SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Dirección y Administración: GRAL, CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - Bs. Aires.
AÍÍO (Leto) IX.
BUENOS AIRES, 19 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1938
Núm. (Štev.) 84
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
IZSELJENSKA ZBORNICA |
Izseljenska zbornica, ki jo je Jugoslavija pred kratkim dobila je gotovo ena izmed zelo važnih, če ne najvažnejših ustanov. Izseljenstvo je bilo doslej prepuščeno svoji lastni u- j «>di ter je vsled teg'a hodilo tudi svo-1 ja lastna pota. Z Izseljensko zbornico Pa smo dobili tudi izseljenci svoj lastni parlament.
Domovina nam je čestokrat pošiljala zastopnike, ki ji doma niso bili za nobeno rabo ter se jih je tako hotela na naš račun iznebiti. Med izseljenci so se hitro dobili s takimi, ki so bili z njimi pripravljeni opletati s praznimi frazami o "mili domovini" in o vsem, kar nosi sleherni iz-1 seljenec v svojem srcu kot najdražji spomin na dom, da bi na ta način Pridobili izseljenstvo za svoje puhle in nesmiselne parade ter osebno čast in korist.
V tem oziru so se, govorimo za Južno Ameriko, razmere temeljito spremenile, odkar nam je domovina poslala sposobnega, požrtvovalnega in delavnega moža ministra dr. Izidorja Cankarja, ki je v kratkih dveh letih napravil za izseljenstvo več, kot se je napravilo prej v dvajsetih letih.
Pravi temelj izseljenskemu delo-vanju pa bo dala šele Izseljenska zbornica, če bo mogla postati oni posvetovalni nepristranski institut, ki &a izseljenstvo v resnici potrebuje.
Kot za vse drugo je potrebno, da Preskrbi država tudi za izseljenstvo stvarno 'zamišljen načrt. Ker pa izseljenske brige najbolje poznajo oni, «i med njimi živijo, bi se ne moglo ničesar konkretnega in gotovega »rez posrednih predstavnikov izseljencev, od njih samih izvoljenih, sto-^ti ter podvzeti.
Najvažnejši postavki za izseljenko sta: Kultura in gospodarstvo. Na ta dva stebra je treba nasloniti vse drugo. Kulturno imamo izseljen-Cl nekaj zveze z domovino, gospodarno pa nič.	;
Nočemo, da bi se nas napačno ra-^nmelo, vendar smatramo za mnogo Premalo, če bi ohranilo izseljenstvo ^amo zvestobo veri in domovini svo-očetov, kot se v domovini več-J^t piše in vzdihuje, marveč je posebno mnogo več, če bi se hotelo iz ^jensko vprašanje v bistvu in celo-
tl reševati.
življenje izseljencev je povsem različno od ljudi doma. Tujina gleda samo da človeka čimbolj izkoristi in Se mora čestokrat vsak sam boriti proti vsem številnim neprilikam. Za-se izseljenci ne morejo udajati sen t e.ntalnosti, marveč se odločno postavijo usodi naproti, ker ji zamore-J° samo ljudje močne volje in trdega r.ela uspešno kljubovati. Slabiče tu-Jnia neusmiljeno, in brez žalosti za nJ«ni, požre.
Izeseljenstvo potrebuje trdne kulturne vezi z domovino, a brez vsa-e Politične primesi. Poleg sposobnega državnega predstavnika, duhovni-fc*>v» šolskih sester, ki vse imamo, posujemo tudi učiteljev, ki bi bili Prijavljeni za izseljenstvo se nese-lcn° žrtvovati in ki bi izven malih * šoli znali tudi odrasle kulturno zgajati: s predavanji, petjem in ^amatiko. Posebno srbohrvatski del ase koloniie je v tem oziru popolnoma zapuščen. Slovenci smo neko-u«o na boljšem.
v "sakdo razume, da je kulturno prašanje združeno z velikimi strogi in d*, onim, ki se s tem bavijo, ^Prinaša nobenega posrednega do-'lc«a, pač pa veliko materjalno zgu A naše izseljenstvo, oziroma sa-0 nekateri najboljši in najzaved-e.)si med njimi, so se žrtvovali za jnoeni kulturni podvig izseljenstva, Popolnoma lastno moralno in ma-erJalno močjo, üe vpoštevamo vse
Položaj med Češkoslovaško in Nemčijo
ALI BO PRIŠLO DO SPOPADA — ANGLEŠKI ZASTOPNIK RUNCIMAN SE NAHAJA ŠE VEDNO V PRAGI IN BAJE NI ŠE NOBENEGA DIPLOMATIČNEGA USPEHA DOSEGEL — NEMČIJA IN ITALIJA IMATA TAJNE RAZGOVORE — MUSSOLINI ŽELI DA SE NAJPRTJ UREDI ZADEVA S ŠPANIJO — VELIKE NEMŠKE VOJAŠKE VEŽBE — ČEŠKOSLOVAŠKA JE PRIPRAVLJENA — HENLEI-NU NI ZA SPORAZUM — MONSE NJOR HLINKA UMRL
Položaj .med Češkoslovaško in notranje španske zadeve, ker doslej1 Nem cijo je zelo napet. Nekateri ee- so se vsaj formalno Mussoiinjevi pollo trdijo, da bo kmalu prišlo do spo-, ki in letalci borili kot Francovi propada. Anglija in Francija sta nape- i stovoljci.
li vse moči, da položaj; če mogoče • Medtem pa se vršijo v Nemčiji ve-ublažita in spopad preprečita. An-¡like vojaške vaje, kakoršnih po sve-
glija je že pred tednom poslala svojega zastopnika, lorda Runcimana, v Prago, da se na lastne oči prepriča glede stališča praške vlade in sudet-skih Nemcev, ki pa doslej, kot zagotavljajo, ni mogel še ničesar konkretnega sporočiti v London. V Berlinu pa se ta čas nahaja Mussolini jev zastopnik, letalski general Bal bo, ki ima važne sestanke z nemškim glavnim štabom. Kot zatrjujejo poznavalci razmer, se rimska in berlinska vlada posvetujeta, kako bi rešili sebi v prid špansko in češkoslovaško vprašanje. Mussolini je vsekakor bolj zainteresiran v Španiji, medtem ko je Hitlerjev namen zlomiti odpor Češkoslovaške. A ker fašistična zmaga v Španiji še ni zagotovljena, marveč se dogaja ravno nasprotno od onega kot je Mussolini
tovni vojni še ni videl svet. Por oro žjem sta dva letnika in je bilo vpoklicanih več letnikov tudi nazaj tako, da je mnogo več kot en milijon vojakov na vežbi. Glavne vojaške vaje se vršijo ob francoski in belgijski meji ter posebej ob češkoslovaški. Na Pruskem da se bodo vrsjile pa malo pozneje. Generalne vaje vodita -sam Hitler in njegova desna roka, Goering.
Češkoslovaška je imela svoje letne vojaške vaje pomladi. Vsem je še gotovo v spominu, kako je dne 21 maja v 24 urah mobilizirala vso vojsko ter vpoklicala pod orožje več rezervistov. S tem je dala razumeti Nemčiji, da naj si nikar ne misli, da je Češkoslovaška Avstrija. Vendar ima tudi sedaj mnogo večje število vojakov pod orožjem, kakor jih je
kih finančnih težkočah. Vsa trgovina je v velikem zastoju in kdor le more beži z denarjem v tujino, kjer ga shrani na varnem, kajti država ima namen za svoje militaristične eksperimente zaseči ves denar po bankah.
Pred nekaj tedni smo poročali o veliki in škodljivi napetosti med Če-
I hi in Slovaki, o katerem pa se zadnja ! čase skoro ni več slišalo. V sredo pa je nenadoma umrl monsenjor Hlin-i ka, vodja katoliških Slovakov, ki je | bil v tako nesrečnih trenutkih začel ; prizadejati še novih skrbi praški vladi. Hlinka je brezdvoma stekel mnogo zaslug za Slovaški narod, a danes potrebuje Češkoslovaški narod dale-kovidnejših politikov, kot je bil pokojni Hlinka.
Kako se bodo razvili dogodki, ne moreñio prerokovati. Kot poročajo iz Pragif, angleški zastopnik lord Runciman še ne more ničesar gotovega poročati svoji vladi v London, kajti sudetskim Nemcem, oziroma njih vodjem, očividno ni do sporazuma. Vsekakor pa do vojne najbrže še ne bo prišlo.
računal, želi, da bi se najprej likvi-1 potrebno v mirnem času, ter je odredila strogo stražo na nemški meji tako, da je vsako iznenadenje nemogoče. Češkoslovaška se je odločila, da za vsako ceno brani svojo domovino. Svojim zaveznicam pa je zag< -tonila, da bo pripravljena, da pa ne bo izzivala Nemčije, česar tudi prve želijo.
ralo špansko zadevo in šele potem češkoslovaško. Zato trdijo, da se Mussolini nič preveč ne ogreva za Hitlerjeve namene, ker pač dobro razume, da kani Nemčija kot z Avstrijo tudi s Češkoslovaško napraviti ter tako postopoma zagospodovati nad Srednjo Evropo, kar tudi Italiji ne more biti ljubo in koristno, tem-manj ko sama ni medtem nikjer nič pridobila.
Mussolini je naročil generalu Francu, naj napne vse moči, da zaustavi prodiranje republikancev, in še več: da je skrajni čas odločilne in popolne zmage. Franco je zaprosil Mussolinija pomoči, ki mu jo je Mussolini tudi res poslal, a obenem je Mussolini pričel pošiljati vojna letala naravnost iz Italije nad republikance. To je dvignilo veliko pozornost po vsem svetu, posebno pa v Londonu in Parizu, kajti s tem se je tuja velesila direktno vmešala v
VELIKO OBOROŽEVANJE ZA - MIR...
Položaj sedanjega sveta je v resnici tragičen, kakor menda nikoli ni bil. Naj je evropska diplomacija ša tako neodkritosrčna v svojih izjavah in taktičnih potezah, v tem oziru je gotovo odkrita, da ni nobenc-države, ki bi resno hotela vojske in da se je prav vsaka silno boji. Če bi tega ne bilo, bi svetovna vojna že davno zopet izbruhnila, pa je diplomacija do sedaj srečno obšla še tako nevarne čeri mednarodnih sporov.
Medtem pa, ko ni mogoče dvomiti o resni volji vseh velikih in malih sil, da se ohrani mir, se človeštvo še nikoli ni. tako oboroževalo, kakor se danes, ko gre povprečno vzeto skoraj polovica vseh ogromnih državnih proračunov samo za vojne potrebščine. Ker so namreč moralne reze\--ve sodobnega kulturnega človeštva že skoraj popolnoma izčrpane in
Medtem pa se še vedno vrši poj;;!- j ni doraslo tisto pokolenje, ki ga bo-nje med praško vlado in vodjem 1110 mogli smatrali za nositelja ideal-
janje
sudetskib Nemcev, Henleinom, ki je po rodu žid in je zato nerazumljivo s kakšnih "idealov" se ogreva za Hitlerja, ki tako kruto preganja nje-' gove sorojake. In kot poročajo, ni prišlo do nobenega sporazuma, kajti Henleinu oziroma Hitlerju gotovo ni do tega, marveč želi, da bo Češkoslovaško in njene zaveznice polagoma utrudil, ter nekega dne dosegel svoj namen, kar pa bi se utegnilo ravno nasprotno od onega zgoditi, namreč, da bi se Nemčija utrudila, kajti kot poročajo, se nahaja v veli-
okoliščine, so neverjetno mnogo doprinesli ter dokazali veliko sposobnost in voljo za skupno stvar. A kaj vse to hasne, če pa smo prepuščeni samim sebi in brez osredotočenja naših sil, ki bomo vkljub vsemu prizadevanju in žrtvam prej ali slej zapadli smrti. Zato je treba, da se izseljenstvo in domovina tudi gospodarsko poveže. Kultura brez gospodarstva je kakor umetnik med berači!
Trgovina med Argentino in Jugoslavijo je vsa v privatnih rokah in celo taka, ki je državnega značaja. Prihranki izseljencev so vsi naloženi v tujih denarnih zavodih in vse denarne transmisije se vršijo potom njih. Država nima od tega nikakih koristi, izseljenci pa še manj, pač pa imajo od tega lep dobiček privatniki in tuji denarni zavodi, ki se na naše kulturne brige lepo požvižgajo, če tu pa tam včasih s kako malenkostjo podprejo katero naših kulturnih u-stanov, jih je treba kot miloščino prositi ter si domišljajo, da so veliki človeški dobrotniki, brez katerih bi se svet podrl. A to bi še ne bilo najhujše: Navadno, prtivzaprav z ljudskim denarjem, podpirajo proti-ljudske interese.
Rešitev je enostavna: Država naj poleg diplomatičnih zastopnikov, konzularnih uradnikov, vojaških atašejev, preskrbi tudi gospodarske
rala imeti lastne gospodarske institute, kot doma tudi v tujini, v katere bi imelo izseljenstvo zaupanje. S tem pa bi bil tudi rešen finančni problem izseljenske politike.
Po drugi strani pa bi morali tudi izseljenci sami napeti vse sile, da se ne samo posamezno, marveč tudi kot celota gospodarsko osamosvojimo. Nekaj začetkov že imamo v Villi Devoto ter jih je pričakovati tudi drugod, a s tem bi še ne bilo gospodarstvo v celoti zapopadeno, kot smo prej povedali. Treba je samo, da se interesi posameznikov povežejo s skupnimi interesi kolonije in države.
Zato z velikim navdušenjem pozdravljamo Izseljensko zbornico ter upamo, kot smo v začetku povedali, da bo znala združiti vse potrebne inicijative in sile za čimpopolnejšo in koristnejšo kulturno in gospodarsko rešitev izseljenstva.
Kar se nas Slovencev v Južni A-meriki tiče, imamo precej dobre volje in posrečenih začetkov: Združitev obeh listov; združitev Prosveie in Tabora; radio-ura; slovenska šoia itd. Vsi predpogoji so torej dani, da smemo s skupnim prizadevanjem ter z vztrajnim delom v izseljenstvu in v domovini pričakovati boljše bodočnosti in več obojestranskih koristi ter resnične ljubezni izseljencev do domovine in obratno. Kar je mogoče doseči le tedaj, ko bomo vsi spoznali
ne moralne obnove sveta, se narodi nikakor ne morejo zavarovati pred možnostjo napada in zato je tudi potrebno, da se vsak oborožuje do zob in da se skoraj vsa industrija oziroma proizvodnja vodi in usmerja tako, da bi mogla zadostiti vsem zahtevam narodne obrambe. Oborožitev čim večje množice, kar pomeni najbolj neproduktivno izrabljanji človeških sil in zmožnosti, je danes edino sredstvo, da se narodi ubranijo vojne, ki jim preti zaradi neurejenosti medsebojnih odnošajev, ki so označeni po splošnem medsebojnem nezaupanju. Neki angleški zdravnik je rekel pred kratkim, da bo po vsej priliki ohranila mir le okolnost, če bo država imela enako močna sredstva tako za obrambo kakor za napad...
Najbolj značilen zgled, do kak
varovana proti visoko-eksplozivnim bombam iz zraka, pa tudi ne proti morskim torpedom, ker ni mogoče združiti maksimalne velikosti ladji-liega trupa z zadostno debelino o-klopa. Temu nasproti pa je na primer italijansko brodovje zelo hitro in okretno, pa kljub temu proti napadom iz zraka in iz morja dobro zavarovano. Zato Jiiti zdaj Anglija, da bi vse svoje dosedanje brodovje čimprej nadomestila z novim, ki naj bi popolnoma odgovarjalo sodobnim • okoliščinam v vojni. To novo vojno brodovje, katerega prve ladje so bile spuščene v morje leta 1936-37, bo v celoti dograjeno leta 1942, zaradi česar angleški državljan z gotovostjo računa, da se mu vojne najmanj 4 leta ni treba bati, ker bo do takrat angleška diplomacija napela vse sile, da ne pride kje do spora z orožjem. Seveda pa mora Anglija obenem s tem, kolikor je mogoče, temeljito popraviti svoje dosedanje ladjevje vsaj po polovici. Začeli so razredom ladij, ki nosijo ime p<> oklopnici "AVarspite". Tehniki pa že danes dvomijo, ali bodo te preure jene ladje res kos svoji nalogi. Zaradi tega seveda Anglija čim bolj hiti z novimi gradnjami, zato da 'ri imela v letu 1942 vsaj pol milijona ton čisto modernega ladjevja.
Poleg močnega ladjevja potrebuj3 Anglija čim večje zračne armade in letal, kakor tudi široke mreže letalske obrambe, ki mora obsegati vsa J središča narodne proizvodnje, ki je | prva izpostavljena sovražnim napadom iz zraka, o katerih danes vemo, : da imajo strahotne učinke. Proti le-■ talskim napadom pa mora biti tudi ! vsak državljan opremljen z maskiv ! zoper strupene pline, katerih je da-| nes na angleškem otočju izgotovlje-
šnili ogromnih naporov je danes pri-1 »ih 50 milijonov, proti drobcem zra-
t<i mn ii n ii/A/1 1 . I 1. .. v .. .. 1___ __* i ' *	.. v\ «1% 1a s-. 1-v n rt i /> 1. rt ...ti.) /1 i + , v\ rt /i
strokovnjake, bodisi v trgovini ali skupne koristi od skupnega dela in bančnih operacijah. Država bi mo-! truda.
si I jen narod, ki hoče ohraniti mir ■/» vsako ceno, nam nudi Anglija. Že minula svetovna vojna je pokazala, da se varnost Anglije in iz tega izvirajoča moč in vpliv te dežele v mednarodnih zadevah ne opira več na srečno dejstvo, da Angleži žive ločeni od Evrope na otočju, katerega o bale se dajo zavarovati s primeroma ne prevelikim trudom po dobrem vojnem brodovju. Iznajdba podmornic ogroža najmočnejšo vojno brodovje kljub vsem daljnoslušnim napravam, še bolj pa so nevarna brodovju sodobna letala. Dokaze za to je doprinesla Abesinija in jih dopri-naša sedaj državljanska vojna na Španskem in vojna med Japonci i'i Kitajci na Daljnem vzhodu. Večini ljudi ni verovala, toda dejstva so danes postala tako jasna, da nihče več ne dvomi, da je Italija mogla •/.■> vojevati Abesinijo v prvi vrsti zato, ker se ji ni bilo treba bati anglešk^-ga brodovja. Danes angleški državniki sami tega ne taje. Izkazalo se je, da je resničen izrek sodobnega francosekga stratega, da velikansko angleške vojne ladje ne predstavljajo nič drugega kakor plavajoče krste. Angleška ladja-velikanka ni za-
čnih bomb a je treba zgraditi podzemske prostore ne samo v vsaki hiši, ampak tudi pod vsemi parki in trgi. Zaenkrat je zgradila Anglija takih prostorov za poldrug milijo : ljudi, kar je seveda vse premalo. Proti požigalnim bombam pa je treba velikih požarnih brigad in na de-settisoče sesalk. Veliko vprašanje je tudi izpraznitev mest ob težkih zračnih napadih, posebno kar se tiče žena in otrok. Danes morejo anglešk? železnice v teku 72 ur odpraviti iz Londona 3 in pol milijona prebivalcev na deželo, ne da bi trpel redni in osebni blagovni promet. Seveda , bo treba v primeru vojne ta promet pomnožiti še r. motornimi vozili.
Pa vse to še ni nič nasproti vpra-' šanju, kako v primeru vojne prehra-niti armado in prebivalstvo. Ta potreba zahteva mobilizacije vsega prebivalstva tja do otrok, ki so stari nad 10 let, in organizacije vsega življenja po potrebah vojne. Prihodnja vojna bo namreč, kakor pravijo, totalitarna, to se pravi, da bo aktivno in pasivno prizadela vsakega človeka. Res, daleč je napredovalo človeštvo v dvajsetih stoletjih! V tem oziru je angleška vlada preskrbela

■ ARGENTINSKI BOKSAR UMRL i £ ŽALOSTNA VEST
Argentinske vesti
Proslava Zedinjenja in dvajsetletnica Jugoslavije - Največja jugoslovanska ditev v Južni Ameriki
prire-
Jugoslavija bo letos 1. decembra	Toškovič, vsi ostali delegati društev
praznovala dvajsetletnico svojega	pa so odborniki
, , , m , „■ • ,;	Na tem sestanku se je tudi zaklju-
obstanka. Ta dan je pokojni viteški	^ da delegati spo^oče svojemu
kralj Aleksander proklamiral zedi-	društvu 0 razpravljanju na tej seji,
njenje Srbov, Hrvatov in Slovencev	ter da društva sporoče s kako točko
v eno narodno državo. Jugoslovani	bodo na proslavi sodelovali. Vsa dru-
v domovini bodo ta dan proslavljali	štva naj takoj pripravijo določeno
kar najsijajnejše. Tudi mi tukajšnji	točko, tako, da bodo mogli delegati
izseljenci te pomembne obletnice ne	na svojem drugem sestanku, ki bo
smemo in ne bomo prezrli. Naša	v četrtek 25. avgusta, že poročati, s
ŽELEZNICE ŠE VEDNO NA DNEVNEM REDU V PARLAMENTU
Že zadnjič smo pisali, da se bo v sredo razpravljalo v parlamentu o železnicah, ki .jih namerava kupiti država. Radi nezadostnega števila poslancev, pa se zasedanje ni vršilo, temveč je nilo sklicano za četrtek z istim dnevnihi redom.
društva bodo skupno proslavila 1. DECEMBER. Da pa bo proslava čim lepša in sijajnejša, se je v četrtek, na pobudo Sokola Dock Sud-Boca, že vršil sestanek delegatov vseh društev. Na tem sestanku se je izvolil meddruštveni odbor, kateremu je predsednik arh. V. Sulčič, ta j
kakšno točko bo društvo sodelovalo.
Proslava se bo vršila 3. decembra. Pokroviteljstvo te je prevzel naš poslanik v Buenos Airesu, gosp. dr. Izidor Cankar.
Ker bo to ena največjih naših prireditev, kar jih je bilo do sedaj v Južni Ameriki, se je za ta dan naje-
1UU JV/	1/MUWM«.» »---- • --------'	o	«	-
nik M. Marinčevič, namest. Miloslá- lo največjo dvorano v Buenos Aire vic, blagajnik S. Baretto, namest. J ; su — dvorano Principe Jorge
ARGENTINSKI IZVOZ
Argentinska zunanja trgovina se nikakor noče izboljšati. Tako uvoz, kakor izvoz se je letos zmanjšal. Kakor poroča statistični urad, se je letos v teh prvih sedmih mesecih zmanjšal izvoz za celih 74,5.068.000 pesov, nasproti lanskemu v tem času.
IZGREDI NA PRAVNI FAKULTETI V CORDOBI
Prejšnji četrtek je prišlo na pravni fakulteti v Cordobi do streljanja med visokošolci reformisti in anti-reformisti. Pri tem streljanju je bil Benito Santiago smrtno zadet ter jo kmalu izdihnil. Težko ranjena pa sti bila Francisco Montaña in Antenor Carreras. Poiicija, ki je nato prihitela na lice mesta, je aretirala kakih 40 dijakov, katere pa je razen štirih vse pozneje izpustila. Vsi, te izgrede in izgrede sploh, ki se godijo tudi po drugih fakultetah, ostro obsojajo. — Pogreb nesrečnega dijaka se je vršil v soboto.
Pravkar je prišla iz Cordobe vest, da je ranam podlegel tudi dr. Francisco Montaña, o katerem smo z gor?. J omenili, da je bil težko ranjen.
Dr. Montaña je bil vodja cordob-skih nacionalistov. Radi njegova smrti se je bati izgredov. Umirajoči Montaña pa je prosil svoje pristaše, naj se ne maščujejo.
Spomin na generala San Martina
V sredo se .je Argentina spominjala smrti generala San Martina, velikega amerikanskega osvoboditelja, ki je umi pred 88 leti v Boulogne-sur-Mer. Ta dan je bil proglašen nekakim praznikom, delo pa je le delno počivalo.
ROJSTNI DAN KRALJA PETRA II.
Povodom rojstnega dneva našega mladega ki',al j a, Petra II., se bo vr-,
šila v nedeljo 4. sept. t. 1. ob 10 uri danje jetrnšnice v Mercede* dopoldne sv. maša za katoličane v ¡ je tako nepričakovano cerkvi "Santísimo Sacramento", ulica San Martín 1040 (dve kvadri od
ZOPET LETALSKA NESREČA
Povodom spomina na San Martina so krožila nad mestom Cordobo tudi
letala. Eno letalo, v katerem sta bila ca Dan luail>ul VU¥C	w
sarž. Martin Mondragon in pilot P» Retira). Tega dne bo maša tudi za ročnik Angel Hernández. Letela sta priavoslavne, in sicer ob 11 in pol. prav nizko. Ko je Hernández vrgel v cerkvji uüca Brasil 315. cvetja na San Martinov spomenik, sta se dvignila više. Zadela sta pa z letalom ob zvonikov križ jezuitske cerkve, nakar je letalo padlo na dvorišče tehnične fakultete. Oba letalca sta se ubila.
Prejšnjo Sfedo^-je S'' sanatoirju v Cordobi umrl, pri Argentnicih zelo priljubljen boksar, Justo Suarez. Njegovo truplo je bilo v četrtek jji-"-peljano z vlakom v Buenos .Vite,. Položen je bil na mrtvaški oder v Luna Parku, kjer si je kot bok Sar priboril marsikatero zmago. Pogreb se je vršil v soboto, katerega se je udeležila nebrojna množica.
PROSLAVA BITKE PRI PERIBE-
BUYU PRINESLA MOREYRJ SVOBODO
V petek so v Mercedesu proslavljali spomin bitke pri Peribebüyr.. Razen raznih vojaških in civilnih dostojanstvenikov ter ljudstva, se j«* te proslave udeležil tudi guverner province Buenos Aires, dr. Fresco. T., j priliko so.porabili dobri Mercedčani ¡ ter izročili -dr. Frescii pismo, y-.-katerem so ga prosili, da bi izposloval da se po nedolžnem zaprtega Alejandra Moreyro takoj izpusti na svobodo. Dr. Fresco je prošnji ugodil. * i; po nekaj minutah .je bil Morevra prost. Bil je pa tako prevzet od nenadnega vese'ja. da ni mogel spri - 1 govoriti niti besedice, le poljubil jej |roke guverner iu.
Moreyra je bil obdolžen uipoca >:> I radi tega obsojen na dosmrtno je | čo na Sierra Chu*a. Prebil je tam že ! skoro 6 let, makar se je izkazalo, (ki j .ie nedolžen. Prepelmn ,¡e bil iz s?-
, kjer aa dohitel i
Naš rojak Ivan Milivojevic, domu fz Bačke Palanke, je dobil žalostno vest iz domovine, da mu je v starosti 22 let po nesrečnem naključju nenadoma umrl n jegov sin Slavko.
Pokojni Slavko se je vozil usod-vega dne s mofociklom in ko se je Vo+qI ognili nasproti prihajajočemu vozVi je zadel ob rob eeste ter je z t zádobfjenimi noškodbami umrl.
. Xai mu bo lahka domača zemlja., preostalim pa naše sožal.je!
svoboda.
Pok. Slavko Milivojevic
PR3RANA SMRT NAŠEGA ROJAKA
za nakup ogromnih zalog živil in surovin, ki so potrebne za vojno, to j-: premoga, železa in jekla. V primeru vojne bo namreč zveza Anglije s kolonijami silno ogrožena po podmornicah in letalih in bo preteklo dokaj mcsecev, preden bo moglo angleško brodovje ta pota zadostno
DVOJE NESREČ RADI KALEN-TADORJA
Ko je v nedeljo zjutraj kuhala zajtrk na kalentadorju, 41 letna Neža Protonova, češkoslovaška državljanka, stanujoča v ulici Humberto 1 štev. 1448, je kalentador ponehal goreti, ker je zmanjkalo nafte. Protonova je tedaj šla po posodo, da bo nafto prilila, pa bila je tako neprevidna, da je nekaj nafte kanilo tuli na pojemajoči plamen, kar je povzročilo, da se je vnela tudi nafta v posodi in uboga žena je bila takoj vsa v ognju. V tem stanju in klicoč na pomoč, je tekla na dvorišče, kamor je takoj prihitel tudi njen svak Nikolai Prisinja ter z odejo ogenj zadušil. Vso opečeno ženo so takoj odpeljali v bolnišnico Rawson, kjer se bori s smrtjo. Precej opekel se je tu-■ di svak na obe roki. i Druga taka slična nesreča se je j pripetila prejšnji teden, ko je 24 let-¡ na Carmen Goriz vlivala nafto v k.i-! lentador, da se je nafta vnela in se ! je Carmen tako nevarno opekla, da ' je v ponedeljek v bolnišnici Sala-berry, kamor so jo prepeljali, kljub vsej zdravniški pomoči umrla.
NARAŠČAJ SOKOLA DOCK SUD-BOCA BO ODŠEL V JUGOSLAVIJO
Sokol Dock Sud-Boca je začel zbirati prispevke za fond, iz katerega se zo oskrbelo naraščaj in njihove spremljevalce, da bodo zamogli potovati v Jugoslavijo, da se udeleže vsesokolskega zleta in slavnosti, povodom polnoletnosti kralja Petra I' . leta 1941 v Beo.gradu. V ta namen jo bilo na večerji.''Ivi je bila prirejena na čast Petru Capudru, nabrano 25.60 pesov.
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIčj
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV I
Sprejemata od 10 do 12 in od ] 15—20 ure.	j
DONATO ALVAREZ 2181 I
U. T. 59 - 1723	t
Naši rojaki pri pogrebu Petra Pandjiča v Mendozi
Iz Mendoze nam poročajo, da je j njegov tamkaj umrl naš rojak Peter Pan-djic, star 27 'et, rodom iz Drinoyea. Umrl je za posledicami hripe. Na' Naj mu bo lahka tuja zemlja.
poslednji poti so ga spremljali vsi tamosnji njegovi sorojak;
vati proti sovražnikovim napadom. Zato bo morala biti Anglija preskrbljena z živili in vojnimi surovinami najmanj za pol leta tako, da bo za silo lahko pogrešala dovoz iz kolonij in nevtralnih dežel. Velike rezerve surovin so pa potrebne tudi zaradi tega, da bi bilo čim več delavcev prostih za vpoklic v armado, do-čim je smelo v minuli svetovni vojni na stotisoče moških ostati doma, ker so bili potrebni v proizvodni. Največja žrtev, ki jo bo moral doprinesti angleški državljan, pa je u-\edba splošne vojne dolžnosti, ki je Anglija do zdaj sploh ni poznala.
Če premislimo, da vse te priprave, ki naj služijo za — ohranitev miru, v drugih državah primeroma niso nič manjše kakor v Angliji, ki raz polaga z ogromnim bogastvom t denarju in naravnem blagu, potem si lahko predstavljamo, kakšne žrtve mora prenašati sodobno človeštvč zato, da proizvaja ogromne množine orožja z namenom, da se obvaruje take strahotne katastrofe, kakor bi bila bodoča vojna. Zakaj danes se prav nihče več ne vara o tem, kakšen bo nujno izid bodočega medsebojnega iztrebljanja človeštva s pomočjo najhujših in najučinkovitejših tehničkih vojnih sredstev.
ŠPANSKI POSLANIK V SANTA FE
Dr. Osorio y Gallardo je prišel v zavaro-i nedeljo opoldne s svojo ženo in hčer
ko v mesto Santa Fe, kjer je bi' sprejet od mestnega župana Robbi-ja, ki mu je izrekel dobrodošlico. V imenu vlade pa ga je pozdravil tajnik ministrstva. José María Rosa. Poslanik je posetil tudi vladno palačo, kjer ga je pa sprejel dr. Yrion-do v beli dvorani. Dr. Osorio y Gallardo je bil povsod navdušeno sprejet.
PREPOVEDAN POVRATEK
Avgusta meseca 1937 leta je bil izgnan iz dežele radi raznih kaznivih dejanj, 51 letni Simon Márquez. Pred kratkim pa se je nepostavno zopet vrnil v Argentino. Po naključju pa ga je policija zavohala ter ga aretirala. Radi prepovedanega po-vratka se bo možakar zagovarjal pred sodnikom dr. Rodriguezem.
ZLATKO BADEL
i
Calle Agüero 2151
U. T. 44 - 3317	BUENOS AIRES

VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO
BREZPLAČNO
i*
STARA
SLJI1IOVICA
BADEL
UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH
K
V DAR DOBITE
na vsaJkih 6 slik, ki stanejo ®d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 V DOCK S U D
PELINKOVEC
BADEL
PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE.
iSraapi^^
ti
ami mt& memmimrn>»*,. xm. mc;<«< JOKí*BC-smstisasmisa&c .sas^-a*..
5¡¡
Vesti iz organizacij
4
I

Združitev
V	nedeljo 21. t. m. se vrši v prostorih Slovenskega prosvetnega društva ustanovitev novega društva. Novo društvo ustanovi združeno članstvo dosedanjih društev Prosvete in Tabora. Obe društvi s tem — brez dvoma zgodovinskim dnevom — prenehata kot taki delovati, stvarno pa nadaljujeta združeni svoje dosedanje delovanje. In upamo, da združeni bosta to delovanje razširili v splošni blagor cele naše izseljenske skupnosti.
V	tej združitvi ne smemo gledati samo na ono malo število rojakov, ki so se dosedaj trudili v raznih društvenih prireditvah, to združitev mc-ramo vsi izseljenci vzeti iz drugega vidika, namreč iz simboličnega vidika in to je, da se tudi mi združimo okoli te majhne skupine, ter da jo s tem spodbujamo, da bo čim več lepih in koristnih sadov rodila. Če cvetlico ne obsevajo in ne obdavajo žarki in gorkota solnca, ne bo dala sadu. če mi ne bomo gledali z ljubeznijo in e bomo pripravljeni vsaj nekaj žrtvovati temu novemu dru štvu, tudi ta korak, ki ga napravijo člani društev Prosvete in Tabora ne bo mnogo predrugačil naš skupni položaj tu v izseljenstvu.
V	Buenos Airesu in okolici nas je gotovo kakih 15 tisoč Slovencev, ki več ali manj delamo in zaslužim). Malenkostna žrtev bi bila, če bi vsak daroval pet pesov, in čez mesec dni bi lahko imeli svoj "Slovenski dom". Vsak dobro ve, da pod lastno streho, se čuti človek popolnoma drugačnega, takorekoč podvoji in potroji misli in pobude ter s potro jeno silo spreminja besede v dejstva.
Ob tem zgodovinskem dnevu morajo vsi predsodki odpasti. Vsaki je dolžan, da opusti vse pomisleke in pozabi na stare dogodljaje in nevšečnosti, naj se počuti vsak kot prerojen in naj stopi s zaupanjem in veseljem temu zgodovinskemu dejstvu nasproti in naj si vcepi v glavo, dn mora tudi on temu zgodovinskemu dejstvu z vso ljubeznijo in žrtvijo Pripomoči.
Dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke je, da je prisoten pri tem zgodovinskem dogodku in da s svo.io Prisotnostjo in odobravanjem spodbudi sebe ter svoje rojake, da bo ta združitev res one sadove rodila, ki so mogoči in ki so tako potrebni ne samo za razvoj naše izseljenske skupnosti, marveč in to v prvi vrsti zu našo ohranitev.
Zategadelj v nedeljo vsi na usta-J »ovni občni zbor društva "Slovenski dom".
Srečko Stepančič
vmaciMf. <♦> <«< <♦> •'♦> o»*; >
KROJACMCA "GORICA"
Hočete biti dobro in. elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Pa-w	ternal.)
•<♦>•.-.«KOJKoa».: :»:• •»> <« <«
ZBOR PROSVETE NA RADIO ¡
Drugo nedeljo, dne 28 avgusta, bo zbor Prosvete spet nastopil na Jugoslovanski radio-uri. Nastopil bo :: mešanim in moškim zborom ter bo izvajal več slovenskih in hrvatskih pesmi.

ŠTORKLJA
KNJIŽNICA S.P.D. I.
Tovarišica Olga Maurič je darovala društvfrii knjižnici 18 knjig, za dar se ji najlepše zahvaljujemo.
Slovenci v Franciji se postavijo
Triglav ni samo najvišja gora Jugoslavije ampak "Triglav" je tudi najboljši jugoslovanski pevski zbor v Franciji. Da je to res, smo se ponovno prepričali dne 10 julija t. 1. ko so tekmovala razna pevska društva iz Alzacije Lorene. Tekmovali so Francozi, Poljaki, Nemci in seveda tudi Slovenci niso hoteli zaostati. Nastopili so v krasnih slovenskih narodnih nošah pod vodstvom svojega priljubljenega dirigenta g. Rohra. Ko so odpeli "eVnček narodnih pesmi" in "Buči morje Adrijansko", se ploskanje kar ni hotelo poleči. Takoj je bilo jasno, da ne bodo zasedli zadnjega mesta. Po tekmi so se zbrala vsa društva na prostem, da lepo proslave svoj praznik. Tudi ob tej priliki je nastopil " Triglav burno pozdravljen, lzselj. učitelj Jankovi«-- je v francoskem jeziku pozdravil vsa društva, organizirana v "Pevski zvezi Alzacija-Lorena". posebno pa člane "Triglava" in njegovega pevovodjo. Za njim je stopil na. govorniški oder predsednik ocenjevalne komisije in razglasil potek tekmovanja. Kakor je bilo pričakovati, tako se je zgodilo: Slovenci so odnesli prvo nagrado. Pevsko društvo "Triglav" je čast in ponos Slovencev na tujem in lepo reprezenti-ra svojo domovino Jugoslavijo.
Poleg "Triglava" smo bili veseli tudi "Deškega pevskega zbora" iz Stiringa. Da ste jih videli te ljubke dečke v lotrinških nošah in slišali njih nežne glasove, Peli so v nemškem in francoskem jeziku. Uči jih isti pevovodja kakor naš "Triglav", to je g. Rohr. Kakor čujemo, nameravajo iti prihodnje leto v Jugoslavijo'in tam prirejati koncerte. Prisrčno pozdravljamo to misel.
Tudi ostala pevska društva so vsa lepo zapela, tako da so bili sodniki kar malo v zadregi, kako bi razdelili nagrade.
Želimo vsem tudi v bodoče ¿'eliko uspeha!
V sredo se je štorklja zglasila ter prinesla Mariji Kralj, poročeni Vo-dopivec in njenemu možu Andreju, restavraterju "Evrope", ki sta oba doma iz Dornberga pri Gorici, iepo in zdravo punčko, kateri bosta srečna starša dala ime Nelida Adrijana.
Čestitamo!
OSEBNA VEST
Rojak Pintar Rudolf poroča, da je od poškodbe, ki jo je bil dobil lani, srečno ozdravel. To pojasnjenje iz razloga, ker se je bilo razneslo okrog, da je za poškodbami umrl.
RAZNE VESTI
1.250.000 nemških vojakov se je udeležilo velikih vojaških manevrov,
ki so se vršile vzdolž češkoslovaške meje te dni. To so bile največje vojaške vaje, kar jih pozna svet.
Švicarskega zdravnika Zellveger-
ja, je nemška policija na Dunaju aretirala, ko je prišel tja, cla se udeleži mednarodnega zdravniškega kongresa.
Potniško letalo, družbe Condor PP-Cat-Auhanga, ki je opravljalo poštno službo med Puerto Alegre in Belemom je padlo v zalivu Guana-bara v morje. Vseh 9 potnikov se je potopilo, bili so vsi Brazilci, razen enega, ki je bil Nemec.
Znani letalec polkovnik Lindbergh
in njegova žena sta se z letalom pripeljala kot turista v Rusijo, kjer bosta prisostvovala vojaškim letalskim vajam.
POZIV NA ZDRUŽITEV "TABORA" IN "PROSVETE" V NOVO DRUŠTVO
'•'cnj. rojak, član in članica!
V nedeljo dne 21 avgusta se vrši združitev "Tabora" in "Prosvete" ter občni ustanovni občni zbor iz te združitve nastalega novega društva. Ta nov korak v naši buenosajreški koloniji naj bo tudi vzpodbuda k novemu stvarnejšemu delovanju za boljšo bodočnost in napredek naše skupnosti in naj obenem privabi tudi ostale rojake v naše vrste, ki so dosedaj le od dalečVsledili našemu delovanju. To delovanje pa naj bo odslej predVsem bazirano na gospodarskem polju, ki je tudi edina trdna podlaga za vse ostalo delovanje, ki bo zasigurala našo samostalnost in trajni uspeh našega dela v tujini.
Občili zbor se bo vršil ob 4 uri pop. v društvenih prostorih Prosvete v ulici G ral. Cesar Diaz 1657 s sledečim sporedom:
1)	Pozdrav predsednikov obeh društev.
2)	Kratko poročilo o dosedanjem delovanju obeh društev in razpust istih.
3)	Pripravljalni odbor otvori ustanovni občni zbor novega društva ni nato sledi čitanje pravil in kratka razprava o vsebini istih.
4)	Volitev odbora.
5)	Vpisovanje novih članov.
6)	Slučajnosti.
Z upanjem, da boste vedeli pravilno ceniti ta dogodek, vas vljudno vabi in pozdravlja z rojaškim pozdravom
ODBOR "PROSVETE" IN "TABORA"

1 Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Ra\v-son", se pripgroč^i vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno Oskrbo. Cene izredno nizke. Pá-strgjjba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
ZA DENAR SE BOJIJO
Kot poročajo nekateri londonski listi, je nastala v Nemčiji, vslčd bojazni pred vojno, velika panika med ljudstvom. Mnogi so skušali svoja prihranke spraviti na varno v inozemstvo, pa jim je Hitlerjeva vlada kmalu prišla na sled ter prepovedala izvažanje denarja.
Tujci pa so vsi dvignili denar na nemških bankah ter ga spravili na varno.
Frančišek Hušpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR
Nekaj misli o slovenskem izseljenstvu
:♦> ;♦: ü» •>> :♦> •:♦>
V
ti I
*"EL CAÑO
•:♦> •:♦> as- •:«• <♦> ¿ RESTAURANT
& RECREO
K " - *
V *
I
*	Izvrstna domača hrana, prvo- ^ A vrstno pivo in vino. — Pro-, .V,
*	stori z vrtom, pripravni za $ svadbe. — Krogljišče.
i Postrežba točna.	$
% -- |
£ Se priporoča lastnik ™
§ PETER BASSANESE *
Á JUAN B. ALBERDI y Gral. I ,	x
PAZ — Buenos Aires f
y T,v M/H. Hm<
¥

FOTOGRAFIJA |
i CJ!
É T'
i "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse nreuredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak prepričal o mojih neprekosljivih izdelkih.
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S/XASfeAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 A Telefon: 59-0522 - Bs. Aires # :♦> >:♦> •:♦>: •:♦> >:♦:<
izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim , klijentom pa popolnoma brezplačno. • Odjemalcem iz notranjosti dežele po- | šilja analize potom pošte, prepričajte ? se o svojem zdravju, analizirajte si J kri in orino!
FACUNDO QUIROGA 1441 1
DOCK SU D
Malo je narodov po svetu, ki bi bili številčno tako majhni, kot je slovenski. Prav malo pa jih je, ki bi imeli toliko manjšin in izseljencev. Od pičlih dveh in pol milijonov Slovencev jih živi izven Jugoslavije 1,201,907, rorej cela polovica! Pri reševanju manjšinskega in izseljenskega vpraašnja gre v bistvu za eno sa: mo stvar: kako dobiti stalno in močno organsko zvezo med člani istega, naroda v domovini in tujini. Vsi kulturni narodi se globoko zavedajo važnosti tega problema in odgo vornosti, ki jo imajo pred zgodovino, in se za njegovo rešitev ne strašijo nobenih žrtev. Kljub poraznemu stanju najdeš v tem pogledu pri nas toliko brezbrižnosti, toliko grdega ego-izma!
Da omejimo odtok slovenske krvi v tujino, je treba predvsem z zakoni urediti socialna vprašanja, izvesti obsežno agrarno reformo in preiti k izvršitvi velikih javnih del. S ten-., da bomo mogli našemu človeku nuditi naš kruh, ga bomo privezali na domačo zemljo. Rešitev teh vprašanj je nujna tembolj, ker tuje države priseljevanje zaradi prevelike bre? poselnosti lastnih delavcev vedno bolj otežkočajo in omejujejo.
Kar pa zadeva tiste, ki so si bili prisiljeni poiskati kruha v tujini, je treba predvsem izpremeniti obstoje či izseljenski zakon, ki je preokoren in ne ustreza sedanjim razmeram. V Ljubljani se morata ustanoviti izšel jenski in manjšinski institut, ki naj ju vodio priznani slovenski strokovnjaki in ki naj ju država podpira toliko, kolikor taka zavoda spričo svo je težke in odgovorne naloge potrt-bujeta. fiele tista propaganda, ki bo izhajala od teh dveh uradnih usta -nov, bo imela med ljudstvom zadosten uspeh, ker bo le ta — ne zasebna — mogla zavzeti potrebne dimenzije in doseči zadostno kvaliteto. Za nimanje za izseljence naj bi popu-
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Knrineič
- Ne pozabi GARAY 3910 telefon 61-5384 BUENOS AIRES
Rojaki
Predno si naročite obleko
O B I § C I T E KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231
Villa Devoto
i larizirale revije, bogato opremljene ' z znanstvenimi razpravami, statistiko, ilustracijami in poljudnimi spi-' si, prav tako predavanja v radiu, šolah in prosvetnih domovih; ko bo ljudstvo o tem dovolj poučeno, bo samo od sebe prispevalo, kolikor bo v njegovi moči. Slovensko izseljensko in manjšinsko vprašanje bomo mogli s pridom reševati šele tedaj, ko bo država storila svoje in ko bo postal problem naše krvi v tujini o-sebna bolečina prav vsakega Slovenca.
Nujno potreben je preokret naših izseljenskih društev v sodobnejšo, strokovno smer, dasi prosvetne strani ni zanemarjati. — Važna stvar je stalen stik z domovino. Ta je možen in potreben na več načinov. Prirejati je treba v radiu redne izseljenske ve čere s pestrim sporedom, govori c» naši zemlji, zgodovini, naših velikih možeh, recitacijami izbranih pesmi naših klasikov, narodno pesmijo in godbo. Oddajajo naj se za slovenske izseljence izključno iz Ljubljane in s slovenskim sporedom in to prvič iz narodnega ozira in pa tudi iz zgol,; praktičnega, ker imamo v Ljubljani vedno in v bogati izbiri najboljših moči. Zadnji čas je, da se poveča radijska postaja v Ljubljani, in sicir za toliko, da je sosedne ne bodo mogle prevpiti in da jo bodo mogli poslušati ne ie Slovenci v Jugoslavij», ampak tudi v Italiji in Nemčiji. Za prenose v ostali svet bi naj pridobili za posredovanje morda kako močno francosko postajo. Nadalje je treba pošiljati v tujino v večji meri slovensko knjigo, ne le nabožno in poljudno, ampak tudi leposlovno. Pri slednji je paziti na izbor in sta rost, da seznanimo naše v tujini z najnovejšim in najboljšim, ne pa da bi pošiljali knjige, ki smo jih izvlekli iz zaprašenih zabojev na podstrešju in so nam v napoto.
Organizirati bi končno treba letovanje izseljenskih otrok, bodisi iz diaspore ali iz tujine, v domovini, da se ogrejejo ob našem soncu in prisluhnejo utripu naše zemlje. Prav tako bi bil potreben naš obisk v tujini, kar je pa za 99% naših ljudi nemogoče. Lažje izvedljivi so obisk., naših onstran meja.
Približno iste smernice veljajo za reševanje manjšinskega vprašanja. Tu naj dodamo le, da je dolžnost države, paziti, kako se izvajajo določbe mednarodnih mirovnih pogodb, in zastaviti ves svoj vpliv, če se kršijo.
Od vsega zgornjega imamo bore malo, ker skoraj vse naše dosedanje delo temelji na zasebni iniciativi. Wkrajni čas je, da napravimo korak ■ dalje, sieer bo naša brezbrižnost hu-do.miažčevana.
J. M
Rojaki! Poslužujte se samo onih bančnih zavodov, ki oglašujejo v našem listu!
Slovenci doma in po svetu
Trst in njegov židovski problem
Že lani so ortodoksni fašistični krogi in listi, med njimi v prvi vrsti "Regime fascista", glasilo nekdanjega generalnega tajnika fašistične stranke Farinaecija, po nemškem vzgledu sprožili ostro kampa-nijo proti Židom in še posebej proti židovskemu elementu v Trstu. Z njo so izzvali precejšnje razburjenje v židovskih krogih, vendar se oblasti niso dale zavesti na njihovo pot, ker je židovski problem v Italiji, kakor je to tržaški "Piccolo" še pred krat-ga značaja kakor v Nemčiji, predlani ugotovil, v marsičem drugaene-vsem pa kampanja ni bila zasnovana na kakšnih plemenskih ali drugih načelih, nego je imela v prvi vrsti gospodarsko in deloma tudi osebno ozadje. Svoj vrhunec je kampanja dosegla v dneh, ko je. bila Avstrija priključena k Nemčiji. Tiste dni je "Regime fascista" objavil cel seznani Židov v tržaških javnih službah ter na vodilnih mestih industrijskih, trgovskih in finančnih podjetij. "Piccolo" je kampanjo cremon-skega lista odločno zavrnil z obelež-bo zaslug, ki so si jih pridobili tržaški židje za italijansko stvar ne le v času miru, nego tudi na frontah v zadnji svetovni vojni. Očitni je odgovor tržaškega lista, ki je last židovskega senatorja Mayerja. znanega italijanskega finančnika in bivšega državnega podtajnika v fašistični vladi, in ki ga urejuje Mus-solinijev šolski tovariš in politični zaupnik Rino Alessi zalege!.
Poleg tega so se izkazale skrbi, ki so se pojavile po priključitvi Avstrije k Nemčiji, za bodočnost tržaške luke in njenega pomorskega prometa' za docela utemeljene. Sicer je nemška vlada zagotovila Trstu, da ne bo spremenila tarifnih ugodnosti, ki jih je dala Italiji nekdanja Avstrija, toda stvarno se te ugodnosti v bodoče zlepa ne bodo mogle izrabljati, ker bodo avstrijski les in industrijske proizvode kakor tudi rudo in kmečke pridelke Nemci sami nujno potrebovali in tudi porabili. Zaradi tega nikakor ni kazalo zares načeti židovskega problema v Trstu, ko se je treba osloniti baš na židovski element, ki morda edini še more vsaj nekoliko omiliti položaj in s svojimi trgovskimi zvezami vsa deloma zadržati pričakovano naglo nazadovanje tržaškega prometa, gospodarstva in sedanjega gmotnega položaja najširših ljudskih plasti vobče.
Zato je povsem nerazumljiv dogodek, ki se je pripetil v Trstu v začetku junija. Po mestu se je razširila vest, da je prefekturna konfina-cijska komisija obsodila na 5 let pregnanstva znanega tržaškega židovskega industrijca Josipa Kppin-gerja tovarnarja slaščic in bonbonov. Za konkreflii razlog tega ukrepa ni bilo mogoče izvedeti. Pravijo, da je bil povod neki njegov telefonski razgovor z inozemstvom, pri katerem se je posluževal nekih nedopustnih izrazov in ki ga je tudi po svoji stvarni vsebini kompromitiral.
V tržaških židovskih krogih, ki so, sodeč po omenjenem seznamu Fari-naccijevega glasila "Regime fascista", zelo vplivni, je izzvala konfi-nacija veliko vznemirjenje. Tržaški gospodarski krogi se sedaj boje re-
akcije, ki jo je pričakovati z židovske strani in ki bi bila nedvomno takega značaja, da ji oblast zlepa ne bi mogla do živega. Bojazen je toliko bolj utemeljena, ker bi v danem primeru Trsta ne pustili na cedilu samo italijanski politični prijatelji onstran severnih meja, temveč tudi tvorci njegove sedanje gospodarske moči in pravi stvoritel.ji njegove italijanske nacionalne ekspan-zivne sile.
Te dni smo prejeli vest, da je vsled protižidovske kampanje, ki se je sedaj uradno začela v Italiji podal ostavko tudi dosedanji tržaški župan Dr. Paolo Enrico Salem, ki je tudi židovskega pokolenja. Županske posle vrši sedanji podžupan Francisco Mareuci.
MUSSOLINI DELI NAGRADE ZA DVOJČKE
Nove nagrade za dvojčke so podelili v Julijski krajini. Ferdinand Paulič iz Cerkniške občine, oče šestih sinov, je prejel od Mussólinija nagrado 800 lir, ker se mu je družina povečala za dva člana istočasno. Ivan Špacapan iz Renč pa je prejel zaradi enakega dogodka f>0() lir nagrade.
privišču pri Kalu odkrili ploščo v i ganski emboliji v največjo žalost I sti hudo so prizadeti kmetje iz vasi spomin na financarja Cezarja Raste- i vseh onih, ki so poznali njeno srč- ! Novi svet pri Godoviču, ki imajo llija, ki je bil pred 8 leti od neznan- 110 plemenitost.	| svoje polje čisto ob meji. Toča jiinjo
cev ubit, v Cerknem odkrili sporne- Gospa Karla je bila odbornica • popolnoma vse uničila, tudi sálate nik vojakom, ki so padli v Abesiniji, mnogih naših ženskih riaeijonalnih j nimajo več. Veliko milejše je bilo v krajih, ki pripadajo črniški obči- \ organizacij in se je udejstvovala v ; neurje v Godoviču in okolici. Nasi ni pa so otvorili novi vodovod. Ko- .naši narodni javnosti.(/Klub Pri-j kmetje bodo utrpeli precejšnjo ško-likor je bilo mogoče zbrati podatke ■ mock. Atene, Kolo srbskih sester i. I do. iz italijanskih listov, je bilo na Gori- t;. d. so zgubili agilno članico in od- |
škem v zadnjih 5 tednih blagoslov-ljenih 25 drogov za zastave, in sicer v Cerknem, na Banjščici, v Fari na Soči, v Tomaževici pri Komnu, v Či-ničah, na Ravneh, v Selu, Gojačah. Kamnjah in Malovšah, v Potočah in Stari gori pri Dornbergu pa končno preteklo nedeljo v Morskem, na Vrhu pri Kanalu, v Murovcih, Kopriv¡-šču, Levpi, Avčah, Bodrežu, Gorenji vasi, Ajbi, Doblarjih, Srednji vasi. Kambreškem in Ročinju.
bornico, a primorski reveži požrtvovalno podpornico. Žalujočemu .soprogu, jokajoči gospej sestri Olgi dr. Pucovi in Vsem sorodnikom naše najiskrenejše sožalje. Mir njenemu prahu v svobodni domovini !
PROBLEM KRUHA V ITALIJI
Kljub vsemu prizadevanju, da bi
OBILNA LETINA GROZDJA SE OBETA NA VIPAVSKEM
Gorica, julija 1938. — Kljub muhastemu spomladanskemu vremenu. | ki ni obetalo, da bi nam letošnja le-j tina kaj prida obrodila, in proti vsa-! kemu pričakovanju bo letošnji pn-i delek grozdja prav obilen. Vinogradi so vsi bujni, trte pa obložene z
znamenju križa
Italija postala neodvisna v pogledu grozdi, da jih komaj vzdrže. Le kam žita in moke od inozemstva, se .je ta bo .s tolikim vinom, ko je ponekod lepa nada izjalovila. Dasi pravijo-, vsepolno še starega v zalogi. Če ne da je žitna bitka uspela in da ltali- , bo kakšnih posebnih vremenskih ne-
v tem
Istra poroča: V soboto, 9 julija t. se je vršila svojevrstna proslava v ¡ j kamrici Sv Srca v goriški škofijski, i | palači. Nadškof Margotti je namreč ! tega dne blagoslovil 40 razpel, ki so jih nabrali duhovniki njegove škofi- : je in ki so namenjeni vsem obmej- ¡ nim oddelkom fašistične milice, "da bi se tako zbirali okoli znamenja krščanske vere vsi obmejni miličniki, katerim zaradi njihove nepretrgane in delikatne službe kakor tudi zaradi oddaljenosti njihovih postojank ni dana možnost, da bi zahajali v cerkev".
Slavnostni blagoslovitvi So prisostvovali komandant soške legije, komandant obmejne kohorte ter zastopniki častnikov in legionarjev.
Škof Margotti je v svojem nagovoru povzdigoval viteško nalogo obmejne milice ob jugoslovanski meji in požrtvvalnost v vzhodni Afriki in v Španiji padlih vojakov in miličnikov ter je na koncu izrazil željo, naj bi Kristusovo znamenje I ne miličnike navduševalo ' "slavnostne čine".
Nadškofu se je zahvalil poveljnik obmejne kohorte v imenu "črnih srajc, ki so v službi na svetih mejah domovine".
ja ne bo uvažala žita, ker je pogledu dosegla samostojnost, je pa vendarle "krušni" problem deman-. íral te vesti. Da obstoja ta problem, je že vsakomur znano, če je lekolič-kaj pokukal v Italijo. Pa tudi tega ni treba. V italijanskih listih pogo-stoma beremo o kruhu. Tako je pri ¡ nesel neki list iz Julijske Krajine 1 dolg članek "Kako je mogoče zbolj-! I Sati kakovost kruha". Že iz tega na-1 slova samega je razvidno, da jé kruh ; v Italiji slab. Marsikateremu je prišla nazaj v spomin aprovizacija v ! času svetovne vojne in kruh, ki je
Še o drogovih za zastave
Ljubljjana, julija, — Pred kratkim smo že poročali o postavljanju drogov za zastave, novi akciji, ki so jo lani sprožili krajevni fašistični prvaki v Kanalu. Sedaj se je njihova ini-cijativa za ta novi element fašistične propagande razširila tudi na Cerkljansko in po Vipavskem.
Že pred leti so se iz nacionalno-političnih razlogov in v okviru posebnih manifestacij postavljali visoki drogovi za zastave na vseh glavnih prehodih čez mejo. Prvi tak drog je bil menda postavljen v Hotedrši-ci. Sedaj so v Julijski Krajini presadili idejo visokih drogov za nacionalne zastave z meje v sredo vasi in trgov, da bi ne ljudi za mejo, nego predvsem domače prebivalstvo vedno znova spominjali na fašistično Italijo, in njen imperij.
Namera je bila, da je ljudstvo samo prispevalo vsa sredstva, ki jih je i Nenadoma je umrla v Pragi 5 jubilo treba za gradnjo umetniško izo- lija t. 1. na praznik sv. Cirila in Me- I jejo, da ne morejo iz te čudne moke blikovanih cementnih in kamenitih toda gospa Karla dr. Šapi ova, sopro- mesti kruha, ker se testo še prodno podstavkov za 20 in več metrov visoke drogove, predvsem pa za veli-
prilik, bodo letos naši Vipavci morali poiskati vse stare bednje, da bodo lahko ves pridelek spravili domov.
AVTOBUS SE JE ZALETEL V ZID
. .Trst, julija 1938. — V ulici F. Severo se je zaleetl v zid avtobus, ki ,]e prihajal s Krasa. Ko je namreč šofer opazil pred seboj nekega pešca, je napravil oster ovinek, da bi se izognil nesreči, pri tem pa je povzročil morda še večjo nesrečo in zadet ob zid. Zaradi tega so bili ranjeni šofer in nekaj potnikov. 49 letna bil narejen vse prej kakor iz moke. Katarina de Giulis z Reke je bi'a Pred časom so se spotaknili tudi ranjena po hrbtu, obrazu in na le-rimski listi ob kvaliteto italijanske- , vem kolenu. Šofer Ivan Klapič se je ga kruha (Lavoro fascista). Sedaj ; ranil na čelu in po obrazu. Trgovec. z nastopom avtarhije je postal pro- ¡dr. Oskar Matkovic z Reke se je ra-blem še težji, kajti s prinianjkanjem , nil na nosu. Delavec Matej Nadulo z
obme,]-za nove
Karla Šapla umrla
pšenice so morali dodajati kruhu razne primesi drugih mok, ki so bile več ali manj ponesrečene. Da se temu odpomore so se pričeli resno zanimati za zboljšanje kruha.
Pred kratkim so v Milanu napravili poskuse, o katerih pišejo v listih. da so se popolnoma posrečili. V kruh so stavili večjo količino trde moke, pa tudi precejšno količino drugih mok kakor ržene, koruzne, j riževe, fižolove in krompirjeve moke. Ti odstotki vari rajo od 5 do 20. . Poleg tego so izdali še 10 zapovedi, | kako naj se mešajo razne moke in , kako naj se mesi in peče kruh iz te : mešanice. Kakor pa smo že zadnjič pisali v našem listu se peki pritožu-
ke trobojnice, ki bodo v bodoče vihrale tia teh drogovih ob vsaki svečani priliki. Blagoslovitve teh drogov se vršijo z velikimi manifestacijami. Ko so na Goriškem v juniju in zadnjo nedeljo blagoslovili prvo serijo teh drogov, je skoraj vsem manifestacijam osebno prisostvoval goriški prefekt v družbi ostalih zastopnikov pokrajinsčih oblasti. Nekaterih glav nih svečanosti so se udeležile tudi velike delegacije fašističnih organizacij iz vse bližnje in daljne soseščine. V večjih krajih so svečanosti trajale po več ur, drugod, kakor u. pr. po vaseh okrog Kanala, se jih je zvrstilo kar 15 v pičlih 7 urah, in pri tem so se zastopniki oblasti, kakor poročajo listi, z avtomobili prepeljali še za celih 70 km daleč iz kraja v kraj.
Obenem z blagoslovitvijo teh drogov so bile ponekod še druge svečanosti. Tako so v Gorenji vasi istočasno blagoslovili novo kapelo, v Ko
ga povsod priljubljenega našega ro- pride v peč samo razleze in dobi jaka agrarnega inšpektorja dr. An- ; kruh zelo čudno obliko in tudi po-tona Šaple v Ljubljani. Ta spoštova- • ben okus. tako da ga ljudje čeprav
na ljubljanska narodna dama je bila po rodu h naše nepozabne Gorice iz rodoljubne Draščekove družine in je sestra "ospe Olge dr. Pucove.
Na Vidovdan je gospa Karla odpotovala s soprogom v Prago, da si ogleda sokolske slavnosti in razveseli s potovanjem po bratski Češkoslovaški. Po obisku "Prodane neveste" v N arodnem divadlu je nenadoma zbolela. Na zdravniški nasvet jo je gospod dr. Sapla spremljal v sanatorij Schneider, da bi jo operirali vsled vnetja slepiča, a žal pod-
Reke se je lažje ranil na roki. Težje pa je bila ranjena Marija Mandic iz Trsta, 19 letna privatna uradnica, ki je bila ranjena po trebuhu in stegnili in je bila prepeljana v bolnišnico. Marija Tomašic iz Novega grada v Istri pa je bila ranjena na nosu in se bo morala zdraviti dva tedna.
KRAŠKE JAME
V dobi po vojni se je raziskovanje kraških tal od Trnovskega gozda pa vse do Snežnika znatno ojačilo m razširilo. Podzemske kotline so postale važen faktor ne le za razvoj tujskega prometa na Krasu, nego se prav posebno v nekem drugem gletlu.
Pred vojno je bilo na omenjenem kraškem področju znanih in deloma raziskanih nekaj preko tisoč jan'-Vendar je bilo v tujskoprometnem oziru glavno delo že opravljeno. Po-■ stojnska, Škocjanska in še nekatere druge manjše jame so bile že skoraj docela urejene in adaptirane za ¡ tujski promet, Dosegle so svoj sloves in svoje rekorde glede lepote m
poroča iz-
legla je dnevnem
komplikacijam in po trpljenju umrla na
dvo-mož-
so lačni skoro ne maraio. Gospodinje se pa pritožujejo, da ne morejo iz te moke izdelovati razne domače testenine, •moke in drugo.
Kar je najbolj zanimivo pri tem 'o, da so dali temu čudnemu kruhu j obiskovalcev, ime "Pane dellTmpero". — Oj ubo- i Po vojni pa sta'se, kakor gi Impero, ki moraš tak kruh jesti... "Piicolo" v eni izmed svojih posle«-
njih izdaj, pos\«etili raziskavam»! TOČA UNIČILA CEL KOMPLEKS , jam z vso vnemo tržaški planinski POLJA	društvi "Alpina delle Giulie" ¡!1
Idrija, julija 1938. — Neurje, ki "XXX Ottobre", ki so ju pri tem letos nikjer ne prizanaša, je obiska- izdatno podprle civilne in vojaške o-lo tudi naše kraje, zlasti na vasi ob .Masti. Te so, pravi list, spoznale p<>-me.ii. Tako je prvo nedelio v juliju1 men kraških pojavov in general Ba-toča uničila skoraj vse pridelke. Zla-ilo Gariboldi je že pred leti, ko jc še
ROJAKI
NE POMIŠLJAJTE DOLGO Vporabite priliko KROJAČNICA
"Pil ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.—
Hlače fantazija $ 8.—
STANISLAV MAURIč
DONATO ALVAREZ 2059
pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires
tm&-¡mc>míxis.< mkk zmomc :>x< s*s< j-x<-mK->m: x*ose< vmmecmA
a
K
'i
V $
'i
4
v
'4 T'
K
I i
I i
Ladijske vozne listke
za v?e parobrodne družbe dobite pri nas po najnižji ceni.
Kabino
zagotovimo vsakemu potniku brezplačno.
VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH.
CAtCENTRAL europea
469 5AN MARTIN 469
kot polkovnik služboval v Trstu, dal največji impulz speleološkeniu delovanju obeh organizacij, ki so ju dobro preskrbeli z vsemi sredstvi in tehničnimi pripravami.
Že leta 1926, poroča list nadalje, je narastlo število raziskanih jam na 2.146, v zadnjih letih pa celo na 3.500. Očitno pa vse delo še zmerom ni opravljeno. V poslednjem času je nastalo med jamarji mrtvilo. General Gariboldi pa se je pred tedni vrnil v Trst in prevzel poveljstvo tržaškega armijskega zbora. Verjetno je, da se bo raziskavanje jam po Krasu sedaj nadaljevalo z novo vnemo.
ZA ŠKOFIJSKO SEMENIŠČE V TRSTU
Nadškof Margotti, ki že poldrugo leto upravlja tržaško in koprsko škofijo, je dal pred meseci pobudo, da bi se v Trstu ustanovilo posebno semenišče. Tako bi število semenišč v Julijski Krajini narastlo na štiri. Te dni je nadškof izdal poziv, v katerem pravi, da bi novemu škofu Sar,-tinu, ki bo pričetkom septembra prevzel posle ordinarija obeh škofij, rad izročil vsaj že nekaj sredstev v ta namen. Sam je za novo semenišče prispeval 1000 lir.
Drobne vesti iz naših krajev
Gorica. — V trnovskem gozdu se našli mrtvega Jošipa Privca iz Trnovega, starega 70 let. po poklicu gozdarja. Domnevajo, da ga je zadel<i kap.
*
Trst. — Jeremija Pahor, star 19 let, je pri kopanju nerodno skočil v vodo in zadel ob splav. Zadobil . je več težkih ran po obrazu in po hrbtu.
*
Pula. — V Raši je utonil 32-letrti rudar Ujčič Mihael iz Ilirske Bistrice. Vozeči se kraj vode na biciklu, zadela ga je sončarica ip padel z bi-
eiklom vred v vodo in utonil.
*
Banjšica. — Pred kratkem so postavili v vasi velik drog za zastavo. Otvoritev je bila kar najbolj svečanostim in prisostvovale so najvišje oblasti goriške pokrajine s prefek-tom na čelu. V govorih so povdarja-H naklonjenost režima do ljudstva.
II. Bistrica. — V začetku preteklega meseca je bilo v II. Bistrici veliko zborovanje ki ga je organizirala zveza poljedelskih delavcev. Zborovanju je prisostvoval tudi prefekt. Po poročilih in govorih so bile razdeljene nagrade.
*
Trst. — Z rešilnim avtom so odpeljali v bolnišnico Terezo Milic. Ko je kupovala na trgu, jo je zadela sončarica.
Gorica. — Za generalnega ravnatelja goriške mestne hranilnice je bil imenovan dr. Eimlio Furlani, član direktorija goriške pokrajinske fašistične zveze. Furlani je bil pred 18 leti med D'Annunzijevimi legio-narji na Reki.
*
Gorica. — Pretekli torek se je pripetila 17-letnemu Karlu Srebrniču iz Gorice huda nesreča. V družbi nekaterih tovarišev se je kopal v Soči. Pri nekem skoku v vodo je z glavo zadel ob pečino pod vodo. Njegovi tovariši so ga nezavestnega in vsega oblitega s krvjo rešili iz reke. v kateri bi drugače nedvomno utoni i. Prepeljali so ga v goriško mestno bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da si je prebil lobanjo. Njegovo
stanje je zelo resno.
*
Gorica. — Pred goriškim vojaškim sodiščem v Gorici se je moral kakor poroča "Gazzettino", pretekli ponedeljek zagovarjati 20-letni Ivan Weinberger iz Mirna, ki ga je prijavilo poveljstvo "soške" legije fašistične milici je, ker ni redno zahajal k predvojaškim vajam. Obsojen je bil na globo 300 lir ter na poravnavo vseh sodnih stroškov. *
Trst. — Umrli so: Lampe vd. Bre-žič Frančiška 74 let, Tabak vd. Be-ligoj Zofija 82, Sosič Ida 24, Tomšič vdñ Bedevčič Ivana 76.
POKOJNINSKI ZAVOD V BEOGRADU SAMOSTOJEN
Pokojninski zavod v Beogradu je >ačel samostojno poslovati s 1. avgustom letos. Do sedaj je ljubljanski zavod vodil vse poslovanje za novo ustanovljene pokojinske zavode, dokler ni bil osnovni material pripravljen. Beograjski zavod bo v kratkem poslal vsem delodajalcem >n uslužbencem okrožnice, v katerih jih bo v kratkem pozval, naj se odslej v vesh zadevah obračajo na no-vi zavod v Beogradu. Kdaj bo začel samostojno poslovati še zagrebški za vod, ni znano. Kakor sc čuje, sarajevski zavod, ki jc bil z novim zakonom ustanovljen, še ne bo začel samostojno delali, ker so na merodaj-nih mestih začeli misliti na velike otroške uprave, ki bi pogoltnili večji del prispevkov malega zavoda, kakor je sarajevski. Zdi se, da bo osamosvojitev sarajevskega zavoda še vedno predmet razprav in računov.
HRVATJE IMAJO STRAH PRED ŽIVINSKO BOLEZNIJO
Strah pred epidemijo slinovke in parkljevke se je prijel Zagrebčanov, ko so slišali, da se je ta bolezen z izcedno naglico razširila pri živini. Zakadi tega je priredil vseučiliški profesor dr. Hupbauer predavanje, v katerem je pokazal, da obstoji za 'judi prav majhna nevarnost okužbe. Oboleti utegnejo hitreje otroci, Pa še tisti le takrat, če prihajajo v I
neposredni stik z obolelo živino. Bo lezen se prenaša lahko z mlekom, če ga ljudje uživajo neprekuhanega, pa je tudi ta nevarnost manjša, ker bolne krave ne dajo v času obolelosti nobenega mleka. Šele po končani kri zi dajo nekaj mleka, vendar pa je to mleko neužitno že na pogled. Mleko ima rjavkasto barvo, je sluzasto, po okusu pa grenkasto. Le ena nevarnost obstoji v tem, če ena in ista oseba molze bolno in zdravo kravo in pri tem z rokami prenaša klice bolezni^ V tem pogledu pa oblast pre prečuje širjenje bolezni s tem, da prepoveduje izvoz mleka iz krajev, kjer se je bolezen-pojavila. Večkrat se zgodi, da parkljevko in slinavko prenašajo starejši ljudje, pa oni ne obole, temveč le živina, s katero pridejo v stik.
PRIJAZEN SPREJEM ANGLEŠKIH MORNARJEV V JUGOSLAVIJI
Angleške mornarje, ki se nahajajo v naših pristaniščih, prebivalstvo povsod nad vse prijazno sprejema. Poveljnik angleškega sredozemskega brodovja admiral Dudley pa kot stra sten lovec obiskuje bližnje kraje. Zadnjič je šel lovit postrvi na Pli-tvička jezera, potem pa so ga popeljali tudi v bližnje gozdove na lov na srne. V Šibeniku je bilo v času njihovega bivanja več prireditev, med drugimi tudi ognjemet, ki so ga priredili Angleži na svoji ladji "Impre-
B
1 9

ÍKROJACNICA MOZETIČ
%
$ če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
o S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires
K< 5sk< >x< mm mm mm. m* mm mmmee>m<?m.mm >:♦?
pid". šibeniško pristanišče je sedaj skoro polno, kajti poleg angleških bojnih ladij so usidrale tamkaj tudi italijanske ladje. Oddelku italijanskih ladij poveljuje viceadmiral Ricardi. S podobnimi slovestnostmi kakor v Splitu in Šibeniku, so sprejeli in počastili angleške* mornarje tudi v Crikvenici.
Egiptska kraljica obdarovala dva naša kapitana
Dva dalmatinska kapitana je obdarovala egipstka kraljica-mati. Kra ljica se vozi z ladjo "El Nil" po Sredozemskem morju, te dni pa je obiskala Dubrovnik. Na tej ladji se nahajata v službi tudi dva Dalmatin-ca, kapitana ki ju je kraljica za njuno vzorno delo nagradila vsakega z zlato uro.
LOV NA MEDVEDE
Medvede, ki so prizadejali kmetovalcem v okolici Sarajeva toliko škode, so zaceli preganjati. Kmetje so si pri okrajnem glavarstvu izpo-slóvali dovoljenje za lov na to zverino in priredili že nekaj pogonov. Sreče zaenkrat še niso imeli.
JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA BILANCA PASIVNA
Jugoslovanska trgovinska bilanca je bila v prvem letošnjem polletju pasivna za celih 257.98 milijonov dinarjev. V tem razdobju je bilo izvoza za 2.387.64 milijonov dinarjev, medtem ko ga je bilo lani v istem času za 2.820.64 milijonov dinarjev. U-voza pa je bilo v prvih šestih mesecih letos za 2.645.61 milijonov dinarjev, a lani ga je bilo v isti dobi za 2 520.55 milijonov dinarjev. Izvoz je v tem razdobju močno padel, nasprot no pa je naraste! v primeri z lanskim prvim polletjem uvoz. Sicer pa je o-bičaj, da je trgovinska bilanca pri agrarnih državah v prvem polletju pasivna, ker gre žito šele v drugi polovici leta. Le lani je bilo nekoliko drugače, ker smo še v prvih mesecih izvozili velike količine žita v Francijo. Vrednost izvoza pa se je zmanjšala tudi zato, ker so se surovine pocenile.
pred dnem, ki je določen za izplačilo. Tudi pri nas bi bilo kaj takega treba, saj nas zadnja leta redno o-biskujejo podobne nezgode.
PRIZAD DAJE IZVOZNIKOM SADJA PREMIJE
Premije n^ izvoz sadja podeljuje Privilegirana izvozna družba ali kratko PRIZAD. Na 100 kilogramov izvoženih jabolk ali grozdja daje družba 25 din premije, a na 100 kilogramov sliv 10 din. Jabolk bodo smeli izvoziti v Nemčijo 1700 vagonov. Izvozna dovoljenja podeljuje Prizad.
Posrečena operacija na možganih
H
Zanimivo operacijo na možganih je izvršil zdravnik dr-. Slobodan Matič iz' Novega Sada. Delavec Stajic je začutil silne bolečine v glavi in se oglasil pri zdravniku Okrožnega urada, ki mu ,ie dal izruvati nekaj gnilih zob. Zdravnik je bil mnenja, da izvirajo vse bolečine iz vnetja zob. Ker je delavec tudi poslej čutil hude bolečine, se je ponovno zglasil pri zavodovem zdravniku. De ležen je bil usode že mnogih, kajti zdravnik ga je nagnal domov kot si-mulanta. Nato se je delavec zglasil pri zasebnem zdravniku, ki je pa u-gotovil vnetje možganov ter Stajica sklenil ozdraviti z operacijo. Odprl mu je glavo, očistil možgane gnoja in spet vse zašil. Vnetje možganov je povzročilo zastarelo vnetje notranjega ušesa. Operacija se je izvrstno posrečila. Dr. Matic bo o svojem uspehu poročal na zdravniškem kongresu v Parizu.
I .
VOLKOVI V BIGRENICI POKLALI OVCE
47 ovac so volkovi raztrgali v eni noči v Bigrenici pri Čivpriii. Ponoči ko kmeta ni bilo v bližini staje, so volkovi vdrli v stajo, in poklali vseh 47 ovc, ki so bile notri. Kmet jih je zjutraj našel že vse mrtve ter mu ni preostalo drugega, kakor da je živali odri. kože prodal, meso pa zakopal. Strah pred volkovi se je zaradi tega polastil vseh drugih kmetov, da so začeli prirejati pogone na krvoločne volkove.
Slovenski učenjak umrl v Zagrebu
V Zagrebu je umrl slovenski u-| čenjak dr. Avgust Mušič, bivši pro-j fesor na zagrebškem vseučilišču in' član Jugoslovenske akademije v Zagrebu. Dr. Mušič se je rodil ob Krki na Dolenjskem, študiral je gimnazi- j jo v Novem mestu, a vseučilišče v j Zagrebu. Kot gimnazijski profesor | je začel svojo kariero v Zagrebu, do- j kler ga niso kot strokovnjaka za kla- i sične jezike poklicali na tamkajšnje vseučilišče. Dr. Mušič je vse življenje deloval v Zagrebu in bil tvoren člen v vseh hrvaških kulturnih prizadevanjih. Zapustil je za seboj obsežno znanstveno delo, največ iz popri-šča grške književnosti in hrvaške slovnice. Dr. Mušič je dopolnil 82 let svojega življenja, ki se je bil sicer vedno čutil Slovenca, bodi ohranjen nad vse časten spomin.
PARKLJEVKA IN SLINOVKA PO HRVAŠKEM SE ŠIRI
Slinovka in parkljevka se še nadalje nagle širita po Hrvaškem. Sedaj poročajo o okužbah v Podravini. Šte vilo obolele živine se stalno veča, zaradi česar so oblasti prepovedale vse živinske sejme. Kljub nevarnostim, ki groze prebivalstvu in škodi, ki jo bolezni povzročajo, pa ljudje niso nič kaj zadovoljni s strogimi ukrepi oblasti.
NA POGORIŠČU KOLARCA BODO ZGRADILI MODERNO VAS
Moderno, in higiensko urejeno vas bodo zgradili na pogorišču Kol arca pri Križevcih, kjer je konec julija divjal strašen požar, ki je uničil hiše sto ljudem, Zagrebško časopisje je načelo pozivati hrvaško prebivalstvo na pomoč, toda prispevki prihajajo v skromnih zneskih, da bo še mnogo pozivov, da bodo zbrali primeren denar. s katerim bodo postavili vzgled-no vas, urejeno tako, da bo služila vsem ža primer zdrave in z vsem preskrbljene naselbine. Gradbeni materi jal za zidavo novih hiš '->o vlada podarila kmetom v Ivolarcu na Hrvaškem. Poleg živil je banska uprava savske banovine podarila pogo-relcem tudi 20.000,— din. Rdeči križ iz Beograda pa je dal le 10 jurjev.
Angleški pisatelj v N Jugoslaviji
V Dalmaciji se mudi te dni znani angleški časnikar in pisatelj ter velik prijatelj Jugoslavije Seaton Wat-son. V Splitu se je Watson oglasil pri kiparju Meštroviču m pri svojih znancih, bivšem poslaniku Tresič Pavčiču in dr. Tartagliji. Ogledal si je znamenitosti Splita, Meštrovičev mavzolej in cerkev, ki jo grade v spomin na hrvaškega kralja Zvoni-mira. Obiskal je tudi Šibenik.
Predsednik vlade dr. Stojadinovic je 28. julija dopoldne odplul na ladji "Petka" iz Splita v Južno Dalmacijo. Pred svojim odhodom je o-biskal v Meštrovičevem dvorcu znanega angleškega publicista Seatona Watsona, ki biva nekaj dni pri kiparju Meštroviču in se z njim dve uri pogovarjal. Kmalu po Sto.jadi-novičevem odhodu se jc odpeljal s potniškim parnikom v Dubrovnik tu-11 i Watson. V Dubrovniku pripravljajo Stojadinovicu približno enak sprejem kakor v Splitu. Finančni minister Letica, ki je spremlja i do Splita dr. Stojadinovica, pa se je iz Splita odpeljal v Beograd.
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIIFILIS v vsoh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI:' Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem .nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, brunnje, rane.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka..	r . .
GRLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE 5 30.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAMSTI 1e edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
TOČA NAPRAVILA V DONAVSKI BANOVINI VELIKANSKO ŠKODO
Okrog 40 milijonov dinarjev škode ie povzročila toča v zadnjih časih v donavski banovini. Ti oškodovanci so toliko na boljšem, ker tam že posluje zavarovalnica za primer vremenskih nezgod, ustanovljena na i-niciativo in s podporo banovine. Kmetje so precej redno plačevali svo je premije, tako da je zavarovalnica nabrala do sedaj do 60% vseh premij. Ker pa iznlačuje oškodovancem le tretjino iznosa, za katerega ie bil kmet zavarovan, ima zavarovalnica dovolj sredstev v blagajni ter bo začela sredi prihodnjega meseca zavarovancem nakazati zavarovalnino. Za najnujnejše primere, kjer je pomoč takoj potrebna, pa bo zavarovalnica podeljevala predujme
Jugoslavija vodilna država v Evropi v proizvodnji zlata
Proizvodnja zlata v naši državi se je zadnja leta močno dvignila. Strokovnjaki sodijo, da bodo v jugoslovanskih rudnikih v enem izmed pri- * hodnjih let pridelali že 3000 kilogramov zlata. Največ zlata daje rudnik Por, in sicer 1811 kg. Okrog 100 kilogramov zlata pa pridobe pri nas letno iz raznih rek. Jugoslavija bo kmalu vodilna evropska država pri proizvodnji zlata.
UVOZ STROJEV V JUGOSLAVIJO SE JE POVEČAL
Uvoz strojev in kovinskih naprav v našo državo se je v letošnjem prvem polletju močno povečal. Letos smo jih uvozili za 332 milijonov dinarjev, 'ani ob istem času pa za 156.7 milijona dinarjev. V odstotkih izraženo smo v prvem letošnjem pollet-iu kupili za 11.7% strojev več kakor lani v istem času. V podobnem razmerju se je povečal tudi izvoz prevoznih sredstev.
raec :<♦>:.-<♦>: •:♦> mm •:«• mm:•:♦> mmmm:<4>x>:«-; <♦> >:«< >:♦> mm m*
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in revmatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
% $
I
I
I
I
i
$
i
8 *
»
I
i §
i s
I §

CALLE CANG4LLO 1542
immm-mmmm-mmx xmm.mmymmmmmM&.mmmm.mmmmmmmmmtt,
V
A
$
NABIRANJE KORALOV V DALMACIJI
Korale so začeli spet nabirati ribiči iz otoka Zlarina, ki ima v tem pogledu edini že svojo veliko tradicijo. Do sedaj so lovili korale pri o-tokih Žirju m Ugljenu in jih nabrali kakih 30 kg. Naslednjega lova se bodo postopili pri otoku*. Korčuli.
SIJAJEN USPEH SLOVENSKIH PLESALCEV
Sijajen uspeh sta v Münchenu i-mela slovenska plesalca, umetnika Pino in Pia Mlakar, pri izvajanju Beethovnovega baleta "Prometejeva bitja". Z njima je nastopil tudi zagrebški plesalec Harnioš, ki je z Mlakarjevima nastopil tudi v Ljubljani pri predstavah Lhotkovega baleta "Vrag na vasi". Vse nemško časopisje poroča o izrednem uspehu Mlakarjev in hvali njuno visoko u-metnost. Tudi drugi večer sta Mlakarjeva z enakim uspehom nastopila v Straussovem baletu "Dan miru".
Ljubljani. Zgradba tega poslopja pa je pomembnejša še zato, ker je to po dolgem času prva javna zgradba, ki se bo gradila tudi s privatnimi pri-rpevki. Rodbina Hribarjevih je po svojem zastopniku dr. Izidorju Cankarju bivšemu univerzitetnemu profesorju in sedanjem pooblaščenem ministru in poslaniku kraljevine Jugoslavije v Buenos Airesu prispevala k gradbenim stroškom 3 milijone dinarjev. Je to po dolgem času pri nas zopet lep zgled mecenstva, ki naj bi našel še posnemovalcev. Banovina bo dala za zgradbo potrebno parcelo ob Tivolskem parku in Blei-weisovi cesti, ki je gotovo najlepša stavbna parcela v Ljubljani. Ker bo zgradba galerije zahtevala okrog 4 in pol milijona dinarjev bodo Hranilnica dravske banovine, Mestna hranilnica ljubljanska in Mestna občina ljubljanska dodale še manjkajoča denarna sredstva. Prav verjetno je, da bo moderna galerija dograjena še v letošnjem letu.
Bajna noč v Kotor-skem zalivu
"Čarobno noč" so priredili na čast predsedniku vlade dr. Stojadinoviču 29. julija zvečer v Kotorskem zalivu. Živi ognji so plamteli na Lovčenu. ki so ga obkrožali ognjeni venci, kakor tudi nekoliko nižje ležeče mestece Pestingrad. Pristanišče se je kopalo v morju luči, a hiše v mestu so bile obrobljene s tisočerimi žarnicami J^a obali je bil slavolok, koder so bile žarnice razvrščene v obliki črk ŽMS (živel Milan Stojadinovic). Iste začetne črke iz žarnic so nosile tudi neštevilne ladjice, ki so bile vse razsvetljene s svetiljkami. Prav tako sta bili svečano razsvetljeni tudi dve potniški ladji. Na obali in ;ia ladjah je bilo polno Kotorčanov, ki so viharno vzklikali predsedniku vlade. Nasproti "Petki", ki je odplula proti Ercegnovemu, je priplulo 60 ribiških ladjic, ki so bile vse krasno okrašene. Ves Kotorski zaliv je bil ena sama velika luč. Mnogi tuji turisti so opazovali in se divili temu krasnemu prizoru.
PLAVALNO TEKMOVANJE NA BLEDU
Konec julija je bilo na Bledu plavalno tekmovanje med jugosloven-sko in italijansko državno reprezentanco. Jugoslovansko moštvo je zmagalo z razliko 1 točke. Pri tekmovanju so nekateri jugoslovanski plavalci plavali boljše, kakor pa so priznani državni rekordi.
"VEČERNIK" NEODVISNO GLASILO
Z avgustom je mariborski "Večer-nik", ki je prešel v roke Adolfa Rib-nikarja začel izhajati, kakor piše kot neodvisno in nestrankarsko glasilo. Iz uredništva Večernika pa sta odšla dr. Fran Vatovec in Reja Slavko. Oba je prevzelo Jutro v svojo mariborsko podružnico.

Kralj Peter IL pokrovitelj proslave 20-let-nice Jugoslavije v Mariboru
V	Mariboru pripravljajo za 14. in 15. avgusta velike narodne slovesnosti, ki imajo poseben značaj v *em, da bodo potekale na severni meji države. To bo prosla slovenskega Maribora in Štajerske, obenem pa naj-slovesnejša proslava 20-letnice Jugoslavije. Iz Belgrada je prispela | ponosna vest, da je pokroviteljstvo i nad vso to proslavo prevzel Nj. Vel.! kralj Peter II. Vse iskrene državlja-j ne je ta vest napolnila s ponosom in, so hvaležni knezu namestniku, da, je blagovolil to pokroviteljstvo odo-| briti.
" Dom umetnosti in j Moderne galerije" v Ljubljani |
RODBINA HRIBARJEVIH PRI- ¡ SPEVALA K STROŠKOM 3 MILIJONE DINARJEV
V	kratkem bo razpisana licitacija za zgradbo "Doma umet,-;
TABORI PO SLOVENIJI
V nedeljo 31. avgusta je bilo po Sloveniji zopet lepo število taborov. Najbolj mogočen je bil tabor v Šoštanju, katerega se je udeležilo 8.000 zborovalcev, katerim sta govorila ministra dr. Korošec in dr. Krek. Na taboru je množica navdušeno manifestirala za kralja, kneza namestnika'. močno Jugoslavijo in na svoje voditelje. 6000 ljudi je isti dan bilo navzočih pri blagoslovitvi prosvetnega doma v Komendi, kamor sta dopoldan prišla minister za socialno politiko dr. Ovetkovic in ban dr. Natlačen. Popoldne sta slovesnost počastila s svojim obiskom tudi ministra dr. Korošec in dr. Krek. Prišel je tudi škof dr. Rožman. — Na Dolenjskem je bil v Št. Rupertu lep tabor ob 30 letnici prosvetnega društva in v proslavo 20 letnice Jugoslavije. — V Hotedršici ob italijanski meji je bil slovesen obmejni tabor, katerega je popo'dne obiskal minister dr. Krek.
POŽAR V EHRLICHOVI PREDILNICI
30. julija je v magdalenskem predmestju zvečer začela goreti Ehr-lihova predilnica. Velikansko poslopje je zgorelo, gašenje pa ?o najbolj ovirali radovedneži, katerih se je zbralo nad 5.000. Red so morali delati stražniki, orožniki in končno so prišli na pomoč še vojaki. Sreča v nesreči je to, da glavni obrat ni postal žrtev plamena.
r.osti'
m
'Moderne galerije"
Obiščite
KROJAČNIC O,
LEOPOLD UŠAJ
KATERA VAM NUDI VEDNO
NAJBOLJŠO POSTREŽBO GARMENDIA 4947
La Paternal — Buenos Aires
<'.■'..■ -»-.;' -tj -„c—-~.......................... .-«-••••■-•-•■•- ■ •<,-«••«••»
DAR MUSSOLINI J A
Mussolini jo daroval 500 000 lir za pospeševanje olivne kulture v Istri. Denar jc prejel "Nacionalni odbor za poljedelski kredit" in je predvsem namenjen za izboljšanje pogojev ter za pospeševanje pridelovanja oliv.
SOLNČARICA POVZROČILA VEČ SMRTNIH SLUČAJEV V TRSTU
Zaradi neznosne vročine, ki jc vladala v zadnjih dneh v Trstu, je bilo precej smrtnih primerov zaradi sončarice Po zadnji nevihti in neurju v nedeljo 24. t. m. zvečer pa se je ozračje vendarle nekoliko shladi-lo. Zaradi nevihte ni bilo posebne škode, tudi v vinogradih ne.

U. .
\ *
■ t-i-

v Ty y
"VvJ-»,^,...,.™

. JJ	....
Tudi v provinci Jujuy so naši delavci
ZANIMIVOSTI
Zanimiv domač izum
Zanimiv razgovor smo imeli z g. Lujom Pongracem, ki si je pridobil že sloves kot zelo podjeten jugoslovanski iznajditelj. Lani smo opisali zelo praktične šotore, katere je izumil on in ki so bili razstavljeni v velikem številu na letošnjem velesej-mu. Prav lepo priznanje so mu dali med drugimi sani ministrski predsednik dr. Stojadinovic, ki je kupil 1 šotor, prometni minister dr. Spaho, ki je kupil 2 šotora, ter razne druge ugledne osebnosti, kakor knez Win-dischgriitz itd. G'.> Pongrac je sedaj v Ljubljani deniotistriral popolnoma drug izum, ki je preden vse pozornosti, saj je s tem uresničena davna želja človeške družbe, namreč tak dežnik, ki je zložljiv in ki ga more dama spraviti v ročno torbico, gospod pa v žep. Do sedaj so obstajali dežniki, ki se dajo zviti v obliko palice, ali pa v večji zavoj, g. Pongrac pa je skonstruiral dežnik, ki je v zavitem stanju dolg 14 cm, širok 9 j cm in debel 3 cm. Ženski dežnik pa| je širok le 8 cm. Dežnik je tehnično popolnoma dovršen in tudi, kadar je| moker, se da spraviti v zavojček, l:i| ga more lastnik ali lastnica gladko spraviti v žep ali v torbico. Do sedaj so bili taki zložljivi dežniki po 48 do 68 dkg težki, mnogo večji in manj pripravni, Pongračev žepni de-! žriik ra .ie težak le 32 dkg, damski pa j 27 dkg. Dežnik se da v trenutku zaviti in v trenutku zopet razviti. Slič-: ne iznajdbe sicer že poznamo, so p i' do sedaj predstavljale le neuspele ¡ poizkuse. G. Pongrac namerava svc.j izum še izpopolniti ter je zelo verjetno. da se bo kje v Jugoslaviji osnovala industrija takih dežnikov, enako kakor se je osnovala industrija Pongračevih šotorov. G. Pongracu k njegovemu praktičnemu izumu čestitamo !
Dik Norvik. Njemu zapuščam vse, kar imam. Vem, da bo moje premoženje prišlo v prave roke."
Tako je bil pošteni najditelj bogato poplačan za svojo poštenost.
Zvesta služabnica
Dvajset, let bo kmalu od kar so leta 1919 na Madžarskem zavzeli oblast boljševiki pod vodstvom Bela Kune. Medtem se je bila Slovaška odcepila od Madžarske ter se priključila Češki v entno narodno državo. Da bi Bela Kun doma na Madžarskem svoj položaj nekoliko okra pil, se je hotel nasilno polastiti Slovaške in jo znova priklopiti Madžarski. Nastal je iz tega nov vojni pohod nad Slovake, ki pa so se braiii-li. Vse slovaško civilno ljudstvo je držalo s češkoslovaško armado, zakadi česar so boljševiki hudo razsajali med Slovaki, kjer so zasedli slovaške kraje.
Rdeče madžarsko vojaštvo je zasedlo tudi slovaško vas Pukanec, odkoder so morali pobegniti vsi moški Slovaki, ki so bili v češkoslovaški armadi. Med njimi je bil tudi Slovak Hloska. Pri njem je služila za deklo slovaška deklica Katarina Rusnjak Ta deklica je vedela, kje se njen gospodar skriva ter mu je iz vasi nosila skrivaj živež v skrivališče. Nekdo pa je zvesto deklo madžarskim vojakom naznanil, češ da Rnsnjako-va nosi češkoslotaškim vojakom stre livo. Patrulja rdeče madžarske armade je deklico zasledovala in jo zunaj v gorah tudi ustrelila.
Od tistega časa je minilo že več ko 19 let. Mati Rusnjakova pa še živi. Te dni je stara ženska od češkoslovaške vlade dobila 1000 čeških kron odškodnine za svojo hčer, ki jc pred 19 leti padla kot Žrtev madžarskih boljševikov.
daj vodo vanjo, da se ostanki raz-mehčajo in se dado izlahka odstraniti.
*
Krompirjevo kašo (ali piré) moraš zalivati z vročim in ne z mrzlim mlekom.
*
Skrivnost izkušenih kuharic je, da dajo k cvetači nekaj žlic mrzlega mleka, ker ostane cvetača potem bela!
*
Če pečeš meso, ga ne smeš oblivati z mrzlo temveč z vrelo vodo. P"
mrzli vodi postane pečenka trda.
*
Trdo meso bo bolj mehko, če kaneš na meso, ki vré, kapljico vinskega cveta-.
*
Ribe se ne smejo kuhati, pač pa jih daš v vrelo vodo. V tej vodi naj se le. mehčajo, ne pa vró, da ne razpadejo.
LEPA NAGRADA ZA POŠTENOST
Ameriški inženir Dik Norvik jej bil znan po svoji poštenosti že v mladih letih. Ko je postal inženir, je ostal dolgo brez dela in zaslužka.
Nekega dne je ves zamišljen hodil po ulici — in nenadoma opazil na tleh denarnico. Dvignil io ie. V njej je bilo celo premoženje! A tudi — ime, nriimek in naslov lastnika.
Dok Norvik se ni prav nič obotav 1 jal. Takoj je krenil v najdeniški u-rad in izročil nnideno d»nnrni"n. Tam so ugotovili, da je lastnik denarnice bogat tovarnar. Ko je tovarnar izvedel, kdo je pošteni najditelj, ga .ie poklical sebi. Sprejel ga je v službo in mu dal bogato plačo., pik Norvik ie kmalu postal ravnatelj tovarne in dobro se mu je godilo.
Nedavno ie bgati tovarnar umrl in zapustil vs<>.svojo premoženje Di-ku Norvikn V testamentu jc med dm/rim napisal:
"V živiien.iu sem srečal samo ene-
Svetujem ti:
. .Čaj moraš kuhati zmeraj v isti posodi. Nikoli ne smeš dati čaja na primer v posodo, kjer se je kuhalo mleko. Čeprav posodo pomiješ, so na
vodi vidne mastne maroge.
*
Posode, ki se je v njih, prikulialn kaka jed, ne drgni s peskom, ampak
i
Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO
"LA ESTRELLA"
kjer boste v vseli ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrana in dobrini vinom. Cene zmerne. Priporoča, istj^eqj;. rojakom
IVAN GAŠPARIŠIČ
Av. Alcorta 2363 Bs. Aires
Za kratek čas
želodec in žegnanje
Kmet: "Rad bi imel kaj za pokvarjen želodec."
Lekarnar: "Kdo pa si je pokvaril želodec!"
Kmet: .'Doslej še nihče, a jutri je pri nas — žegnanje."
Iz fizike
Učitelj govori o vplivih toplote m pravi: " 1'od vplivom toplote se telesa raztezajo, pri torazu pa krčijo. Kdo ihi ve povedati primer?"
Stanko: "Poleti so dnevi dolgV
pozimi pa kratki."
' '' *
Zelo prijazno
Gospod Petek natakarju: "Snoci sem v vaši gostilni izgubil stotak-Če ga boste našli, prosim, mi ga vrnite. če pa ga ne najdete, potem P'1
ga kar obdržite."
*
Dobra fotografija
Pavle se jc dal na ženin god fotografirati in ji je kot dar slovesno izročil svojo fotografijo. "Topar Pavle," pravi ženica, "na suknji" imaš cn sam gumb".
"Hvala Bogu, naposled si to ven-VIar opazila", je mirno odgovoril Pavle.

IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi 1° v Buenos AireBU. Zdravi vse žensko bolezni. Sprejema tudi noseče v Popolno oskrbo.
Qráinira od 9 uro zjutraj do 20 ure zvečer.
. 111 LIMA 1217', I nadstr. A I U. T. 23, Buen Orden 3389 i	Buoiios Aires
.......... I.*.. •••.«.. ..........•••••♦•,» ■•"•■••-♦■'•"•^
'.olí
Raneo in vila in Sarandi
"Bom prišel"... takole obljubljam in.,.. Saj veste: "Zarečenega kruha se pojé več kot zapečenega". ..
Ko bi moja í'ara ne hila tako strašno široka, bi že človek prišel povsod na okrog, tako pa le v mojem notesu ostane pripomba in kadar je notes polen ostane lepo shranjen in beseda neizpolnjena.
Tudi tjakaj v Sarandi k llanzelj-nu sem hodil več kot eno leto... nazadnje sem pa le prišel.
Tamkaj za Avellanedo, sé malo dalje od postaje provinci jal ne Milnice, so tako glasno regljale žabe po tamkajšnjih lužah, davso privabile tudi ljudi. Če je zraka in prostora za dvoživke, bo že tudi za dvonožee.
Rastie so hišice, tla kal i so ceste, danes pa že vse križem 'mrgoje tudi omnibusi in tramvaj. Sájitaui skozi vodi pot na avežanedsko pokopališče, v hanús in v La Pljjfo iijufio«
Tamkaj na ulici Lacarra U3Q- i-majo tudi naši rojaki svoje zbirališče. Posebno Belokra.jncf imajo tonu kaj svoje zatočišče. Pa tildi ufiiogi drugi dobro vedo za ta dom, ih. tudi gospod Uaitzelj je mnogim poznan, ker je že v marsikatero hišo-pripeljal vodo in luč, pa tudi • zapri jo pred komarji in mrazom.
Pozdravljeni, tako me je sprejela žena. Prav danes sem vas pričakovala. Kaj mislite zakaj1?
Enostavna uganka. Lahko še m jb razrešil, ker sem videl v njéníti' rokah "Duhovno Življenje", ki je menda ravno ta dan prišlo. I11 sem uganil.
No, ali ne boste nič pozdravili gospoda? je mama spomnila otroke.' Nc veste kako so vas čakali naši mali.
No kako ti je ime, mala?
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Marija.
Zakaj pa ne Micka? Zato, ker mi Marija rečejo. Samo da si pridna. In ti si? Romana.
Po teti. Saj jo poznam Hanzljevo Romano. In ti si pa?
Enrike!... se je moško odrezal mali.
Kmalu je prišel tudi oče, ki ima |rkar doma delavnico, kjer se bori za skorjo kruha. Sreča, da mu dela ne zmanjka.
Marsikatero smo se spomnili od doma. Še celo na nesrečnega župnika Kušarja iz Mengša smo prišli v besedi, na tistega, ki so ga ponoči napadli in mu vrat prerezali. Dober gospod je bil, župnik ženinega doma, ki je doma iz Trzina. " Pokazali so mi svoj dom. 1 In ona hiša tamkaj dalje"? I Je Podgornikova, ki ima mojo se st.ro,'-je pojasnila gospa.
A, sedaj pa razumem, zakaj se je •v Metliki govorilo, da ima Hahželj v Ameriki dve hiši. .t Iinel sem še drugo, bolje en rahči-to, pa sem prodal, pa še sedaj je treba dobro gledati pod palec, da se vse obveznosti sproti' zmagujejo. ,■ Ljudje tam doma niti pojma nimajo o tem, kaj vse pomeni tukaj lahko "hiša". In so si najbrže mislili da je manjša hiša vsaj tolika kot v Metliki Šturmova, velika pa, Bog ve, pe ne večja kot sam grad...
V Trzinu so pa povedali eelo, da imamo dve vili. je pristavila gospa No, ja. Kaj bi človek sanjaril o tem kar so pravljice za otroke. Hvala Bogu, da smo vsaj pod streho. Če z kaj let, ko bodo obroki odplačani se bo pa že lahko mislilo na to. da se tudi hiša kaj olepša.
. Pred kratkim je odšel v Europo Kastelic iz Vidošič. Pred časom so ga obklali doli na Dock Sudu. Ves je bil razrezan in je bilo kar čudno, kako se je mogel toliko popraviti,-Pobrigali so se zanj v Lomi Negri in
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
Pozor 1 • ¿
j Za načrte, betonske preračune	i
!	in Firmo,	j
T obrnite se do tehničnega	T konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
¡Marcos Sastre 4351;
V'.lla Devoto U. T. 50 - 0277 i
nekateri fantje tukaj in so mu preskrbeli repatriacijo. Sedaj je odpotoval poslušat, kako poje zvon svete Ane na Vidošičih. Tukaj pri nas je pa streho imel in mizo. Na hvalo poslaništvu, da je mogel domov, ker je
siromak zgubil vse listine.
*
Pa tamkaj je še dosti drugih rojakov.
Gospod Hanzelj me je ljubeznjivo popeljal dalje in sva našla Péterli-nove in Bezgove, ki so iz Rakitne. Zvedel sem tudi, da je tamkaj na voglu Agüero in Acha tudi slovenska gostilna, menda so Tržačani.
V Sarandi dobiš Slovenca iz Bele Krajine, tamkaj je Noč iz slavne Vi-šne gore, katerega pa žal nisem mogel več obiskati, ker me je zalotila že noč in je ulica Oricativo že tam "pod stražem", tam so Rakitenčani, torej Notranjei, ter Gorenjci iz Kam mškega kota. V tovarnah se pa srečajo znanci iz vseh slovenskih krajev, ki raztreseni žive tamkaj po skromnih rančih, nekateri "vdovci z vdovami" v Evropi... Med sabo se pa le bolj mimogrede poznajo.
Pa mi je eden povedal tudi vzrok zakaj.
Oni dan v tovarni je eden naših, ki zna par italijanskih besed takole pokazal name: Es uña m.. .a polaca, ... Kaj naj se- s takim človekom bratim!
No nič ne marajte, sem ga pomiril. Saj drugače biti ne more kot tako, da nesnaga vedno smrdi. In kjer je smrad je nesnaga: Lahko se tistemu " veleitalijanu" primeri kot oni Poljakinji, ki se je ?a Nemko predstavila, ko sem pa prišel v tisti bolnišnici mimo njene postelje, jo je bilo brez konca sram, ko ni po nemško znala....
Stankotova žena, doma od belokranjske trte bi mi rada še s pravim slovenskim vinom postregla, s pristnim drašičanom... Pa se ji je v kofe spremenil. ."Kaj se vam zdi gospod?"
Da je rjav in da ni nič pijan in da včasih še bolj prav pride kot kapljica iz Nove gore. Seveda je gospodinja poskrbela tudi za čašo vina.
"Tak je, kakršen je. Nisem ga jaz ne trgala ne prešala, ne pretakala."
"Črn je, samo tega mu ne verjamem, da je od trte."
Še dalje je peljala pot. Tamkaj na Mitre 4000 je Hanzelj vedel za naše ljudi. Prekmurei so.
Lahko si mislite, da jih je iznena-dilo, ko sva potrkala na vrata. Pa smo spoznali, da smo si že znanci. Z možem ne, ker on hodi okrog po stavbinskem delu in je pripovedoval, kako jih je tam v mendoških gorah
m
■ — ~-wr":
:	^ V «m * « :
- 'i-::::-:' ' 'i. /,Ui ,	w I
MA.-.Í
Ao )» V-
Plitvička jezera, kjer je angleški admiral Dudley lovil postrvi
zamedlo za Veliko noč. V San Rafaelu je bilo.
Kvadro dalje smo spet našli dve družini in potem pa še naprej na Salto 99.
Ta dan se mi pa ni zgodilo kot onikrat, ko sem tako dolgo iskal to ulico in to hišo, da sem nazadnje že lačen postal. ... In se je tako že tudi komu drugemu primerilo, ki ui vedel kot nisem vedel jaz, da ie drugo "Salta" drugo pa "Salto",j Tamkaj sta ulici z obemi imeni. Le da na Salti nimajo št. 99 in ne živil družina Samsa... Na Saltu pa.
Tako. Po dnevi sem njihovo hišo zastonj iskal, po noči sem jo pa brez težave našel in doma dobil ne le San;- \ sove, temveč tudi Korpičeve in dol' gnal, da tamkaj v bližini živi kakih 20 slovenskih družin.
Saj so poleti celo svoj piknik pri- ¡ redili, ki so ga organizirali bratje Ceutrih, doma iz Sevnice na Štajerskem.	|
Hladnik Janez. I
CERKVENI VESTNIK
21. avg. maša na Paternalu za Ro-zalijo in Leopold Kralj.
Molitve na Paternalu.
28. avg. maša na Paternalu za Antona Mihelj.
Molitve na Avellanedi in na Paternalu.
i,21. in 28. avg. zapoje tudi žalni zbor.
¿W je primerno, da slovesnost glavnega jugoslovanskega državnega praznika, to je kraljev rojstni dan, spodobno proslavimo tudi v cerkvi, zato bo v nedeljo 4. septembra slovesna služba božja v cerkvi "Santísimo Sacramento", ob 10 uri. Gotovo boste vsi rojaki veseli te slovesnosti v najlepši tukajšnji cerkvi.
To svetišče stoji blizu Retira, na ulici San Martin 1040.
To nedeljo (21. 8) pa ne pozabite da je maša na Paternalu.
Hladnik Janez.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdiiavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 102
Mladi častnik prebledi. Spomnil se je, da ima častni dolg, ko ga še vedno ni poravnal. To ni bila malenkost — dolžan je bil dvesto tisoč rubljev, ki bi jih bil moral plačati, preden je odšel na pot v Sibirijo.
—	Pavel, ali je res, — ga vpraša Natalka in njen glas je zvenel zelo strogo, da si dolžan dvesto tisoč rubljev?
—	Draga sestra, — reče Pavel, — res je! Dolžan sem to vsoto. Največji del tega dolga sem kril z menicami, ki so že dospele in moram 1i priznati, sestra, da sem dal svojo častno besedo, da boni ta dolg plačal v osmih dneh.
—	Kdaj pa je to bilo? — vpraša Natalka.
Pavel premišljuje nekaj časa,•.■potem pa reče:
—	Minilo je že šest dni!
—	Nesrečnež! — vzklikne mlada deklica. — In ti si odšel iz Petrogra-da in tega nisi uredil?
—	Kako naj bi pa uredil to zadevo, ko pa nisem imel denarja! Vidiš, sestra radi tega sem prišel k tebi. ,![.-
t Natalka, ti mi moraš dati dve sto tisoč rubljev, da se bom rešil. Drugače mi ne preostaje drugega kakor smrt.
Sestra, povej mi, ali mi boš pomagala?
Natalka ga mirno pogleda in odvrne odločno:
—	Ne boni!
—	Ti me torej goniš v smrti
—	Poslušaj! — reče po kratkem
molku mlada deklica. — Doslej sem( ti dala od svojega premoženja žel ravno en milijon rubljev.
Ko sva se zadnjič videla, si nii obljubil, da boš postal bolj pameten in štedljiv. Toda zopet nisi držal besede. Zato ti ne morem pomagati. Četudi bi ti sedaj dala ta denar, bi prišel čez pol leta zopet in bi zahteval dvojno vsoto in tako bi polagoma potrošil tudi moje premoženje, kakor si pognal svoje.
• Natalka, usmili se me! — zakli-če Pavel roteč svojo sestro. — Obljubljam ti, da bom začel novo življenje !
—	Če mi obljubiš, da boš postal čisto drug človek, ti bom dala dve sto tisoč rubljev — dala ti jih bom še več, dobil boš še dve sto tisoč rubljev, da boš lahko obdelal svoja posestva.
—	Oh sestra, ti si angelj!
—	Toda vse to samo pod enim pogojem !
—In sicer?
-od IS 'jJlinSBD ts .1BHPO 'J3AB{J -
.stal zelo lahkomiseln. Odloži uniformo in bodi to, kar je bil najin oče, pošten in delaven posestnik.
Pavel plane.
—	Kaj? To zhtevaš od mene?! — vzklikne poročnik. — Da bi ne bil več vojak — da bi prišel na vas? No, Natalka, to bi bila neumnost, to bi bil samomor. Tega ne morem in tudi nočem storiti!
—	Tako? Tedaj nimam denarja!
—	Sestra! — vzklikne Pavel in zgrabi Natal ko za roko. — Ti ne veš kaj delaš, čč ine hočeš prisiliti, dn bi se odrekel vojaškemu življenju in svoji karijeri. Vedi, da me je carica izbrala, da vodim ta transport v Si-birijo-r- in upam, da me bo nagradila, če bom zločince srečno pripeljal
na odkazano mesto.
—	Kaj pa so vendar storili ti ljudje, — vpraša Natalka. — —da te bodo še posebej nagradili, če jih bos srečno pripeljal v Sibirijo?
—	Ne vem, kaj so zakrivili, — odvrne nestrpno Pavel, — najbrž so zarotniki. — ta žena pa še celo, mislim, da je prežala na carico; za plačilo na nosi okove in bo delala v sibirskih rudnikih — sicer pa je lepa kakor angelj in zdi se mi, da je še popolnoma nedotaknjena.
—	Pavel, mar se ne sramuješ —
—	Sestra, oprosti, spozabil sem se — ta žena je najbrž velika zločinka, ker se je carica prav posebno boji.
— Kako pa se imenuje ta nesreč-nica? — ga vpraša Natalka.
—	Imenuje se Elizabeta, Elizabeta Voroncov.
Natalka krikne in se sesede na stol.
—	Sestra, kaj ti je? — vpraša i r-^adi častnik in se sklone k Nata-' liji.
—	Oh, ničesar, — ničesar, — v| svoii obleki sem imela iglo pa sem se zbodla.
Če bi ne bil Pavel sani silno razburjen. bi bil opazil, da so sestro vznemirile njegove besede.
—	Elizabeta Voroncov' — To ime| ie snomnilo Nnt.alko na dvoboj, ki je Katarino v nienih očeh tako strašno r>onižal. Velika carica ie postala naenkrat tako zelo mala! Ta prizor je bil v?rok. da se je Natalka odtegnila veliki družbi.
Natalka ie morala zvedeti od svo-ieca brata, kai ie Elizabeta zakrivila. da io ie carica tako kruto kaznovala. Nntalki se je zdelo neveriet no. da bi mofrlo to milo in dobro bitje storiti zločin, ki bi zaslužil pro-gnanstvo v Sibirijo.
—	Brat, povej mi, ali si slišal to ime že kdaj poprej, ali pa si ga slišal prvič tedaj, ko si dobil zapoved, da jo odvedeš v Sibirijo?
—	Ne — njeno ime mi je bilo do sedaj popolnoma neznano.
—	Pavel, kaj misliš, ali je Elizabeta kriva?
—	Carica je sicer ne bi pregnala.
—	Oh, pravijo, da je mnogo ljudi, ki jih pošiljajo nedolžne v Sibirijo.
--Da, tudi to je mogoče, — odvrne Pavel, — toda samo tedaj, če kaznuje koga policija. Tokrat pa je izrekla obsodbo sama carica Katarina. Da, ona sama je odločila usodo teh ljudi, zdi se mi pa, da je cela stvar skrivnostna in nekam zapletena.
Neke noči so pripeljali Elizabeto in nekega starca v zimsko palačo. Carica ju je zaslišala, konec pa je bil ta, da so ju privedli v Petropav-lovsko trdnjavo, čez dvajset in štiri ure pa sta nastopila pot proti Sibiriji.
Toda sedaj bova vendar obedovala. Meni se zdi juha važnejša nego ono, kar se je zgodilo med Elizabeto in med carico.
Brat in sestra sta sedla k mizi in začela jesti.
_Pavel! — reče naenkrat Natalka, ko sta nekaj časa molčala. — Odgovori mi na eno vprašanje!
—	Draga sestra, kar vprašaj!
__Povej mi, ali bi to deklico od-
vedel v Sibirijo tudi tedaj, če bi vedel, da ni kriva? Ali bi bil tako trdo srčen, da bi sodeloval pri zločinu in krivici, ki jo delajo tej nesrečnici?
—	Sestra, tvoje vprašanje pa je zares čudno. Jaz sem vojak in moram ubogati.
In če bi mi carica izročila samega
Aleksandra Potemkina in mi rekla: "Odvedi ga v Sibirijo" bi brez besede ubogal. Mene ne briga, če so kaznjenci krivi ali pa nedolžni. Jaz vršim svojo dolžnost, za drugo pa se ne smem zanimati. Če pa kdo umre* na poti, tudi nisem kriv.
Natalka ni odgovorila bratu na te surove besede. Njen sklep je bil gotov. Hotela je nesrečnici pomagati 'n jo hotela rešiti, — rešiti Elizabe-4o za vsako ceno.
In zakaj bi tega ne mogla storiti?
Mar se kaznjenci niso nahajali v kleti njenega dvorca?
Kdo ji bo branil, ko bo ponoči odprla vrata in jih pustila na svobodo?
Med obedom sta se brat in sestra pogovarjala o marsičem. Pavel pa se ie vedno vračal k eni in isti stvari. ITotel je doseči, da bi se sestra odločila in stopila v samostan, prepričeval jo je, da ona ni ustvarjena za ta hudobni svet.
—	Sestrica, poglej! — reče Pavel Soltikov. — Bila si na dvoru naše 'carice in vendar nisi znala napraviti karijere.
| — Karijere? — vpraša Natalka.
—	Seveda! Poglej ostale dvome dame, — odvrne Soltikov in se čudno nasmehne. — One se znajo prikupiti carici in vsaka poedina se sijajno poroči. Poglej na primer. Petro-nevsko! Mar se ni poročila z grofom Paninom?
—	To je res, — odvrne Natalka, obraz pa ji zalije temna rdečica.
—	Vemo pa tudi, da je bil grof Panin prisiljen poročiti Petronev-sko. Življenje te Petronevske pozna vsakdo. Ne, dragi brat, to življenje na dvoru mi ni ugajalo. Jaz živim mjše tukaj v samoti, kjer mi je mnogo lepše, nego v caričini palači.
SLOVENSKI LIS
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
ŽALOST ZA IDKO
Očka Pečenkove Idke, tiste ki tako lepo nastopa na otroškem odru in, ki se tako ponosno postavi, ko prodaja porček in sol, je dobil te dni brzojav, da mora takoj na delo v Rio Negro. To je Idko tako užalostilo, da je začela kar jokati. "Tata ne hodi od mene, kdo me bo učil računati in pisati po slovensko, če tebo ne bo ? In pa v tisti Rio Negro, zdi se mi tako grda ta dežela. Ne hodi tata, ostani pri meni!" Tako je tarnala, a nič ni pomagalo, očka je moral z trebuhom za kruhom.
Pa ga je Idka poprosila "glej, če nam boš dosti pisal, ti bomo z mamo odpustile, če ne pa.....
Očka pa je Idko objel in ji obrisal solze ter obljubil, da ji bo prinesel mnogo, mnogo igrač za Baži'•, ko se misli vrniti, ker tam bo menda jako dobro služil, kar mu želi tudi Kotičkov urednik, Idki pa, naj bi se ji njene želje v resnici izpolnile.
Vse prijateljice so Idki obljubile tolažbo, katero ji bodo delile z tem, da se bodo lepo z njo igrale in jo učile pisati in računati po slovensko, kar Idka tako rada dela.
Mladinski kotiček
kaj je prav in kaj ni prav. In ravno tega se Lojzek boji, ker dobro pozna očetovo roko. Se že pripravlja kako ponižno bo stopil pred očet'i in kako slovesno mu bo obljubil, da ne bo tekel nikdar več za nobenim vozilom. Skušnja ga je izučila, zato si obljublja, da bo od sedaj naprej priden kot so njegovi prijatelji, ki se takih predrznosti bojijo.
NEVARNA IGRA
Nekega dne so se igrali otroci na široki ulici v glavnem mestu. Po tej ulici so vozila razna prometna sredstva: vozovi, automobili, motorna kolesa, dvokolesa in druga.
Lojzek, ki je bil med njimi najbolj drzen, je skočil za nekim avtomobilom in se obesil zadaj. Nesreča pa je hotela, da se je avto kar naenkrat ustavi. Drugi, ki je z isto na-glir-o drvel za njim ni tega opazil in je z vso silo treščil v prvega. Samo velika sreča je rešila Lojzka, da ga ni popolnoma zmečkalo. Potisnilo ga je namreč v visečo rezervno gumo in ga na ta način obvarovalo gotove smrti.
Ljudje, ki so takoj prišli ponesrečencu na pomoč, so ga našli skoro v nezavesti, ne toliko radi ran, ampak strah ga je tako pretresel, da so mu mogli dati kozarec vode, z katero je prišel nekoliko k sebi. /
Vsi njegovi prijatelji so prišli gledat in se mu na vse grlo smejati, da je svojo predrznost tako drago plačal. Doma ga pa gotovo čaka bre-zovka, z katero mu bo oče povedal
GOJITE CVETLICE
Anica je bila najbolj vesela, ko je lahko nabrala šopek svežih cvetlic, katere je potem dala v kozarec in jim prilila malo vode, da so ostale j delj časa sveže.
Večkrat je rekla svojim součen-j kam: "saj so mi rože poleg domačih živali najboljše prijateljice! K<> se znajdem med njimi, se mi zdi, da sem med vami. Vsaka dobi svoje i-me in jaz se z njimi pogovarjam, ka - | kor sedajle z vami!"
"Pa kako se pogovarjaš z cvetli-1 caini? Saj cvetlice vendar ne govo-! re!" ji seže v besedo Marica, katera ni poznala ljubezni clo lepega vrta.
"Ljubezen do tako ljubkih stvari, kot so cvetlice,, sama narekuje, kako se je treba z njimi pogovarjati. Kot sem rekla, ima vsaka cvetlica svoje ime. Jaz se postavim pred nje in eno nekaj vprašam. Potem pa seveda tudi odgovorim, kakor da bi ona odgovorila. Stopim k drugi in tretji in tako naprej, dokler nisem vseh pozdravila in jih ogovorila. Ko se oziram po njih, se mi zdi, da se vse smejejo in da so mojega obiska vesel«;, ko se pa od njih poslavljam, so kar žalostne. Potem se spet vrnem in jim prinesem sveže vode, da se napi je jo. nakar še lepše zacveto. To je veselje kakrašnega ne občutim nikjer, zato rada gojim cvetje in tudi trudna nisem, ko delam po vrtu. Zato svetujem tudi vam, drage prijateljice, da gojite in ljubite cvetje, ker vam bo v veliko veselje. Ljudje pa vas bodo spoštovali, kajti pregovor pravi: kdor ljubi cvetje je dobrega in mehkega srca, kakor so mehke in lepe cvetlice, katere goji!"
Stana Vinšek:
TONČEK
Mamica, povej mi zdaj: sem li deček — ali kaj ? Ti mi praviš: "Srček naš". Bratec pravi: "Moj pajdaš! Očka pravi: "Naš možic!" "Žaba mala", pravi stric. Dedek pravi: "Ti si tič — babica pa: "Naš fantič." Tetka pravi: "Mili mucek!' Sosed pravi: "Ti bajduček! Mirko pravi: "Ti osliček". Micka pravi: "Ti naš tiček' Minka pravi: "Greš kot pav Kaj sem torej prav za prav?
l^irko Kunčič:
¡Neolikana gospa
Lenčka je sama doma. Oče je v službi, mati v bližnji trgovini.
Zunaj dežuje. Težke kaplje udarjajo ob okno, kakor da prosijo Len-čko, naj jim odpre. I>enčka pa njihovega trkanja ne sliši, tako je zaverovana v igro. Igra se s punčko in muco.
Pa se Lenčka te igre kmalu nave liča. Punčko vrže tebi nič meni nič v kot, muco pa napodi skozi duri.
Kaj zdaj? Lenčka je iznajdljive glave Lenčki zabavnih iger nikoli ne zmanjka. Na glavo si povezne materin klobuk, v roko vzame pisano košarico in odide na trg. Kupovat gre peteršiljček za juho.
Gre, gre Lenčka na trg in je kar koj tam. Saj je trg tako blizu: v nasprotnem kotu izbe. V tem kotu je tudi veliko stensko ogledalo, ki sega od tal visoko nekam pod strop. Pred tem ogledalom obstane Lenčka in se vljudno prikloni:
"Klanjam se, gospa! Kara pa vi'? Veste, jaz grem na trg po peteršiljček. Ampak draginja je pa grozna, ali ne?"
Mala gospa v ogledalu se Lenčki takisto vljudno prikloni in miga z ustnicami, kakor da govori. A naj Lenčka še tako napenja ušesa — niti glasu ne sliši iz njenih ust.
Lenčka se spomni, da jo je mati nekoč učila: "Če človek koga pozdravi, mora le-ta lepo odzdraviti: Dober dan! Pozdravljeni! Bog živi: ali kakorkoli že. To zahteva olika." Očitajoče zato pogleda malo gospo v ogledalu in ji požuga s kazalcem:
"Vi! Kje ste se pa olike učili? Zakaj ne odzdravite? Bom mami povedala, čakajte, čakajte!!"
Mala gospa v ogledalu takisto požuga Lenčki s prstom in jo očitajoče pogleda. Ha, kakor da se je Lenčka nespodobno vedla in ne ona!
To je pa že od sile! si misli Lenčka in začne malo gospo v ogledalu kar na lepem tikati:
"Ti, ti, zakaj mi pa žugaš, a?"
Mala gospa v ogledalu ne odgovori.
"Ali si mutasta?" zakriči Lenčka in je užaljena v dno srca. Čelo se ji nabere v drobne gube.
Mala gospa v ogledalu pa samo verno posnema Lenčkine Kretnje in gubanči čelo, kakor da jo oponaša.
"Čaj me no!!" se raztogoti Lenčka in zacepeta z nogami. "Ti bom že pokazala!"
Mala gospa v ogledalu pa' takisto zacepeta z nogami, a ne reče ne bev ne mev.
Takole ji ne pridem do živega, si misli Lenčka. Bo treba že drugače nastopiti, če jo hočem ukrotiti.
Grdo nakremži obraz in pokaže
mali gospe v ogledalu jezik: "Na-a-a!"
A kaj stori mala gospa v ogledalu? Tudi ona grdo spači obraz in pomoli jezik iz ust — predrznost pa takšna!
Ne, zdaj je pa že dovolj! si misli Lenčka. Že vidim: s palico jo bo treba naučti olike, kakor je mama naučila mene!
In skoči k bližnji omari, potegne izza nje očetovo palico ter se tako oborožena razkorači pred svojo nasprotnico.
(Na uho bodi povedano: Lenčka je sicer stara šele pet let, toliko pa že ve, da je mala gospa v ogledalu — ona sama. Ampak zdajle se igra "olikano in neolikano gospo", zato mora svojo vlogo pač odigrati do kraja, kakor da gre zares. O, Lenčka vam zna! Prav gotovo bo nekoč postala slavna igralka... Toliko mimogrede,)
"Ali jo vidiš?" zakriči in za vihti palico nad njo. Mala gospa v ogledalu pa se ne dá kar tako. Tudi ona se je — čujte in strmite! — medtem oborožila s palico in jo zdajle prav tako bojevito vihti po zraku kakor Lenčka. Da si le upa, nesramnica!
Lenčko mine potrpljenje. Jezica v Lenčkinem lončku prikipi do roba. Ogorčeno se zažene proti mali gospe v ogledalu in zamahne s palico.
Bum! resk! cinge-linge-ling! nekaj presunljivo zažvenketa in se u-suje k tlom. Mala gospa v ogledalu je izginila, kakor da se je udrla v zemljo.
Ogledalo, prelepo, dragoceno stensko ogledalo je razbito...
Lenčki zastane sapa. Lenčka se spremeni v solnat steber. Dolgo, dolgo stoji nepremično na razvalinah svojega junaštva in strmi predse z odprtimi usti in očmi. Zdajci jo nekaj hudo stisne v grlu in grenko za-skeli v očeh. Ve, vee, veee! se utrga iz nje tako obupno in pretresljivo, da bi se kamen na cesti moral omehčati od sočutja in ganotja.
Pa je vse zaman. Nihče, niti mojster steklar, ne more iz Lenčkinih solzic napraviti takšnega mazila, da bi z njim razbitega stekla zlepil- skupaj. Ojoj, in najhujše Lenčko šele čaka: mati se bo vsak hip vrnila domov ----
Da, da, takele čudovite in grozne reči se lahko pripetijo, če gre petletna deklica na trg peteršiljček kupovat in sreča tam neolikano gospo!
—	Prav zato mislim, da bi se šibo! jše počutila v kakem tihem samostanu, — odvrne Pavel.
—	Ne! — odgovori Natalka odločno. — Nikar se ne trudi — ne bom odšla v samostan! Pa čeprav boš morda razočaran!
—	Za vraga! — pomisli Pavel Sol-tikov. — Natalka me je spregledala.
Mlada deklica pa se obrne z resnim obrazom k svojemu bratu:
—	Dragi Pavel, rada bi ti nekaj povedala, kar te bo gotovo zelo zanimalo. — Sestavila sem že svojo oporoko.
Mlademu častniku pade žlica iz roke.
—	Kaj — sestavila si svojo oporoko?! Saj ti nimaš niti dvajset let! Sestra, to je norost! — Kdo te je nagovoril k temu?
—	Nihče! Dolgo sem premišljevala, nazadnje sem uvidela, da je tako najbolj prav. Moja oporoka se sicer še ne nahaja pri sodišču, toda napisana je in leži v moji pisalni mizi ir. notar pride lahko vsak hip ponjo.
Pavel si oddahne. Oporoka torej še ni postala polnomočna. Morda bi jo bilo mogoče še spremeniti. Morda pregovoril, da bo uničila oporoko, se mu bo posrečilo, da bo Natalko
Tisoč misli mu je šinilo v glavo.
—	Nimam namena, da bi ti tajila vsebino oporoke — reče Natalka. — Razdedinila sem te!
—	Razdedinila?
Mladi častnik plane s svojega stola. Bil je bled, roki pa sta mu drhteli.
Veliko premoženje njegove sestre je bilo torej zanj izgubljeno?
—Da, brat, -- reče Natalka, — sklenila sem. da moje premoženje ne bo pripadalo tebi, ker vem, da bi ti v kratkem času zapravil vse, kar so si najini starši pridobili s težkim
trudom. Moj denar naj prinese člo- ¡ večanstvu srečo in blagoslov, naj os- ¡ tane večen spomin na obitelj Solti-kov. Zato sem odločila, da bodo med Irkutskoni in Petrogradom zgradili dvajset postaj, kjer bodo dobili u-bogi kaznjenci, ki so na poti v ono strašno zemljo, dobro hrano in pijačo. Na vsaki postaji bo na razpolago tudi zdravnik.
Ta načrt sem že predložila carici, ki mi ga bo odobrila.
Razen tega bom dala sezidati v Pe-trogradu veliko bolnišnico, v Moskvi pa sirotišnico.
Pavel ni dolgo mogel spregovoriti besedice. Jeza mu je stiskala grlo, naposled pa je zaklical:
—	Sestra, priznati ti moram, da si na vse mislila, samo na onega ne, ki bi ti moral biti najbližji. Toda nočem več govoriti o tej oporoki, ker bi lahko mislila, da te ljubim samo radi denarja.
Po tem najinem pogovoru ne morem več ostati pri tebi, zelo mi je žal. da sem sploh prišel sem.
Jutri zjutraj bom nadaljeval pot, potem pa se ne bova kdo ve kako dol go več videla.
Pavel vstane in odhiti iz sobe. — Natalka ostane sama.
Ko so se vrata za Pavlom zaprla, je Natalka omahnila na svoj stol in
I strmela pred se.
—	Oh, Bog! — vzklikne deklica. ! — Zakaj je moj brat tako hudoben"'
Preizkušala sem ga, toda prepri-! čala sem se, da je nepopravljiv. Ni res, da sem ga razdedinila, baš na-| sprotno, dobil bo polovico mojega i premoženja in to pomeni najmanj o-sem milijonov rubljev.
Toda 011 je lakomen na denar — hotel me je pregovoriti, da bi šla v samostan samo zato, da bi pripadal ves imetek njemu. Toda tega ne bom
storila. Tudi v samostanu bi ne našla miru in zadovoljstva, po katerem mi hrepeni srce.
Natalka ni niti slutila, kako blizu je bila dolgo pričakovana in zaželje-na zadovoljnost.
Ves dan je Natalka premišljevala, kako bi osvobodila nesrečne jetnike.
Elizabeta Voroncov je bila brez dvoma nedolžna. — Pred vsem bi morala torej z njo govoriti.
Nesrečneži so med tem sedeli v temni kleti. Ti ubogi ljudje niso niti slutili, da misli na nje živa duša v tem samostneprt dvorcu.
Že zdavnaj so se odrekli vsaki misli na rešitev, prepričani so bili, da ne bodo mogli uiti strašni usodi.
Klet je bila trdna in iz debelih zidov, veliikh železnih vrat pa tudi ne bi mogli omajati in uiti, kajti pred vrati so vedno strnžili štirje kozaki.
Tako so Elizabeta in Olga, Miro-vič in Voroncov preživeli ves popoldan.
—	Saj se še ne nahajamo v Sibiriji ! — reče Elizabeta. — Čemu bi torej že sedaj obupavali?
Zvečer pa so se odprla vrata kleti in v klet sta stopila dva kozaka ter prinesla na velikem pladnju jedi in pijače.
—	Imate srečo! — vzklikne straž-mojster, ko je vstopil v klet. — Lepa gospodična je preprosila svojega bra ta, da ji je dovolil, da vam sme posl i ti pošteno večerjo, .lejte in pijte, saj to je tako zadnjikrat!
—	Gospod Sergij, — reče Miro vič, — izročite gospodični našo najtoplejšo zahvalo!
---Dobro jc -- le jojte — čez
pol ure se bom vrnil po posodo.
—	Ali vidite. — vzklikne Elizabeta, ko so kozaki odšli iz kleti, — Bog nas ni čisto zapustil.
Olga je medtem odkrila jestvine
in vzkliknila presenečeno:
—	To so same delikatese! Zares, prijatelj, tukaj ne bomo večerjali kakor da smo na poti v Sibirijo, ta večerja je vredna najodličnejšega petrograjskega restauranta.
Kaznjenci sedejo k mizi in začno ¡ jesti.
Mirovič napolni kozarce in nazdra i vi:
—	Pijmo na zdravje gospodarice tega dvorca ! — Živela!
Čase zažvenketajo.
—	Otroci, — reče Mirovič, morda se nam bo pa le posrečilo, da bomo pobegnili! Kdo ve, morda pa se nam bo ponudila kaka ugodna prilika.
—	Ne verjamem več v rešitev, — odgovori stari Voroncov. — Prijatelji, priznavam vam, da ne žalujem več za našim ubogim Aronom Kat-zom. — 011 se je rešil vsega trpljenja.
—	To čašo dvignem v njegov spomin! — reče Mirovič in izprazni čašo.
V tem trenotku se zasliši Olgin krik.
—	Olga, kaj ti je? —• jo vpraša Mirovič ter se nežno in v skrbeli na-irne k svoji ženi. — Ali si si kaj naredila? Pravkar si odpirala raka.
-— Da. — odvrne Olga. — in sem v raku našla nekaj zelo čudnega.
—	Pa menda ne kak briljant? — se pošali Mirovič.
—	Briljant ni! — Poglej kaj sem našla — papir!
—	Papir! — vzklikne razburjeno Mirovič.
—	Elizabeta, pismo je naslovljeno nate.
Elizabeta vzame pismo in se zelo začudi, potem pi\ ga odpre in reče:
—	Kdo bi mi neki pisal? Prečita-la vam bo pismo! Pridite bliže, da mi ne bo treba preglasno citati.
Vsi so se zbrali okrog nje. Elizabeta pa začne šepetaje citati:
'' Elizabeta Voroncv!
Prijateljica sem, ki te ljubim i» spoštujem, prijateljica, ki ti je v skrajno kočljivem trenutku tvojega življenja pomagala. Ali se še spominjaš na ono dvorno damo Natalko Soltikovno, ki ti je pomagala, ko ši se borila s carico Katarino? Videla sem te takrat, kako si padla, kako je tvoja kri pordečila sneg hi od onega trenutka sem te ljubila i» te nisem pozabila.
Elizabeta, ne vem, zakaj so te tako strašno kaznovali, zdi se mi p"» da si postala žrtev Katarininega sovraštva.
Elizabeta, ti ne smeš propasti, — moja dolžnost je, da te vsaj poskušam rešiti.
Prijateljica moja, osvobodila te bom, ker pa ne morem rešiti samo tebe, bom osvobodila tudi ostale tri jetnike.
Nocoj, o polnoči, bodo tvoji čuvaji pijani. Od vina in žganja bodo zaspali.
Tedaj bom odprla vrata tvoje ječe. konji bodo pripravljeni in preden se bodo čuvaji zdramili, boste vi že najmanj šest ur na poti.
Ta čas vam bo zadostoval, da boste prispeli do majhne kmetiške hišice, ki se nahaja na sredini poti med Petrogradom in Moskvo. Tam stanuje moj vdani zaupnik. Ta vas ho skril, pri njem ostanite tako dolg0» dokler vas ne bodo več iskali.
Takrat pa bom sama prišla k vam in domenili se bomo, kako boste odšli iz Rusije.
Ljubim te draga moja prijatelj1' ca in ostajam tvoja — Natalka Sol-t¡kovna."
(Dalje prihodnji'")