Za poduk in kratek čas. Črni vitez pa hudi grof. II. Izveata, da je Milica v gradi Jelšaaskem, da se je poročila z oadotaim mladim goapodom ia da se ajeai mož grozi, do pride s svojo vojsko nad morivca. Tega aečejo čakati, hudi grof ae takoj če maačevati, zato zbere zopet svoje ljudi, udarijo aa grad i sicer po aoči ker je trdil vitez ia vedel grof, da je aoč tacemu početju poaebao ugodna. Hislili ao. da si grad lahko pridobijo pa zmotili ao se. V gradi so že vedeli, da ti tolovaji pridejo, zato ao bili tako dobro aprejeti, da ao se po dolgem boji s krvavimi glavami vraili. Hudi grof je bil ranjeu, rotil se je ia klel, da je bilo groza. Videli so grofovi, kako je edea z mečem čraemu vitezu po glavi dal, drugi je ustrelil, a krogla in meč mu nista nič prizadjala. Ko v grad dospejo, ae mora grof uleči, raaa je bila aevaraa, ia da ae bi imel tako zvestega prijatla, bi bil gotovo umrl. S sataaskim smehljajem sedi črai vitez pri njem ter pravi aam aebi: ,,čakaj ptiček, tvoje peruti so še prekratke." Grof ozdravi ia bil je ae bujsi ko poprej. Necega dae če pokazati avojo izurjeaoat v atreljaaji. Da toraj poklicati kmeta, postavi ga pred sebe, ukaže mu uata odpreti, meri in meri, i res aesrečaežu ravao v uata kroglo pošlje. Zgodilo se je to aa ravnem polji, v bližiai ao aekteri delali. Ko ti vidijo to budobijo, se razkačeai aa grofa vržejo; ali oa zatrobi i četa oborožaaih se na uboge kmete vsiplje, aektere koj ubijejo druge pa v ječo vlečejo. Tako se je vrstila hudobija za hudobijo, dokler ai bila mera grofova polaa. Bil je zimaki čas; šli so aa iov. kjer pa aiso areče imeli ter se prav alabe volje domov vraejo; med potjo išče grof koga, da bi jezo aa ajega spuatil. Pred borno kočico v visokem aaegu ae valja mali deček. Ko ga grof zagleda, se grozao aaameji ia koaja tako požeae, da mora cez dečka iti. Koaj poakoči, a ubogi deček od ajegove kopite zadet, se a krvavo glavo mrtev.aa tla zvali. Ustavijo ae lovci in grofa hvalijo. Sedaj prileti iz sobe žeaa, mati otroka; videč BJega mrtvega strašea krik zažene, vzame mrliča v aarocje, stopi pred grofa i mu s strašaim glasom pravi: ,, Uosedaj ti je nebo prizaaašalo, zdaj ti ne more več! Kri nedolžaega vpije po maščevaaji, mraz naj te trese, dokler se ne boš v peklu a tvojim tovaršem grel." Zdaj grof naglo kouja spodbode, beži od tod. Ali bilo je res ali se mu je zdelo, da ga mraz treae. ,,Jaz sem bedak, da se dam od te babe v kozji rog zagaati, meai je vroče." Ali ni mu bilo toplo aiti v gorki aobi, aaj še tako simitamo koraka, naj se zavija kakor če, aaj pri ogaji sedi; njega zebe. Ni mogel apati, atrašai obrazi ga spremljajo boč ia daa; sam neče biti, strah ga je. Tako sedita eao noč v prostoraej silno razgretej sobi črai vitez pa grot" pri ogaji. Grofa zebe, prikazai ga aadlegujejo, britko toži proti prijatelju, kateri ae mu le smeji. ,,Ti se lehko amejiš, ker^ ti je vroče kakor bi ravno iz pekla prišel." ,,Caj pa ti jaz zakurim". zavpije razkačeai vitez, segae v peč in vrže goreče treske po sobi. S prva so to za šalo imeli, a ko je začela soba goreti ko ao zastoaj ugaševali, ao boteli aaglo pete odaesti. Ali iz plameaa ao se krog ia krog ia krog vzdigovale črae pekleaake pošasti, črai vitez se tudi v eno spremeai, objame grofa, da kar zakriči ia mu pravi: ;,Segrej se ljubi bratec", ter se z njim v okrogu vrti. Tako se zgodi tudi z ajegovim blapcem. Vsak hudič si eaega izbere ia z njim pleše. To pa je istiaa, videli so kmetje, kako je grad gorel ia kako ao v plamenu plesali; slišali so tudi grozao tuliti ia kričati. Ko pa prvič petelia zapojo, izgiae vse, aamesto poaosaega grada stoji kakor je še daaea videti — kos čraega zida. Smešnica 46. Celjaki ,,lisjak" brez kozlov nikoli ae izide, ker ajegovi pisači zaajo aa Sloveace ia sloveaske narodajake veliko bolje psovati, aego pravilno sloveaščiao pisati. Zadaji 2 številki pa ste uže amešui. Tako n. pr. javlja dr. Glaatschaigg, ta visoko študiraai dohtar, da ,,Drava" skoz Koajice proti Ločam ia Poličanam teče, ker je pri Pesekovem mliau Podkovšekov 41etai faatič v,,Dravi utoail". Dalje 5eača, da dr. Vošajakovi volilci petrolej ied6, kerjetem ,,petrolej aarpotrebaej ši kruh". Tudi ve povedati, da kmetje svoje pridelke shranjujejo aamesto v kozolcih, uže v ,,kozelih" (kozlih). Zdaj pa aaj še kdo reče, da celjski lisjak ai dobro pisan za neke — klobaae.