20D s.secona bvb. Chisholm, Minn. JANUAR I G S Marcel 17 N 2. po razgl. G. 18 P Petra stol 19 T Kanut C 20 S Sebaatijan 21 C Nža 22 P Vincenc + 23 S Kajmund M N 1. Predpostna 25 P Spreo. sv. Pavla 26 T Polikarp Q 27 S Janez Kriz. 23 Č Valerij 29 P Franč. Sal. + 30 S Martina_ ii N 2. Pred postna LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — ocl boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SIX) VENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LISTj1 V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 19. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 28. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 28, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. a rekorden Mapet položaj v stavki Milijon akrov zemlje na razdaljo tisoč milj pokritih od deročih, umazanih voda. — Cele naselbine zalite, da se ponekod niti strehe ne vidijo. — Izvedenci opozarjajo, da najhujše utegne še priti. — Predsednik pritiska na takojšnjo nakazilo pomoči. Zgodovina Zed držav, kakor se trdi, nima doslej še zaznamovane take katastrofalne poplave, kakoršna je zdaj prizadela dolino ob Ohio reki. Nad milijon akrov zemlje je pod vodo in pokrajina ob omenjeni reki, od Pittsburgha, Pa., do Cairo, 111., skoraj tisoč milj razdalje, je takorekoč eno samo morje. Število ljudi, ki izgubljajo svoje domove, se od ure do ure množi in je do srede doseglo že okrog 700,000. Enako se dviga tudi število človeških žrtev, ki jih zahtevajo divii valovi: kakor se je moslo do torka večera površno ugotoviti, ie izgubilo življenje do 130 ljudi; za pogrešane, o katerih se še vedno upa, da so se kje rešili, se ne ve niti približnega števila.. Računa se končno tudi materiialna škoda, toda tudi pri tem se številke lahko samo ueibaio: zmerno računano, znaša, doslei ta i&Q da nad 300 miliionov dolarjev. V Louisville. Kv,. k? je med vsemi mesti najbolj prizadeto, se ie v torek vselilo federalno voiaštvo. da pomaga državnim miličariem in lokalnim pomožnim četam pri reševalnem dolu in vzdrževanju reda. Vzdrževanje redn ne bo težko onra-vilo. kaiti mesto, ki šteie drugače 330.000 prebivalcev, je Homal* nonolnomo zannščeno f5.fi neka i tisoč Hudi je bilo torek v hišah, ki so v noH-i.fvešiih in na streh ah čakal1' da iim pride od kod pomoč. Nekatera manjša mesta in vasi z nižjimi hišami so takorekoč popolnoma pod vodo in le š)e vrhovi streh štrle iz nje. V New Albany, Ind., stoji voda tako visoko, da se le malo hiš vidi iz nje. Ob Cincinnati, O., je voda dosegla globočino 80 čevljev in stoji devet čevljev višje kakor v katerikoli prejšnji najhušji povodnji. Kaka tragedija se skriva pod umazanimi, drvečimi valovi, ki danes pokrivajo polja in naselbine, se gotovo niti cele tedne ne bo moglo izvedeti, kajti potrebovalo se bo več tednov, da se odstrani blato in vsa navlaka, ki jo je voda prinesla s seboj. Kljub temu, da je bil položaj že doslej naravnost obupen, so pa v torek izvedenci izdali svarilni glas, da najhu.j še utegne še'priti in da bo voda še znatno višje stopila, ter opozorili na izselitev tudi prebivalstvo drugih krajev, katerih še niso valovi dosegli. Ogrožena je tudi dolina reke Mississippi in zdaj se bo pokazalo, koliko so vredni nasipi, ki so bili zgrajeni ob njej po veliki povodnji v letu 1927. V Washingtonu je predsednik Roosevelt vzpodbodel prereka joče se kongresnike, kolika svota naj se nakaže za pomoč poplavljenim krajem, in jih pozval, naj nujno zadevo takoj rešijo. Obenem je priporočal, naj se znesek 790 milijonov, BREZP0SEL-N0ST0STANE Tudi v času prosperitete jih bo milijone brez dela. Washington, D. C. — Kakor se je v ponedeljek izrazil administrator za federalna javna dela, H. L. Hopkins, se mora Amerika pripraviti, da jo bo čakalo vprašanje brezposelnosti tudi v času, ko bo takozvana prosperiteta prišla na višek. Celo tedaj, je dejal, ko se bodo povrnili boljši časi, kakor so lili v letu 1929, moramo računati na to, da bo še vedno brez dela najmanj štiri do pet miliionov ljudi, za katere bo morala vlada na ta ali drugi način skrbeti. Tekom tega leta se upa, da število brezposelnih ne bo prekoračilo sedem in pol milijonov. *—-o- NAZT.H RAZPUŠČA.TO JUDOVSKA DRUŠTVA Berlin, Nemčija. — Tekom zadnjih dveh tednov je bila izdana prepoved poslovanja številu judovskih organizacij: med njimi je zveza judovskih vojnih veteranov, dalje razne športnte in kulturne skupine, kakor tudi število šol. Nazii-?ka tajna policija, ki izvaja pritisk, odklanja, da bi dala kako pojasnilo za ta svoj korak. -o- ZA POVEČANJE MESTNEGA LETALIŠČA Chicago, 111. — Uprava tukajšnjega mesta je vložila pri administraciji federalnih javnih del apel za nakazilo nekaj manj kot štiri in pol milijone dolarjev za razširjenje tukajšnjega mestnega letališča. Odstraniti namerava železniške tračnice, s čimer bi se povečalo letališče od sedanjih 160 akrov na 640 akrov. -o-— PREPREČENA STAVKA ELEKTRIČARJEV Chicago, ID. — Stavka, s katero je unija mestnih elek-tričarjev grozila, da jo bo obnovila zadnji ponedeljek in postavila mesto v temo, kot je to storila v petek prejšnjega tedna, je bila pravočasno preprečena. Unija je odstopila od nje, ko je mestni odbor obljubil da bo skušal dobiti denar za izpolnitev zahtev elek-tričarjev. --o- Idite na delo in pridobite nevetta naročnika, da čimpreje dobite od Uprave kftalog kampanjskih nagrad. NOVA MAŠA V CLEVELANDU Fara Sv. Vida bo imela zopet izredno slovesnost. Cleveland, O. — Tukajšnja fara sv. Vida bo imela letos zopet novo mašo, in sicer nenavadno zgodaj, namreč že v nedeljo 21. februarja. Zapel jo bo tukajšnji rojak, Rev. Frank Baraga, sin Mrs. Frances Baraga z 62. ceste. Novomašnik je bil rojeh v Thomas, Va., kjer je njegov oče našel smrt pri delu v premogovniku in od koder se je z materjo in z brati ter sestrami preselil v Cleveland. Osnovno šolo je dovršil pri sv. Vidu in tudi višje šole ter semenišče je končal v Clevelandu. Posvečen bo v mašnika 20. februarja, na kar bo opravil drugi dan svojo prvo slovesno daritev. — Iskrene čestitke novomašniku, kakor tudi njegovi materi ter nratom in sestram! •-o- ŠPANSKA VLADA VABI MAVRE Madrid, Spiuija. — Vladni' aeroplani so pretekli ponedeljek letali nad fronto nacionalistov in metali letake, na katerih je vlada povabila črne Mavre, ki se zdaj bojujejo v vrstah nacijonalistov, naj prestopijo na vladno stran. Obljubila jim je pri tem, da bo po končanj vojni podelila njih deželi samoupravo in da ne bodo več odvisni od tu.jezem-skih oblasti. -o- BUS SE PREVRNIL V KANAL Miami, Fla. — Napolnjen z 31 potniki je pretekli ponedeljek neki bus zdrčal s ceste in se prevrnil v poleg ležeči kanal. Potniki so bili ujeti v vozilu, toda 14 sfe jih je še moglo rešiti in enako srečo je imel tudi šofer, dočim jih je ostalih 17 našlo smrt v katastrofi. Kaj je pa pravzaprav privedlo do nesreče, -voznik sam ne ve natančno. Pravi, da je moral ali nastati kak defekt v Čitatelji pozor! S Na tretji strani lista obli javljamo pod rubriko "Naš 1 Glas" zanimive članke izpod 1 peresa veleč. g. DR. HUGO 1 BREN, pod naslovom "No, 1 pa melo povejajmo." V teh 1 člankih bo čštatelj našel polj jp.snilo in odgovor odkod iz-1 v ha jo vsa nezaslišana groze-1 dejstva v Španiji in zakaj to-| liko jurišajo in naskoku je jo 1 vero in Boga naši slovenski I "napr'sdnjaki." pitajte sami. I Veliko dobro dilo pa bote | storili, če date te članke I prečitati tudi drugim, svojim 1 prijateljem in znancem. Sili rite dobro čtivo in dober 1 tisk! KRIŽEM SVETA XT — London, Anglija. — Ne samo v Ameriki, marveč po PONOVNI JP0PAD Policija v Detroitu navalila na pikete. — General Motors utegnte poseči po nasilju. Detroit, Mich. — Kakor nekako prednaznanilo, da utegne priti tekom prihodnjih dni do resnih rabuk v avtomobilski stavki, se smatra spopad, ki se je dogodil v torek pred Cadillac tovarno v tukajšnjem mestu med stavkarji .in policijo. Ranjeni so bili pri tem štirje moški in neka ženska. Unij ski voditelji obdolžujejo policijo, da je brez vzroka navalila na pikete. Piketiranje tovarn General Motors tukaj, kakor tudi v Flin-tu in v drugih mestih, se je ojačilo, kajti pričakuje se, da bo korporacija skušala uporabi-|in kolikor toliko za vole preti silo, da stre stavko. Predsed- gladke. Res je težko iz snega skoraj vseh delih tekli ponedeljek ji s povodnjimi. prišlo vfjč ljudi eta so pre-jali vihar-kateri je » življenje. potopil neki grški parnik. — Antofagasta, Ciie. — V nekem bližnjem rudniku je v ponedeljek eksplodiralo razstrelivo, ki je bilo naloženo v treh železniških vozovih. Ubitih je bilo pri tem okrog sto delavcev in ranjenih nadaljnih sto. — Vatikan. — Po zdravilih, ki so mu jih dali zdravniki, se je stanje papeža Pija v ponedeljek izdatno izboljšalo in .je tudi ponoči prišel do potrebnega počitka. V ponedeljek je prisostvoval maši, na kar je sprejel v avdijenci več prela-tov. Iz Jugoslavije Suha Krajina je suha tudi pozimi. Ljudje bi želeli dežja, ali vsaj snega. — Jugoslavija obljubljena dežela za — Žide. — Smrtna kosa. — Še druge vesti in novice iz raznih krajev Slovenije. Suša v Sulii Krajini Ambrus, 4. jan. — Silno lepe božične praznike imamo, skoraj vedno sonce, samo par dni je bilo meglenih. Nam pa vendar ne ugaja tako vreme. Radi bi dežja, če pa tega ni pa vsaj snega. Naši suhokra-jinski vodnjaki so prazni. Malo jih je, da bi imeli še kaj vode, pa tudi ti bodo kmalu ob njo, zakaj težko je sosedu vodo odreči. In potem bo treba v Krko. S konji bo že mogoče vodo voziti, toda z voli bo težko, ker so ceste pozamrznjene pritožili k ovadbi. Pri Židu je našla policija tudi srednji znesek denarja, ki ga je prav tako tudi zaplenila. -o- Novcletna pustolovščina Neki 15 letni vajenec, uslužben pri elektrotehniku Tihiju, v Mariboru, si je hotel polastiti kar 9 tisočakov. Mojster ga je namreč z denarjem poslal na pošto, fant se je pa raje vsedel v celjski avtobus in hotel pobegniti za novo leto v Dalmacijo. Prišel je pa samo do Celja, kjer ga je na avtobusni postaji že čakal detektiv in ga vzel v svoje varstvo. nik korporacije, Sloan, je zavrnil povabilo na pogajanja, ki mu ga je poslala delavska tajnica Perkins. Napetost se je še povečala, ko je organizacija se povečala, ko je organizacija prC)f,ijo: Bog dainam če ne mHtmasreČr M ^' '^F^j^T^r^saj izdatnega sne- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh kretalnem sistemu, aH pa se je zdrobilo desno kolo. Začutil je med vožnjo, da nekaj ni v redu, toda predno je mogel Ustaviti, je bil bus že v jarku. avtomobilski uniji in stoji za njo velebiznes, sklicala svoje zborovanje, na katerem se utegnejo skleniti kaki koraki proti stavkarjem, kar bo gotovo privedlo do krvoprelitja. -o- OTROKE NAVAJAJO K DOBRODELJU Chicago, 111. — Predsednik tukajšnjega šolskega odbora je naprosil v ponedeljek radio oddajne postaje, naj apelirajo na šolske otroke za pomoč nesrečnim poplavljencem. Radio postaje so izpolnile njegovo prošnjo in pozvale otroke, naj prinesejo drugi dan v šolo svoje cente, nikle in dajme ter jih oddajo učiteljskemu osohju. ki jih bo nato odposlalo na Rdeči križ. Šolski odbor pravi, da si bodo na ta način chicaški otroci za celo življenje za pomnili, da so pomagali drugim nesrečnim otrokom v njih obupnem stanju. delati vodo, to vzame dosti časa in drv. Ali vendar je bolje sneg topiti, kakor iz Krke vodo voziti. Zato naši ljudje ga. Lahko si vsak misli, kako Smrtna kosa V Sv. Križu pri Litiji je na sv. Štefana dan umrl Jože Mar-tinčič, po domače "Ižančev oče K Hovee. star -56 tet. Na sv. dan je še ves navdušen prepeval na cerkvenem koru. — V Dolnji Lendavi je umrl Franc težko čakamo, posebno ob ta-j Horvat, tajnik cestnega odbora kile stiski, da bi se že skoraj |Star 31 let. — Na Jesenicah je začel delati obljubljeni vodo-'umrl Anton Štekar, carinski vod. posrednik. — V Mariboru na STAVKARJI SEDIJO" V TOVARNAH ki je bil prvotno določen za vladna relifna dela, nakaže za podporo prizadetim, češ, da se bo za omenjena dela lahko denar pozneje dobil, ko potreba ne bo tako nujna. Poleg vladne pomoči pa se iz vse dežele odzivajo dobra srca s prostovoljnimi prispevki na klic Rdečega križa. Novoletna statistika za župnijo Ambrus za leto 1936: Obhajil je bilo 18.850, k obhajilu hodi okrog 880 oseb, torej je prišlo na osebo letno 21 obhajil. Rojenih je bilo 48. vsi zakonski. Število prebivalstva je 1030, torej je bilo rojstev 46.60%. Oklicev je bilo 11 parov, poročenih 7 parov. Umrlo je 17 oseb, in sicer devet otrok do 1 leta, in 8 oseb starih nad 45 let. , -o- Jud re silijo v Ljubi iano Ljubljana, 3. jan. — Boj ljubljanskih trgovcev je v zadnjem času naperjen proti krošnjar-stvu, ki se je razpaslo v vseh možnih oblikah in ki s svojo u-mazano konkurenco močno škodujejo detajlni trgovini. Predvsem so tu krivonosi tujci iz tu- Pobrežju je umrla Apolonija Potisk, Vdova stara 84 let. Oslepel ie Na novega leta dan so pripeljali v ljubljansko bolnico 20 letnega brezposelnega delavca Mateja Fugino iz Brinovca pri Vinici, ki se je hudo ponesrečil. Na Silvestrovo je s tovariši v gozdu razstreljeval drva, pa mu je ves naboj vrglo v obraz in mu uničilo obe očesi. •-o- Vlom Nedavno, tako poročajo iz Poljčan, je neznanec vlomil v trafiko na kolodvoru in pobrat iz nje precejšnjo množino cigaret in tobaka. Ker ima okence železen križ in ni mogel v trafiko, si je pomagal na ta način, da je na dolgo leseno jine. Ti prihajajo v Jugoslavijo lato zapičil oster žebelj, s ka-! kot v obljubljeno deželo, da po- terim je nabadal zavojčke ci- jaret in tobaka in jih tako po->ral s polic. Škoda je precej- Malo izgledov je, da bi se avtomobilska stavka v doglednam času končala. Vodstvo General Motors zahteva, da morajo sedeči stavkarji zapustiti tovarne, predno se obnove pogajanja. Stavkarji pa nasprotno vztrajajo na svojih mestih. Slika kaže Fisher Body tovarno št. 2 v Flint, Mich., kjer je nedavno prišlo do izgredov. Inujajo blago ter se pri tem laže-1 jo, da prodajajo pristno angleško manufakturo, v resnici pa blago kupijo pri nas, seveda pri raznih zagrebških židovskih tvrdkah. Govoriti znajo sladko in zaupljivi Kranjci jim radi nasedajo. Naše oblasti imajo premalo iniciative in odločnosti, da bi zatrle to neupravičeno trgovino. Za novega leta dan pa je ljubljanska policija prejela ovadbo — nepodpisano seveda — iz Zagreba, da je v nekem ljubljanskem hotelu Žid Maks Silberstein z Dunaja, ki je v Zagrebu pri neki židovski tvrdki kupil toliko in toliko blaga ter ga sedaj razpečava v Ljubljani. Policija je poiskala žida, pri njem pa je našla blaga samo še za eno obleko, drugo je prebrisani židek že vse prodal. Zidek je v naglici še raztrgal razna potrdila, koliko je blaga že prodal, toda to mu ni pomagalo, ker so detektivi koščke pobotnic zlepili in jih snja. KJE naj dobim novega naročnika? — Stopi med svoje znance in prijatelje seveda. Povej jim, da je "Am. Slovenec" zanimiv list, opozori jih na zanimivo povest in drugo korist-ao vsebino, ki jo prinaša 'st in dobil boš novega naročnika. Uprava pa ti bo poslala za vsak dolar, ki ga boš poslal za nove naročni-le po 4 kampanjske kupone in zraven katalog kampanjskih nagrad, iz katerega si boš izbral bogate nagrade po svojem okusu n želji. Požuri se, da čimpreje dobiš katalog kampanjskih nagrad! iir&n Ž AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek., 28. januarja 19:57 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Tlw first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Naročnina: Za celo leto Za pol leta .. Za četrt leta ..$5.00 2.50 .. 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto...............................$6.00 Za pol leta ____________________-.................... 3-00 Za četrt leta_____________________________________ 175 Posamezna številka ......................... 3c Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays. Mon- Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 zna in se jih zna ogibati in ti daleč niso toliko nevarni, ka- nas z največjim veseljem spre-„ j____aJL ™„„„„ afvn^ 3'eli "»si prijatelji Mr. in Mrs. kor z kakim medom pomazan strup. Subscription: For one year ....................... For half a year ______$5.00 ______ 2.50 For three months ........................- Chicago, Canada and Europe: For one year ---------------------------$6.00 For half a year ................................. 3.00 For three months _________________________ 1-75 Single copy ........................................ ^c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlam na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu je cas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ Katoliški Slovenci so bili čestokrat zapeljani in prevarani od takih švigašvagarskih "podliparjev". In to si naj katoliški Slovenci tudi dobro zapomnijo. Vprašamo, kedaj so pa taki "podliparji", kakor je Francelj, Zgaga in njihov liberalni list še delali in propagirali katoliško miselnost? Kedaj so še ljudje te baže kaj storili za naše katoliške organizacije, društva, itd.? Morda so za plačilo, ker dolarje od katoličanov ljubijo, dasi drugega nič. Sami prostovoljno niso za katolištvo med nami še nikoli dobre besede spregovorili, ne zapisali. Pač pa so ustanavljali protiverske organizacije in društva. G. N. in njegov švi-gašvagarski lastnik sta že pred 40. leti delala za razkol katoliške jednote. Ko smo pred 12. leti prirejali po naselbinah katoliške shode je G. N. zasmehoval naše voditelje in shode. Francelj je pa ustanavljal socialistično jednoto in delal vedno za lawndalski tabor. Pa naj taki le potem pripovedujejo katoliškim Slovencem kako in kaj?! . Svoj pomazan strup z medom naj le nastavljajo komu drugemu, pa ne pametnim in treznim katoličanom! Kdor je pameten in previden se bo takih trn j kov znal ogibati. Evropa se bori za mir Samo slutimo, kako blizu vojne smo. En sam dan bi nas lahko presenetil. Iz vseh držav se čuje samo ena beseda : oboroževanje. In menda ga ni v Evropi, ki bi si upal napovedati razvoj, kateremu bo sledila Evropa v bodočih mesecih in letih. Mussolini je postavil svojo tezo o miru, naslonjenem na 8 milijonih bajonetov. Prej je bil poslal v Berlin svojega zeta in zunanjega ministra, da pridobi Nemčijo za svoj mirovni načrt. Minuli teden je nato zboroval na Dunaju takozvani blok Italije, Ogrske in Avstrije, ki naj bi nadaljeval v Berlinu sklenjeno in v Milanu od Mussohnija napovedano delo za mir, kakoršnega si predstavlja on. Tudi slednje je Mussolini izpovedal z besedami, da tvorita Rim —Berlin osišče, ob katerem se mora urediti novi, evropski mir. To-le je zapisalo dunajsko poluradno glasilo o sestanku minulega tedna: Dunaj je prečnica na osi Rim—Berlin, katero je napovedal Mussolini. Na Dunaju se križajo težnje nove nemško-italijanske politike, s katero je napri-mer povezana ogrska zahteva po spremembi državnih meja, z drugo politično linijo Evrope, ki druži ob Donavi Malo'antanto in gre preko zapadnih demokratičnih držav v Ženevo. Dunaju, to je Avstriji, pripada velika naloga, da po svoje doprinese k izravnavanju teh dveh evropskih teženj. Avstrija se čuti povezana z Rimom in Berlinom, vendar pri tem ne pozablja, da tudi Društvo narodov do-prinaša k evropskemu miru. — Uradno poročilo o dunajski konferenci naglaša v prvo, da je težišče rimskega bloka (Italije, Avstrije in Madžarske) na gospodarskem področju, v drugo, da bodo države rimskega bloka urejevale podonavska vprašanja sporazumno z Nemčijo, in v tretje, da si osvajajo pravico do oborožitve, kot je izvedena v drugih državah. In drugi evropski tabor? Mussolini ju je odgovoril angl. zun. min. Eden, ki je povdaril, da je Društvo narodov garant za evropski mir in da vztraja Anglija na nameravani konferenci petih velesil (Anglija, Francija, Italija, Nemčija in Rusija). V ostalem je bil njegov govor pomirljiv napram Italiji in je bil v Rimu z zadovoljstvom sprejet. _ Mala antanta je odgovorila na dunajski sestanek, v kolikor se je tikal ravnopravnosti oboroževanja. Izjavila je, da se ravnopravnosti oboroževanja — gre pri tem za Madžarsko, ki bi se rada oborožila, a ji to branijo mirovne pogodbe — pridružuje, vendar se mora ta ravnoprav-nost uresničiti samo potom svobodnih pogajanj. Evropsko ozračje je torej na zunaj brez posebnih ostrin. Anglija in Italija se ne žalita več, dunajska konferenca po svojih sklepih ni vzbudila v državah Male an-tante posebnega vznemirjenja. Ja, italijanski listi celo napovedujejo, da pride slejkoprej do gospodarskih sporazumov držav rimskega bloka z državami Male antante, predvsem z Jugoslavijo. Pri tem bo po vsej verjetnosti sodelovala tudi Nemčija. Na zunaj vsaj gre torej vse lepo po pravi poti. Kdo pa ve, kaj se pripravlja v megli, ki leži nad Evropo? V SPOMIN POK. RT. REV. MONSIGN. BIL3ANU Gilfcbrt, Minn. Da smo izgubili našega priljubljenega župnika Rt. Rev. monsignjora M. Eilbana, ste cenjeni bralci Amerikanskega Slovenca že brali v omenjenem listu, kjer je bilo popisano tudi njihovo življenje. Vendar, ne morem si kaj, da bi tudi jaz nekaj ne napisal njim v spomin. Bili so izvrsten pridigar, ki so nas vselej lepo učili in opominjali ter nam prigo varjali, svetovali in nas svarili. Nikoli ne bomo pozabili njihovih naukov. Koliko mladeni-čev in mladenk so se pred oltarjem zvezali v zakrament sv. zakona, kolikim podelili zakrament sv. krsta in .^olike so v času njihovega duhovske-ga stanu okrepčali z zadnjo popotnico za dolgo pot v večnost, kolikim blagoslovili zadnje počivališče '— gi'ob jn ko- nami. Težko nam je bilo, da njihovo truplo ni bilo pripeljalo k nam na Gilbert, ampak je pa bilo kar v Duluthu položeno na mrtvaški oder. Nismo bili niti toliko srečni, da bi jih mogli doma kropiti, niti da bi jih, četudi mrtve, še enkrat videli v naši cerkvi. Njihov pogreb je bil 15. januarja ob 10 uri v Duluthu, Minnesota. Pokojni naš častiti monsin-jor so naredili posebno oporoko, v kateri so škofa prosili, da bi na Gilbertu nastavili slovenskega duhovnika po njihovi smrti. G. škof so to oporoko lpcštevali in nam poslali s fare sv. Elizabete iz New Du-lutha č. g. Rev. F. M. Schwei-gerja, ki so bili rojeni v Tower-Soudan,^ Minnesota, iz bo goljubne Sv.l-lgšvjeve družine. V nedeljo dne 17. januarja smo se prvič videli in smo z njimi prav zadovoljni. Govorica jim gladko teče in govore .... , -v „ . kot da so bili v starem kraju liko tisočerim olajšali ve^t ^ . . T7 . . . . ....... . rojeni. Upajmo, da si bomo po- spovednici in jih nato pokrep- J , , ■ . •• A v Anton Knaus, pa tudi mi smo bili zadovoljni. Mrs. Krulick je bila silno vesela, ko je zagledala svojo sestrično Mrs. Knaus, da se je od veselja jokala. Ko smo jim pripovedovali kedaj smo šli od doma, nam skoro niso hoteli verjeti, da smo tako daljavo prevozili v tako kratkem času, saj je iz Dublina, Ga. pa do Shreveporta, La., celih 725 milj. Toda, ker hvala Bogu, nismo imeli med potjo nobene neprili-ke, smo res hitro privozili. — Program našega bivanja v Shre-veportu je bil približno tak le: Po prvem veselju in prijateljskem pozdravu smo se nekoliko pogovorili, nakar se precej utrujeni podali k potrebnemu počitku, kateerga smo si privoščili do 10. ure dopoldne. Prespani in odpočiti smo se vsedli okolu bo gato obložene mize in se prav dobro okrepčali, ker po pravici povedano, nam je prav dobro teknilo. Po kosilu smo se zopet pogovarjali in kakor po navadi ob takih prilikah si ima človek veliko povedati, tudi nam ni hitro zmanjkalo besed. Sredi naših po-menkov nas pa zmoti telefonski zvonec. Ko je Mrs. Knaus vzela slušalo v roke, je izvedela, da bi Mrs. J. F. Utz rada govorila z Mrs. Louis Benchina. In tako se je glasilo povelje, da smo bili vsi skupaj povabljeni na večerni sestanek k Mr. in Mrs. Utz. Res smo se zvečer odpeljali k omenjeni družini in bili prav prijazno sprejeti. Pri okusni večerji smo se še dolgo v noč pogovarjali in se prav dobro zabavali. Mr. in Mrs. Utz so Amerikanci, pa so naši stari prijatelji. Pozno v noč smo se od njih poslovili in se spet podali na dom k Mr. in Mrs. Knaus. Težke bombe — padajo — v Beli Ljubljani se vojskujejo. — Zapad odgovarja s svojimi kanoni. — Chicaga kliče na korajžo! "Ves svet se vojskuje, vse se oborožuje in vsaka država je podobna človeku, ki mu gleda iz vsakega žepa revolver in bodalo. Vse se tepe, vse maha — pa naj bi mi mirovali, ko se gre za razširjenje katoliškega tiska?" — Tako nam piše naudušen somišljenik iz Pennsylvanije. Prav ima, če se drugod tepo za bedarijo in slabe stvari, pa se dajmo katoličani za dobro. Zato na noge vsi, v vojsko vsak in vsaka v tej kampanji in razširjajmo dober katoliški tisk med naše rojake po vseh naselbinah. Iz Clevelanda je prifrčala prva bomba, katero je poslala MRS. ANA GLIHA iz Newburga. Poslala je celoletno novo naročnino in z njo nominira za letošnjega kandidata Clevelanda VELEČ. Č. G. KANONIKA JOHNA J. OMANA, SREBRNOMAŠNIKA, ŽUPNIKA PRI SV. LOVRENCU V NEWBURGU, kateri dobi s tem 50,000 glasov; Mr. Jacob Resnik, naš zastopnik pa je poslal 7 starih naročnin, kar mu da 25,000 glasov, ki jih istotako poklanja veleč. g. kanoniku Johnu J. Omanu, ki ima s tem takoj 75,000 GLASOV. Druga bomba pa je prifrčala iz zapada in sicer iz podnožja visokih coloradskih gora iz Pueble. Poslala jo je naša nauduše-na zastopnica MRS. JOSEPHINE MEGLEN. Poslala je 1 novo in 3 stare naročnine, kar ji da 37,500 GLASOV, s katerimi ona nominira in kandidira VELEČ. G. P. CIRILA ZUPANA, ZLA-TOMAŠNIKA, ŽUPNIKA ŽUPNIJE MARIJE POMAGAJ ISTO-TAM. Tretjo bombo pa je spustil iz svojega kanona naš agilni zastopnik iz Chicage MR. JOŽE FAJFAR, kateri je že v večih kam-panjih dokazal svojo junaštvo. Prinesel je celoletno novo naročnino in 4 stare, kar mu da 84,000 GLASOV. Grozi pa Jože letos s takimi bombami, da bodo pretresale in zibale michigansko jezero. Tako torej se je kampanja začela in težke bombe Prvi kandidati se nahajajo v sledečih pozicijah: padajo. čali z angeljskim kruhom. Veliko je bilo njihovo delo. Takrat ko so pričeli izvrševat/ svojo duhovsko službo še m bilo avtomobilov, zato so morali prehoditi tisoče in tisoče milj peš po številnih podružničnih cerkvah, včasih, no se veda, .so se tudi s konjičkom prepeljali, ko so obiskovali rojake in bolnike, po naselbinah jih tolažili in krepčali ter jim dajali poguma in srčnosti. Poleg tega truda pa tudi niso bili brez drugih težav. Koliko preganjanja so prestali v svojem življenju, pa tudi za-puščenosti, celo sedaj v svoji bolezni. Očividci, ki so jih hodili iz naše fare v duluthsko bolnišnico obiskovati, so povedali o njihovi zapuščenosti — Ko smo na Gilbertu izvedali o njihovi smrti, sprva kar verjeti nismo mogli da je to res in še sedaj si moramo komaj mislit', da te duše ni več med Francelj pod "Vaško lipo" nekam autoritativno vprašuje: Kdo vodi? Namreč razna gibanja med našimi rojaki v Ameriki. Jasno je, da se mu vse skupaj ne na eni ne na drugi strani ne dopade. On bi rad nekaj idealnega, nekaj vzvišenega, seveda na tak način, da bi to prijalo in ugajalo mentaliteti rudečega tabora, na katerega mlin on vodo napeljuje. Taki "podliparji", kakor je Francelj so katoliškemu gibanju bolj nevarni, kakor odkriti socialisti. Taki "podliparji" prihajajo v vseh mogočih kožuščkih med narod, a njihovi tajni nameni so zavajalni in njih ceste in pota vodijo v takozvani "napredni tabor". Človek misli, da se pelje na njihovem vlaku kam drugam, pa se pripelje nazadnje po ovinkih naravnost v protiverski tabor. Taki "podliparji", ki so zbirali miljonski fond in vodili še razna druga gibanja pod zastavo "naprednega tabora" so nevarni, pa se naj še tako zavijajo^v ovčje ko-žuhščke in še tako zavijajo svoje oči. Takih se je treba najbolj čuvati! Odprte in odkrite nasprotnike vsak po- tali dobri in prijatelji med seboj. Med nami tukaj v železnem okrožju je sedaj veliko bolnikov. Zdravniki pravijo, da se je pojavila "flu," zato tolike bolnikov. Marsikaj bi še rad napisal, pa kaj bi se pritoževal. — Kakih drugih posebnih novic skoro nimam poročati za enkrat, morda ob drugi priliki, .da ne bo moje poročilo predolgo. Frank Ulčar -o- KAKO SMO POTOVALI V LOUISIANO IN KAKO JE NA JUGU Dublin, Ga. Da. izpolnimo obljubo našim prijateljem in Mrs. Krulick svojim sorodnikom, smo se 22. decembra 1936, kmalu po šesti uri zjutraj odpeljali od tukaj. Ker smo imeli lep dan in dobro cesto, smo se vsi veseli od lepe vožnje ob 11. uri ponoči pripeljali v Shreveport, La. Tam so Na sveti večer smo šli vsi skupaj k polnočni sv. maši in k sv. obhajilu in sicer v samostansko cerkev. Mr. in Mrs. Knaus gresta tja najraje, ker je tam njuna hčerka Julka, ki se sedaj imenuje sestra Germain. Ko smo prišli od polnoenrce, smo se zopet prav dobro imeli ob okusnem prigrizku pri kateerm ni manjkalo kranjskih klobas, niti poti in tudi s pijačo smo se krepčali. — V soboto po božiču smo imeli čast, da smo se razgovarjali s č. sestro Germain, ko je prišla za en dan k svojim staršem in bratu Antonu na obisk. Č. sestra Germain je jako prijazna in se nam je priljubila že kar na prvi pogled. Tako draga Julka, prav veseli smo, da te bolj poznamo in pa da smo imeli priliko s teboj govoriti. Tako smo se rade volje odzvali tvojemu povabilu, da pridemo v nedeljo pogledat v samostan, kjer smo videli veliko lepih reči. Od tu smo se podali na farmo k Mrs. Ludvik Knaus, ki je tudi sestrična Mrs. Krulick. Tudi tam smo se dobro imeli. — Ta- MR. JOŽE FAJFAR, Chicago, 111...............84,000 glasov RT. REV. JOHN J. OMAN, Cleveland, 0...75.000 " REV. P. CIRIL ZUPAN, Pueblo, Colo.......37,500 " Zanimivo bo, odkod prifrče prihodnje bombe. Mnogo jih je te zadnje dni poslalo naročnine. Vse prosimo, da naj se izjavijo komu želijo pokloniti svoje glasove. Nekaj jih je, ki imajo nove naročnine, pa so pozabili izjaviti koga žele no-minirati. Storite to čimpreje, da bo vojska za dobro stvar za katoliški tisk bolj zanimiva. smo si ogledali tudi prav imeniten Parksdale Field, kjer je največje letališče, oziroma največja postaja za zrakoplove, saj obsega 22,500 akrov zemlje in je takoj pri mestu Shreveport, La. Mr. Knaus nam je vse razkazoval. Videli smo lepe palače, vse enako zidane in velike kasarne za učence; lepo bolnišnico in velika skladišča oziroma letališke lope za zrakoplove. Lepe tlakovane ceste in krasni vrtovi so sedaj tam, kjer je še pred šestimi leti rastel bombaž. Tako torej, tudi tukaj se vidi dokaj zanimivih reči. To in še marsikaj drugega zanimivega smo tudi mi imeli priliko gledati in občudovati, toda je premalo prostora in časa, da bi vse hotela popisati. Prav prijetno smo se imeli in le prehitro nam je potekel čas, tudi Mr. in Mrs. Blaž Busich v Demopolis, Ala., kjer smo bili tako prijazno sprejeti in gostoljubno postreženi. Hvala njuni hčerki in sinom. — Bodite prepričani, da o priliki, da nas vi obiščete, vam bomo tudi mi po svoji moči najboljše postregli in skušali vašo gostoljubnost povrniti. — Hvala vam lepa vsem skupaj in pozdravljeni ter na svidenje tukaj pri nas v Geor-giji. Mr. in Mrs. Louis Berchina, Miss Sophie Bcnchina, Dublin Ga. in Mrs. Mary B. Krulick, Rockyford, G a. ko smo se morali podati nazaj ko so nam pretekli božični praz- proti domu ter se posloviti od na- niki v najlepšem veselju in za-dovoljnosti, kakor tudi ves ostali čas, ki smo ga tam preživeli. Pozabili tudi nismo obiskati mesta in lepe okolice ter še druge naše prijatelje in znance. — Shreveport je jako prijazno mesto in v šili prijateljev, oziroma sorodnikov, katerim se prav lepo zahvalimo za vso njih postrežbo. Hvala Mr. Knausu, ki nas je vozil okolu in nam vse razkazoval, ka kor tudi njegovemu sinu Antonu, ki je vozil naše najmlajše in okolici je več oljnatih vrelcev ter jim razkazoval mesto in okolico, več drugih zanimivosti, katere Hvala lepa Mr. in Mrs. Utz za smo si ogledali. Med drugimi lepo postrežbo. Hvala lepa pa REŠEVALCEM BRIDGEVIL-SKIH UGANK Nekateri reševalci ugank, ki jih je objavila v svojem do, pisu naša zastopnica Mrs. Mary Usenicnik, pošiljajo svoje rešitve na naše uredništvo. Tem bodi naznanjeno, naj pošljejo svoje rešitve naravnost na Mary Usenicnik, Morgan, Pa., če hočejo da dobe obljubljene lešnike. Uredništvo te robe nima v zalogi. — Uredništvo. "TARZANOVA DVOJNIKA (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Sedaj se je poveljnik G;i1a Gala še bolj zanimal za obleko dečkov in na vsak način jo je hotel imeti: Od tega, da bi se obleke ne polastit, bi ga sedaj ne odvrnila več nobena sila- Jezno je tedaj zapovedal, da dečka slečeta svoje obleke. Ni hotel poslušati ljikakega ugovora In dečka sta morala ubogati. V zameno za svojo obleko sta dobila Dick in Doc le slabe cunje, s katerimi sta se prepasala okolu * ledij. Tako opravljena sta se začela drug drugemu smiiati. Prav nič nista bila užaljena radi izgube svojih oblek, marveč sta bila še vesela, da sta bila sedaj tem bolj podobna Tarzanu, svojemu vzoru. Toda zopet je prišlo na površje vprašanje noža, v čigavi posesti naj ostane. Poglavar ga je hotel za vsako ceno imeti, Doc se pa za nič na svetu ni hotel ločiti od njega, ker je uvidel, da mu ho še potreben. Ko je (iala Ga-la ponovil zahtevo, je Doc še enkrat poskusil svoje čarovnije in nož je iz-giijil. Poveljnik je z. velikim začudenjem gledal, kani bi bil izginil začarani nož, ko jc pa bil deček vendar gol in ga nikakor ni mogel skriti v obleko. Hotel je na vsak način vedeti kje je. Zoprni čarovnik Intamo jc poželjivo čakal odgovora od dečkov in če hi še. poskušala čarati, ju je nameraval ubili. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 N a s g a s NO, PA MALO POVEJAJMO. P. Hugo II. Boj komunizma — je skriv-rost hudobije Zadnjič sem dejal, da imajo izpadi naprednjakov na božično versko skrivnost zanimivo duše-slovno ozadje. Te trditve nisem še zadosti opravičil. Le ob koncu sem namignil, da je to satanizem. Naj to težko obdolžitev malo podprem. Boj, ki ga danes s tako nezaslišanim sovraštvom proti vsemu božjemu bije svetovni komunizem, sam sv. oče imenuje mys-terium iniquitatis, skrivnost hudobije. Še zagonetnejša je ta skrivnost spričo dejstva, da glavno pozorišče tega boja niso kake paganske, ampak krščanske države s svojo sto, da tisočletno krščansko kulturo. Zlasti katoliška Španija, zdaj vsa v ognju in krvi, je za kulturne filozofe prava sfinga. O najrazličnejših vzrokih smo že čuli, ki naj bi bili dovedli do grozotnih dogodkov, ki so se in se še vršijo tam. V politični, cerkveni, socialni, rasni zgodovini dežele in naroda jih iščejo. Ni dvoma, da imajo vsak svoj delni prav. Vzroki takih pretresljajev, ob katerih človeku kri v žilah zastane, nikjer in nikoli niso od včeraj. Vsi pa tudi po vrsti priznavajo, da učinki presegajo navedene vzroke, da jim je tedaj sorazmerni vzrok treba šele najti. Nekateri, ki bi ga na vsak način radi izsledili, so se obrnili čisto v drugo smer. Iščejo ga na verško-nravnem polju. Pravijo, da nam po komunističnem peklu, ki zija pred nami, Bog kliče v spomin tako pozabljeno versko resnico o izvirnem grehu. Človek je po naravi dober, kakor je dobro vse drugo. Pustite mu docela svoboden razvoj. Krona tega nemotenega razvoja bo vsestransko idealen človek, nadčlovek naraven svetnik. Izvirni greh, o katerem govori vera, je samo coklja naravnega razvoja. Tako je učilo brezverno modro-slovje. V veliko večji meri kot bi kdo mislil, si je ta nauk moderni človek osvojil. Njegov ideal je neomejena svoboda. Vsaka njena omejitev od zunaj mu je zločin nad naravo, najboljšo vzgojiteljico, ki edina vzgaja nadljudi. Nauk o izvirnem grehu, ki o nasprotnem priča, še mnogim vernim ni danes dosti več kot kaka tragi-romantična legenda, bolj za otroke kot za odrasle. Zmotnosti nauka o po naravi dobrem človeku in resničnost nauka o izvirnem grehu, bi nihče ne mogel tako otipljivo dokazati, kot ga je dokazal komunistični človek s svojim dejanjem. Pred vsemi so komunisti nauk o po naravi dobrem človeku osvojili. Njih temeljna "verska" resnica je Darwinova evolucija, njih morala Herbert Spencer jeva naravno-razvojna morala, temelječa na načelu: Človek je po naravi dober, na potu do nadčloveka. In sad teh zmot je: Človek-zverina, lie pa naraven svetnik. Pojasnilo ram daje verska resnica Ključ do človeka-zverine, ki ga danes tako strašno nazorno predstavljajo komunisti, nam nudi verska resnica o izvirnem grehu. Kdor to resnico taji, mu mora biti komunistični človek-zverina uganjka. Da bi bil človek krona stvarstva tak izšel iz ustvarjajoče roke božje, ne bo nihče rekel, ki ima <> Bogu Stvarniku pravi pojem. A da je tak, vidi na lastne oči. Iz tega že z naravnim razumom lahko sklepa, da je imel pri človeku, potem ko je izšel ves dober iz ustvarjajoče roke božje, neki "fušar" svoje prste vmes, ki je ta božji umotvor pokvaril. In ta je bil, kot nas vera uči, izvirni VIDI USPEH SVOJEGA DELA greh. On je položil vanj bacil zverinstva. Da je pa ta bacil rodil tako usodne posledice, je kriva še neka druga nič manj usodna zmota, ki je z omenjeno v tesni zvezi. Komur je izvirni greh legenda, temu je legenda tudi odrešenje. Omenjenim modroslov-cem je oboje legenda. Z bacilom izvirnega greha so zavrgli tudi Odrešenika, edinega zdravnika proti temu bacilu. Zato se je nemoteno lahko razvijal in raz-paševal. Vsa tako oboževana brezverska kultura grozeče katastrofe ni mogla preprečiti. Ko se je zdelo, da se človek že bliža Nietzschejevemu nadčloveku, se je njegov babilonski stolp oholosti naenkrat sesul in iz nadčloveka se je rodil človek-zver. Komunistični človek-zver je res najprepričevavnejši nazorni pridigar resnice o izvirnem grehu in potrebi odrešenja. A njegova uganka s priznanjem teh dveh resnic, ki so njemu legende, še ni zadovoljivo rešena. Izvirni greh sam človeka vendar ni tako radikalno pokvaril, naredil iz njega tako zverino, kakršno nam predstavlja zagrizen stoprocent-ni komunist. Luč uma mu je za-temnil, a mu je ni upihnil. Voljo mu je oslabil, a je ni docela zasužnjil zlu. Zato je še tudi v poganih, ki o nebeškem zdravniku bacila izvirnega greha še ničesar ne vedo, marsikaj lepega, človeka vrednega. Imajo svojo vero, čeprav zmotno, ki jim je sveta. Imajo lepe nravne lastnosti, naravne čednosti, ki bi bile često krščanskemu človeku v čast. Če ti zdaj čujejo, kaj počenjajo komunisti po svetu, se zgražajo, češ, take 'zverine pa mi le nismo, čeprav nimamo krščanske vere in kulture. ZDRAVSTVO Pisatelj Edgar Rice Burroughs, (na levi,) ki je "ustvaril" Tarzana, je imel nedavno priliko videti, kaj njegov utelešeni junak zna. Johnny Weis-mulier, ki navadno igra vlogo Tarzana, se je v svrho te predstave povzpel na mikrofonski drog v neki oddajni postaji v New Yorku. JUNAŠKO KLJUBUJETA NEVARNOSTI Louisville, Ky. — Med tem, ko je bil osrednji del tukajšnjega mesta v nedeljo ponoči takorekoč popolnoma izpraznjen in zapuščen, je pa neki restavrant kljub preteči nevarnosti ostal še vedno odprt. Njegova lastnika, Christ Thodis in Nick Patakides, s ponosom izjavljata, da je bil njun lokal skozi celi čas od konca vojne neprestano odprt in ogenj v njem ni ugasnil. Tako bosta tudi zdaj vzdržala, pravita, toliko časa, da bo voda tako nara&tla, da bo uga^ nila ogenj v peči. --o- Komunizem s'Japo orodje p^klemkih sil Zato imajo kulturni filozofi prav, ko pravijo, da komunističnega človeka-zverino niti v luči resnic o izvirnem grehu in odrešenju, ki ju je on zavrgel, ni mogoče popolnoma razumeti. Treba poiskati še en ključ do njegove uganke. Našli so ga. To je satan. On je kot praoče greha sicer delničar pri vsakem grehu, bodi neposredno, bodi posredno. A ne pri vseh enako. Nekateri so njegovi popolni sužnji in apostoli greha. Kakor ima kraljestvo Kristusovo svojo hierarhijo, svoje svečeništvo, ki je vodi, tako ima kraljestvo satanovo svojo hierarhijo, svoje svečeništvo, če smemo tako govoriti, ki ima v rokah vodstvo njegovega kraljestva teme. Ta satanova hierarhija, ki je vsa prežeta njegovega duha in 011 takorekoč njen papež, je danes komunizem kot kulturnobojni faktor. Kar namreč danes komunizem počenja, res ni mogoče drugače razumeti kot da mora biti 011 le slepo orodje peklenskih sil. Kako si naj drugače razlagamo n. pr. strašne karikature Kristusa in drugega svetega v ruskem Brezbožniku"? Kako naj drugače razumemo pred kratkim ugotovljeno dejstvo da so španski komunisti nekim frančiškanom dali na razpolago, ali naj preklinjajo Boga, ali jim bodo pa jezike porezali. Izvolili so drugo in umrli strašne mučeniške smrti. Nerazumljivo bi nam bilo itrahotno dejstvo, da je nekje v Jugoslaviji neki rdeči izvržek podrl križ in na njem obe svoji potrebi opravil. To in toliko slič-nega so grehi, "ki takorekoč presegajo zgolj človeško grešnost. Njih oče je satan s svojim sovra-tvom vsega božjega. (Sledi prihodnjič) •-o- Iditc na delo in pridobite rovega naročnika, da čimpreje dobite od Uprav« katalog kampanjskih nagrad. VRTNICE BREZ TRNOV Skoraj vsak drugi vrtnar ima strast, dq. bi gojil nenavadne vrste vrtnic. Poskusi, ki jih tu vršijo, so često naravnost fantastični in uspeh predstavljajo večinoma enkratno kurioziteto. Tako poročajo, da je nekemu vrtnarju iz Attice v državi New York, posrečilo vzgojiti vrtnico, o kateri so sanjali že premnogi vrtnarji: vrtnico brez trnov. Tri leta se je mučil s poskusi, sedaj pa je le mogel razstaviti grm, ki ne zbada. Na tem edinem grmu je mož pobral že tri sto vrtnic brez trnov. -o- PFS REŠIL GOSPODARJA Čuvaja živine Luisa Carlislea v Newtonbredi pri Belfastu na Irskem je napadel podivjan bik. Njegova hči je opazila nevarnost in je takoj izpustila škotskega ovčarskega psa. Pes je svojemu gospodarju v nevarnosti nemudoma priskočil na pomoč. Planil je na bika, ki je hotel moža pravkar nabosti, in pred njegovimi pogumnimi napadi je pobesnela žival res stisnila rep med noge ter pobegnila. -o- GRAMOFONSKA PLOŠČA NAMESTO PISEM Moskovskima inženjerjema Ga-vrilovu in Schorru je uspel izum, ki omogoča reproducirati besedilo v desetih minutah na gramofonsko ploščo, ki jo je mogoče takoj uporabljati. Format teh plošč je tako priročen, da' jih dostavlja ruska pošta kakor pisma in s portom navadnih pisem. Tekst je mogoče odigrati stokrat. Naprava takšne plošče stane 5 rubljev. - NAZADOVANJE PREBIVALSTVA V FRANCIJI Francoski uradni list objavlja rezultate ljudskega štetja, ki se je izvršilo lansko pomlad na Francoskem in v Alžiru. Po tem štetju je bilo na Francoskem 41,-905.968 prebivalcev, med njimi 2,453.507 inozemcev, v Alžiru je bilo 7,234.684 prebivalcev, med temi komaj 987.252 Evropcev. Francija ima sedaj sedemnajst mest, ki štejejo več nego 100 tisoč prebivalcev, v Parizu samem, brez predmestij, živi 2,-829.746 duš. ŠIRITE \MER. SLOVENCA NAŠIM PRIJATELJEM Joiiet, III. Kot večletna naročnica Ame-rikanskega Slovenca naznanjam da sem po večletnem vdovskem stanu zopet vstopila v zakonski stan z "ledih" fantom Johnom Wideticem dne 26. novembra lanskega leta. — Naša dolžnost je da izrečemo prisrčno zahvalo vsem dobrim prijateljem — mojim in mojega soproga, ki so naju iznenadili in priredili lep su-prajz party dne 12. januarja. Nismo mislili, niti pričakovali kaj takega, niti da imamo toliko zvestih in dobrih prijateljev. Posebno se pa še zahvalimo vsem tistim, ki so se največ za ta party potrudili, da se je ta slavnost tako lepo končala v največjo za-dovoljnost vsem našim sosedom in prijateljem in nama. Tudi midva sva ob vsaki priložnosti pripravljena izkazati se vam prijateljsko. — Naša prisrčna zahvala vsem! (Oglas) John in Katarina Widctich LAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim dragim naročni-:om v Sheboyganu, Wis., in amošnji okolici sporočamo, la je sprejela zastopništvo za laš list "Am. Slovenec," znana in ugledna Mrs. Jchsna v!ohar, katera je pooblaščena prejemati naročnino za naš ist, oglase, knjige, plošče in za vse druge zadeve v zvezi z našim podjetjem. Naročnikom in vsem drugim v ugledni heboyganski naselbini j0 prav toplo priporočamo, da ji gredo ia roko in ji pomagajo širiti lober tisk. ALI JE VAŠ OTROK VAREN PRED DAVICO? Piše Dr. John L. Rice, zdravstve ni komisar mesta Neiv York. Starci otrok, ki niso biii imu-nizirani, riskirajo ob tem letnem času veliko nevarnost. Zima je čas, ko se davica (difterija) najbolj pogosto pojavlja in edini otrok, ki je varen proti tej bolezni, je eni otrok, ki je bil imuniziran. Novi preprečilni lek • — coxckl — razvije zaščito preti difteriji v roku šestih do osmih tednov, pa vsak otrek ped starostjo šestih let bi moral biti vcepljen z istim brez nadaljne zamude. Ako Vaš otrok ni bil še imuniziran proti difteriji, pozovite takoj svojega domačega zdravnika in dogovorite se ž njim glede obeh injekcij, kajti dve injekciji sta potrebni. V mestu New York je bila difterija malone premagana vsled te imunizacije. Pred samimi sedmimi leti je difterija odnašala vsako leto povprečno 50 smrtnih žrtev. Lani se je to število skrčilo na 63 in vs:e kaže, da v I. 1936 ne bo niti 50 smrti. Več kot 1,500,000 otrok je bilo imuniziranih v mestu New York, več kot 1,250,000 izmed njih v zadnjih sedmih letih. In imunizacija je bilo ono sredstvo, ki je tako zmanjšalo število smrti. Kak boljši dokaz bi si mcgel vsak roditelj želeti glede uspešnosti imunižacije? Skoraj neverjetno je, da je ,e nekoliko ljudi, ki nasprotujejo imunizaciji, in takih, ki odsvetujejo staršem, naj ne dajo take zaščite svojim otrokom. Vsak roditelj, ki posluša tak nasvet, stavlja življenje svojih otrok v nevarnost. Vaš zdravnik vam pove, da je potrebno. imunizirati otroke. Poslušajte njegov nasvet, Kajti on zna in ima vaš blagor na srcu. Dokler ni vsak otrok, čim je devet mesecev star, imunizi ran, bomo še naprej imeli slučaje difterije — in morda smrti. Kjerkoli so dojenčki registrirani v Baby Health Stations v mestu New York, je imunizacija teh dojenčkov postala stvar rutine in ti otroci ne bodo dobili difterije. I11 ko bodo starši dali povsod to zaščito svojim otrokom, bo difterija postala ena izmed najbolj redkih bolezni. Kar je sedaj najbolj važno, pa je, da naj se vsak otrok, ki ni bil še imuniziran, takoj imu-nizira brez vsakega odloga. IZ TAJNIŠTVA B. Z. Katoliški Slovenci v Ameriki — zganimo se! Skrbimo, da ekom te kampanje ojačimo voj dnevnik "Am. Slovcnec"! HOČETE napraviti veselje vašim hčeram in sinovom? Dobro, tedaj poskrbite, da dobite čimpreje katalog kampanjskih nagrad od Uprave "Amer. Slovenca"! Jacob Gerencl Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-70G North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W Zadnjič sem pokazal, kako zelo razpredeno je po vsem svetu razdiralno časopisje; kako so o-troci teme modrejši od nas katoličanov ... Pa tudi mi katoličani ne držimo rok križem. Dasi smo skromnejši, vendar imamo tudi po celem svetu razširjeno svoje časopisje. To je jasno pokazala lanska razstava katoliškega tiska v Rimu. Udeleženih je bilo pri tej razstavi 47 držav Evrope in Amerike ter 53 mest iz Azije, Afrike, Indije in Oceanije. Da si malo predstavite, kako ogromna je bila ta razstava, moram povedati, da je obsegal razstavni prostor 69 prostornih dvoran. Glavni napis se je glasil: "Brati časopis se pravi misliti z vsem človeštvom in s srci vseh ljudi čutiti." Geslo razstave so pa bile besede zaščitnika katoliškega tiska, sv. Frančiška Šaleškega: ARMA VERITATIS — OROŽJE RESNICE. Sv. Frančišek Šaleški je namreč povdaril, da je tisk mogočno o-rožje resnice; seveda je tak le katoliški tisk. Zato je naša dolžnost, ga z vsem srcem in z vsemi močmi podpirati. Zlasti sedaj, ko stoji pred nami KAMPANJA AMERIKANSKEGA SLOVENCA, našega najstarejšega katoliškega dnevnika v Ameriki in najbolj doslednega obenem, sedaj se prav vsi pridružite bojevnikom in agitatorjem, prav vsi po vseh naših slovenskih naselbinah. Naj se število njegovih naročnikov zopet zelo pomnoži, kakor se to navadno zgodi ob takih prilikah. — Katoliško časopisje je v primeri z brezverskim v veliki manjšini; vendar to ni glavno, kar odtehta; glavni je program, glavno so ideje. Ljudstvo končno skoro vedno spregleda ter sledi tistim, ki imajo globokejši in temeljite j ši program. Saj se je tako n. pr. zgodilo tudi ob zadnjih volitvah. Čez osemdeset procentov vsega ameriškega časopisja, kapitalističnega največ, je bilo proti Rooseveltu, kljub temu pa je zmagal s sijajno večino. K tej zmagi mu je pripomogel njegov socialni program. Tudi katoliško časopisje, David v primeri z Go-liatom, zmaguje tiho, toda vztrajno, ker se bori za večnost-ne in ne samo za trenutne zemeljske ideale. Pa tudi zemeljskih ne zanemarja. Dalekovid-nejši katoličani so se vedno radi potegovali za socialne reforme in med temi so bili papeži v prvih vrstah, kakor Leo XIII. in Pij XI. Še preden je Marx za-počel svojo borbo, se je oglasila v katoliških vrstah beseda za socialno pravičnost. In tudi pozneje ni ugasnila, ampak zavzemala je čim širše dimenzije. Pred kratkim se je vodilni katoliški list zavzel za sedanje štrajkarje in povdaril, da je v smislu papeževih okrožnic, da država poseže s svojo intervencijo, ako kapitalisti nočejo popustiti od svojih krivic; v skrajnem slučaju pa sme kapitalista razlastiti ter vzeti v svoje roke obrat industrije. — Meni samemu nikakor ne gre v glavo, da so se z iznajdbo strojev okoristili samo kapitalisti. Stroji bi morali postati precej spočetka občečloveška last in od njih bi morali vsi sorazmerno imeti dobiček, nikakor pa ne samo kapitalisti. Toliko, kolikor je kapitalist dal za stroj, toliko in še nekaj obresti bi naj dobil, drugo pa bi moralo med delavce. Če bi se to zgodilo, bi približno toliko delavcev ostalo pri delu, kakor jih je bilo poprej, le da bi delali primeroma manj, morebiti samo par ur na dan, sorazmerno temu, kolikor njihovega dela je poprej opravil stroj. Če bi delavec na ta način delal samo par ur na dan in prejemal plačo kakor prej, bi lahko razvil tudi svoje dušne zmožnosti. Saj človek sestoji iz duše in telesa. Človek, ki mora samo garati, tega ne more, zato bi si z iznajdbo strojev morali pomagati in delavcu tako skrajšati delovne ure, da bi stopil venkaj tudi kot človek in ne samo kot živina. Prepričan sem, da bi ga ta reforma in to razumevanje za njega potrebe, naredilo bolj plemenitega in bi otesalo njegovo večkrat javljajočo se surovost. Sužnost strojem, ga je nekako podivjala. Zato pa, čim več strojev v uporabo in temu primerno zmanjšati število delavskih ur. Naj tudi delavec zaživi človeka vredno življenje; saj ima tudi on svojo dušo! Vsi morajo živeti od strojev; vnebovpijoča krivica je, če ai radi iznajdbe strojev kapita-ist množi svoj kapital in ob njem živi razkošno življenje. — Razume se, da bi država morala tudi preprečiti konkurenco med posameznimi kapitalisti. Radi te konkurence se zgodi, da trpijo delavci, dasi na videz cene izdelkom padajo. Obenem pride do kvarne in pogubonosne hiper-produkcije, radi katere zastane delo. Manjka vrhovne kontrole, ki bi delo razdelila po potrebi. — Zatorej je prav, da se katoliški listi potegujejo tudi za telesne potrebe katoličanov; in ne samo prav, ampak edino dosledno. Kakor velja, da je zdrav duh v zdravem telesu, tako lahko rečemo, da bo zadovoljni človek dober katoličan. Ko bo videl, da ima, kar je potrebno za vsakdanje življenje, bo hotel še več: HOTEL BO POSKRBETI TUDI ZA SVOJO DUŠO. Vedel bo, da je njegov pes sicer zadovoljen, če ima pred sabo par kosti, on pa nikakor ne more biti povsem srečen, če je zadoščeno samo njegovim telesnim potrebam; s tem močnejšo silo bodo stopile na dan njegove dušne potrebe, ko ne bo več pred vrati ekonomskih skrbi. Če bi kaki zakrkneži kljub temu ne šli globlje vase, bi radi tega ni bilo naše prizadevanje in naša kooperacija brez u-speha. Pametnejši in dalekovid-nejši morajo priti od telesnih na dušne potrebe. Od nižjih vrednot bodo zahrepeneli po višjih, nad-zemskih. Ta svet s svojimi dobrinami jih ne bo mogel trajno zadovoljiti. Rev. Salezij Glavnik, OMF. -o- Si RITE AMER. SLOVENCA SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASQ HRANO Mnogokrat odpravi nzprebavnost in zaprtnico -NAKOČ1TK SI PROSTI VZOREC -i Tri tier's Bitter Wins Co. I 344 S. Wells St., Chicago, 111. I Pošljite mi brezplačni vzorec. I Ime ....................... 1 Naslov ..................... V vseh If&arqah DRVA NA PRODAJ Imam na prodaj trda drva po sledeči ceni: MAPLE CORD WOOD $12.50 @ cord, 3 cut MAPLE SLABS $11.00 @ cord, 3 cut Dam pošteno mero in pripeljem na dom. Telefonirajte naročilo: 1258 W LOUIS FLORJANClC mL (Ljubljana) Sheboygan, Wisconsin milili; I DENARNE I I POŠILJAT VE I g odpravljamo v Jugoslavijo, Ita- g g lijo in vse druge dele sveta po g g dnevnem kurzu. Včeraj so bile g g cene: Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din g Za $ 5.00.................... 200 Din g Za $ 7.20...............— 300 Din g Za $ 9.50................... 400 Din 1 Za $11.70.................... 500 Din g Za $23.00....................1000 Din | Lire: Za $3.50............................ 50 lir m Za $6.40............................100 lir g Za $29.00............................500 lir j Za izplačila v dolarjih: g Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 g Za $10.00 pošljite--------$10.85 g Za $15.00 pošljite..........$16.00 g Za $25.06 pošljite..........$26.10 g Za $40.00 pošljite..........$41.25 J Za $50.00 pošljite..........$51.50 g P Ker se kurz večkrat spreminja g so cene podvržene spremembi, g Pri večjih svotah poseben popust, g Vsa pisma in pošiljatve naslovi- g te na: JOHN JERICH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cermak Road, | CHICAGO, ILL. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 23. januarja, 1937 "MATI SKRB" Spisal Herman Sudermann ROMAN Prevedel Mirko Javornik Dragi dan je May h of e v poklical iz vasi ključavničarja, da bi so ogledal poškodbo. Ta je spet vrtorepil nekaj dni okrog stroja, jedel in pil za tri in končno izjavil, če zdaj ne bo tekla, mora imeti sam hudič kremplje vmes. Znova so zakurili, a črne Suze niso mogli več obuditi k življenju. Ko se je proti božiču prikazal na dvorišču Loeb Levy, da bi dobil še ostalo žito, ga je Mevhofer pretenel z njegovim lastim bičevnikom. Jud je vpil na pomoč in se z največjo naglico odpeljal. A brž na to je prišel sodnijski sluga z velikim, rdeče opečatenim pismom. Meyhofer ie klel in nil še več ko sicer in Wmpc nesmi je bil tak, da so ga obsodili, da mora novrniti vse stroške in odškodnino za bolečine. Le za las je manjkalo, da se ie ognil zaporu. Od tep-a dne ni maral črne Suze več imeti pred očmi. Zavlekli so jo v zadnjo lono in tam ie stala v zatišiu dolgo let, ne da bi zadel ob nio čigaverkoli pogled. Samn Pavel ie od časa do časa skrivaj vzel Vlinč od lone in zlezel k črni nošasti, ki se mu ie boli in boli rtviliubliala in se run io nazadnje začela zdeti nema. grdo pozabliena jtriiateljira. Potem ie otimval viiake in oddnške, nlezal no dimniku na-vzp-ov in ritensko sedal na kotel — ali na se ie obešal na veliki noganiač in ga skušal z rokami snraviti v zag-on. A kolo se ie nremikalo mrtvo kakor trunlo samo toliko. kolikor ga je potiskal; potem se je spet ustavilo. Tn ko se ie uri tem delu utrudil, je sklenil roke, žalostno zrl na mrtvo kolo in mrmral: "Kdo te bo snet oživil?" 7. Ko ie bil Pavel star štirinajst, let, ie oče sklenil, da ga bo poslal k birmanskemu pouku. "Cesa pravdanskega se v šoli tako ne bo naučil," je dejal, "čas in denar zanj sta zavržena. Zato naj ga brž požegnajo, da bo za kako rabo pri gospodarstvu. Kaj boljšega ko kmet tako in tako ne bo iz njega." Pavel je bil zadovoljen, čutil je v sebi zahtevo, da vzame na svoje rame vsaj del bremen, ki tlačijo mater. Mislil je, da bi postal nekak nadzornik,'ki bi vsak čas nadomeščal gospodarja in bi sam položil roko na to ali ono stvar, kjer bi hlapci potrebovali dobrega zgleda. Obljubljal si je, da bo iz te delavnosti vzrasel začetek novega, blagoslovljenega časa. Kadar je ponoči ležal v postelji, je sanjal o valujočih pšeničnih poljih in o čistih, velikih skednjih. Vedno bolj se je v njem utrjal sklep, da bo napel vso svojo moč za to, da spet dvigne čast domačije na poljani, ki jo je oče zavozil. Brata naj bi nekoč lahko rekla o njem: "Vendar je nekaj koristnega iz njega, čeprav ni mogel iti po naiinih blestečih potih." Da, brata! Kako sta ta čas zrasla in kaka gospoda sta postala! Prvi je študiral jezikoslovje in dragi je stopil kot pripravnik v neko banko. Kljub dobri in radodarni teti sta potrebovala denarja, LEP UTIS napravi lepa tiskovina na vsakega. Naročite tiskovine za vaše društvo ali zase od slovenske tiskarne Amerikanski Slovenec 1.819 West Cermak Road, Chicago, Illinois veliko denarja, mnogo več, kakor jim ga je pa -oče mogel pošiljati. Tudi za njiju, si je Pavel obljubljal, pride čas brez vseh skrbi, ko se loti gospodarstva. Ves odvisni denar bo treba pošiljati njima, in on, on bo že štedil in skrbel, da bosta prosta skr-M in stisk lahko korakala za svojimi vzvišenimi cilji. S temi pobožnimi mislimi se je Pavel odpravil na pot k prvi uri nauka. Bilo je sončno pomladno jutro v začetku aprila. Mlada trava na poljani se je svetila v, zelenkastih lučih, brinje in resje je gnalo nove, mehke bodice, na robu gozda so cvetele vetrnice in velikonočnice. Topel veter ie vel vanj čez ravan, rad bi bil zavriskal na glas in srce mu je bilo od samega veselja težko. "Nekai žalostnega se kuha," si je dejal, "zakaj človek ne sme biti na zemlji tako vesel." Pred župnijskim vrtom je stala vrsta voz, ki iih je prav malo poznal. Tudi odlične kočije so bile vmes. — S ponosnim smehom so sedeli vozniki v svetlih suk-niah na kozlih in metali omalovaževalne poglede okrog sebe. Na vrtu se ie zbral velik roi otrok. Fan-tie nosebe in dekleta tudi. Med fanti sta bila. oba brata, ki ie nrei od niiiu moral toliko trneti in ki že dobro leto nista več hodila v šolo. Prišla sta mu zelo nriiaz-no nanroti, in ko mu je prvi nodaial rok0 v pozdrav, p-a je drupi od zadai snoteknil. Od deklic so se nekatere držale za roke in se snrehaiale no hodnikih. Obiemale so se čez nas in hihitale med seboi. Po večini iih ni noznal, nekatere so se mu zdele posebno odlične. Nosile so fine, sive dežne nlašče in na glavi klobuke s perjem. Kočiie znnai so bile zatrdno niihove. Pogledal je na svoj telovnik, da se je nrenričal, da ga ni treba biti sram. Telovnik i p bil iz izbornega sukna: študent ie nosil nekdaj frak iz niepa. Zdaj je bilo na nop-ledko novo, le šivi so se malo svetili. Vse v vsem: ni ga bilo treba biti prav nič sram. Zvon ie zadonel. Birmance so poklicali v cerkev. Pavel je začutil, da je ves prost in pobožen, ko ga je objel svečani mrak hiše božje. Ni mislil več na suknjič, postave fantov naokrog so se razblinile v sence. Na obeh straneh oltarja so stale klopi. Fantje so dobili prostore na desni, dekleta pa na levi strani. Pavla so potisnili prav v zadnjo vrsto, kjer so sedeli mali in ubožni. Sedel je med dva bosopeta kajžarska otroka, ki sta nosila rašate, preluknjane suknjiče. Mimo ram svojih prednikov je videl, kako so se usedale deklice: najprej najodličnej-še, za njimi skromno oblečene. Premišljal je, če bo tudi v nebesih podobna vrsta in na um mu je prišel rek: Kdor se ponižuje, bo povišan. Župnik je prišel. To je bil zložen mož z dvojnim podbrad-kom in s plavimi zalisci. Zgornja ustnica se mu je kar svetila od pogostega britja. Ni nosil talarja temveč navadno črno suknjo, a je bil kljub temu zelo častitljiv in prazničen za pogled. (Dalje prih. ) RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE Napaden Na cesti med Mengšem in Ježico je bil od dveh neznanih mladeničev napaden 31 letni ključavničarski pomočnik Anton Srčnik. Fanta sta Šrčnika zabodla v obeh ključnici. -o- Zmlelo ga je Na strašen način je končal neki rudar v mostarskem rudniku. Delal je pri lomilnici in drobilnici za kamen. Vsled neprevidnosti ga je pograbil jermen in ga potegnil v drobil-nico. Stroj je rudarja raztrgal in scefral na drobne kosce. ■-o- Podlegel poškodbam V mariborski bolnici je umrl mladi Vladimir Radivojev iz Slovenske Bistrice. Podlegel je poškodbam, ki jih je za dobil od divjaške roke. Našli so ga neke noči nezavestnega na tleh v bližini gasilskega doma z nevarno poškodbo na glavi, za katero v treh tednih podlegel. Orožniki so vsled tega aretirali 29 letnega delavca Štefana Caplja in 30 letnega kovača Martina Ajdiča. ki pa tajita vsako krivdo. -o- Brez križa V Tržiču na Gorenjskem so občani, ki so imeli opravka v uradnih občinskih prostorih, že nekaj let opažali, da ni bi-o nobenega božjega znamenja. Le v kotu posvetovalnice je stalo majhno razpelo, za službene zaprisege. Nekateri občani so potem zbrali precejšnjo svoto denarja, s katerim so kupili umetniško sliko Kri-žanega, ki naj bi krasila občinsko dvorano, toda slika ni bila sprejeta. — Ko so se nedavno vršili nove občinske volitve in je bil izvoljen novi občinski odbor, je Pa zopet prišel križ na častno mesto v občinsko dvorano. ---o- ■» Nova šola Dve uri od Celja, v Svetini, kjer imajo staro zgodovinsko cerkev z rezanega kamna, katero so postavili še celjski grofje, so pred kratkim blago-lovili novozgrajeno šolsko po-' slop je. -o- Nove ceste Okolica Mozirja dobi v kratkem nove ceste in picer Libija-Šoštanj-Belevode in ceste Mo-zirje-Šmihelj. S temi cestami bo ondotnemu ljudstvu zelo ustreženo, ker so bile potrebne in jih je prebivalstvo že več let želelo. -o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. Zmede pač. Na Slovenskem se je pripetilo več slučajev, da so bili de-molirani razni križi, postavljeni na vidnih krajih v spomin na kak važen dogodek, n. pr na prvi vseslovenski evharistič-ni kongres. Taka odurna bogo-skrunstva pričajo, da nam še zelo manjka neke bolj splošne civilizacije. Duševne sirovosti nihče ne mara rad, in išče vsaj kak razlog za taka početja. Od socialistične strani se po-kazuje na — politiko. Ker so slovenski "klerikalci" zdaj pri vladi, so neki "neklerikalci" baje silno ogorčeni, in posledica so demolirani križi. Izobrazba, izobrazba...pa je je bore malo tam, kjer kričijo le o — izobrazbi. Na Slovenskem bi bil po taki sodbi izraz zoper politiko večine, da pride do barbarskih oskrunitev ned-ložnih spominskih znamenj Poroča se pa tudi o sličnih oskrunitvah tam doli med Žumberžani. Znano je, da so Žumberžani po narodnosti pristni Srbi, ker so nekoč prišli naravnost iz Macedonije, ko so bežali pred Turki, in jih je, r^i&^MMmMMM fagrade za nove naročnike, kakoršnih še ni bilo Traja 100 dni od 20. jan. do 30. aprila '37 KAMPANJE SE LAHKO UDELEŽI VSAK BREZ RAZLIKE, VSI . STARI IN MLADI Kampanjske nagrade so letos prava posebnost. Vsak, ki se kampanje udeleži, dobi poseben katalog, v katerem je nad 150 različnih vseh vrst predmetov, določenih kot kampanjske nagrade za pridobivanje novih naročnikov. Udeležite se kampanje in bodite tudi Vi deležni teh lepih, bogatih in praktičnih nagrad. M op wfe erja® Kako se udeležite kampanje? m Tako-le: Pojdite takoj na agitacijo. Stopite h svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem. Pridobite med njimi novega naročnika. Pošljite zanj naročnino na Upravo "Amer. Slovenca" in ta Vam bo poslala 4 KAMPANJSKE KUPONE za vsak dolar, ki ga bote poslali za nove naročnine. Zraven vam bo Uprava poslala naš kampanjski katalog, v katerem je objavljenih nad 150 vseh vrst različnih predmetov, ki so določeni za kampanjske nagrade. Iz teh si bote izbrali svojo nagrado. S tem se bo vam poslalo še vsa nadaljna pojasnila k temu. — Glavno je za vsakega, da takoj začne in se čimprej prijavi s kako novo naročnino, nakar prejme vsak še nadaljna pojasnila. si m, W, mM Druga posebnost m m v letošnji kampanji so letne volitve. Izvaliti je treba Nadvojvodo ali Kraljico vseh naročnikov. Na kak način se vršijo tozadevne volitve letos, je pojasnjeno v posebnem oglasu v tej številki pod' naslovom:: "VELIKE KAMPANJSKE VOLITVE" - Prečitaj- te ga! p ®3ffl Zdaj pa vsak na delo! Ne odlašaj, češ bom jutri. Današnji dan je, jutrišnji dan bo imel zopet svoje dolžnosti. Pridobite čimpreje morete novega naročnika in ga pošljite na Upravo. Ta vam bo poslala katalog kampanjskih nagrad in vsa nadaljna pojasnila. NAROČNINA ZA "AMER. SLOVENCA STANE: Za celo leto $5.00; za pol leta $2.50 ZA CHICAGO IN INOZEMSTVO PA: Za celo leto $6.00; za pol leta $3.00 Naročnine pošiljajte na Uprava Amerikanski Slovenec m 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois is 73? m m m m 3S0Š m m 0M Avstrija naselila tam doli, ko so se odločili za grško-katolišlci obred. Tudi tam so na dnevnem redu grda in barbarična bogoskrunstva, in zopet je menda v ozadju — politika. Pa ima tam ta politika dimgo smer. Žumberžani se vsi menda za dr. Mačka in pristno hrvaško politiko, ki je v hudi opoziciji zoper sedanjo vlado v Beogradu, in vlada menda ščiti te oskrunjevalce, ali jih noče izslediti, in vse je menda naperjeno zoper katolicizem in je menda golo nasilstvo pra-voslavja zoper grško-katoliške Žumberžane. Tukaj bi bilo razlog za taka početja vladna politika* tam pa protivladna politika. Vsaj v nekih krogih bi bilo umestno za razburkane čase, ko bi bilo manj politike, pač pa vsepovsod malo več — pameti in trenotne strpnosti Ni vse odvisno od politike. V Španiji bo prišla huda diktatura, naj zmaga, ta ali ona stranka, ker ni bilo dosti r?.z-odne politike. * Steve... Vaški tepec (Molek) meni: 'Če bi katoliški del naroda poznal Cankarja, bi ga ne maral." Pozna ga, pozna, ampak katoliški del naroda sodi malo drugače od vaškega tepca, saj je k vsi sreči le en vaški tepec, in njegova sodba naj bo +?očasta. V LETOŠNJI kampanji je določenih nad 150 zelo praktičnih predmetov za kampanjske nagrade za stare in mlade. Poskrbite da dobite čimpreje naš kampanjski katalog. IŠČE SE Anna Bonča (Omožena Ha-dalin.) Poslednji naslov Box 212, Library, Pa. Naj se zglasi bratu Joseph Bonča 3739 So. Ridgeland Ave. Berwyn, 111. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. VELIK BLAZNIKOvfl PRATIKlt ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kak®r vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111.