I „... i ■ ■■M^IJM M ■ m^M^I ■ If li I _as_ AMERIŠKA W DOMOVINA 1 111 ninnmiintmninnmmtnnnimtt ^^TBH mm HHHHH H ■ ™ ■ M ^l/T ^^^^ ^^^ ■ ® ^^^ ■■ ^HV V ( Hmmmmmmmmtmimmmmi I | 'AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI H NO. 49. • "" CLEVELAND, OHIO, FRIDAY^ APRIL 25. 1919. __LETO XXII. - VOL. XXII. JI Mali deček (Jugoslovan) napram velikemu dečku: "Hej, kam. pa vlečefi moje stvari?" (i Veliki deček (Italijan): "Obljubljeno mi je bilo od John Bulla in La Belle France, da bo moje. Če ne bog molčal, te založim policmanu Wilsonu!" , Mali deček: "John Bull in La Belle-France niso imeli pravice deliti mojo lastnino. Sicer pa bo policman Wilson že pofiksal take roparje kot si ti!" lub nu - ■ *r' v.-- S*4lldoj:(Tujaf/.lv) H fiyf v/h*tf9y ou m«ln ij ti M;j iUn^) "Bi ^ ~]Jou; (I ta /j.J Tkzsa v/crz by John .Dull d.vJ Dilh r?inca nt LohtUn. J'// f« //jco/lCCAKin Wil$ol\ oftyou Sr.uHJoj: tok* Dt »H mi I te A\ I* O Tli I S - r.l tJ IzDpll likz-jov.1 BMl: 1 J J 72.000 funtov blaga poslano v staro domovino V sredo, 23. aprila se je ] zaključila kampanja v slovenski naselbini Clevelanda za odpošiljanje blaga v sta-i ro domovino. Zadnji zabo- ! }i so' bili odpeljani na Penn- i iylvania Železnico. Dva ogromna železniška vozova sta jcakala na postaji, da odpe- < ljeta blagq, darove ljubezni ! naših rojakov svojim bratom v tužni stari domovini, tja proti New Yorku. Bilo je ogromnega dela ves čas, toda člani S. N, Zveze in članice Zveze Žen in Deklet so biti in bile neumorno na mdehi, dokler ni bilo vse v redu. Zaslužili so v polni me ri, da §e jim izreče iskrena! zahvala za naporno delo za-i dnjih treh tednov. Plačilo! dobe v hvaležnih pogledih! in srcih naših rojakov v stari domovini. Zavest imajo, da so storili svojo dolžnost Zanimiva je Statistika odpo rlanega blaga iz Clevelanda. Tajnik Fr. Hudovernik nami poroča: Iz Clevelanda je bi-, 10 odposlanih 292 zabojev, j ki so tehtali ogromno težo( 53,265 funtov, katerih vred-j nost v blagu je bila v denarju $40.958.57, in poštnine soj plačali od tega $8,729.38. Iz, Collinwooda je bilo odposla-j nih 46 zabojev, vrednost v, bflagu $6,297.77 in poštnine! sfo plačali $1,394.55, tehtali j >so ti zaboji 9306 funtov. Iz t [ Newburga so poslali 33 zabojev, njih vrednost je $2,811.77, tehtali so 5,335 funtov in poštnine so plača-j 11 $800.01. Skupna vrednost' odposlanega blaga iz Cleve-| • landa je $50.068.11, skupaj se je poštnine plačalo $10923.94 in ^kupna teža zabojev znaša 72,906 funtov. S tem so clevelandski zavedni in domoljubni rojaki sijajno pokazali svojo ljubezen na-| pram njih dragim v stari domovini, in dasi se je kri-j čalo iz Chicage, Clevelanda | in New Yorka proti tem po-1 šiljatvam, se narod ni dalj zapeljati ali ustrašiti, ampak j je šel na delo. Skoro 73.000 j ' funtov blaga je" šlo iz Cle-j velanda, iz cele Amerike ra-i čunajo na pet do šest miljo- j nov funtov. Ogromni denar! ste žrtvovali, rojaki,-: toda ljubezen do naroda je zmogla vse. Kako vas bodejo z odprtimi rokami sprejeli hvaležni bratje, sestrice,, očetje in matere, žene in nedolžni j otroci, kadar jih pridete, fcpbiskat. Njih hvaležne solze, »ram bodejo povrnile vse! fstroške f Kot se nam sporo-, I ča, odplove parnik drugi te-. ' den in teško bodemo pričakovali prvega naznanila iz sta-itt domovine, da je blago v lačni in nagi. — Za S. N. Dom so darovali: Blaž Dolinar $1, trgovca Belaj in Močnik za april $10 in Zofka Birk, ke rse ni mogla udeležiti veselice $5. Dr. Ivan Cankar je izročilo polovico čistega dobička od igre "RevčekAndrejček," $45.33. Prisrčna hvala vsem darovalcem, hvala pa tudi o-nim, ki so na en ali drugi način pripomogli do lepega uspeha igre in dobička. — Dr. Veliki Zvonar v Newburgu priredi v nedeljo 27. aprila ob 7. uri zvečer v M. Plutovi dvorani jako zanimivo veselico v korist Slov. Nar. Doma v New-1 burgu. Kjer je treba kaj koristnega in dobrega narediti so newburški rojaki prvi, in gotovo obiščejo tudi to veselico v korist Nar. Doma, da čimprej pomagajo uresničiti njih iskrene želje. Mnogo uspeha želimo! — V sredo je bil v Cleve-landu \ A. Mitchell Palmer, generalni pravnik Zjed. držav. Govoril je v korist Vic-. tory posojila. Jako značilne so besede, katere je spregovoril: "To posojilo bo največji udarec boljševikom. Ameriško ljudstvo bo dokazalo, da se bori za pravo demokracijo, ne pa za klanje, rope in umore. Demagogi po celem svetu, v skrivni zvezi z Nemci, hočejo pri-zadjati udarec pravi demokraciji z boljševizmom. Kdor je za redno, urejeno in svobo dno vlado, bo prispeval v Victory Loan, a nemški-vohuni ter anarhistični demagogi bodejo odgovarjali. A-meriško ljudstvo bo dalo odgovor vsem. Posojilo bo i-melo krasen uspeh. — V nedeljo zvečer, 27. a-prila, ob 8. uri se vrši v umetniškem muzeju mesta Cleveland velika jugoslovanska razstava in slavnost. Dobri govorniki v slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku i bodejo razložili Amerikan-|cem pomen Jugoslavije, naše narodne običaje in šege. IV umetniškem muzeju je razstavljeno mnogo naše narodne noše, narodnih pred metov, orodja, itd. in je v resnici jako zanimivo ogledati si vse to, ker nismo i-meti v Ameriki še nikdar ! prej prilike obiskati jugoslovansko razstavo. Rojaki so vabljeni, da pridejo v nedeljo zvečer v muzej, ki se nahaja v Wade Parku. Vzame | se E. 105 kara in vprašajte konduktorja za "Museum of 'Art." — V zaporih se nahaja Joseph Stein berger, ki je ob ger, Rheinthal in Co. ukradel za $4000 pletenih kap, jopičev in volne. Steinber-ger je bil pri tvrdki zaposlen dalj časa in je sistematično kradel. Na tatvino ne bi prišli, da ni poslovodja tvrd-ke pred nekaj dnevi dobil na svoji mizi listek z napisom: Vam kradejo, da bodete dobili sive lase! Detektivi so se podali nadelo in dobili tatu. Tat je blago pošiljal v Philadelphijo nekemu Italijanu, ki je tam blago prodajal. — Rojaki, ki nimate dela, oglasite se v zvez i nem uradu za delavsko posredovanje, United States Employment Office, 6204 St. Clair a»-e. Mr. Slater, poslovodja oddelka se je izjavil, da lahko nemudoma preskrbi za 500 mož delo najbolj različne vrste, od navadnih del do finih rokodelskih. Mr. Slater pravi, da je dela dovolj samo če bi se ljudje oglasili. Vzemite toraj priliko k' se vam ponuja. —18 letna Mary Stron je prišla iz Akrona in se v Cle-velandu poročila z izvoljencem svojega srca. Toda pred-no se je podala iz Akrona, je "pomotoma" vzela svojemu gospodarju $250 in zlato uro. Izdano je bilo zaporno povelje, in "medeni tedni" so šli rakom žvižgat, kaj ti Mary je sedaj v zavodu za tatove, in njen ljubček ne sme k njej. — Novo pivo nanjeravajo izdelovati, ki bo imelo 2 in tri četrtine procenta alkohola. Pivovarji trdijo, da od te pive človek ne more biti pijan tudi če ga popije 48 ba-relnov naenkrat. Vlada je zahtevala dokaz. Spravili so v neki restavrant deset "pijancev" in vsak je moral povžiti deset velikih "sku-nerjev" te pive. Potem so jih opazovali pol ure, toda pijan ni bil nihče. Odločeno pa še ni, ali se bo smelo e-nako pivo izdelovati. — Članice Zveze Jugoslovanskih Žen in Deklet se opozarjajo na izvanredno se-io v podeljek, 28. aprila v Grdinovi dvorani. Članice in veselični odbor naj se vde-leži. — Članice Slov. Zabavnega društva so izročile Zvezi J. 2. L D. $42.10 za American Jugoslav Relief. Iskrena hvala Članicam. -t Soproga Rozalija Ceglar i je bila prepeljana v East Cleveland bolnišnico. — Cleveland je dosedaj pod oisal za $12,000.000 Liberty bondov. Manjka še69 mil> Inov. Published andfiistributcd d\ražilo menda iz vzroka, ker so ga olb postnem času ljudje manj uživali, ali pa iz vzroka, 'ker sedfcj 'ko je post nehal, Jx>dejo ljudje več mesa uživali. Eden kot drugi vzrok je dober za—veleimesarje. Neka ženska v angleškem parlamentu je tekom ziborova-nja zibornice poslancev zaklica la na galeriji: "Živeli boljševi-ki!" Sedaj ko so dobile te ženske ivolivno pravico v Angliji, zopet nrso za)cJovoljne in zahtevajo boljjŠevike. In ko jih dobijo, pripnejo vraga za rogove in rep in j^a potegnejo iz pekla na to grešno zemljo. |TT.vjiAj ^^r Italijani grozp z vopio Jugoslaviji. ITALIJA SKLENE MIR Z NEMCI. Pariz, 24. aprila. V italijanskih diplomatičnih krogih se govori, da če pride do sovražnosti med Italijo in zavezniki, da bo Italija sklenila separaten mir z Nemčijo. KRALJ PODPIRA LAŠKE ROPARJE. Pariz, 24. aprila. Kralj Viktor Emanuel je brzojavil laškemu ministerskemu pred sedriiku Orlandu v Pariz; kralj Častita Orlandu radi njegovega junaškega nastopa, da dobi Italija Reko in mu je naročil, naj se nikar ne uda. Italija bo znala dobiti vse, kar zahteva če ne s pogodbo, pa s silo. IZJAVA MINISTRA ORLANDA. Pariz, 24. aprila. Vittorio Orlando, laški ministerski predsednik je odgovoril na Wilsonovo izjavo, v kateri izjavi je predsednik Wilson povedal, da ne more nikdar dovoliti, da bi Italija dobila Reko in Dalmacijo. Orlando pravi, da se Wilson ne ravna diplomatično in izjavlja svoj izstop iz mirovne konference. LAHI ODPOTUJEJO IZ PARIZA. Pariz, 24. aprila. Orlando se je izjavil, da odpotuje iz Pariza jutri in drugihdan mu sledijo ostali !aškiJ||f|j|H Tudi vrhovni povdfBUHI ke armade, Armando Diaz je odpotoval. Orlando je pisal francoskemu ministes-kemu predsedniku Clemen-ceau in angleškemu, premi-erju Lloyd George, če smatrata, da je potrebno, da so laški delegatje še nadalje pri mirovni konferenci. Nihče ni še odgovoril. V Rimu 1 bodejo sklicali izvanredno sejo parlamenta. Bojijo se revolucije. ITALIJANI HOČEJO VOJNO Z JUGOSLOVANI. i Pariz, 24. aprila. Kapitan J 4 i Pozzi, štabni častnik premi- ( erja Orlanda, se je izjavil J i- da namerava Italija poslati j )- 100.000 mož v Dalmacijo in i le ravno toliko v Reko in bli- j n /njo okolico, če mirovna 3- konferenca . ne prizna teh i- krajev Italijanom, si jih bode jo. znali Italijani sami priboriti. Orlando bo sklical par lament in laški parlament bo lj naredil postavo, glasom kail tere se anektirajo .Reka in d Dalmacija, s; JUGOSLOVANI ii PRIPRAVLJENI. :>- Berng, Švica, 24. aprila, n Sem se poroča iz Zagreba, ir da je jugoslovanska armada 3- pripravljena. Vse jugoslo-ie vansko prebivalstvo je eno-dušno proti Italijanom, in v slučaju, da bi Italijani hotel s silo vzeti jugoslovanske i o kraje, bodejo naleteli na mj-ci ' olj resen odpor, a DEMONSTRACIJE ri V RIMU. n Rim, 24. aprila Tu se je ir vršila ogromna parada itali-la janskega občinstva. Kralj se i- je vozil po Rimu med mno-le žico demonstrantov, ki so v- kričali kralju, da ne sme pu-le stiti, da bi Reko dobili Jugoslovani. Bati se je bilo napada na ameriško, francosko in angleško poslanstvo, lo ,ki so bila zastražena po vo-iz jakih. iz mirovna delegacija se je iz- )i- javila, da se popolnoma strips- nja z laškimi zahtevami in n- jih bo podpirala. Japonci na ii- isti način zahtevajo kitajske a- pokrajine, kakor Italijani so jugoslovanske. (Vrana vra-je ni ne izkljuje oči, in tat se h- druži s tatom. op. ured.) IU AMERIKANCI V NE-io VARNOSTI V ITALIJI, se Pariz, 24. aprila. V I tali fi se bojijo za življenje Ame-J- rikancev. Ameriška vlada je odredila vse potrebne kora-m ke, da se nobenemu Ameri- • i kancu ne zgodi kaj žalega. GARIBALDI PRIPRAVLJEN ZA VOJNO, ii Pariz, 24. aprila. General ■jGaribaldi, potomec laškega i borca za svobodo,i se je iz- t i javil, da je nameraval poto- • vati v New York, toda ko je f ■ čital Wilsonovo izjavo, se je • odločil, da ostane doma in i pomaga svoji domovini, da - pribori Reko in Dalmacijo. 1 NEMCI NAPADAJO AMERIKANCE. New York, 22. aprila. Nemške čete so napadle a-meriški Rd$či Križ blizu j Kovna na Litvinskem. Neki litvinski vojak je bil ubit, ko je branil ameriško zasta-, vo. NEMCI PODPIŠEJO MIR. » Pariz, 22. aprila. Vsa znamenja sedaj kažejo, da bodejo Nemci podpisali mir, kakor so ga naredili zavezniki. Grožnja maršala Focha, da ; udari nemudoma v Nemčijo, - če ne podpišejo, je mnogo > pomagala. ; 10.000 AMERIŠKIH VO-' JAKOV PRIPRAVLJENIH. San Francisco, 22. aprila-Ameriška vlada je pripravila tukaj skoro 10.000 ameriš-(kih vojakov. Govorica se ši-' ri, da Japonska nima čednih : namenov z Ameriko. i-* holRpvikov da so odvzeli ■ ~ Sevastopol zavezniški arm^dt™ 1 niso resnična. Sebastopol je"f a 5e vedno v zavezniških ro- ? kah. ii - KAZNOVANI FARMAR. e Cape Girardeau. Mo. 17. aprila. Farmar Albert Wheeling, 25 let star, je bil včeraj | spoznan krivim, da se je ho-. I ii tel odtegniti vojaški službi, | i- s tem, da si je odsekal levo e roko, samo da ga ne bi vze- j i- li k vojakom. Obsojen je bil i- na Šest let ječe. Kapitan Fon poroča o razmerah v domovini. Uredništvo je prejelo prvo j pismo iz stare domovine od ] kapitana Vekoslav Fona, od- i kar se je podal v staro do- j movino. ^ismo je skrajno | zanimivo in sedaj ste lahko i prepričani, kaj Italijani po- < čenjajo z našim narodom v j stari domovini. Evo pismi: 1 "Belgrad, 22. marca, 1919. Cenjeni g. urednik! Srečno ; smo prispeli 15. marca v 1 Beligrad. Sedaj tu čakamo, 1 da dobimo vsak en mesec ' dopusta, da gremo domov, i potem pa gremo vsak v svoj novi polk. Čeprav se je v Belgrad mnogo jjudi vrnilo ki so tekom vojhe mesto za pustili, pa je i&elgrad da-n<*s kakor mrtev. Mnogo je razrušenega, prometa se ne vidi nobenega in teško je dobiti stanovanje. Sirot je toliko, da je človeku teško pri srcu, ko mora gledati te izmučene, lačne otroke, ki napol nagi počasi hodijo po ulicah in si zaslužijo svoj kruh s prodajanjem časopisov, vžigalic, cigaret, itd. Teško se bo dalo to, kar so j Nemci razbili, popraviti v nekaj letih. V državi, katera ie nastala iz krajev stare Vvstrije, vlada red in mir. Cene Živilu so zelo padle, -dkar so Nemci zapustili te kraie, toda živil se dobiti ne, 7Kre, ali skra no teško J Kar se tiče obleke, s|iknaj m »> platna in sploh vsega kar )e potrebno za izdelovanje obleke, perila in čevljev, v tem je strašna draginja, ker tega se sploh ne dobi, razven na srečo. Toda po malem Že dobivamo iz Amerike in Angleške, pa bo še dolgo trajalo, predno se cene 7nižajo. Kolikor je dii meni znano so Slovenci brez razlike strank priznali novo vlado, istotako večji del Hr-' Vatov, samo ena hrvatska stranka je ostala kot prijateljica nekdanjega avstrijskega režima in poskuša pro-pagando za nekako separatno "hrvaško republiko." Toda povem vam, da Če bi srbska vlada ne posegla vmes, bi bili Italijani že gotovo v Zagrebu. Ta stranka dela sedaj razmere kritične v tem da cepi narod, toda dosedaj se ni posrečilo, da bi škodovala celi stvari. Italijani pa zopet s svoje strani poskušajo, k-ko bi mogli izkoristiti delovanje te stranke, ki punta narod, da bi potem Italijani imeli vzrok intervenirati in okupirati naše kraje. Ljudje so zadovoljni inače v krajih, kjer so naši. Strašno pa so izpostavljeni Sikanam Hrvati in Slovenci v mestih, kalžra so Ita liiani okupirali. Sedaj ko so ni zapirajo vse politično ne- J sigurne ali jih deportirajo v Italijo. To so ravno oni lju-dpe, katere je preganjala avstrijska vlada kot puntar-je, in ti isti se sedaj naravno puntajo proti Italijanom, tako, da so se pokrajine najbolj siromašne v vsakem pogledu.. Surovo, ncciavcuj stopanje karakterizira sedaj Italijane, ki so odvzeli prebivalstvu orožje. Sedaj se Italijani pokazujejo hrabre, kajti na fronti nikakor niso poznali korajže. Poscebno v Dalmaciji se v mestih Hrva- > ti neprestano puntajo in po ulicah so krvavi boji z Italijani. Italijanski vojaki na- | vadno napadejo prebivalstvo in jih razžalijo s svojim ob- > našanjem. Vse stranke so skrajno ogorčene proti Itali- I janom, ki zahtevajo nekaj, kar niso zaslužili. Čez nekaj dni grem v j Ljubljano, odkoder vam po-ročam ter po iščem tudi vate i stariše in druge prijatelje jj Upam, da bo dosti Roveg&| go vili? Pozdravite vse znait|H ■ ce, prihodnjič pa mnogo niBB vic iz Kranjske dežele. To 1 i pismo pošiljam preko amerii^l j, , If on 7lili v Rpluradu I "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAUOCNINAt, Za Ameriko - . - - $3.00 j Z« Cleveland po pošti - $4.00 Za Evropo.....$4.00 Posamezna številka - - - 3c Vm pUm^ dopUi in denar na) te poiilja na "Ameriška Domovina" tli« St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 TAMES DEBKVEC, PuMUher LOUIS J. PIRC, Editor ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY Real by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on reqvest. American in spirit Foreign in language only Entered as second-class matter January 5th 100», at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870.____ NO. 49. Fri. April 25. 1919. Portret Antona Korošec. List "La Serbie", ki shaja v Ženevi, Švica, prinaša meseca februarja lep članek spisan po Vladislav Fabijan-čiču, o prvaku našega jugoslovanskega naroda, Anton Korošcu. Članek se glasi: "Anton Korošec je eden izmed onih redkih prikazni na političnem polju, o katerem se ni moglo še nikdar trditi kaj slabega, nasprotno pa mnogo dobrega. On predstavlja jako redek vzgled človeka, ki se je dvignil do najvišjega mesta, kar jih more en narod podeliti svojemu sinu, človek ki uižva najvišje zaupanje vsega naroda, vseh strank vseh ljudi. To je mogoče, ker je dr. Anton Korošec, predsednik narodne vlade Slovencev, Srbov in Hrvatov v Zagrebu, popolnoma pozitiven človek, da ni individualist, razven v skrajno redkih slučajih. Dr. Korošec združuje v sebi skupnost idealov in teženj jugoslovanskega naroda. On je pravi predstavnik edine in pravične demokracije. Raditega pa je, ako govorimo o dr. Korošcu, lahko rečeno, da z opisom dr. KoroSea opišemo tudi značaj jugoslovanskega naroda. Dr. Korošec je Slovenec Iz Štajerske, in njegovi sta-riSi prihajajo iz krajev, ki mejijo na Ogrsko, in kjer so Mažari slovenski živelj stoletja tako silovito zatirali. Dr. Korošec je star 45 let. Dasi je dr. Korošec katoliški duhoven, pa je imel vselej jfcko liberalne ideje, bil je nasprotnik neprestano borečega se klerikalizma in se približeval socijalizmu. Sin priprostih kmetov ni poznal nikdar bogastva. Tudi danes, ko uživa najvišje dostojanstvo, kar inu jih je mogel narod podeliti, je priprost in trezen. Neprestano je pn narodu in dela za narod. PolitiCna karljera dr. Korošca je bila jako sijajna. Ko je bil star 33 let je bil izbran za državnega poslanca v dunajskem parlamentu kot član Ljudske stranke. Štiri leta pozneje je bil zopet izvoljen. V esten taktik, zmernga temperamenta, pošten človek, objektiven, brez velike ' strankarskih strasti, si je pridobil dr. Korošec zaupanje f vsega naroda. Tako je bil predsednik hrvatsko-slovenske-f ga parlamentarnega kroga, jugoslovanskega kroga, Slove skega Narodnega Sveta, Narodnega Sveta Slovencev Srbov in Hrvatov. Delo dr. Korošca je bilo v intimni zvezi z delom njegovega prijatelja dr. Ivan E. Kreka, ki je ena najlepših najčistejših prikazni v zgodovini slovenskega dela jugoslovanskega naroda. Krek je organiziral široke sloje slovenskega naroda za pozitivno dejo kar se tič^ gospodarstva naučil ga je političnih, demokratskih in socijalnih vprašanj. Govoril je o družabni morali in vodil po velikih naporih k civilizaciji, k izobrazbi. Razumeval je socijalizem ne kot ga razumevajo Marksi in Liebknechti, ampak kot ga razume zdrava slovanska duša. Dr. Korošec se je od dr. Kreka mnogo naučil, in vodil je discipliniran in organiziran narod od stopinje do stopinje k vrhuncu popolnosti. Vse rkupno politično delo Jugoslovanov v Avstriji je bilo zadnjih deset let na ramenih dr. Korošca. Dr. Korošec je bil skrajno zvest in čednosten boritelj za narodno edinst-vo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsa njegova politika se je zlivala v dejstvu, da se morajo Slovenci, Srbi in Hrvati združiti v eno močno, demokratično, svobodno jugoslovansko drŽavo. Dr. Korošec ni slavni politični pisatelj, ampak je velik govornik, ki popolnoma pozna in razume dušo naroda v vseh njegovih globočinah, pozna trpljenje in ideje ljubega mu slovenskega naroda. Slovens- , ka zemlja še nikdar ni poznala človeka, ki bi bil tako pripravljen, voljan, spoštovan od kmetov in delavcev, buržoazov in umetnikov, učenih in neučenih, kakor je dr. Korošec. On je pravi šef ljudskih, mas vseh slojev. To je v resnici človek, ki je na čelu naroda po volji vsega naroda. Narod je zbral dr. Korošca, da ga zastopa na najvišjem mestu, kajti narod je dobro prepričan, da dr. Korošec bo imel vselej blagor naroda pri srcu, nekaj kar je vsemu narodu v korist, ne pa v privntni interest tega ali onega, le ali one franke. Naroa ve tu iz izkušnje. On ga je izbral, ker je prepričan, da bo Korošec čvrst, objektiven, brez strasti pri vseh narodnih vprašanjih. Teška je odgovornost dr. Korošca, toda brez dvoma je, da kar bo dr. Korošec odločil, da bo ves narod sprejel kot za svojo največjo korist, in jugoslovanski narod pod vodstvom dr. Korošca lahko mirno zre v bodočnost. 2EBELJ V GLAVI- (Spisal Pedro de Alarcon, poslovenil P.) PETO POGLAVJE. Nekai dni ipozneje sem pri-I šel po trgovskih opravkih v mesto, kjer je predsedoval moj prijatelj sofcikiik Zarco. Dobil | sem ga žalostnega in turobnega kot tedaj, ko sem se zadnjič sre čal z njim. O Blank! so bila vsa poizvedovanja zaman, in sodnik ni mogel za treootCk poza-i Wyti svoje nevesrte. Spoznal sem I da prinese ta ženska C)ritko uso- J žival oh njeni strani nebesa ali pe'klo, na vsak način pa (bo uso-depolna zanj. Metkem pa sodnik ni ustavil poizvedovanja za Ga'hrieM. soprogo umorjenega Don Ro-merala, in 'kmalu sem se prepričal, da sodnik ni zaman trdil, da pride nekega dne tej ienski | na sled. Zvečer onega dne, leo *m tib-spel v mesto in sva »sedela v llcijska poročila, je v najino sobo mahoma stopil neki policist in izročil sodniku »pismo, v katerem je bilo citati: "V hotelu pri "Levu" je neka 1) ženska, ki želi govoriti s sodni-c kom Zarco." = "Kdo je prinesel to pismo?" j vpraša sod nitki. "Neki sluga." ' "In kdo ga je poslal?" "Povedal ni nobenega ime-= na." Sokfciik se zamisli v dim svoje cigare, potem pa vzklikne: ' "Ženska je !" Žensika me hoče vi deti. iNevem zakaj, toda /strah se me je polotil. Kaj ti misliš o - tem, Filip?" "Tvoja dolžnost ikot sodnika - je, da se odzoveš klicu. Mogoče ) je, da zveš kaj podrobnosti o mprilki Gabrieli, katero iščeš?" "Trav imaš," odvrne sodnik Zarlko, 'ko vstane s stola. Spra vil je re/volver v žep, se ogrnil s plaščem in odšet. Dve uri pozneje se je vrnil. 4 Taikoj sem spoznal na njegovem dbrazu, da gaje zadela ve- , lika s>reča. Objel me je z obema rokama in konvulzivno vzklik-| nil: "O, moj dragi prijatelj, sa-i nit/ če'bi vedel,-Če bi le vedel!" 1 "Toda jaz nevem ničeL-ar," i sem odv rnil. "Kaj za Boga se je ■ zgoidJilo s teboj?" "Najnesrečncjši človek na svetu sem." "Toda, vraga, kaj se je zgodi-. lo?" "Pismo, -ki me je Iklicaknv ho- , tel, je bilo od nje." ( ! "Toda od koga vendar ? Od ( Gaibriele Zahara?" j "Molči o takih neumnostih! Kdo misli sedaj na sdcKnijo! O- < na je bila, povem ti, ona dru- i "Za božjo voljo,,prijatelj, pro- ( sini te, pomiri se, in ipovej mi, o ( kom govoriš!" j "Ha, kdo neki more biti kot ( moja Blanika, 'moja ljubezen, j, moje življenje!" t "Blanka?" odvrnem ives začu- f(, (len. "Toda ona te je vendar s sramotno zapustila in pobegni- r la, ipoteni ko ti je dala isveto be- j, setilo?" j "Ah ne; jaz sem grešil, jaz $ sem bil neumen!" \ [ "Torej povej vendar!" < "Cuj! Blanka me obožuje!" "Aha, misliš da je res. Toda f govori vendar!" "Ko sva se z Blanko ločila \ petnajstega aprila, sva se dogo- ^ vorila, da se zopet snideva petnajstega maja. Kmalu potem, ko sem jaz odpotoval, je ona i l ila pismo, ki jo je klicalo v Madrid, radi nujnih družinskih razmer, in ker me ni pričakova- , , . , . . . ii la nazaj do petnajstega maja, je )■ ostala v Madri'dlu do prvega ma- 3 ja. Toda kakor sem ti že pove- p dal, sem jaz tedaj zgubil vso po- e trpežljivost radi njene odsotno- Jj vi, in od po ti val sem takoj <1 rn- "i dali, 'ker' sem bil toliko ne,pre- 11 ..,. . n imsljcn m sem gkletpaljLb me je " •na prevarila. Dve. leti sem tr-pel največje srčne bolečine, in vse le radi moje nepotrpežljivo- £ sti in neprevidnosti." "Toda 'za'kaj ti ni pisala nobe-nega pisma ?'* \ "Rekla mi je, da je pozabila < moj naslov." J ".Vb. moj dragi prijatelj," v sem vzkliknil, "že vidim, da ho- J češ prepričati samegasebe. To- v liko boljše za tebe iti mene. Se- n daj pa je glavno vprašanje: n kdaj se vrši poroka? Po števil- J nili \Jnevih trpljenja in duševnih r. muk bo vendar enkrat prisijalo ^ -olnee zlate sreče." 'Wikdar se ne posmehu j," re-če sodnik Zarco, "kajti" ti boš n moj drug- pri poroki." "Z največjim veseljem," sem odgovoril. Človek obrača, Bonr oilirne. Še * vedno sva sedela s sodnikom v " knjižnici, klepetala o si arih ca- ^ ih in govorila o bodočnosti, ko ? je mahoma nek !o potrkal z vso ti S lo na vrata. Bilo je že okoli n druge ure zjutraj. <)l>u s sodni- J kom sva se prestrašila, ne da bi h vedela zakaj, ^luga je odprl vrata, in trenutek pozneje je i prisopihal v knjižnico neki moš- * ki ni mopel govoriti radi t etike* s ga dihanja. ' "Dobre novice, sodnik, kra- „ snenovice!" vzklikne konečno, * ko zopet pride nekoliko k sapi. ^ "Zmagali smo!" si Mož je bil državni pravnrk. jjj "Prosim prija.eij, govori po- si časi in ratzloži mi," odgovarja * sodnik, ki mu pokaže stol, da tse p vsede. "Kaj se je zgodilo, da ,a prihajaš k meni ob tako nena- p* vadni uri in s tako naglico?" ** "Aretirali smo C^r U 7 * hara, sodnik," odvrne idlržaivni pravnik. "Aretirali ste jo?" vzklikne sodnik v najveqjem veselju." "Da, gospod sodnik, imamo jo na varnem. Eden naših detektivov ji je sledil cel mesec. Konečno jo je dobil tv pest, in setdlaj je zaprta tv državni ječi, in pre-ipričan isem, da nam ne pobegne." "Tu je trteba nujnosti," reče sodnik; "pojjdimo ta'koj v zapore. Tudi ti[ prijatelj državni pravnik, moraš biti navzoč. In 'kar se tebe tiče, dragi prijatelj," reče sodnik, ko se obrne proti meni, Mte imenujem na tem mestu pomožnim soklnim tajnikom, d^ se laluko udeležiš zaslišanja." Jaz nisem odgovoril. Strašna slutnja se me je polotila, slutnja ki je grizla-'v moji vesti kakor di'vja zver z jeklenimi kremplji. Ali (j,e mogoče, da ste Gaibriela in Blanika etia in isita ose/ba? Niti trenutlka miru nisem moigel najti. iDta dobim vsaj' nekoliko razjasnila, se obrnem napram državnemu pravniku in ga pra-šam: t "Razjasnite mi, tgosipoidl," rečem, "kje is« je nahajala Gabrie-la Zaiiare, 'ko ste jo aretirali?" "V Hotelu pri Levu". Moje trpljenje je 'bilo strašno, toda povedati nisem mogel ničesar, narediti ničesar, ne da bi kompromitiral sodnika; sicer pa nisem imel še dofleazov, ali so moje slutnje pravilne ali, ne. Ničesar nisem »videl še na lastne oči. In četudi bi bil prepričan, da sta Gabriela in Blanka ena in ista crfse/^a, kaj naj v tem slučaju i naretdii moj nesrečni prijatelj so- J dnilk? Ali naj se hipoma javi i bolnega? Ali naj beži iz Špan- J ske ? Mjoja edina misel je bila, i da molčim in prepustim usodi, j da reši vso stvar tako ali tako. i Sodnikovo povelje je gotovo že j dospelo do policijskega načelni- , ka in do predstojnika ječe. Ob j tej uri se je inovica nalik požarju , gotovo že razširila po celem me- ' stu, in zbirali so se bogati in si- J roma,ki, da vidijo krasno žensko. 1 kako bo stopala tproti vislicam. J Eno malo, slabo upanje sem iml ! še, nanirecJtfja Gabriela in Blan- [ ka ni ena itii|s>la oseba. Toda !ko j sem korakat proti ječi, sem se j cpotefcal kot pijan, in sem bil , prisiljen nasloniti ise na ramena * jetniškega uradnika, ki me je j vprašal če sem ibolan ali če mi je j postalo slabo. Km« prihodnjič. t -4>--t DOPISI. , .u.. I "GOSPA V PODGRAJSKI VILI." * Zazvonili so aopef zvonovi. Čas ia- ^ IohU se je končal; vzbudilo se je veae- ^ Ije Vstajenja. Pil je bilo naravno, da t smo si želeli zabave, dobre, koris'.ne r zabave po dolgem čbbu zatajevanja in posta. Namigavalo ae nam Je že pre- j :ej časa, da ne bodemo zastonj priL-a- p kovali take dobre Eabave. In res smo f Mil prlje no presenečeni na Velikonoč- , o nedoljo zve!er v Knausovi dvora-»L, I kinu r se nas Je našlo veliko število na privabilo naših najboljših deklet, . "lani MnrTns družbe iz n^še f-■•re Vida. V postnem iasu so vse lepo JJ Iho pripravile in sad njihovega trudu ^ bil« zelo zanimiva Igra. "Gospa v Po 'grsjskl vili," ki Je od začetka pa do ' ton a držala pozornost navzočih, ki so ° ie v obi'n-ni š.evilu odzvali povabilu in " ako pokazali svoje zanimpnje za riz- * rifpk in delovanje te najboljSe družbe ^ slovenskih deklet.. Pokazalo se nam Je udi, da ni Se konec alovenšMne v A- £ r.eriki. Kajti lepo Je bilo slišati mili ^ materini jezik i* ust mladenk, ki bo " »se rejene in vzgojene Amerikanke. . [Mvfiemtem je najbolj zanimivo še to, ^ la so igro, katero eo priredile, presta-rile iz angleščine skoro popolnoma sa- j ne. Svojeglavna Pavlinka Podgrajska Je "1 mlado, razvajeno dekle, ki pride v ro- . mr«i Hvrje dobre, a nepraktične mate- ^ ■e. Njena vzgoja je nepopolna med tem .. to gospa Rebrka pozna vrednost do-»re vzgoje in diaripllne. Trmn in bra ije slabih, ničvrednih romanov, pripe-je Pavlino do tega, da zapusti svoj ^ iom in se poda r svet iskat svobode in neodvisnosti. Toda bridka skušnja jo zu?i, slednjič ji izbi je trmo in ošab-trat. Skesana in modrejša se vrne . k sos r"*nt, kitero nI ho>la osiuša i lM'prrj. To, na kratko, je po- , ."st i pre; povesi Je zanimiva in podu- . Ij va J.9 s ariše, kakor tudi za mnogo, mnogo Heklel, ki nestrpno hrepene po . arcatosti ne vedoS, da Jih velikokrst J* nk»' nnpacna prostost pripelje do po- jj {ub*1 in nesre"e. Dolgo im težavno glavno vlogo Pav- ( He je izvrshro igrala in spre'no i^fer s irHirala gt^na. Josephine Bambith ' Si3 manj hvalevredna > tennte Novak, k! se je rtopila ▼ zna- nj prilelne, malo stroge, a dobro m1- _ ilei^, gospe Kebeke. Vlogo gospe Str-nd, ki je poskulals Pavlinko pripelja-i do pameti, ko Je bila prpč od varne-n doma. je spretno rešila gdčna Mar . j Kolar. GdTne Antonia Kolar, Jennie ? ^tiipnr in Jennie Čelesnik so n^s pa I . r»dl preprirule, da bi lahko v resnici g »ile umetnice in pisateljice. Ne sme-no pozabiti na gdene Victoria Babnik. , 4*rv Glavich,. Anns Lavrich. Mary itrojin, Josephine Kresse in Mary „ Vndolšek, ki so v vlogah nerodnih po- " treinic. ali dobvtli kuharic, vzornih J lepetulj im modnih trgovk, pripono- * r?e k marsikaterem smehljaju in pri-r'nemu smeh«. Primati se mors, da o vse te igralke poltsule svojo zmoi- -iost tudi ns dramatičnem potjh; in n-•sti Je le, da bodo večkrat nastopile v a vnesti v kaki prirvdltvi. a J a, pa še nekai! Nikakor ne sinemo _ cezreti delo naAifc mbjiih jFlank Ms- 0 iii^ M^Zk «mm*fu razreda Q isle farne ioie. ki »o nas tako lepo za sr^^KSl'ifiir i Upamo, da nam bo kmalu zopet dana prilika snltl se za tako zabaven večer kot Je bil na Velikonočno nedeljo. B. - NEWBURG, O. — Gospod urednik, Pintarjevega očeta nI veil Pintarjev ' oče so tamle en dan začeli sami pri sebi računati, koliko let so £e na tem okroglem svetu. Rekli so: "Rojen sem ! bil v vasi Andol, št. 1, fara sv. Gregor In to sicer leta 1844. V naši hiši so I bili trije otroci, tri dekleta in en fant, ta fant sem bil jaz. Ko sem malo odra-i stel sem delal 8 let v štacuni v Trno-> vem, pozneje sem šel na Hrvatsko v šumo in od tam na Dunaj, kjer sem l pekel in prodajal sadje in kostanj. Leta 1879 pa sem jo prvič v Ameriko pobral, to Je ravno 40 let nazaj. Bil sem , toraj prvi Slovenec v Clevelandu, ker ' sem šel naravnost v Cleveland. Dolgčas mi je bilo takrat, zelo dolgčas. Za-i to sem jo čez pet mesecev zopet nazaj ubral. Delal sem zopet sem in tja, toda kdor je enkrat bil v Ameriki in poskusil, kako se lahko zaaluil od 15 do 25 kron na en dan, ta ne bode v starem kraju zlepa ostal, dokler je odvisen od zaslužka. Tudi jaz sem Jo leta . 1883 popihal nazaj v Ameriko, a (o pot sem se ustavil šele v Minnesoti, 1 in sicer v Tower-ju, tam pri železnih i rudnikih. Ni pa mi ugajalo riti pod zemljo, kakor krt, zato sem se čez sedem mesecev poslovil od ondotnih prijateljev, katerih sem imel veliko, in po par dnevih premetavanja In obešanja po stoleh, pripeljala me je železna kobila nazaj v Cleveland. Toda slabo sem naletel. Dela ni bilo za dobiti. Denerja nisem imel. in zastonj se ni moglo živeti dolgo. Pograbila me je jeza in hajdi, palico v roke in nastavil sem jo peš proti Colora-di. Menil sem, da tam dobim delo. Toda, nisem mislil, da je tako daleč. Doma v starem kraju Bern mislil, da je od nas v Ljubljano zelo daleč in meril sem vse daljave le po urah.. Ko sem jo pa nastavil iz Clevelanda proti Pu-ebli Colorado, pa sem kmalu žarel spregledovati, kako strašansko velika je Amerika. Hodil sem in hodil, pa ni konca, ne kraja bilo mojega pota. Ko gem tako romal dan za dnem 2e cel mesec in prenočeval po hlevih, po zapuščenih bajtah ali pa v barakah, ko sem le p*rkrat moral poprositi za par čevljev, ker sem prve raztrgal, mislil sem, da sedaj sem ja gotovo blizu Pn-eble. V prvem mestu poprašam. kje sem in kako daleč imam še do Pueble v Coloradl, so se ljudje pomilpvalmo smejali in so rekli: *fte samo kakih tavžent mil!"— Prestrašil sem se, da bi bil skoro omedlel. Pa kaj sem hotel med samimi tujci si nisem upal ostati, ker bi mi bilo preveč dolgčas in tudi dela ni bilo za dobiti. Vendar pa mpram reči, da so bili ljudje na potu še dosti prijazni. Malo kdaj se Je zgodilo. da bi bili, ko sem kruha prosil, rekli, "da naj se spravim." Dobil sem večkrat prav prijazne ljudi, to posebno med farmarji na širokih prerijah ali planjavah držav Illinois. Missouri in Kansas. Večkrat sem hodil po celi dan posebno po Missouri in Kansas, pred-no sem dobil kakega naselnika. To so bili težki dnevi, pravi križev po*. Bil sem pogosto la'en in dostikrat žejen, ker niti vode ni bilo po nekaterih krajih. Pa namenil sem se, ds pridem v Colorado, če tudi bi moral hoditi do sodnjega dne. Hodil sem in prosil, kjer sem si up«l. Prigodijo se Je pa tudi. da sem šel rajši lačen naprej svojo pot, kakor pa da bi se približal hiši mimo kakega velikega psa. ki mi Je že od daleč kazal koliko zob ima in kako so ve-iki. Ena tistih živalic Je nekoč skoči* la za menoj, ko sem bežal in mi je odtrgala kos obleke, da se je videlo notri do John Pintarja. Ne bodem pozabil dneva, ko sem prvič zagledal ameriške gore. MUn se mi je storilo pri srcu, da sem se zjokal, ker me je spominjalo na imovino. Mislil sem sK ko bi meji doma'i vedeli, kako se mi godi, ko bi oni vedeli. da se jaz notikam po tuj^m svetu brez vsega, brez denirjs. h>n in razfrtran, da mrrvm beračiti, da se preživim, kako bi se zamudili, da jr> Pintarjev Janez, ki je bil vedno bolj nobel, teko daleč prišel, da mora v rnztrganih capah se potikati po svetu. Vendar pa sem se kmalu ojunačil in sem jo z veseljem mahal dalje, ker sem. vedel, da se kone'no vendar enkrat bližam svojemu cilju. Slednjič dos-pem v Pueblo, pa me je zopet čakalo veliko razočaranje. Dela ni bilo za dobiti nikjer in ga ni bilo, tudi ."e h' hotel delati samo za hrano. V mestu sem se res seznanil z večimi Sloven i, nli k*j je pomagalo, ko še sami niso imeli kaj jesti, ker Časi so bili hudi in za- i služka skoraj nič. Ostal sem tam ven- ' dar par mesecev, pobral sem tu pa tam kak "siht." Ko sem pa videl, da ne kaže na boljše,, nastavil sem jo pozimi v mrazu nazaj proti Clevelandu in sicer zopet pes, ker nisem imel z ničemur kupiti voznega listka. Na tej poti pa me je čakalo veliko trpljon'a Pozimi v karah spati brez odeje ni bilo prevroče. "Vendar pa je vsega enkrat konec in tako sem tudi jnz po 66 dneh zelo hladnokrvnega potovanja, dospel zopet v Cleveland med svoje prijatelje. Od takrat sem ostal do danes vedno tukaj. Bolan nisem bil nikoli. Delal sem veSina v gostilni, dokler me ni premagala starost tako, da sem se moral podati v počitek. Dosti dolgo se že peham na tem okroglem svetu, pripravil bc bom na odhod, ker vem, da me kmalu pridejo iskat." Tako so računa."' in premišljevali Pintarjev oče in na to pa so vzeli iz žepa star molek In začeli moliti rožni venec. Pa čudno, ni jim šlo tako dobro kakor po navadi. Počutili se niso več i tako dobro. Morali so se vleči in ko je ] strela j prišel videl je, da so Pintarjev oče bolni. Poklical je zdravnika, ki ! pa je zmajat z glavo in ukazal bolnika i prenesti v bolnišnico. Pa tudi tam se j ni Zboljsalo. Plučnica je že pritiskala trkala je smrt na vrata, klic je prišel. Stvarnik tudi na Pintarjevega o.!e a ni pozabil, kakor so ae že včasih bali. Nekaj bolj težkih vzdihov in Pintarjev oče so nastopili pot, ne več v Colorado marveč v večnost. Zvonovi pri fari sv. Lovrenca so zapeli in naznanjali ljudem, da ao jo oče to pot krenili proti nebesom. Upamo, da so že tam vendar pa se jih spomin-jajmo v molitvi, ker tudi tja se ne pride kar tako, meni ni. tebi nič. G. in ga. Baznik sta preskrbela očeta dostojen pogreb in naročila tudi več av. maš za njih dušo. Tako je preskrbljen prvi slovenski pionir v Clevelandu. Sedaj naj počiva v miru in čaka vstajenja na solnčnati -Kalvsriji." ne daleč od trm kjer je prebil večina let svojega bivanja v novi domovini. NEWBUR2AN. Spalna soba se odda za 1 ali 2 fanta, kopališče na raz-oolago. 15801 Waterloo Rd. VjOUlil woou. wl/ Ji magala na^mVza^nada-Ijne podrobnosti se obrnite k John Prijatelj,, 6212 Carl ave. Cleveland. Ohio. (50) "Zidana hiša za dve družini . na prodaj, blizu Addison . R.d. Moderno urejena. Proda se radi bolezni, za $4450 ; Poizve se na 1005 E. 66th 1 St. ali na 6508 St. Clair ave. (M) POSEBNOST V FOTOGRAFIJI. 12 razglednic z važo sliko |1. Kabinet, družinske slike, poročn in druge. Ceneje kot drugje v mestu. Delo garaatirano. Odprto o nedeljah in praznikih. NATIONAL ART CO. — J. BRYAR, LASTNIK. 2613-15 St. Clair ave. ravnega plina. ni»m>niiin »uummmt Industrija naravnega plina je posledica jasne pameti in poguma mož ki so sprevideli ogromne dobrote ki jih daje narava z naravnim plinom vsemu človeštvu. Potreben je bil pogum prve vrste od strani teh pijonirjev. Ogromna premoženja je bilo treba spraviti skupaj za zemljo, za vrtanje v zemljd in napeljavo cevi, sesalne I postaje in potrebščine vsake vrs- te. Naravni plin pa nikakor ne bo večno trajal Vzelo je mnogo let trdega dela in poskušenjf da se je to naravno bogastvo obrnilo človeštvu v prid. Sedaj pa je začelo naravnega plina primanjkovati. Koliko časa bo-dete mogli še rabiti naravni plin je dvisno od previdnosti, s katero rabite to dobroto. tTftttl'tTT7i"' I »ttmmtmtt THE EAST OHIO j GAS COMPANY. mmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmmm BIRMANSKA DARILA. 25F 25%T znižane |Po ^ znižane I cene cene » ====== V zalogi imamo lepo vrsto krasnih ur za oiro* ke, verižice, »pomincke, brnzlete. Jaka pripravna darila za vašega otroka. ~ Ne zamudite te prilike. Kupite tedaj. Nikjer ne dobite tako dobrega blaga po tako nizki ceni. Kdor priBM« trn o*U» • a«b*j. dob«2Sc ptffjtao pri v—kc» nakmpm Poltena postrežba, garantirano blago, nizke cene I Ni iVOLKO T j 6428 ST. CLAIR AVE. POMLAD JE TUKAJ. Pomlad je tukaj s svežim listjem in zeleno travo. Toda prvi tedni te krasne do-1 be so še vedno pod upljivom zime, ki se nikakor neče ločiti od svojega gospodarstva. Vaše telo mora biti utrjeno napram vsaki bolezni. V ta namen je Trinerjevo ameriško grenko vino najboljše zdravilo. Če je vaš želodec v dobrem redu, se vse truplo lahko ustavlja pritiskom bolezni. Trinerjevo vino povzroči, da je vaš želodec zdrav in ga drži čistega. Pomaga prebavi, ostri apetit Dobite ga v lekarni, toda zahtevajte Trinerjevo ameriško grenko vino. In Če vas napada revmatizem ali nevarlgi-čne bolečine, lumbago, otekline, itd. poskusite Triner-jev liniment, ki je najbolj uspešno zdravilo. Po vseh le-f kam ah. Joseph Triner Com-* pany, 1333-43 So. Ashland ave. Chicago, 111. | Proda se hiša, 8 sob, kopališče, električna razsvetljava, fumes, tri kleti, vse v dobrem stanju. Proda se ra-ditega, ker je lastnik kupil farme, Poizve se na 5801 Prosser ave. (51) Prpda se radi bolezni restavracija na zelo dobrem prostoru. Pqsebno pripravna za Slovenca. Poizve se v upravništvu tega lista. J_(51) DAROVI. Za ranjko Ano VolcanŠek so darovali sledeči: po $3.00 Math Koren; po $1.00 John (6irk, J os. Zupančič, Frank /Kmet, Ana Žnidaršič, John /Jerman, Frank šepec, Steve J Petrič, Lov. Urbani ja, Ant. / Bašca, Fr. Bogovič, Blaž ' Kremžar, po 50c. Mike Pun-ge, J. Oštir, Ignac Sinor, J. i- Salič, John Kajzer, Frank | Rus, Mary Trampuš, po 25c J os. Lupšina, Fr. Kozole, J. KKlanzer, Fr. Makše, Jerca /Zamec, John Semič, skupaj I $19.95. 7 Srčna hvala vsem, ki so D skazali bratsko ljubav na-P pram zapuščenemu možu in revnim otrokom. Hvala lepa za trud, ki sta ga imela Steve Petrič in Anton Sladkonja, | ki sta okoli hodila. Ranjka zapušča tudi dva brata in dve sestri. Naj v miru počiva v ameriški zemlji. | ZAHVALA. Žalostnim srcem se obra-j čam do svojih in pokojnega / soproga zvestih in ljublje-f nih prijateljev, da izrečem polno zahvalo vsem, ki so 1 izrekli besede sožalja v uri nesreče in žalosti, ob bolezni* in smrti najdražjega so-ptoga f MATIJA OBERSTAR. } Ranjki je preminul v no-«i med 18-19 aprilom. Hvala /iskrena vsem prijateljem za / njih požrtvovanje in zamudo j časa in tolažbo, Hvala za naklonjenost družinam Nik 1 Trček, John StrekaT^Slcob i in Geo. Strekal, John Skuf- ■ ca. ■ Cleveland, O. 24. aprl. 1919 Žalujoča soproga IVANA, f hčerke IVANA in ALICE in ' sinek JOHN. Proda se poceni avtomobil j v jako dobrem stanju. 6315: Glass ave. (51) Delo dobi dekle za hišnq opravila. Oglasi naj se v u- pravništvu tega lista. (51) Prehlad Prehlad je vsakdanji obiskovalec, pride nagloma, nihče ga ne mara, toda on ostane pri vas. Med preparati, ki so najboljši proti prehladu, bi priporočali Severove tablete zoper prehlad, ki delujejo točno. Vzemite jih po prvem kihanju, ko čutite mraz. Hitro zdravljenje prepreči nadaljno bolest. Cena 3.0c po vseh lekarnah ali direktno od W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. FRANK RUSS, Javni notar 6104 St. Clair ave. Izdelujem vsa notarska opravila v slovenskem in angleškem jeziku, tudi v zadevi odškodnine sem vedno pripravljen vse potrebno ukreniti. Ako potrebujete tolmača za razne zadeve na sodniji, sem pripravljen po vaši želji narediti, (Pri) DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA, št. 138 C. K. of O. Ima sejo vsako 4. nedeljo ob 2. popoldne v stari šoli sv. Vida. Predsednik: Anton Skulj, 1139 E. 74 St. Podpredsednik: J os. Glavich 6210 Shade ave. Zapisnikar: Anthony Skulj, 1139 E. 74th St. Finančni tajnik: Josip Perko, 828 E. 76 St. Blagajnik J. Ogrinc, 6026 Glass a. Bolniška podpora $5.00 na teden; posmrtnina $500.00, $1000, in $2000. Sprejemajq se praktični katoličani, društvo si je omislilo tudi uniformo. (Fri) POZOR! Brat, stoj, kaj misliš, še malo časa pa bo Cleveland suh, to se pravi za nedoločen čas. Tako sta se pogovarjala dva rojaka, John in Jack. Tako pravi Jaka svojemu prijatelju: Jaz grem kaj rad na kako veselico, posebno na banket, kajti tja se pripelje svojo ženo in otroke in se lepo zabava pri polni mizi, in ako človeka veseli, se tudi malo zavrti. All right, Jaka, jaz ravno sedaj tikete prodajam za dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18 9DZ. Veš, naše društvo bo dalo blagosloviti novo zastavo popoldne 11. maja. Zvečer bo pa banket v Grdinovi dvorani, kjer bo na razpolago vsega dovolj za lične in žejne. Dobitki bodejo, cla jih gotovo še niste takih videli, toda ne bojte se, če se prikaže na odru neki Rib-ničan, ki vam pokaže, kako se PPPPPiiiiissssskkkkkrrrrrii delajo. Igrala bo izvrstna godba, da bo veselje za staro in mlado. Toraj mož, kupi tikete, pripelji ženo in otroke, da se še enkrat razveselimo, dokler bo kapljica rujnega tekla. Vstopnice veljajo $1.50 za par in $1.00 za samca. Tiketi se dobijo pri Fr. Mihelčič na 61. cesti, John Gornik, krojač na St. Clairu Frank Zaviršek na 39. cesti pri John Vidervol na 61. cesti, pri vseh uradnikih društva. Se priporoča odbor Dr. SV. Cirila in Metoda, št. 18. SDZ. (49) Pomladansko 1 vadi polna zdravilo. ****** nabere •kozi rimo. Potledioa tega stenja ee pokaže na mestih v obliki pri&-čev, ran i drugih kožnih bolezni. Mnogokrat je obraz poln teh prift-fler. katerih ee želite {znebiti. Severa'« Blood Purifier (Severov KriČiatilec) je treba toraj vzet vsako spomlad, pravzaprav vsak čas skozi leto, Še je vala kri nečista ali ako znaki kažejo, da vala moč pela. Prinala moč. Čisti kri in je vdržuje v zdravem stanju, kakor mora biti. Naprodaj v vseh lekarnah* Cena $1.26. DI.S.Rubm zobozdravnik 5506 St Clair Ave. zraven L 55th St Mi vam popravimo vaše zobe brez vsakih bolečin po najnovejših zdravniških metodah. Nasvet zastonj. ALI ČAKATE? Čakal bom, dokler me ne bo bolelo, ta izraz se dostikrat rabi, kar se tiče zob. Ali vi čakate, dokler pogori vaša hiša, predno jo pustite zavarovati? Kadar zboli vaš otrok, ali čakate, da u-mrje, predno pokličete zdrav nika? Ali čakate januarsko mrzlo vreme, predno kupite zimsko suknjo? Ne čakajte tolio časa, doler vask boli. Dr. F. X. Kennedy, zobozdravnik, 5402 Superior ave. vogal 55. ceste Uradne ure od 9-12, in od 1-5. Govorimo slovensko. (X-1-24) !' Dr. J. V. I ;: ŽUPNIK, SLOVENSKI 1 i, ZOBOZDRAVNIK,? ■SBeMMMBeaeHMMBMIWI , 6127 St. Clair Ave. Knausovo poslopje Grdi- I novo trnovi o. < i Najboljše zobozdrav- ' ' 1 niiko delo po niz- 1 i kih cenah. , , M j I Uradne ur« od 8:30 zjutraj do 8:30 itiI«. ' 1 rtT Liberty bondi M .pr.jem.jo ( J 1 t m * »UMU pola« TT.d.o.t, i ' Previdne gospodinje Imajo doma vedno »no ateklenloo Or. Rkhterjevefs PAIN-EXPELLER Anealjtro «*d«tvo «* Ttrvnje pri r»vm*t!£nU bolidlimh, prehladu, ustavljanju itd. /edino pravi ■ varstveno znamke sidra We. In 06«. ▼ lekarnah In naramoet od P. Af>. RICHTER 4t CO. 80 Washington Street. New Verfc. N. Y BIRMA! BIRMA! Kupite vence, tančice in obleke za naše birmanke dokler še kaj tega blaga dobite. Vse obleke, venci in tančice kupljeno pri meni je okusno narejeno in jakopocenL Zaobjleno-bisk se vam priporočam. BEN0 B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. Nasproti SL N. Doma Za vsakovrstno plumbers-ko delo, kopališča, sinke, boilerje, furnese, se oglasite najprej pri meni, predno vprašate drugje*. Prihranite si denar. Vse delo je garantirano. V tem podjetju in na tem prostoru sem že nad 10 let. A. J. Budnick & Co. Plumberji za vas 6723 St. Clair ave. Tel. Princeton 1193 W. Bell Rosedale 5417 J. (51) ^ ■ . .i mfrfci ■ POZOR! Vsem tistim, ki se radi v lepem zaprtem avtomobilu vozijo, naznanjam, da sem vam na razpolago noč in dan za izlete, krste in poroke. Jaz vas peljem za malo ceno, zato se vam priporočam. JOSEPH VOVK, pri Jos. Želetu, 6502 St. Clair ave. Tel. Princeton 969 (54) mer y i vit Naznanjam, da imam v zalogi najboljše šivalne »troje in to "SINGER ŠIVALNE STROJE" katerih nobedeh drugega izdelka šivalnih strojev ne prekosi v šivanju. Dajem jih tudi nt lahka odplačila in sicer po $3.00 mesečno ali za gotovi denar v devetdesetih dneh časa za plačati.' Toda ne pozabite pa tudi, da po-1 pravljam vsake vrste šivalne stroje od $1.50 višje, ter tudi kdor želi zamenjati stari stroj za novega, vedno vzamem stari stroj v račun na novega. Toraj gospodinje kakor tudi dekleta, ako želite imeti trpežni šivalni stroj, zglasite se pri vašem Slovencu RUDOLF PERDANU 6026 St. Clair jftVe. Naprodaj je Player piano vreden $600, pa tiidi navaden piano s kabinetom, klopjo, kakor nov, krasen glas. Jako poceni. Oglasite se hitro na 10202 Columbia ave. blizu 105. ceste, g (49) POZOR! slovenske in hrvatske gospodinje! Gotovo ne pozabite, da dobite pri meni še vedno najboljše grocerijsko bla go ceneje kot kje drugje. Najboljše vrednosti Pridi-' te v našo trgovino, da vam postrežemo. John Centa, 6105 St. Clair ave. slovanska grocerija. __(x) n ^ i, * 1 ............ 111 HH-HI 11(11 t i l l I I I I M-4 i Dr. S. Hollander, ij zobozdravnik flnSR : 1355 E. 55th St. vog.St. Clair:: ; Vstop na 55. cesti nad lekarno :: ■ 41 Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. mr^mm^mmmm^^imm, « ; Zaprto ob sredah pop. ;; tudi v nedeljo zjutraj. •I POZOR! PLUMBING! ^^^^^^^^^^^^^ j .t" Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijatelju vr, Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boiler je na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 W. (x25) NAZNANILO. Naznanjam rojakom v Col-linwoodu in Clevelandu, da popravljam hiše in izdelujem garaže za avtomobile, popravljam porče, izdelu-mreže, okna, itd. Ako rabite kako popravilo se oglasite pri John J. Okršljar, 1422 Larchmont Rd. blizu E. 181. ceste in St. Clair ave ali na 1230 Norwood Rd. ____(50) ;;»im»»iiHi»iiiiiiij M. F. Intihar M « Javni notar i Zavarovalnina proti 3 : OGNJU. H __N N M j 15712 Waterloo Road j : Tel. Wood 187 R i M M TTTIimitlUTIIITtTITTTlH DELO DOBIJO možje takoj. Delo na prostem. Dobra plača. Oglasite se takoj na 16700 St. Clair ave. (57) Ff AMBULANCA. j l^&cjl ZivBHki slučaj tie*r«rfe flli bolezni, potrebnjet* I J^ ^ iimbuliitiCM ali bol iSki voz, pokličite katerkoli I ■ telefon vHitkra«, p<> noči ali uo dnevu Mi vedno I čujemo in odm»v,triamo telef ,r,p ker zvoni t bili I PRINCETON oljnem Ako vhhi <»|K.THt(»r reče. da »e ne ogla- I »im ne vrjemite, zahtevajte anperviion«, in do- I "I OQ1 bite odgovor od nan takoj, S ANTON GRDINA I I 6127 St Clair Ave. Cleveland, O. ^ .MIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiliiiiiiiiiiiiiiur L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša posebnost. | 308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. near East 9th St. Uradne ure/v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popoldne od 7. ure do 8. zvečer i « Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. «tiiiaiitiii>BiKiiiiuifaiiiiitiiiiiiiiiaiitrliiaiiiBiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiH(ii? [ VABILO! POZOR! VABILO! I ~————. I —na— Plesno Veselico I ki jo priredi I DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI, K ST. 14 s. d z. I v SOBOTO, 26. APRILA 1919. V S. N. DOMU. I Cenjeno občinstvo se vljudno vabi k tej I naši prvi veselici. Društvo ima pripravljenih k mnogo lepih dobitkov in sreoolov. Posebno I peclarjem se obeta lepa zabava. Godba, ses- k tojeca iz treh igralcev, bo igrala izvrstne ko- k made. Za lačne in žejne bo tudi obilo preskr- I bljeno. I Toraj v soboto, 26. aprila vsivS.N. k Dom. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina k prosta. Za obilno udeležbo se priporoča I Dr. Clevelandski Slovenci BOLNI LJEDJE. Če vi niste mogli dobiti olajfianja svoje bolezni in atc popolnoma obupali in zgubili vsako nado, da kdaj ozdravite, pridite k nam. da vas zastonj preiMemo; dajte nam priliko, da vam pokažemo kaj lahko naredimo za vas. Imam dvanajst let prskse v medicini in zdravilstvu in zdravil sem KRONIČNE, NERVOZNE in KOMPLICIRANE BOLEZNI pri MO&KIH in ŽENSKAH, vi imate dobiček od hioje akuSnJe, ker vas vselej osebno vidim, ko se oglasite. Dal vam bodem najboljše moderno znfcnsiveno zdravljenje, električno in zdravi lako. MOŽJE IN ŽENE ki trpijo na kronični, nervozni, krvni ali koini bolezni, če imate bolezen v želodcu, jetrih ali obistih, ali Če imate revmatizem, bolečine v hrbtu, Če ste zgubili apetit. imate glavobol, ste zaprti, vrtoglavost, katar, vprašajte mene SEDAJ. ODLAAATI JE NEVARNO. Uspehi so ki itejejo. Mnogo bolezni, ki so bile zanemarjene ali nepravilno zdravljene ali katerih niso mogli ozdraveti, so se udale mojemu zdravljenju. Pridi'e in jaz vam povem, kaj morem narediti za vaa, NASVET IN PREISKAVA ZASTONJ. MoJi računi za zdravljenje so jako zmerni in jih lahko vsak plača. Mi ne sprejemamo bolnikov, ki jih ne moremo ozdraviti. Pridite k> meni že danes. Uradne ure: PREISKAVA OB NEDELJAH Od 9. zj. do 8. zveč. IN NASVET od 10. z. do a. pop ZASTONJ. DR. KENEALY 647 EUCLID AV. DRUGO NADSTR. CLEVELAND, O NASPROTI POLEG TAYLOR ARKADI. STAR GLEDIftČA. Republic Building. 'J —H 17»»-'-------'lU. 'Tri lit—I Jd u II J k*—. ■■■ I ■■■ ^^mw—. „ ^n, M.fcit.l.f ———pp^^—J—^L^ ^nnm i ari an C ki srajce, čepice, kravate jpUllllClUCllIoiil ter raznovrstno perilo je pravkar došlo., Velika zaloga deških oblek. Krasne novosti moških oblek po meri, delo garantirano._ 1 .----; rlf — ,- v ------■ {i K S ■ H H ^H^B IH .H^iH ^Hr - L /I |L v I Al 13 A u ^^^^^ ^H ^^H^^h ^^m II / 11 | ^ I 11 11\ |1 V flB ■^KH^^^K vwvv vit vltfilll il v • 1 I ^^^^ m^^^^^^^^k^BEr T V^ TY V A ^LT ^flkiMMB.-B ^^k. 1 Mfr^^H . ^H I^B^h ^H I I L I/ L i Awll 11 U lil ■ GOZDARJEVI SPOMINI (Spisal J os. Kostanjevec.) Vse je videl jasno naprej, bil je podjetna glava, ki se ni strašil nobene ovire, pa tudi ni izbiral sredstev, samo da je dosegel svoj cilj. Natihoma I je dejal, da se ni zavedel nobeden, kaj misli, a ko je bila reč dozorela, jo je spravil z velikim šumom med ljudi. Tako je bilo prvo njegovo delo, da odpre gostilno v svoji hiši. Čenui bi delali samo kantinerji in si polnili mo-šnjičke, ko je sedaj pravi čas za to, da tudi on začne pobirati denar, ki se valja na cesti. Najprej torej cestne delavce, ti bodo potegnili za seboj Čr-njane, a ko bo dovršena cesta, pridejo za njimi drugi, cele procesije bodo romale na črno k Birku. Parkrat je romal v tistem času h glavarstvu in imel je že gostilniško koncesijo obljubljeno, preden je vložil za njo prošnjo. Ko je prišla prošnja od glavarstva k županstvu na Črno v poročilo, je vplivala kakor strela. 2upan je tekal okoli občinskih svetovalcev in jim pravil nezaslišano novico. I "Ne, ne, tega se mu ne sme dovoliti nikoli," je bila enoglasna sodba. Župnik je zmajal z glavo, ko so ga za $vet vprašali, in je dejal: "Ne bo6te mu ubranili, zlasti ne, ker ni na Črni in v okolici nobene gostilne. Pa tudi, ako bi bila, je mož dovolj zvit, da bi dosegel svoj namen navzlic vsem vašim ugovorom. Vi storite sicer svojo dolžnost, branite se, toda ne bode pomagalo. V kratkem bodo pri Birku žvenketale čaše in se prepevale pesmi. Edino, kar morete storiti, je'to, da nobeden od vas ne gre v gostilno, da ostanete takšni, kakršni ste bili do zdaj. Morda gostilna Brna od sebe prene- so odšli od župnika, nezadovoljni sami s >ri seji so storili svo- st in so se enogla- ivili nameravanemu puujeijM. Nič ni pomagalo, n koncu vseh koncev in ne čez dolgo je imel Birk v rokah zaželjeno koncesijo., t "Kaj sem vam povedal?" je rekel župnik žalostno. "In sedaj vam povem še to, tudi vaši.trdni sklepi, da ne poj-dete tja, bodo omahnili in zgodilo se bo, kar se mora zgoditi; zakaj meso je slabo in izkušnjavfe bodo velike." "Nikdar ne pojdemo tja, nikdar!" so slovesno zatrjevali vsi po vrsti. "Dal Bog, da bi bili vaši sklepitrdni in vaša volja zadosti močna!" Toda sam ni bil prepričan o tem, vedel je, kako slab je človek in kako zadošča včasi samo iskrica, da ostane ne-pogasljiv plamen. Sklenil pa je, da od sedaj podvoji čuječ-nost nad svojimi Župljani in da jih otme preteči nevarnosti, ako Je mogoče. Očitati si ne bode smel nikdar, da ni izpolnil svoje dolžnosti. Birk je slovesno otvoril svojo gostilno. Pred hišo sta stala dva mlaja, počez je bila deska z napisom "Dobro do-šli", in vhod v hišo je bil o-krašen z zelenjem in cvetlji-cami. Po oglih so vabili veliki natisnjeni lepaki k otvoritvi, in mestni časopisi so bili prinesli debele oglase o tem toliko važnem dogodku na Črni. V novo prirejeni gostilniški sobi je svirala na nalašč v to prirejenem odru trška godba in vabila na ples. Bilo je ravno v nedeljo popoldne, ko se je to vršilo. Mrgolelo je ta čas tam 1 cestnih delavcev, ki jih je bil z delovodji skupaj povabil Birk,! prišlo je tudi nekaj lačnih in žejnih tržanov, ki so bili na-vadno ob takšnih prilikah povsod, zakaj razglasilo se je bilo, da bo tisti dan pri Birku vse zastonj, pijača in jedača. Kdo bi ne bil porabil takšne prilik^? ^Toda^Črnja- li, da ni bilo nobenega videti. Skoro vsa hišna vrata na Črni so bila zaprta. Ivanki je bilo to silno težko. Brez najmanjšega veselja se je obračala po kuhinji in ukazovala kuharici in deklam, medtem ko je bil Birk samo pri pijači. Ko je že pozno popoldne stopil v kuhinjo in videl, kako je žena obupana, je takoj uganil njeno žalost. "Eh, le pusti jih Ivanka, čemu se žališ zaradi tega. Še metati jih bomo morali vun, tako bodo silili noter." Medtem je šum v sobi in okoli hiše naraščal z vsakim hipom, vino je začelo vplivati na možgane in na noge. Delavci so se začeli objemati, tu jiH je posedala gruča, tam druga, vsi so'peli in vpili vsepovprek, obrazi so jim bili zaripljeni in oči obstekle-nele. Po sobi pa so skakali sami možki po taktih godbe, zakaj ženske ni bilo zraven 'tisti d:m nobene. Ta vrišč in šum, to cepetanje nog se je razlegalo na daleč in nemirna je celo postajala živina po hlevih, nevajena dosedaj taksnega hrušča. Gori pri oknu v župnišču pa ie slonel župnik in gledal doli na Črno. Težke so bile njegove misli. Bilo je že pozno ponoči, ko je močno trkanje zbudilo župnika iz spania. "Kdo je?" je vprašal, ko je odprl okno. /'Nekega delavca so zabodli tam doli pri Birku; v zadnjih zdihljajih leži—pridite, da ga previdite," je govoril spodaj glas, sirov in hripav od vina in nočnega kričanja in ukanja. t Župnik ni pomišljal, v hipu je bil odpravljen. Stopil je sam in poklical cerkovnika, ki je tudi takoj vstal. Otožno se je glasil zvonček po vasi in slaba Je raz-svitljala svetilka pot obema. Ko sta -dospela do Birka, je bilo tam vse narobe, vse po-mazano in pomočeno, a gosti so se bili razšli na vse strani, ko se je zgodila nesreča. Nobeden ni hotel biti kriv. V sobi, tam kjer se je bila svoječasno obhajala zaroka Trnovčevega Franceta sTrat-nikovo Tončko, je ležal na slamnici mlad človek in zraven njega* je stal Birk s sklonjeno glavo in temno zroč pred se. Ko je stopil župnik v sobo, je dejal Birk, ne da bi pogledal župnika: "Pravkar je še zahteval vas; a sedaj je že mrtev!" Župnik je pogledal na slamnico in potipal reveža. Nobenega življenja ni bilo več v njem, po beti srajci pa se je črtala rdeča sraga mlade krvi. Župnik je hotel izvedeti od Birka, kdo je nesrečnež in odkod je, toda Birk se je bil med tem izmuznil iz sobe Pozneje se je izvedelo, da je mož poročen in da zapušča vdovo in dva otroka. Ko je Župnik odmolil pri mrtvecu, se je odpravil s cer kovnikom zopet proti cerkvi i še tožneje se je glasil zvonec i sedaj in še žalostneje je brlela svetilka pred njima. "Takšnega začetka bi se I pri tem vendar ne bil nade ■ al," je dejal žalostno župnik - cerkovniku, ko je stopal pro-i ti župnišču. i Toda spal ni tisto noč več, i na vse zgodaj zjutraj je pozvonil zvon k maši. In Črnja-nov se je bilo nabralo nenavadno veliko število k svetemu opravilu. Razjasnil se je bil za hipec žalostni župnikov obraz, ko jih je po maši 1 blagoslovil. "Morda bodo vendar vstra-, jali," je pomislil ob njih po-i gledu in poln zaupanja je za-• pustil tistega dne hišo božjo, i VI. j Cesta je bila dokončana in i tako ustanovljena zveza s tr-i gom in z mestom. Tam, kjer t prej nisi videl gosposkega ■ voza, je sedaj skoro slehrni ■ ianpridrčal ali koleselj ali ce-t !o dvouprajna kočija. Gospol ski cbrazi so se prikazovali rt^ . Em^ue. ji - 3 f g I na Črni, gosposke suknje plahutale po potih. Tuji vozniki od daleč so prihajali s težkimi tovornimi vozovi ter vozili les iz cesarskih gozdov. Dalje prihodnjič. -o-- RESNO IN SME5NO. iVprašanje je, Ikako bcfcteflO "krstili" ndve parnike v bodočnosti v Ameriki, 'ko se odpravi vsa pijača? Ali bo mleko dovolj močno in idealno? * * » Star pregovor pravi: Vino, petje in ženske, to razveseljuje človeško srce. Toda kaj botle-mo naredili po 27. maju v državi Ohio? Namesto vina pride "pop", namesto petja "kozje molitivice" in namesto žensk, temperenčni vohuni, ki nam bo- : Jejo grenili življenje. , # * # Neki clevelandfki ,protestantu vsk i duhoven je izračunal, da potem, ko bo »v Clevelandu odpravljena ipijaea, 'bodejo ljudje prihranili vsako leto $22.000.000 in s tem denarjem se da postaviti 35 novih protestantolvskih cerikva. All right! V Detroitu imajo stilšo že več kot eno leto, in tam so zapili lju'dlje preko dvajset miljonov letno, toda za to niso postavili še ene protes-tantovske cerflcve, nasprotno Philadelphia, kjer je mokrota doma se postavlja z naslovom "The City of Churches." Ali bi dotični protestarotoivski pastor rad napeljal vodo na svoj mlin? , * # # Nekaj resnice pa je na tem : Ce računamo, da je v Clevelandu 15.000 Slovencev, ki zahajajo v gostilne, če računamo, kila ■vsak izmed teh "zapije" na dan minimum 10 centov, znese to $1500.00 na dan, $45.000 na mesec in $54.0.000 na leto. Hm, ka- : ko ogromen Narodni Dom .