10. štev. V Ljubljani, dne 19. maja 1900. X. leto. Izhaja X. m 3. soboto vsakega meseoa ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v J* se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se POBiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Usoda plemenitosti. To leto za politične uradnike na Kranjskem ni srečno. Jeden se je ustrelil, dva so pa odstavili in penzijonirali. Vsi trije so »plemenitniki«, to je ljudje, ki že l* rojstva izvajajo, da so kaj boljšega ter za vladanje takozvanega »prostega« Ijud-8tva rojeni in od Boga poslani. Na Dolenjskem so morali kar hitro dva taka ple-roenitnika odstraniti iz službe, t. j. okrajnega glavarja novomeškega viteza Veste-neka in črnomaljskega komisarja plem. Schiwitzhofna. Moralo je ono, kar se je v Uradu našlo, v nebo vpijoče biti. Deset let je bil Vestenek okrajni glavar v Novem mestu. Njegov brat je bil nekdaj glavar v Litiji. Ta je zapustil najtrši spomin v deželi in nazadnje je moral Penzijoniran iz privatne službe zaradi hudodelstva poneverenja bežati v Ameriko. To bi moralo merodajne kroge opozoriti, da njegovega brata ne dajo v službo na Kranjsko. Kaj na tem! — Ta dva brata 8ta zapravila velike dedščine po stariših. hnela sta v lasti grajščine v Mirni in Za-Pužih, imela dve veliki hiši na Dunaju, 8tariša sta jima zapustila veliko stavbinega 8veta na Dunaju — veliko druzega premoženja v promakljivostih, — vse brez dolga; — šlo je vse, in še se je napravilo več tisoč dolga. To je tako gospodarstvo fcrajščakov novejšo dobe, ki so se iz tujine ^selili pri nas. Dobri »katoličani« so. Za *° otroci ne morejo. Je taka izgoja v av-8trijskem plemenitaštvu. Zato ne mečemo kamenja na te Vesteneke; obžalujemo le flaše ljudstvo. Novomeški Vestenek je PriŠel kot glavar v Novo mesto, ko je njegovo premoženje že pošlo in je bil hudo v dolgah, imel le 800 gld. zaslužka prostih eWkucije. Glavaril jo 10 let. V izobilju Ugojen, kako naj živi z 800 gld. in clijc-*ami! To je komaj za zajutrkat. Dolenjci s° potrpežljivi ljudje. Velikolaščan Stritar j^avi v neki pesmi, potrpežljivi osli; dosti-at je vlada v Ljubljani in na Dunaju po ^r'tožbah videla, da tu no more marsikaj V redu biti. — Kaj na tem! Tam doli kje J^ baje blizo Turčija. Jo prišlo veliko vkup; r^bljančani so Be iz Dolenjcev norca brili, j1 'majo tako oslovsko potrpežljivost in nske ulico je vpilo v palačo de-^'no vlade. To jo bilo sitno, moža so jj*tavili ter mu hitro dali penzijon okolo tJj° gld. ali 3600 kron. Pri tej priliki bo ^. 1 mahnili po komisarju Schivvitzhofnu, jj^1 bil po sodbi njegovega glavarja za sPoGn° ra^0' ki j° Pa P° sodbi vlade bil »L*!0**611 za komisarja tam doli blizo Hu- fo"o . a'a ^°8U- Dolenjci v teh krajih toni ^'naJa Kftkor se sliši, hočejo žu-^estenokovega pasalika napraviti najprej žalni shod, da se na njem tolažijo, potem pa veselico, da ložje pozabijo, kar je šlo iz njih gospodarstev. Kar je šlo, je šlo. če bi le ženice enkrat nehale z oči-tavanji! »Mar bi meni in otrokom kupil kaj prida obleke ter kupil velik travnik, njivo, gozd!« Vestenek je v njegovem pa-šaliku veliko dolga zapustil. Njemu jo bil vsak človek, ki je kaj na strani, imel, znan. Župani pa celo, in ti so še kakor črna živina morali jamčiti pri posojilnicah. Naj zlodij vzame te posojilnice in še poleg menice! Neki drugače toliko vesel župan pravi, da se ne bo nikdar več smejal, drugi pravi, da mu je potres razdjal gospodarska poslopja ter hišo močno razruval. Koliko je pa drugih ljudij, ki težko, težko tudi goldinar zgubijo. 10 let se je glavarilo. Za to ponižno človeško raso, Slovenca, je vse dobro. Saj je visoki kapitelj, vsaj je drugi farovž bil, kakor drugod po Slovenskem, s tem politikom v najlepšem prijateljstvu. O da bi le farovž bil mej žalujočimi ostalimi! Škoda, da ne. — To je na Slovenskem trdno zvezana družba. To je vlada nad slovenstvom. Vse je tiho po farovških listih, koder drugod liberalce s svedrom derejo. Hudobni jeziki celo pravijo, da je farovž prosil za penzijon, in da bo farovž skrbel za kako drugo službo. Lepo je to, prijatelja se ne sme v nesreči zapustiti. Roka roko umiva, zato pa pustimo škofovskemu in drugemu farovškemu haraču v povzdigo »deželne kulture« prosto pot. Vlada je organizacija manjšine v krotenje večine ljudstva, pravijo učitelji državnega prava; to si ti, farovški človek, Slovenec, enkrat za vselej zapomni in ne zabavljaj, če ti kdo navedene manjšino na glavo kida. Prijatelji, edini prijatelji slovenskega ljudstva smo mi katoliški duhovniki, pišejo vsake kvatre naši farovški listi in dostavljajo, da je duhovenski stan najvažnejši, najsvetejši. Bogme, da jo to res! Nosi, trpi uboga para slovenska; to je tvoja usoda! Vprašanja naše kmetije! (Dalje.) To jo proces, ki so je v normalnih razmerah vršil. Na kmetijah, katere je obdeloval zanikrnož, pijanec, ali nesrečen kmet, kojemu je požar, ali bolezen v hlevu škodo delala, je še hitrejše šlo na kant. Pri nas je še tudi vzeti hiranje vinogradov. Pa ker je bilo kmetsko zemljišče prosta last, se je ž njim ravnalo, kakor se je hotelo. Prodalo se je tudi lahko na drobne kose. Sosedi so kupovali in ljudje, ki bi bili radi prišli do lastne zemlje. Denarjev ni bilo, torej po večjem na up. Nekaj se je plačalo, nekaj pa na drugo kmetijo in kupljene dele intabuliralo, seveda proti obrestim. Ti ostali kupi delajo ravno tako pogubonosno, kakor dote; o njih velja, kar o slednjih. Vsi ti dolgovi so lahko napovedati, iztirjati. Tedaj še naše hranilnice niso poznale dobrote, da se sme dolg v manjših deležih plačati, amortizirati. Kmet zamore le jeseni kaj plačati. Ali po navedenem se ga je lahko zgrabilo, kedar se ga je hotelo in upniki, (izvzemši hranilnic) so ga najrajše tedaj prijeli, kadar je najmanj mogel kaj plačati. S tem so si pridobili več obresti, več »za dobroto« danih stvari, ali plačil. To delovanje upnikov na Slovenskem je znano. Preveč bi prostora rabil, da isto popišem. Omenim tu le one dobrote, ko je naš kmet za jedno vedro vina jeseni dati moral dva, ali živino v rejo vzeti za veliko kupno ceno proti delitvi dobička ter jamčenju za slučaj nesreče, pogina živine. Omenim onih 25—50% obresti, katere so se pri nas plačevale. Je čudež, da se je še toliko kmetij na Slovenskem ohranilo! Upoštevati tudi moramo, da se v prvih desetletjih po letu 1848 živ krst ni brigal za slovenskega kmeta in dolgo še pozneje se je vse le gnjetilo v tem delu, da pridobi slovenske šole in urade. To delo je vzelo prizadevanja vseh izobraženejših Slovencev v zakup. Za povzdigo kmetskega gospodarstva se ni kdo brigal, ali ne dosti. V teh časih je kranjska kmetijska družba jedina, ki se briga za to gospodarstvo. Ali njej so roki vezane, če bt tudi bilo spoznanja. Pa smo bili Avstrijci, in kdo se je brigal v merodujnih uradniških mestih za Slovenca! Jezili so se. nad njim, ko so zapazili, da mrcina še giblje, da še ni umrl. lil. Naše meščanstvo ni spravilo v novem gospodarstvu kaj prida gospodarstva naprej. Omenimo samo, da je prepuščalo tujcem velike naše premogokope. Stran teh premogokopov, rud je tudi dosti v deželi, — bi se oživele lahko tovarne. Mi-Ijoni, da, že miljardi dobička so dozdaj tujcem naši premogokopi nesli; naš meščan je pa le majhen oštir ali trgovec v njih bil. To naše meščanstvo ni moglo dosti pomagati. Kjer jo njiva slabo obdelana, kmetska živina in kmet ni kaj prida in če kmet ni trden, tudi meščan ne. In naši grajščaki se niso zavedali, da so zdaj kmeti, ki imajo iste skrbi in dolžnosti, kakor manjši kmet. Že samo pogled na to, da jim bo delavcev zmanjkalo, če jih manjša kmetija ne bo mogla izrediti, bi jih moral opozarjati na to, da s svojim večjim kreditom ter večjo omiko, večjo veljavo v državnih vladah kaj v prilog kmetije storijo. Tako tudi ne farovži. Ti so se držali izreka: »Čim manj je kmet učen, tem boljši delavec je. Kdo pa bo hlapec hotel biti, in kdo ga bo mogel plačevati; za par goldinarjev ga ne bo dobiti, in ubogal tudi ne bo in kmet bi visoko glavo nosil.« Sebi prepuščena kmetija je hodila naprej, kakor je mogla. Zdaj je bila kapital, to je sredstvo, s katerim se da v trgovini delati tako, kakor meščan-obrtnik z gotovim denarjem, ali svojim kreditom. Ali tukaj je razloček. Obrtnik dobi v svojem izdelku povrnjeno zanj v tak njeno svoto kapitala, obresti in stroške dela, svoje delo in po večjem tudi kaj dobička. On svoje pridelke vsaki dan spečuje, ali vsaj v kratkih presledkih. Ta lahko posojila najme in tudi obrestuje, če je kaj tal za njegovo obrt. Ne tako kmet. Njegovo zemljišče ni stvar trgovine. Ta kapital se ne obnovi, kakor kapital v denarju po obrestih, če kmet svoje zemljišče zadolži, prodal je kos istega upniku. Naš kmet to dobro čuti, ko pravi o zadolženem kmetu: »ni več dosti njegovega«. — Kmet ne sme svojega kapitala, zemljišča načeli, on le more s pridelki istega delati, plačevati, njegovega kapitala ti pridelki ne obnovljajo. Politični pregled. Notranji položaj. Bližamo se važnim Pogodbam. Z vso gotovostjo smemo pričakovati, dase razpusti državni zbor in da se bodo v nekaterih mesecih vršile nove državnozborske volitve. Povod temu je, da so češki poslanci v državnem zboru začeli obstrukcijo. Oni zahtevajo zadoščenja za ugrabljeno jim narodno ravnopravnost, a ker jim ga vlada ne da, ker jim neče vrniti njihove pravice, zato so Čehi začeli obstrukcijo. Doslej je zbornica imela le malo sej. Storila seveda ni ničesar. Prihodnji mesec hoče vlada s pomočjo sebi udanih strank začeti boj proti Čehom, a če v tem boju ne zmaga, hoče zbornico razpustiti in razpisati nove volitve. Z žalostjo moramo reči, da so menda tudi slovenski poslanci pripravljeni pomagati vladi in Nemcem zoper Cehe. Delegaciji sta se sešli dno 12. maja V Budimpešti. Cesar je v svojem prestol -nem ogovoru povdarjal, da jo mir v naši državi zagotovljen, kor živi I vsemi državami v prijateljstvu in zlasti ker je zvezana z Nemčijo in z Laško ter se je z Rusijo dogovorila glede balkanskih držav. V istem smislu so je izrazil tudi minister grof Goluchovvski. Ta bo imel še hude boje s Čehi, ki ga mislijo jako trdo prijeti. Da bodo tudi davkoplačevalci imeli kaj veselja, zahteva vlada za vojaške namene za celih 19 milijonov K več kakor lani. Cesar v Berolinu. Ta mesec se je mudil naš cesar v Berolinu. Sprejet je bil 2 velikansko slovosnostjo in so vrnil jako zadovoljen. Zdi se nam pa, da slovanski narodi avstrijski nimamo vzroka biti veseli tega potovanja in da bomo pri tej priliki obnovljeno in poglobljeno zvezo mej Dunajem in Berolinom še prav bridko občutili. Vojna v južni Afriki. Sreča ni Burom nič več prijazna in vse kaže, da so An- gležem ne bodo mogli več dolgo zoper-stavljati. Ko so Angleži zavzeli glavno mesto oranjske republike, so počakali toliko časa, da so dobili novih vojakov in zadosti živil, potem pa so se začeli pomikati dalje. Buri se umikajo skoro brez boja. Oranjsko republiko so Buri že zapustili, in je ta burska država zdaj v angleških rokah. Buri so se zbrali ob reki Vaal, ki je meja burski državi Transval, in tam je pričakovati, da pride že v kratkem do odločilnega boja. Vse okolnosti kažejo, da Buri ne bodo kos svoji nalogi in da bodo podlegli ter izgubili svojo neodvisnost. Dopisi. Iz št. Lamberta pri Zagorji ob Savi. Ne miruje mi drugače srce, da se moram zopet oglasiti v vašem cenjenem listu. Razmere, ki so pri nas, so vredne popisa. Vem, da bo tudi zanimalo vsacega čitatelja. Saj mora vsacega poštenega človeka boleti srce, ko čuje kaj tacega, kar počne naš župnik Nemanič. Kadar ga hudič grabi, takrat me ima vsak rad, rekel je župnik nekoč, ko je šel nekoga previdit, preje me pa ne vidi. O gosp. župnik, vsak vas vidi tudi preje in vsak vas tudi sliši, vsak posluša vaše lepo nauke, s katerimi vi učite svoje vernike. Saj ste rekli v nedeljo na prižnici: Same resnice vas učim, pa vi me no poslušate. Gosp. župnik! Mi vemo že zdavnaj vse resnice, ki jih vi učite, treba je, da tudi vi nam dajete lepe izglede, tako izglede, kakoršne bi moral vsak dušni pastir dajati svojim ovčicam. Tiste besede, katere sto v nedeljo na prižnici izgovorili, ne bodo verniki nikdar pozabili. Mogočno in jedrnato jo donela iz prižnice vaša beseda, ki se je glasila: »Te St. Lambersko k . . be me ne bojo komandirale.« n V St. Lambertu ste sami norci«, govoril je župnik dalje. »Prosite saj sv. duha za razsvetljenje, pa saj vi imate od bika duha.« »Jaz vam povem, da vi ne morete meni nič do živega, jaz se vam lo smejam, ker ste taki norci, pa tudi v nebesih vas ne- bom hotel nobenega poznati.« Lepa beseda je to, za dušnega pastirja. To tudi sami dobro vemo, da ko bi nas župnik Nemanič sodil, potem smo gotovo vsi pogubljeni. To je dobro, da imamo druzega sodnika, ki nas bo vse sodil, in ta je gori nad nami. Kakor se vidi, bi župnik rad, da bi bili vsi pogubljeni. To tudi ne bo čudno, ko bi bil kateri pogubljen, ker župnik je res pri nas za samo pohujšanje. Kar nas je starih, se ne bomo pohujšali, ali kaj pa mladina, ker še v cerkvi, kjer prebiva sam Bog, kjer bi se imela oznanjovati samo božja beseda, tukaj sliši mladina mašnika izgovarjati take ostudne besede, kakoršnih se sramuje vsak najbolj surov človek. Kako si upa potem k oltarju opravljat najsvetejšo daritev? Tudi se nam zdi čudno, da naš /upnik ne časti matere Kozjo. Pojmo pogledat nekoliko pO svetu, in opazujmo povsod pri vsaki župni cerkvi, povsod bomo našli, na oltarju lepo okrašeno Marijino podobo, pri kateri se obhajajo vesele šmar-nice. In tudi povsod, v vsaki hiši imajo sedaj ta mesec v kotu olepšano Marijino podobo. Poglejmo pa v našo cerkev, v našo lepo cerkev, tamkaj ne bomo nikjer opazili, da je sedaj mesec maj. Ob nedeljah popoldan, ko bi morale biti šmarnice, pa župnik po celo uro razgraja po prižnici, in potem še litanije od matere Božjo neče molili. Bes čudne reči se godijo tukaj pri nas v Št. Lambertu. Pa prevzvišeni kneZo-škof se za vse to nič ne briga. To se nam' jako čudno zdi, in pa še, ker se župnik vselej, kadar je pri škofu, pohvali in pravu Saj so me še škof pohvalili in so rekli, le tako naprej delajte, pa bo dobro, poleg tega so mi še nekaj denarja darovali. No, če je pa temu tako, potem si pa Človek ne ve pomagati, in tudi ne ve, komu bi verjel-Kdor take neumnosti počne, kakor nas župnik, potem pa je še od škofa pohvaljen, to je pa res več, kakor čudno. Imam tudi lep dokaz, kako je naš župnik pozabljiv. Ni davno, kar je tukaj nekdo kupil od nekoga nekaj gnoja za štiri krone. Kupec j© o neki priliki dal denar župniku, da naj ga da prodajalcu. Ali kaj se jo zgodilo? Kmalu potem dobi kupec pismo, zakaj da je namestu štirih kron, poslal prodajalcu samo eno krono. Temu se je to čudno zdelo, zato se jo napotil takoj v župnišče in vpraša župnika: koliko sem jaz dal vam denarja? Župnik pravi: Štiri krone. Torej, kje pa so ostale tri krone, ker mi oni piše, da jo prejel le eno krono. Župnik pravi'-Oh, tri krone sem pa — pozabil dati. To je dokaz, kako je ta sveti mož pozabljiv. Kaj tacega pozabijo naš gospod. Kar bi pa utegnilo komu drugemu koristiti, tega naš gospod ne pozabijo nikdar. Domače in razne novice. Kranjski deželni zbor. Letošnje spomladansko zasedanje se je zaključilo dne G maja. Zadnji dve seji sta bili jako burni-V predzadnji seji se je brez posebne razprave odobril proračun, zakon o povzdigi govedoreje in se je naročilo dež. odboru* da prihodnje leto predloži postavo, po kateri se bo smel v vinorodnih krajih zajec o vsakem času streljati. Najvažnejša točki* razprav je bil predlog o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta. Ker klerikalci niso mogli pri lanskih volitvah dobiti kmetijske družbe v svoje roke, skrili so s& pod vladno suknjo. Izprosili so pri vladi? da jo predložila dež. zboru načrt zakona? po katerem bi se kmetijski družbi vzele najpoglavitnejše pravice in ustanovila nov* organizacija. Naša stranka seje temu uprla* ker bi bil tak zakon kmetu na škodo. Pa tem zakonu bi namreč prenehala kmetij" ska družba biti poklicani zastopnik kmet* skih koristi, kakor je sedaj. To delo b1 prevzel kulturni svet. S tem bi pa bU kmet zategadelj na škodi, ker dveh orga* nizacij no more vzdržati. Kmetijski družb* bi so vzelo tudi podpore, ki jih zdaj d°' biva in ona bi več ne mogla tako del*** ko zdaj. Za kmetovalca ima kmetiji* družba posebno važnost zategadelj, ^et mu za lastno ceno, brez dobička preskrb* ljuje gnojila, galico itd. in mu daje d*0' vesa in »Kmetovalca«. Vse to bi sevc^* prenehalo, zakaj nova organizacija bi 3^ s tem ne bavila. Narodna stranka je t°r0} storila prav, da so je uprla vladnemu pre logu in veleposestniki so jej pritrdili* ^ so uvideli, da ima prav, Vladni načrt s jo na to predelal tako, da bi bo na V° lagi kmetijske družbe napravila nova ^ ganizacija. Kmetijska družba bi se % 11 organizacijo združila, se v njej raztop a tako, da bi nova organizacija °l)ra,v''|^- tudi vso prej omenjena dela, i''ATlx^\.^e terih se kmetovalec najbolj drži kme družbe. To pa klerikalcem ni bil° ^jti, ker oni hočejo kmetijsko družb0 Poskušali so na vse načine preprečiti razpravo in deželni glavar jim je šel na roke, prav kakor bi svojo pristranost hotel na poseben način pokazati ter tako dokazati, da nima potrebne sposobnosti za mesto ^ež. glavarja. Razprava je bila burna, naposled so klerikalci pobrali šila in kopita *n zbežali iz zbornice. Namesto da bi sodelovali pri taki važni stvari, so se pred zbornico sprehajali in lepo cigarete kadili. S tem so prav očitno pokazali, kako zaničujejo kmeta, kako zaničujejo svoje lastne volilce. Njih dolžnost je bila, ostati V zbornici in če je v postavi kaj slabega, opozarjati na to in nasvetovati zboljšanje. Poslanci, ki tako postopajo, niso vredni, da uživajo zaupanje ljudstva, taki poslanci zaslužijo, da jih ljudstvo zapodi z mokro cunjo. Naš škof se dela sila narodnega in že bolj vernega. Koliko je oboje v resnici vredno, kaže okolnost, da je pravno zastopstvo njegove grajščine v Gornjem gradu izročil strupenemu sovražniku naše narodnosti in katoliške cerkve, advokatu dr. Mravlagu v Celju. Ta Mravlag je jeden najhujših zatiralcev naše narodnosti, a dasi je v Celju vso polno izvrstnih slovenskih advokatov, je škof vender temu zagrizenemu nemčurju poveril svoje zastopstvo. Ta Mravlag je pa tudi jeden najhujših sovražnikov katoliške cerkve. Njegov list obsipa duhovnike z najizbra-nejšlmi psovkami. Največkrat zmerja duhovnike s »prcšiči«. Zgol iz sovraštva do -katoliške cerkve je mož šele pred kratkim prestopil k drugi veri, a škofa vse to nič ne moti. Ali ni to sramota. Slovenski katoliški škof ima sovražnika slovenskega naroda in katoliške vere za zastopnika. Tega si ni drugače tolmačiti, kakor da je škof vzel dr. Mravlaga samo zaradi tega, da bo ta slovenskega, katoliškega kmeta bolj neusmiljeno za vrat pripel, kakor bi to storil kak slovenski katoliški advokat. Nova zavarovalnica. Klerikalna stranka je dobila dovoljenje, da ustanovi Zavarovalnico proti požarom. Ta zavarovalnica je preračunjena na profit. Sredstva, s katerimi se ustanovi pa so popolnoma nezadostna in mora zavarovalnica v treh letih na vsak način na kant priti. Klerikalci so pač lakomni kakor ruski volkovi, a o tacih stvareh ne razumejo nič. Brez dvoma je, da pridejo vsi tisti, ki so bodo vjeli v to klerikalno past v veliko škodo. Varujte so to zavarovalnice! Častno občanstvo. Županstvo v Begunjah nam brzojavno naznanja, da ie občinski odbor imenoval gospoda župnika I. K oš m olj a soglasno častnim občanom. liadi motenju vere se je vršila te dni kazenska razprava proti Ignaciju Kvasu in Francu Hkrlju. Poškodovala sta pod Rožnikom Marijino soho ter razbila, oziroma poškodila razpelo na Rožniku in v Kosezah. Kvas je bil v službi v katoliški knjigoveznici pri Rreskvarju v Senklavškem farovžu. Pred poldrugim letom je onesnažil v delavnici neko svetniško podobo ter delal iz svojega Čina spričo vseh nesramne dovtipo. Ril jo Man pijači ter so jo tudi v knjigoveznici večkrat upijanil. Pred par tedni se J° po dokončani službi sprehajal s pri-lateljem Velopičom za gradom, razbil ondi neko svetilko in hotel porušiti križ ob Gruberjevem kanalu. Prijatelj pa je to preprečil. V Pruljah je hotel razbiti neko tablo, a se mu tudi to ni posrečilo. Pri-šedša v mesto, sta srečala Škrlja. Vsi trije so šli v gostilno in v kavarno. Kvas je Velepiča nagovarjal, naj gre z njim in Skrijem na Rožnik, da bodo kaj naredili. Velepič pa je šel domov. Kvas in Škrlj pa sta šla pod Rožnik. Tam je zlezel Kvas v kapelico ter je suval Marijino soho sem ter tja, da se je poškodovala. Škrlj je šel med tem dalje oziroma je stal na straži. Nato sta se lotila križa na ovinku poti pod cerkvijo. Škrlj je potrgal s križa vence, Kvas pa je razlomil Boga. Škrlj je odlomil Kristusu glavo in jo nataknil na palico. Ko ga je vprašal Kvas, zakaj to dela, mu je Skrlj dejal: »Bodo imeli vsaj časniki kaj pisati!« Kvas je nato vtaknil Kristusove noge narobe v njivo ter vrgel tja eno roko. Potem sta šla v Koseze, kjer sta se lotila Zakotnikovega križa. Strgala sta ga z stebra, katerega je Škrl podrl, Kvas pa je obesil podobo na vejo nekega drevesa. Drugega dne je šel Škrlj na Rožnik in videl, da se okoli razlomljenega križa jokajo ženske. To pa ga ni zanimalo prav nič. Obtoženca sta priznala vse. Sodišče, kateremu je predsedoval g. sod. svetnik Martinak, je obsodilo Kvasa, ki je bil povzročitelj vsega početja, na 18 mesecev, Škrlja pa na 13 mesecev teško ječe. Kmijerejska darila. Na Kranjskem se bodo 1. 1900. delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zaskočene kobilo in c) za žrebice v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah: dne 3. septembra 1900. 1. ob 10. uri dopoldne v Lescah, dne 4. septembra 1900. 1. ob 10. uri dopoldne v Kranju, dne 5. septembra 1900. 1. ob 10. uri dopoldne v K a m n i k u; za konje noriškega plemena: dno 6. septembra 1900 1. ob 10. uri dopoldne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajna glavarstva ljubljanska okolica, Logatec in Postojna, dne 7. septembra 1900. 1. ob 10. uri dopoldne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje, dne 15. septembra 19 00. 1. ob 10. uri dop. v Trebnjem za okrajni glavarstvi Rudolf ovo in Litija; dne 1 7. s e p t e n) b r a 1900 1. ob 10. uri dopoldne v Št, Jerneju za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj. Za delitev daril veljajo naslednje odredbe, ki so se ukrenile po dotičnih ukazilih, c. kr. poljedelskega ministrstva z ozirom na razmere te dežele. Iz Lesec Občinski odbor je 10. t. m. volil novega župana. Županom je bil izvoljen g. Ivan Žark, posestnik iz Lesec, prvim svetovalcem g. Ivan Legat, veleposestnik iz Lesec, drugim svetovalcem g. Ivan Wallant, posestnik iz Hlebec, tretjim svetovalcem g. Luka Grilc, posestnik iz Zapuž, četrtim svetovalcem g. Anton Moršol, posestnik iz llraš. Zmagala jo narodna napredna stranka s 7 glasovi proti 5. Županom v Celju jo zopet izvoljen znani S t i g o r , podžupanom pa še bolj znani Rakusch. Izvoljena sta bila soglasno. Bržčas jo obč. svet celjski s to izvolitvijo hotel pokazati, da odobrava, kar sta ta dva moža počenjala za časa obiska čeških visokošolcev v Colju. Cestni odbori. V cestni odbor novomeški je imenoval deželni odbor gg.: vi- teza Langerja, grajščaka v Bršlinu in J. Zorkota, posestnika v Šmarjeti. — Za trebanjski okraj je imenoval za sedaj gosp. L. Koračina iz Mirne, imenovanje druzega člena pa si je pridržal, a izvršilo se bo v kratkem. Državno podporo v znesku 1400 K je dovolilo poljedelsko ministrstvo za. napravo vodovoda v občini Studenec pri Hrenovicah. Poneverjenje. Pri okr. sodišču v Črnomlju nastavljeni kancelist Vaclav Po-lak je poneveril nad 4000 K denarja in storil razne sleparije z uradnimi akti, sedaj pa je pobegnil. Oče in hči. V Mayerjevo prodaj tl-nico je prišla v torek neka deklica in vzela na ime gospe A. Š. blaga za 51 K. Ko je tvrdka izvedela, da gospa A. š. ni ničesar naročila, je to naznanila policiji, katera je v četrtek izsledila storilko v osebi 14!etne Antonije Zupančeve. Deklico so prijeli in je goljulijo šele priznala, ko se je dobilo blago pod posteljino opravo v njenem stanovanju. Nekaj blaga pa je bilo že zastavljenega. Pri iskanju po bla^u pa so našli detektivi v Zupančevem stanovanju več cerkvenega blaga, medene cevke, bakrene cevke in kolobar gumi-traka, in ker se jo dognalo, da je to ukradel oče Antonije Zupane — Aloj/.ij Zupane deloma v Frančiškanskem samostanu o priliki, ko je vpeljaval električno luč in deloma pa pri mestni elektrarni, kjer je bil uslužbenec, se je tudi on dejal v zapor. Vinogradi v južni Istriji, kjer so posestniki lani pridno škropili z galico posebno na obali morja v okolici Dinjana, Riverije, Kanfanara in Rovinjskoga Bela, kažejo mnogo lepih grozdičev, tako da se je nadejati obilne trgatve in dobre vinske kaplice. J. P. Izpred sodišča. Dne 9. maja se je pri dež, sodniji izvršila obravnava proti oženj enemu tercijalcu Fr. Pikužu, o katerem smo svoječasno poročali, da je zlorabil učence, ki so bili pri njem na stanovanju. Obtoženec je na učence vplival z grožnjami in celo z brahialno silo. Nesramnik je bil v tajni obravnavi ob-obsojen na tri leta težke ječe, poostrene z jednim postom vsak mesec, dočim so bili učenci, ki so bili tudi obtoženi, po izvrstnem govoru zagovornika g. dr. Te-kavčiča oproščeni. Žene, nikar ne hodite po moža v gostilno! Neka huda Trnovčanka je šla 8. maja popoldne v neko trnovsko gostilno po svojega moža, ki je že cel ljubi dan popival, in ga je hotela spraviti domov. Prigovarjala mu je na vse mogoče načine, naj bode pameten in naj pusti pijačo, katere ima tako dovolj, a vse je bilo zastonj. Mož se ni premaknil od mize in od literčka. Sedaj je žena začela biti huda in je moža pošteno psovala in se je menda tudi zakadila v njega, tako da je moral priti gostilničar na pomoč, ki je ženico prijel za vrat in jo vrgel pri vratih ven, da je padla in so pobila. Gostilničar pa jo nahujskal še moža, da je prišel in dal ženi brco in par zaušnic, potem pa se je vrnil in pil naprej. Lep mož, lep gostilničar! V Kahiri v Egiptu je sin tovarnarja g. Julija Stareta storil žalostno smrt. Skočil je s četrtega nadstropja na ulico in so ubil. Pokojnik je bil star kacih 30 let. Bržčas se mu je bilo zmešalo. Marija se je prikazala! Iz vasi Alice-Belcolle pri Acqui-ju v Piemontu poročajo, da je šla nekako pred štirinajstimi dnevi 141etna bolehna, nervozna hčerka neke uboge vdove v vinograd žet deteljo. Vrnila se je domov trepetajo ter povedala, da se ji je prikazala Mati Božja ter jo poljubila na lahko kakor dih vetra na usta. Prestrašeni kmetje so deklici takoj vse verjeli, in vest, da se je prikazala Marija, se je raznesla kakor blisk po vsej okolici. Ze drugega dne so se pripeljali ljudje z vseh strani in zbralo se je več tisoč bolnikov, ki so čakali Marijo. Deklica hodi sedaj vsak dan zgodaj zjutraj v vinograd, kjer obstane vsa zamaknjena ter se navidezno z nevidno osebo pogovarja. Množica kleči, moli in joka okoli deklice. Odnesli pa so iz vinograda že zadnjo bilko trave in ljudje so odnašali v robcih in klobukih celo prst. Nekateri pa v čudež niso verjeli, zato so jih pretepli in jim zažgali hiše. Zadnjo nedeljo se je zbralo pri tistem vinogradu okoli 30.000 kmetov in kmetic, ki so čakali več ur na deklico. Ko je prišla, se je zopet zamaknila, potem pa ljudem povedala, da hoče imeti Marija svojo zemljo zeleno in pokrito s cvetlicami. Ljudje so nanesli novo zemljo, jo posejali s travo in cvetlicami ter sezidali na mestu, kjer se je pojavila Marija prvikrat, veliko kapelico. Nedavno bi bili ljudje deklico iz samega občudovanja kmalu zadušili ter so jo orožniki komaj rešili iz rok versko blazne množice. Zadnje noči je prenočevalo na gričih okoli vasi Alice-Belcolle 10 do 12.000 ljudi, ki so vso noč molili in peli. „Kana uru. zlata ura" ne pove" samo, da je treba zgodaj na delo, temveč" da se to zgodi tudi veselega srca in Čilega telesa. Kako se vsakdo veseli n. pr. zajutreka! Nihče ne pričenja rad pred kavo dnevnega dela. Že ta naravni nagon kaže, da je treba dati telesu za njegovo prvo potrebo take pijace, ki ima v sebi zdravilne, dobre in lahke hranilne snovi. Vse po-sku&nje in izkušnje v stotisoCerih družinah so dokazale, da je v ta namen najizbornej&a kava, v kateri je nameBana polovica bobove in polovica Kathreiner-Kneippove sladne kave, Na tak način se dobi resnično pravo družinsko kavo, ki vsakemu jednako dobro prija in katero povsod vedno rajši pijeio. Kathreiner-Kneippova sladna kava se dobi povsod, a pristna vedno samo v znanih Kathreinerjevih zavitkih, katero naj bi vsakdo vselej in povsod zahteval in le to vsprejel. Tržne cene v Ljubljani 12. maja 1900. Loterijske srečke. K v K Pšenica, 100 kg 18 80 Špeh povojen, kgr. . 1 40 Rež, „ . 14J40 Surovo maslo, „ . . 1 70 Ječmen, „ 13!60 Jajce, jedno .... — 5: Oves, „ . 12 40 Mleko, liter .... — 1« Ajda, „ . Proso, „ . I7j- Goveje meso kgr. 1 20 19 — Telečje 1 20 Koruza, „ |13'20 Svinjsko „ „ 1 40 Krompir, ! 6- KoStrunovo ,, „ — 801 Leča, lit. . -J24 1 30 Grah, B -20 Golob...... — 40, Fižol „ . — 14 Seno, 100 kilo . . 4 40 Maslo, kgr. . 1 80 Slama, „ ,, . . . — Mast, „ . 1 40 Drva trda, klftr. . . 6 GO Špeh svež, „ 136 „ mehka, „ . . 5 — V/ • n (Hammorschmiede) blizu Radeč pri Zidanem mostu so «liV takoj v najem. Kdor jo želi prevzeti, naj se oglasi pismeno ali ustno pri Davorinu Podles-niku v Radečah pri Zidanem mostu. Preklic! Obžalujeva razžaljive besedo, katero sva govorila o g. Josip ini Lavreučič, trgovki na Dolenjski cesti v Kurji vasi št. 4 pri Ljubljani, glede od njo prodajane moke in otrobov iz Vinko Majdičevega mlina v Kranju. Tudi obžalujeva, da sva govorila o tej (Vinko Majdičevi) moki, da je gipsova in železna, ter da po njegovih otrobih živina pogine, ker so bile te besedo neresnične, in prosiva odpuščenja. Anton in Antonija Stmatf. Oradeo, 12. maja. Brno, 16. maja. Dunaj, 12. maja. Lino, 5. maja. Trst, 5. maja. Praga, 9. maja. 59, 23, 5t 19, 44. 84, 42, 28, 54, 21. 11, 90, 56, 66, 10. 78, 26, 49, 35, 30. 76, 15, 18, 56, 9. 77, 78, 80, 89, 53. Glavna slovenska registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu 14 Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4l/20/0 od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. M. Hudnik, predsednik. Poštna hranilnica ček. it. 849.086. Telefon št. 135. Zmešane b kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Businaro v Lj ubijani, Hil šarj e ve ul ice št. 10. P2jT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. Cumpagnie Generale Transatlantique. Francoska proga s poštnimi brzo-parobrodi via Inomost-Basei-Paris. New-York. Cena vožnje v III. razredu iz Ba-sela v New-York stane 84 (štiriin-osemdeset) gld. s hrano in stanovanjem* od Basela dalje prosto. Odhod iz Ba-sela vsak četrtek, iz Havra vsako soboto zjutraj. Ta črta je najbolj pripravna za Slovence iz Kranjske in Štajarske ter za Hrvate. Na parnikih je najboljša hrana in postrežba; potniki III. razreda dobe dvakrat na dan vino prosto. Rommel&Comp.Basel (Švica.) V Ameriki smo v zvezi z „Glas Naroda", Fran Sakser, 109 Green-vvich Street New-York. ,Pri Dolencu' Dolenjska cesta, Ljubljana. Nova trgovina H. Fajdiga. „pri Dolencu" na Dolenjski cesti v Ljubljani priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo lllll pristnega žganja v steklenicah in sodčkih. Istotam kupujejo se jajca in piščeta po na|v!6|l ceni. Za prav obilen obisk priporočata se H. Fajdiga n R.Wallan E o. o ca -#- t/5 !3S * l f 1 sli! -£ > —• .S a. > ✓v, Tvari n fllLAiNlHIETOM ZALOGApriJV.JEBACINU ljublj ani. 9 9 i i N 9 I 9 i Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek .Narodne Tiskarne* v Ljubljani