za usnje,
za počrnenje telečjih, ovčjih in kozjih kož, itd , kakor tudi mnoge druge kemične izdelke priporoča v velikej in maloj meri, s poroštvom, da so najboljše vrste,
tovarna komičnih produktov Celestina Wenger, Oberverllach, na Koruškom.
aamy Ceniki in roba na razgled se po zahte-vnnju pošiljajo brž in franko, ggg
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.
Tisk. F. Iluala v Trstu.