Štev. 31., leto ZVIL SOBOTA 8. AVGUSTA 1959 USI IZDAJA REPUBLIŠKI SVEI ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM« — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2, POST- PRED. 284 — TELEFON UREDNIŠTVA 39-181 do 185, 31-555 In 31-453 — RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI ŠTEV. 600-705/1-83 —POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DIN — NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 IN LETNA 1000 DIN — LIST TISKA CZ P »LJUDSKA PRAVICA. — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI List ustanovljen 20. novembra 1942 Stari Latinci so imeli grenek svoje glave. Najdejo se tudi pri- Nezdravo vzdušje te ali one Pregovor »Človek človeku volk«, liznjenci, ki podpirajo samovšeč- vrste ustvarja najprimernejša tla usočletne človeške izkušnje so se no prepričanje o glorioli, ker si za zbiranje skupinic, ki se ne iz- “‘rniie vto hladno modrost. Dvaj- od tega kaj obetajo. Tako se pri- življajo več le v »oblasti« in ve- H morda petindvajset stoletij je meri, da ta ali oni voditelj po-. Ijavi, temveč tudi materialno iz-"hnilo, kar je bil ta pregovor žabi, da mu službeni položaj ne' koriščajo svoj položaj. Stanova-Prvikrat zapisan, vendar ga vsa ta daje pravice za osebne obračune nja dobivajo tisti, ki jih že ima-‘‘oletja niso ovrgla. Drugače tudi in za podcenjevanje ljudi, ki mo- jo, izbranci potujejo brez dejan- P* moglo biti. Dokler je bil eden rajo izpolnjevati njegova navo- ske potrebe v tuje dežele ali pa ‘šoraj, drugi spodaj, eden gospo- dila. Prav tako ne dopušča poj- dobivajo tarifne postavke, ki ni-Cji. drugi suženj, so volčji za- movanja, da vsi okoli njega (»pod kakor niso v skladu z njihovim ®°hi določali odnose med ljudmi, njim«) služijo samo temu, da bi delom in kvalifikacijami. Niti dobrih deset let še ni mi- se njegova osebnost kar najbolj Kakor povsod je tudi pri pas kar smo v naši deželi zbri- izkazala in da bi smel na nekom ta direktor, oni delavec, nekdo tisto »zgoraj« in »spodaj« ter preizkusiti in izvesti svoj »da« in nameščenec in spet nekdo stran-^sritno vse z enim vatlom. Ta svoj »ne«. ka, ta zdravnik in oni bolnik, r^tka doba je zadostovala, da se Tako se zgodi, da delavec dobi Eni upravljajo in vodijo, drugi " recimo - potrojila industrij- odpoved, ker misli z lastno glavo pa ne. Eni imajo višje plače, 'kft proizvodnja, ki jo spremlja in ker pove, kaj misli, to njegovo drugi nižje, ker opravljajo raz« ,nalbolj humano socialno zavaro- mnenje pa se ne sklada s kom iz iigna dela. Samo v tem je lahko na svetu, vendar to še ni vodilnega osebja. Čeprav je od- razlika, nihče pa nima pravice ^atvščalo, da bi zbrisali vse ana- poved razveljavljena, je mogoče do večjega človeškega dostojan-r^mizme v človeku in med ljud- človeku na sto načinov zagreniti stva, zlasti pa ne sme teptati ‘jh. Dve desetletji mineta, preden življenje v kolektivu in ga s ti- tujega. Konec koncev smo vsi ”°raste nov človeški rod. Ta pa him »vse po zakonu« pripraviti sodelavci pri istem delu. Enako-; raste pod steklenim pokrovom, dO' tega, da bo sam šel. pravni sodelavci, tovariši. V^Več med ljudmi, ki so se ro- Zgodi se, da je človek plačan . . , . . v drugačnih časih ter so iz zato, da bi drugim pomagal uve- faupfn^’.. pr^nost iskre- časov prinesli in presadili Ijavljati zakonite pravice, v res- nos£ ustrežljivost, sočustvovanje, novi vrt marsikaj, kar danda- niči pa jih zapostavlja. svobodno izražanje mnenja to ^ašnji gledamo postrani. Zgodi se, da bolnik umre v tak- 8P P°goji za zdrave, socialistične , Pravijo, da nobena reč tako ne siju, medtem ko ga same »nepri- od1105® ra®*3 ljudmi, ki mor j ^haliči človeka kot možnost, da stojne« ustanove (točneje: neka- srciaU^J^ne proizv - ?dl°ča o drugih ljudeh. V zrcalu teri nečloveški ljudje v njih) po- ^ kn* <*tne važnosti vidi gloriolo okoli šiljajo druga drugi. SS^a ji^hko kSo.^N^nSei je, če kdo reče (in to se sliši): To je dober voditelj, napačno je le, da je osoren z ljudmi in da v temeljih spodnese sleherno razpravo. Naš družbeni sistem ima močne instrumente, ki branijo socialistične odnose. Med drugim imamo družbeno upravljanje, imamo delavsko samoupravljanje. Ce to deluje, kakor je treba, NAPREJ PO UTRI! POTI dializa doseženih rezuHtrtov bo osnova nadaljnjih izpopolnjevanj v nagrajevanju d V teh dneh so komisije, ki so V nekaterih podjetjih pa še vedr __ _ Pitale soglasje na tarifne pravil- no menijo, da je ključni problem tre more nihče na lastno pest od-PitCe gospodarskih organizacij nagrajevanja tarifna postavka in ločati o ljudeh v tem smislu, da j ečale delo. S tem je uspešno določanje le-te. bi kršil socialistične norme. Ce Sključeno gospodarsko in politič- Niso osamljeni primeri, da so delavski svet zameži na eno oko, ^ najpomembnejša družbena ak- gospodarske organizacije, zato, da je tu sindikalna podružnica in ?3a> ki naj omogoči prehod iz bi uresničile sprejeta načela, v z nj0 kolektiv, ki naj mu odpre ^tedanjega, administrativnega si- naglici stvari zakomplicirale tako oči in ga odpokliče, če je treba. lenia v sistem, ki naj zagotovi daleč, da brez praktičnega pre- Ključi pravih socialističnih odno-^sničenje socialističnih načel na verjanja ni mogoča presoja kaj sov med ljudmi so v rokah ko-rjbročju nagrajevanja: vsakomur je prav in kaj ne. Tem se pridru- lektiva, ki pa ne sme dovoliti, da 00 njegovi zaslugi. žujejo še podjetja, ki so v preve- bi zarjaveli. Ce je blaginja za Gospodarski cilj te naloge je liki vnemi preskočila svoj razvoj nas vse materialni cilj sociali-“f^na in hitrejša rast narodnega in uvedla papirnati sistem, ki zrna, je etični ideal to, da bo MINULO SREDO ZJUTRAJ JE TOVARIŠ TITO PRISPEL V LJUBLJANO IN MED DRUGIM OBISKAL ZAVOE ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LRS ZA BEŽIGRADOM. IZ LJUBLJANE SE JE ODFELJAI V »SLAVKOV DOM« NA GOLEM BRDU, OD TAM PA V KRANJ, KJER GA JE NA GORENJSKEM SEJMU PRISRČNO POZDRAVILO VEC TISOČ LJUDI. - NA SLIKI: TOVARIŠ TITO V ZAVODU ZA RAZISKAVO MATE- RIALA IN KONSTRUKCIJ NAMESTO SODELOVANJA GRADIMO JEZ Se enkrat se vračamo na te- odborom možnost, da uravnavajo jalce pri njihovih prizadevanjih ilOSt. Lrieaano S te zorne mv^*j»vaj^**** vw*v^**^ *** *,J**W.V zagotoviti moia, iao. ©c uo giasji. na guvoii o je bila izdelava in spreje- (Nadaljevanje na 2. strani) pravilno: Človek človeku tovariš! spevku, nudi občinskim ljudskim tarifnih pravilnikov samo ^ho-dka! To bomo dosegli z več- spričo raznih organizacijskih in človek" človeku tovariš. Prvo mo, o kateri smo sicer že dokaj- nesorazmerne zaslužke v podjet- za večjo proizvodnjo. (Čeprav ne J?. Produktivnostjo dela in ekono- drugih pomanjkljivosti še ne bo brez drugega pelje na stranpot, krat pisali: na dopolnilni prispe- jih na svojem področju. Gre torej gre za velike vsote, so proizva- ^nostjo poslovanja v naših pod- mogel zaživeti, pa čeprav je teo- drugo brez prvega je domišljija, vek k občinskim proračunom iz za uravnavanje oziroma dopolnil- jalci v kolektivih, kjer je nagra- Le na tej materialni osno- retično kar dober. ki se je že neštetokrat razbila osebnega dohodka delavcev. Prak- no obdavčenje (do 10%) tistih za- jevanje po učinku doslednejše, 1 lahko istočasno dosežemo, da Sedaj so prešla podjetja na na vzpetinah resničnosti. Morda sa pri uvajanju tega dopolnilnega služkov, ki bi bili plod drugih dokaj nerazpoloženi proti taki ob-bo hitreje dvignil družbeni in praktično uporabo teh pestrih na- je to eden najtežjih izpitov so- prispevka je tako rekoč od občine okolnosti, ne pa prizadevnosti, s činski politiki, oziroma taki »ne- ]S®bni standard naših delovnih činov in oblik notranje delitve cializma, vendar je tudi njega do občine različna. Povsod pa je katero se je povečala proizvodnja politiki«. Tisti, ki zagovarjajo do- osebnih dohodkov. Začenjajo to- mogoče opraviti z odličnim uspe- zgrešila namen, ki ga je pripisala in storilnost. Tak je bil namen, polnilni prispevek, češ, saj bodo Take družbene naloge seveda rej praktično izvajati sprejete bom, kakor smo opravili druge: Zvezna ljudska skupščina 12. čle- Danes pa je dopolnilni prispevek še vedno delili »dobiček«, izražajo ^ smemo pojmovati kot enkrat- pravilnike z vsemi njihovimi do- oblast delovnega ljudstva, indu- nu Zakona O proračunskem pri- vek splošno veljaven reden prora- potemtakem le svoje nezaupanje ?.°> kampanjsko nalogo, marveč ločili. Povsem jasno je, da bo strializacija, življenjska raven .. • spevku iz osebnega dohodka de- čunski dohodek občinskih ljud- do vedno širšega razmaha nagra- " moramo stalno posvečati vse šele v vsakdanji praksi možno Socialistična stvarnost naj posta- lavcev. Takrat, v decembru 1957, skih odborov. Kakorkoli že bi jevanja po učinku. Nezaupanje, s j sile in vso našo družbeno spoznati razvoj v pravilnikih Vj na iaž stari rimski pregovor, je bilo dokaj jasno povedano, da skušal kdo to opravičevati, bi katerim ocenjujejo nagrajevanje Tvornost. Gledano s te zorne uveljavljenih tendenc in njihovo Zagotoviti mora, da se bo glasil člen, ki govori o dopolnilnem pri- morali reči, da nima prav. po učinku, je nerazumljivo, saj bi Cbčinski ljudski odbori spre- ga morali občinski gospodarstve-jemajo odloke o dopolnilnem pri- niki najbolj podpirati.) spevku največkrat premalo pre- Prizadevanje za večjo storil-mišljeno. Predvsem ne upoštevajo nost in obdavčitev te večje priza-tega, da je bil 12. člen v bistvu devnosti je precej nerazumljiva posledica dokaj nepremišljene de- poteza ljudskih odborov. Od po-litve »plač iz dobička« v letu večane proizvodnosti in s tem 1957. S tem členom smo v takšnih večje proizvodnje imajo občinski pogojih nudili občinskim ljud- ljudski odbori prav gotovo večje skim odborom možnost dopplnil- dohodke, kot pa jih imajo od ne obdavčitve, ker smo hoteli omenjenega dopolnilnega prispev-omejiti neupravičeno izplačeva- ka. To potrjujejo tudi polletni nje plač iz presežkov. Takrat sd, podatki o stekanju dohodkov v kot se še dobro spomnimo, neka- občinske proračune. V primerjavi teri kolektivi delili po štiri, pet z lanskim prvim polletjem so se in še več plač nad plačami tarif- dohodki povečali za 20% od 5942 nih postavk. Ce je lani tu in tam milijonov na 7156 milijonov. Do-še prišlo do tega in so bile občine hodki od gospodarstva in prebi-upraviče»e z dopolnilnimi pri- valstva so se povečali v istem spevki izenačiti zaslužke, pa je po času in v enaki primerjavi "za našem mnenju letos prav druga- 21% in so trenutno manjši kot če. In prav tega, da je drugače, lani le dohodki iz skladov, to pa občine ne upoštevajo. zato, ker se vanje še niso stekla Mnogi kolektivi so v novih ta- še vsa predvidena sredstva Po-rifnih pravilnikih omejili stalen dobno so za 23% večji tudi pro-del tarifnih postavk na najvišjo računski dohodki okrajev. V obrnejo. (Celo taki tarifni pravilniki čini Ljubljana-Center na primer so bili sprejeti, kjer je tarifna kjer so sprejeli odlok o enakem’ postavka enaka minimalnemu dopolnilnem prispevku za vse go-osebnemu dohodku, ostali del za- spodarske organizacije brez izje-služka pa je povsem odvisen od me, so se dohodki povečali za proizvodnosti, realizacije, skratka okoli 200 milijonov dinarjev brez od učinka posameznika in kolek- dopolnilnega prispevka, saj ga potiva.) Ali je potem umestno, da hirajo šele sedaj in za nazaj z dopolnimi prispevki kar po- Res, da so potrebe in želje po vprek posegamo v zaslužke, ki so novem večje kot lani Toda če % plod večje proizvodnosti in zato tako, se je treba o 'teh stvareh tudi večje vrednosti prodanega dogovoriti z volivci in proizva-blaga? Če določimo dopolnilni jalci. Poleg diferenciranega do-prispevek kar počez in vsem po polnilnega prispevka je možno 10 odstotkov, potem smo naredili uvajati še krajevni samoprispe-gospodarstvu medvedjo uslugo, vek. Gospodarske organizacije pa ker bo to destimuliralo proizva- (Nadalievaaie na 3. strani) Ha. a> toda izredno pomembna Njena uspešna zaključitev t^bitakem predstavlja, lahko prve uspehe v razvijanju tJ;rednih pogledov In vplivov na Ha? ključnem področju razvoja gospodarstva, znaki kažejo, da je prvo k ^Pešno zaključeno. Res pa °5r vse d630 ui bilo uspešno Za/^eHo. Nasprotno. Ko smo si to nalo§°’ smo se Povsem zavedali težav in ovir, s Uje 013 moramo tudi v prihod-da Računati, če hočemo uspeti, Ž6lc~° nadaljnji razvoj rodil za-516 rezultate. H^halize in ocene konceptov okovanja v naših gospodar-dajj. Organizacijah kažejo korenit tljjjf^ek v primerjavi z nekda-ti6 u stanjem. Vendar pa nas še *Utai0rei0 zadovoljiti glede na re-ki jih moramo in hočemo «0 Instrumenti nagrajevanja, ki tiih^ltevljeni v sprejetih tarif-Bestr^^lulkih, so vsebinsko zelo k j.1' Mnogo podjetja so doume-kli ^utično in ekonomsko bistvo d^JPrašanj }n 0b vestnem so-Uredjfuiu klanov kolektiva dobro So č. a, sistem nagrajevanja. To v do Vsem Podjetja) ki so si že z' delan enoten sistem, po katereh1 bo okoli sto sindikalnih vodstev* svetov jn republiških odboro'' spremljalo gibanje rezultatov n3' grajevanja ter proučevalo njiho* vpliv na gospodarjenje v našu) podjetjih. V sistematično prouč® vanje teh izredno pomembni*1 družbeno-ekonomskih in politi' nih vprašanj bo na področju republike zajetih okoli 800 P0®' jetij vseh velikosti in iz vse*1 gospodarskih panog. To delo seveda uspešno potekalo le aktivnem sodelovanju sindikalni*1 podružnic, organov delavske«3 samoupravljanja in operativni*1 vodstev naših podjetij, skratk3 vseh naših delovnih kolektivov-In za tako sodelovanje so vsi P*7” goji, saj temelji sedanji način d0] litve dohodka v našem gospod3^' stvu prav na načelu skladnost med interesi posameznikov, po0' jetja In družbe. Stane Marin’c Hitrejša aktivizacija vloženih sredstev - višja življenjska raven Zaradi znatnih Investicij dr rl, .“Va v dan spreminja zunanja ““a naše dežele, ki 1‘avojnih letih novo, težnje. Občine odstopajo dela lo- Šolanje in pripravljanje ka- morejo da tej dejavnosti v posameznih o pra- primerih niso posvečali potrebne se iz je doživela1*^ kalnim podjetjem (licitacija je v drov za nove objekte je zelo po-vovojnih letih novo, važno revoiu- tem primeru gola formalnost), membna naloga. Dogajalo se je, feprav ta Podjetja ne j^Pehe v njeni nadaljnji preobraz- opraviti del Strokovno in ‘ To kažejo tudi uspehi pri reali- vem času. Gre torej za kratko- skrbi. seaarii?7esti 10 80 nam onemogočile se jasti občutno so narasle negospo- lUnKClje časa ne upoštevajo vse- v. , TCrniSi rok meri investicije, ta sicer za 24 od- lej in povsod. To potrjuje prejš- uspetle- .trrai , rolS .P16® gS' “SSŠ&JZ nil pr.v M.o pa ttdi p<- !««.. „ « .... .a.««. stoin. =P. ^ S« S SSaci nTJS- "lh obfiutm, pri- čo Strojegradnjo je zelo pozitiv- P. da prizadeti ne izpolnjujejo ganov in delovnih ljudi na pod- - ■ • - ^ J ^ 0’°’ Pogojev, vnesenih v elaborat, ročju, kjer se izvaja investicij-^ekrški proti določilom investi- ski program-bi zagotovilo mno- ohf^e5a elabpra*F. Ff. Sled® na ga hitrejšo graditev in bolj ob- stanovanj, temveč tuai v vsej “Ojektivne ali subjektivne razlo- jektivno oceno lastnih možnosti, naši ekonomiki nasploh, posebej so pojav, ki se mu je treba Banka ima tako imenovani na še na področju uporabljanja nove stanarine gorije stanovanj v istem kraju. ® kategorizacijo bi bila zajeta vsa V Ljubljani se giblje razpon po- stanovanja ne glede na to, ali 80 vprečnih stanarin med katego- v mestu ali na vasi, ali so dana do 2,3, v v najem ali pa jih uporabljajo Trbovljah pa lastniki. Ob kategorizaciji bi sta-velikih celo od 1 do 8,9. novanje obravnavali kot gradbe- Premajhna razlika med na- no celot<$ ne glede na število sta_ in stroški neekonomska najemnina je zato vzdrževanja povzročala precejšnje motnje ne popravil). samo pri graditvi in ohranjanju v večjih mestih kjer voliva jemninami za stanovanja v me- “C7 stanovanj, temveč tudi v vsej stanovala občuLe* stu in na podeželju pa je tudi ---- -------- .... .. razimc v življenjskih stroških povzročala probleme. Nizka na- . , . ___... pat_Se na jpodročjujiporabljanja (poseberi prevoz od oddaljenejših jemnina je dajala videz cenene- novanju (najemnik, podnajemnik). „4 j_v - „ . v. .. . • ■ - ' raz- Najvi^ja ni stanovanjski odnosi so v sta- o^iočno upreti. _ terminski plan, ki je pravzaprav potrošnih dobrim,"Prav zato so o ievdo""središča^mStrr'1 bo ga "življenja v_mestu in s tem p- osnutku bi stanovanja V ,^ostinsko >*SuijeS.kF'“ neke vrs^e operativni program za ekonomskih najemninah že več- 30^3 upoštevana kot element povzročala še večji priliv prebi- N . S« “IES—F ri....—- k— •97 milijona dinarjev za obno- zadolžen za projekt in izvedbo znali slabosti administral roma tako imenovana canska razlika. Glede na določanja posameznih elementov pa, kakor smo že povedali, upoštevajo osnutki no- valstva s podeželja. bi bila posebna kat^orija) v ka- Z uvedbo ekonomskih najem- te bi išla stanovanja] ^ bi sa sr*r»»r-v -,rvo te težave. Predvsem bomo kategorijo bi prišla stanovanja, na. ki bi bila ocenjena s 100 do 120 y ----------;—•—•»- ■ — ~~— ^o, ai* z>učiii »ičtLK/sbi administrativno . hotela ^Bristol-«. Po predra- del, itd. Vendar sodijo vse te določenih najemnin, smo še ved-hu bi stala dela 65,9 milijona naloge mnogo bolj v pristojnost no odlašali s spremembami. Za- Sram dvakrat spremenjen. Pred- prav nič manj pomembna. V zvišale stanovanjske najemnine. ^ tuQ1 kvallteto oz.lroma skupščina bo s posebnim^ odlo- njo stanovanja s 60 do 80 točka- rr« — u: _____—„ ____________i_vrednost vse pri določanju stanovanjske v vsej Jugoslaviji upo- točkami, v drugo stanovanja z 80 Čunska vrednost del je zrasla okviru svojih pristojnosti ima 7° 65.9 na 209.5 milijona dinar- vsakdo obveznosti in dolžnosti. ‘ev- Mostarski občinski ljudski sprožilo spremembo To pa bi ---- .,-T Kato korito o okNpiJl a, gSTST bl^a.TSSS it,rFr ie zagotovil kritje 27 mi- pospešitev investicijske graditve, tistih, ki so doslej imeli več sta- fto_ Jonov 046.000 dinarjev ob pr- o -Dremasovaniu določene oočas- nova n 1. Prav zato smo najprej ^navišino stanarine stanovanja, neodvisno kom o kategorizaciji določila ele- mji v četrto s 40 do 60 točkami, Pr- o premagovanju določene počas- novanj. nosti zlasti v pripravljalni fazi uredili lastninske odnose do sta-investiranja, nastane zelo aktu- novanj, razen tega pa tudi na- od stroškov graditve. To bo pri- mente, ki bodo omogočili, da bo zasilna stanovanja pa bi bila raz- ”-----J—m v poštev pri kate- v vsej državi veljala za enako xxena v no^hno kateeoriio oziroma točkovanju stanovanje enaka najemnina. Si- s na pose a s 3 ‘ kar bo posredno vpli- cer bodo tudi v prihodnje še Stanovanja bi točkovali po po Ijudski odbori pristojni, da prav gebni tabeli, kd bi najprej upo-konkretno določijo višino najem- gtevala, iz kakšnega gradiva je nine vendar bodo morali upo stanovanje in kako je arhitek- 2e doslej smo imeli v neka- JJ«^omftSke^tefthto ob-" tonsk° , vezno najemnino, ki jo bo dolo Prl določanJu toik. b‘ bda ^ drugim skUpgčina. Za udobnejše sta- toplotna in zvočna izolacija, dalje NA SEDANJIH IZKUŠNJAH ---v dinarjev I®1« presežku, medtem ko 116.51 SevJ^na za kritje drugega pre- li,vcaui čujja, Iiaaiauv cm-uu- novanj, razen xega pa ruai na- K ka ni bilo. Zaradi tega je ban- aino vprašanje, kako vsklajevati tančneje določili, kaj naj pravza-Jn°raia ustaviti nadaljnje iz- dejavnost vseh zainteresiranih prav bo ekonomska najemnina, Sevanje posojila. faktorjev — investitorja, banke če hoče ustrezati našemu druž- terih naših mestih sistem točko- “a* sssj”: sIav Sto sr zmem Btjrass-l. »»rfj* •*** z,kliuiSk ‘E ,eTiJ0 4»!**»-*»i* » <»tJ* »• “ “^kr S5TS ram’ nkrati pa ni bil odo- vesticijskega programa. Če bi svobodno formira po načelu po- vsako mesto je posebej določalo J ^ j*1 in revidiran glavni objekt, zainteresirani činitelji med grad- nudbe in povpraševanja in ki je elemente za točkovanje. ne„a Pomeni, da nimajo gradbe- nj0 skupno reševali naloge — lahko takrat, ko stanovanjskega Razen ' občutnih razlik pri sa dovoljenja. morda bi sestavili kak družbeni prostora primanjkuje, izredno vi- točkovanju stanovanj pa imamo skJjradi sprememb v investicij- organ, kar je vredno proučiti — soka, ker lahko vključuje tudi sedaj tudi občutne razlike — do- ... _____ ,, ,, V Pro§ramu 80 prekinili dela bj znatno pospešili investicijsko monopolni dobiček oziroma rento, stikrat povsem neupravičene — stanoFaF ’ . bl ga up0’ 4 c.asu. od 6- novembra 1957 do graditev. Vsekakor bi koristila Takšna ekonomska najemnina pa med višinami stanarine. V Ljub- rahljali pri določanju nove na- .___ tvPJUni3a l®58- Zaključek gradi- večja družbena kontrola, čeprav seveda našim razameram ne ustre- Ijani recimo znaša povprečna jemnine, bi razvrstili vsa stano- ‘Se oziroma stano anja glede na NOVO TOČKOVANJE sten v sobah, kakovost oblog v kuhinji in kopalnici, opremljenost kuhinje, stranišča, kopalni-„ ,, „ , , . ce, vzidanih omar, kvaliteta tal, Jl felektričnih naprav itd. Posebej bi točkovali položaj j - jc mogoče pričakovati šele / biaja 1960, in sicer v primeru, ob.bo ljudski odbor mostarske fjjje (oziroma ljudski odbor StF*tarskega okraja) zagotovil Vm tva za kritje presežka pr-k ga na^rta. Gradbena dela L bodo spričo vsega tega zavle-a Za 28 mesecev. Nekaj podobnega se je zgodi-tj;. Pri graditvi beograjske hla-sti JCe. Banka je odobrila inve-So‘Cl3ski program in projekt, ki K ?a kasneje spremenili. Razli-^ le nanesla 257.84 milijona di-le ^fV' Gradbene priprave so bi-raij abe, med graditvijo so mo-(j6j opraviti vrsto nepredvidenih ltrgl ®il° je tudi, nekaj primerov p0s:Fe pozitivnih predpisov in g godbenih obveznosti. Vsega te-' ž0j. Frietno ne bi bilo, če bi nad-riejj organi ljudske oblasti vestjo opravljali svoje delo. dejg dar spremenijo in razširijo bili na objektih, za katere so do-aii Vlsoko posojilo, je vprašanje, je upoštevali rentabilnost, ki ttrgF.a zagotovljena v prošnji za cijsFF v zvezi s prvotnim investi-Jm programom. r'6sni-jte^a spoznamo, da lahko Pr0pildna priprava investicijskih ka ®Tarriov podaljša rok zaključ-lesov > hkrati pa razen drugih kop|/IVnih posledic spravi na Jeitt0ytud‘ rentabilnost novih ob- na dela gredo včasih ne bi posegala v pristojnosti te za. Kakor kaže osnutek zakona najemnina za kvadratni meter vanja in prostore, ki jih upo-ali one zainteresirane stranke. o finansiranju stanovanjske gra- stanovanjske površine okrog 21 rahljajo ljudje za stanovanje, v ,Gradbe . vi...' vv.tu,«., ltlanitie-3.e'od rok tudi zaradi P<>-'v6 ^kljivosti gradbene operati-kaj naši deželi investiramo do-Va na široko, gradbena operati-logP® ni vedno dorasla tem na-Njene organizacijske in Potrine možnosti zaostajajo za bivg “Fjnii in nalogami, ki jih do-Vm. Nekaterim pojavom pa se-beirujejo tudi lokalistlčne Namesto sodelovanja gradimo jez (Nadaljevanje t 1. strani) da bi moral veljati v vseh mož- del z zakonom določenih mini- so v pripravljenost, da iz skladov skupne uporabe prispevajo sredstva za reševanje komunalnih problemov, zlasti za negospodarske investicije. Le-te namreč , , „ smiselno je. In končno so v ne- SS^SvlS^Tehrnltef^ k3terih občinah uveljavili dopol-marsikje ne drže. ce< Zakon^ozlroma'^ člrao tem Se bolj različno kot predpisovanje pa je odplačevanje tega dohodka. So občine, kjer podjetjem svetujejo, kako se da stvar urediti tako, da delavec neposredno ne plača dopolnilnega prispevka. Drugje se drže zakonskih predpisov in delavcu od neto zaslužka sSlESSE? srf “Tfr vse kaže, ni v boljši presoji, ker le-te žal ni moč pričakovati. dru za- polletju letos so za 68% večji kot spodarske moči posameznih pod-lani v istem času. S premalo pre- jetij in še zlasti na načelu, da na; SmSSS —■ bodo dohodki občine čimholi od- torej tudi £ delav%e ^ H kot* pa temelje za tesno sodelo- ne bi kazalo nekaterim podjet- nrisno^J^^Jffto11 vol3° napredka v nagrajevanju vanje. Morda je postal dopolnilni jem, kjer nameravajo še vedno instrument za dohod- predpis »Premenih oziroma, če bi proračunski prispevek reden prav deliti tako imenovane plače nad kov rr ..ay Jrh , 12. člen omenjenega zakona raz- zato, ker se tu lahko izognemo plačami, prav zato dopolnilne nrisnevko ti w ith nia^aii veljavili. Občinam bi bilo treba rlrvef/vtrafiot-iiii tnkrfinn hi hil/** rw. rthra^itnslrA nrisriAvlrA r\«/\T2alrn- ____j ^ e’ ^ D1 dati ITlOŽnoSt (ki jo SiC6r Že il^ia dogovarjanju, kakršno bi bilo po- obračunske prispevke. Oporeka-trebno pri uvajanju krajevnega mo pa temu, kako se sedaj tol-samoprispevka ali združevanju mači omenjeni sredstev gospodarskih organizacij smisel zakona, (v podkrepitev: v nekaterih podjetjih pravijo: Prav. Občina nam je pripisala dopolnilni prispevek, segajo vsi, so to lahko edino krajevni jo, le nekaj večja naj bi bila), da z davkom na promet na drobno, zajemajo dohodke za prora- 'xta„ J - m samoprispevki. Ne morejo pa na al™1 osFovi 12- člena neupravičeno prišel v občinsko blagajno kak- hodko^narneščencev°Tonam čune‘ Tako bi pri zbiranju prošen dinar več. V tem pogledu po- Z(ji krivih? « naT^ zdi kri- raeunskih sredstev sodelovali vsi segajo nekatere občine tudi po narF.!?F WJ’ potrošniki in tudi njihovi pri- vično zmanjševanje osebnih dohodkov tistih delavcev, ki so to potrošniki in tudi njihovi prispevki bi bili enakomerno porazdeljeni, ker bi tisti, ki imajo večje dohodke več kupovali In Nekje v uvodu smo rekli, da več prispevali. Toda tudi če bi Je praksa o uvajanju dopolnilne- bilo urejeno tako ali pa podobno, prav je Izrecno rečeno, da’ tega Sa Prispevka od občine do občine menimo, da vendarle ne bi smeli odločati o zbiranju sredstev mimo državljanov. O vsakem do- nekatere občine tudi po čeprav nagrajujemo vse delavce protizakonitih odlokih. Nekaj je po učinku, mi pa se odrekamo takih, ki so poleg dopolnilnega dosegli Stekom obljubi, da bomo iz sklada skup- prispevka iz osebnega dohodka že eejim uci ne uporabe prispevali za komu- uvedle izreden proračunski pri-nalne gradnje. Sredstva bomo spevek na osebne dohodke, če-prenesli na osebne dohodke v obliki dobička. Torej ponekod prispevek naravnost navaja na ponovno delitev nekoristnega-dobička-«. V takih primerih je ne- _ _ _______________ _____________________________ , zaupanje občinskih vodstev seve- plačujejo 80% osebne dohodke. S v odvisnosti od višine osebnih do- tične ureditve lepo pogovoriti z do sprejema navodil ni moč uva- različna. To drži, le redke so (na jati. Prav nesmiselno je, da po- Pf^mer Celje), ki pa so se potru- „ - -------- nekod uvajajo dopolnilni prispe- dlle> da so vsaj do neke meje polnilnem prispevku se bo treba vek tudi za tista podjetja, ki iz- diferencirale dopolnilni prispevek v skladu z načeli naše demokra- da utemeljeno). Vendar menimo, tem odvzemajo zaposlenim celo hodkov in proizvodnih uspehov, volivci. Mitja Švab ulico in zelenje (razgled), kakor tudi izpostavljenost hiše in stanovanja prahu, dimu, hrupu in podobno. Precej točno bo tudi določeno, kako se točkuje stanovanje v kleti, prizemlju ali na podstrešju; dalje v hišah z dvigalom, vodovodom, kanalizacijo, plinom itd. Vlažnega stanovanja ne bi točkovali, delno vlažno bi dobilo dve točki, suho pa pet Glede na svetlobo in sonce se točkuje stanovanje od 0 do 2 točki, glede na arhitektonsko rešitev pa od 0 do 6 točk. Nepraktično stanovanje je tisto, kjer so prostori preveliki ali premajhni, dalje, če stanovanje nima veže ali predsobe, če razpored prostorov v stanovanju ne ustreza funkcionalnosti prostorov in podobno. Ob točkovanju ne bi upoštevali opreme, ki jo je najemnik ali lastnik sam vgradil med uporabljanjem stanovanja, prav tako pa tudi ne del, ki jih je opravil V stanovanju na svoje stroške. Skupno število točk pa se tudi ne bo zmanjšalo v tistih stanovanjih, kjer so uporabniki sami stanovanje poškodovali (na primer uporabnik je samovoljno demantiral kad in podobno). Kakor smo že povedali, je to za sedaj še osnutek. O njem bo podrobneje še razpravljala Zvezna ljudska skupščina, veljati pa bo začel s 1. januarjem 1960. leta. Lahko pa že sedaj vidimo, da bomo sedaj vendarle uredili razvrstitev stanovanj po kakovosti, hkrati pa tudi dosegli vsaj približno enakost najemnin v vsej državi. a. C. Večja prizadevnost -tudi višji prejemki V tekstilni tovarni Medvode proučujejo doseženo rezultate v prvem polletju Tekstilna tovarna v Medvodah Je v začetku letošnjega leta imela precejšnje težave zaradi prekinitve dobave električne energije In velikega števila obolenj, kar ja povzročilo zmanjšanje proizvodnje. Količinska in vrednostna primerjava proizvodnje z lanskim prvim polletjem zato ni realna, fcahko pa ugotovimo, da se je proizvodnja surovih tkanin v maju le neznatno povečala v primerjavi z istim mesecem lani. Zato pa je bila v istem razdobju proizvodnja gotovega blaga za 18% večja kot lani. V juniju se je proizvodnja surovega blaga povečala za 5.3%, gotovega blaga pa za 13%. Osebni dohodki pa so se povečali za približno 10 do 12%. Že pred dvema letoma so uvedli v podjetju samostojne ekonomske enote, ki niso temeljile na vzpodbujanju proizvajalcev. Z novim načinom nagrajevanja in dela v akordu pa so delavke in delavci neposredno materialno za-interesirani za večjo in kvalitet-nejo proizvodnjo. Tarifne postavke so ostale v novem tarifnem pravilniku iste, gibljivi del pa je enak 20-odstotnemu povečanju ta- rifne postavke. Tarifne postavke služijo kot osnova za izračunavanje osebnega dohodka v primeru prekinitve dela, bodisi zaradi okvare, preureditve stroja ali »višje sile« — prekinitve dobave električne energije in pomanjkanja surovin. Zato Je v interesu delavcev, da je izrednih zastojev čimanj, saj vsaka prekinitev proizvodnje zmanjšuje njihove zaslužke, posredno pa negativno vpliva na uspeh celotne ekonomske enote. Vodje oddelkov, katerih prejemki so odvisni od finančnega uspeha ekonomske enote veliko bolj skrbijo za organizacijo in neprekinjen tok proizvodnje. Posebno pazijo na sprejemanje in oddajanje surovin, osnovnega in pomožnega materiala ter izdelkov. Cesto prihajajo do odgovornih ljudi in kažejo na pomanjkljivosti ter predlagajo izboljšave. Pokazalo pa se je, da je v nekaterih oddelkih celo preveč delavcev. Delavci, ki ne delajo v akordu in ostali neproizvodni delavci delajo v tako imenovanem progresivnem akordu, ki je odvisen od treh faktorjev: izpolnitve plana, S S©JE OSS MAMBOR-KOSAKI Za boljšo organizacijo izobraževanja odraslih višine bruto dohodka in znižanja lastne cene. Prvi Obračuni ekonomskih enot so pokazali rentabilnost posameznih obratov. Odkrili so kje in zakaj so se pojavili presežki oziroma primanjkljaji. Odkrivanje napak je bilo po prejšnjem načinu obračunavanja težavno. Ugotovili s sicer razliko, a z gotovostjo niso mogli pokazati, kje je nastala. Sedaj pa že vodje obratov sami iščejo napake in jih odpravljajo. Nov načia nagrajevanja vzpodbuja delavke in delavce, da po svetijo več pozornosti svojemi delu, vsi ostali, katerih prejemk: so odvisni od uspeha ekonomske enote pa, da čim bolje organi z i rajo preizvodnjo. Posledice so s< pokazale v povečani proizvodnje V podjetju menijo, da je povečanje proizvodnje v glavnem posledica vzpodbudnega načina nagrajevanja. Prihranek na materialu je bil v prvem polletju lanskega leta 1.1 milijona dinarjev, letos pa znaša, že 1.5 milijona dinarjev. Delavci in vodje obratov skrbno pazijo na surovine in gledajo, da je čim manj odpadkov. Zavedajo se važnosti zniževanja lastne cene in vpliv slednje na finančni rezultat oddelka ter njihove pre- jemke. V podjetju pravijo, da bo sedanji način nagrajevanja dal šele v naslednjih mesecih vidnejše rezultate, ko se bo utrdil in ko bodo odpravili nekatera nesorazmerja, ki so se pokazala v pre-Na zadnji seji občinskeg sindi- Na seji je poročal tudi pred- teklih dveh mesecih. Popolna kalnega sveta Maribor-Košaki so sednik komisije za letne oddihe vskladitev novega sistema z nji-precej govorili o polproletarcih. in telesno kulturo. Omenil e, ,da hovo proizvodnjo bo še vplivala Skušali so najti ustrezne ukrepe, bodo tudi v Košakih osnovali ob- na dokončno ustalitev dela v ki bi ublažili slabosti, ki Jih se- činsko počitniško skupnost, kjer akordu in nagrajevanja po učin-daj povzročajo polproleterci v bodo sodelovala vsa podjetja te ku ter uspehu ekonomske enote. M. V. M. P. proizvodnji. V zvezi s tem so go- občine, vorili tudi o zaposlovanju nove delovne sile. Vsem vodstvom podjetij so sporočili, da morajo bolj spoštovati sklepe o omejitvi zaposlovanja. Obširno so razpravljali tudi o izobraževanju zaposlenih. Ugotovili so, da je kulturno-prosvetno delo v tej občini zadovoljivo, premalo pa je skupnih akcij, še posebej pa je premalo povezave med prosvetninimi in izobraževalnim organizacijami ter komisijo za prosveto in izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu. Sklenili so, da je treba za pospeševanje izobraževanja zaposlenih zlasti pospešiti delo delavskih univerz; v vseh podjetjih pa naj se osnuje posebna izobraževalna središča. Menili so tudi, da bo treba oživiti, delovanje nekaterih pevskih zborov, ki so sedaj v mrtvilu. Posebej so govorili o mešanem pevskem zboru Košaki in moškem pevskem zboru iz Šentilja. Govorili so tudi o našem listu — o »Delavski enotnosti« — in se zavzemali za to, da naj posamezna podjetja naročijo več izvodov našega lista, ki ga naj potem posredujejo delavcem po posebnih čitalnicah, kjer bi se naj občasno Ob Čevljarskem mostu vzbuja pozornost prenovljena stavba stare organizirale tudi razprave-o naj- Ljubljane, v kateri ima svoje prostore najsodobnejša trgovina da-važnejših člankih. našnjega časa — »Jugotehnika« ne]Sl razvoj *vo]e stanovanjske skupnosti. Občinske odbore Socialistične zveze v Zasavju pa čaka še mnogo dela pri uresničevanju načel o stanovanjskih skupnostih, posebno še, ker bo treba odslej uspešneje združevati prizadevanja prebivalcev tega ali onega naselja M. V. PROSTOVOLJNO DELO V HRASTNIKU V Hrastniku so začeli graditi - na pobudo mladine - novo cestišče skozi mesto. Ker občina nima dovolj denarja, gradijo cesto predvsem s prostovoljnim delom. Polet mladine za prostovoljno delo pa je v zadnjem času precej upadel. Iniciativo so prevzeli upokojenci, ki so sila prizadevni pri prostovoljnih akcijah. Tudi rudarji, ki že tako prenesejo precej napora pri delu v rudniku, se radi udeležujejo prostovoljnega dela. Prav bi bilo, če bi se po njih zgledoval) tudi ostali občani. S prostovoljnim delom urejajo rudarji v gornjem delu Hrastnika tudi nov lep stadion, ki bo dograjen verjetno že letos. Hrastničani zelo pogrešajo kopališče. Sredstva zanj se sicer že zbirajo, vendar prepočasi. Tudi za graditev tega objekta bo treba združiti prizadevnost vseh Hrastničanov. PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM vost 1J do 20.000 kg kruha in peciva KROPE (v dveh izmenah). S tem bodo po- Kropo, staro železarsko In rudar- Kranja in okolice krite vsaj za sko nasolje, obiskuje vsako leto več dvajset ler®j tovati menza, kjer bodo dob'11 vsi zaposleni toplo malico-C10' lončnico. To vest so delav« sprejeli z velikim veseljem- Hrano bodo kuhali v hotel® »Zvezda«, v podjetje pa jo bo<* dovažali s posebnim triciklo®1’ Hrano bo razdeljevala poscb0 uslužbenka, ki bo hkrati bela tudi za čistočo posode 1 prostora. Vodstvo podjetja upa, bodo z organizacijo dobre Pte hrane delavstva povečali s1®" riinost za 20 %.« S SEJE ObSS V RADLJAH Na zadnji razširjeni seji ObH?ti skega sindikalnega sveta v so največ razpravljal!! o izobražev, nju delavcev, telesni vzgoji in o činski počitniški skupnosti. Ugotori,, so, da se je prijavilo zeio malo »G,-didatov Za Dopisno srednjo ekoh0.^ sko šolo. Sicer bj se mnogi radi sali, če bi bile konsuriacije s sorji tudi v Ra dl. j ah. Teh pa v 0» a ijah ni, ker nimajo preaavateU®v -s matematiko, blagoznanstvo in strokovne predmete Nekateri s;® v teiijl te šole se sedaj vozijo cel°A> Maribor in v Ravne. Sklenili so-9 pomočjo podjetij organizirajo K j), soiltacijskl center tudi v RačUri Predavatelje bodo dobili ;z Ra v eh Pa iz Maribora. id Ko so govorili o seminarjih--o-Jih prireja Republiški center za 7 Jo kadrov so meniill da Je treD8^» komuni organizirati središče rij.md obraževanje upravljavcev KePu.„ sC center naj v prihodnje na svojih -^i mlnarjlh pripravlja le predavait01^.^ kader za občinska Izobraževanj® ~o* dišča. Ti predavatelji pa naj bl v,^i tem organizirali, vodili in na krajših večernih tečajih v po programu, ki bi ga preskrb«1 Dubliškl center. ‘ ( Podjetja zeOo težko pogrešajo ljudi, pa tudi izdatki za potoVaOJ® ji oskrbo so precejšnji. Sindikalni. le s težavo zbere primerne kandg* gj za razne seminarje v Ljubljani. 153 dokaj pogosti. Pred dvema mesecema je f-jra-? sko sindikalno vodstvo organ)zGjej občinsko počitniško skupnost. so včlanjeni vsi kolektivi. S sknP1,^ sredstvi vzdržujejo počitniški ob morju. Največ denarnih s*®« <*” so prispevaj! elektrarna,. Tehnoa nje In železarna. Pred koncem seje so tudi da bodo ustanovili brodarsko n , pri* in da bodo organizirano zbirnhjpjjlš spevke za gradnjo slndikalnee® “ v Ljubljani. Čudno je pa vendar res Se nekaj misli o preskrbi naših mest s sadjem in zelenjavo V Kapra smo pred dnevi f&zpravljall o letošnji letini in o organizaciji preskrbe Mest in industrijskih središč s sadjem in zelenjavo. Ob koncu razprave je nekdo dejal: »Čudno je, pa je vendarle res: dobra letina nam povzroča več preglavic kot slaba.« . ^ Koprščind Imajo dobro zem-ji1 Ugodno podnebje, zgodnjo le-«7? in, zlasti letos, obilo kme-s^h pridelkov. .'"imajo pa svojega pneskrbo-!?e6a podjetja. D,jjn mesta ob slovenski obali vo^buje s sadjem in zelenja-postojnsko preskrbovalno Vt in zanimivo je, da so cene j^nin jn satjja v teh mestih — (j. ifk primerjamo s cenami v mestih na Slovenskem — J0 visoke, nekaterih pridelkov i^ceio višje, čeprav bi morale ^ občutno nižje, r. koncu junija so na primer. ^Ubljančani kupovali zelje po j. ain, solato po 20 din, korenje 60 din, grah po 56 dinarjev, v?rtem ko so Koprčani kupovali P° 30 din, solato po 40 din, iin •'*e din in grah po 60 83rjev. Krompir so v obeh me-Prodajali po 30 dinarjev; a tedna kasneje v Ljubljani po 22 din, v Kopru pa še vedno po 30 dinarjev. Prve dni avgusta so v Kopru prodajali papriko' po 120 dinarjev, čebulo po 40 din, fižol (slab) po 60 din, solato po 30 do 35 din in težko si jo dobil; v Ljubljani so Iste dni prodajali papriko po 50 din, čebulo po 32 din, fižol- pd 50 do 64 din, solato po 32 din. Krompir so v obeh mestih prodajali po 20 dinarjev, kumare pa po 30 do 32 dinarjev. Ko sem pred nedavnim hodil po Kopržčini, sem hotel ugotoviti, kje so vzroki, da preskrba obalnih mest šepa. Že v Ljubljani so mi pripovedovali, da so breskve v teh krajih dobro obrodile. Pa sem rta trgu v Kopru povprašal, po čem imajo breskve. In rekli so mi, da bi jih prodajali po 80 ali 90 dinarjev — če bi jih imeli. Dne 27. julija na koprskem trgu ni bilo breskev. Potem sem obiskal posestvo Škocjan. »Ne vemo, kam bomo prodali« Posestvo Škocjan pri Kopru ima mimo ostalega tudi 50 ha nasadov breskev, ki so letos res dobro obrodile, pa vodilni ljudje tega posestva — takrat, ko sem jih obiskal — še niso vedeli, kam jih bodo prodali. Pogodb nima- A^e odstopajmo od načel 0 ^ vseh tistih gospodarskih JSanizacijah, v katerih so že težili k nagrajevanju po rfuiku in so se politično, orga-^acijsko in tehnično pripravili iinj, so danes razmere kar do-re' Proizvajalci razpravljajo o ■^boljšem načinu izplačevanja ^labilnega dela osebnega do-,0(tka in že vedo, koliko bodo °bili, če bodo toliko ali več nabili in če bo njihova gospo-^ska organizacija imela takš-e ati drugačne uspehe. Zauze-se za nagrajevanje po "•biku, pa ne samo zato, ker -jim možnost za višje prejemke, i^Pak tudi zato,1 ker zahteva ^viim odnose v kolektivu in tePrečuje privilegije ter druge Zdrave pojave. ■j, ^ vseh podjetjih pa ni tako. j° velja za tista podjetja, kjer e hišo doumeli, kako pomemb-j° ie nagrajevanje po učinku in * vedno vidijo le tarifno po-tatko. Nova načela nagrajeva-so sicer zapisali v tarifni 7avilnik, niso pa storili ničesar, ,a bi jih tudi uveljavili. Šlo jim j samo za to, da bi bil njihov Mfni pravilnik čimprej potr- i. .n> ne pa tudi za njegovo vse-i)ori°‘ ^ takšnih podjetjih je na-n ano sestavilo tarifni pravilnik jj.^aj strokovnjakov in more- tudi sindikalnih odbornikov .r članov upravnega odbora, o>) a proizvajalcev pa je stala v..ftrani in se je morala zado-p titi s polovičnimi pojasnili. ^ekod pa tudi teh ni bilo. j. Povsod tam, kjer novega na-uj.® nagrajevanja niso doumeli, 8j Pa niso zadovoljivo razložili, v? ^orna slaba volja in negodo- nje. _ poglejmo nekaj prir ‘erou; «o f nekem koprskem podjetju Č sedaj, ko so začeli izpla- ni povedal in pojasnil. Za ta sklep so zvedeli šele, ko so jim izplačali ostanek razlike. Takšnih primerov bi lahko našteli še več, pa ni potrebno. Dejstvo je namreč, da sleherna nepravilnost pri nagrajevanju povzroča hudo kri. Razumljivo je tudi, da so proizvajalci nezadovoljni, če vodstvo podjetja stori nekaj, kar jim nihče ni razložil in česar ne razumejo. Potlej pa se še zgodi, da vodstvo podjetja popusti nezadovoljstvu, ki je odraz nerazumevanja delavcev in s tem škoduje vsemu, kar je doslej zgradilo. V tistem ljubljanskem podjetju, kjer so izplačevali na račun dobička vsak mesec 10 % tarifne postavke, so na primer sklenili, da bodo kar takoj izplačali 50 % plače na račun dobička. Tako ne bi bilo treba odšteti tega denarja od razlike. To pa spet ne gre. Ljudem je treba pojasniti, kaj sploh hočemo doseči z novim načinom nagrajevanja, pa se za načela bojevati in ne popuščati. , Teh nekaj primerov nas opozarja, da se je s potrditvijo tarifnih pravilnikov naše delo šele začelo. Sedaj gre za to, da bomo vsa dobra načela, ki smo jih zapisali v tarifne pravilnike, uveljavili tudi v življenju. Zato moramo stalno spremljati nagrajevanje, pomagati, kjer so pomoči potrebni, opozarjati na napake in se odločno upirati slehernim težnjam, da bi se vrn na star sistem. Delavski svet vodstva podjetij in družbene organizacije pa bodo to pomembno nalogo izpolnili le. če bo nagrajevanje po učin postalo stvar vsakodnevne prakse vseh proizvajalcev. j_ y_ jo. Pa ne samo za breskve, tudi za druge pridelke je tako. Pred leti so na tem posestvu pridelovali veliko vrtnin, toda večkrat se je dogajalo, da jih niso mogli prodati. Pa so skoro opustili vrtnine in se začeli ukvarjati z drugimi kulturami. Ugotovili so na primer, da je povpraševanje po semenih veliko in so jih začeli pridelovati. Gledal sem njihov novi vinograd. Med vrstami trt je dva metra praznega prostora. »Seveda,« so mi rekli, »veliko bi še lahko raslo tukaj, toda kaj hočemo, ko pa za vrtnine ni zanimanja.« Makedonska solata v Kopru — to ni šala! Nekad zelenjave pa vendar imajo. Aprila letos so prodali ljubljanskemu preskrbovalnemu podjetju »Sadje-zelenjava« nad tisoč kilogramov solate po 30 dinarjev. Takrat je postojnsko preskrbovalno podjetje prodajalo na koprskem trgu solato, ki jo je pripeljalo iz Makedonije po 60 do 70 dinarjev. Posestvo Sjkocjan nima svoje stojnice na koprskem trgu, nima komercialista in se s prodajo nerado ukvarja. »Mi smo proizvajalci,« so mi rekli, »prodaja pa je stvar trgovcev.« Zato so imeli breskev toliko, da niso vedeli, kam bi jih prodali, na koprskem trgu pa breskev ni bilo. Nenačrtnost in špekulacija To bolj ali manj drži tudi za ostala posestva v Koprščini. Sploh je organizacija preskrbe v teh krajih dokaj slaba. Lani so na primer pridelali veliko graha, pa ga niso mogli prodati, medtem ko bi paradižnika prodali več kot so ga pridelali. Zato so letos posadili veliko paradižnika in sedaj ne vedo, kam z njim. Nekateri neodgovorni ljudje celo grozijo, da ga bodo vozili v morje. Dogodilo se je tudi, da so zapeljali nekaj kamionov paradižnika v gozd In počakali, da se je na trgu uveljavila višja cena. Sele takrat so pripeljali paradižnik na trg. To nas opozarja, da bo potrebno storiti korenite ukrepe za ureditev kmetijske proizvodnje in preskrbe na Koprskem. Po-sestoa in zadruge bi morale do-bro*vedeti, koliko lahko pridelajo in kakšnih pridelkov, koliko potrebujejo mesta v Koprščini, koliko pridelkov bodo lahko izvozili v druga mesta in v inozemstvo ter koliko pridelkov bo pridelala domača prehrambena industrija. Na osnovi podrobnega načrta potreb, utemeljenega z odkupnimi pogodbami, lahko posestva izdelajo proizvodne načrte, zadruge pa sklepajo pogodbe o kooperaciji z zasebnimi kmeti, vsi skupaj pa veliko bolj kot doslej skrbijo, da bi zaostalo koprsko kmetijstvo modernizirali in pridelovali svoje pridelke hitreje in ceneje. V Koprščini bi morali imeti ljudi (ustanovo, podjetje), ki bi se resno ukvarjali s temi problemi, skrbeli za preskrbo obalnih mest in za, prodajo koprskih pridelkov. Dandanes pa je tako, da se trgovinska zbornica izgovarja na poslovno zvezo, poslovna zveza na preskrbovalno podjetje itd. Nihče noče biti kriv niti dolžan. Vsi pa vedo, da bi Koprščina lahko prodala še veliko več pridelkov kot jih ima sedaj, če bi prodajo resno organizirali in tesneje povezali koprske proizvajalce s potrošniki v vsej državi. Te slabosti so se letos najbolj pokazale pri prodaji paradižnika. »Zadeva paradižnik« Na Koprskem imajo letos zelo veliko paradižnika, kar ga v tujino niso mogli prodati toliko, kolikor so ga sprva nameravali. Spomladi so ga na svetovnem trgu kupovali po 250 dolarjev za tono, sedaj pa po 105 dolarjev. Izvozniki so izračunali, da bi ga morali odkupovati od proizvajalca po 2 do 3 dinarje za kilogram, če bi hoteli brez izgube izvažati v tujino. Proizvajalci pa so izračunali, da je proizvodna cena paradižnika- v koprskem okraju od 8 do 10 dinarjev. Kam torej s paradižnikom? V Kopru so storili vse, kar so mogli (v tako kratkem času), da bi ga čimveč predelali v mezgo. Kljub temu pa so predelovalne zmogljivosti naše prehrambene industrije še vedno premajhne. Neizpolnjeni upi Ko smo v Ljubljani, Ptuju in Mariboru, na Jesenicah, v Celju in Krškem brali, koliko je v Kopru paradižnika, smo upali, da ga bodo preskrbovalna podjetja hitro in poceni pripeljala na naše trge, saj si mnoge gospodinje same rade pripravi j p paradižnikovo mezgo za zimo. To se ni zgodilo. Mnoga podjetja, ki skrbe za preskrbo trga s sadjem in zelenjavo, so odpovedala. Pa ne samo zato, ker jim primanjkuje skladišč in transportnih sredstev, ampak tudi zato, ker jih je iznenadila nizka cena. V Koprščini odkupujejo jedilni paradižnik od proizvajalca po 10 dinarjev, industrijskega pa po 6 do 8 dinarjev (po 2 din za odstotek suhe snovi). V Izoli so ga 2. avgusta prodajali po 16 din, v Kopru po 20 din, v Piranu po 22 din. Iste dni je bi,l v Ljubljani po 32 din. Nekaj dni prej so ga Kranjčani in Mariborčani kupoval na trgu po 40 din, Jeseničani in Trboveljčani po 50 din, Ptujčani pa po 80 (27. julija) in bilo ga je tako malo, da so ga vsega prodali že zgodaj zjutraj. Pogodbeni sistem bo treba izboljšati To je ena stran medalje, na drugi pa vidimo pogodbe, ki so jih kmetijske zadruge sklenile s proizvajalci, preskrbovalna podjetja pa s kmetijskimi zadrugami. Te pogodbe niso temeljile na proizvodnih cenah, ampak na minimalnih tržnih cenah, ki so jih proizvajalci in trgovci izračunali največ na osnovi lanskoletnih izkušenj. Pogodbene cene pa so zaradi izredno velikih količin paradižnika padle v vodo. Tiste kmetijske zadruge, ki so sklenile pogodbe samo s proizvajalci, ne pa tudi s preskrbovalnimi podjetji, trde, da pogodb ne morejo izpolnjevati. V kmetijski zadrugi Izola so izračunali, da bodo imeli zaradi razlike med pogodbeno in odkupno ceno pa- Preskrbovalno podjetje iz Postojne je pripeljalo sadje in zelenjavo v Koper radižnika nad 3 milijone dinarjev izgube. - Tiste kmetijske zadruge, ki so sklenile pogodbe samo s preskrbovalnimi podjetji, ne pa tudi s proizvajalci (kmetijska zadruga v Luciji) pa trde,_ da je pogodbe treba izpolnjevati, ker pridelke lahko odkupujejo cenejo kot so pričakovale, prodajajo, pa jih po pogodbenih cenah. Seveda • tudi preskrbovalna podjetja niso nič kaj navdušena, da bi izpolnjevala tiste pogodbe, ki jim povzročajo izgubo. Zelo škodljivo bi bilo, če bi take težnje obveljale. Izkušnje nas uče, da enostransko neizpolnjevanje pogodb povzroča nered v kmetijstvu in nezaupanje proizvajalcev, kar vpliva na nižjo proizvodnjo. Pogodbeni sistem je sicer dober in koristen, vendar je dandanašnji še zelo pomanjkljiv. Izpopolniti ga moramo, zboljšati, ne pa zavreči. Pogodbe bi morali sestavljati tako, da bi temeljile na proizvodnih cenah, morebiti pa tudi ne bi bilo napak, če bi v bodoče govorili v pogodbah, kakšne bodo cene, če bo letina slaba in kakšne, če bo letina dobra, torej o razponu cen. Z dobro voljo je moč storiti marsikaj, toda te ponekod kaj rado primanjkuje. Nekateri ljudje bi radi videli le dobičke, interesi potrošnika pa so zanje deveta briga. Zakaj na primer ne bi mogli sporazumno popraviti pogodb, če se je izkazalo, da so pomanjkljive in da cene niso pravilno določene. Tako ponekod že delajo (v Splitu so znižali pogodbene cene za 25 %), skoro povsod pa se drže pogodb kot pijan plota. Kmetijska zadruga v Brežicah še vedno odkupuje paradižnik po 40 dinarjev, zasebni kmetje se veselijo, potrošniki pa jezijo, toda kaj hočejo, ko pa nimajo nikogar, ki bi jim pripeljal paradižnik iz Kopra in ga prodajal recimo po 25 ali največ 30 dinarjev. Tudi sindikati naj spregovore Zlasti letos, ko imamo tako dobro letino, moramo bolj kot doslej skrbeti za preskrbo potrošnikov in zelo hitro izboljšati preskrbovalno mrežo, Pri tem imajo veliko odgovornost tudi sindikati. Zanimivo je, da še noben sindikat ni javno povprašal preskrbovalnega podjetja, zakaj prodaja nekatere pridelke dvakrat ali celo trikrat draže kot jih prodajajo v ostalih krajih, da so le redke sindikalne organizacije javno protestirale proti navijanju cen in slabi organizaciji preskrbe ter se z vso družbenopolitično veljavo zavzele za odpravo slabosti. Pa toliko govorimo o nagrajevanju in razpravljamo o slehernem dinarju pri tarifni postavki, vendar se prav malo bijemo, da bi imel dinar večjo vrednost, se pravi, da bi zanj lahko več kupili. Ptujčani, ki jim prodajajo paradižnike po 80 dinarjev, ne bi smeli samo kritizirati preskrbe (za vogali); v sindikatu bi se morali resno pomeniti, poiskati vzroke slabosti in potlej ustvarjalno pomagati, da se te slabosti odpravi. Isto velja za Koper in za vsa ostala mesta. Ce bomo tako delali, bomo uživali dobrine letošnje dobre letine. Drugače pa bomo vso zimo ponavljali za tistim Koprčanom: »Dobra letina je bila, pa nam je povzročila več preglavic kot slaba.« Janez Voljč V prvem polletju 18000 koles t,{, po novem tarifnem pra-ugotovili, da nimajo do-3 denarja, da bi plačali tudi Preseganje norm. , Slehernem okraju lahko tjj etivio na eno ali več podje-da‘ v katerih še vedno mislijo, oSehb°do delili variabilni del ojj \®e0a dohodka ob polletju ali 5e(. *0ncu leta, proizvajalci pa ob !5a godrnjajo, ker so dobili llC^ecu le toliko denarja, ko-n. J jim ga zagotavljajo tarif- Postavke. ske0 nekem podjetju Ijubljan-le bkraja so izplačali razliko UsK^ektorju in drugim višjim fosn-i-ncern> ostalim pa ne. Po-*je 11 s° jim, da je izračunava-bo^več zamotano, in da jim ^ rszlike plačali kasneje. IceTj, Celju so na primer v ne-Hn^odjetju zvišali tarifne po-^ed S *n ra2Iik° izplačali prej, »Ujj en je bil nov tarifni pravil hru^ejet. Komisija pa tega Pot,2®?® pravilnika ni, hotela i’ dokler niso znižali ta-t>ldk} Postavk. Sedaj morajo V V.at* nazaj. Llubljanskem podjetju »Zi-Ua rS* Vaak mesec izplačevali *afifn Wn dobička 10-odstotne V8e Postavke. S takšno pra-i(iHo ? sedai prenehali in izpla-,.sot° (50 % mesečne plače) Utjg 1 °d razlike za prvo polipa pa delavcem nihče Koprska razglednica: tudi ribičem se po obilnem lovu prileže malo počitka Poleg uspeha, ki ga je dosegla Tovarna koles »Rog« v Ljubljani v količinskem in vrednostnem povečanju proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lani (za 21 oziroma 17%, ob povečanju zaposlenih za 4% in znižanju cen za 30 milijonov dinarjev) moramo vsekakor omeniti njihov sistem nagrajevanja po učinku. Zaslužki delavcev v proizvodnji so odvisni od tarifne postavke, izvršitve norme in finančnega uspeha obračunske enote. Prejemki, ki izvirajo iz uspešnega dela obračunske enote so znašali v povprečju 14 do 28% od prejemkov po tarifnih postavkah in izvršenih normah.* Ce oddelek zaradi objektivnih vzrokov (pomanjkanja materiala itd.) ni dosegel niti povprečnih plač podjeja, je dobil iz rezervnega sklada posojilo za kritje razlike. To posojilo mora oddelek vrniti. Notranjo delitev prejemkov, ki izvirajo iz dobrega dela ekonomske enote izvršijo tako, da pribijejo določen procent (faz-merje med plačno maso in izplačanimi plačami) na izplačane zaslužke po tarifni postavki In do- seženi normi. Ta procent je bil za nekatere oddelke tudi negativen. Splošen nivo pa kaže pozitiven rezultat in se giblje, kot smo že omenili, med 14 in 28%. V času letnega dopusta ima delavec pravico do zvišanih prejemkov, na kar pa ni opravičen v času bolezenskega dopusta. Produktivnost dela se je v prvem polletju povečala za 6 % od lanskega povprečja ali za 12% nasproti prvemu polletju lani. To so dosegli z boljšo organizacijo in izkoriščanjem notranjih kapacitet podjetja. Z zmanjšanjem zastojev in drugih prekinitev jim je uspelo zvišati dejansko porabo delovnega časa od 83,8 na 84,8%. Velike težave pa imajo zaradi bolezenskih dopustov, saj se je število teh dopustov v primerjavi z lanskim letom povečalo. Ce z novim načinom nagrajevanja ne bodo dosegli izboljšanja, bodo primorani uvesti kontrolo in zato zaposliti posebnega uslužbenca. Dosežene rezultate v prvem polletju v podjetju proučujejo, posebej pa vpliv nagrajevanja po učinku na rentabilnost poslovanja- • M. P. »Ko bi prej vedel« V pravno posvetovalnico pri občinskem_____________ vedno več delovnih ljudi V pravni posvetovalnici pri občinskem sindakalnem svetu v Kranju je ob ponedeljkih od ene do treh popoldne živahno. Delavcev ne preveva pravdarska strast, vendar zmerom kdo išče pravice, bodisi v osebnih ali pa službenih zadevah. Vsa podjetja nimajo svojih pravnih referentov, kjer jih pa imajo, so tako obremenjeni z drugim delom, da bi se težko dlje ukvarjali z oseb- utegne različno pojmovanje zvez- nimi f! 1«/-1 ^ ^ _ j i ______ v . . v Zdravnik -distributer? nimi težavami delavcev. Glede sporov z vodstvom podjetja pa se delavci ne obračajo radi na svoje pravne referente, ker se pač boje, da bi neupravičeno »■potegnili-« z vodstvom. (Zlasti, če se je vodstvo ravnalo po njihovih nasvetih). Verjetno bi še več članov sindikata prihajalo v to pravno posvetovalnico, če bi vedeli zanjo. Že veliko jih je prišlo tja šele potem, ko je že pretekel pritožbeni rok in zato seveda niso mogli več uveljaviti svojih pravic. uredbe povzročati še veliko težav, zato bi se kazalo o tem temeljito pogovoriti in zavzeti enotno stališče, kajti sicer lahko pride do tožb med podjetji In republiškim zavodom za socialno zavarovanje. Pravna posvetovalnica delavcem torej pomaga kakor privatni odvetnik in morda še bolj prizadevno, ker ne špekulira za zaslužkom, ampak želi, da bi delavec ali delavka prišla čimprej do svojih pravic. Dober glas in vzgled sta Na minuli skupščini Zavoda za socialno zavarovanje v Celju so pregledali, kako v zadnjih petih mesecih rastejo dohodki in izdatki skladov socialnega zavarovanja. Ugotovili so, da so v prvih mesecih letos narasli stroški zdravljenja v bolnicah za prišli, dobi pravik v posvetoval niči zmerom enak odgovor: »Nisem vedel za to posvetovalnico.-« Ce resno jemljemo te odgovore — misliih, da je sleherni pomislek glede tega odveč, ker bi drugače delavci prišli pravočasno po nasvet — lahko sodimo, da sindikalni funkcionarji po delovnih kolektivih niso članstva dovolj opo- tržiško delavstvo dobilo podobno pravno posvetovalnico. Prav bi bilo, če bi jih tudi na Jesenicah kmalu posnemali. M. K. V čakalnici zobne ambulante v Domžalah je včasih dosti preveč ljudi. 80 %>, ambulantno-polikliničnega zorih na to novo tribuno, usta-zdravljenja pa za 16 %. Sodili so, novljeno za zaščito splošnih dr-da bodo nekateri izdatki zdrav- žavljanskih in delavskih pravic, stvenega zavarovanja vsako leto ki je zlasti pomembna sedaj, ko večji. Vzroke za to naj bi iskali so ukinjeni arbitražni sveti. Na-v sodobnejšem zdravljenju, tro- ziv tribuna je vsaj za kranjsko Senju dragih zdravil in boljši posvetovalnico upravičen, čeprav, opremi zdravstvenih ustanov, kakor vse druge, nima nobenih Slabi odnosi med zdravniki lahko škodijo javni zdravstveni službi Toda, ali izdatki zčtravstvenega zavarovanja rastejo samo za voljo sodobnejših metod zdravljenja? V ambulantno - paliklinični službi celjskega okraja pride na zdravnika okoli 4300 prebivalcev. Zato ni nič čudnega, če zavarovanci morajo čakati, preden jih zdravnik pregleda. V ambulantah ugotavljajo, da večkrat prihajajo pooblastil za - razsojanje sporov Vodstva kranjskih podjetij namreč upoštevajo nasvete posvetovalnice. Najprej tale ugotovitev: v domžalski občini je 25.000 prebivalcev. Odstotek zavarovancev se je v nekdanji občini znižal s priključitvijo agrarnih predelov od 68 na 40 odstotkov. Veliko ljudi, n°v 'nje'’! tudi ugotavljajo, da zdravniki mesec dvigati njegov finančni medtem ko nekaj ljudi sploh f malo obiskujejo zavarovance na učinek. (Tako je zapisano v poro- bilo na sejah upravnega odt^f1 domu (v zadnjih 3 mesecih so Čilu komisije, ki je tam oprav- ker so bili preobremenjeni z de! namreč opravili le 796 obiskov). Ijala strokovni nadzor.) Vzroki za lom v drugih političnih organi23 _ Zdfavmki so v pretekli dobi zdra- tako stanje v zobni ambulanti pa cijah. Zdaj bodo izvolili dav^r^o^vto^-Tt ?;r?r= 'TZStS* g rst ■^sFt - sss to bi lahko pripisali tudi temu, so« sodimo, da v zdravstvenem predpisih. V zobni ambulanti pa upravljanja prilagodili Predvi< omu med rednim delovnim ča- tudi niso izvajali tistih navodil združitvi zdravstvenih domoV< ker je samovoljno zaoustila de- faravuSvVene slu2?e; som morejo nuditi zaverovan- *- -- ’ ' ,obeinl. ,so ,zdal nem dovolj zdravstvenih storitev, organov, ki, so zanje vedeli, žara- bor zdravstveneea doma. vz itn1 in honorarnih ur. Če so ti po- kalno knjižico, toda šef je pozabil , .„ , , , -----r— -—.......uciaju datki točni, bi lahko ugotovili, da sporočiti personalnemu oddelku, JanuarJai letos so imenovali v zdravstvenih ustanovah izven reševali nekaterih zdravniki niso mogli opraviti niti da je odšla na dopust. Tako so .upnl stfokovni kolegij, da bi na domžalske občine, v prostem času rednih ordinacijskih ur. Torej bi torej delavko odslovili zaradi oo- n)eS obravnayali zdravstvene pa opravljajo v Domžalah »pri-lahko zaključili, da zdravniki kar zabljivpsti nadrejenega. Po po- probleme in kadrovska vprašanja vatno prakso«. -Tako bi lahko ------ ~ M-l . X KJI K. J L/V OKSL \WL7LCl\ lahko zaključili, da zdravniki kar zabljivpsti povprek opravljajo redno in ho- sredovanju norarno delo. Zavoljo tega zmogljivost nekaterih ambulant ni do kraja izkoriščena in zavarovanci morajo dlje čakati, da pridejo k pregledu. (Strokovne komisije pa naj bi vendarle ugotovile, če je res rmjno potrebno,, da zdravstveni delavci tekajo iz ene zdravstvene ustanove v drugo — nikjer pa svojega dela ne opravijo dobro.) Nekateri zdravniki so v zelo kratkem času pregledali veliko zavarovancev. To so opra nadrejenega. Po popravne posvetovalni- ce pri občinskem sindikalnem svetu so odpoved razveljavili in delavka zopet redno dela. Tudi v primeru, ko republiški zavod za socialno zavarovanje in pravna posvetovalnica različno tomačtta zvezno uredbo o skrajšanem delovnem času zaradi bolezni, se podjetja ravnajo po nasvetu pravnika v posvetovalnici, ki je hkrati pravnik na Tajništvu delo pri OLO Kranj in torej v vseh zdravstvenih domovih. Do sedaj so na dveh sejah razpravljali o dežurni službi zdravnikov, številu pregledov zavarovancev ter o tem, kako bi preprečili, da zavarovanci ne bi dolgo čakali na zdravniški pregled. Zdi se, da bi bilo pametno, če bi združili vse ---- c------- K/i iciiirvv/ v občini okrepili javno zdravstveno službo, storitve pa bi bile bolj kakovostne, če bi jih ti zdravniki opravljali v zdravstvenem domu. Ko pišemo o boljši organizaciji zdravstvene službe, pa ne bi smeli pozabiti na neki zelo pomemben moment Tudi -v-—---- problemov, marveč so dovoljevali zaposlitev za zdravnikovega pomočnika in tako najmanj kršili predpise o javnih uslužbencih. Sicer pa na splošno v domžalski občini ugotavljajo, da spori in slabi odnosi tudi med ostalimi zdravniki precej škodijo uspešnemu delu v javni zdravstveni službi. Zdaj naj bi odgovorili še na vprašanje, ali je o vseh teh pro- ustanove, vseh problemov ne ^ do mogli rešiti. Morda bi kaZaI„ da bi najprej pričeli izvajatiJ* čela, ki so navedena v poroc11. komisije, ki je . __________ domu opravljala strokovni1]3 . zor. V občinskem ljudskem naj bi večkrat obravnav3 za delo pri OLO Kranj in _„ ppslt de. Uani so v celjskem okraju* rok, ki ga je določil zdravnik za »taka potovanja« precej narasla, skrajšano zaposlitev zaradi tera-Okoh 24.000 ljudi so pregledali pije, pa niso upoštevala da so zdravniki specialisti (ti ljudje so bili medtem na ^opu.stu’ in da tudi zahtevah povračilo potnih smejo toliko dlje delati na pri-stroškov) Če se bodo tudi v mer po štiri ure, kolikor je zna-bhznji bodočnosti zdravniki še v šal letni oddih Neki delavki večji meri posluževali takega iz »Tisk^S^ se to ni ^ J ,°bratni am: tajTirlVmatlVJSZ^ tov^JcoZaSnlkP,;r0«dl; s ^ vodstvo tovarne upoštevalo njegove pripombe. Glede na to da se bodo podobne reči še dogajale. Zdravnik zdravstvenega doma v Mengšu dela tudi v obratni am- padi, ker bodo ljudi počasi zdravili. Vse to pa bo naposled tudi prizadelo življenjsko raven vseh delavcev. JV. B. nesmiselno, da zdravniki delajo v mnogih ambulantah, nikjer pa dela do konca ne opravijo.) V zdravstvenem domu v Domžalah mi nezasiuzenin premij. ^ pri Vas delavski svet ugotovili je uslužbenec sicer izpolnil P1^ mijsko osnovo, da pa pravilni*5 j8 dovolj precizno uredil vprašaj, odbitnih postavk v takih »naiel41 ^ zdravnik-stomatolog mene višine sicer ^obračunanih xi° kakršnega ie pri vas tudiaP5n« naiel« nekege študenta, ki mu je prmij, če spozna, da so v nravii šl°- sa;l 1® uslužbenec za 7000 dinarjev pomagal vsak niku o pfemij^h bistvene cx> Povzroči^občutno materialno ^ NA PODLAGI PISMA Kako je dobil predsednik sindikalne podružnice odpoved JZaS? J25J! USL? 5»? o."«««" IM. IUMhmi Mme in Im. Mn. Inn«. ■— .-v« —. ..... rHFlSIiS ” s."- ---r ?fr sr/ rr ^ ~ r" rnrrii/f,“! odkrito, na sestankih. Kolektiv sprejemajo v kolektiv vniiiiv.i sveta so v Novem sodbo neodgovorni odnos vodi" votreben vnsehen * at je to primerno ocenil. Džiifrn«« JJZiZZL vodilni Sadu s0lstavili .kornisiAn w telja vodietin u, P°tr^en P°^en komentar. Na- je to primerno ocenil. Džilitova nameščenci. Prav tako je ugo- * komisijo, ki je telW Podjetja in predsednika mesto tega le nekaj vprašani- so izvolili za predsednika sindi- varjal predloženi odredbi dale P *1® Položaj * podjetju in ^vskega sveta do člana kolek- Mar je moralo kalne podružnice. tudi »odnos do sodelavcev £ n(u,edbe Džilitova. <»«<». in meni, da je takšen po- leč da ie IrUavntlJhJZ^Z? V času naslednjih sindikalnih P/^POstavl jenih, (pod- vsetaHL^kšT^T^ VenCija Preds^ika Centralne'- vohtev je bil Džilitov na orožnih frt“I z- s-> vienlo za določanje drotransvort* v bilo treba pp fcržf.k' kt bl ga ga sveta, da je bila preklicana p« je kmalu moral « S2?^JnS!SX£ ^ ' ssrisSr ssr ? —Sž ~~ “ ga je poslat predsedniku Cen- Človek, ki ie bil vse 3«™ trtah po kritičnih nrinaZ. SilaZTa v nenavadnih oknliš/inah »Kakor ie rn™iA~„ i.. i- Po mnenju komisije se sta- ^tendenčna^ odpoved, "^—Zbe je Potem je bil Df iton ponou- ^ ^ Z ZZla- ^Z2'?r£nlZ p^om- uč/aZa ^rit? no izvoljen za predsednika, ven- tralne0a sveta. četka letošnjega leta direktor bah Džlltt°va. obe oc P/™**’ sss; 0«(„era „ sestanku ni bilo pred- IpPp^P^u, »sem dobil od- kriminala,. B SlVeto? m?r<* prišla novi di- sjZotju? očitnem na- Mar se je treba učiti abecedo tov pet nasprotnih kandidatov! ker sem' koi deinvPa “Z™a™ delavskega »pozitivne'~'in 1ZZ »"T"™ gosPodarske organi- Tdkšni pojavi ces ua na sestanku ni bilo pred- v ovojem pismu, »sem dobil od- kriminala,. sta letos marca prišla novi di- sorotiu-> stavmkov uprave podjetja! Na Poved zato, ker sem stvari oce- V poročilu komisiie 1* refctor in tehnični vodja. Komi- Marše i ponovnih volitvah je imel Džili- njeval objektivno in pravilno in no‘ »Na vaftorinnU, aJ* Tf^e Sl',a ocenila njune navore kot voilnnanin-j tov pet nasprotnih kandidatov! ker sem kot delavec lmZdTl svetn i ? ^ delavskega pozitivne in lastne koZ,Z S1°Spodarsfce ergani- Takšni pojavi so zelo redki v mnenje kolektiva « i,„#P Wd ta Jf Džilitov zares vprašal stom, čeprav sta komuni- zacije in mehanizma delavskega praksi sindikalnih6 podružnic večinoma delavk iz neZiZ*0 P° Za *prejem delavcev lala napake kerlta dVa dV ia™uP™Vanja prav na polizalo to po vsej verjetnosti ni proizvodnje , nep°Sredne ^ Imetju. Iz probleZT’mavskeoa TZ* *** V?™*1’« gospodarske orga- bilo naključje. Vendar so člani »Dndn-ir,™ w • • razlage tovarišev, ki so mu od- upravljanja *arl?0’ nizactJe? Mar bi ne bilo bolje sindikalne podružnice ponovno vse^a tega ker Z nt t0lik° d<0 dHm T to vPra*™ie, izhaja, lešja polike podjeZZmti sl’ 7 6 ie..meilim°> da ** b° ta in izvolili Džilitova, ki je bil pred- Nppriipfnn’prav zame- da ”{ti njso vedeli, kaj vse mora dan ji direktor niti tih Ji 77 ta razvtl v dobrega voditelja — sednik vse do letošnjega maja, potegovati Lil’ Z ** VSebovati tarifni P^lnik..., ja poprej ZisS bila ziZZn' da ^ *? uHl to P^evanko na ko ie dobil odpoved. Med raz- lahko Navsezadnje »Komisija ugotavlja, da je ” - aposlena manj odgovornem nninfnh, • aooim ®*l0> *«m koa- odpoved Milobi DžiUtovu neza- do, potem njegovega sklepa ne mogoče ovreči. Saj je povsem ‘‘0 logično, da bi se upoštevala . pozitivna stran ne pa istoč35 a nastale negative. Druga stvarJj je, če je uslužbenec povzr°L škodo z ravnanjem, ki nima nV bene zveze s premijsko osnovo-takem primeru pa je treba P « mijo vendarle obračunati, J uslužbenec premijsko osnovo, „ Dolnll. Za novrnnilr, žfc-pvie. & J polnil. Za povračilo škode, je povzročil s kakšnim drUž.jj ravnanjem, pa je treba "uveli3'/. odškodninsko odgovornost ?e stopku, ki je predpisan v za^°i)0 o delovnih razmerjih od 306- p) 314. člena. V takem primeru bi lahko delavski svet zadrža*^ plačilo obračunane premij ei fj. kler se pravomočno ne reši v? «. kler se pravomočno ne reši vv ^ šanje odškodnine odgovorni5 Treba je namreč upoštevati, “",«3 premija oblika osebnega doh°f,j. in ne morda nagrada, ki se L-J znava brez nekih vnaprej znLi' in objektiviziranih osnov ih ^ terijev. _ ^ R. D., Koper: Predvsem ie ugotoviti, ali ima sekretar ja taka pooblastila, da izdaja.: v tarjem prepoved, o kateri Posvojeni pismu. - Odgovor: S® bj{i tarjeve pristojnosti morajo 3jj določene ali v pravilih podje«3 v ustreznem sklepu delavs*,, sveta. Ker je sekretarjeva Pf/jo ved Interni ukrep, ki ga m05;-upoštevati pri svojem delu vrabpD ji, niste mogli dobiti Vi off p» 1)1 h loj lo m °i »»i ie; t tos razrešilnim dekretom. Na odpust- ___. - , . , niči je pisalo, da jo razrešujejo, ^ ŠefniS° d,°Z?h , - - y-------------- ker je samovoljno zapustila de- v S UŽ|be’ Som m,orei,° nuditi zaverovan- in predpisov višjih zdravstvenih volili bodo osrednji upravni 03' k zdravniškim pregledom ljudje, lovno mesto. Delavka se ni čutila , občinl. ,so zdal cem dovolj zdravstvenih storitev, organov, ki, so zanje vedeli. Žara- bor zdravstvenega doma. v zdra* ki niso zdravnikove pomoči toli- krivo, ker je pred odhodom na “31^k,nl^°ni'OV1 ?brf ' Ce X zdravstvenem domu pri- di trenj in slabih odnosov med stvenih postajah pa bodo i«*9 ko potrebni. Lani so zdravniki v dopust obvestila vodjo oddelka H , f. rj!podj,etja ”-Indupla- manjkuje zdravnikov, ah ne kaže zobozdravstvenimi delavci ter za- nekakšne pomožne upravne od^JJ tem okraju opravili 8400 rednih in mu dala celo potrditi sindi- a , /f ustanove pa med potem honorarno zaposliti vse ti- voljo bojazni, da se ti odnosi ne re. Toda že s tem da bodo izvo^ e so ti po- kalno kniižico. toda šef ie nozahil ?eb?J zel° slat:x> sodelujejo. Sele ste zdravnike, ki drugače delajo bi še poslabšali, v ambulanti niso nov družbeni organ zdravstv«33 2TQ Tl/Vtro 5 -nm 11 asm 11 n 4-V« _____1 a__________ . « . _ v zdravsTven^ ia« iu naj 01 vecKrai ouravn« ■ probleme zdravstvene službe, t®2, mislili naj bi tudi o tem, da ^ v bližnji prihodnosti pričeli , Domžalah graditi zdravstv® ^ saj so zdaj ««««''o° te zdravstvene ustanove‘v''skupek .stven^m zT^u'' ki^ie vpraSanj«. ab Ž® o vseh teh pro- Braa.™ zaravn7od' "o^Vo^zd^ento^S ^SS^pcSlTs^og: “^^omaT^ ^ Wti ^11? 5 S^žafleg^Mvodir ObenemSh^ nepra^ilnosti> če dela v po- Upravni odbor je slabo delal, stavbi, bi bilo delo Sle poslej lahko tudf i^Z ni,?b=n ' f^eznih zdravstvenih ambulan- Nekateri člani so se sicer zani- nje med oddelki pa bi bilo/ organizaciio dSa v nosam^n h posta:,ah ne nadzorujejo in mali za zdravstvene probleme, trejše. B. N- ^,,1^.101? e 4V posameznih vsklajujejo. To kaže tudi primer teh' -16 ,do na zobne ambulante v Domžalah/Ko dST vUPrD^žalah5"^V^rDfg1 le P06®*5”3 komisija pregledovala uoma v Domžalah opravljal kakovost opravljenih storitev ie zdravniške preglede v splošni ugotovila zelo slabo delo tamkaiš- ^ dispap* njih zobozdravstvenih delavcev, zerju medtem ko mu je zmanj- Razen tega je ugotovila veliko kovalo čaa, da bi delal kot slabosti glede poslovanja te am-upravmk zdravstvenega doma. bulante. (Knjigo za vpis zlata To K. J., Koper: Ali ima delavski manjkljivosti-, ki do obračuna uuiainc. iivnjigo za vpis zlata so sve^ pravico, s sklepofn prepove- bile opažene in odpravljene, 3 « slabo vodili, zdi se celo, da so va- dati izplačilo premije uslužbencu, take, da bi zaradi tega prišlo « P°zne!e vPjsovali nekatere ki je med letom zagrešil več na- izplačila nesorazmerno viso*5/ podatke. Ker pri tehtnici manj- pak in s tem povzročil podietiu ali nezasluženih premij. C? tejo uteži je komisija domneva- škodo? - Odgovor: V 17 členu ™' '7~" ------------------------------ 0 težki3 O ^ Uredbe 0 razmerij v _r,lr,-u' . P°lžlahtnih kovinah pa zvezi z razpolaganjem s čistim Shka na11^30 no,bep? evidence.) dohodkom in sredstvi gospodar- a p3 bo popolnejša, če bomo skih organizacii ie nrizhana Ho v t— .p navedb še ta primer. V tej am- lavskim svetom prarica, da spre- "h.k?‘ ga sedai 'Vi navaifpČ ‘■«1~»------- • - - p ,, do kakršnega je pri vas tudi v . S h s Sel' s 'ph Iti 'h h K »0 % Boo B41 Bot *3 % h Boj BI5, Boi S ttOr tB, »r !of Ba io let, Bo; nobene pismene odločbe. 'r°. ji k, seveda ne preprečuje možnost*'^ o sekretarjevi prepovedi razP',eti Ija upravni odbor. Kot Prl2i, t član kolektiva imate praV1r fli> vlogo, opozoriti upravni odb02 (j, sekretarjev ukrep in predl3!^! da o njem sklepa in ga seveda sprejme. Bo, U’ fot s PASTOREK V SENCI Jasna zakonodaja naj bi pravno uredila vprašanje racionalizatorstva in novatorstva, kar bi omogočilo večji razmak teh pomembnih činiteljev za naš tehnični razvoj i 4 strokovnjak bo vedel povedati, da je zares pomembnih iznajdb malo. Statistični podatki kažejo, da je med sto prijavljenimi izumi največ dvajset praktičnih in koristnih; le štiri ali pet od teh pa prodre v prakso. Vendar so razen iznajdb, ki so vsaj zadnje čase rezultat prizadevanj posebej zato plačanih strokovnjakov, gospodar-8K0 prav tako, če že rte mnogo bolj pomembne razne tehnične izpopolnitve v proizvodnem procesu: racionalizacije in novatorstva. Žal opažamo, da so tovrstni predlogi, ki naj bi izhajali predvsem od »spodaj« iz vrst delavcev, vse preveč redki. Ce je v prvih povojnih letih racionalizatorstvo in novatorstvo tako rekoč cvetelo, lahko rečemo, da dandanes komajda životari. Vzrokov za sedanje stanje je precej.'Da bi ugotovili, kaj vse zavira večji razmah racionalizatorstva in novatorstva, smo obiskali Kolektive Cinkarne in Tovarne emajlirane posode v Celju, mariborske livarne, pa železarn Store, Ravne in Jesenice. Naposled nas je pot vodila še v Litostroj. Odgovori so kar presenetljivo zanimivi. jPREDPISl: PRVA COKLA Me a^ce nerazumljivo se zdi, da je •Mn! teme^n*^ kamnov spotike prav in ®na pravna neurejenost položaja ^vgrajevanja racionalizatorjev in ^ atorjev, na sploh pa vseh proble-tiu’ ^ zadevajo tehnične izpopol-0. e' V praksi še vedno velja zakon ^,naidbah in tehničnih izpopolnit-Je?12 ^eta 1948- Letnica kaže, da ga ij zvezna ljudska skupščina sprejela Casu administrativnega vodenja (feadarstva, še pred uvedbo delan-tro«? upravljanja. Zakon je torej ij&uel. Po njegovih določilih se ®rade določajo po administrativ- njuje ad hoc in še v primerjavi posameznih tehničnih izboljšav; katera med njimi je za podjetje največ vredna. Letno prejmejo največ 15 do 20 predlogov. V minulem letu so ra-cionalizatorjem in novatorjem izplačali več kot 700 tisočakov. V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE ' smo zvedeli: »V premijskem pravilniku našega podjetja so določila o izrednih premijah za racionalizacije in tehnične izpopolnitve dotedanjega načina proizvodnje (novatorstva). Racionalizacije, ki so nasta-’ le po nalogu, se ne nagradijo, če ne KomaričkI, ključavničar, vzdržuje v celjski Cinkarni oddelek za ie3v° samotnih retort. Do nedavnega je bil priča dokaj napornemu °ndi zaposlenih delavcev. S posebno dodatno napravo, ki so jo do-na obstoječi stroj za izdelovanje retort, je delo postalo bistveno bo,i mehanizirano. Za vzorno vzdrževanje naprav in racionalisti predlog so ga nagradili s 25.000 dinarji. \^0st°Pku na podlagi tako ime- %0^e družbene rentabilnosti. Z jj^hhi besedami povedano: gre za %0^nje rentabilnosti v okviru titna 011 našega gospodarstva. To je nemogoče izračunati. V ia|{0 s tarifnimi pravilniki v naši Iti bi zaman iščemo smernice, kazale na kakršno koli že re-kkti te9a problema, čeprav bi ko-^ii ^kko to danes urejal že sam. Bo g zakon o upravljanju podjetij %e^}0vnih kolektivih ta problem ®0(jj (prani, da upravni odbor °eda so izjeme. k°ll; S, Kor mojstrov, toliko OBLIK ^ ne hoteli namigniti ^sieg '° uniformiranost, saj na-sk.ki daj.e informacij® . jujG razstavišče, zmeraj ne uteg— ne pojasnjevati in tudi ne ve vsega, kar zanima gledalce. Uone Mariborskega tedna so or- Zupan. Dva provizorija z enakim Pa nadkriljuje samo v cenah. fanizatorji porabili za razstavo .______, . „ . . „ .. »Človek, družina, komuna«, ven- ^onsom’ kot,ga ^ maniša> se dar se obiskovalci čez dan večidel p,ravl d™sobna stanovanja v zadržuieio v navilionu r zdravstvenem bloku, je različno . , , OtojSi lavod za napredek go- V p™ga * Postavil ne- za stanovanjske .sknpnosti spodinjstva streže tu z različnimi SOj°|?n0 Pofnstvo, v drugega j?a Mariborska in kranjska raz- Ali bo meljska pralnica popolnoma izkoriščena? Nekaj - “ y »otun.*, J. m — pralnici škoditi. Kdo ve, če Ma- druge podobne tovarne pa Pr°u . riborčani prav zaradi tega ne bo- jajo celo novosti, ki še nis° ^, do tako pridno prinašali prat, ka- prodaj, po znižanih cenah. S1«? kor si obeta vodstvo? pa lahko kupiš vse razstavi® „ ..v , izdelke, zato se tudi gledalci . Kazhčna pozornost Kranju veliko bolj zanimaj®, industrije do potrošnika potrošno blago kakor v Marib®^ Gorenjski sejem je v prikazo- Zdi se, da štajerske tovarne niso Na mariborskem sejmu je razstavljena tudi oprema za’ veliko novo pralnico v Melju, ki bo lah- vanju potrošnega blaga in sploh zainteresirane za nove kupce, ko dnevno oprala 600 kg perila, v izkazovanju pozornosti do indi- imajo že starih preveč. NajbržJ^ kef spocunjsiva streže iu z različnimi , . * ” . iviariuurs».ei in Jtranjsitu raz- ™ v ....j u. ^ ^ _T(r- dobrotana, ki jih pripravlja v ku- soaoDno> prilagojeno majnmm po- stava se razlikujeta tudi po aktu- Da bi pranje pocenili, so jo opre- vidualnega potrošnika veliko bolj- tudi gorenjske tovarne glede hinjgirih strojih, namenjenih za vršinam. V nesodobnem stanova- alnosti. če izvzamemo samopo- mili s parnim strojem in s plin- ši kakor mariborski. Gorenjske daje niso v zadregi, pa potrosili ravensko železarno in obrat druž- nju služi zakonska spalnica samo strežno trgovino, je kranjska skim toplovodnim avtomatom, ra- tovarne prikazujejo samostojno vendarle upoštevajo. Kdo ve. * bene prehrane v mežiškem rudni- zvečer, dnevna soba pa je hkrati pravzaprav časovno neopredelji- zen tega bodo delo organizirali na svoje najnovejše proizvode ali pa prinese prihodnost? r, ku. Od tega imajo korist tudi ma- igralnica otrok (seveda brez pri- Va, medtem ko ima mariborska tekoči trak, tako da bo delovna jih v njihovem imenu prikazuje Morda je prikazovanje p®**^ JS.U. VJU mičiju K.urisi lUUl ma- *o*~~**~~ v—, J--- va, iiiciaLCiii IVU ima iiiai oiva *— j— • —-‘-j- ^*v*v*v* j- ^ Q riborski delavci ob strojih, kajti meme igralne opreme) in zvečer viden pečat sedanjosti. Družinska sila polno izkoriščena. Toda kljub kranjsko grosistično podjetje »Ko- nega blaga na gorenjskem v kotlih skuhajo dnevno okrog 10 otroška spalnica, tako da so otro- ustanova, velika servisna pralni- temu bo po kalkulaciji vodstva kra«. Izbira je neprimerno bolj celo malo pretirano. Nekaj ®0Li tisoč okusnih enolončnic in oskr- ci res zmerom v napoto. V sosed- ca, obrat družbene prehrane, ser- stalo pranje enega kilograma pe- bogata kakor v Mariboru in sko- nih podjetij na veliki razsta*£ bujejo z njimi obiskovalce razsta- njem provizoriju je staršem na- visna šivalnica, vse to so zlasti za rila brez sušenja in likanja 70 do rajda ni gorenjske tovarne, ki ne površini razkazuje in ponuja1^ 80 din, pranje in likanje delovne bi sodelovala na sejmu. Razen ne neokusne popotne spomiB\u in drug okrasni kič, ki kvečjej" din, pranje in likanje delovne bi sodelovala na sejmu, halje pa 60 din (pri ljubljanskem tega so proizvodi povečini oprem. Labodu 46 do 52 din). Ob teh šte- Ijeni s cenami, vilkah nujno podvomiš v dobro organizacijo dela oziroma v dobro sestavljeno kalkulacijo. Tež- škoduje estetski vrednosti in Predvsem zgledna je tovarna nosti razstave, pa tudi gorenj^ »Planika«. Cene navaja celo pri turizem si z njim ne povečuj*-jesenski in zimski obutvi, ki pri- Ijave. ZVEZNI ODLOK, KI DOPOLNJUJE STANOVANJSKO ZAKdNODAJO S čim se smejo ukvarjati servisi stanovanjskih skupnosti? Servisi stanovanjskih skupno- dinjstvu, izposojevalnice gospo- sti smejo po novem zveznem odlo- dinjskih aparatov in naprav, dalje ku Sekretariata Zveznega izvršne- tehnične servise, v katerih si Ijud- ga sveta za socialno politiko in ko- je pod nadzorstvom strokovnjaka munalne zadeve opravljati še vr- sami popravijo pokvarjene likal- sto del, ki jih doslej še niso oprav- nike, kuhalnike in razne druge . ^ Ijala. V novem odloku so ta dela tehnične gospodinjske pripomoč- prlpra7l3atl, gotove ia aa ‘rga' razdeljena v štiri temeljne skupi- ke, smejo pa organizirati- tudi di- r!nn pcd' ne. V prvo sodijo neposredne stributivne servise za raznašanje pirati r&zvažanje hrane P,^^0 usluge članom stanovanjske skup- mleka, živilskih potrebščin, čašo- ;,et«,111» aomovm, šolan in ...................... -K., razvajanje knrjive ta SSSSfLZ SERVISI ZA DRUŽBENO PREHRANO LAHKO PRIPRAVLJAJO OZIMNICO Servisi za družbeno prehr^jj smejo po novem odloku ne Pred paviljonom tovarne Rašica, ki na Gorenjskem sejmu razstavlja in prodaja svoje izdelke znižanih cenah, ni zmanjkalo kupcev, dokler ni pošla zaloga, namenjena za prodajo. nosti oziroma družinam, druga zajema organizirano skrb za prehrano prebivalstva v stanovanjski skupnosti, v posebni skupini so usluge hišnim svetom in državljanom v zvezi z upravljanjem stanovanjskih zgradb, medtem ko so v četrti razna popravila stano- drugegapo stanovanjih in izposo- Po^iu svoje stanovanjske^ jevalnice športnih potrebščin in L ze opreme za oddih in daljša letova- ozi1r?nico za sosesko, ker je 'd3 nya J velikega pomena spričo tega.^. zel« Prav te zadnje servise, ki jih sta industrijsko konserviran®J mena za industrijska središča, lavcev predraga Ce bodo sta^ ve ter delovne kolektive. (Najbolj- menil kombinirano sobo, ki jo stanovanjske skupnosti zelo aktu- vanjskih zgradb, in komunalnih kajti oskrbovanje z živili povzroča !aTcev Pr.earaga- ua Doa°r,-Sg“to' ši dokaz, da je družbena prehra- lahko uporabljajo podnevi in po- alne novosti. naprav. Okvirno so te dejavnosti zaposlenim staršem velike težave, Ha F.s1a!'ni PrisPeva11 ppa?d Aofl' na v Mariboru hudo na tleh in da noči, druga soba pa je samo za okrajna zveza prijateljev mla- Predvidene že v splošnem zakonu ker pač ne morejo kadarkoli v tr- a a ° p°c® _prl® del0 f, najbrž obrat, ki ga nameravajo otroke; za igro, učenje in spanje. dine prikazuje v »magnetnem pa- 0 stanovanjskih skupnostih in jih govino in mlekarno. Prav tako bi f , ’ ,1,. d v/ zah ^ ^ X£sg*zsr£s> mesnimi j^edmi, osvežilnimi in iz- nega in vzgojnega vidika, zvečer n0 v dvosobnem stanovanju. Vsa datnimi brezalkoholnimi pijačami pa lahko hodi zgodaj spat in mu oprema za igralnico mlajših in ter s cenenim, okusnim pecivom, ni treba čakati, kdaj se bodo star- učilnico in delavnico starejših sta- Toda to ni edini magnet za ši spravili iz te »kolektivne« sobe. rie skupaj z opremo za čajno ku- Žal vsega tega ne zveš, če se hinjo švedskega tipa okrog 900.000 po srečnem naključju ne srečaš dinarjev. Provizorij oživljajo z organizatorjem te razstave, ing. otroci, tako da je lepo ponazorje-Zupanom. Večina obiskovalcev bo n0) kako bogato ih pravlačno je torej opazila le razliko med so- lahko življenje v takem začasnem dobnim in nesodobnim pohištvom, domu. toirf in^esmotoim fzkoriščal v Ce zad°voljila s *n čistilnic teVTavnih kopalnic‘in vlem Tes" ni moč ustreči. Vrhu talne no^Štee okorišča skromnejšo izbiro igrač - raz- kopališč smejo organizirati servise tega je izposojnina za večje šotore gledalce. Kombinirana soba z opremo za jedilni kot samo 64.000 dinarjev vise za izposojo razne opreme za PodrazuTeJo oddih, zlasti šotorov. Dnevna ali konserviramh živil. s NOVOST: DISTRIBUTIVNI dvodnevna letovanja imajo pri Razen servisov, ki jih p« ^ SERVISI IN IZPOSOJEVALNICE nas vedno več pristašev, prav tako nekaj imamo za pomoč j. ŠPORTNIH POTREBŠČIN tudi cenena letovanja pod šotori, svetom pri upravljanju stanova IN OPREME ZA ODDIH žal pa si jih marsikdo ne more skih zgradb in za reševanje PT_ 0 Stanovanjske skupnosti imajo privoščiti, ker mu zmanjka denar- nih zadev v skladu z zakon®® di zelo široke možnosti za organiza- ja za razmeroma drag šotor. Se- advokaturi, omenja odlok V cijo servisov, ki služijo neposred- veda si ga poskuša izposoditi, toda dela v zvezi z vzdrževanjem no družinam oziroma članom so- za tistih nekaj šotorov, kolikor jih novanjskih zgradb. Stanovanj seskf. (n razbremenjujejo zapo- posojajo razne organizacije cu .. Zlasti mladi zakonci ne morejo odlepiti oči od pohištva, ki ga v paviljonu C razstavlja in po na- njem talne površine, ročilu izdela Obrtno mizarstvo Kdo bo izdeloval to moderno Maribor. Dva kavča brez našlo- in praktično opremo, pa je še ve-njal, toda s knjižno polico ob po- liko vprašanje. Če bi trgovina s dolžni stranici, nizka moderna pohištvom naročila več komple-miza, prevlečena z ultrapasom, tov, bi jih tovarna pohištva Opre-dve visoki omari, skrinja za po- ma serijsko proizvajala v koope-steljnino, uporabna tudi kot de- Raciji z drugimi podjetji. Zaradi lovna miza, jedilni komplet — mi- slabih izkušenj’s pohištveno trgo-za z dvema stoloma — vse to do- vino pa seveda v to težko verja-biš za 64.000 dinarjev. Koga ne bi memo. Organizatorji sejma imajo zamikalo, zlasti, ker pohištvo lah- najboljši namen, da bi se stvar ko lepo razporediš v malo večji uredila. Vsakemu obiskovalcu pri sobi. blagajni izroče anketni list, na ka- | S tem provizorijem so raž- terem je poleg drugih tudi vpra-stavljalci prikazali še, kakšno sta- šanje: Ali vam ugaja moderno po-novanje si lahko omisliš za hištvo: DA — NE. Verjetno je NE 1,080.000 dinarjev. Razstavni pro- na večini listov prečrtan. Toda štor ni dopustil, da bi bile na ali je to že porok, da ga bodo to-ogled sanitarije in garderobni kot, vame pohištva upoštevale DA? ki sodi k temu enosobnemu sta- Saj že kdo ve kako dolgo vsi vprek novanju. Kuhinja je s poldrugi trdimo, da nam solidno izdelano meter dolgim pregradnim zidom sodobno pohištvo po zmernih ce-ločena od sobe. Njena površina je nah nadvse ugaja, pa ga vendarle odlično izkoriščena: ob eni steni zelo težko dobiš. ______ _____ ___________ in skupnosti smejo po novem ®sv3. flene žene. Poleg servisnih pralnic podjetja, je tolikokandTdatov, da navijati tudi servise za vzdrže,. stavljena družinska ustanova ima za najrazličnejšo pomoč v gospo- razmeroma visoka. nje raznih komunalnih kanalizacije, r vodovodnih nfiJ-Ijav, svetlobnega omrežja, cem ^ je za dva človeka dovolj velika švedska kuhinja z vsemi kuhal-nimi in grelnimi napravami, ob nasprotni steni pa je jedilni komplet. Za Mariborčane je ta prikaz tembolj zanimiv, ker je v stanovanjskih blokih, ki jih grade, polovica enosobnih stanovanj te velikosti. Predvidena pa so tudi v Presenečenje v novi stolpnici Na razstavi je uresničena še ena izvirna zamisel. Po dvoje dvosobnih in trosobnih stanovanj v novi stolpnic;! nasproti razstavišča so sodobno opremili in tako praktično prikazali, da je tudi JUMYU2>l..L. JTlCUVIUCUčl Uči SU LUUl V 1 % blokih, ki iih bodo gradili k,s»oio. SfSSotabrta^. K r™”-Odgovor brez besed "4'S!1X'SSTtjom.k0™St' ne kurjave in podobnih inštal3j( pa tudi za urejanje vrtov, 0 ških igrišč in podobnega. iso* Delovno področje teh sef^o je torej zelo obširno, tako da - .. iznajdljive in gospodarne sta’.|J vanjske skupnosti s P0I£rfa' družbenih organizacij in skih ljudskih odborov res 'a‘,r veliko storile v dobro svoje s°’ rasiinri n n ve rentni« nrlhnrrfll etn vesolju, in celo, kako se pora- ' - - Jak> in odmirajo. Električna energija iz - morja Prihodnje leto bosta plima in oseka že dajali Franciji električno energijo *! Že pol stoletja proučujejo Premog ni več tako poceni, naftni Čilu -Francoske elektrike« so teh- zu 82 milijard frankov, vendar znanstveniki in tehniki nekate- vrelci na Bližnjem vzhodu pa so niki in znanstveniki delali pet- menijo strokovnjaki, da »• bodo niki razvozlali še eno skrivnost nje električne energije. Poskusov narave. Teoretiki so izračunali, da je bilo precej, zlasti v ZDA, ven- jAli ne skrivajo radijski valovi lahko leti vodikov atom v med- dar" niso uspelCzato so^sefevrop-ake nerazvozlane Skrivnosti ve- zvezdnem prostoru 10 milijonov ske dežele bale visokih stroškov p’ let, preden odda radijski val. Tz- za graditev potrebnih jezov. Ra- lOSdi ■ mn°g*m* stoletji (leta redno občutljive naprave so zvez- zen tega sta bila premog in pa iti, -3e na nebu zasijala zvezda, doslovcem omogočile, da so ne le nafta z Bližnjega vzhoda soraz-ski ° 30 c.e3° P°dnevi. Kitaj- potrdili obstoj tega medzvezdnega memo poceni. Zato so strokovnja- Pov 3a?onski. zgodovinarji pri- vodika, marveč da tudi nenehno ki električne centrale na -morski« a . jejo, da je ta zvezda živela spremljajo nastanek nevidnih vo- pogon že vnaprej imeli za ne-la ti?3 po1 ieta’ nat? Pa ie ugasni- dikovih oblakov. rentabilne. U krate vesoljske katastrofe Vse to izpolnjuje naše znanje o V minulih petdesetih letih se ostala meglena sled, plinasta, le ustroju Rimske ceste, ,o zakonih je na svetu spremenilo marsikaj. ZAKAJ NAJRAJE V HRIBE? imenski činiteiji blagodejno vplivajo na človeški organizem med dopustom, okrevanjem ali zdravljenjem ^Medicinske statistične raziska- Po desetih ali'petnajstih dneh krvni, ljudje s slabo prebavo, vWi kažejo, da vreme različno bivanja v planinah se zviša šte- tisti z alergičnimi kožnimi bo-ij; na nastanek ali preneha- vilo rdečih krvnih telesc, krvnega leznimi, na primer z izpuščaji, s Port dol°čenih bolezni, skratka, da pigmenta in nekaterih drugih se- koprivnico itd. V višini nad ti-Piž ebte deluje na človeški orga- stavin krvi. soč metrov popustijo napadi , ebi. Med proučevanjem me- Višinsko, oziroma planinsko bronhialne astme, v planinah se ga r°loških činiteljev in njihove- podnebje učinkuje dražilno, kli- dobro počutijo tudi živčni, pre- Spet poskus helikopterja za ene- toka. Razlika med plimo in oseko Sr, Učinka na človeški organizem ma v srednjih višinah pa pomir- utrujeni in tisti ljudje, ki okre- ga samega človeka! Podobnih znaša 10 do 13 metrov. Dovodni ^ Prišli do zaključka, da je to jevalno, zato je višinsko podneb- vaj d, po tej ali oni bolezni. Višin- konstrukcij smo v zadnjih letih kanali za vodo bodo globoki Cvanje mogoče blagodejno iz- je primernejše za mlajše, odpor- sko podnebje ni primerno za srč- sicer že nekaj spoznali, pa doslej 1-3,5 m, turbine pa so že postavlje-ok»lstiti na dopustu ter med ne in zdrave ljudi. Srednja klima ne bolnike, za tiste s poapnenjem niso posebno uspele. Nekateri ne dobrih pet metrov nad rečnim ^Vanipm in boli krvt: rw» Hra&i rrairk tr» 4i1 t/vr n- Irfarl Tri n •*■»•*"» 4 in pravijo prCNe morem. Smrdi.< ‘-sms iffasv — srcata sesnurs; ■ t.:s. 4» ,Vd,: — * -1* -■ — - tB&.%assvasvs ■ nimi in ekonomskimi odnosi. sti in olajšanja. Takoj potem pride _ Vse take ljudi je treba po mnenju tako imenovani >maček« v obliki sla- =5 strokovnjakov na oddelku za alko- bega razpoloženja, nesposobnosti za šs holizem Brezpogojno poslati na zdrav- delo in občutka manjvrednosti. Bolj ko se ta bolezen razvija, = nastane cela vrsta manj človek dela in bolj je potrt. = spada k alkoholizmu Nastopajo tučh * fizične bolezni, pred- = . ^ praznovanju, na vsem v prebavilih, srcu, jetrih in == sestankih? Kako je z alko- možganih. Alkoholik se zaveda, ko- s nonzmom na vinogradnik področjih, jik0 gkode mu je napravil ahkohol. == Kjer je alkohol del vsakdanje hrane? q je pripravljen govoriti kar ~ NENORMALNOST ZDRAVIH! ^ 1 Ne glede na to, da je alkoholizem Alkoholizem zdravijo na razne = . — stara bolezen, drži, se je v mo- nagine. Dveh primerov skorajda ni S e mu je parnem času razmahnila bolj kot kdaj- m0goče obravnavati z medicinskega S steklenico ^ apslej. rCezj mero # pije na g^Hgča na enak način. Zdravnik £ e vzroke, teh pa = ugotoviti. Če uspešno odstranimo vzroke = Iro* Iri razen alkoholizma, lahko upamo, da bomo — pHme- alkoholiku učinkovito pomagali. Se- koii aoslej. Cez mero pije na min- staligča na enak jope ljudi. Dandanašnji je skoraj že predvsem išče prave Če naletimo na človeka, ki večinoma ni lahko u; sploh ne pije. Nedvomno je ta človek - „er»o«n« nric bolj zdrav, hkrati na ima tildi moč- ,, 9®,_. "lpeT_^_od: „ »«• J v. ucuciuv -I _ — ^ p J J V . V/IUUV/ JV, VUl v ma »ečel piti. Ko mu je bilo osem* bolj zdrav, hkrati pa ima tildi indvajset let, se je zdravil z anta* nejšo voljo kot tisti, ki pijejo. seveda v redkih, nenavadnih prime- strani Mati sledice. Tak človek močno voljo postaja Pos ljiŽii zračni pritisk in. red- 1 ±^1 "kHrlSiri,.1",^' fe, kisi],. 2rak, torej manjši pritisk S Dovolj bo, ie povemo, da je biz POsSšeSeSuhSnjjTa j vemo, da Si6 ^ se bolj kaže pri močnej- S imeli vsi srednjevežki dvorci in sa- gov bratranec po materi je pil. ....... ’ Zdravih in mlaiših litideh 3 mostani lastne vinograde in polne ni nikoli čutila nagnjenja k alkoholu, rt ^Ch .v i w i S vinske kleti. Narodna pesem pripo- prav tako ne 1—•*- znianjšane vlage se IZ- 3 veduie o velikih množinah vina, ki Ta bolezen t< Je Potimo in S tem občut- ^ jih je popil Kraljevič Maijko, jnnak druge pogosto Oddajamo odvečno toploto S in zaščitnik brezpravnih ljudi. Zgo- napade naslednji rod, kakor je - . . j SVetl0be in 1 s^saPntt^reJljada0i?0j.R‘^i * ^dd^Ta alkoholizem pr, Sve- spodfe sitm^ «rCf o^s m ^rkov laže prenašamo n 7-ato, ker je preveč pil. Mnogi piša- tovni zdravstveni organizaciji je se- o* *ili k živahnejšemu delovanju io bo več govora, tokove, organizem pa po- = odpornejši. „ IUIIIIIIIIIIIIIIHUHMOIHIHIHIIIHHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUniimHOOII!IO!IMIIIIIIIIIIIIIIUIUOIIIIIIIHIiUUinillliniUIIIHII!UIIIUIIIIIIIIIOIIIIIIIIIIIItl|||||imi|||||||||||||||||||||||||||||||||||||^ lega« alkon tal popoln. Mentalna higiena, mlada panoga ~A! medicine, že dosega prve zatiranju tega nevarnega sodobnega človeštva in ga bo sčasoma tako žarna so vnem alkoholizmu ne IIIIIHIIIIflftllllHIItlllllin Kaj si obetamo od umetnih satelitov Marsikdo se vpraša, kakšno koristi bo imelo človeštvo od umetnih zemeljskih satelitov. Strokovnjaki odgovarjajo. Zemeljski satelit bo omogočil tele* vizijsko zvezo čez Atlantik. Znano je, da so televizijski 7>alovi zelo kratki in se širijo le v ravni črti kot svetlobni žarki. Tako bi satelit prestrezal televizijske valove na primer iz Amerike in jih pod drugim kotom pošiljal v Evropo ter seveda tudi obratno. Razen tega bi sateliti lahko pripomogli k ustanovitvi nove poštne službe. Prvi poskus tg vrste je bilo lansko sporočilo predsednika Eisenhowerja, ki ga je posredoval satelit Atlas. Oddelek za vesoljska vprašanja v ZDA je objavil program, po katerem bodo verjetno izstreljevali zemeljske satelite takole: Letos bodo izstrelili prvi veliki plastični balon. Ta satelit bo prevlečen z aluminijem, da se bodo od njega laže odbijali signali z zemlje. Leta 1960 bodo izstrelili tri satelite, ki bodo imeli radijske sprejemnike in oddajnike. Naslednje leto se bo uresničilo še nekaj načrtov. Pettonski satelit, ki ga bodo leta 1962 izstrelili v vesolje, bo lahko prenašal tudi televizijske valove. Gibal se bo z enako hitrostjo kot Zemlja in bo tako vedno nad isto točko na zemeljski površini, verjetno nad Atlantikom. Trije sateliti, ki jih nameravajo izstrelili prihodnje leto, bodo imeli razen sprejemnikov in oddajnikov tudi magnetofone, ki naj bi pospešili poštno službo na Zemlji. To bi šlo takole: na Zemlji bi bile zbirne poštne postaje, ki bi pošiljale sporočila po posredovanju satelita. Za primer vzemimo dve postaji, eno v Parizu, drugo na Floridi v ZDA. Sporočila iz Pariza bi satelit zaznamoval na magnetofonski trak. Ko bi prišel nad Florido, bi jih oddal tamkajšnji zbirni postaji, ki bi jih posredovala naslovljencem. Trije sateliti bi zadoščali za poštni promet po vsem svetu. Sateliti bi bili sorazmerno poceni. Vsi trije bi stali kakih sto milijonov dolarjev, posredovali pa bi lahko brzojave in okoli 1000 telefonskih pogovorov. Razen tega bi prenašali tudi nekaj televizijskih programov. Za telefonski kabel čez Atlantik - ta lahko posreduje le kakih 100 telefonskih pogovorov — so izdali blizu 40 milijonov dolarjev. Engels: »Antidtihring* :< ENGELS pravi v uvodu k prvi izmed treh izdaj »Antidilhringa«, ki jim je Se tam napisal uvodne besede, med drugim tudi to: »Po eni strani mi je dala priložnost, da sem razvil na zelo različnih področjih, ki se jih je bilo treba tu dotakniti, na pozitiven način svoje pojmovanje o vprašanjih, ki so danes splošnega znanstvenega ali praktičnega pomena. To sem napravil v vsakem posameznem poglavju, in čeprav ne more biti namen tega spisa, da bi postavil »sistemu« g. Dilhringa drug sistem nasproti, pa vendarle upam, da bralec ne bo pogrešal notranje zveze v nazorih, ki jih izrekam. Da moje delo v tem pogledu ni bilo čisto brezplodno, za to imam ze sedaj dovolj dokazov.« Tako je Engelsova časopisna polemika z nemškim univerzitetnim docentom Evgenom Diihrin-gom, z njegovimi spisi »Kurz filozofije«, »Kurz naciona.lne in socialne ekonomije« in »Kritična zgodovina nacionalne ekonomije inv socializma« prvič izdana v knjigi 1878. leta, kasneje pa v milijonih izvodov tiskana v vseh jezikih sveta, postala eno izmed temeljnih del znanstvenega socializma. Od prve slovenske izdaje »Antidilhringa«, ki je izšla kmalu po osvoboditvi, je minilo že toliko let, da je Cankarjeva založba te dni poslala na knjižni trg novo izdajo tega dela. V novi izdaji ni znane Engelsove razprave o razvoju vojaške taktike in nekaterih drugih krajših spisov, ostalo pa je izčrpno Stvarno kazalo. Izdaja je mnogo lepše opremljena in je tudi po formatu pHklad-nejša od stare. mm n l i v vrseh kr«j Koprske razstave SICER predstavljajo Primorske prireditve atrakcijo številka ena tako za domačine kot za turiste tostran in onstran meje, je pa vendarle v dneh sezone koprski muzej privlačno mesto za številne obiskovalce. Muzejska zbirka nudi zavetje tudi razstav-javcem likovne umet- nosti. Tako so v teh dneh v muzeju tri pomembnejše razstave. Najprej se pomudimo pri stalni zbirki koprskega muzeja. To je izbor iz dobe renesanse, baroka, rokokoja, empira in bidermajerja. Iz 17. stoletja je vredno omeniti predvsem platni Mati-ra, Rovera — Fiaminingina in impresivni portret starca. Nekateri pripisujejo to delo Paulu Vero-nesu, toda avtorstvo portreta še ni dokončno razjasnjeno. Privlačna je tudi samostojna razstava tržaškega slikarja Avrelija Lukežiča. Avtor se je v dvajsetih razstavljenih risbah, ki s svojimi umerjenimi pastelnimi barvami razkrivajo njegove umetnostne poglede, pomudil na Krasu in življenju na njem. Omeniti moramo še razstavo združenih koprskih in tržaških slikarjev. Herman Pečarič, Avre-lij Lukežič, Ivo Vilhar, Rudolf Saksida, Mire Cetin, Lojze Spacal, Avgust Černigoj in Robert Hrovat razstavljajo vsak po troje platen. Kipar Jože Pohlin pa z dvema plastikama poživlja razstavni prostor. Stilno razstava ni enotna, saj so na njej zastopane vse smeri od realizma naprej, ji pa morda prav to daje svojevrsten mik. b. s. »Kovinska zvezda« FILME iz tistih časov novejše zgodovine, ko so Amerikanci osvajali neizmerna prostranstva svoje celine in se v indijanskih vojnah, v spopadih z Angleži, Francozi in Spanci, zlasti pa še v abolicijski vojni med Severom in Jugom, formirali v državo narod, so postali nekaka moderna zamena za stare pravljice o dobrih in hudobnih silah in ljudeh ne le v Ameriki sami, ampak tudi drugod po svetu. Medtem ko je moderna meščanska dramatika epigonstvo epigonov Ibsena in Čehova, je western film tudi v teh časih formalizma ohranil trdno zgodbo, bogato v akcijah, dejavne junake, jasne značaje, jasno opredelitev dobrega in zlega; tako jasne so te opredelitve, da so postale že shematske, že pravljično črno-bele.Prav v tem, ne v coltih in dirjajočih konjih, ki so samo zunanji atributi bogate fabule in dejavnih karakterjev, je privlačnost uiesterna — seveda boljših filmov te zvrsti. Pisanje pravljic je na prvi pogled lahek posel; tudi izdelovanje voesternov je na prvi pogled' lahek posel. Karakterji so znani, bogata fabula je samo stvar spretnosti, domišljije. Pa ni tako. zategadelj tudi ne vidimo kaj dosti res dobrih ivesternov. »Kovinska zvezda« je eden izmed najboljših. Njegova tema, sociološko opredeljena, človek v boju med dobrim in zlim, med napredkom in starim, in ta boj neizogibno prinaša s seboj razvoj človeške družbe, ne more stati ob strani; če je »pravi« človek, bo ob pravem času posegel v ta boj. Posebnost pravega uiesterna — in njegova sorodnost s pravljico — je v tem, da v tem boju dobro zmaga. V »Kovinski zvezdi« je dobro obenem tudi družbeni napredek (nastajajočega meščanstva, seveda), je pa v filmu tudi neprikrita kritična ost, uperjena v negativne kali v tem meščanskem družbenem napredku. Ce ob tem povemo Še, da je film odlično zrežiran in do v njen - nastopa vrsla dobrih igralcev, je bilo hvale rta"'''! če ne že preveč. mm Na križišču pred Železarno, nedaleč od železniške postaje Ravne na Koroškem, se popotnik, ki je zbral v sebi dovolj poguma in potrpežljivosti za dolgo potovanje v to prijazno, a sila odročno mestece ob naši severni meji, nehote ustavi pred pisanimi deščicami — kažipoti, na katerih je označeno, koliko ur in minut je do Uršlje gore, do smučarskega doma, do stadiona in — do muzeja, do čital- nice. Kar malce nenavadno je, da opozarjajo tujca tudi na neko kulturno znamenitost kraja, saj se s podobnimi opozorili ne morejo pohvaliti niti večja mesta. In vsak od okoli 4000 prebivalcev bo rad omenil med posebnostmi svojega kraja poleg Železarne — ta je seveda na prvem mestu, saj uravnava utrip celotnega življenja Raven in okolice — novega delavskega naselja na Čečovju in uspehov domačega športnega kluba Fužinar, tudi študijsko knjižnico. Prvo, zunanje predstavljanje, je s tem končano. Za podrobnejšo razvrstitev in ocenitev vseh silnic, ki usmerjajo in vodijo kulturno življenje v Ravnah, pa je potrebno globlje poznanstvo, kajti odgovori na vprašanje o ostalih možnostih za kulturno razvedrilo so mnogo bolj neenotni. 35.000 knjig Godba in folklora Brez razloga Raven pred leti prav gotovo niso proglasili za kulturno središče Koroške. Amaterska dejavnost je imela bogato tradicijo in tudi lepe uspehe. Zato je toliko bolj neprijetna ugotovitev, da je danes ravenska Svoboda izgubila nekdanji široki zamah. Saj se kolo še vedno vrti, samo vzpodbude ni, ni notranje vneme,, ki bi zagotavljala stalen razvoj in na-’ '’e P0iasn.ieval predsednik finskega sveta Svobod, inž Mitja RAVENSKI BAROMETER SPREMENLJIVO V hudi zmoti bi bili, če bi imeli Studijsko knjižnico samo za znamenitost. Stari grad grofa Turna, nekdanjega lastnika železarne, je po osvoboditvi postal zatočišče ravenskih gimnazijcev, pred desetimi leti pa so se dijakom pridružile prve zbirke nove študijske knjižnice; ko so se dijaki preselili v novo gimnazijsko poslopje, so povsem prepustili svoje prostore knjigam. Te so se hitro množile in se danes stiskajo že po vseh kotih ter zahtevajo nove prostore. Nad 35.000 jih je, slovenskih in v drugih jezikih, med njimi največ leposlovnih, ker ima železarna svojo strokovno knjižnico. Vsak dan med šolskim letpm si preko 100 bralcev v njih išče znanja in razvedrila. Z obiskom res niso v zadregi in sta obe vzorno urejeni čitalnici včasih še premajhni. Knjige tudi izposojajo na dom, saj je mnogo bralcev iz drugih krajev Koroške in Štajerske. Knjižnica redno prejema okoli 200 različnih revij in časnikov, poverjena pa ji je še posebna skrb: zbiranje najrazličnejšega gradiva, ki kakorkoli opisuje Koroško tu in onstran meje, njeno zgodovino, kulturo, običaje in ljudi. Pri tem ne smemo pozabiti sobe, ki je posvečena Prežihovemu Vo-rancu in so v njej razstavljena Vo-rančeva dela: slovenske izdaje in prevodi. Za finančno plat knjižnice skrbita železarna in občina. Dvorišče knjižnice, ki ga nameravajo urediti v starem stilu, omejuje z ene strani poslopje Delavskega muzeja. Razvojno in zgodovinsko pot podjetja, postopke dela in proizvode prikazujejo v njem železarna Ravne, rudnik Mežica in gozdarji, pridružuje pa se jim še stara koroška dimnica. Ko bo dvorišče urejeno, bo ves prostor postal zaključena in urejena celota. Precej manj zavidljiv položaj ima druga ravenska knjižnica. Nikjer ni napisa, ki bi pokazal pot do neuglednih in tesnih prostorov Ljudske knjižnice. Res, ni tako bogata kot njena študijska vrstnica — le okoli 3000 knjig je razvrščenih na majavih policah, a zanimanja je tudi za te dovolj. Ker pa odpira svoja vrata le trikrat na teden, smo bili prikrajšani za točnejše podatke, koliko in kaj najraje bero Ravenčani. Izvedeli smo samo, da tudi na okolico niso pozabili. Z dvema potujočima knjižnicama oskrbujejo z branjem ljudi po sosednjih krajih. Organizacijsko le knjižnica priključena Svobodi. Knjižnica in vsi, ki delajo v njej, so amaterji in imajo zato stalne preglavice z denarjem in dolgovi, ker samo z izposojevalnino nikakor ne morejo sistematsko izpopolnjevati svojo zalogo. Kako in kje dobiti denar — tako se sprašujejo v knjižnici in pri Svobodi. In kolo se res vrti. Živahno, če govorimo o godbi na pihala, malo manj živahno pri folklori in pevskem zboru, še manj pri tamburaših in Ljudski univerzi, pri dramski sekciji pa se ustavi. Svojo godbo na pihala imajo Ravenčani že od leta 1902. Neumorni godbeniki — več generacij se je že zvrstilo, trenutno pa je godbenikov 46 — so z manjšimi presledki vse do danes izpopolnjevali svoje znanje in programe. Revija godb na pihala, ki je bila največja letošnja prireditev v Ravnah, je potrdila njihov sloves in kvaliteto. Ne mislimo naštevati vseh nastopov — več kot dvajset jih je bilo doma in drugod — ker je godba povsod, na vsaki prireditvi ali proslavi. Ravenčani so tako navajeni nanjo, da ji niti ne posvečajo posebne pozornosti. Prepričani so, da pač mora biti in tudi je. Precej mlajša je folklorna skupina, a vseeno so prvič zatopotali po deskah že leta 1947. Od tedaj so njeni člani stalni spremljevalci kulturnih prireditev. Petnajstkrat so nastopili letos. Največkrat izven domačega okoliša. Pevski zbor je šele lansko leto dobil sposobnega dirigenta in je med njegovimi petdesetimi člani kar živahno. Vsi so resnični prijatelji lepe pesmi, nič ni prisiljenega in prvi rezultati obetajo. Pred kratkim so z uspehom nastopili v Sisku. Za tamburaše je malo manj zanimanja, a tudi ti ne manjkajo pri nobeni proslavi. Vsem članom posameznih sekcij daje železarna vso pomoč — izredne dopuste za pomembnejše nastope, prevozna sredstva, za gostovanje v Sisku pa so dobili tudi dnevnice. Ce so omenjene skupine s svojim delovanjem aktivno sodelovale pri kulturnem življenju Raven, pa tega ne moremo trditi za izobraževalno sekcijo oziroma ljudsko univerzo. Ne, da ne bi bilo nič — Ljudska univerza je imela petnajst priložnostnih predavanj iz poljudne znanosti in zdravstva, mesto ima še večerno izobraževalno šolo, železarna pa tečaje za prekvalifikacijo — samo — vse premalo je to in zelo nenačrtno. Premalo zanimanja občinstva in neučinkovita propaganda prirediteljev. Delavska univerza, ki jo nameravajo ustanoviti, bo imela polne roke dela. Dramska sekcija, ki je bila še pred leti na prvem mestu, je ostala daleč zadaj in je pravzaprav sploh ni. Na novo so uredili in obnovili oder v Titovem domu, a zastor se je v letošnji sezoni odpiral in zapiral izključno pred gosti. Pritožujejo se, da ni sposobnih režiserjev in tudi medsebojna nesoglasja so eden od vzrokov za letošnje mrtvilo. Tako bi zaman iskali plakat: »DPD Svoboda Ravne bo uprizorila...« Nič takega ne bi našli. Igralce-domačine so zamenjali igralci in pevci Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Osemkrat so se pripeljali v Ravne. Štiri dramske in štiri operne predstave so si lahko ogledali Ravenčani. Pa še dvoje gostovanj igralcev mežiške Svobode, in nekaj nastopov drugih glasbenih in pevskih skupin. teh ni nikoli dovolj. Drugi ansambli, ki so gostovali letos pri nas: Ivo Robič, Mojmir Sepe, Avseniki, Veseli planšarji, pa morda še kaka manjša »umetniška skupina«, so seveda bili deležni še viharnejšega odobravanja občinstva. Nismo proti zabavnim programom, če so kvalitetni. Menim- pa, da bi morali včasih malo bolj paziti, kdo pride gostovat, ker se ljudje ne znajo sami opredeliti in jim primanjkuje kulturne vzgoje. Ce zanimanja ni, ga moramo ustvariti, in to z načrtnostjo in kvaliteto. Vsako površno gledanje na kulturo in kulturno ter splošno izobrazbo se lahko maščuje v prihodnosti, ker namen nas vseh, našega družbenega sistema, ni, da bi vzgajali ljudi z ozko in enosmerno razgledanostjo. Vso krivdo seveda ne moremo naprtiti samo prebivalcem. Res, saj je precej inženirjev in prosvetnih delavcev, ki se aktivno udejstvujejo na kulturnem področju, a vseeno jih je še premalo. Nekatere moramo prav prositi, naj vendar pokažejo vsaj malo dobre volje. Preveč smo se začeli zanašati na gostovanja in zanemarili in pozabili na domače možnosti. Izgovor: ni časa! — ne sme biti opravičilo. Tudi odgovorni ljudje nimajo vedno pravega odnosa in večkrat slišimo mnenja: saj gostovanja zadostujejo. Ko bomo zgradili nov kulturni dom na Cečov-ju, bo možnosti še več in moramo že sedaj razmisliti o bodočem delu. Mimogrede: pohvaliti moramo naše dijake, ki so že večkrat uspešno sodelovali v radijski oddaji »Pokaži kaj znaš«. Kar pa zadeva finančna sredstva, smo odvisni od železarne in občine, ki sicer z razumevanjem spremljata naše napore, mislim pa, da bi glede na pomembnost kulturne vzgoje lahko prispevali šfe več. — Z gostovanji smo občinstvo malo razvadili in so pričeli podcenjevati domačine, je dopolnjeval tajnik ravenske Svobode, Jože De-lalut. Igralci se bojijo, da bi njih in' kvalitetnejše goste ocenjevali z istimi merili in zato nočejo na oder. Taki predsodki seveda zavirajo vsako aktivnost. V jeseni nameravamo zopet oživeti našo dramsko sekcijo, pa se bo morda tudi to uredilo, saj včasih, še pred gostovanji, smo imeli pri domačih predstavah vedno dovolj hvaležnih gledalcev. Morali se bomo samo bolj potruditi in dobiti dobrega in sposobnega režiserja, ki bo s trd- • no roko in načrtno usmerjal našo kulturno dejavnost. — Ali ste kaj mislili na druge oblike, na primer ustanavljanje različnih klubov in podobno, smo se Še pozanimali. — Ne, o klubih zaenkrat še nismo govorili. V Titovem domu, kjer sta se stisnila pravzaprav samo dvorana in oder, tudi ne bi našli prostora za to. šeni pričela z delom Delavska uni' verza — ni odveč, če poudarimo, & je uspešno delo Delavske univerz3 pogoj za načrtno izobraževanje od" rislih — in pa dramska sekcija, morda v Ravnah spet živahneje. Ob‘ ljubljajo tudi relejno televizijsko P°' stajo na Uršlji gori in bi tako spre* gledale tudi bele ploskve redkih t®' levizorjev, ki danes le megleno m®' žikajo, ker je sprejem programov ze' lo slab ali pa sploh nemogoč. Nihi® seveda ne pričakuje, da bi to omajal® zanimanje za filmske predstave ^ edinem kinematografu s 400 sedež1' ki ima tudi v Ravnah največ prista' šev, seveda le za »lažje« filme. Omej nimo naj še eno posebnost, ki pa o1 znamenitost: vsi, ki si želijo ustv®' riti lastno knjižnico, morajo po knji' ge v sosednje Prevalje, kajti knjigah' ne v Ravnah ne premorejo. Marsikaj drugega pa že imajo. Ali pa še bod® imeli. -ms Šole, film in TV »Uvožena« kultura (J) DELAVSKA ENOTNOST - St _ 8. aTgnsta „„ — Ce je predstava količkaj dobra, tako po vsebini kakor po kvaliteti, je dvorana polna, nam je pripovedoval inž. Šipek. Zanimanje torej je, vsaj relativno, ker je v dvorani Titovega doma le 357 sedežev, za Mariborčane pa imamo reden abonma in so pri vseh predstavah skoraj isti ljudje. Razveseljivo je, da je skoraj 50 % abonentov iz delavskih vrst. Od predstav najbolj »vlečejo« opere in Na kratko naj še povemo, da ima-jo na Ravnah dobro urejeno redno šolstvo. Osemletka — jeseni se ji-bo priključila še ena — gimnazija, vajenska šola, metalurško-industrijska šola in nižja glasbena šola vzgajajo v svojih prostorih nad 1000 učencev In dijakov iz Raven in okolice. Težave pa so s prostori, saj morajo učitelji in profesorji poučevati kar v treh izmenah. Tudi s prosvetnim osebjem ni vse v redu in je posebno za šole po oddaljenejših, hribovitih krajih občine, vse premalo vzgojiteljev. Zato je tudi največ štipendistov — občina jih ima 60 — za prosvetno in zdravstveno stroko. Skoraj vse smo našteli. Kaj je bilo, kaj ni bilo, kaj bi lahko bilo. Morda bi Ravenčani le sprejeli še kaj. poleg tistega, kar že imajo. In če bo je- (T OSNUTEK PROGRAMA ZA IZOBRA' ŽE V AN JE V DELAVSKEM IN DRUŽBENEM UPRAVLJANJU V LETU 1959/60 ZAVOD za izobraževanje v delaj" skem in družbenem upravljanju 1® te dni v ciklostirani brošuri izd*1 -Osnutek programa za izobraževani® v delavskem in družbenem upravlja' nju v letu 1959/60«, ki naj bo pobuda občinskim delavskim univerzam sestavo njihovih lastnih program0; ter pomoč in opora predavajeljemi osnutek je zavod poslal vsem komis; jam za družbeno upravljanje pri okraj' nih odborih SZDL, da bi ga one P°' sredovale občinskim delavskim univ0®' zam in večjim izobraževalnim sredi' ščem gospodarskih organizacij. Ker gre šele za osnutek, se na tem mestu ne moremo spuščati v podret!«0 prikaz posameznih poglavi) program* - vendar nekaj kritičnih pripomb °® bo odveč; /lasti še, ker z ozirom na n*' slov brošure in njeno nepopolnost P1, čakujemo, da bo Zavod kasneje izdm dopolnjeni in popravljeni program. Osnutek bo treba dopolniti skoraj J vseh temah, zlasti še v tistih, kjer f0 posamezna poglavja preveč splošno »P preširoko označena; tudi je pri skoraj vseh temah njihov izobrazbeni m vzgojni namen formuliran nejasno, ’ splošnimi frazami, ki premalo poved0-Nekatera poglavja, na primer Solst'0 in prosveta, vsebujejo samo nekatef® splošne probleme, neurejeno naštete i° nejasno osnačene — zato upravičed dvomimo, če so s tem občinske delav" ske univerze dobile v roke nekaj, Kfn bi jim lahko pomagalo, če bodo iz taKH sestavljenih predavanj in seminar^« upravljavci izvedeli tisto, česar še vedo. Osnutek navaja k nekaterim glavjem tudi ustrezno literaturo. so koristno sestavljeni seznami Ht®r®J ture v manjšini; pri nekaterih pogl*’. Jln pa najdemo celo take navedbe H** U “lf:.JD{'.l?vska en°tnost - odgoV*£ jajoči članki« »Rad - odgovarjaj0®’ članki«, »Dnevno časopisje zlasti P® avska enotnost in Rad«, »Tekoči č1*”. m itao«, »Tekoči c ki v dnevnem tisku« in podobn0- JI i smo bralcu osnutka le še enkf* tem smo bralcu osnutka le še enKra* povedali nekaj, kar že sam ve, iskanj® 7.91*06 £___is ... ... U ' a---- 9 attiu ve, Ker na Slovenskem Izobražujem0.^ slovenskem Jeziku, bo prav, če Zavod j® Pregleda Osnutek tudi s tef« stališča/ Nemarna raba slovenske*^ jezika je avtorje Osnutka ponekod P/’, vedla do nejasnosti - in to pri vprai* njih, kjer nejasnosti v resnici ni. o0J,i nem pa je Osnutek poln večjih ® manjših napadov na lepo slovenščin0-poglejmo samo Uvod, v katerem vpr* -praksa dviga dovolj perečih vp*-šanj», kjer avtor govori o »dotlčnl K" muni«, o temah, ki naj »se nadonO0 ’ nepravilno uporablja »ki« in -Kater’j obljublja, da bo program -re.ilD'1« potom republiških seminarjev« in ta*" dalje. S tem, da smo navedli nekaj h„e rnh pripomb k Osnutku, pa seveda ° trdimo, da ni v njem dragocenega K® j; diva, ki ga bo Zavod koristno »P0®*,, pri zadnji redakciji Programa * izobraževanje v delavskem in dru®0® nem upravljanju v letu 1959/60. mm t to Po Ha Še Hc k ii] le' Po E ! v ha F ‘J! po Ul: Se M Po Po ie 10 11 sp »i ®e £ Če Pc če to Pi It e Vi Pl Izobraževanje v Svobodah PRED NOVO SEZONO V zadnjem času smo stopili j* področje sistematičnega iz-Jaže^lnega dela tudi izven °lskili poslopij. Vzrokov za Je bilo več. Predvsem nagli Szvoj gospodarstva, uvajanje .0vih, sodobnejših proizva-lalnih sredstev. Vse to je povzročalo, da se je iz leta v eio vse bolj širil prepad med Potrebami gospodarstva po ,strokovnem kadru ter zmog- , a.cicii u. ier zmu hvostjo našega splošno i^-?oraževalnega in strokovnega šolstva. Sistem delavskega in ^užbenega samoupravljanja Postavlja vedno nove zahteve. t1 in še drugi vzroki so pri-',eraževalpih središčih v podjet-r .• Njegove horizonte lepo raz-]t.lva Tilka Blaha v tretji številki Kt0snjega letnika revije Sodobna Naj povzamemo nekaj njenih (j.18!!: »Izobraževalno središče naj 7 bodoče v vsakem večjem pod-CvU predstavljalo tisti organizem, jj1 skrbi za razvoj in napredek sle-vernega delavca od dneva, ko vstopi H in ko mu pomaga, da se ^ delovnem mestu čimprej in čim-Ijhe znajde, pa do tega, da sprem-JS njegov razvoj in mu omogoči, da v1 svojih sposobnostih napreduje. v° more omogočiti bodisi tako, da Podjetju prireja razne tečaje, se-y . arje in podobno, kjer pridobi-saJo delavci konkretna znanja ali Pripravljajo na opravljanje iz-. °v za kvalifikacijo, ali pa pošilja pSarnezne delavce na strokovno iz-j^Polnjevanje in šolanje izven nod-T.Jja. Tako usposabljanje strokov-kadrov zahteva tudi odgovarja-j^6 sodobne metode in programe, ^ naj vključujejo ne le ozko stro-SN 110 znanie' temveč tudi potrebna PtoŠna in družbeno-ekonomska zna-J?:* In dalje: »Ne mislim pa s tem jj ^h da so izobraževalni centri na-vse, kar bi mogli — ti se ji Ir razvijajo in so razumljivo pri-p 'na jprej s tistim, kar je bilo za j^njetie najbolj nujno potrebno in tnje"r dosldj ni nihče onravljal. Od t Pa bo treba iti še korak dalje: k vzgoji takega industrijskega delavca, ki bo specialist na svojem delovnem mestu, istočasno pa široko razgledan, dovzeten za sodobne in napredne načine v organizaciji proizvodnje in vodenju gospodarstva.« Drugo smer v sistemu izvenšol-skega izobraževanja nakazujejo delavske univerze. Večina okrajev bo že v letošnjem letu ustanovila v vsaki občini tovrstne institucije. Ce si skušamo na kratko ogledati področje njihove dejavnosti, potem moramo najprej reči, da naj bi delavske univerze postale komplementarna oblika izobraževalnih središč po podjetjih. Ob tej primarni nalogi delavskih univerz v prihodnje pa bodo te institucije poskrbele tudi za peljudnoznanstveni in interesni del izobraževanja. Svoboda in izobraževanje Tretjo smer v izobraževanju-bodo ubrale Svobode oziroma njihovi izobraževalni odseki. »S tem, ko se bodo po občinah ustanovile delavske univerze, pa naj se Svobode preusmerijo predvsem na idej-no-estetsko, kulturno-vzgojno področje izobraževanja,« je v razgovoru dejal glavni tajnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Vinko Trin-Kaus. »Čutimo tudi potrebo, da naj bi se na jesen osnovala Zveza delavskih in ljudskih univerz kot posebna organizacija, ki naj bi se po-drobmj) vsklajevala s problematiko izobraževanja. Delovala naj bi pod okriljem in idejnim vplivom Zveze sindikatov, kar bi pripomoglo k čvrstejšemu in bolj smotrnemu sodelovanju med prosvetnimi društvi na eni strani in sindikalnimi orsra-nizacijami na drugi strani. — Nekaj podobnega, kar že imajo v Srbiji in kar pripravljajo na Hr-vatskem.« Doslej nenačrtno Zveza Svobod in prosvetnih društev je v Kopru pripravila tečaje za člane raznih sekcij Svobod. Predavanja posluša tudi skupina »izobražencev«:, kot jih tam na kratko imenujejo, ali točneje povedano vodje izobraževalnih odsekov pri Svobodah iii prosvetnih društvih. Kakšen fe namen teh tečajev, bomo povedali posredno. V prosvetnem delu nastopata predvsem dva momenta. Najprej, veselje do dela ali tako imenovani ljubiteljski motiv. Drugi moment pa je to, kaj hočemo doseči s tem prosvetnim delom. Smoter kulturno-prosvetne dejavnosti torej ni le v zadovoljevanju interesov, temveč kako vplivati na preoblikovanje človekove duševnosti. Zato bi naj bili tudi programi usmerjeni k človekn. Toda pota do tega končnega smotra so različna in jih je mnogo. Iz razgovorov s tečajniki lahko zaključimo, da v preteklih letih pri Svobodah in prosvetnih društvih ni bilo večjega, načrtnejšega in na široko razpredenega izobraževanja. Predavanja so bila občasna, njih tematika je prehajala zdaj na to, zdaj na na ono področje. Manjša društva, katerih članstvo ne presega števila 50, 60, izobraževalnih odsekov sploh niso imela, če pa so tih že imela, je bila njihova dejavnost dokaj skromna. V potrditev si oglejmo nekaj razgovorov. DPD Svoboda Ligojno ima približno 30 članov. Kaj so v društvu storili na področju amaterske ustvarjalnosti, nas tokrat ne zanima, ostajamo na področju izobraževanja: »Zaradi majhnega števila članov kakih posebnih uspehov na področju izobraževanja nismo imeli. Bilo je nekaj predavanj s področja živinoreje ter predavanja o zdravstvu in higieni na vasi.< Tržiška Svoboda ima približno 150 članov. Njena izobraževalna dejavnost? »Na žalost društvo v pretekli sezoni ni napravilo ničesar na tem področju. S tem seveda ni rečeno da izobraževanja v Tržiču sploh ni bilo. Sola za odrasle, ki jo je vodila predlanskim Svoboda, je na primer lani delovala v sklopu Osnovne šole Heroja Bračiča. Nadalje je organiziralo Turistično Podrobnejših načrtov na področju izobraževanja si Svobode in prosvetna društva še niso izdelala. Le-ti so'v veliki meri odvisni tudi od predavateljskega kadra in materialnih sredstev. Se na najboljšem so v tem Svobode v industrijsko razvitejših krajih. Imajo zadosti predavateljev in tudi gmotna sredstva jim ne povzročajo prevelikih preglavic, saj ;e danes industrija marsikje mecen ulturno-prosvetnega življenja. DPD £ „ ____ _ drugih društev več predavanj — na primer zdravstvenih — ki so bila vsa zelo dobro obiskana. Svoboda te svoje naloge zato ni opravljala, ker se je preveč ukvarjala s pevskim zborom in , iskanjem pevovodje, z dramsko sekcijo, z novimi instrumenti in uniformami za godbenike itd., skratka s problemi .klasičnih’ sekcij.« Variacije na to temo so odgovori drugih manjših Svobod. Toda tako le ni bilo po- ske univerze organiziralo predavanja, ki so bila vsakih štirinajst dni. Predavatelji so predavali o najrazličnejših temah, kot o kontracepciji, o poljedelstvu, živinoreji, o sodobni tehniki, o potovanjih po drugih deželah.« Kolikor Svobod — toliko poti v izobraževanju Kakšne so glavne naloge izobraževalnih odsekov Svobod, je težko reči. Vsako društvo ima povsem svoje naloge in jih bo skušalo realizirati na svoj liačin. Življenje na vasi zahteva drugačne metode, programe in oblike dela kot življenje v mestu. Tudi se mesto razlikuje od mesta, vas od vasi. Ponekod prevladuje industrija, drugod kmetijstvo. Zato se bodo programi bistveno razlikovali in se bodo opirali predvsem na specifično problematiko kraja samega in Specifične interese ljudi. Tako na primer tržiška Svoboda smatra za svojo glavna nalogo: »Glede na to, da imata Bombažna predilnica in tkalnica ter Tovarna čevljev »Peko« svoja izobraževalna centra, da prireja SZDL pogosto predavanja o političnih in ekonomskih vprašanjih, je po mojem mnenju naloga izobraževalne sekcije, da seznanja ljudi z znanstvenimi odkritji, da uvaja prebivalstvo v razumevanje stvaritev naših in drugih uarodov na vseh področjih umetnosti, jih pri tem usposabljamo za kritično sprejemanje znanstvenih dognanj in 'estetskih vrednot. Pomagati jim mora doseči pravilne poglede na svet in družbo. To naj bi dosegli v Svobodi s sistematičnim obdelovanjem posameznih panog znanosti in umetnosti v ciklično zasnovanih predavanjih, ki naj bi jih poživljala sodobna audio* vizualna sredstva.« Drugače spet označuje svojo nalogo DPD Fala: »Osnovna naloga — prikazati zgodovino Dravske doline, v gospodarskem in industrijskem smislu.« PULA 1 9 5 9 Svoboda Bežigrad odgovarja na vprašanje o predavateljih in materialnih sredstvih takole: »Predavatelje bomo dobili na teritoriju naše občine, povezali pa se bomo tudi z Delavsko univerzo. Materialna sredstva bomo zahtevali od občine, ker jih trenutno nimamo dovolj.« Drugačno pa je stanje v manjših vaseh, v krajih brez industrije. Ta društva se bodo morala opirati na občinske delavske univerze in si pri njih iskati predavatelje, glede materialnih sredstev pa bodo morala ostati vezana na svoje lastne dohodke in na dotacije. Prosvetno društvo »Lojze Savinšek« iz Nove Štifte odgovarja na to vprašanje: »Za razpa predavanja bomo določili teme po interesu prebivalstva, povezali se bomo z občinskim in okrajnim svetom Svobod, da nam bosta preskrbela usposobljenega strokovnjaka. Na lažje teme pa se bomo pripravljali sami. Materialna sredstva si moramo večinoma preskrbeti sami — z raznimi nastopi — kajti od občinskega sveta Svobod dobimo le dotacijo 20.000 din za knjižnico. Audio-vizualnih sredstev nimamo, pač pa si jih izposojamo. Če bo le možno, si jih bomo nabavili.« »Za pomoč Svobodam in prosvetnim društvom bo izobraževalni center v Ljubljani skušal osnovati poseben aktiv predavateljev, kateri naj bi po občinah vzgajali nov predavateljski kader,_ ga seznanjali z novimi metodami izobraževanja. Izdelati nameravajo tudi posebne s tezami dopolnjene programe, katere bi pozneje predavatelji po društvih le razširili in priredili svojim potrebam. Ti in drugi načrti imajo za posledico tudi uvajanje novih oblik dejavnosti v Svobodah in prosvetnih društvih. Predvsem klubsko življenje in namesto tradicionalnega predavanja ex catedra demokratični irt zanimiva panel — diskusi ja. Zveza Svobod in prosvetnih društev je pred obširno akcijo, kako čimbolj razpresti niti izobraževanja in jih medsebojno povezati. V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo, da bo_ sistem izvenšolskega izobraževanja dobil z izobraževalnimi centri v podietiih, delavskimi univerzami in izobraževalnimi odseki Svobod, mnogo popolnejšo podobo. v Bojan Samarin Letošnji puljski festival je začel dokumentarni film »Veliko stoletje«, ki na zanimiv način prikazuje najvažnejše dogodke iz prvih petdesetih let našega stoletja. »Vlak brez voznega reda« smo videli že prej — zato smo upravičeno dvomili, da se bo na festivalu pojavil še kateri tako dober film, ki bi mogel »Vlaku« odvzeti prvenstvo. Naši dvomi so se — žal — uresničili. PULJSKE NAGRADE ?azs°dišče letošnjega festivala jugoslovanske-Slma v Puli je za najboljše filme proglasilo: *Vlak brez voznega reda« (Jadran-film), ^ri četrtine sonca« (Triglav-film), ^et minut raja« (Bosna-film). razsodišču so bili književnik Kole Cašule, Ivn »nik sekretarja za prosveto in kulturo ZIS LJfrol, filmski režiser Jože Gale, književnik dr. "dn Kreft, književnik Marjan Matkovič, no-ar Arsa Stefanovič in upravnik sarajevskega odnega gledališča Vlajko Ubavič. twUradno razsodišče je razdelilo tudi nagrade jeznim filmskim ustvarjalcem: so ^najboljši scenarij (Vlak brez voznega reda) f0 aa°ili Veljko Bulajič, Ivo Braut in Stjepan Pe- 300.000 dinarjev; najboljšo režijo je dobil Jože Babič (Tri fie-sonca) 500.000 dinarjev; JOojT najboljšo žensko vlogo je dobila nagrado Ston dinarjev Olga Spiridonovič za vlogo Mlss d0H?.e v istoimenskem filmu. Enako nagrado je Viol1 2a najboljšo moško vlogo Petre Prličko za šLg0 Mandane v istem filmu. Za najboljšo mo-je0 aPizodno vlogo je bil s 100.000 dinarji nagra-VoJMilan Miloševič za vlogo Peše v »Vlaku brez rfa reda«, enako nagrado za najboljšo žensko 00 vlogo pa je dobila Dara Celenič za vlogo vi0g v filmu »Veter je ponehal ob zori« in za v? služabnice v filmu »Gospa ministrica«. Je ^grado za najboljšo fotografijo (200.000 din) * Aleksander Sekulovič za fotografijo v > »Sam«. a8olafad° za glasbo je dobil Marjan Lipovšek jL 00 dinarjev) za »Dobri stari pianino«. E^.^grado za scenografijo je dobil Vasilij Po-U50.000 dinarjev) za film »Miss Stone«. (loo fta5rad° za najboljši ton je dobil Milan Medič ^ dinarjev) za film »Sam«. IH- a bajboljši koprodukcijski film je razsodišče asilo »Nevihto« in podelilo italijanskemu re- žiserju Albertu Lattuadi diplomo za režijo tega filma. Uredništvo revije »Filmski svet« y Beogradu je podelilo nagrado za najboljšo debutantko (50.000 dinarjev) Radi Djuričin za vlogo v filmu »Osma vrata«, Svet za varstvo otrok in mladine Jugoslavije pa je podelil Avala filmu diplomo za najboljši mladinski film »Veter je ponehal ob zori«. Službeno razsodišče za kratkometražne filme so sestavljali novinar Milutin Colič, pomočnik sekretarja za informacije ZIS Olga Kreačič, sekretar Sveta za kulturo in znanost LRH Anica Ma-gašič, književnik Dušan Matič, književnik Meša Selinovič, filmski režiser Sime Šimatovič in komponist Slavko Zlatič. Prvo nagrado (100.000 din) je razsodišče podelilo Momčilu Jojiču in Branku Ranitoviču za idejo in scenarij filma »Kamera 300«. Drugo nagrado (75.000 din) je dobil Bogdan Pogačnik za idejo in scenarij filma »On in njegovi«, tretjo pa Živko Milič (75.000 din) za tekst v filmu »Svetli grobovi«. Prvo nagrado za režijo (150.000 dm) je dobil Aleksander Petrovič za film »Pota«, ki ga je izdelal Avala film. Drugo nagrado je dobil Zika Cukulič (100.000 dinarjev) za film »Pravi človek svojega časa« (Moša Pijade) v proizvodnji Zastava filma. Enak znesek je dobil Boško Boškovič za za film »Ujeti v skalovje« (Lovčen film), tretjo nagrado (75.000 dinarjev) pa je dobil Dušan Vukotič za risani film »Krava na mesecu« (Zagreb film). Prvo nagrado za kamero (100.000 dinarjev) je dobil Nikola Majdek za filma »Pota« in »Jugo« (Avala film). Drugo nagrado (75.000 dinarjev je dobil Nenad Jovičič za film »Svetli grobovi« (Avala film in ABC iz Osla), Saša Dobrila in Janez Maly pa sta dobila tretjo nagrado (75.000 din) za lutkovni film »Motoritis« (Triglav film). Nagrado za scenografijo (75.000 dinarjev) je razsodišče podelilo Ismetu Voljeviču za risani film »Romeo in Julija« (Zagreb film). Razsodišče je podelilo še diplomo Zagreb filmu za film »Veliko stoletje«, Krsta Škanata pa je dobil zlato plaketo za režijo tega filma. Zlato plaketo je dobil tudi Puriša Djordjevič za režijo filma »Mladenič z rožo« (Vardar film), diplomo pa Fadil Hadžič za idejo filma »Slavno sodišče« (Zora film). Turistična zveza Jugoslavije je za najboljše filme s področja turizma nagradila režiserja Ota Deneša in snemalca Kira Bibilovskega za film »Ohridsko jezero« (Vardar film) ter snemalca Franeta Vodopivca za film »Ljudje na obali« (Zora film). Svet za varstvo otrok in mladine Jugoslavije je podelil nagrado 100.000 dinarjev Branku Rani-teviču za režijo filma »Prometni znaki in ulični junaki« (Zora film). Nagrado in zlato plaketo »Nikola Tesla« za najboljši film s področja znanosti in tehnike pa je dobil film »Taka je naša obala« (Zora film). Hkrati z uradnimi festivalskimi razsodišči je svoja priznanja razdelilo tudi razsodišče filmskih kritikov. »Zlato pero«, najvišje priznanje jugoslovanske filmske kritike, je bilo podeljeno filmu »Vlak brez voznega reda«, ki ga je režiral Veljko Bulajič, posebno priznanje pa je dobil film »Pet minut raja«, ki ga je režiral Igor Pretnar. Ocenjujoč letošnje rezultate na področju krat-kometražnega, posebej pa še risanega filma, je razsodišče kritikov pohvalilo filme »Ujeti s kamero« v režiji Roška Boškoviča, »Moša Pijade« v režije Zike Cukuliča, »Poti« v režiji Aleksandra Petroviča, »Prometni znaki in ulični junaki« v režji Branka Ranitoviča in »Vse risbe mesta« v režiji Ive Vrbaniča. Posebno priznanje je razsodišče kritikov podelilo snemalcu Nikoli Majdaku za fotografijo v filmih »Poti«, »Jugo« in »Kamera 300«. Za prvo presenečenje letošnjega puljskega festivala je poskrbel slovenski film »Tri četrtine sonca«; njegov režiser* Jože Babič, ki se je to pot prvič lotil filmske režije, je dobil v Puli pol milijona za najboljšo režijo. Drugo, še večje presenečenje, pa je pripravil film »Pet minut raja«; v proizvodnji Bosne filma ga je z na pol slovensko, na pol pa bosansko, ekipo posnel naš režiser Igor Pretnar. V skladu z našo dosedanjo filmsko prakso lahko pričakujemo, da Pretnar in Babič v doglednem času ne bosta režirala nobenega igranega filma — če pa bi se to le zgodilo, bosta prav gotovo režirala v Bosni ali Makedoniji... (slika je iz filma »Tri četrtine sonca«). Najbolj srdite napade kritikov letošnjega festivala — organizacija festivala, zlasti pa še puljski turizem in gostinstvo, sta doživela mnogo zajedljivih kritik — je morala pospraviti uradna žirija za kratkometražne filme, ki ji je baje uspelo, da je odbrala za festival najslabše, medtem ko najboljših kratkometražnih in risanih filmov ni pustila na festival. Eden najboljših med njimi — zato tudi na festivalu ni bil uradno predvajan_ je »Koncert za strojnico«, risani film v proizvodnji Zagreb filma (slika je iz tega filma). Mimogrede: zakaj neki so se naši risani filmi tako zamerili upravnikom naših kinematografov? DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA Konferenca v Hirošimi V Hirošimi na Japonskem, ki jo je kot prvo mesto v človeški zgodovini razdejala atomska bomba, je te dni V. svetovna konferenca proti atomski in vodikovi bombi. Na mitingu ob slovesni otvoritvi konference so prebrali sporočila, ki so prispela z vseh koncev sveta. Posebno sporočilo je poslal konferenci tudi tovariš Tito. V svojem pismu opozarja naš predsednik na nevarnost, ki grozi človeštvu od nadaljnjega jedrskega oboroževanja in poskusov z atomskim orožjem v nasprotju z željami narodov, da bi zaustavili tak razvoj in čimprej zagotovili mir vsemu svetu. Na konferenci so sprejeli resolucijo, v kateri so obsodili napore za jedrsko oborožitev Francije, Zahodne Nemčije in Japonske. Od Francije zahteva resolucija, naj opusti svoje načrte za atomske poskuse v Sahari. Nixon na Poljskem Po bivanju v Sovjetski zvezi je odpotoval podpredsednik ZDA Richard Nixon na štiridnevni uradni obisk na Poljsko. Ameriškega državnika so prisrčno sprejeli, njegov obisk pa je zbudil živahno zanimanje ne le na Poljskem, temveč v vsej svetovni javnosti. Nixon je izjavil, da je sprejem, ki mu ga je pripravilo poljsko ljudstvo, presegel vsa njegova pričakovanja in da je to dokaz tradicionalnih prijateljskih stikov med poljskim in ameriškim ljudstvom. Nixon je imel med svojim bivanjem uradne razgovore, ki so bili — tako je bilo sporočeno — zelo iskreni in so potekali v prijateljskem vzdušju. ■ Naša misija v Ekvadorju in Peruju Na poti po latinskoameriških deželah se je jugoslovanska misija dobre volje ustavila tudi v Ekvadorju in Peruju. Sporočilo o razgovorih z ekvadorskimi državniki pravi, da bo ekvadorska vlada pripravila konkretne predloge za nadaljnji razvoj odnosov med obema deželama. Do konca letošnjega leta bo Ekvador poslal v Jugoslavijo diplomatskega predstavnika. Med dvodnevnim uradnim bivanjem v Peruju so se člani naše misije srečali z najvidnejšimi osebnostmi te dežele. Trgovinski sporazum z Madžarsko V Budimpešti so podpisali sporazum o trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Madžarsko v obdobju 1960—1962, hkrati pa tudi protokol o blagovni izmenjavi v prihodnjem letu. Na temelju dolgoročnega sporazuma bo Jugoslavija izvažala na Madžarsko lesene izdelke, rude, tovorne vagone, razne potrošne predmete in električno energijo, uvažala pa bo stroje in opremo, metalurške proizvode, razne kemikalije in medicinsko blago ter sestavne dele vagonov. Zamenjava vlade v Kerali Predsednik Indije Radžendra Prašad je objavil proglas, po katerem prevzema nadzorstvo v državi Kerali. S tem je bila odstavljena dosedanja keralska vlada, ki so jo sestavili komunisti po zmagi na zadnjih volitvah v tej deželi. Zakonodajno skupščino Kerale so razpustili. V razglasu je rečeno, da je treba v Kerali čimprej razpisati splošne volitve. Predsednik Prasad je sprejel ta sklep na predlog osrednje indijske vlade. Po indijski ustavi lahko predsednik prevzame kontrolo v državah Indijske unije. V rqnogih indijskih mestih je prišlo zaradi te odločitve predsednika Prasada do protestov in demonstracij. Neredi v Laosu V Laosu je spet prišlo do spopada med vlado in gibanjem >-Pa-tet lao«, ki se je skupaj s Ho Si Minovim Vietminhom borilo proti francoskim kolonialistom. Po uradnih indijskih ocenah se ti spopadi čedalje bolj spreminjajo v.grožnjo miru. Za mir in varnost v,tem delu sveta ima Indija posebno odgovornost kot predsednica Mednarodne komisije za Vietnam, Laos in Kambodžo. Že pred dvema mesecema, ko je prišlo do prvih spopadov, je Indija ob podpori Poljske predlagala sestanek komisije, vendar je bila Kanada kot tretja članica proti temu. Spričo najnovejšega nevarnega položaja v Laosu Indija ponovno predlaga sestanek komisije. POSEBEJ ZA »DELAVSKO ENOTNOST NA POL POTI POZDRAV CENTRALNEGA SVETA ZSJ V. svetovni konferenci proti atomski oborožitvi Končal se je drugi del konference zunanjih ministrov Ženeva, 6. avgusta reševati nemško vprašanje. Če ne spremenilo, vendar — kakor je to Ministri za zunanje zadeve SZ, bi v Poldrugem letu dosegli niče- ugotovil Gromiko v zaključni be-ZDA, Francije, Velike Britanije sfr;. bl se ministri Ponovno se- sedi - se vse delegacije strinjajo, in obeh Nemčij so odšli iz Žene- stah- . da se sedanji berlinski položaj ve, potem ko so deset tednov Na zahtevo zahodnih delegacij asan’)e *e’ uporabi atomskih bomb. Konfe- človeštva proti ponovitvi renca je del široke akcije, ki je snih katastrof, predvidevala tudi pohod miru na Hirošimo. Udeleženci tega skupaj iskali možnosti za uredi- je sovjetski minister zagotovil, kako se bo to zgodilo, tev spornih vprašanj. Za njimi je da ne bo prišlo do nobene eno- Razgovori so zagotovili dovolj ostalo sporočilo, ki ugotavlja, da stranske akcije v Berlinu, med- snovi za sestanek na najvišji rav-so se v nekaterih zadevah zbli- tem ko bo trajal ta začasni spo- m> na katerem ne bodo mogli žali, ponekod pa jim to ni uspelo, razum, in tudi ne med novimi po- mimo berlinskih problemov. Mi-Izmenjava mnenj je vsekakor ko- gajanji po poteku roka. Zahodu nistrl zaslužijo priznanje, ker so ristila, ministri bi se ponovno se- se je to zdelo malo, zato je vztra- s svojimi neskončnimi razprava-stali v isti sestavi in nadaljevali jal pri odgovoru' na vprašanje, mi vendarle zavrnili nekatere razgovore, če bi tako odločile nji- kaj bo, če nova ministrska poga- stranske vidike in načeli osrednji hove vlade. janja doživijo neuspeh. Zahodni del berlinskega vprašanja. Berlin bi bil v tem primeru brez UGODNEJŠE VZDUŠJE zaščite, vendar še vse skupaj na- V PRIČAKOVANJU NADALJE- naša le na časovno omejitev na- VAN TA Čeprav so ministri ostali v žih sedanjih pravic v Berlinu, so glavnem vsak pri svojem, so v trdile zahodne delegacije in pred- Navsezadnje moramo reči, da skupnem poročilu in v poslovil- iagaie) naj bi začasni sporazum se ie vse bolie končalo, kot smo nih govorih na plenarni seji ven- trajal pet let. Potem bi se ponov- pričakovali. Bolje v toliko, ker dar le pisali in govorili o vzdušju, no pogajali. Naj bi bila pogajanja s° ministri s svojimi razgovori ki je bilo precej drugačno od še tako dolga — trajala bi lahko tako v Ženevi kakor izven nje onega ob začetku ponovnega se- vrsto let — položaj v Berlinu se zagotovili pogoje ?a nove razgo-stanka pred štirimi tedni. Štirje ves ta čas ne bi spremenil. Razen vore> in sicer na najvišji nravni, ministri so — upravičeno — iskre- tega so zahodni ministri odločno Pozicije so sicer ostro zastavljene, no prepričani, da so razgovori odklanjali povezovanje majhne- vendar niso take, da se ne bi pripomogli k boljšemu vzdušju ga berlinskega sporazuma z vse- mogle zbližati. Ženeva, ki so jo ne le v Ženevi, temveč tudi izven nemškim odborom, čeprav so sa- nekateri označili kot vmesno ponje, prav tako pa so bili tudi opa- mi govorili o možnosti za poglob- staio na relaciji brzega vlaka zovalci priče občutno spremenje- ijene stike med nemškimi pred- Washington-Moskva, je vendare nega razpoloženja v Ženevi, ko so stavniki. opravila svoje. V tem mestu se izvedeli za sklep o medsebojnih _ s . . je spet zasnovalo ali bolje rečeno obiskih sovjetskega premiera in °, nemškem vprašanju in o nadaljevalo tisto, kar je imelo ameriškega predsednika. Zato ne nemških problemih _ bi govorili nei^ vzdevek »ženevski duh«, bomo daleč od resnice, če reče- na imnistrskih se- ge bi napravili končni obračun: mo, da sta dogodka vplivala drug „ 1tako,da bl se ~ kakor^so vse skupaj navsezadnje ni tako na drugega, zakaj ministri so s p ,ag, zahodni ministri — ze- negativno in brez rezultata. rKofTTUTdl” »S ™=iu'vSunflrTno uS N.d.l^anle »dvorov - ,o problemov čeprav se niso mogli novo- Ta Podlog je sovjetska de- so si želeli tudi ministri - bi lah-sporazumeti, in opozorili na po- [egacija gladko odklonila ker bi ko bilo uspešnejše. Prispevalo bi trebo da bi ta vnrašania obrav- blh nemški predstavniki še vedno k nadaljnemu izboljšanju vzduš-navali na SijvtšjFraS^Med štl- sile pa tudi v ja k popuščanju mednarodne vilnimi odprtimi in zaključenimi P»hodnje izključno pristojne za napetosti in k stabilnosti v Ev-razgovori pri čaju, pri kosilu in urelanJe nemškega vprašanja. ropi. Spričo novih perspektiv, ki FenevrhneposUredSne7tikemifizmeV Tak° P° d^otra^™ govorihTn^dkiFnaT^šji rav- nfalt^nnen^ Rrftanikt' n;,u ° Berlinu niso dosegli niče- ni, bi bilo pričakovati, da bo tudi V sar- Problema. ki je konec koncev prihodnje delo ministrov lažje od je v svojem zadnjem govoru po pripdja! do ženevskega sestanka, tega, ki so ga imeli to pot v Že- ^fnatti^mS^a °SpoS ^ ^ V ^ ^ ^ D^kli? mevanje, vsekakor v tej obliki^ da bi vsakdo obdržal tisto, kar se mu zdi načelno. pohoda so prispeli v Hirošimo posebej velikega števila sind*' 5. avgusta. Naslednji dan je bila kalnih organizacij po svetu v raj, 7. avgusta. Sprejeli ustrezne resolucije. Iz naše države je prisostvo- uje raznih sindikalnih giblji val konferenci tovariš Krsto Bu- da se bodo številni »ne« strni'1 lajič, delegat Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. tu ZSJ, je zastopal na konfe- skupne akcije, je vendar P0^ renči tudi naše sindikate. membno, da so množice del»v skim in vodikovim bombam na- delavski1 rlzred Jje ° prS' »Zveza sindikatov Jugoslavi- kaioy d^oTne8 1? tudi na njihovo delo. socialističnimi in nekaterimi demokratičnimi silami Latinske odbora godbi z Nemčijo in o nemški enake koncepte o druSbeno-eko- nim ljudskim gibanjem Bolivije, vsekakor njena nerazvitost: sko- m'nen^u na^bi tak Pr09J. j. zdržitvi, delno pa tudi o sistemu nomski preobrazbi latinskoameri-evropske varnosti. Obe strani sta dežel, je za sedaj najbolj vid- z Revolucionarno febreristično raj dve tretjini latinskoameriške- "“s;ea7l?a obsegal naslednja vprašanja: ■* rib sta le delno vztrajali do kon- rtmi demokratičnimi strankami. _ _____________________ ^ ca konference, in sicer v glavnem Nedavno je voditelj čilske so- potreb, uživalo nesporno podporo sesti inekater^veiepos7stva le pri tistih, ki so bili tako ali drugače povezani z berlinskim vprašanjem. NESPORAZUM GLEDE SPORAZUMA Ministri so se prvič razšli s 20. junija, ker se niso mogli spo- §§§i razumeti o časovni omejitvi za- H časnega sporazuma o Berlinu. §§§ Razlike glede' drugih točk prav H! tako niso bile hepomembne, ven- IH dar so izbrali pet točk, ki so pri- !§| šle v ožjo izbiro kot osnova za mš morebitni sporazum: vprašanje m sil zahodnih garnizij v Zahodnem IH Berlinu, prepoved propagandne m in podtalne dejavnosti, prepoved Hi atomskega in raketnega orožja na H berlinskem ozemlju, prost dostop == v mesto in še nekatere., s TOVARNA K0VANE6A ORODJA 1REČE razpisuje 2 štipendiji na Tehniški srednji šoli turne dediščine, 7. podpora strojni oddelek Že v začetku konference so == poudarjali dobro obveščeni ame- Hi riški listi, da bi se o teh točkah IH lahko sporazumeli. Vendar se je m vse razbilo ob zahtevi sovjetske WM delegacije, da začasni sporazum H ne more trajati dlje kot poldrugo Hi leto. Zahodni zavezniki so bili = proti sleherni omejitvi svojih pra- 111 vic v Berlinu. Kasneje je bilo =1 opaziti v sovjetskem stališču do- iH ločen razvoj. Rok ni več niti tako HI važen, niti ne načelen, je poudar-jal' Gromiko in dodal, da bi mo- H! rali zastopniki obeh Nemčij v š= vsenemškem odboru ali izven njega v obdobju 18 mesecev začeti 1 štipendijo na Tehniški srednji šoli metalurški oddelek 2 štipendiji na Administrativni šoli Vlogo je dostaviti do 15..avgusta 1959 Prednost imajo otroci članov kolektiva, članov ZB in tisti, ki so doma iz najbližje okolice. dam, ki zastopajo interese in osebljajo voljo svojega ljudstv ^ Posvetovalnemu odboru ie,<, glavnem uspelo zbrati sociali^!-ne stranke Latinske AmeT^' zdaj pa se trudi, da bi razširil ke tudi z drugimi strankami,5 ^ u terimi bi bilo trenutno tnod0^ najti največ stičnih točk. Ena v med manifestacij tega prizade^ nja je vsekakor seminar v nos Airesu, prav tako pa tudi Pc°l, pora, ki jo je dal posvetovalni 0 ^ bor Revolucionarnemu Ijudsk5^^ gibanju Bolivije med neda^n poskusom reakcionarnih krogOj0, da bi odstranili sedanjo Hkrati pa je revolucionarno sko gibanje Bolivije izrazilo P,, oravljenost, podpreti posvetov g ni odbor pri organizaciji .. konference latinskoameriškega , kretariata, ki bo v La Pazu, 9ia nem mestu te dežele. $ g. Prejšnjo soboto se je začela namenjeni vam v Hirošimi, v v Hirošimi na Japonskem V. sve- mestu, ki je kot prva žrtey tovna konferenca proti atom- atomske eksplozije izgubila s*® skim in vodikovim bombam, tisoče mož, žena in otrok, mestu> Sklical jo je japonski svet proti ki je simbol enodušnega odP®ra Ker so stališča delavskega razreda, demokratičnih sil in s® spominska svečanost na Trgu boju za prepoved atomskega miru, in sicer pav za 14-letnico orožja v sedanjem trenutku D® uporabe prve atomske bombe, le stične točke, temveč skoraj Konferenca se je končala vče- povsem istovetna, je nujno P®” trebno bolje vskladiti vse akci* je, da bomo zagotovili sodelova* v skupni »ne« vsemu tistem'1' kar ogroža usodo milijon®¥ Ker je Bulajič član mednarod- ljudi. ne komisije pri Centralnem sve- Čeprav za sedaj še ni lm_ čan, da je to prava pot, da b gamprej zagotoviti medna' stitev atomskih poskusov in ko- rodne sporazume v zvezi z op«' neodgovornega igranja e st,vIj0 poskusnih eksplozij jedf' usodo človeštva. skega orožja in s tem omogoči*1 Vašemu kongresu, na kate- neprekinjeni proces razoroževa' rem ste se zbrali v dneh, ko po- nja, kar bo pripomoglo, da s® teka štirinajst let, kar je bila bo začela uresničevati sploš«« jedrska energija kot revoiucio- težnja vseh narodov po svet«> narna znanstvena pridobitev - ki želijo živeti v miru. plod dolgoletnega dela ljudi,, ki Vam, ki ste se zbrali na J** so hoteli na ta način zagotoviti ponskem, da bi manifestirali s®* nesluten razmah proizvajalnih Udarnost človeštva v boju pr®1 sil in nove življenjske razmere nevarnosti, ki ogroža njegov vseh narodov — želimo mnogo in varnost, pošiljamo pozdrav« uspehov pri delu ter čim moč- trdno prepričani, da je treba nejši, čim enodušnejši odmev po glas narodov vsega sveta spošt®' vsem svetu. Naši pozdravi so vati in upoštevati.« s« f,T„srss£°Sius Sodobne težnje v Latinski Ameriki ni dokument, je prišla — dokaj T ,__ ... nepričakovano — tudi izjava šti- sdo Latinske Ame- cialistične stranke Alliende obl- najširših ljudskih plasti svojih de- vzemajo površino Belgije); P°' rih dežel o metodah pri razgov/■> Ir n t-O Ha 17 P. 'osti' rupu, vendar mu ne bo pokazal, da .ve,upV Kole skriva. To bo argument, ki ga bo -rabil, če bi drugače ne bUo mogoče dali ' Stevan je postal pozoren na Kolet01^ ustrežljivost ter na poudarjanje lastne P ištenosti In pripravljenosti, da bi storil u5*", go. To pogosto pove o ljudeh več kot ^ drugo. Kole Je prejel vabilo. «. »Podpisal se je prav tisti, ki me je njič povabU,« sl je rekel Kole, ko je preor pismo. , Vznemiril se Je. Mislil je bil, da J® prvim zasliševanjem opravil, tako pa . • • »Nekaj torej sumijo! Morda so izvede'" da sem Iskal Stirupa. Da, samo to bi biti . . . Sicer pa — ne verjamem!« Četrt ure pred dogovorjenim časom J* vratar obvestil Stevana, da je prišla stran1'?; Kole Je moral čakati, ker je imel preisk1; valni precej dela. Bil je sam v čakaim0" Živčno se je prestopal In kadil, vmes v’ vsako minuto pogledoval na uro. Bal se J lastne preteklosti. Morda bo začel P°izVi, dovati po tem, ga je grizlo. Doslej ga sp'°" še ni izčrpneje zasliševal. Razmišljal je, ka« bi odgovoril na to, kako na ono vprašam 1 Potem si je rekel: vendar se zdi, da o vse", tem ne vedo ničesar. Sicer bi me že zadnJ1" vprašal. Prav gotovo bo spet brskal po mol1" zvezah s tistim Nemcem. »Tovariš, ali ste morda razmišljali o rupu?« je začel Stevan, potem ko je K01 vstopil in fertel. »Morda ste se spomnili deS,*i s čimer bi dopolnili svojo Izjavo. Mog0', vam je prišlo na misel, kar ste zadnjifi Pre zrli, morda p.ozabili?« Preiskovalni^ je namignil na povsem ločeno stvar. Kole je razumel, na kaj nanaša vprašanje, vendar je menil, da Stevan Izziva in da ne ve za njegovo ,P°9 v hotel, kjer se je hotel drugič 'sestati Stirupom. »Verjemite, dragi tovariš, če bi vam moral povedati, me ne bi bilo treba 1,1 vprašati, ker bi vam sam povedal.« je P° hitel Kole. »Ze prvič sem vam povedal vs*{ kar vem o tem človeku. Zal vam ne bi m«s® povedati ničesar več. Kolikor se spominja1!’' ste me vprašal! tudi to. ati vavn = kom ' ste me vprašali tudi to, ali vem, s kom imel stike. O tem ne vem ničesar, lahko O3 bi povprašal, če želite Seveda bi m! mota' nakazati smer in ml povedati, v katerih P°° jetjih je bil. potem pa bi jaz po svojih zh3,« clh morda lahko kaj izvedel Oprostite, hiše ne vsiljujem, vendar se kot državljan dežele ne izogibam svojih dolžnosti.* POKEmiEK poreci Radia Ljubljana od 10. do 16. avgusta IKK T(mvv cnmn Knmnmr.t* ___ dne 10. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—0.40 Reklame $.05 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih: James Kriiss: Srečni otoki v zavetrju 8.35 Felix Mendelssohn-Barthol-dy: Scenska glasba k Sha- , kespearovemu »Snu kresne noči« 9.C0 Spoznajmo orkester Martyja Golda (ponovitev) 10.10 Samospevi Ferda Juvanca za sopran in godalni kvartet 10.40 Igra pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča 11.00 Tri arije iz Mozartove »Figa rove svatbe« zapoje Elizabeth Schwarzkopf 11.15 Naš podlistek Wolfgang Koeppen: Zapiski iz Sovjetske zveze 11.35 Za ljubitelje popevk 12.00 Dag VVirenr Serenada za godala 12.15 Kmetijski nasveti — Pepika Levstek: Uporaba zelenjave v prehrani 12.25 Venček slovenskih narodnih 12.45 Klavir v ritmu 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Bosanske narodne pesmi 13.50 Dve ogrski rapsodiji Franza Liszta 14.10 Sedem pevcev — sedem popevk 14.30 Prireditve dneva 14.35 Karol Pahor: 3 koncertne etude Marko Tajčevič-Bogo Leskovic: 7 balkanskih plesov 15.15 Reklame 15.30 Zabavni potpourri 16.00 Listi iz domače književnosti Ciril Kosmač: Ringa raja 16.20 Operne melodije 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot) s 18.09 Družinski pogovori 18.10 Poje -zbor »Jože Moškric« p. v. Slavka Mihelčiča 18.50 Športni tednik 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Novosti iz arhiva zabavne glasbe 20.30 Domače aktualnosti (pisan T0BEK dne 11. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutrol glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Oddaja za otroke a) Otroci pojo in igrajo b) Mibail Zoščenko: Najdba 8.35 Marijan Vodopivec: 7 miniatur za klavir 8.45 Pet pevcev — pet popevk 9.00 Dopoldanski simfonični koncert 10.10 Iz filmov in glasbenih revij 10.45 Uvodni prizor iz 2. dejanja opere »Dalibor« Bedficha Smetane 11.00 Za dom in žene: dr. Ivan Bonač: Glivične kožne bolezni SREDA (pisan 11.15 S pevci zabavne glasbe 11.35 Klavirske skladbe Franza Schuberta 12.00 Češke narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — Inženir Jože Rihar: Pomen vetrovnih pasov za čebeljo proizvodnjo 12.25 Igra Jan Corduwener s svojim ansamblom 12.40 Nikolaj Rimski-Korsakov: Suita iz opere »Sneguročka« dne 12. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutrol glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Pesmi Rada Simonitija 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih: James Kriiss: Srečni otoki v zavetrju 8.35 Mladi pevci in godci v preteklem letu 9.00 Frane Milčinski: Potovalni urad (ponovitev) 10.10 Romunska zborovska glasba 10.33 Igrajo veliki zabavni orkestri 11.00 Blaž Arnič: Šesta simfonija »Samorastnik« 11.40 Znani pevci — znane popevke 12.00 Mario del Monaco poje arije iz italijanskih oper 12.15 Kmetijski nasveti — ČETRTEK dne 13. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.3U—6.40 Reklame 8.05 Oddaja za cicibane a) Naši skladatelji ciciba-no;n (otroške pesmi Janeza Kuharja) bj Kristina Brenk: Pavji kralj Jan Sibelius: Kralj Kristi- 9.0u 9.35 jan, orkestralna suita Žaba Kako Cll0kuli ramo 12.25 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Operne arije pojo naši in tuji pevci 14.15 Pojo bratje Pirnat iz Jarš 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame 15.30 Pesmi o morju 15.45 Ernest Chausson: Poem 16.00 Novost na knjižni polici S. Wolf: Vas v džungli 16.20 Od popevke do popevke 16.40 Goriva in motorji (nadalj.) 16.45 Igra Ljubljanski jazz ansambel 17.10 Belo in črno — HI Igra pianistka Clara Plaskill 18.00 Iz zbornika spominov 18.20 Od tod in tam 18.45 Kulturni globus 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 12.45 20.50 Koncert simfoničnega orkestra Jugoslovanske Radio-' d iluzije 22.15 Zabavni cocktail 22.40 Za ples igra Charlie Barnet 23.1C Za prijatelje jazza 20.00 Pote komorni zbor akade-mikov iz Valparaisa v Čilu 20.30 Radijska igra Fred von Hoerschelmann: Timbuktu (ponovitev) Režija: Mirč Kragelj 21.48 Poje zabavni zbor Norman Luboff 22.15 Za ples in zabavo 23.10 Ijm plesni orkester 23.30 Iz komorne zakladnice briela Faureja Billy Ga- Kregar: vrtnice Igra violinistka Noucha Doina »Kako ozke so stezice« (venček narodnih ob spremljavi harmonike) 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Skladbe za harfo igra harfist Jože Pikelj 13.50 Domače poskočnice 14.tO Skladbe Zorka Prelovca 14.30 Prireditve dneva 14.35 Zabavni zvoki 15.15 Reklame 15.30 Peter Tljič Čajkovski: Trnuljčica baletna suita 16.00 Naši popotniki na tujem Dušan Zelfeznov: 72 ur v Vzhodni Afriki 16.29 Panorama zabavnih melodij 17.10 Glasbena križanka št. 18.00 Zdravnik Vam svetuje 18-I3 S popevkami po svetu 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 19.00 Zabavna glasba, vmes vestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Igra zabavni orkester Rafaele 20.30 Opera tega tedna Giuseppe Verdi: Moč usode, I. in II. dejanje 22.15 Obisk v studiu 14 22.45 S plesnim orkestrom Les Brown 23.10 Bela Bartok: Glasba za - godala, klavir, Čelesto in tolkala 23.41 Majhni zabavni ansambli 8 ob- bavna ruleta Poje komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Milka Skoberneta 10.10 Igrata kvintet Jožeta Kam-piča in trio Moše Allison 10.30 H is to Savin: Štirje odlomki iz baleta »Čajna punčka« 11.00 Glasbene razglednice 11.25 Samospevi Josepha Haydna in Modesta Musorgskega 11.50 Za dom in žene: Prehrana v visokem poletju 15 minut z Vaškim kvintetom 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Terčelj: Samorodnice in vinski zakon 12.25 Orkestralni operni odlomki 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Igra Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Jakov Gotovac: Koleda Krsto Odak: III. rapsodija 14.10 Štirje fantje igrajo 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame 15.30 Popevke se vrstijo 16.00 Iz svetovne književnosti, Arthur Miller: Pot v. preteklost 16.20 Koncert po željah 17.10 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe 18.00 Reportaža 18.15 Lucijan Marija Skerjanct Gazele, sedem orkestralnih pesnitev 18.45 Radijska univerza Dr. Anton Polenc: Živalska govorica — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20 30 Marko TajČevič- Balkanski PETEK dne 14. avgusta 3.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) 6.30—0.40 Reklame 8.05 Komorni interm.ezzo 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih James Kriiss: Srečni otoki v zavetrju Od melodije do melodije Umetne in narodne pesmi poje obrtniški KUD »Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija 9.20 Z znanimi plesnimi orkestri 9.40 Uvodni prizor 1. dejanja opere »Andre Chenier« 10.10 Izbrali smo Vam . .. 10.35 Matija Bravničar; Tri ce- SOBOTA dne 15. avgusta 5.00—8 00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Španski napevi 8.20 Pionirski tednik NEDELJA 8.35 9.00 8.40 Nastopajo inozemski mladinski pevski zbori dne 16. avgusta 6.00«—6.30 Nedeljski jutranji I zdrav , 6.30 Reklame 6.40 Prireditve dneva V tričetrtinskem taktu Igra pihalni orkester ‘ ijrebške vojne oblasti ( 6.45 7.15 900 j^..vrtiljaku zabavnih me- 9.30 Drobci iz Beethovnove zapuščine popevke do popevke 8.00 Mlarlitiska radijska igra 10.10 Pojeta Caterina Valente in Silvio Francesco pnce Vilko to Ukmar: Dve improvizaciji 11.00 Havajski zvoki 11.15 Naš podlistek Wolfgang Koeppen: Zapiski iz Sovjetske zveze — IV. 12.00 Otroci pozdravljajo 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar: Sredstva proti kalitvj krompirja 12.25 Venček narodnih'. 10.30 Arije in prizori iz Donizettijeve opere »Ljubezenski napoj« 11.00 Melodije a la carte 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike !1.45 Poje mešani zbor »France Prešeren« iz Celja pod vodstvom Jožeta Koresa 12 00 Horst Wende s svojim ansamblom plesi Kn 21 00 književnost v anekdotah 21.40 Armando Trovajoli: Nočni preludij 22.15 Opera tega tedna — II. Guiseppe Verdi: Moč usode. HI delan fe 23.15 Poročila ip pregled tiska 23.25 Dv»i«ipt minut z orkestrom Ted Hoath , , 23.43 Al^k^ander Obradovič: Preludij in fuga 12.43 Hammond orgle v ritmu 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Poje Ljubljanski vokalni oktet 13.50 Nastopa Pihalni orkester JLA 14.10 Slovenske narodne v priredbah za klavir 14.30 Prireditve dneva 14.35 Od valčka do calypsa 15.15 Reklame 15.30 Iz nemških romantičnih oper 16.00 Športna reportaža 16.20 Pojeta Vilma de Angelis in Eddie Fisher 16.40 Goriva in motorji (nadalj.) 16.45 Ciganski napevi 17.05 Razgovor z volivci 17.20 Petkovo glasbeno popoldne 18.00 Kulturna kronika 18.15 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana -8.30 Iz naših kolektivov 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Lepe melodije 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled Simfonije Franza Schuberta pomor- 20.30 (VII) 21.07 Glasbena medigra 21.15 Oddaja o morju in ščakih 22.15 Opera tega tedna — III. Giuseppe Verdi: Moč usode, IV. dejanje 23.10 Plesni zvoki 23.45 Poje Anita 0’Day s kvartetom Oscar Peterson 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Čas obiranja sadja — priprave in skladiščenje 12.25 Violinske skladbe jugoslovanskih avtorjev igra Ali Dermelj 12.45 Četrt nre s triom Bardorfer 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.50 Ansambelski prizori iz oper »Rigoletto«, »Trubadur« in »Traviata« G. Verdija 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame 15.30 Lahka glasba 16.00 S knjižnega trga 16.20 Jurij Gregorc: Simfonietta 16.40 Zbori »Svcbod« pojo 17.10 Za zabavo in razvedrilo 18.00 Turistična oddaja 18.15 Mali mozaik melodij 18.45 Okno v svet 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabaven sobotni yečer 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja ?a naše izseljence 23.10 V plesu do polnoči Draga Zalaznik: Stirj« dopustu (prva izvedba) 8.40 Zvonimir Ciglič: Suit*, starem slogu (pri klavl Marijan Lipovšek) 8.50 Poje Slovenski oktet 9.10 Zabavna matineja tO.OO Se pomnite, tovariši*;/ Milena Ivanovič: HruŠiC* 10.30 Naš koncert za letovišč« 11.00 Pol ure v ples nem ritniU 11.30 Saša Vuga: Takole pri J® iu s Francozi (reportaž 12.00 Naši poslušalci čestitaj0 pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas . 14.15 Naši poslušalci čestitaj0 pozdravljajo - II. .. 15.30 Majhen glasbeni mozai» 16.00 Humoreska tega tedna Mile Stankovič: Skrivn°‘ posojilo 16.20 Igra Harry Hermann s jim orkestrom Dva komorna zbora (nastopata moški k°rn zbor Iz Celja in j* zbor zavoda za gla**° vzgojo v Ljubljani) ---- 60 minut športa in SlB 18.00 Radijska igra Hans Rothe: Med nebon zemljo (ponovitev) » V glavnin vlogah Duš* kajeva in Stane Sever 18.49 Klavirski intermezzo 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Nedeljski intervju 16.40 17.00 21.00 Športn% poročila dfc 21.00 Med zgodbami in 22.15 Plesna ffla«ba 23.J0 Popevke na tpkočern 23.35 Antonin Dvofak: ^ kvartet v F-duru. 24.00 Zadnja poročila in ; ček oddaje II. program , „ 12.00 Nedeljski simfonični kp Nanoved časa noroft* H. program 22.15—23.00 Plesna glasba 13.00 Napoved časa. poro vremensko napoved 13.10 Popevke in zabavne 14.00 Slavni pevci v znan?*1 operah 14.40 Lahka glasba 15.00 Napoved časa. poroči* vremenska napoved 15.10 Solistična glasba 15.30 Slovanske narodne poT ^ ana Bratuž, ne ^aTr1if0 spremlja Avgust Stan* »RAD BI POSTAL TELESNOVZGOJNI PEDAGOG...« Iirsteb razgovor z mladim delavcem Medveščkom z Raven kva Ravne nnVk9 Zelezarni Ravne. Zaposlen je kot jetno na tihem občudujejo, saj je omrači - na Koroškem... Pi- strugar. Vlado pa si je izbral dru- ™----------- raJ s,kače1° ln dirjajo po dvo- gačen poklic. Dela v obratu za tret,?,10 71(1 °rodia> se lovijo, šibki tok kot strojni ključavničar, emetavajo po blazinah... _ „si zadovoljen s svbjim de- ■Pionirji mirno! V vrsto zbor!« lom7<< . Mlad vodnik je z nekai besedi ukrotil kakšnih petdeset u9nancev. To je vodnik pionir-J^9a oddelka, Vlado Medvešček. _ ni je zaključil šolanje in se za-s«Z v velikem kolektivu raven- železarne. . _ _ Nedninn ____ ? j zat0 3® tudi precej vsestran. Pomnika 'pionirjev sreča™naT- /™.Čaj°-7lad° ^jbolj ceni ^oliškem tečaju Zveze »Parti-h« Slovenije v plavanju. Vlado bil med »Seveda,« je odvrnil. »Delo ni težko in tudi zasluži se kar dobro.« Potem je pripovedoval o svojem športnem udejstvovanju. Veselijo ga pravzaprav vse panoge, - najboljšimi, saj je pruvil tečaj z odličnim uspehom. tohe dni smo ga spet ugledali, Krat v mozirski gozdni šoli ^ artizana« Slovenije. Vodniki so s,Mim zadovoljni, saj je Vlado ^oinen in discipliniran tečajnik, h tega pa tudi dober praktik. Takoj je bil pripravljen za Zgovor. Sedel je v šotoru ih pre-Uamo odgovarjal na vprašanja. Izgovi odgovori so dali slutiti, a je Vlado kljub mladosti že zrel °ski, ki ve, kaj hoče. Vladov oče je tudi delavec v smučarske skoke in je v tej panogi že večkrat tekmoval. Seveda ne pozablja tudi na telovadbo. Dvakrat tedensko vodi svoje pionirje, ki mladega vodnika ver- rrvDT V. Ur ln I \ 11 pj i JI v.|A| Vlado precej spreten tudi v akrobatiki in na orodju. Mladi ljudje vedno občudujejo telesno spretnost. »Kaj pa poleti?« Povedal je, da poleti veliko plavajo. On sam najraje plava v klasičnem prsnem slogu. Progo 100 m je v tem stilu že preplaval v času 1:28.0. Ni slabo za mladinca, ki mu nihče ne more dati tehtnih strokovnih napotkov. Potem je Vlado še in še pripovedoval. O bodoči gradnji nove šolske telovadnice, ki jo bo verjetno finansirala Železarna. Sedanji dom »Partizana«, ki ga uporabljajo tudi šole, je namreč že tako tesen kot škatlica za sardine. Pravil je, da bo do leta 1961 dograjen tudi stadion. Sploh pa je delo v tem železarskem 'središču prijetno, saj vlada med pripadniki »Partizana« in športniki »Fužinarja« najtesnejše sožitje, občina in Železarna pa podpirata telesno vzgojo kolikor je le možno. »In tvoji načrti?« Nič ni pomišljal. Da bi rad šel v Beograd, na DIF, je dejal. Sicer Za vodne športe se zanima čedalje več delavcev in delavk. Ne zaman, ali ne? CIMVEČ TAKŠNIH TEKMOVANJ V počastitev dneva vstaje 22. ! julija je občinski sindikalni svet I v Hrastniku priredil zaključno I tekmovanje delavskih športnih ! iger. V predtekmovanjih in v finalu tega uspelega športnega delavskega srečanja je sodelovalo več ko 350 zaposlenih ljudi. Na teh igrah so se najbolj izkazali člani sindikalne podružnice rudarjev iz Hrastnika, ki so zmagali v odbojki in streljanju, ter domači steklarji, ki so zasedli prvo mesto v namiznem tenisu, šahu in kegljanju. Na nogometnem turnirju pa je zmagala sindikalna podružnica Radeče. Za letošnje delavske športne igre je bilo v Hrastniku in bližnji okolici precejšnje zanimanje med gledalci in delovnimi kolektivi. Le-ti želijo, da bi bile take in podobne športne prireditve še večkrat. K. G. | NA CRNO-BELIH POLJIH | Vojskovodje za kulisami V zadnjih mesecih se je spet razvnela »vojna-« okoli šahovskih je zadovoljen v svojem poklicu, sekundantov ali pomočnikov, ka- vendjir ga telesna vzgoja še bolj privlači. Čuti, da bi lahko še več koristil in kot telesnovzgojni pedagog vzgajal mladino. Upajmo, da se bo Vladu želja izpolnila, saj nam športnih strokovnjakov močno primanjkuje. In Vlado je eden takšnih, kakršnih bi si želeli še prav posebno veliko. / R Celjska Cinkarna — prva Prizadevno sindikalno šahovsko društvo »Edinstvo« v Rogaški Slatini Je 40. obletnico ZKJ in dan vstaje počastilo z več uspelimi šahovskimi tekmovanji. Med drugim je pod vodstvom prof. J. GRASERJA izvedlo sindikalno moštveno prvenstvo celjskega okraja. Na tem večdnevnem napornem tekmovanju je zasedla prvo mesto celjska Cinkarna, ki je samo za pol točke prehitela moštvo domače steklarne »Borisa. Kidriča«. Tretje mesto je pripadlo železarskemu sindikatu iz Štor. Vso tri zmagovalne ekipe se bodo udeležile bližnjega republiškega prvenstva v Piranu. kor bi jim lahko po domače re- kli. Minulo jesen je bilo prelitega mnogo žolča okoli tega, zakaj si je naš državni prvak Gligorič izbral za sekundanta na medcon-skem šahovskem turnirju v Portorožu mednarodnega mojstra Puca namesto enega izmed preostalih velemojstrov ali vsaj mednarodnega mojstra iz Beograda, kjer stalno živi. Zdaj pa je ga sekundanta, prvega pomočni- kor je včasih priča v dvoboju ka v šahovski igri. Saj je to ne- urejala vse obrobne posle, tako opazno prodrlo tja do 'zadnjega je nekaj podobnega tudi tu. Med kluba. Ali mar tudi tam ne ana- samo partijo, kakor nekoč v dvo* lizirajo prekinjenih partij reci- bojih, je sekundant le mrki opa-mo za klubska prvenstva s prija- zovalec. Tistih pet ali koliko ur telji? Tudi to je neke vrste se- traja, ne more prav nič poma- kundantstvo, čeprav ne v takem pomenu besede kot na velikih turnirjih. Prvi si je omislil pomočnika drugi svetovni prvak Lasker. Tega bo kakih 50 let, ko se je po-hfn, “V1- Pa.lf javil z njim na bojišču. Vendar nedokončanih partij itd. Tu pa bilo slišati glasove proti Stupici, pravijo šahovski zgodovinarji, da se pravzaprav začenja delo, mar- je bila ta Laskerjeva poteza bolj gati. Toda moti sg, kdor mislij da se partija' začne, ko sodnik sproži uro, ali recimo s prekinitvijo že konča. Ne, začenja se mnogo prej, preden si sedeta igralca nasproti, potem analize nedokončanih —* sekundantu našega državnega mladinskega prvaka Parme na svetovnem mladinskem prvenstvu v Švici, češ, kaj neki bo lahko za svojega varovanca napravil — mojstrski kandidat. Pustimo ob strani še vedno nerešeno vprašanje, ali je sekun-dantstvo v šahu po moralnem zakoniku prav ali ne, zadovoljimo se z dejstvom, da tako je in pohitimo raje nazaj v zgodovino ter poglejmo, kdaj beleži prve- ta zaradi zunanjega videza, kot pa zaradi potrebe. Potem je bilo tega počasi vedno več (ko sta Aljehin in Euwe leta 1937 igrala povratni dvoboj, sta bila oba tudi po tej plati oborožena), dokler ni to postal v zadnjih letih reden pojav na vseh važnejših mednarodnih šahovskih prireditvah. Kakšna pa je pravzaprav naloga šahovskih sekundantov? Ka- iporthiki - dobri delavci iv * * * * v tovarni žičnih Izdelkov »21Č-liuo, v Celju se je v zadnjem, času Thdfto razgibala prizadevna nogo- enajsterica. Enako bi lahko J.ii!1, za Privržence športnega ke- *ato - in namiznega tenisa. __ Prav U,*' s tem kolektivom, ki: šteje sa-jjd dobrih 140 delavcev in usluž-rakuna vsakdo, ki hodi na ^utkalna športha tekmovanja v Ce- dokaz samo nekaj zadnjih re-bsti v noSdmetnega moštva. Po Ho 1 so premagali »Partizan« (Smart-8;j 0,b Paki) 5:4, »Partizan« (Zreče) teh,, Partizan« (Laško) 3:2, Kovino-4:2' Ingrad (Celje) 5:4 ter Ko-12 Stovenskiih Konjic 2:1 in 4:0. v £r®d kratkim' je Žična povabila W?rfte kegljače " in namiznoteniške tiee ■ sindikalne podružnice papir-itft, 12 Vevč. Nogometaši so gladko kguSii1 5:1’ medtem ko so kegljači t z malenkostno razliko sed-Vi-at keglov. Zanimivo je, da so v po-mem. srečanju nogometaši zmagali vnovič (4:0), kegljači pa izgubili za 4 točke. Do začetka novih delavskih športnih iger v Celju, ki so pravkar sredi razpleta, nogometna enajsterica Žične od 15 tekem ni izgubila nobene; šele v tem tekmovanju se ji je zataknilo, saj je izgubila z moštvom IDRA 3:0. Igralci so bržkone podcenjevali nasprotnika. Za marsikatero lepo presenečenje poskrbijo občasno tudi kegljači. Tako so nedavno tega zmagali nad podzveznim Ugašam m Kovinotehno, kar s prednostjo 60 keglov. Na delavskih športnih igrah pa so se plasirali razmeroma zelo dobro, če upoštevamo, da sploh ne trenirajo redno. Uprava podjetja-ln sindikalna podružnica podpirata športno dejavnost svojih delavcev in uslužbencev, saj sta izredno zadovoljni z njihovimi uspehi na športnem, področju, enako pa tudi z delom v rednem delovnem času. Vladimir Lipovšek 0H0-A1A OHO, to so bile v nedeljo dirke! Na Ljubelju namreč: sprva so se podili proti vrhu tega karavanškega prelaza drzni motoristi in avtomobilisti iz Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije, Italije in Jugoslavije, nato pa še novinarji. Pa ne na vrh Ljubelja, marveč tja proti Tržiču. Prireditelji so to pot prvič smotrno poskrbeli za nemoten promet v tej gneči, seveda s pomočjo LM, toda pozabili so na nohi-narje in radijske reporterje. Le-ti so po dirkah ostali uklonjeni na platoju pri carinarnici še lep čas po dirkah. Nato pa se je začela množična dirka, kajti ljubeljske dogodke je bilo treba posredovati tudi tistim, ki niso prišli na prelaz. Smrtnih žrtev v tej dodatni točki ljubeljskega sporeda baje ni bilo, tako vsaj pravijo časnikarji. AHA, slovenski košarkarji so pa bistre glavice. Poletne počitnice so izkoristili za vojno s papirji. Za zeleno mizo so se te dni kregali kar na dveh frontah: košarkarji »Ljubljane* zase, igralci »Maribora* in republiške zveze pa kar skupaj. Ali bo kaj prida od tega prerekanja tudi pod koši, pa ne ve povedati nihče. * OHO, zvestoba pa taka. Igralci varaždinske nogometne enajstorice Varteksa, ki je onemogočila slovenskemu zastopniku Braniku iz Maribora vstopiti v H. zvezno ligo, se bo te dni razšla na vse vetrove. Vogrinčič gre k zagrebškemu Dinamu, Balent na Reko, odlično levo krilo k ljubljanskemu Odredu, pa tudi več drugih igralcev bo menjalo svojega gospodarja. Igralci se selijo iz različnih nagibov, med katerimi pa ni na zadnjem mestu — denar... sikdaj krvavo delo igralčevega sekundanta. Tekmovalca, ki mu je zaupan, mora pripraviti za vsako srečanje posebej. Glede na zbrana obvestila o nasprotniku mu svetuje, katero otvoritev in varianto naj izbere, kako naj usmerja igro, v središčnico ali končnico, po prekinitvi analizira ali pomaga analizirati in še marsikaj drobnega opravi. Včasih je ta drobna pomoč, veliko prijateljstvo v vsakdanjem življenju še važnejše, zlasti, če se igralec znajde v krizi. Vzemimo spet za primer lanski medeonski turnir v Portorožu. Gligoriča je nezaslužen poraz v partiji, z Islandcem Olafssonom psihično močno pretresel in dolgo ni mogel najti starega ravnovesja. Prav Puc s svojim optimizmom in dobro voljo je tedaj izredno pozitivno vplival na našega šampiona, mu pomagal spet na noge. In končni rezultat — drugo mesto. Prav iz teh razlogov ne bomo srečali jeseni na Bledu' med sekundanti samo velemojstrov, temveč tudi kakšnega mojstra za stopnjo nižjega, »samo« mednarodnega ranga. Keres je že ravnal tako in se odločil za dolgoletnega prijatelja Mikenasa, Benko pa se ozira po Jugoslovanih inž. Fudererju ali Mariču. Zatorej — ni odločilne važnosti šahovski rang sekundanta, temveč tudi ona druga, nešahovska. človeška plat. Lanski Gligoridev in letošnji Parmin primer sta to že dokazala. ['P^hocLr,t?£ \ PR\£q~?ET^r HEKTOROVic.] Vsem delovnim ljudem in prebivalstvu občine čestitamo k občinskemu prazniku 8. avgustu, ki ga letos prvič praznujemo, in k 17. obletnici herojske borbe Lackove čete, ki je bila 8. avgusta 1942 v gozdičku Laze pri Mosteh. Želimo vam mnogo nadaljnjih uspehov in zmag v graditvi socializma in pri napredku v gospodarstvu občine Ptuj v delovnih kolektivih in v kmetijstvu. Hkrati pošiljamo naše borbene pozdrave in iskrene delovne pozdrave ob 40. obletnici Komunistične partije Jugoslavije! PTUJ Občinski sindikalni svet Ptuj s sindikalnimi podružnicami: Tovarne ^gUnice in aluminija »Boris Kidrič«, Tovarne »Avtoopreme« Ptuj Tovarne »IKLIP« Ptuj Elektro Maribor-okollca — obrat Ptuj Tovarna volnenih izdelkov Majšperk Tovarne strojil Majšperk Tekstilna tovarna in barvarna Ptuj Tovarna perila in konfekcije »Delta« Ptuj Kmetijsko gospodarstvo »Dravsko polje« Kidričevo Kmetijsko gospodarstvo »Haloze« Ptuj Kmetijsko gospodarstvo »Ptujsko polje« Ptuj Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj Gradbeno podjetje »Remont« Ptuj Opekarna Žabjek Ptuj Vodna uprava »Drava« Ptuj Vodna uprava »Pesnica« Ptuj, Žaga — Rogoznica Ptuj Gozdno gospodarstvo »Dravinja« Ptuj »Petovia« Ptuj Mlekarna Ptuj Ptujska tiskarna Ptuj JZ delavnice Ptuj JZ postaja Ptuj JZ progovna sekcija Ptuj JZ postaja Kidričevo Okrajni cestarji Ptuj Pošta Ptuj Zadružna poslovna zveza Ptuj Gozdarska poslovna zveza Ptuj Kmetijska strojna postaja Ptuj Živinorejski veterinarski zavod Ptuj Trgovsko podjetje »Panonija« Ptuj Trgovsko podjetje »Izbira« Ptuj Trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj Trgovsko podjetje »Les« Ptuj Trgovsko podjetje »Perutnina«' Ptuj Trgovsko podjetje »Slovenske Gorice« Ptuj Trgovsko podjetje »Javor« Ptuj Trgovsko podjetje »Vinarska zadruga« Ptuj Gostinci Ptuj Komunalno podjetje Ptuj Kovinske delavnice Ptuj Pekarsko mlinsko podjetje »Vinko Reš« Ptuj Mizarna — žaga Ptuj Pletarna Ptuj Strojne delavnice Ptuj »Krojači — šivilje« Ptuj Obrtne delavnice, Lovrenc, Dravsko polje Obrtne delavnice Kidričevo Zavod za zaposlovanje invalidov Občinski ljudski odbor Okrajno sodišče Ptuj Bančni uslužbenci Ptuj Zavod za socialno zavarovanje Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj Zdravstveni dom Ptuj Zdravstveni dom Kidričevo Dom onemoglih Muretlncl Dom defektne dece Dornava Prosvetni in znanstveni delavci Ptuj Sindikalna podružnica »Kmetijskih zadrug občine Ptuj s svojimi sindikalnimi skupinami kmetijskih zadrug OBVESTILO vsem podjetjem, gospodarskim organizacijam, ustanovam, zadrugam, upravnim odborom, delavskim svetom, strokovnim šolam itd. »Nova proizvodnja-«, glasilo Zveze inženirjev in tehnikov LRS, je izdala v prejšnjih letih že dvakrat »Gospodarski adresar LRS-«. Vsi ti adresarji so pošli, zaradi sprememb pa je našemu gospodarstvu nujno potreben nov sodoben adresar. Zato se je »Nova proizvodnja-« že lotila dela za izdajo novega sodobnega »Gospodarskega adresar ja LR&«. Pozivamo vse gospodarske organizacije, naj nam pošljejo svoje podatke za objavo v »Gospodarskem adresar ju« in sicer: 1. Temeljna dejavnost 2. Planska grupa, podgrupa in stroka 3. Natančen naziv podjetja, kraj, pošta, železniška postaja, telefonske številke, telegramski naslov, številko tekočega žiro bančnega računa 4. Poslovalnice, obrati, skladišča 5. Popis proizvodov, trgovskih artiklov, uslug itd. ' 6. Imena upravičenih in pooblaščenih podpisnikov. Ta tisk teh podatkov naj podjetje nakaže na tekoči račun »Nove proizvodnje« znesek 1000 din. Hkrati naj vsako podjetje in gospodarska organizacija sporoči, koliko izvodov adresarja naroča. Približna cena bo adresarju 1500 din. Obenem vabimo vse naslove, naj se naroče na »Gospodarski koledar 1960«, ki je že v tisku. Cena enemu izvodu bo 1000 din. »NOVA PROIZVODNJA« glasilo Zveze inženirjev in tehnikov Ljubljana, Trubarjeva 15, p. p. 407, tek. rač. 600-70/3-1142, telefon št. 32-472 HIC/IENE čv-V- : ‘ v. * ■ • - ' < ■ - , - • ZDRAVJA ZADOVOLJSTVA Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKJ Občinski odbor ŽB Občinski odbor LM Občinski odbor ZWI Občinski odbor SZDL in Občinski odbor ZROJ Čestitajo vsem občanom, vsem delovnim ljudem in vsem prebivalcem občine k občinskemu prazniku PTUJ 8. avgustu z željo, da bi pod vodstvom v revolucionarni borbi prekaljene Zveze komunistov dosegali čimvečje uspehe pri graditvi naše socialistične domovine. ieims«i«iii[,ii»ii«Miiii[iBiiiwra*iiMiW«Myi,iNBt[^ii1Bmra^fflm^flmislliIrararalwlllsll(mllraill(Sj1^B|I|#^ffi|ral||^||||s|B[M|SIB|BIKBllplISIBKHM||i]i](ramBHwB|ffl[||.... Četrti občinski praznik občine Videm-Krško bodo proslavili v znamenju dela I Ko so se vračali izseljenci. Spominjam se.., Marburg a. d. Drau, dne 30. Spominjam se tistega zadnje- julija 1941. 194h}eta' k0 s° Sef civilne uprave na Plof nh\Zi ^ Spodnjem Štajerskem.« mot, ob katerem smo se tako ra- J lepak 2 grozljivim raz- odjeknili so streli... »v o ■ t-x ■ v gozdovih med Brežicami in varČJZ f komu™tlč™mA r°- Dobovo je slovenska kri napojila SvoZ Z % PWt T naš0 zemli°- Deset življenj je osebe Štajerskem sledeče ugasnii0i še predno je Jč’lo r-' . , prav živeti. Se v smrtnem hropu iz ce8tm delavec je vzkipel iz prestreljenih prs en ^-rUTKjeiaa, sam ngnnrthulnlnfi nvlrlilf Peter Jerneje, gozdarski uradnik iz Gurkfelda; Felix Kaplan, občinski nameščenec iz Gurkfelda; Emil Kaplan, brivski pomoč-nik iz Gurkfelda; Fratz Kaplan, brivski pomočnik iz Gurkfelda; čakali iz nemških taborišč, iz Srbije, iz Francije in kdo ve, kje vse je bil pregnan naš človek. Zdaj so se vračali z udrtimi ličnicami in s črnimi kolobarji pod očmi. Ta in oni je prinesel s sabo poleg skromnih cunj še bolezen. Mnogi se sploh niso več vrnili. V tuji zemlji so ostale njihove kosti ... Pa je kljub vsem tegobam za-orila pesem pri nas — pesem na srečno vrnitev tistih, ki jim je bilo dano dočakati svobodo. Prazni domovi so jih čakali in s bilo plevelom zarasle njive ter vinogradi. In v takem opustošenem sam vzpodbujajoč vzklik: »Živela svoboda — smrt okupatorjem!« Spominjam se, kot bi včeraj... Se so viseli podobni lepaki na domu smo začeli živeti novo živ-našem plotu, toda mi se ob njem Ijenje... nismo več igrali. V naša srca se Družbeni plan občine Videm-Krško za leto 1959 predvideva, da se v tem letu nadaljuje iz-* iz uurKTetaa; igran, v naša srca se v ,nnmin „„ ^dnja vod?VOf!a d® Zdravstvenega doma, oziroma stadiona, in nekateri odcepi na Vidmu. Franz Kastelic cestni delavec ie prehitro vselila trpka bole- nrZZZOldo^>dke ^ela na modernizaciji ceste od Hočevarjevega trga do Savskega mosta so se že začela, na levem iz Gurkfelda- čina. praznuje °bčina Videm-Krsko bregu pa so še meritve in bodo z deli pričeli drugo leto. Nadaljevala se bo kanalizacija v delu Raimund ’Kastelic rastni da. Potem se svominiam samo še ^etos 26 četrtič svoj občinski mesta, na levem bregu Save. Uredili bodo stadion »Matije Gubca« za potrebe športa in turizma. ega. velikega levaka ki aa ni praz™k “o česu od.9. avgusta do Nadaljevali bodo z asanacijo vodnih naprav ia podeželju in nadaljevali z izdelavo urbanistič- ib. avgusta. nega plana za mesto Videm-Krško. h.vec iz Gurkfelda; Johanna Uran jek, učiteljica nihče nikoli do konca prebral, b Greisa bei Cilli; Anton Preskar, urar iz Gurk-lelda; Franz Preskar, brivski podočnik iz Gurkfelda. Te osebe, ki so jih zalotili v kajti lepak je naznanjal izselitev vseh slovenskih družin iz tiste zemlje, ki jo je že napajala naša, slovenska kri... Kolona za kolono se je pomi- ----, -- -- ----------- _ kala v negotovost. Solze so se Skupini, so posedovale orožje, strdile od neme bolečine in kot dunicijo in razstrelivo (razstre- kamen padale nad razore, ki jih hlne patrone in zažigalne vrvi) je moral zapustiti slovenski d so imele pri sebi razen tega kmet. veliko število upornih tiskovin. V spodbudo in upanje so se - - - s tem so te osebe prekršile od- oglasile v naših gozdovih parti- delavstvo 74 "/o vrednosti celot-redbe šefa civilne uprave, za kar zanske puške, ki so gromovito nega narodnega dohodka. Zaradi °dloča odredba o orožju, muni- naznanjale vsem izseljencem: tega ni čudno, da je socialni se-razstrelivu in vojnem orod- »Se se boste vrnili — vrnili v svo- stav delavstva v občini Videm-lu z dne 17. maja 1941 smrtno bodno domovino!« hnzen. Svojo zakletev je partizanska SMRTNA KAZEN JE BILA vojska izpolnila. Priborila je Polovičarstvo škoduje gospodarskemu razvoju Prebivalstvo občine Videm- višji sklad sredstev, s katerimi kolektiv ni zavzemal vedno naj- kopališča, športne stadione in Krško še vedno sestavlja v veli- razoplaga sam. Prav v vpraša- —— «*-«**- »T—* -- ■' . ki meri kmečki sloj, dasiravno ustvarja industrija — se pravi: bolj pravilnega stališča. Napač-nju delitve dohodka v začetku na so bila tudi mnenja, da je tre- Krško kmečki, da je 70 % delavcev iz vasi, ki poleg tega, da hodijo na delo v tovarno, obdelu- IZVRSENA DANES ZJUTRAJ, svobodo. Izgnal s^S:! In ^o domaše kočekmhVealip" Tako bo tudi vnaprej vsa- dala je zemljo njim, ^ 0Seelt n;,lVe al1 pa ______________ ____^ji v j i/11 Vf ki j im. js kršno upiranje proti obstoječemu bila nasilno odvzeta. Spravnemu redu takoj kazno- Spominjam se sončnih avgu-vnno. stovskih dni. Nestrpno smo jih Spomenik prvim žrtvam iz Krškega, ustreljenim 30. julija 1941 manjše posestvo. Prav zaradi tega se pojavljajo med delavstvom nekatere negativne tendence, saj so, mnogi bolj vezani na dom, kot pa na življenje in delo v podjetju. To je v glavnem tudi eden izmed glavnih vzrokov težnji za drobljenjem ustvarjalnih sredstev na široka področja. Mnogi delavci so oddaljeni od tovarne tudi po desetino kilo-metrov. Zaradi zemlje, ki jo v -J svojem prostem času obdelujejo, pa nimajo nikakršnega interesa, da bi se preselili v bližino tovarne, kjer delajo, dasiravno jim družba, kakor tudi tovarna, to vsestransko nudi. Ob takšnem pojavu je torej razumljivo, da mnogi postavljajo vprašanje uporabe sredstev za delitev nad-plač, ne da bi pri tem pomislili na dvig družbenega standarda v celoti. Za občino Videm-Krško predstavlja tovarna celuloze in papirja glavni ter odločujoči objekt. Ker je to nova tovarna, ki je med, drugim prav tako zrastla iz skupnih družbenih sredstev, opremljena z najmodernejšimi stroji, ki omogočajo visoko storilnost, je dana možnost tovarniškemu kolektivu, da ustvarja in podjetja Čestitamo k občinskemu prazniku vsem občanom in jim želimo še mnogo delovnih zmag pri izgradnji naše socialistične domovine! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZROJ OBČINSKI KOMITE LM TOVARNA CELULOZE »DJURO SALAJ« — ELEKTRO — KR$KO SPLOŠNA OBRTNA KOVINARSKA ZADRUGA Trgovsko podjetje na debelo in drobno »RESA« Tovarna čokolade in likerjev »IMPERIAL« TRANSPORT: Videm-Krško SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« Gradbeno podjetje »SAVA« KOMUNALNO PODJETJE KMETIJSKA ZADRUGA AVTOTRGOVINA — Krško VALVASORJEVA TISKARNA KONFEKCIJA PERILA VIDEM-KRSKO Krepko je bilo treba zavihati rokave Občina Videm-Krško je bila rist delavcev je zavel v tej ob- stroj, s katerim bi se povečala VSe do vojne po svojem gospo- «»-*• «--•■*-’ ’ ' ... . . ---- V zvezi s tem se kolektiv bavi darM-” i-- čim tudi naprednejši duh. proizvodnja papirja na 60.000 ton tudi z mislijo, da bi na savskem , rs«em udejstvovanju^ izrazito Danes je na 25.751 ha površi- letno vrednost bruto proizvoda nabrežju od Vidma-Krškega do metijska občina in je štela ko- ne v občini Videm-Krško 19.061 pa na preko 10 milijard. Zahteva Brežic zasadili na več kot 100 ha i113! okoli 14.000 prebivalcev. Od prebivalcev — ega j:' [2.000. Kmetij...........„„„ [seh prebivalcev občine — ?oj] len ba razdeliti med delavstvo čim-več teh sredstev, ki so jih sami ustvarili. Takšno mnenje lahko vodi kolektiv tovarne le do izoliranosti, saj razen osebnih koristi marsikateri ne vidijo splošnega gospodarskega razvoja občine in splošnih družbenih interesov. Razvoj delavskega upravljanja v tovarni pa je dosegel že proizvodnja papirja na 60.000 ton tudi z mislijo, da bi na savskem nabrežju od Vidma-Krškega do Brežic zasadili na več kot 100 ha površine topole in si tako v ne- icimn ^ , . T ^ ^ posredni bližini zagotovili del su- --—... kriw-• . 6 v. starI Ju§°slaviH. tem ko je bilo pred vojno krneč- varna že tako grajena, da lahko rovin za proizvodnjo papirja. Ker in ne pojavljajo se več problemi m moglo prefcvijati ko prebivalstvo skoraj v večini, s čim manjšimi stroški postavijo imajo videmsko-krški papirni- pri delitvi sredstev, s katerimi lllal , , pa na preko 10 milijard. Zahteva Brežic zasadili na več kot 100 ha J . ______________ ____________ _ teel °-ku V4u°.?0 Pre^val=ev. Od prebivalcev - od tega 12.131 po drugem papirnem stroju je površine topole in si tako v ne- tako stopnjo, da so postali zdaj 12 Onn * e bll° lzsel-|enih oko11 kmečkega prebivalstva. Med- vsekakor upravičena, saj je to- posredni bližini zagotovili del su- interesi kolektiva in komune isti sto in sto drugih reči, ki jih sodoben in napreden človek nujno potrebuje v vsakdanjem življenju bodisi za delo, bodisi za razvedrilo. Vse to pa moramo ustvariti sami. Ne smemo biti samo upravljavci v tovarni —v majhnem, zaprtem okolju — temveč-moramo biti tudi upravljavci v gospodarstvu celotne občine, okraja in republike. Da pa bomo lahko kos vsem tem življenjskim in gospodarskim nalogam, pa se bomo morali enkrat odreči polovičarstvu. Ne more biti dober delavec v tovarni tisti, ki komaj čaka, kdaj bo zatulila tovarniška sirena, da odhiti čimprej spet na delo na svojo njivo — kot ne more biti dober kmet, saj s svojim polovičarskim delom ne more na polju pridelati toliko, da bi lahko odvajal višek pridelkov na živilski trg in s tem dvignil življenjsko raven delovnih ljudi. Naš socialistični razvoj ne trpi polovičarstva in se bo preba slej kb prej odločiti: ali delavec — ali kmet! Znanje je najuspešnejše orožje proti zaostalosti Dasiravno se j’e z ozirom na predvojno število delavstva le-to po vojni v občini Videm-Krško občutno dvignilo (samo v tovarni celuloze in papirja jih je od skupno 2500 vseh delavcev nad 900) pa je še opaziti na vasi zaostalost in konservativnost njenih prebivalcev. Prav zaradi tega kmetijstvo v tej občini ne dosega takšnih odločujočih uspehov, kot ga doseza industrija, ki zadobiva vse širši razmah. Pričakovati bi bilo zategadelj, da bi delavci ponesli napredni duh iz tovarn na vas, saj predstavlja delavstvo v krški občini ogromen del kmečkega življa. In kljub temu ni tako! Vrn„- Prebival?;ev občine — po pa vidimo, da je šel po vojni pri- v njo še en stroj. Postavitev tega čarji že bogate izkušnje v pro- razpolaga tovarniški kolektiv ieiPl’ ,ko 80 blla poJ;|a zanemar- rastek prebjvalstva v korist de- stroja bi stala le 3 milijarde 300 izvodnji papirja, je njihova že- Kolektiv Tovarne celuloze in pa- iri4.- ®Pus^osena; zaradi ne- lavskega razreda. milijonov din. Od tega bi prispe- Ija po drugem stroju vsekakor pirja je v letošnjem letu v celoti seli/103” km3tovanJa nov>h pri- Industrija zavzema tudi v val tovarniški kolektiv sam 1 mi- upravičena, saj tudi ekonomski razumel pobudo sindikata in pa se ne brigajo. Ukr, ncev V0I^° ~ Pa to- krški občini vse važnejše mesto, lijardo. Postavitev papirnega pokazatelji upravičujejo to inve- predvidel nad dve tretjini sred-i„ , foanj. Gospodarstvo občine Takp vidimo, da je od celotnega stroja v kakšni drugi tovarni bi sticijo, s katero bi se precej po- štev za dvig družbenega stan- . bilo treba zategadelj dvigniti družbenega bruto proizvoda v stala najmanj 5 milijard din. cenil roto nanir. darda in za kom„naino i “cutt naLcgaueij uvigniu uruz, učnega uiulu proizvoda v stala najmanj 5 milijard din. cenil roto nanir ^n°va na čisto novih principih vrednosti 7.478,320.000 din pri-r na socialistični podlagi. To je spevala industrija v lanskem ha težka naloga, kajti okupa- letu samo za 5.327,112.000 din ^ hleva zapuščina je bila borna, vrednosti družbenega bruto pro- naš človek v tem predelu izvoda, med tem ko je bila vred- osavja ni klonil, čeprav sta ga nost družbenega bruto proizvo-Snanstvo in tujina docela iz- da v kmetijstvu ocenjena le na heba mamlč^mu8 odrečf KoPS dem feško v^vŠiM 3^86 0461)0 ... JU Lj rf kmet za sil° popravil svoj din je prispevala v letu 1958 in-Ofn in spet uspešno obdelal svo- dustrija 2.208,399.000 din, kme-J Polja — tako se je vse bolj tijstvo pa le okoli 631,824.000 din Jbuceval v skupnost in poma- Po družbenem planu za lete eai 0, graditi gospodarstvo svoje 1959, pa bo ta razlika v korist cine — svoje domoVine. industrije še višja, saj se br st..hspehi tega vztrajnega in do- vrednost družbenega bruto pro-ikrat napornega dela so bili izvoda povečala v industriji ne b0'ijiu vidni. V Vidmu je vse {j-ialu tov rashla in se razširjala nova l?a arna celuloze. Odvišna kmeč-tg Valovna sila je našla zaposlilo J razmah je zavze- Vzei * gradbeništvo, ki je pre- donT nalogo: čimprej obnoviti ---------- _ Hia Ve' zgraditi nova stanova- varni celuloze in papirja »Djuro j"3, poslovne prostore itd. Pove- Salaj« v proizvodnjo, deloma pa -- pa se je tudi ostala obrtna zaradi boljšega izkoriščanja do- kaj manj kot za 1 milijardo ah 10 °/i) več, medtem ko ostane ta vrednost v kmetijstvu skorai ista kot lani. ' Povečanje proizvodnje v industriji bo doseženo zaradi vključitve obrata belilnice v To- darda in za komunalne objekte. Nekatera ostala podjetja so te potrebe komune manj razumela in tudi manj storila za dvig družbenega standarda in za komunalne objekte. Nekatera ostala podjetja so te potrebe komunale manj razumela in tudi manj storila za dvig družbenega standarda. Morda so še posamezniki, ki se ne strinjajo s takšno delitvijo in ki ne vidijo potreb, katerih rešitev je v splošno korist. S takšnimi bo treba še vnaprej veliko bolj politično delati In jim preprosto razložiti, da je tudi tisti avtobus, s katerim se vozijo vsak dan na delo, del sredstev, ki so jih odstopili v družbene namene. Življenjski standard se ne more nikoli dvigniti samo z delitvijo dobička, oziroma s povečanjem osebnih dohodkov posameznikom. Dvignil pa se bo ?6jaynost. in dekleta so se začeli Skratka: kmečki fantje ghjučevati v industrijo in obrt. stvy>Ve^anjem sestava prebival-a občine Videm-Krško v ko- sedanjih industrijskih kapacitet in večje produktivnosti dela. Kolektiv tovarne celuloze in papirja pa stremi za tem, da bi dobila tovarna še drugi papirni G?d6,„, V Vid-m-KrSK. je velik. „.j Imej. Snlleta™,S v^Sii m! ZS v izgradnji skupaj 140 stanovanj in 2 provizorija. Gradnja otro- šah elektrika, če bomo imeli pričela redno delovati na ima skega vrtca je ze v zaključni fazi, gradijo pa tudi razne trgovske zdravo in pitno vodo v Vsaki nalogo dvigati zavest Hudi « objekte. Stanovanjska provizorija bosta vseljiva že letos — hiši, če bomo imeli dovolj trgov- kvalitetnimi političnimi irnsnn-vseljivih pa bo že tudi nekaj stanovanj. Nasproti tovarne skih lokalov, kjer bomo nakupo- darsklmi in predavanji o druž-»Leluloza« na Vidmu kar Vidoma raste novo stanovanjsko vali blago za vsakdanje potrebe, beni problematiki. Za izohraže-naselje. Lansko leto je bilo vloženih v stanovanjsko izgradnjo če bomo imeli dobre ceste in pro- vanje odraslih bo oreanizirala 78 milijonov dinarjev, letos pa bodo p0 planu vložili okoli metna sredstva, s katerimi bomo ciklus predavani no vaseh o 130 milijonov dinarjev. dobavljali živila, če bomo imeli, kmetijski problematiki. =3 a V prvi vrsti je iskati vzrok temu v premajhni zavednosti Kolektiv Tovarne celuloze in pa- Posameznikov, ki stremijo le za osebnimi koristmi, za skupnost Drugič pa je vzrok temu premajhna politična razgledanost in premajhna ideološka politična vzgoja, za katero bi morale vsekakor veliko bolj skrbeti politične in družbene organizacije tako na vasi kot v tovarni, podjetjih in delavnicah. Občinski ljudski odbor in občinski komite ZKS sta o tem vprašanju že premišljevala. Rezultat tega Je bil sklep, da bodo v občini Videm-Krško posvetili vso skrb tudi vzgoji delavcev, predvsem mladega rodu. Tako so v Krškem že ustanovili srednjo tehniško šolo z dvema oddelkoma: strojni in elek-tro oddelek. V bližnji prihodnosti pa nameravajo uvesti še kemični oddelek. S tem bi še bolj dvignili tehnično znanje posamezne mladine, ki vse bolj odhaja v industrijo. Delavska univerza, ki W!l!lil!!N!!!lllll!l!!ll!!!!!lll!lllll!llllllllillllllll!lllll!llll!lllllllllll!lllllllllllIlllllinillllllll!llllllllllllllllllill!llM iiiniiniimioiimuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM||ifliiqi 4 3 i' 5 tl L 7 8 9 10 ii JT" 43 ss p* 15 16 17 18 ~ 20- SS 21 22 ir 25 26 27 ii- 3d~ 31 32 33 ~ 3~ 36 3? ir 39 - hO f. hi kr- ss ‘i” it ! H L ‘ / hH miMKR ŠTEV. 25 Vodoravno: 1. močan napad, 7. slast, 13. obžalovanje, 14. berač iz Homerjeve »Odiseje«, 15. umetnina, 16. obokan hodnik, 18. del gledališča, 19. moško ime, 20. šivalna potrebščina, 21. po- glavje v knjigi, 24. vzklik, 25. velik grški otok ob obali Male Azije, 27. reka v Angliji, 28. žensko krilo, 30. oznaka za neznanca, 31. stolp pri džamiji, 34. poželenje* 35. splošen naziv za vse otoke našega Podonavja, 37. moč, 38. pozitivna postavka pri raču- I ; i i i : b —— • ■■■■ —H B M ■""T “» r- D3- TABšCh^NJA ASOCIACIJA — Ro se vrneva domov, bova preselila - čolnel BREZ BESED V OKREPČEVALNICI — Tone je pa danes nekam raztresen: limono je dal v limonado! JASEN JEZIK — Koliko Časa pa ostanete na morju? — Trideset tisoč! nih, 41. velika narodnostna skupina v Zahodni Evropi, 43. moško ime, 44. del puške, 45. žensko ime, 46. obrat mesarskega podjetja. Navpično: 1. utežna mera na Vzhodu, 2. odličen francoski filmski komik (»Štiri korake v oblake«), 3. prebivalec Groenlandije, 4. stena, 5. država v Aziji, 6. kratica za »vojni odsek«, 7. odpadek, 8. dan v tednu, 9. skrajni konec celine, 10. rimski pozdrav, 11. sotrudnik, 12. mesto v Mali Aziji, katerega obleganje in uničenje je opisal Homer, 15. italijanski naziv za Videm, 17. najmanjši delec snovi, 18. veliko glasbeno delo, 22. letopis, 23. del knjige, 25. čistoča, 26. industrijsko mesto na Hrvatskem, 29. pozivi, 32. naslov Cankarjeve črtice, 33. papa, očka, 36. naplačila, 39. kovanje, 40. ime filmske igralke Gardner, 42. sosedna soglasnika, 43. pijača starih Slovanov. Kombinirajmo ŠTEV. 30 Beli na potezi dobi Beli: Kf5, Tg?, Pg2, h2 (4) Črni: Kh5, Lf2, Pg3, h6 (4) Nič se ni spremenilo od prejšnjega diagrama le turška krogla je tisti trenutek, ko je Karl XII. najavil mat v treh potezah, odnesla njegovega skakača. V novem položaju se je beli samo malo zamislil in je napovedoval mat v štirih potezah. Zdaj je zadeva nekoliko težja, toda ideja, izrabiti neugodno postavo črnega kralja, še vedno velja. Bo šlo? REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. kakadu, 6. muzika, 11. ri, 12. doktrina, 15. aj, 16. Ida, 18. koruza, 19. jod, 20. Mars, 22. raba, 23. pesa, 24. gad, 25. mr, 26. sel, 27. obod, 29. svit, 31. skok, 34. Don, 35. Krakov, 37. Ata, 38. Rn, 39. ranjenec, 41. on, 42. Angola, 43. akcent. NAŠA NAGRADNA UGANKA Posnetek, ki vam ga tokrat posredujemo, kaže eno naših pomembnih tovarn; tovarna, ki je na sliki, je sicer že starejša, vendar proizvaja pomembne izdelke, ki jih med drugim nujno potrebuje tudi naše obrtništvo. Tovarna stoji v kraju na južnem vznožju Pohorja, kjer je razvita tudi lesna industrija: Odgovorite nam: • Kje stoji ta tovarna in kako se imenuje ter <§ s katerimi našimi podjetji ta tovarna proizvodno sodeluje. Rešitev s kuponom nam pošljite najpozneje do prihod- njega četrtka, to je do 13. avgusta, na naslov našega uredništva, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. Na pisemski ovitek ne pozabite napisati »Nagradna slikovna uganka«! Med reševalci,, ki nam bodo pravočasno poslali popolne in pravilne odgovore, bo žreb izbral enega, ki bo prejel denarno nagrado v znesku 5000 dinarjev Žreb je izbral med rešitvami, ki smo jih prejeli na našo slikovno uganko v prejšnji številki, odgovor Milke Ogo-»evc, Artiče 48 pri Brežicab. Nagrado 5000 dinarjev, ki J1 jo je žreb prisodil, ji bom0 poslali po pošti. Pravilen odgovor na našo slikovno uganko v prejšnj' številki pa se glasi. Tovarna, ki je bila na slik>> je tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«,-ki stoji v Vid" mu-Krškem. V njej izdelujejo časopisni papir in sulfid no celulozo. Stari obrat tovarne (sulfitna celuloza) dela ž® od 1939. leta, novi obrat (z® časopisni ali roto papir) P® od avgusta 1955. leta. Glavn® surovina, ki jo ta tovarna P0" trebuje za svojo proizvodnjo« je — mehki les. •)BUI jads fcpz Ul fripT ‘S 'Z ‘&1 £S:q 'T :og -aojs eni3iqojd v8aqsAoqvs aojisoh Sto tisočakov za kozarec vina! Čeprav se sliši neverjetno, je pendarle res: kmet Majo iz okolice Titograda je plačal za kozarec vina v gostilni celih — sto tisoč dinarjev! Pred nekaj meseci je Majo zvečer malo popival, pa je nazadnje zavil še v gostilno blizu svojega doma na »zadnji kozarček-«. Ker je bilo teh »kozarčkov« prej že več, je Maju zmanjkalo denarja in je v gostilni — seveda potem ko je vino popil — plačal kar z — loterijsko srečko! Gostilničar se je naj- NATANKO PO PREDPISIH — Kaj pa se razburjate?! Saj tu nikjer ne piše, da je parkiranje prepovedano!... NESPORAZUM — Ne, ne, tovariš miličnik, saj me ni podrl! Sam sem se onesvestil, ko sem videl, da je zaustavil avtomobil pred prelazom za pešce in mi dovolil prednost... prej branil takšnega plačila, potem pa mu ni preostalo drugega, kot da je srečko res vzel. Čez nekaj dni pa je bilo žrebanje: na Majevo silno žalost in pa — kajpak! — na gostilničarjevo največje veselje je »inkriminirana« srečka — zadela sto tisočakov! Pije kot kamela Nedeljko Nešič je povsem zdrav mladenič in je zaposlen kot strugar v nekem beograjskem podjetju za precizno mehaniko. Toda vsi, ki ga poznajo, se zelo čudijo eni njegovih navad, ki je res vse prej kot običajna: Nedeljko namreč pije vodo — samo enkrat na teden! Nešič zatrjuje vsem, ki se čudijo tej njegovi navadi, da tako dela iz resnične potrebe, ne pa zato, ker bi hotel vzbuditi pozornost pri drugih ljudeh. Pravi, da že več let ni nikoli žejen, če se samo enkrat v tednu dobro napije vode. Seveda na »mokri dan« malo obilneje »pogleda v kozarec« in si tako — kadar se šali, pravi, da oponaša kamelo! — nabere nekaj »zaloge« za naslednje »suhe dni«! Bankovci kot »delikatesa« Kaže, dd brezdelje včasih tudi oslu ne prija, o čemer se je pred nekaj dnevi lahko prepričal »na lastni koži« Mustafa Rifat iz Vu-čitrnd blizu Kosovske Mitroviče. Mustafa je na oslu odjezdil do svoje njive, ki jo je bilo treba opleti. Ko se je pripravil k delu, je žival privezal ob bližnje drevo, poleg nje pa je položil še reči, ki jih pri delu ni potreboval. Tako je Mustafa krepko poprijel za delo in se je kmalu tako ogrel, da je slekel še suknjič in ga obesil na vejo drevesa, kjer je bil privezan osel, misleč, da bo suknjič tam pač najbolj na varnem. Dolgoušec, ki je ves ta čas debelo lenaril v senci, pa se je menda začel dolgočasiti in se je lotil »preiskovanja« Mustafovih reči Najprej je previdno ovohal vse, kar mu je bilo dosegljivo, potem pa si je izbral suknjič za »podrobnejši« pregled. Ko je z gobcem dosegel denarnico, ki je tičala v stranskem žepu, jo je previdno izvlekel in jo z zobmi odprl, potem pa se je začel »zabavati« z bankovci, ki so bili v njej. Ko je Mustafa opazil, kaj počne njegov osel, je bilo že vse prepozno: od 7300 dinarjev, koli* kor je bilo papirnatega denarju. listnici, je ostala le — slaba, zena polovica enega tisočaka! drugo je osel že požrl, ne da . si dosti belil glavo, kako dfm je bila tokrat njegova »matic f Kako je Mustafa poračuna-1^ dolgouhim »sladkosnednežem*’ -e ne ve; naslednjega dne pa' s® odpravil v Kosovsko Mitrovič0 \ Narodno banko, kjer je pot'®, vso zgodbo in prinesel v 20, ^ njavo edini preostanek oS°,j-»malice« — obgrizeno polovico sočaka. »Veteran« strele pt V znanem beograjskem Kalemegdanu raste takoj za U’71 ^ niškim paviljonom staro dr® , katerega deblo je tako P°Lt »brazgotin« in globokih brazd, s , da bi ga kdo temeljito obdeN sekiro. Čuvaji v parku pa vedo V vedati, da je v zadnjih neko] y tih v to drevo že ■ kar petkrat treščilo! Zanimivo je, da to drevo ^ zdaleč ni največje v tistem Pre(l^ parka in da zato ni povsem iaSrlJtf zakaj strela tolikokrat trešči Pr 0 vanj. Čuvaji pravijo, da to dr® ^ strelo kar »pritegne« in ge 2 imenujejo — »veteran« strele- NAJFINEJSE Zenske NOGAVICE Iz creppe nylona, ny!ona in oerlona e IMENU ZDENKA MILENA SLAVICA MOJCA BOJANA JELKA SONJA In POLONCA naš f.nakl Tovarna nogavic In drob«*® konfekcije Polzela