ZA ŠOLSKO LETO 1936/37 DRŽAVNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU JUGOSLAVIJA — DRAVSKA BANOVINA DRŽAVNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU JUGOSLAVIJA — DRAVSKA BANOVINA POROČILO ZA ŠOLSKO LETO 1936/37 POROČILA SESTAVIL ČRTOMIR ZOREC TISKARNA SAVA D. D., KRANJ - PREDSTAVNIK VILČE PEŠL, KRANJ Iz govorov na šolskih proslavah Rojstni dan Kralja Petra II. 7. sept. 1936. Srečni smo še prav posebno zato, da je naš mladi vladar tako čest gost v naši ožji domovini. Ponos in radost napolnjujeta vsa slovenska srca, ko obiskuje mladi kralj naša mesta in vasice, naše planine in domove. Z najbolj iskrenimi čustvi že* limo, da bi še mnogo let prihajal med nas, da bi ostal še mnogo let zdrav in srečen. (Govoril dijak II. letnika, Just Velušček.) Obletnica smrti kralja Aleksandra. 9. okt. 1936. Sele bodoči rodovi bodo mogli prav ceniti^ njegovo žrtev. Padel je pri delu, v borbi za ugled domovine. Z njim je izgubila Jugoslavija ne le svojega vladarja, temveč tudi vodnika v srečnejšo bodočnost. Bil nam je kot moder in trezen krmar, ki vodi svoj brod skozi viharje in med čermi v varen pristan. Zato bomo ohranili v svojih srcih topel spomin na Njega, ki je umrl za nas vse, za naš mir in našo srečo. (Govoril dijek II. letnika, Marjan Prebil.) Dan Zedinjenja. 1. dec. 1936. Slednjič je napočil 29. oktober 1918. — poraz Avstrije, zmaga Jugoslavije! Toda naša sreča je bila takoj spočetka skaljena: izven naših državnih meja je ostalo nad pol miljona rojakov. Težko je to robslvo za nje, še težje za nas, ker se nam trgajo srca v nemoči, ko moramo mirno poslušati strahotne odjeke strelov v hrbte naših nesrečnih bratov ... Ne preostane nam ničesar drugega kot, da potrpimo do zadnjega strela, do jutranjega svita... O, da bi že napočil ta težko pričakovani svetli dani (Govoril dijak I. letnika, Stanko Pahulje.) Dan sv. Save. 27. jan. 1937. 1 mrtav je bio sv. Sava čuvar roda svoga. U narodu srp-kom ostao je živ duh svetosavski, koji mu je održao i veru i narodnost. (Govoril dijak I. letnika. Aleksander Kellert.) Strossmayerjev dan. 4. febr. 1937. Bil je eden najbolj vneiih iniciatorjev za prvi južnoslovanski kongres, ki se je vršil 1. 1870. v Ljubljani. Ognjevito je zagovarjal tezo o politični in kulturni združitvi vseh balkanskih Slovanov. — Hvaležen narod mu je postavil mnogo kamenitih in bronastih spomenikov. A najlepši in najtrajnejši živi v srcih vseh rodoljubnih Jugoslovanov. (Govoril dijak I. letnika, Anion Špes.) Obletnica majniške deklaracije. 29. maja 1937. Kot zaključek teh bojev za svobodo pa je bilo podpisovanje majniške deklaracije 1. 1917. — Takrat so se po dolgem času strnili vsi rodoljubni Slovenci in Slovenke brez ozira na politične nazore. Takrat je stal v boju za naš jezik in narodno svobodo i izobraženec i preprost človek, kmet in delavec. — Majniška deklaracija je pomenjela pogum malega naroda, ki v najbolj odločni a obenem najbolj kulturni obliki zahteva prostost in pravico. (Govoril dijak I. letnika, Heribert Samuda.) II. Zgodovina in organizacija šole 1. Ustanovitev drž. tekstilne šole v Kranju. Z razvojem tekstilne industrije v dravski banovini je postalo aktualno tudi vprašanje o vzgoji strokovno izšolanega domačega naraščaja. Zavedajoč se važnosti tega vprašanja, je kranjski mestni občinski odbor že leta 1925. začel akcijo o ustanovitvi tekstilne šole v Kranju. Končnoveljavno in pravno podlago za ustanovitev šole pa je izdalo ministrstvo trgovine in industrije z odlokom z dne 14. maja 1930 I. Br. 4632/VII/929, ko je na podlagi čl. 1, st. 1, čl. 2, čl. 3 st. 1 in čl. 4. Zakona o obrtnih šolah rešilo, da se v Kranju otvori strokovna tekstilna šola za razne panoge tekstilne stroke s tem, da delo te šole prične 1. septembra 1930. 2. Sedanja organizacija šole. Namen šole je vzgojiti dobre tehniške uradnike za tekstilno industrijo. Dijaki dobe podrobno znanje iz tkalstva in pregledno znanje iz vseh panog tekstilne industrije. Sola je organizirana po vzorcu sličnih inozemskih zavodov. V šolo se sprejemajo prvenstveno kandidati z daljšo tvorniško prakso in absolviranimi 4 razredi srednje ali meščanske šole z završnim izpitom. Pouk traja 2 leti. Po dovršenem II. letniku polagajo absolventi završni izpit. Poleg dnevnega pouka se vrše na šoli večerni tečaji, ki so namenjeni predvsem delavstvu tukajšnjih tekstilnih tovarn za pridobitev najpotrebnejšega teoretskega znanja iz tekstilne stroke. Absolventi večernih tečajev imajo prednost za vpis k rednemu obisku tekstilne šole, ako njih predizobrazba odgovarja vsem splošnim zahtevam. Poleg večernih tečajev se na šoli prirejajo praktični tečaji iz tkalstva, katerih namen je izvežbati nezaposlene delavce in jim s tem omogočiti lažjo zaposlitev v tekstilnih podjetjih. V bližnji bodočnosti bo treba šolske delavnice izpopolniti s kompl. predilnico, barvarno in apreturo. Na ta način bo dijakom omogočena specializacija. Tako bo šola sčasoma vzgojila domače strokovnjake za vse panoge tekstilne industrije ter upa, da bo v tem prizadevanju našla polno razumevanje in podporo pri vseh merodajnih činiteljih. 3. Šolski odbor. Delovanje šolskega odbora je odobrilo ministrstvo trgovine in industrije dne 26. XII. 1933. — V odboru so zastopniki tekstilne industrije, mestne občine in šolskih oblasti. Šolski odbor zbira fond za zgradbo nove tekstilne šole, ki se bo morala v najkrajšem času zidati. Dalje nudi gmotno podporo dijaštvu in skrbi za strokovno izpopolnitev nastavnikov. Šolski odbor so podprla v njegovih stremljenjih sledeča tekstilna podjetja: Jugočeška, Kranj din 4.375'— Ed. Glanzmann in Gassner, Tržič „ 3.210“— Tekstilindus, Stražišče pri Kranju „ 3.000'— J. Hutter in Drug, Maribor „ 2.820’— jug. tekst, tvornica Mautner, Litija „ 2.700'— Karl Thoma, Maribor „ 2.210'— Intex, Kranj „ 1.500'— Mariborska tekstilna tvornica, Maribor „ 1.120'— Industrija platnenih izdelkov, Jarše . 895' Metka, Celje „ 715'— A. Ehrlich, Maribor „ 610'— Franjo Sire, Kranj „ 600'— Bergmann in Drug, Celje „ 350'— Jugosvila, Maribor „ 300'— Štora d. d., Št. Vid nad Ljubljano „ 300'— Teksta, Maribor „ 300'— Ornik in Mitrovič, Otiški Vrh „ 265'— Ad. Prah, Kranj „ 250'— Marib. tov. svile, Maribor „ 195'— Brumen in Thaler, Škofja Loka „ 180'— A. Božič, Kranj „ 160'— Medič in Miklavec, Ljubljana „ 150"— Motvoz in platno, Grosuplje „ 115'— Siegel in Drug, Ljubljana „ 110'— T. Eifler, Ljubljana „ 100'— Tekstilna Industrija, Laško „ 60’— L. Gerkman, Laško „ 20'— Skupaj . . . din 27.650‘— Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je nakazala šolskemu odboru znesek din 12.500'—. Vsem dobrotnikom iskrena hvala! 4. Preizkuševališče. S podporo kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani, tekstilne industrije in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je bilo pri drž. tekst, šoli v Kranju ustanovljeno „Banovinsko preizkuševališče za tekstilno industrijo“. Tozadevni pravilnik je kr. banska uprava odobrila in objavila v 64. kosu „Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani“ z dne 9. avgusta 1933 št. 413. str. 793—795. III. Učni načrt PREDMET Število tedenskih ur I. letnik 11. letnik 1. se-mester 2. se- [ mester j 1. semester 2. se* mesler Narodni jezik 2 1 2 ! 2 2 Nemški jezik 2 2 2 2 Aritmetika 1 1 — — Geometrija in opisna geometrija 2 2 — — Strojeslovje 2 2 i 2 2 Trgovinstvo 2 2 1 2 Tehniška fizika 2 2 1 — Kemična enciklopedija 1 2 — — Prva pomoč v nezgodah in higijena .... 1 — — — Organizacija tekstilnih tovarn — — — 2 Nauk o tekslilnem materialu 2 2 — — Predilstvo — 2 J Ročno tkalstvo 1 1 — — Mehanično tkalstvo 3 3 4 4 Jacquardsko tkalstvo — — 1 1 Vezave 4 4 4 4 Dekompozicija tkanin 4 4 4 4 Strokovno računstvo 1 1 — — Kemična tehnologija vlaknin — — 2 2 Apreterski stroji — — 2 1 Strojno risanje 2 2 — — Strokovno risanje 2 2 2 2 Vzorčno in dekorativno risanje 2 2 2 2 Preizkušanje tekstilnega materiala — — 1 — Vaje iz ključavničarstva 1 1 — — Vaje iz ročnega tkanja 4 3 2 2 Vaje iz strojnega tkanja 3 4 10 10 Vaje iz tekstilne kemije in barvarstva . . . — — — 1 Telovadba 2 2 2 2 Skupaj tedenskih ur . . 46 46 46 46 Med počitnicami morajo absolventi I. letnika prakticirati šest tednov v kaki tekstilni tovarni. Učno osebje A. Redni učiteljski zbor. 1. Dr. ing. Kočevar Franjo, profesor, v. d. direktorja šole. Poučeval je v I. letniku: kemično enciklopedijo 1 (2), nauk o tekstilnem materialu 2 (2), nemščino 2 (2), prvo pomoč pri nezgodah in higijeno 1 (—); v II. letniku: kemično tehnologijo vlaknin 3 (2), nemščino 2 (2), preizkuševanje tekstilnega materiala 1 (—), vaje iz tekstilne kemije in barvarstva — (1). Tedensko skupno 12 (11) ur. 2. Ing. Mlakar Jakob, suplent. Poučeval je v I. letniku: aritmetiko 1 (1), geometrijo in opisno geometrijo 2 (2), tehniško fiziko 2 (2), strojeslovje 2 (2), strojno risanje 2 (2), telovadbo 2 (2),; v II. letniku: narodni jezik 2 (2), tehniško fiziko 1 (—), trgovinstvo 1 (2), strojeslovje 2 (2), telovadbo 2 (2). Tedensko skupno 19 (19) ur. 3. Stupica Maks, strokovni učitelj. Poučeval je v I. letniku: mehanično kalstvo 3 (3), strokovno računstvo 1 (1); v II. letniku: apreturo 1 (1), predilstvo 2 (1), jacquardsko tkalstvo 1 (1), dekompozicijo 4 (4), strokovno risanje 2 (2), meh. tkalstvo 4 (4), vzorčno risanje 2 (2). Tedensko 20 (19) ur. Razrednik II. letnike. 4. Zupančič Otmar, obrtni učitelj. Poučeval je v I. letniku : vaje v delavnicah 8 (8); v II. letniku: vezave 4 (4), vaje v delavnicah 12 (12). Tedensko skupno 24 (24) ur. (Od 1. aprila 1937 do 30. junija 1937 imel bolniški dopust.) 5. Zorec Črtomir, obrtni učitelj-pripravnik. Poučeval je v I. letniku: narodni jezik 2 (2), vezave 4 (4), dekompozicijo tkanin 4 (4), vzorčno in dekorativno risanje 2 (2), strokovno risanje 2 (2), ročno tkalstvo 1 (1); v II. letniku: organizacijo tekstilnih tovarn — (2). Tedensko skupno 15 (17) ur. Razrednik I. letnika. (številke pred oklepaji pomenijo število tedenskih ur v zimskem, številke v oklepajih pa število tedenskih ur v letnem semestru.) B. Pomožno osebje. 6. Vujčič Hugon, delavniški mojster-dnevničar. 7. Jelenc Gregor, služitelj-dnevničar. C. Osebje banovinskega preiskuševališča za tekstilno industrijo. 8. Dr. ing. Kočevar Franjo, profesor in pooblaščeni civ. inženjer kemije, zapriseženi sodni izvedenec za tekstilno in kemično stroko, ravnatelj. Imenovan z odlokom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani VIII. No. 2256/7 z dne 1. VII. 1933. 9. Ing. Sazonov Sergej, kontraktualni uradnik. Imenovan z odlokom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani I. No. 4655/2 z dne 16. VI. 1934. V. Šolski letopis 26.—28. avg. Popravljalni in razredni izpiti. 1.—4. sept. Zavržni izpit (jesenski termin). 1. sept. Psihotehniška preizkušnja kandidatov za I. letnik. 5. sept. Vpisovanje; v I. letnik je bilo sprejetih 25, v II. letnik pa 23 dijakov. 7. sept. Proslava rojstnega dne kralja Petra II. (Glej pogl. I.). 9. okt. Komemoracija ob drugi obletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja (glej pogl. I.). 21. okt. Jadranski dan. 27. okt. Prva redovalna konferenca. 11. nov. Mirovni dan. 1. dec. Dan Zedinjenja (glej pogl. I). 3. dec. Druga redovalna konferenca. 27. jan. Dan sv. Save (glej pogl. I.). 27. jan. Tretja redovalna konferenca. 4. febr. Strossmayerjev dan (glej pogl. I.). 11. marca Četrta redovalna konferenca 17. aprila Peta redovalna konferenca. 29. maja Dvajsetletnica majniške deklaracije (glej pogl. I.). 10. junij Zaključek predavanj v obeh letnikih. 17.—19. jun. Pismeni del završnega izpita. 21.—23. jun. Ustmeni del završnega izpita. 28. junij Sklep šolskega leta. Razdelitev spričeval in otvo- ritev šolske razstave. VI. Seznam učne literature 1. Dr. ing. Kočevar Franjo: „Nauk o vlakninah“. 2. Dr. ing. Kočevar Franjo: »Kemična tehnologija vlaknin“. 3. Ing. Mlakar Jakob: „Elektrofizika“. 4. Ing. Mlakar Jakob: „Trgovinstvo“. 5. Ing. Mlakar Jakob: „Izbrana poglavja iz tehniške fizike“. 6. Ing. Mlakar Jakob: „Izbrana poglavja iz splošnega slro-jeslovja“. 7. Stupica Maks: „Dekompozicija“. 8. Kinzer—Simunek: .Technologie ručniho tkalcovstvi“. 9. Ernst Gräbner: „Die Weberei“. VII. Poročilo o stanju učnih prostorov in ostalih učnih pripomočkov 1. Šola ima 2 veliki predavalnici, kemični laboratorij za preizkuševanje tekstilnega materiala, preizkuševalnico tekstil, materiala, tkalnico, delavnico. 1 sobo za ravnateljevo pisarno, knjižnico, 4 kabinete za učno osebje, kopalnico, sobo za služi-telja in skladišče blaga. Telovadba se vrši v telovadnici Narodnega doma v Kranju. Za zdravstveno stanje učencev skrbi šolska poliklinika. 2. Laboratorij za kemično preizkuševanje tekst, materiala je opremljen s potrebnim kemijskim inventarjem. Zbirka vzorcev tkanin se je s podporo tekstilne industrije in manufakt. trgovcev v tekočem šolskem letu znatno pomnožila. Za nazornejši pouk se pri predavanjih uporablja tudi epidiaskop. 3. Preizkuševalnica je opremljena z vsemi potrebnimi apa-rali za preizkuševanje tekstilnega materiala. 4. Strokovna knjižnice obsega 231 knjig in več letnikov strokovnih časopisov. 5. Tkalnica ima 13 mehaničnih statev, 7 ročnih statev, 1 su-kalni stroj, 2 navijalna stroja za osnovo, 2 navijalna stroja za votek in 1 snovalni stroj. 6. Delavnica za montažo in popravilo strojev je opremljena s potrebnimi kjučavničarskimi pripravami in orodjem. Solo so gmotno podpirali poleg kr. banske uprave dravske banovine Ministrstvo za trgovino in industrijo, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, šolski odbor pri tekstilni šoli v Kranju in domača tekstilna podjetja. Vsem, ki so šolo podpirali, izreka ravnateljstvo najlepšo zahvalo. Solo je v letošnjem šolskem letu nadzoroval inšpektor strokovnih šol dravske banovine g. prof. Mihajlo Presl. Poročila o delovanju dijaških društev, fondov in podeljenih podporah 1. Podmladek Rdečega križa Poroča nadzornik Crlomir Zorec Člani Podmladka so bili vsi redni dijaki (48). Delovanje organizacije se je omejilo le v karitativno smer (izdajale so se podpore najrevnejšim članom, posojale šolske knjige, ki si jih siromasni dijaki niso mogli nabaviti, zbirali prispevki za Proti-tuberkulozno ligo in pod). Dne 2. junija 1937 je bilo premoženjsko stanje sledeče: Dohodki..........................din 4104'25 Izdatki.................... . . „ 1271-25 Imovina..........................din 2833'— 2. Podmladek Jadranske straže Poroča nadzornik ing. Mlakar Jakob Delovanje Podmladka je usmerjeno predvsem k temu, da se omogoči vsem dijakom tukajšnjega zavoda obisk morja. Letos so si ogledali vso obalo od Budve, mimo Kotora, Dubrovnika, Splita do Šibenika. Iz Kotora so so povzpeli tudi do Cetinja. Glavni dohodek vrže akademija, ki jo priredi Podmladek vsako pomlad. Zahvaljujemo se tudi na tem mestu vsem številnim posetnikom naše prireditve. Stanje blagajne dne 2. maja 1937: Dohodki..........................din 98C8’— Izdatki.......................... » 5000'— Premoženje.......................din 4888’— 3. Podružnica Počitniške zveze (Ferijalnega saveza) Poroča nadzornik Črtomir Zorec je bila šele letos organizirana. Šteje 22 članov, ki si bodo med počitnicami lahko s pomočjo ugodnosti, ki jih nudi Počitniška zveza, ogledali vso domovino. — Potovanje krepi zdravje, utrjuje značaj in poglablja izobrazbo. 4. Šolski fond Saldo 31. marca 1936 din 16.723-46 Dohodki od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937 . • 4.883-30 Dohodki skupno din 21.60676 Izdatki od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937 . . •• 8.437-17 Imovina v gotovini 31. marca 1937 . . din 13.169-59 5. Obratni fond PROMET n , i, . Dohodki Saldo 1. aprila 1936 din 7.930-84 Prejemki od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937 r> 62.797-13 Skupaj . . . din 70.727-97 Izdatki Izdatki od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937 . . din 63.72975 Imovina v gotovini 3. marca 1937 n 6.808-22 Skupaj . . . . din 70.72797 BILANCA dne 31. decembra 1937. Gotovina pri drž. hipotekarni banki din 12.475-95 Dolžniki ff 11.741-17 Preja v vrednosti B 33.391 88 Izdelki n 33.23982 Premoženje . . din 90.848-82 6. Podpore Šolski odbor pri drž. tekstilni šoli v Kranju je podelil Dijaški kuhinji podporo za prehrano najsiromašnejših dijakov din 10.000"—, absolventu Francu Bitcrajcu din 500'— kot bolniško podporo, prispevek za mleko, ki se je delilo dijakom v šoli din 423 50 in din 3000’— za podporo na ekskurzijah. Promet šolskega odbora Saldo iz 1. 1935/36 ..........................din 4.855'32 Obresti do 31. decembra 1936 .... „ 446'40 Podpora tekstilne industrije.................. „ 27.650’— „ banske uprave........................... „ 14.98950 Zbornice TOI.................. . „ 12.500'— Povračilo šolskega obr. fonda . . „ 11.746 50 Skupaj..............din 72.18772 Izdatki . 20.94298 Premoženje . . din 51.244'74 G. tovarnar Artur Heller je poklonil dijakom I. letnika din 200’— za ekskurzijske stroške. Domače tvornice predenja in tkanja pamuka v Dugiresi in Tekstilna tvornica g. Vlade Teoka-roviča v Paračinu sta udeležence ekskurzije II. letnika kot običajno pogostili. Kralj, banska uprava je podelila dijakom drž. tekst, šole v Kranju za šol. 1.1936/37 raznih podpor v skupnem znesku 5500'— din. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, šolski odbor, pri tekstilni šoli in tovarna barv I. G. Farbenindustrie A. G. v Frankfurtu ob M. so podpirale strokovno izpopolnitev nastav-nikov v inozemstvu. Vsem iskrena hvala! IX. Poročilo o ekskurzijah v sol. letu 1936/37 12.—21. okt. Ekskurzija II. letnika po dravski in savski banovini. Ogled sledečih tovarn : Bergman in Drug, tekstilna tovarna; „Metka“, meh. tkalnica d. z o. z.; „Elka“, tekstilna tovarna; „Cetva“, tovarna bomb. trakov; vse v Celju. — Ivan Braun, predilnica in tkalnica; Doctor in Drug, mehanična tkalnica in apretura: Avgust Ehrlich, predilnica in tkalnica; Ivan Hutter in Drug, tekstilna tovarna; „Jugotextil“, d. z o. z., tekstilna tovarna; Marko Rosner, tekstilna tovarna; Jugosvila“, d. z o. z., tekstilna tovarna; Mariborska tekstilna tvornica, d. z o. z.; Karel Thoma, mehanična tvornica svilenih izdelkov; E. Zelenka, mehanična tkalnica; vse v Mariboru. — Elektrarna v Fali. — Ruška tekstilna industrija, F. Vlach, Ruše. — Tekst, tovarna g. Pichlerja, Ptuj. — S. Neumanna Naslednici, tkalnica in pletilnica, Čakovec. — Tekstilna industrija, d. d. (Tivar); Varaždinska industrija svile, d. d. (Vis); obe v Varaždinu. — Tvornica za pamučnu industriju, d. d. (H. P.S.); Zagrebačka tekstilna industrija Schwartz i Meisel; L. Grivičič, proizvodnja tekstilne robe; Zagrebačka tekstilna tyornica Hahn i Nettel; jugosl. tekstilna tvornica Brača Holzner; Artur Kraus, tkao« nica svile za kravate; Desanka Wälder, mehan. tkaonica; vse v Zagrebu. — Jugosl. tekstilne tvornice Mautner, d. d., predilnica, Litija. — Ob zaključku ekskurzije so si dijaki ogledali še etnografski oddelek Narodnega muzeja v Ljubljani. 13. okt. Ekskurzija I. letnika v bomb. predilnico in tkalnico E. Glanzmann & And. Gassner v Tržiču, v suk- narno J. Kolmana v Begunjah, v tovarno sukna in pletenin Slavko Bole in suknarno in pletilnico Lojze Kristan v Zapužah pri Lescah. 15. okt. Ekskurzija I. letnika v železarne Kranjske industrij- ske družbe na Jesenicah in Javorniku ter v elektrarno v Žirovnici. 10. marca Ekskurzija I. in II. letnika v tekstilno tovarno „Ju- gobruno“ v Kranju. 6.—19, maja Ekskurzija II letnika po vsej državi. Ogled sledečih tovarn: Državna svilarne; Industrija platna i svile, Micič i Kamler: „Textil“, mehan. tkačnica Drag. M. Ristič, „Jugosvila“, Spitzer i Vermeš; vse v Novem Sadu. — Zemunska tekstilna industrija; Zivojin Vukojičič, tekstilna tvornica ; obe v Zemunu. — Beogradska tekstilna industrija, a. d.; Domača industrija zavesa i tepiha, a. d.; obe v Beogradu. — Fabrika džakova i tkanina, a. d., Mladenovac. — Vlada Teokarovič i komp., industrija vunenih tkanina, Paračin. — Banovinska tkao-nica čilima, Sarajevo. — Tekstilna tovarna g. Antiča, Šibenik. — Domače tvornice predenja i tkanja pamuka: Mira, d. d., pletilnica; obe v Dugi Resi. 10. maja Ekskurzija I. letnika v naslednje tekstilne tovarne v Stražišču pri Kranju: „Textilindus*;^Franjo Sire; Milka Matajc; N. Knific, žimarstvo; Zimarska zadruga. 11. maja Ekskurzija I. letnika. Ogled tekstilnih tovarn A. Božiča in Iv. Sirca ter tovarne gumijevih izdelkov „Semperit“ v Kranju. 12. maja Ekskurzija I. letnika. Ogled tovarne klobukov, „Še- šir“ in tekstilne tovarne Brumen & Thaler v Škofji Loki, tekstilne tovarne „Store“ v Št. Vidu nad Ljubljano in tekstilne tovarne Beer, Hribernik & Comp. v Tacnu ob Savi. 13. maja Ekskurzija I. letnika v Mestno plinarno, v Strojne tovarne in livarne in v tkalnico plišev Ferd. Eifler v Ljubljani. 14. maja Ekskurzija I. letnika v sledeče tovarne: Industrija platnenih izdelkov, Jarše ; Bonačeva tovarna papirja in lepenke, Količevo; Alojzij Vavpetič, meh. tkalnica ; Tovarna klobukov in slamnikov „Univerzal“; obe v Domžalah. 18. maja Ekskurzija I. letnika v predilnico in tkalnico „Mot- voz in platno“, Grosuplje. Poročilo o počitniški praksi absolventov prvega letnika Predpisano šesttedensko počitniško prakso morajo opraviti vsi absolventi prvega letnika. To prakso so dovolila v svojih tkalnicah sledeča podjetja: 1. Krapinska tekstilna industrija, d. d., Krapina (Cerovečki Vladimir). 2. „Štora“ d. d., Št. Vid nad Ljubljano (Marinc Kamilo). 3. I. Hutter in drug, tekstilna tovarna v Mariboru (Remškar Ferdinand, Kozina Janez, Fludernik Marjan). 4. Ferd. Eifler, tovarna za pliše v Ljubljani (Velušček Just). 5. Franjo Sire, tekstilna tovarna, Kranj (Pavlič Lado). 6. „Jugočeška“ d. d, Kranj (Martinšek Henrik, Šporn Albin, Naglič Jože, Magišta Jože). 7. »Textilindus“ d. z o. z., Kranj (Fischer Hubert, Vest Viktor). 8. Doctor in Drug, mehanična tkalnica in apretura, Maribor (Matelič Rado). 9. Stanko Bren, mehanična tkalnica (Bren Pavel). 10. Brumen & Thaler, tekstilna tovarna, Škofja Loka (Mlinar Boris). 11. Stanko Sedej, mehanična tkalnica, Stražišče pri Kranju (Kokoravec Franc). 12. „Jugobruna“, tekstilna tovarna, Kranj (Gerbec Vladimir). 13. Mariborska tekstilna tvornica, Maribor (Stranjšak Franc). 14. Karel Thoma, mehanična tvornica svilenih izdelkov (Cer-kvenič Edvard). 15. Varaždinska industrija svile, Varaždin (Fischer Stjepan). 16. Tekstilna industrija (Tivar), Varaždin (Tomaškovič Franjo). 17. Medič & Miklavc, tekstilna tvornica, Ljubljana (Prebil Marjan). Ravnateljstvo se vsem, ki so šolo tudi v tem oziru blagohotno podpirali, najlepše zahvaljuje. Poročilo o zdravstv. stanju učencev Delovanje drž. šolske poliklinike na drž. tekstilni šoli v Kranju v letu 1936/37 Rezultat pregleda I. letnik 11. letnik Pregledi učencev v polikl. v 1.1936/37 Obo- lenja Pre- gledi Oslalo nepregledanih — — Interna obolenja 41 89 dober 15 13 Tuberkuloza 1 1 »cn O O > « N O. 03 srednji 7 8 Kirurg, obolenja 12 45 C/5 ■- slab 1 1 Očesna obolenja 3 4 Nepravilen vid 3 3 Otolaryng. obolenja 24 62 Očesne bolezni — 1 Ostale bolezni 7 22 Molnje sluha — — Zobna obolenja 6 14 Bolezni nosa in ust 3 Kožne bolezni 5 9 Pljučna obolenja — 2 Tuberkulozna reakc. 14 2 Napake na srcu 1 2 Kožne bolezni 3 12 Slaba telesna nega — 1 Poveč. žrelnic in nebnic 2 1 Golša 2 2 Neprav. na okostju 1 3 Slaba drža 3 5 Živčne bolezni 1 3 Druge nepravilnosti 1 — Poroča v. d. upravnika: caries 12 14 o M v redu 12 8 Dr. Petrič Karl Poročilo o šolski razstavi Šolska razstava je bila odprta od 27. do 29. junija. Razstavljeni so bili razni vzorci blaga, izdelanega v šolski tkalnici, primeri od dijakov barvanega materiala in grafični izdelki učencev obeh letnikov. Razstava je bila občinstvu brezplačno dostopna. Po zaključku razstave morejo interesenti razstavljeno blago odkupiti po izjemno nizkih cenah. XIII. Klasifikacija učencev (Krepki tisk z VELIKIMI ČRKAMI pomeni odličen, poševni pomeni prav dober uspeh) Dopolnilni izpit. Pahor Marjan iz Maribora, absolvent tekstilne šole v Warns-dorfu v CSR je uspešno opravil dopolnilni izpit na tukajšnem zavodu. Razredni izpit Iz gradiva II. polletja 1. letnika je uspešno opravil izpit Lotz Hartmuth iz Osjeka. Popravni izpiti Popravne izpite so uspešno opravili naslednji dijaki I. letnika. Bren Pavel, Bos. Krupa Fischer Stjepan, Varaždin Prebil Marjan, Vič Velušček Just, Trst Završni izpiti v jesenskem terminu Završni izpit so položili: Česnik Valentin, Trst Vesnaver Svetozar, Buje Polak Rudolf, Gradec Vrhunc Matevž, Bled Vodopivec Vladimir, Tolmin Za dobo enega šolskega leta sta bila reprobirana Jankovič Peter (Sv. Martin na Pohorju) in Ovin Milan (Trebnje). A) Klasifikacija ob zaključku šolskega leta I. LETNIK Izdelali so: Babnik Valentin, St. Vid nad Ljubljano Bernat Bernard, Ljubljana Klarič Ernest, Jelovec pri Ivancu Koren Franc, Mahovnik pri Kočevju Kroupa Pavel, Ljubljana Kus Miroslav, Trbovlje Lavtižar Franc, Verje pri Tacnu Lenard Srečko, Kindberg pri Gradcu NOVAK Ciril, Tacen Novak Henrik, Vrbno pri St. Juriju Osterman Milan, Kranj Pahulje „Stanislav, Bukovica pri Ribnici POGAČNIK Jože, Ovsiše pri Radovljici Reisman Anton, Radvanje Rajšter Josip, Šoštanj Sitar Franc, Medvode SREČNIK Viktor, Tržič Špes Anton, Sp. Polskava Poprav j alni izpit imajo: Čare Anton, Št. Janž p. Dr. (aritmetika) Dacar Karol, Gleitzdorf pri Gradcu (meh. tkalstvo) Samuda Heribert, Maribor (geometrija) Senica Maks, Domžale (mehanično tkalstvo) Izdelali niso: Kellert Aleksander, Novi Sad Lovšin Vinko, Otavica pri Ribnici Skoporec Gorazd, Ljubljana II. LETNIK Izdelali so: Cerkvenič Edvard, Trst Cerouečki Vladimir, Krapina FLUDERNIK Marjan, Zid. most FISCHER Hubert, Pliberk Fischer Stjepan, Varaždin Kozina Janez, Ribnica Magišta Jože, Novo mesto Marinc Kamilo, Brežice Martinšek Henrik, Kresnice Matelič Rado, ^Brežice Mlinar Boris, Žiri Naglič Jože, Cerklje Prebil Marjan, Vič Remškar Ferdo, Vič ŠPORN Albin, Struževo Tomaškovič Franjo, Varaždin Velušček Just, Trst Vest Viktor, Šmartno Popravni izpit ima: Gerbec Vladimir, Postojna (dekompozicija) Izdelali niso: Bren Pavel, Bos. Krupa Kokoravec Franc, Trst Pavlič Ladislav, Domžale Oddaljen z zavoda je bil za eno leto Stranjšak Franc, Gradec B) Završni izpiti Po dovršenem 11. letniku tekstilne šole opravljajo absolventi završni izpit, na katerem naj pokažejo, koliko so si pridobili obče strokovne in splošne izobrazbe v tekstilni stroki. Završni izpit se vrši v smislu „Pravilnika o opravljanju izpitov na tehn. srednjih in moških oprtnih šolah“ iz sledečih predmetov: a) pismeni izpit: 1. dekompozicija tkanin (naloga sme trajati največ 6 ur), 2. vezave (največ 4 ure), 3. narodni jezik (največ 3 ure). b) ustni izpit: 1. strojeslovje, 2. trgovinstvo, 3. nauk o tekstilnem materjalu, 4. predilstvo, 5. tkalstvo (priprava materiala, ročno in mehanično tkalstvo), 6. strokovno računstvo, 7. apretura in kemična tehnologija vlaknin. Izpričevalo o završnem izpitu velja po § 26, odstavku 1, zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 in člena 1. pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21, aprila 1934 II. br. 13.845/u, kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za obrti tekstilne stroke. C) Program završnega izpita: (V smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani VIII. No. 2384/4 z dne 4. maja 1934.) 1. Pismeni izpiti: 17. 18. 19. junija 1937. 2. Ustmeni izpiti: 21. in 22. junija 1937. Izpit so položili: Cerkvenič Edvard, Trst Matelič Rado, Brežice Cerouečki Vladimir, Krapina Mlinar Boris, Žiri FISCHER Huhert, Pliberk NAGLIC Jože, Cerklje FLUDERNIK Marjan, Zid. most Prebil Marjan, Vič Kozina Janez, Ribnica Remškar Ferdo, Vič Magišta Jože, Novo mesto ŠPORN Albin, Struževo Marinc Kamilo, Brežice Tomaškooič Franjo, Varaždin Martinšek Henrik, Kresnice Velušček Just, Trst Vest Viktor, Šmartno Prejšnje lelo v jesenskem terminu zavrnjena kandidata Jankovič Peter (Sv. Martin na Pohorju in Ovin Milan (Trebnje) sta uspešno opravila popravni del završnega izpite. Izpitni odbor: Predsednik: dr. ing. Kočevar Franjo, v. d. direktorja šole Iz- praševal je: nauk o tekstilnem materialu in kemično tehnologijo vlaknin. Podpredsednik: Stupica Maks. Izpraševal je: dekompozicijo tkanin, predilstvo, mehanično tkalstvo, apreturo in strokovno računstvo. Člana: ing. Mlakar Jakob.Izpraševal je: strojeslovje in trgovinstvo. Zorec Črtomir. Izpraševal je: narodni jezik in nauk o vezavah. Vršil je tudi posel zapisnikarja- XIV. Večerni tečaji Za izpopolnitev izobrazbe tekstilnih delavcev v njihovi stroki, za pripravnike, ki nameravajo postati redni učenci tekstilne šole in tudi za druge interesente prireja šola večerne tečaje. Tečaji se vrše vsak delavnik razen sobote od 19. do 21. ure. Obiskovalci dobe po završenih tečajih izkaze o obisku uspehu in vedenju. Predavali so člani učiteljskega zbora. V letošnjem letu so se vršili sledeči tečaji: 1. Nauk o tekstilnem materialu (dr. ing. Kočevar Franjo. 1 uro). 2. Splošno strojeslovje (ing. Mlakar Jakob, 1 uro). 3. Dekompozicija tkanin (Zorec Črtomir, 1 uro). 4. Mehanično tkalstvo (Stupica Maks, 2 uri). 5. Praktična elektrotehnika (ing. Mlakar Jakob, 1 uro). 6. Kemična tehnologija vlaknin (dr. ing. Kočevar Franjo, 1 uro). 7. Vezave (Zupančič Otmar, 2 uri). 8. Strokovno računstvo (Zorec Črtomir, 1 uro). Seznam Adamič Franc Aljančič Bogomir Aljančič Jože Bajželj Janez Berčič Alojz Beregsasi Ivan Benda Ivan Cingel Ivan Celar Jožef Gorjanc Karol obiskovalcev: Gros Anton Gros Marjan Eržen Franc Filipovič Vladimir Istenič Franc Jenkole Leopold Jelenc Mihaela Jezeršek Pavel Klašek Vladimir Kobal Franc Križnar Peter Kern Pavel Krč Ivan Mokorel Janko Mihelač Anton Mlinar Kristijan Marc Josip Mlinar Jernej Martelanc Vladimir Mežek Jožef Novak Franc Oman Franc Oman Ivan Oman Pevel Praks Franjo Pivk Viktor Pirih Miroslav Petek Alojz Pirec Josip Rot Vera Ralijan Henrik Ralijan Jakob Sedej Lojze Starc Boris Schwarzmayer Josip Sovinec Vinko Stanovnik Jožef Torkar Franc Vidmar Mihael Wendling Ivan Zaletel Anton Zupan Jože KV. Praktični tečaji iz tkalstva Tečaji iz ročnega in strojnega tkalstva so namenjeni predvsem nezaposlenim delavcem. V šolskih delavnicah si pridobe nekoliko znanja, da jim je potem vstop v tekstilna podjetja olajšan. Tečaji se vrše vsak dan dopoldne od 8.— 12. ure; vodi jih delavniški mojster Vujčič Hugo. Seznam obiskovalcev Benda Ivan Drempetič Vladimir Lackner Ivan Cerovac Pavel Košir Franc Kušar Janez Širok Stanko Bernik Stanko Kokalj Albin Bivic Slavko Kern Leon Hrovat Alojzij Stijer Franc Ravnikar Janez Grašič Anton Tolar Franc Mlinar Bojan Lipovšek Ana Lipovšek Frančiška Pirih Miroslav Grum Stanislav Kogovšek Alojzij Petek Alojzij Marc Josip Sovinec Vinko Romih Miha Naredba učencem o začetku šolskega leta 1937/38 Zakon o sred. tehn. šolah ter izpremembe in dopolnitve k zakonu o taksah določajo: 1. Vpisnino din 50 (petdeset) mora plačati vsak učenec in sicer v kolkih na prijavnici. 2. Šolnino plačajo učenci, katerih starši (oz. tudi učenci, ako je njim predpisan davek) plačujejo preko din 800 letnih davkov in sicer po sledeči lestvici: Po davkih: znaša šolnina za iednega učenca: za obisk večernih tečajev: din 800'— do 1.000 — din 100 — din 3750 n 1.000— „ 3.000’— n 150 — 65’25 n 3.000'— „ 5.000’- n 200’— » 75'— n 5.000’— „ 6.000 — a 350 — » 13T25 n 6.000’— „ 7.000 — n 400'— n 150-— n 7.000’— „ 8.000’— n 500’— n 187’50 9 8.000’— . 9.000-— n 650’— n 243-75 n 9.000'— „ 10.000-— tf 800’— n 300’— n 10.000’— „ 12.000-— n 1.000'— „ 375'— n 12-000-— „ 15.000’— d 1.500'— n 562 — n 15-000-— „ 20.000 — n 2000'— n 750’— ti 20-000’— „ 25.000 — n 2.500'— n 937-- n 25-000-- . 30.000 — 3.000'— n 1.125-- 30-000-— „ 40.000’— n 3.500'— n 1.312-— n 40-000-- „ 50.000-— n 4.000'— n 1.500-— Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačajo za prvega otroka polno šolnino, za ostale le polovično. Za pravilno odmero šolnine mora prinesti k vpisu vsak učenec potrdilo od pristojne davčne oblasti o vseh neposrednih davkih, ki jih plačujejo roditelji oz. tudi učenec sam. Državni in samoupravni (banovinski ali občinski) uslužbenci predlože davčni izkaz od tistega predstojništva, kjer dobivajo plačo. Ako pa plačujejo razen od plače še kakoršnekoli druge neposredne davke, morajo predložiti tudi o teh davkih izkaz od pristojne davčne oblasti. Pogoji za sprejem na drž. tekstilno šolo v Kranju 1. Učenci morejo biti samo redni; izrednih učencev ali privatistov šola ne sprejema. 2. Za vstop v I. letnik naj se prijavijo učenci, ki imajo absolvirano nižjo srednjo šolo ali meščansko šolo z nižjim tečajnim izpitom ali kvalifikacijo določeno po 3. in 4. odst. § 24. Zakona o drž. srednjih tehniških in moških obrtnih šolah. Kandidati, ki prihajajo iz V. ali VI. razreda srednje šole kot ponavljalci s slabimi ocenami in slabim vedenjem se ne bodo sprejemali. 3. Vsak kandidat mora ob prijavi izpolnili prijavnico in jo kolkovati s kolkom za din 10'—. Priložiti je treba: a) rojstni in krstni list, b) domovnico, c) zadnje šolsko spričevalo, č) izkaz o praksi (ako je kandidat že prakticiral v kakem podjetju), d) nravstveno spričevalo (ako kandidat ni bil v prošlem letu redni učenec kake javne šole). 4. Prijavljenci za prvi letnik opravljajo sprejemni izpit in sicer: a) kandidati z nižjim tečajnim izpitom delajo samo psiho-tehniško preizkušnjo. b) kandidati s kvalifikacijo, določeno po 3. odst. § 24. Zakona o srednjih tehn. in moških obrtnih šolah: 1. narodni jezik, 2. geometrija, 3. aritmetika, 4. fizika, 5. risanje; (snov iz teh predmetov se zahteva, kakor za nižjo srednjo šolo oziroma za nižji tečajni izpit); 6. psihotehniška preizkušnja 5. Izmed kandidatov, ki uspešno dovrše sprejemni izpit in dosežejo v vseh pogojih najboljšo skupno oceno, sprejme vodstvo 24 rednih učencev. Prednost imajo kandidati: a) ki so redno obiskovali večerne tekstilne tečaje, b) z daljšo tovarniško prakso c) prejšnje leto odklonjeni radi pomanjkanja prostora na zavodu. 6. Kdor je bil sprejet, priloži ob vpisu na prijavnico še kolek za 40'— din. Spored o pričetku šolskega leta 1937/38 1. Popravljalni in završni izpiti se prično 26. avgusta ob 8. uri. 2. Prijave kandidatov za I. letnik bo sprejemalo ravnateljstvo od 26. avgusta dalje. 3. Sprejemni izpiti kandidatov za I. letnik se vršijo dne 1. septembra 1937 ob 8. uri 30 min. Pri vpisovanju mora vsak učenec: a) izročiti prijavnico s kolkom za din 50'— b) plačati din 20’— za zdravstveni fond. c) predložiti potrdilo od davčne oblasti o neposrednih davkih roditeljev (oziroma o svojih davkih) in plačati šolnino po zgoraj navedenih predpisih. c) plačati din 50'— (petdeset) kavcije za čuvanje šolskega inventarja in učnega materjala in din 10’— za šolski fond. 4. Vpisovanje se vrši dne 7. septembra 1937 ob 8. uri, nato se prične redni pouk ob 14. uri. V Kranju, na Vidov dan 1.1937. Ravnateljstvo drž. tekst, šole v Kranju