Temna bodočnost
Pred kratkim je presenetilo svetovno javnost poročilo, ki prikazuje bližnjo bodočnost človeštva v kaj temni luči. Je to izredno poročilo organizacije FAO (sektor ZN za poljedelstvo in prehrano), ki govori o razmerah prehrane v bodočih petnajst letih. Iz njega je razvidno, da bo človeštvo do leta 1985 naraslo za 1000 milijonov. To število bo le še povečalo ogromen odstotek lačnih, ki že sedaj dela preglavice državnikom. Povečala pa se bo, po virih istega poročila, brezposelnost v nerazvitih državah. V istih državah preti znižanje notranje proizvodnje, znižanje devizne rezerve; položaj pa poslabša ne planificirarije poljedelstva in živinorejstva, slaba kakovost teh produktov, itd. če upoštevamo današnji položaj, ko trpi lakoto na milijone ljudi, ko mnogi pomirajo zaradi pomanjkanja v prehrani, in drugi ostanejo iz istega vzroka za vse življenje zaznamovani, in če k temu pridamo narastek človeštva, ki ga napoveduje FAO, se moremo le s skrbjo vprašati: je še kje rešitev za lačne množice?
(Dvoletna konferenca 119 držav, ki so včlanjene v FAO, bo prihodnji mesec predebatirala ta položaj. '.Neki nasveti za izhod so dani. že v samem poročilu. Delo naj bi bilo naperjeno zlasti proti povzročiteljem trenutnega položaja: planificira naj se poljedelstvo, zboljša naj se kakovost produktov, zvišanje deviznih rezerv, preskrba zaposlitve, zvišanje produkcije, zlasti živilske, potom intenzivnejšega izkoriščanja. V dosegi teh petih točk naj bi bil ključ rešitvi bodočih rodov.
A to je zgolj tehničen načrt. V bolj splošnem pogledu položaja ne moremo zapreti oči pred realnostjo. Zakaj medtem, ko del človeštva umira od lakote, ko se nerazvite države utapljajo v gospodarskih polomih, je drugi del človeštva presit, in države tega dela še naprej izkoriščajo naravne prvine le v lastno korist. Večkrat tako slavljena pomoč revnim narodom se le prerada spremeni v investicije, ki dajejo dobiček samo ,,dobrotniku“ in kaj malo pomagajo potrebnemu. Pa ne glejmo samo države. Razni narodni in mednarodni trasti in monopoli vršijo prave zločine nad človeštvom, ko iščejo svojih koristi: sežiganje žita, metanje krompirja v morje, uporaba kave kot goriva z namenom, da pomanjkanje drži ali umetno dviga ceno, so kaj prepogosti dogoclki modeme dobe. To se v velikem in malem stalno ponavlja, naj si bo na mednarodni ravni, ali le v pokrajinskem območju.
„Populorum Progressio'* je krasno nakazala rešitev človeštva iz teh problemov, ko je izhod iz zagate postavila na vse plasti: osebno, narodno in mednarodno. Preosnova je težka na mednarodni višini, če nima temelja na osebni preosnovi. Socialna pravica v državi je nemogoča, če jo mednarodne ekonomske ustanove stiskajo in oklepajo ter ne dopustijo gospodarskega napredka in razvoja. Klic Pavla VI. po socialni pravičnosti med narodi o resnični pomoči’, ki nima koristolovskh nteresov, je kot glas vpijočega v puščavi.
To temno sliko dopolni še dogodek, ki se trenutno razvija v Čilu. Krščansko demokratski predsednik Frei je napovedal izvedbo reforme. Takoj je prišel odziv od strani posestnikov, ki so vladi napovedali boj, če le vztraja pri svojih načrtih. Kljub temu je Frei potrdil svoje načrte in izjavil, da bo reformo izpeljal proti vsakemu pritisku. Kmalu nato je čilska vlada padla v hudo krizo, iz katere se le s težavo izkopuje. Kje je bil resnični vzrok te krize? Morda ne, vsaj indirektno, v Freievem namenu, da izpelje agrarno reformo?
Ne bi hoteli, da to razmišljanje izzveni preveč pesimistično. Iz kupa podatkov, dogodkov in idej bi lahko izželi rešilno misel: preosnova človeka. Vera v človeštvo, ki jo Pavel VI. večkrat poudarja, v osebno in skupno delo, v moč idealov. Preosnova, ki se pričenja v osebi in se razširi na skupnost, na narod in končno preplavi ves svet, Preosnova, pri kateri moramo tudi mi, Slovenci, doprinesti svoj delež, velik ali majhen, vsak po svojih močeh. Preosnova, edino potom katere bo človeštvu zasijala lepša bodočnost.
ESLOVB NIA LIBRE]
BUENOS
23. oktobra 1969
SINODA TEŽKIH PROHLEMOV
NEUTEMELJENE TRDITVE “PKOTISINODE”
škofovska sinoda, ki zaseda že drugi teden v Vatikanu, je svoje delo osredotočila, kakor je bilo predvideno po delovnem načrtu, na vprašanja kole-gialnega vodstva Cerkve. Po splošni debati tega problema, v kateri je vsak udeleženec sinode podal svoje mnenje, je bilo sestavljenih devet komisij, ki so se začele baviti s podrobnimi problemi te zadeve ter o njihovi praktični izvedbi.
V	splošni debati so škofje razpravljali o vprašanju volitve papeža: ali naj ga še naprej voli kardinalski zbor ali pa naj ga voli škofovska sinoda. Prav tako so razpravljali o problemu celibata, nadalje o možnosti sklicevanja duhovniške namesto samo škofovske sinode, o vprašanju ustanovitve stalne škofovske sinode, itd. Vse debate med škofi so potekale v ozračju resnosti. Devet komisij pa je imelo svoj čas od merjen do minulega torka, ko so morale predložiti svoje sklepe in priporočila novemu plenarnemu zasedanju sinode za končno obdelavo in odobritev ali zavrnitev.
V	povsem drugačnem okviru in o-zračju se je vršilo in zaključilo zborovanje tkim. progresvnih duhovnikov, ki so se prav za čas škofovske sinode zbrali v Rimu na .protisinodo“, kakor so nekateri označili njihovo zborovanje v protestantskem kolegiju v večnem mestu.
Na zborovanju, ki se je zaključilo prejšnjo sredo, so sprejeli različne sklepe in postavili trditve, ki nazorno kažejo značaj tega zasedanja.
Nizozemska delegacija je zborovanju predložila zadevni dokument, ki je bil nato sprejet. V dokumentu ti tkim. progresivni duhovniki obtožujejo hierarhijo katoliške Cerkve, da terorizira tiste, ki jo kritizirajo, nadalje zahtevajo pravico do ženitve in obsojajo zadržanje Cerkve do spolnih vprašanj,
s katerim da „uklepa ljudi in jim povzroča tesnobo in komplekse krivde. *
V	dokumentu nadalje obtožujejo Cerkev, da je finančna sila, ki zametuje reveže in zato ni več vredna zaupanja. „Resno jo bomo jemali samo, če bo spoštovala, v okviru svojih lastnih ustanov, osnovne pravice človeka. 'Prenehati mora z vsemi oblikami terorja,“ zahtevajo v dokumentu tkim. progresivni duhovniki. Koc primere terorja navajajo prepovedi pisanja in govorjenja kritikov Cerkve, njihovo obsojanje, ne da bi jim bilo dovoljeno se braniti na ,,nečastna namigavanja“ o njih.
Nadalje obtožujejo Cerkev, da se povezuje z vladami in bogatini v Južni Ameriki, in ne nasprotuje zatiranju v Grčiji, Španiji, Portugalu in na Filipinih, molči o Angoli in Mozambiku in ne zavzame v ZDA jasnega stališča proti vietnamski vojni in v Južni Afriki proti apartajdu.
V	dokumentu tudi pravijo, da naj Cerkev preneha s svojim pompom in bogastvom, ,is posvetnim obnašanjem svojih predstavnikov in naduto napihnjenostjo svojih izjav“.
Sklenili so ti tkim. progresivni duhovniki, da bodo ustanovili svoje stalno tajništvo v belgijski prestolnici v Bruslju.
Skupina italijanskih tkim. progresivnih duhovnikov, ki se je udeleževala tega zborovanja, pa je zamerila Pavlu
VI.	tudi to, da je sprejel v avdijenco ameriške astronavte Armstronga, Aldrina in Collinsa. Izjavili so, da je to „nov jasen znak tesnih odnosov, ki obstojajo med cerkvenimi ustanovami in politično-ekonomsko velesilo, ki zatira večino ljudi... “
■Tz gornjega je razvidno, da zaključki našega uvodnika o tem zborovanju tkim. ' progresivnih duhovnikov v naši prejšnji številki niso bili napačni.
Moskovska diplomatska ofenziva
Usmerjena v Evropo in Azijo
Moskva je ta teden sprožila svojo politično in vojaško iniciativo na dveh področjih: v Evropi in v Aziji.
Za utrditev svoje nadoblasti v srednji Evropi je Moskva prisilila Češkoslovaško spet na kolena z vojaško invazijo lanskega avgusta. Razvoj je šel nato v smer nove popolne podreditve vsega češkoslovaškega državnega življenja koristim tkim. socialistične skupnosti narodov za železno zaveso, se pravi koristim Moskve. Kakor v vsakem narodu, so se tudi v češkoslovaški našli ljudje, v sedanjih razmerah komunisti, ki jim je življenjsko merilo biti vazal, da imajo oblast nad svojimi še nižjimi podložniki, češkim in slo-vaškm narodom.
Taka vazalska delegacija se je v ponedeljek podala v Moskvo, kjer so napovedali, da bo podpisala pakt „velike važnosti“. Delegacijo so vodili državni predsednik gen. Svoboda, vladni predsednik černik, glavni tajnik češkoslovaške partije Husak in drugi. Praška radijska postaja je ob odhodu delegacije v Moskvo objavila, da bo ta v Kremlju podpisala dokument „temeljnega političnega pomena“ za državo, ki „ne bo razčistil samo zadevnih problemov med obema državama, temveč bo veljal tudi za gospodarsko sodelovanje med Moskvo in Prago.“
V	Evropi so se morali češkoslovaški komunistični vazali pokloniti Moskvi in poslati svojo delegacijo v Kremelj. V Aziji pa je stvar drugačna.
V	Kremlju so že zdavnaj ugotovili, da je azijska orientalskost svojevrstna zadeva, s katero se ni dobro igrati. Orientalska potrpežljivost, ki prenese desetletja ponižanj, da se potem toliko huje maščuje velja tudi za azijske komuniste. Stalin je kitajske komuniste zaničeval, Hruščov se je z njimi igral, Kosygin je menil, da jih bo ustrahoval. Toda končno je ugotovil, da so kakor čepeči bogovi orientalskih verstev, ki nepremično bulijo v bodočnost. Ker gre Moskvi v prvi vrsti za nadvlado komunizma nad vsem svetom in so temu cilju podrejeni vsi drugi nameni in na-
črti, je tudi Kremelj svoj ponos trenutno zatrl in se najprej sam podal v Peking na razgovore s čuenlajem, po Hoči-minhovi smrti. Prenesel je tudi ponižanje, da se zanj ob tej priliki Maoce-tung sploh ni zmenil, vsaj za zunanji svet ne.
Minuli ponedeljek je, kot rezultat Kosyginovih razgovorov v Pekingu, odpotovala tja velika sovjetska delegacija pod vodstvom namestnika sovjetskega zunanjega ministra Vasilija Kuznecova. Delegacija šteje osem članov. Namen razgovorov je poravnava spora, ki je nastal med obema komunističnima velikanoma vsled obmejnih incidentov ob sovjetsko kitajski meji, predstavljali pa naj bi začetek poravnave tudi „ideoloških “razlik med Moskvo in Pekingom, za nadaljnje skupno nastopanje proti svobodnemu svetu.
Moskva in Peking imata v načrtu intenzifikacijo vojne v Vietnamu in v drugih državicah bivše francoske In-dokine, prav v trenutku, ko ZDA pripravljajo umike svojega vojaštva s tega področja. V Pekingu so povedali sovjetom, da so pripravljeni „pozabiti na nekatere doktrinarne razlike“, če bo Moskva pristala na „poživitev vojaških operacij v Vietnamu“, prav tako pa tudi bodisi na Koreji in v Laosu.
Opazovalci menijo, da je v Moskvi minila doba „nihanja*1 v zunanji politiki in da je ta teden sprožila nove diplomatske ofenzive v komunističnem tabora za ponovno povezavo komunističnih sil na svetu za boj proti človeški svobodi.
Dva vzhodnonemška mladeniča sta minulo nedeljo prisilila poljsko letalo, da ju je zapeljalo na letališče v Zahodnem Berlinu. Tam sta zaprosila za politično zaščito.
Bolivijska vlada je podržavila severnoameriško petrolejsko dražbo Gulf Oil Co., in objavila, da je ne bo vrnila tudi če bodo ZDA ustavile pomoč Boliviji. Rudarji ameriške Placers Gold Mining Co., ki koplje v Boliviji zlato, pa tudi zahtevajo podržavljenje tega rudniškega podjetja.
Historia variable
Una noticia procedente esta semana de Moscú, llamó la atención de los observadores. Se refiere a la modificación que sufrió (nuevamente) la historia de la Unión Soviética. La versión anterior que data 1962 cuando estaba en el poder Hruschev y se caracteriza por los virulentos ataques al dictador Jose Stalin, será desechada. En su lugar aparecerá otra, que volverá a Stalin šu condición de ‘heroe” y fiel seguidor de Lenin.
Posiblemente ya se ha perdido la cuenta de las veces que fue cambiáda la historia rusa. Pero de seguir a este ritmo, los jerarcas actuales moscovitas verán cumplido el “sueño de la historia propia”.
Zgodovina se spreminjja
Med opazovalci je vzbudila zanimanje novica iz Moskve, da se je zopet spremenila zgodovina Sovjetske zveze. Zadnja verzija uradne Enciklopedije iz leta 1962 —• še pod Hraščovom — ki je žolčno napadala Stalina, sedaj ne velja več. Izšla bo nova, ki bo vrnila Stalinu položaj „heroja“ in „zvestega učenca Lenina“.
Verjetno ne vemo več, kolikokrat je bila zgodovina 'Sovjetske zveze spremenjena, če bo šlo tako naprej, bodo sedanji moskovski oblastniki videli izpolnjen svoj „sen o lastni zgodovini*.
Nixon pod hudim pritiskom
Direkten poseg Hanoja V notranje razmere v ZDA
V	Parizu sta delegaciji Hanoja in Vietconga predlagali ameriški delegaciji, naj ZDA začno direktna pogajanja z južnovietnamskimi komunisti za konec vojskovanja.
Ameriški delegat Cabot Lodge je ta predlog odklonil z utemeljitvijo, da se ZDA ne bodo same, brez sodelovanja saigonske delegacije, pogajale s komunisti za usodo Južnega Vietnama.
V	ZDA pa z vseh strani izvajajo pritisk na HMfeona, naj bi objavil totalen umik ameriškega vojaštva iz Vietnama. Demonstracije, ki so jih razni komunisti in drugi elementi pripravili proti vietnamski vojni in pretekli teden proglasili vietnamski moratorij (protestni dan) v državi, so večinoma potekle mimo. Udeležilo se jih je ponekod zelo veliko ljudi, po nekaterih krajih pa je dan minil brez spre-
memb. Najzanimivejši poudarek je demonstracijam dal novi hanojski predsednik Dong, ki je prirediteljem moratorija poslal pismo, v katerem jim sporoča, da Hanoj podpira demonstracije: „Vaš boj je odsev zakonitih in nujnih zahtev ameriškega ljudstva za ohranitev časti države in za rešitev vaših otrok in bratov nepotrebne smrti v Vietnamu.“ V pismu Dong nadalje pravi, da je moratorij „odpor proti trdovratnim naporom ameriške vlade, da bi povečala in podaljšala vojno v Vietnamu, ne glede na protest ameriškega javnega mnenja in vsega sveta.“ Ameriška vlada je označila Dongo-vo pismo za „direktno vmešavanje v notranje zadeve ZDA“, toda to je tudi bilo vse, kar je mogla storiti. Podpredsednik Agnew je pozval organizatorje moratorija, naj zavrnejo Dongovo vmešavanje, vendar tega niso storili
«■»■■■■■»•■■■■•BaaarosanHaaaHBBBHBi
1 Z
TEDNA
Sovjetski vesoljski poskus s tremi kabinami Sojuz 6, 7 in 8, se je zaključil ob koncu minulega tedna, toda brez posebnega propagandnega učinka. Kaže tudi, da poskus tudi tehnično ni popolnoma uspel. Do združitve dveh ali treh kabin sploh ni prišlo, tako da so se napovedi o graditvi prve sovjetske vesoljske ladje izkazale za ugibanje opazovalcev.
Dva britanska zdravnika sta iznašla umetne škrge, s katerimi bo mogoče človeku dihati kakor ribam. Škrge so iz posebne sintetične membrane, ki ne prepušča trdnih snovi in živih
V T i D S N
organizmov, pač pa samo pline In hlape. Z umetnimi škrgami bodo plavalci mogli dihati kisik naravnost iz vode, ne da bi jim bilo treba nositi težke dihalne opreme, kakor doslej.
Dubček in Smrkovsky sta pretekli teden morala podati ostavko na svoj položaj v praškem parlamentu ter se je s tem končalo zadnje poglavje nove potopitve Češkoslovaške v temno vodovje moskovskega komunističnega močvirja. Tudi volitve, čeprav kontrolirane in samo za komunistično partijo, so prestavili za čas po 31. decembru
1971.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
PREOSNOVA VLADE
V torek, 21. t. m. je bil objavljen nov zakonski dekret, potom katerega se preosnuje poslovanje vlade Argentinske Revolucije. S tem zakonom je bilo ustanovljenih troje novih ministrstev, in sicer za Javna dela, Vzgojo in kulturo ter za pravosodje. Reglamentirano - je njihovo delo ter pristojnost, kakor tudi razdeljeni sektorji, ki spadajo pod nova ministrstva. Ta reorganizacija je bila predvidena in napovedana že ob zamenjavi vladne ekipe maja tega leta, po znanih prevratnih dejanjih v Cordobi. Takrat je predsednik general Ongania napovedal, da bo za izboljšanje delovanja vlade, za bolj dinamično izpolnjevanje dela ter za strukturo, ki bo bolj odgovarjala resničnim zahtevam časa in položaja, preuredil ustroj državnih ministrstev. To je vlada sedaj tudi izvedla.
Dogodek, ki je na prvi pogled morda drugotnega pomena, je v resnici bistvene važnosti za nadaljnje delo vlade, če ta želi in hoče ukreniti resničen preobrat v argentinski družbeni strukturi. Polaga se tudi s tem važnost na fr! področja: prvič se loči pravosodje od vzgoje, tajništvi, ki sta doslej spadali pod isto ministrstvo; vzgoji se v rangu državnega tajništva pridruži kulturni sektor, verjetno doslej najvažnejši poudarek tega polja v ustroju argentinskih vlad; končno se poviša v kategorijo ministrstva dosedanje tajništvo za javna dela (Obras y Servicios Públicos), sektor, ki
je bistvene važnosti za nadaljnji razvoj, zlasti z gospodarskega vidika.
Po objavi zakona sedaj pričakujemo razglas že napovedanega splošnega načrta o razvoju države za dobo nadaljnjih desetih let. Od njega si mnogo obetajo zlasti notranje province, ki so bile v celotnem procesu doslej nekoliko za-postavljane. 6 tem načrtom bo dokončno začrtano delo sedanje vlade, kakor tudi verjetno bodočih vlad. Z njim bo Argentina stopila na pot proti položaju razvite države.
SINDIKATI NA RAZPOTJU
Neverjetno veliko sestankov, sestan-čičev in zborov je bilo pretekli teden, na katerih so razni delavski predstavniki, sami ali s predstavniki vlade, po sektorjih ali skupno, analizirali možnosti dokončnega zedinjenja argentinskega delavskega gibanja. V ihti po čimprejšnji rešitvi problema so celo nekoliko pozabili na majhno povišico plač, proti kateri bi morali ostro protestirati.
Kar se tiče delavske edinosti, je trenutno položaj tak: vse kaže, da se bo v kratkem uresničila. Določeni bodo predstavniki, ki bodo izvedli dokončno normalizacijo, medtem ko bo vladni delegat Valentin Suarez prešel v kategorijo „opazovalca“. Po mnenju istih opazovalcev, ki to predvidevajo, naj bi se mesta v komisiji razdelila takole: 19 participacionistov, 10 od sedanje „komisije 20“ ter 5 „neodvisnih“. To bi bil nekak izhod v sili, ki pa bo kasneje verjetno privedel do raznih konfliktov.
ZENA IN
NJEN
Anica Kralj
IVc predolga, ne prekratka
SVET
Večina staršev, žal tudi med nami, je prepričana, da je treba danes otroke povsem drugače vzgajati, češ da so časi drugačni, da eo otroci drugačni kot v preteklosti. Prepričani so tudi, da če ne greš s časom, če ne zagrabiš takoj vsako novost, če se ne pridružiš množici, ki drvi naprej naprej, ne da bi pomislila kam, — si starokopiten, si nazadnjaški bedak.
„Saj se bojim odpreti usta,“ se smeji mlada gospa. „Moja hčerka mi pravi, da govorim, kakor bi živeli sto let nazaj. Da je danes vendar mladina prosta, da lahko dela, kar se ji zljubi, in da starši nimajo pravice ukazovati.“
Žalostno je pa najbolj to, da je mlada gospa sama prepričana, da je mladina danes bolj zrela in da ve, kaj dela, ne da bi poslušala nasvete starejših. Seveda, da bi jo skrbelo, kod in s kom hodi njena nadebudna lepotica v poznih urah, to bi bilo zares srednjeveško. V prejšnjih Časih, tako si misli, so nas preveč plašili z grehi, danes, pravijo, da jih ni toliko, ali celo, da jih je zelo malo. Kmalu Še izvirnega greha ne bo.
V prejšnjih časih so rekli: kratki rokavi, mali greh. Urez rokavov veliki greh. Danes! Joj, danes! Telo je vendar naravna stvar, zakaj bi se ga sramovali?
Tudi med nami jih imamo. 'Na zunaj so dobre videti, celo pobožne žene. Sko-ro gotovo imajo tudi zavest, da ravnajo prav. In hčerka-sužnja in sin-suženj sta prav tako prepričana, da je vse v redu.
Ljudje pa vidijo in sodijo. Star kmet je o tem problemu nekoč povedal zgodbico. Skoro nerodno mu je bilo: „Ko sem bil še mlad, je naš kaplan vsak dan, v soncu ali dežju ob isti uri hitel
skozi vas k svoji mami. Veliko ur je pri njej sedel tudi V škodo svojemu poklicu,“ je povedal bolj potihoma, in pristavil: „Bog varuj, če ga ni bilo k njej!“ Pomislimo: Prevelika ljubezen db staršev, ona, ki jemlje otroku samostojnost, ki ga ovira v poklicni dolžnosti, ki uničuje v njem čut resničnih, večnih vrednot — je kvarna. Sin ali hčerka, tako povezana s starši, imata dolžnost prekratko vrvico nategniti, največkrat pa pretrgati. Mati pa naj ve: Otrok je božji, meni je bil dan v varstvo, moja dolžnost je, da mu pomagam do samostojne osebnosti, do svojega lastnega življenja.
Pred deželnozborsktmt volitvami na Koroškem
Da postavimo pikice na i! Kes ni bilo v „starih časih“ v vzgoji otrok vse čisto zlato in tudi okolica, kjer so otroci rasti i, ni bila očiščena vsega kvarnega. Res pa je, da so se starši bolj zavedali nevarnosti, ki preti mladi deklici ali nezrelemu fantu, če zaide v slabo družbo. In noč je tudi takrat imela svojo moč. In človeška narava je bila takrat prav tako’, kakor je tudi danes, k slabemu nagnjena.
„Mene ne boste imeli na špagi, kakor so imeli vas!“
Preplašeni starši podaljšajo ‘vrvico’, da ne bi bili staromodni. A dolga vrvica se zmede, predolga se zapleta in slednjič ostane v rokah staršev le še pretrgani konček.
Prezgodnja sprostitev nezrele mladine, neodvisnost od staršev se danes piše V strahotnih številkah samomorov. In — Slovenci smo v tej tragični tekmi na prvem mestu! Postojmo in pomislimo!
V prijetni družbi v večernih urah. Sredi najlepšega razpoloženja vstane že nekoliko postaran fant, da se poslovi. Protestirali smo, a nič ni zaleglo. Ko me je pozdravil, se je opravičil, češ: „Moja mama ne gre spat, dokler jaz ne pridem domov.“
„Ta je pa lepa!“ sem si mislila. „Ta je pa na kratki vrvici privezan na „ljubečo“ mater!“
Morda tako kratko, da ni videl žarkov mladosti, niti ne zadoščenja v svojem poklicnem delu, niti plemenitosti lastne družine. Je mogoča taka mati?
'Seveda! To so matere-pijavke, ki uporabljajo neverjetno veliko različnih pripomočkov, da dosežejo svoj cilj: otroka imeti samo zase.
Meseca februarja 1970 bodo na Koroškem deželnozborske volitve. Celotno politično delovanje je osredotočeno na to za deželo in njeno prebivalstvo tako važno odločitev. Trenutno je zastopana socialistična stranka v koroškem deželnem zboru z 18 poslanci, avstrijska ljudska stranka (krščansko-demokratskr usmerjena) z 12 poslanci, svobodnjašica stranka nekdanjih nacistov s petimi poslanci, komunisti pa so zastopani v deželnem zboru z enim poslancem. Medtem ko je slovenska levica že utonila v socialistični stranki, je katoliško usmerjeno krilo koroških Slovencev nastopilo pri zadnjih deželnozborskih volitvah s samostojno listo. Za „Koroško volilno skupnost“ je bilo oddanih 4272 glasov, toda za dosego enega mandata je potrebnih 7500 glasov.
Do sedaj je prišlo v deželi do sledečih političnih akcij: Socialisti so že imenovali svoje kandidate za deželni zbor, koroško deželno vlado ter tudi že kandidate za avstrijski državni zbor, kajti 1. marca prihodnjega leta so v Avstriii tudi državnozborske volitve. Avstrijska ljudska stranka (österreichische Volkspartei) pa je presenetila pretekli teden koroško javnost z akcijskim programom, ki ga je „Naš tednik“, glasilo Narodne ga sveta koroških Slovencev, zelo pozitivno ocenil.
Na prvem mestu zahteva Ljudska stranka ustanovitev Centralnega doma za kulturo in prosveto (Volksbildungs-
heim) v deželi, kajti „prav ta ustanova
bi mogla postati kraj srečanja za vse Korošce in tako buditi razumevanje za soseda“. Zanimivo, da je osredotočil tudi Narodni svet koroških Slovencev leta 1968 z objavo programa svoje kulturne in politične zahteve na ustanovitev kulturnega inštituta oz. Kulturnega doma za koroške Slovence. Le da je tedaj nemška javnost te zahteve napadla in odklonila. Podobno — kot sedaj v pro
„BEDAK, KDOR SE VSE ŽiVLJENJE TRUDI IN PEHA, PA NIMA SMOTRA PRED OČMI, v katerega bi mogel usmerjati kratkomalo vse svoje miši in želje.
Vsaka stvar ima svoj namen... Kaj pa je tebi smoter? IMEJ OČI NEPRESTANO UPRTE V SVOJ SMOTER!
Pri vsakem delu se vprašaj: V kakšnem razmerju je to delo do mene?
Komur smoter življenja ni zmerom eden in isti, ta tudi sam ne mare biti vse življenje eden in isti.“
Mark Avrelij, rimski cesar in filozof, Dnevnik (II, 7; VIII, 19; VIII, 5; XI, 21)
Kdo ie goljufal
Komunisti so potem, ko so prevzeli v Sloveniji vso oblast, dolga leta zavzemali do preteklosti in slovenske zgodovine svojevrsten odnos. Govorili in učili so tako, kot da bi se zgodovina Slovencev začela šele z njihovo „osvoboditvijo“. Ko bi mogli popraviti koledar, bi gotovo letnico 1945 za Jugoslavijo zamenjali s številko 1. Pa tega niso mogli vzdržati in so se pred par leti začeli spominjati dogodkov, ki so bili pred drugo svetovno vojno in celo v prejšnjem stoletju. Morali so tako
gramu avstrijske ljudske stranke — be- T priznati, da je bilo pri Slovencih tudi ------" programu Narodnega sveta: „Ta | pred „osvoboditvijo“* kaj narejenega.
dom naj bo hkrati v službi človečanskega in kulturnega srečanja, žarišče ob stičišču germansko-slovansko-romanske-ga jezikovnega in kulturnega prostora.“
Program Narodnega sveta je, ne glede na to, da o njem še ni sklepal izredni občni zbor, po idejni zamisli in politični teži (to kaže sedaj tudi primerjava s programom avstrijske ljudske stranke) zelo sodoben, aktualen in močno v bodočnost usmerjen. (Objavljen je v Zborniku Svobodne Slovenije 1969, op. ur.)
Do kakšnega sklepa bo privedla pozitivna ocena akcijskega programa avstrijske ljudske stranke v glasilu slovenske desnice „Narodni svet“ glede zadržanja pri deželnozborskih volitvah, je zaenkrat težko reči. Ako ne bo prišlo do samostojnega nastopa Narodnega sveta pri deželnozborskih volitvah, bi ta pretrgal z dosedanjo tradicionalno politiko med koroškimi Slovenci, ki so nastopali v koroškem okviru doslej vedno le z lastno slovensko listo.
Lepa misijonska prireditev
Med udeleženci tudi slovenski župnik iz Koroške in kanonik iz Ljubljane
V nedeljo, 19. t. m., je Slovenska misijonska zveza pripravila prireditev, kakor vsako leto na misijonsko nedeljo. Letos je bila prireditev še posebno privlačna, ker je bila navzoča sestra Ksa-verija Pirc OSU, ki je po 45 letih misijonskega dela obiskala domovino. Iz Slovenije je prišla med izseljence v Buenos Aires v soboto 18. t. m. še isti večer so ji slovenski misijonski delavci priredili v Slomškovem domu prijateljsko večerjo, ki je lepo uspela.
Nedeljska prireditev v Slovenski hiši je bila po koncelebrirani sv. maši. Začel jo je g. Marjan Loboda, ki je izrekel prve pozdravne besede sestri Ksaveriji Pirc v imenu Slovenske misijonske zveze. Nato jo je pozdravil msgr. Orehar in za njim urednik Katoliških misijonov g. Sodja C. M. Pevski zbor Gallus je
pod taktirko g. Selana zapel 4 skladbe: Dana mi je vsa oblast, Ti si Peter-Skala, Kje, domovina, si? (solistični del gdč. Roza Golob) in Jubilate. Tako zbor kot dirigent in solistka so bili deležni pohvale in priznanja.
Nato je stopila na oder navdušeno pozdravljena od številnega občinstva s. Ksaverija Pirc. šele, ko se je dolgotrajno ploskanje poleglo, je prišla do besede. Najprej je povedala, da prinaša pozdrave iz domovine, kjer se je po 45 letih misijonskega dela sedaj mudila 7 mesecev. Vsi, s katerimi je prišla pred odhodom v Argentino v stik, so ji naročali pozdrave za slovenske izseljence, kar je živ dokaz, da oni doma še vedno mislijo na izseljence in jih niso pozabili,
Nato je sestra Ksaverija Pirc v zanimivem predavanju, ki so ga pojas-
Seveda so ob takih obletnicah potvarjali resnico in si pomagali s svojim najpri-ljubljenjšim sredstvom: laž in varanje. Eden takih najbolj značilnih primerov pa je bil v nedeljo, 5. oktobra v Viž-marjih pri Ljubljani. Moremo ga šteti med vrhunske komunistične potvorbe slovenske preteklosti.
Kakor je znano je bilo v letih 1868 do 1871 v prejšnjem stoletju širom Slovenije več taborov, v katerih so Slovenci različnih svetovnih nazorov nastopali skupno in zahtevali od Avstrije predvsem zedinjenje Slovenije, ki naj bi zdlužila vse slovenske kraje v eni u-pravni enoti. Eden takih najbolj znamenitih taborov je bil 17. maja 1869 v Vižmarjih pri Ljubljani. Zbralo se je okrog 30.000 slovenskih rodoljubov, ki so odločno in složno zahtevali Zedinjeno Slovenijo, slovensko univerzo, enakopravnost Slovencev v šolah in uradih ter samostojni gospodarski razvoj.
Shod je odprl dr. Costa, ki je prebral med številnimi pozdravnimi pismi in telegrami tudi brzojavki čeških voditeljev Palackega in Riegerja, kar je vzbudilo vihamo odobravanje. Za predsednika tabora je bil izvoljen dr. Janez P. Bleiweis. V svojem govoru je poudarjal predvsem zahtevo po zedinjeni
njevale skioptične slike, opisala delo misijonarjev v Siamu. Na koncu je svojo siamsko misijonsko postojanko predstavila z lepim barvnim filmom.
Vsa prireditev je bila prisrčna in domača. Vsem udeležencem bo ostala v trajnem spominu. Zadobili so pa še večje spoštovanje do dela slovenskih misijonarjev.
¡Ne smemo prezreti še ene zanimivosti: Misijonske prireditve sta se poleg s. Ksaverije Pirc, ki deluje kot misijonarka v Siamu, udeležila tudi g. Vinko Zaletel, ki župnikuje na Koroškem, in g. dr. Ivan Merlak, kanonik iz Ljubljane.
Sloveniji. V imenu Štajercev je govoril dr. Vošnjak, in v imenu goriških Slovencev dr. Tonkli. Med govorniki so bili še dr. Zarnik, dr. Razlag, Nolli in drugi. Vižmarski tabor je bil ena najlepših manifestacij za pravice slovenskega naroda.
5. oktobra letos je bila v Vižmarjih zopet velika prireditev, kot spominska proslava na veličastni narodni tabor pred 100 leti. Slavnostni govornik je bil ob navzočnosti raznih komunističnih funkcionarjev, predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Krajgher. Vsak zgodovinar in vsak poznavalec slovenske preteklosti in razmer pred 100 leti bi njegove ugotovitve mogel poslušati samo s pomilovanjem. Krajgher je skušal namreč tabor v Vižmarjih pred 100 leti predstaviti nič manj kot predhodnika komunistične revolucije v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Tudi je prikazoval vižmarski tabor kot protest kmečkih množic proti konservativnim voditeljem. Seveda je smatral za posebno primemo priložnost, da se je razgovoril o klerikalnih in liberalnih prvakih, ki da so ogoljufali ljudske množice za svoja osnovna pričakovanja.
škoda bi bilo zgubljati besede o be dasti Kraigherjevi trditvi, da je bil vižmarski tabor pred 100 leti predhodnik komunistične revolucije med Slovencu Po tej trditvi naj bi n. pr. dr. Costa, dr. Bleivveis, dr. Vošnjak, dr. Tonkli in tudi Čeha Palacky in Rieger pripravljali že tedaj pot kriminalni OF.
Zgleda, da so komunistom problemi, ki jih tarejo, zameglili razum, ali pa so tako pokvarjeni, da se cinično norčujejo tudi iz herojskih naporov slovenskega naroda za svobodo in pravice, ko so bili Slovenci zaničevani in vklenjeni v avstrijski jarem.
Le nekaj bi ugotovili še v zvezi s Krajgherjevo trditvijo, da so bile ljudske množice ogoljufane za svoja osnovna pričakovanja Voditelji slovenskih množic na taborih in njihovi nasledniki so svoje obljube izpolnili: Zedinjeno Slovenijo, slovensko šolstvo, slovenski jezik v uradih, Slovensko univerzo, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, in celo vrsto drugih ustanov. Naj bi Krajgher ali kdo njegovih vrstnikov našel priliko in povedal, če so bile v Slovenski zgodovini kdaj slovenske množice zavestno in namerno tako varane, tako goljufane, tako ponižane in trpinčene, množično pobijane, kakor tedaj, ko so jim zavladali z goljufijo, prevaro in množico Krajgherji, Beblerji, Kardelji in njihova družba?
Kulturni dogodek leta
„Toplo diši po slivah in nad pepelom je pripravljena pruka.“ Kaj je pruka?
Ata tudi ne ve. V slovarju (Pravopisu) je tudi ni. Kje je?
Res ni preprosto. Ni težav z našimi najmlajšimi, ki razumejo, da je svetnik eno, svetnik pa drugo ali pa, da je tista krona, s katero je nekdo kupil jabolka v starih časih povsem nekaj drugega od krone, ki nastopa v pravljicah in njenih kraljih. Tudi če nas kdo od mlajših vpraša, kaj pomeni „Krilo je brlinknilo v vetru...“, človek nekako razloži. Čeprav te besede sam nikdar ni prej uporabil in je tudi ni najti v Slovarju. Da je pruka isto kot pručica (stolček) bi starejši bolj po ušesu kakor iz česa drugega „pogruntali“.
Težave nastanejo takrat ko tudi očka in mamica ne vesta kam po pomoč.
„Zato ni sreče v naših srcih in ne sreče v našem nehanju.“ Hm... V kakšnem nehanju sprašuje nekdo, še mi, ki smo „v slovenščini gor rasli“, kaj beremo, ko beremo, da je nekdo „gledal sep in se krem žil,‘‘ ali da sta dva fanta ,,raz sohi razvidela tri hiše“? V 'Slovarju vidimo, da je soha res lahko kip, kakor smo vedeli, da pa je tudi ostrv. A s tem smo prišli mogoče samo iz dežja pod kap... Pri besedi ostrv naposled zvemo, da gre za stog...
Pa. ne gre samo za našo literaturo iz preteklosti. Če najdemo v novejši slo-
venski reviji „rinež“, iz konteksta nekako sklepamo, da gre za „buldožer“ (topadora); toda kadar se „kakor ona vedejo milijoni najstnic“, bo samo oni, ki pozna teen-agerje mogel uganiti, karo pes taco moli.
Vsekakor zdi se, da bo takih težav kmalu konec. Baje bomo še letos dobili prvi zvezek (800 strani!) velikega razlagalnega „Slovarja slovenskega jezika“, katerega celota bo obsegala pet zvezkov (vsak po 800 strani). Slovar naj bi izšel v desetih letih.
Glonarjevega Slovarja že dolgo ni. Pleteršnikovi dve bukvi sta sicer še danes vsakomur, ki se z jezikom ukvarja, kot branje nad vse koristni, a pol stoletja je marsikaj novega prineslo s seboj. Desetletja so Pravopisi s svojim slovarskim delom začasno mašili luknje — v resnici smo bili brez prepotrebnega učila.
Tako da zdaj tudi mi Slovenci prihajamo do „velikega besednjaka1*, če srn« v svetu zadnja leta marsikdaj analizirali našo knjižno politiko med obema voi-skama, ob tem napisali marsikako grenko na naš lastni račun, smo danes kljub veselemu dogodku, ki ga izid velikega besednjaka predstavlja, dolžni reči, da gre za navaden kulturni škandal: zakaj je moralo preteči toliko let, da je do njega prišlo? Nr namreč nobenih tajnosti glede „težav“, ki so povzročile ta-
ko pozni izid. Teh ni treba toliko iskati pri sodelavcih, kakor se pogosto sliši po Ljubljani, ampak predvsem pri političnem vodstvu države, ki ima vsemogoče druge interese pred resničnimi nacionalnimi. Tako resni kakor humoristični ljubljanski listi sami od časa do časa povedo, kako je nogomet (pa še kaj drugega...) vse bolj deležen „podpor“ kakor pa slovenska kultura.
Ob imenovanju Mileta Klopčiča za vodjo odbora, ki naj besednjak izdela, se niso samo doma ampak tudi v zamejstvu in zdomstvu oglasila vprašanja, koliko je mož poklican za to delo. Ni namreč vseeno, komu je poverjena zadnja beseda. Ob raznih škandaloznih izdajah leksikonov pa neverjetno pomanjkljivih Slikovnih besednjakih res ne moremo biti preveliki optimisti. Posebno še, ker smo Slovenci za železno zaveso edini, ki celo pri najbolj strogo znanstvenih delih sprejemamo „in dubiis“ navodila od Partije in ne od izvedencev. Nepravilnosti postopka ne kaže samo nekdanja polpretekla „črkarska pravda“ gre tudi lahko za to, da se pri pripravah slovarja porine ob stran — recimo! — filozofsko izrazoslovje, ali pa spet, da se nekemu delu da za osnovo neslovenska podlaga, ki nima z našim oko ljem nobenega opravka. Ko je Slikovni besednjak /MK, Ljubljana) moral vzeti za podlago nemško Verlag Enziklopa-die, je že zgolj zaradi ilustracijskega materiala bil omejen, oropan naših ti-
pičnosti. Da je tu poleg finančnega vidika imel svojo besedo tudi političen, je jasno že ob prvem prelistavanju. Skupina jezikoslovcev, ki je v zdomstvu želela napisati oceno tega besednjaka, je pri pripravi kritičnih pripomb sredi dela omagala. Obupala. Ne gre za to, da v knjigi ,,za mladino“ ni najti „kozolca“, „steze“, ,pirhov“ in stotin takih naših besed. Ne. Gre za to, da ta besednjak sploh ni za slovensko okolje, niti ne za srednjeevropsko ali zapadnoevropsko, h kateremu pripadamo.
Pri novem besednjaku nam ostane samo upanje, da je med stotino brez dvoma strokovno podkovanih jezikoslovcev, ki pripravljajo to veliko delo, večina takih, ki se zavedajo svoje odgo vomosti. Izid takega slovarja po svoji važnosti namreč daleč presega zgolj lingvistično polje...
V besednjaku bodo besede, ki so v zadnjih 60 letih izšle v naših leposlovnih in tehničnih — upamo, da tudi po litičnih, znanstvenih etc. — knjigah in revijah. Med njimi bodo tudi besede, ki se morda med nami še niso ustalile, o katerih pa jezikoslovci sodijo, da se že zasidravajo. Slovar bo obsegal 110 tisoč gesel, pokazal bo bogastvo našega jezika, ki ga žal mi sami dostikrat ne znamo dovolj ceniti.
Državna založba Slovenije je javila, da se je v prednaročbi nanj naročilo 3600 ljudi. Ko bi celotni slovar mogel
iziti v krajši dobi (in ne dvomimo, da bi pri drugačni „slovenski politiki* to bilo možno), bi marsikdo ne pomislil na podobna dela, ki namesto deset let izhajajo že dvajset let in več, in bi se torej število naročnikov brez dvoma podvojilo.
Nas v emigraciji bo zanimalo še po sebej to: ko že imena naših besednih ustvarjalcev, znanstvenikov, politikov, etc. doma zamolčavajo (ali pa omenjajo tako, da bi bil bolje, ko jih ne bi) — ali ne bo tudi pri tem delu odločala ista politika? Mi v zdomstvu si ne bi lastili pravice popravljati v domovini novo u-stvar jenih besed (čeprav so se kda med nami ob istem predmetu novotvorbe prej pojavile kakor doma, in bi se dalo debatirati, katera je bolj odgovarjajo ča...) — vendar mislimo, da bi pošten znanstvenik doma mogel najti marsikaj zanimivega v „tujem“ slovenskem tisku. Saj gre za vrsto besed, ki ima, med nami že leta „domovinsko pravico“, doma pa so neznane.
Iz srca bomo pozdravili izid tega vet kanskega dela! Toliko bolj iz srca, &>■ likor bolj bo kvalitetno. Toda, sprašujemo se: kaj narediti medtem? Med tem, ko premnogi v svetu — pa tuc doma... brez dvoma potrebujejo zane sljiv slikovni in definicijski slovar; ne kaj, kar bi odgovarjalo nemškim „Du< nom“, ali francoskim „Laroussom“, celo v prevodih v drugih jezikih dob; služijo.

LJUBLJANA.— Koncertni spored Slovenske Filharmonije za sezono 1969-70, ki so jo otvorili gostje iz Italije ‘*I. Muzici” 9. oktobra, bo zanimiv. Koncertne prireditve so strnjene v tri abonmaje: rdeči bo pestrejši, saj obsega dela od baroka do modeme. Rumeni vključuje zvečine velika simfonična dela. med tem ko zeleni vsebuje največ vokalno instrumentalnega dela. Bežen pogled na sporede nam daje tole sliko:
iNanovedane so tri prve izvedbe: Arničev Koncert za violino in orkester (17.11.69), Kogoj-Srebotnjakove Bagatele (17.4.70) in Ramovševa Nasprotja ta flavto in orkester (22.5.70). Dalje razberemo s sporeda naslednia domača imena: L M. Škerjanc, ki je za svoj življenjski jubilej zastopan z več deli, oo daljšem premoru Anton Lajovic, U-roš Krek, Zvonimir Ciglič, Janez Dolar in morda še kdo, ki bo programiran potne je.
Beethoven je zastopan (tudi zaradi jubileja) s petimi velikimi deli in gotovo bt> eden izmed vrhov sezone njegova Deveta simfonija, ki jo bo dirigiral sloviti Paul Klecki. V ta del sporeda sodijo tudi Verdijev Requiem, Stravinskega Oedipus Rex, Brittnov Vojni requiem.
Med zanimivostmi sporeda je opaziti še to, da bo gostovala slovaška filharmonija, ki prihaja v goste, da bi vrnila obisk slovenske filharmonije Slovaški. Na sporedu so tudi stalni zagrebški in beograjski gostje. Prvikrat pa bo Slovenska filharmonija organizirala orgelski koncert v stolnici. Med dirigenti so tudi nekatera svetovno znana imena.
LJUBLJANA.— Na seji odbora za grafično industrijo republiških zbornic so Ugotavljali, da so zmotne predstave, da lahko samo v tujini izdelajo kakovostne barvne turistične prospekte in razglednice. V Sloveniji izdajo za turistične prospekte okoli 5 milijonov dinarjev in dobršen del tega gre v tujino. Očitki, da slovenska podjetja ne morejo zadovoljevati naročil glede kakovosti, rokov in cen so neutemeljeni. Razumljivo pa je, da ne morejo izdelati naročil, če zahtevajo te storitve v kratkih rokih. Na isti seji so tudi zavrnili težnje o spremembi zakona o delavnicah samostojnih obrtnikov, s katerim bi legalizirali več kot sto zasebnih grafičnih delavnic v ‘Sloveniji. Predstavniki grafičnih podjetij so dejali, da bi ne bilo prav, da se za obrtnimi dovoljenji za kartonažo, knjigoveško in fotografsko re bi celo legalizirali, da bi mogle tiskati vse storitve, razen knjig, brošur in revij. Utemeljevali so s tem, da so po vojni nacionalizirali delavnice, ki so bile
Počitnice v Kordobskih gorah. 'Kdor si želi oddiha in utrditi zdravje v suhern gorskem zraku, naj takoj (certificado) Sporoči na naslov: Hanželič Rudolf, San Esteban, Sierras de Córdoba, točno dan prihoda in vrnitve in za koliko dni bi se ta datum v slučaju potrebe lahko premaknil. Voznih listkov ne kupiti pred odgovorom, da je še prostor. Kolonija bo odprta samo za Slovence, družine in poedince v času od 12. januarja do konca februarja. Nadrobna pojasnila po dobroti daje Dušnopastirska pisarna.
celo trikrat manjše, kot so sedanje v zasebni lasti.
LJUBLJANA.— Tehnograd na Viču je propadel. Nelikvidnost — strah slovenskih podjetij — je pestila tudi Tehnograd. Delavci so nekaj mesecev nazaj neredno dobivali plače in junija so že začeli s „prekinjanjem dela“ — stavka se zapiše v slovenskih časopisih samo za „prekinjanje dela“ v svobodnem svetu. 'Podjetje je bilo prezadolženo, občiga je morala poseči v rezervni sklad in ga izprazniti. Težav pa tudi s tem niso premagali in so v začetku avgusta uvedli prisilno upravo. To je že po enem mesecu ugotovila, da se podjetja ne da rešiti. Za sanacijo bi namreč bilo potrebnih kar 2 milijardi starih dinarjev, teh pa občina ni imela, banke pa niso hotele dati. Sedaj dolže, da je bilo vodstvo podjetja nesposobno in da so direktor in nekateri vodilni delavci zavajali družbene organe, sklepali pogodbe brez pred-načrtov in predračunov mimo komisije za sklepanje pogodb ter da so sprejemali podkupnine. Najbrž pa so jo tudi dajali, ker so mogli toliko časa tako brezglavo voditi nodjetje brez vsake kontrole. Nekaj delavcev podjetja so že razporedili po drugih obratih, kljub temu pa je v Tehnogradu še vedno 269 delavcev, ki prejemajo minimalne prejemke in čakajo na odločitev sodišča, ki ima pridržke zaradi likvidacije.
MOZIRJE. — V Golteh nad Mozirjem je 14. septembra pričela obratovati največja, najhitrejša in najdaljša gondolska žičnica v Sloveniji in Jugoslaviji. Prepeljala bo v eni uri 600 obiskovalcev, obratovala pa bo zaenkrat ob sobotah in nedeljah vsako uro, ob drugih dnevih pa le štirikrat na dan. Cena povratne vozovnice pa je 12 din.
Umrli so. Ljubljana: Ivanka Flegar r. Tavčar (72 1.), Hinko Klavora, učFcelj v p., Hinko Rebolj, bivši trgovec, Janez Predalič, up., Evgenij Makarevič, inženir v p., Jan Souček, up., Franc Vižintin, up., Janez Predalič, up., Milena Bardor-fer, Hinko Rebolj, arhivar v p., Danilo Kante, tajnik fakultete za naravoslovje in tehnologijo v p., Vojteh Galovie, Franc Ručigaj, up., Leo Zupančič, up.. Mirko Šircelj, inšp. drž. žel. v p., Jožica Pirc r. Juvanec, prof. v p., Ivanka Perko, up., Rado Kristan, Nana žunec r. Vodopivec, prof., Ančka Kmetič, up.. Ernest Strajnar, strojevodja v p.
Frančiška Rozman r. Zupanc (81 L), Kamnik; Franc Gruden, Šmarje Sap; Uršula Boštele, Slov. Javornik; Stane Kulovec, Gorenja Straža; Maks Lenček, Vir pri Domžalah; Anton Majer, Maj-strov borec (76 1.), Borovnica; Franc Gračner, strojevodja, štore; Peter Likar, biseromašnik, Gore nad Idrijo.
Jože Smolej zid. mojster v p., Kranjska gora, Karel Flerin (70 1.) mesar, Črnuče, Janez Boltežar skladiščnik, Stožice, Vera Munda, Vojnik, Hinko Engelber-ger, Tržiš, Adrijan Abramov, Kamnik, Ivan Rozman pek. m (81 L), Videm-Do-brepolje, Marija Poljšak r. Jamšak, bivša hatelirka, Blejska Dobrava, Nada Ca-rič r. Potokar, Kamnik, Marija Završnik r. Šinkovec (86 1), Trbovlje, Marija Hočevar up., Litija, Ivan šentjurc upok. strojnik, Brezno, Franc Ravnikar p. d Štalc, Vič.
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1969
ima tudi letos poglavje „SLOVENSTVU V ČAST“. V tem poglavju so prikazani tisti slovenski izseljenci, ki so se zaradi izrednih sposobnosti uveljavili v mednarodnem svetu.
Doslej so bili prikazani: Leta 1965: dr. Milan Komar, dr. Karel V, Truhlar D. J., dr. Franc Žajdela; leta 1966: Vojimir J. Bratina, Franja Golobova, France Gorše, Bara Remec; leta 1967: Dinko Bertoncelj, dr. Jože Jančar; leta 1968: dr. Tine Debeljak, Karel Mauser, dr. Ljubo Sire, dr. Jože Velikonja.
V Zborniku ze leto 1969 so pa v tem poglavju predstavljeni trije znanstveniki: p. Ivan žužek D. J., rektor rimskega papeškega Vzhodnega zavoda, dr. Franc Mihelčič, naravoslovec, ki živi v Avstriji, in dr. Alojzij Šuštar iz Švice.
S 1 O V S
c i v a ir
S N T I N I
BUENOS AIRES
SVETA BIRMA za slovenske otroke v Buenos Airesu bo v nedeljo, 26. oktobra. Pričetek ob 9 s sv. mašo, nato med sv. mašo birmovanje. Birmoval bo msgr. Anton Orehar, direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. — Birmovanje bo v ukrajinski stolnici, ulica Ramon Falcon 3958, dve kvadri od Slov. hiše.
Birmanke in birmanci naj se zbero s svojimi botricami in botri na cerkvenem dvorišču ob 8.45, nato pa bodo odšli v procesiji v cerkev.
Osebne novice
Poročili so se: V soboto, 18. oktobra, sta se poročila v cerkvi sv. Jakoba v Haedo gdč. Jožejka Debeljak in g. Jože Žakelj. Za priče so bili nevestini starši ga. Vera Debeljak in dr. Tine Debeljak ter ženinovi starši ga. Angela Žakelj in Jože Žakelj st. Poro¿al je ženinov stric g, Žakelj Vinko. — Isti dan sta se poročila v Slov. kapeli gdč. A-lenka Jenko in g. Frido Beznik. Za priči sta bila nevestin oče g. Jože Jenko, ženinu pa njegova teta gdč. Cilka Beznik. Poročil ju je med poročno sv. mašo msgr. Anton Orehar.
Umrla je v Floridi ga. Evgenija Zi-derič. Rojena je bila v Skriljah pri Ajdovščini 9. marca 1887. V Argentino je prišla v letu 1948. V Argentini zapušča sina Evgena, kateremu izrekamo globoko sožalje.
PROBLEMI NAŠEGA TISKA
Slovenska kulturna akcija (teološki in filozofski odsek) je povabila urednike vseh slovenskih publikacij v Argentini k okrogli mizi na razgovor o problemih našega tiska. Razgovor se je vršil v soboto 11. oktobra v mali dvorani Slovenske hiše in ga je začel in Spretno vodil vodja teološkega odseka dr. Mirko Gogala s sodelovanjem vodje filozofskega odseka dr. Vinka Brumna. Razgovora se je od povabljenih 11 uredništev udeležilo 9 urednikov oz. članov posameznih uredništev. Bili so navzoči po abecednem redu: za Družabno pravdo: Jan Maks in Horvat Avgust, za Duhovno življenje in Oznanilo: msgr. O-rehar Anton in dr. Starc Alojzij, za Glas SKA in Meddobje: dr. Tine Debeljak, Nikolaj Jeločnik in France Papež, za Katoliške misijone: Ladislav Lenček C.M., za Mladinsko vez: Fink Andrej, za Smer v slovensko državo: We-ble Demetrij, za Svobodno Slovenijo in Zbornik: 'Stare Miloš, Fajdiga Pavle in Batagelj Slavimir, za Tabor: dr. Srečko Baraga in ing. Matičič Tone, za Vestnik: Loh Maks in Smersu Rudolf. Urednik Sija slovenske svobode je opravičil svoj izostanek.
Udeleženci so obravnavali naslednja vprašanja, ki sta jih pripravila teološki in filozofski odsek SKA: Vloga tiska glede poročanja, vzgoje, narodnosti, po-
litike, kritike, umetnosti itd. — Tisk v majhni skupnosti: psihološki in drugi momenti. — časnikarska etika: resnica, spoštljivost, ljubezen. — Jezik: tujke, besedni zaklad, primerne besede itd. — Obravnavanje nadaljnjih štirih točk je bilo zaradi pozne ure preloženo na nov razgovor, ki bo v petek, 31. okt. ob 20.
Moramo pripomniti, da se je razgovor vršil v resnem in mirnem vzdušju s sodelovanjem vseh navzočih in je odkril marsikateri problem našega tiska.
PRISTAVA
Slovenski godbeniki se predstavijo
Pred kratkim se je pri okrogli mizi govorilo o našem časopisju, poročilih, o kritiki in podobnem. Ker nisem dosti izveden v teh stvareh, o glasbi pa še manj, naj tole poročilo opiše samo v kratkih besedah nastanek in prvi nastop nastajajoče slovenske godbe na pihala, ki je bil preteklo nedeljo na Pristavi.
Ni pa odveč, če povemo, da ima prve zasluge za ustanovitev godbe Jože Tominc. Njemu se je zapičila misel v glavo, da moramo Slovenci imeti tudi svojo godbo na pihala, ki bi ob najrazličnejših prilikah povečala sijaj posameznih slovesnosti. Vrtal je in iskal godbenika, ki bi poleg znanja mogel to posredovati tudi mladini. In našel ga je: Tone Skubic je pristal na vodstvo godbe, posebno, ker je prepričan, da bo tako delo družilo fante iz raznih krajev. Kajti ni pričakovati, da bi mogli samo v enem kraju imeti godbo. Tominc je torej našel dirigenta; poiskal je nekaj fantov s Pristave, katerim so se pridružili še iz Ra-mos Mejia. Prve težave so nastopile z nabavo glasbil. To je draga reč, a z razumevanjem odbora Slovenske Pristave, pa seveda tudi s pomočjo svojih staršev, so mladi godbeniki to premagali. Vaje so se pričele, delo se je širilo in dirigent si je poiskal še pomočnika pevovodjo ramoškega zbora Gabrijela čamernika.
Vsak teden ena
KONCERT Jože Udovič
Večer igra Chopina, onstran, na drugem bregu plapolajo sveče v živem vencu plamenov.
Goreči prsti mraka igrajo na veje, igrajo na liste, igrajo na oblake v mojih očeh, igrajo na skale, igrajo na valove.
V globinah in tišinah trepečejo odmevi.
In mračno iskrenje glasov
pod temnim nebom ki počasi spreminja dušo v žalujočo vrbo.
Po polletnem delu so godbeniki rekli, da bi bilo dobro pokazati, kaj so se naučili, obenem bi dobili še finančna sredstva za nabavo novih inštrumentov. Moralna podpora je tudi veliko vredna, saj da več zagona in veselja. Spet je stopil na plan Jože Tominc; kot priznani in izvedeni „asadovec“ je pripravil preteklo nedeljo na Pristavi asado, kuharico so mu sekundirale z dopolnilnimi jedmi, mladi godci pa so nam pokazali delo šestih mesecev.
Fantje so se nam predstavili, želi navdušen aplavz za svoje prve korake. Zaigrali so seveda najprej himno „Naprej“, nato še „šumi, šumi, gozd zeleni“, domobransko „Oče, mati“, „Sirota jaz“ in „Lipa zelenela je“. Vmes je pozdravil vse godbenike in navzoče prijatelje predsednik društva Slovenska pristava Franc Pemišek z lepim govorom, v katerem je orisal napor za to novo zvrst našega delovanja in želel obilo uspehov novi godbi. Potem smo jedli asado, kramljali, kupili srečke za „rifo“. In končno še dražili torto, ki sta jo godcem podarila Dekliški krožek in Fantovski odsek s Pristave. Licitator Nande češarek je uspešno vodil dražbo, France Zurc pa pridno kasiral in tako sta prodala torto za 15.800 pesov. Godbeniki pa so z veseljem pozdravili licitacijo, računajoč na možnost nabave novih glasbil.
b.
SAN MARTIN
Na sestanku Lige Žena Mati je dne 16. oktobra govoril o revolucionarnosti današnje mladine g. prof. Pavle Verbič. Poslušalke šo z velikim zanimanjem sledile izvajanjem predavatelja. Po predavanju se je razvil živahen razgovor o mladinskih vprašanjih.
PROSLAVA 29. OKTOBRA SLOVENSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA
v soboto, 25. oktobra v Slovenski hiši
Ob 19 v kapeli sv. maša - Ob 20 v veliki dvorani audiovizualni prikaz ob 50 - letnici slovenske univerze - govor: ing. Jernej Dobovšek — Ob 20.45 slavnostna večerja
.Vsi slovenski javni delavci, odborniki, vzgojitelji, predavatelji, ustvarjalci, vabljeni! Prispevek za stroške prireditve in večerje $ 800,-
!Sl>
Po A
Popotni doživljaji
Vsa pokrajina, skozi katero se vozimo, je valovita, podobna Dolenjski v Sloveniji. Tako se dvigamo in padamo, neprestano gori in doli in po o-vinkih in zopet doli in gori. niti en kilometer ni popolnoma ravne ceste. Sedaj se pričenja moje telesno in duševno trpljenje. Dr. Janja žužek mi je namreč pisala, da je pot dolga 20 km in traja vožnja z avtom 5 ur. Dobro, si mislim, bo kar prav. V resnici je bilo pa 200 milj, to je 320 km, v hitrici se je zmotila, pri avtu pa je mislila na taksi. Tam vozijo poleg avtobusa namreč še „speed—taxi“, hitri taksiji, ki odpeljejo, kadar imajo polno ali prepolno potnikov in tam stane vožnja toliko kot z avtobusom. Tega nisem vedel zato sem se peljal z avtobusom in sedaj razumem, zakaj se noben potnik ni peljal od začetka do konca in so neprestano vstopali in izstopali. Ne le, da sem bil edini zve sti potnik deseturne vožnje, ampak vso pot od morda tisoč potnikov edini beli človek. Zato so me vsi tako občudovali. Jaz pa sem zavidal taksi-
f r i k i	5
g. Vinka Zaletela
potnike, ki so avtobus prehitevali...
Takole sem si mislil: ob dvanajstih pridem v Fort Portal, tam me Žužkovi dve gotovo pričakujeta z dobrim kosilom, potem bomo vse popoldne Skupaj. Zato od opoldne naprej za vsakim ovinkom in za vsakim hribčkom pričakujem, da se prikaže Fort Portal. Ko čakam do ene, si mislim; je pač zamuda. Ko čakam do dveh: smo se pač preveč ustavljali. Čakam do treh: ni hudir, da bo sedaj... Pa ni! Postajam nervozen: kako je to mogoče? Saj smo že zdavnaj prevozili tistih 20 km! Postajam tudi lačen. Slaba pot v stari skati ji mi je pretresla želodec vsaj za eno leto. S seboj nisem vzel drugega kot tri banane. Dve sem sam pojedel, eno pa dal svojemu sopotniku, nekemu fantku, ki me je tako poželjivo gledal, da bi mu skoro oči izstopile in me je še posebej pocukal za rokav, da mu malo denarja dam, da si je med potjo nekaj jedil kupil za mamo, bratca in zase. Saj bi jaz tudi lahko kupil, pa sem mislil na tisto dobro kosilo...
Toda še ni konca, vozimo se in vozimo... Začel sem se tolažiti takole: prav gotovo bo enkrat konec, ker je tudi Ugande enkrat konec in čez mejo ne bomo šli. Ko po štirih popoldne še vedno čakam konca, sem si živo predstavljal trpljenje in hrepenenje duš v vicah, ki jih tolaži le to, da bo enkrat konec. Vsaka stvar ima svoj konec, tudi ta vožnja ni večna, torej moramo priti enkrat na cilj. Tako sem vztrajal v teh vicah pričakovanja do petih popoldne. Po deseturni vožnji, ko mi je že skoro otrpnil tisti del, kjer dobiva hrbet drugo ime, sem vendar v Fort Portalu! Juhej, sedaj pridem iz vic v raj!
Od veselja pograbim kovček in se oziram, kje zagledam Janjo ali Silvo žužek. Nikjer ju ni... Saj sem včeraj poslal telegram! No, da, si mislim, telegram ni prišel, smo pač v Afriki, nič hudega. Vprašam uradnika, kje je Holy Family Hospital, da vem, ali naj vzamem taksi ali je prav blizu. Seveda ve in mi takoj ponudi dvanajst letnega fantka, da mi nese kovček. Dobro, naj nekaj zasluži! Greva, pa kmalu zavije k neki hiši in me vprašujoče gleda. Butelj, saj to ni bolnica! Dopovedujem mu: bolnica Svete Družine! Potem si le
domisli: aha. bolnica! Zadene kovček na glavo in nosi, dolgo nosi, da ga občudujem: imaš bikovski vrat in trdo glavo, le premalo možganov. Bolnice pa ni in ni, bliža se nevihta, že bliska in grmi. Že mi padajo prve debele kaplje na mojo plešo, tedaj šele zapazim, da nimam slamnika. Joj, v avtobusu sem ga pozabil! Tudi jaz imam premalo možganov! Ulije se dež, hvala Bogu, da je bilzu neka šola, tja greva pod streho. Lije kot iz škafa, divje treska in grmi. Torej Afrika tudi pozna nevihte.
Ravnateljica šole pa mi začne dopovedovati, kako nevarno je, če takile fantiči nosijo prtljago: kar zbežijo z njo. Se je že zgodilo to in to... Mislim si: ti imaš tudi premalo soli, če misliš,da more takle fantič z 20 kg težkim kovčkom zbežati. Pa sem tiho, ker se mi ona ljubeznjivo ponudi, da me spremlja v bolnico. Tudi njej ponavljam, da hočem v Holy Family Hospital. Smo že prav blizu, zatrjuje. Bom pa kar sedaj, ko imam čas, izplačal fantiču. Iščem denarnico, odprem aktovko, desetkrat prebrskam, denarnice ni. Vem, da sem jo dal v aktovko. Torej je morala pasti v avtobusu iz aktovke, ker sem jo imel odprto in jo je stari avtobus divje
pretresal. Toda sedaj ne morem prav nič napraviti, ujet sem v nevihti. Zopet sem padel v vice in zopet se tolažim, da mora biti nevihte enkrat konec, potem sem pa takoj na cilju pri žužkovih in se zapeljemo na avtobusno postajo...
Ko dež pojenja, se napotim s fantičem pod varstvom in nadzorstvoih same šolske ravnateljice naprej in res pridemo do bolnice. Res, to je bolnica, vidim barake, bolnike, bele plašče strežnic, sedaj se bo prikazala Janja ali Silva, zadnji čas je, saj je že tema nastala. Ko pa povprašujem po dr. žužkovi, je ni nikjer... Neka bolniška sestra pove: poznam jo, pa ta je v bolnici Svete Družine. Mi pa smo prišli v državno bolnico! Tristo kosmatih, sedaj pa še to!
Telefonirajo v „mojo“ bolnico in kličejo dr. Janjo žužek. Oglasi se Silva in pravi, da me Dride sem iskat. Medtem ogledujem bolnico z vso revščino, pa še bolj revnimi bolniki, ki pa so srečni izbranci, da se sploh lahko zdravijo v bolnici, saj večino afriških bolnikov zdravijo čarovniki in jih tudi dokončno „ozdravijo“, da ne bodo nikdar več bolni. Smrt je najboljši zdravnik.
(Bo še)
SPREJEM V ŠKOFOV ZAVOD
Novi gojenci naj s tu priglasijo:
1.	Za osnovno šolo (7. in 6. raz.) do 30. novembra (z osebnimi podatki).
2.	Za 1. raz. gimnazije do 20. novembra. iPrineso naj te dokumente: a) Certificado de séptimo grado, b) Cédula de identidad, c) Libreta sanitaria (moreš dobiti na Saavedra 15, Bs. Aires, blizu Once), d) Certificado de nacimiento.
3.	Za ostale razrede gimnazije po počitnicah, prve dni marca.
Naš naslov: Colegio Esloveno, Ri-vadavia 234, Adrogué F.N.G.R. (Bs. As.)
Starši! če hočete dati svojemu sinu veselo mladost, v primerni družbi, ki jo potrebuje, ponosno zavest svojega slovenskega izvora, če hočete, da bo po dobri vzgoji zdrav in naraven „fest fant“, da prejme solidno pripravo za življenje v današnjem svetu, da vanj ne bo odhajal razvajen in raznežen, za kar je morda nevarnost, ampak bo kot trden in samostojen značaj pripravljen na življenja preskušnje, da bo vse to zidano na trdni podlagi krščanskega duha — pošljite ga v Adrogué.
Dobili smo v oceno:
MEDDOBJE 4-6. Leto X. (1967-69). Uredila: Ruda Jurčec (začel); Tine Debeljak (končal). Izdaja Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires. 69. publikacija SKA. Vsebina: Karel Mauser, Pesmi Mirko Gogala, Teologija dialoga; Vinko Brumen, Dialog med nami; Vladimir Kos, Opera v zelenem; France Papež Podoba človeka pri Ivanu Cankarju; T. S. Eliot-France Papež, Umor v katedrali; Lojze Hija, Osvobojenje. Knjige: Ob Brumnovih „Iskanjih“ (Alfonz Čuk); Slovenska knjiga v letu 1966 (Martin) Jevnikar. Zapiski: Balgarian art (Marjan Marolt); Karl Jaspers (France Papež); Kulturni večeri in gledališke predstave SKA v letu 1968. Priloga: Kazalo desetega letnika.
OBVESTILA
Četrtek, 23. oktobra 1969:
Sestanek Zveze slov. mater in žena ob 16.30 v Slov. hiši. Predava g. Zorko Simčič: Otroci nas gledajo.
Sobota, 25. oktobra 1969:
Proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva slov. zastave v Slov. hiši. Proslava bo posvečena 50-letnici ustanovitve slovenske univerze: zgodovinski razvoj, pomen in njeni profesorji. (Av-diozivuaini prikaz) Začetek s sv. mašo ob 7 zvečer.
Nedelja, 26. oktobra 1969:
Sv. birma slovenskih otrok v ukrajinski stolnici ob 9.
Petek, 31. oktobra 1969:
Nadaljevanje razgovora o našem tisku, ki sta ga pripravila teološki in filozofski odsek Slovenske kulturne akcije, bo točno ob osmih v gornji dvorani Slovenske hiše.
Nedelja, 2. novembra 1969:
Mladinski dan na Pristavi Pripravljalni odbor slovenskega zavetišča dr. Gregorija Rožmana bo priredil za člane dobrotnike in prijatelje spominsko slovesnost ob 10-letnici smrti pok. škofa dr. Rožmana v zavetišču, bario Peluffo, ulica Martín Fierro. — Najprej koncelebrirana sv. maša, nato komemoracija. Po končanem sporedu asado.
Nedelja, 9. novembra 1969:
Romanje v Adrogué.
Redni občni zbor Slovenskega doma v San Martinu.
Nedelja. 7. decembra 1969:
Tombola v Slovenski vasi
Lepo darilo
Slovenska plastea orkestra
bratov Plesničarjev
Lahko jo dobite pri Kodrovih, Bolivar 2095, Ramos Mejia ali v Du-šnopastirski pisarni, Ramón Falcon 4158, T. E. 69-9503.
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Alte. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—1*
Dobili smo pristno
SLIVOVKO
iz Jugoslavije Bomboneria “SONIA” Paraguay 1969	Capital
DRUŠTVENI OGLASNIK
Spored predavanj g. Vinka Zaletela
Petek, 24. okt.: Buenos Aires: 6. prosvetni večer Zedinjene Slovenije. Slovo od g. župnika. Predavanje o prosvetnem delu na Koroškem in nekaj slik o misijonskem delu p. Lovra Tomažina in sester žužek. Sobota, 25. oktobra: Mendoza, zvečer.
Nedelja, 26. oktobra: Mendoza. G. Vinko Zaletel bo govoril tudi na proslavi narodnega praznika.
Gospod Emil Cof je daroval 3.000 $ za socialni fond Zedinjene Slovenije namesto cvetja na grob pok. g. Janka Ravnikar.
Zedinjena Slovenija pripravlja kolonijo pošolske mladine, to je led 12. in 16. letod pri dr. Hanželičr. Vsa tozadevna pojasnila daje društvena pisarna.
Pri Zedinjeni Sloveniji se je osnovala posebna finančna komisija za kritje stroškov proslave 25-letnice, s posebnim ozirom na izdajo španske brošure, ki bo prikazala naš slovenski problem. Obračamo se na vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati z nasvetom ali s prispevki.
člani Zedinjene Slovenije lahko poravnajo svoje prispevke za Zedinjeno Slovenijo pri: g. Klemenčiču (Pristava), g. Tičarju (Ramos Mejía), g. Žnidarju (Carapachay), g. Oberžanu (San Martin), g. Lužovcu (Slovenska vas — La-nüs), in g. Groharju (San Justo).
Uradne ure društvene pisarne so ob delavnikih (razen torka) od 18—20 ter ob nedeljah po maši.
Knjižnica Zedinjene Slovenije posluje v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 18—20 in vsako nedeljo po maši.
SDO
SFZ
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
ordinira v torek, četrtek in sobote od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5856
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» T. E. 69-9503 Argentina
17. MLADINSKI DAN
2. novembra na Pristavi v Morona
Spored:
8.30: odbojka med odseki SFZ za pokal Božo-Tomaž 11.30: mladinska sv. maša za slovensko mladino 12.30- kosilo
14.	—: nadaljevanje odbojke
15.	—: dviganje zastav — prikorakanje vseh šol na igrišče —
nastopajoči — zastavonoše — slovenska, argentinska in mladinska himna
15.20: pozdrav predsednice SDO in predsednika SFZ 15.35: nastop najmlajših — otroci 1. starostne dobe: Capital, Carapachay, Morón, Ramos Mejía, San Justo, San Martin in Slovenska vas
15.55: nastop otrok 2. starostne dobe: Capital, Carapachay, Morón, Ramos Mejía, San Justo, San Martín in Slovenska vas 16.15: Nastop deklic 3. starostne dobe: ritmične vaje. Nastopajo vsi domovi
16.25: nastop dečkov 3. starostne dobe: sestavljene vaje. Nastopajo vsi domovi in škofov zavod
16.35: nastop deklic 3. starostne dobe — finale v košu: Morón in San Martin
16.50: nastop dečkov 3. starostne dobe: rokomet. Sodelujejo vsi domovi
17.05: nastop mladenk iz Ramos Mejía: gimnastika 17.20: Nastop deklet: Carapachay, Morón, Ramos Mejía, San Justo, San Martín in Slovenska vas 18.35: Nastop fantov: orodna telovadba: Slovenska vas 18.45: Finale za pokal v odbojki: fantje SIFZ 19.15: Beseda športnega referenta in razdelitev pokalov
Prosta zabava
7 :r;J'ležbo bomo podprli prizadevanje naše mladine, 1.1’ 1 sredi tukajšnega sveta ostati zvesta Bogu in narodu, iz katerega je izšla.
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17,30 do 19,30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, 5* p. Of. 10 T. E. 47-4852
*1S gl? g o	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221	
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Bueno* AJsaa
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 86-3827
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1M9:
za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanj« po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanade 13 USA dolarjev; za Evropo pa 16 USA dolarjev za pošiljanje z avionske pošto. — Evropa, ZDA in Kanada *s pošiljanje z navadno pošto 9 USA dok Talleres Gráficos Vilko SuR.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7218
Naš dom San Ju.s to
V nedeljo, 2. novembra, po slovenski sv. maši
PREDAVANJE č. g. Vinka Žaklja
Vsi lepo vabljeni!
PRISPEVAJTE V TIEKOVHI SKLAD 8V0B. 8LOVSHUS!
IBHBBBIlBaBHHS»H«BSBBBaBBBBB*BBBBBBB»n*BBBBIIBSBBBBBBBBBBnBBMBBBBBBBnBBBBBa*BBBBBBI
Slovenski dom v San Martinu
(Asociación “Rincón de mi Patria”
vabi vse člane in članice na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 9. novembra, ob 9 v dvorani doma
Dnevni red: 1. Poročilo odbornikov
2.	Poročilo nadzornega odbora
3.	Volitve članov odbora in njihovih namestnikov ter članov nadzornega odbora.
Če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo v smislu člena 1 pravil vršil eno uro pozneje, t. j. ob 10 ob kateri koli udeležbi članov.
Franc Zorko 1. r., tajnik	Ivan Dimnik 1. r., predsednik
DRUŠTVO ZEDINJENA SLOVENIJA
in SLOV. KAT. AKADEMSKO DRUŠTVO vas vabita na predavanje rektorja kat. univerze Salvador p. Quilesa SJ, v soboto, 1. novembra, ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše
EL HOMBRE EN EL ANO 2000
Predavanje bo v kasteljanščini
Pripravljalni odbor Slovenskega zavetišča
priredi dne 2. novembra 1969
ob desetletnici smrti prevzv. škofa dr. Gregorija Rožmana
SPOMINSKO SLOVESNOST
v prostorih zavetišča, barrio Peluffo, ul. Martin Fierro 4264, San Justo Spored: ob 11 slovesna sveta maša
komemoracija za pokojnim škofom z deklamacijo, spominskim govorom in petjem.
Po končani slovesnosti bo asado.
Vabljeni vsi Slovenci, častilci pokojnega škofa, prijatelji in dobrotniki zavetišča.
Na predvečer, 8. novembra, bo
asado
za vse članstvo in prijatelje doma.
Prijavite se pri odbornikih!
Botri, botrice!
Najlepše darilo za birmo —
HRANILNA KNJIŽICA — SLOVENSKE HRANILNICE
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
a C. SLOGA Ltda.
Bartolome Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 20.
SLOVO OD G. ŽUPNIKA VINKA ZALETELA
»
6. prosvetni večer Zedinjene Slovenije
Predavanje o prosvetnem delu na Koroškem ob spremljavi diapozitivov in nekaj slik o misijonskem delu p. Lovra Tomažina in sester žužek
v petek, 24. t. m. ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše
BOTRICE in BOTRI!
Obiščite nas v naši novi trgovini.
Primerna darila za sveto birmo.
Urarna in zlatarna Silvo Lipušček
Almafuerte 3559, San Justo (pol kvadre od Pcias. Unidas) T.E. 621-3047
I
POO NAJUGODNEJŠIMI POGOJI
na obroke po 3® meseeev brez naplačilm
POHIŠTVO:
Spalnice — jedilnice •— oprema za dnevne sobe — kuhinjska oprema vzidane omare — posamezni deli pohištva — vodni grelci — žimnice Springwall, Multimol, Suavegom, Pirelli, Hogarik, Loudes
VSE ZA DOM:
Hladilniki — televizorji — gramofoni — kombinadi — pralni stroji štedilniki — peči — kolesa — loščilci — radijski sprejemniki — likalnik: — mešalci — toplotni regulatorji zraka — šivalni stroji
Necchi, Codeco.
Velika izbira stereofonskih kombinadov: Ranser, Emerson, Panora-mic, Zenith, Hide, Park, Laybe, Champion, Paladin, Winco, Kerna
PLOŠČE
Še posebej opozarjamo na izredni pralni stroj LUKY s 5-letnim jamstvom
MUEBLERIA EZEIZA
nasproti železniške postaje Ezeiza
in podružnica
Muebles Lufay
Avenida 25 de Mayo 136
Slovenci 10% popusta
C. Spegazzini

V nedeljo, 9. 11. VSI NA ROMANJE V ADROGUE
---- ---------------------------------- i II HBB»
--...—--..............................................