768
Listek.
Zvezdica, polka-mazurka za klavir. Zložil H. Volarič. Op. 9. Založil L. Schvveiitner. Knjigarna v Brežicah. Cena 45 kr. Kamenotisek: Jos. Eberle in dr. na Dunaji VIII. — G. skladatelja dela prodirajo čimdalje bolj v javnost. Temu prikazu se ni čuditi, ako pomislimo, da doseza skladatelj izvrstne uspehe v melodiki, melodijozna glasba pa je Slovencu za uho in srce nad vse! Prav to, kar se terja od slovenske pesmi v napevu, veljii še mnogo bolj o glasbi za ples, da je namreč melodijozna, gladko tekoča in nikjer prisiljena. Te naštete vrline pa ima skladateljeva mazurka popolnoma. Uvod, prvi in drugi del gredo v B-duru. Zanimljiv je takoj pričetek jednoglasja na gorenjem f, trajajočega tri takte; drugi glas pa opeva prvega deloma v jednoglasji, kromatiško in diato-niško; potem prihajajo skozi pet taktov same terce, katerih je malone preveč ; toda skoro prestopijo v oktave, ponavljanje pričetka z modulacijo v sorodni d-mol. V drugem delu pričetka se prav lepo podajajo ligature in harpežirani akordi na sekstah in tercah. Trio gre" v es-duru in zveni kaj prijetno; drugi del ima prav umestne trijolčke, bas pa nastopa povsod pravilno in mogočno. — Vidi se, da je g. skladatelj tudi v plesni glasbi popolnoma doma. — Vrlo in ljubko skladbo moremo in moramo torej najtopleje priporočati našim klavifistom in klaviristinjam. Proizvodi plesne glasbe so med Slovenci dokaj redki, in zatorej se trdno zanašamo, da se delo skoro   razproda.
D,  Fajgelj,
Slovensko gledališče. Od poslednjega našega poročila nam je do vštetega dne" 26. listopada zabeležiti te-le predstave: Dne" 29. vinotoka se je igrala »Čarovnica pri jezeru«, narodni igrokaz v štirih dejanjih, po Fr, Nisshc poslovenil A. Trstenjak, dne" 1. listopada običua zala igra »Mlinar in njegova hči«, dud 4. listopada prvikrat komična opera v treh dejanjih »Stari ženin«, zložil K, Bendl, dne" 9. listopada repriza te opere, dne" 12. listopada popoldne »Revček And rej ček« in zvečer »Valenska svatba«, dne1 15. listopada vesela igra »Dve tašči« in opera »V vodnjaku«, dne- 18. listopada prvikrat vesela igra v treh dejanjih »Madame Mongodin«, spisala Ernest Blum in Raou! Toche, preložil Ivan Podgornik, dne 22. listopada spevoigra »Teharski plemiči«, dnd 26. listopada pa popoldne vesela igra v petih dejanjih »Zmešnjava na zmešnjavo«, spisal A. Kotzebne, preložil Jožef Cimperman, in zvečer opera »Stari ženin«. — O reprizah zadoščaj, da jih samci omenjamo, saj so se igrale v obče povoljno, dasi ensemble ni bil vselej tak, kakeršen bi moral biti in dasi se nekateri igralci še dandanes niso vzpeli do prepričanja, da se mora človek najprej svojo nalogo naučiti, predno stopi pred občinstvo, ki je sicer vzgledno potrpežljivo. Izpregovoriti pa nam je nekoliko več o dveh krasnih novostih, to sta opera »Stari ženin« in vesela igra »Madame Mongodin«. Skladatelj »Starega ženina«, Karel Bendl, je izredno plodovit češki glasbenik; zložil je namreč doslej mimo drugega opere »Lejla«, »Bfetislav in Jitka«, »Stari ženin«, »Čarobni cvet«, »Karel Skreta«, več spevoiger, operet, mnogo orkestralnih del, pesmij, zborov' klavirskih skladeb i. t. d. »Stari ženin« je njega tretja opera in se je prvič predstavljala leta 1883. v ndrodnem gledališči praškem. Snov ji je v velikih potezah ta-le: Gospod Franc, prototip onih vsemožnih grajskih pisarjev, ki so tlačili in izžemali ljudstvo, predno se je odpravila tlaka, dobil bi rad v zakon Hauičko, hčer bogatega malinarja Bartoša Dekle se nekoliko šali ž njim, sicer pa nje samoljubuosti prija pisarjeva snubitev, zato mu ne odreče takoj. Nje bratranec, študent Hovora iz Prage, sklene zvesti pisarja na led Ponaredi sodni odlok, češ, da je Bartoš izgubil svoj malin, za katerega se je pravdal že dlje časa. Gospod Franc, kateremu je bilo le do denarja, izgovarja se sedaj, da je za poroko še čas, in se skrivaj izmuzne. V tem pa je Haničkiu ženin Vojteh, ki je užaljen hotel iti k vojakom, prodal svoj dom, da bi pomagal Bartošu. Hovora sedaj  malinarju  razkrije svojo zvijačo   Pisar zve" o nji  in se   pride zopet sladkat Hanički,
Listek.
769
toda Hovora ga osmeši vpričo vsega ljudstva, in pisar mora oditi ob splošnem roganji. — Opera se je precej pri prvi predstavi močno prikupila vsemu občinstvu, to pa zlasti zaradi svojih lepih, krepkih zborov, melodijoznih arij, čveterospevov in peterospevov, Sosebno živi sta prvo in tretje dejanje. Predstavljala se je opera sosebno prvič takd, da ji ni bilo očitati ničesar; vse je bilo gotovo in dobro naučeno kakor že davno nobena opera. Poleg zbora sta si pridobila živo pohvalo gospodičina Leščinska (Hanička) in gospod Vašiček (gospod Franc), v manjših nalogah pa gospa Gerbičeva (Hovora) in gospodje Nolli (Vojtehov prijatelj Vaclav), Pavšek (Vojteh), Perdan (maliuar Bartoš) in Rus (malinarski učenec Nacek). »Stari ženin« se bode izvestno še dolgo ohranil na re-pertoaru našega gledališča. — »Madame Mongodin« je pikantna francoska vesela igra pariške avtorske firme Blum & Tocbe". Nje dejanje se vrši v Alenconu, čegar prebivalci jako čislajo gospo Mongodinovo, ki si je baje nekoč z nožem ubranila svojo čast. Kdorkoli pride v nje hišo, vsakomur mora gospod Mongodin povedati dogodek z nožem. Naposled pa se dožene, da je bil ta dogodek do malega izmišljen, in sedaj je končno gospod Mongodin to, kar ni bil dolgih dvajset let: gospod svoje žene. Igra je resnično vesela igra, tako da gledalec rad pozabi vse neverjetnosti, katerih je v nji vse polno. Gospoda Mongodina je igral g. Borštnik, ki je razvijal uprav drastiško komiko, žal, da se mu je semtertja spotikalo ; naslovno partijo pa je predstavljala gospa Borštnikova. Naše mnenje je sicer to, da take naloge malo prijajo prvi igralki, veuder je gospa Borštnikova ugajala. Sicer nam je še imenovati gospodičino Nigrinovo (Klorinda de Monteplat) in gospoda Danila (slikar Fougerolles). — V obče je mesec listopad minil častno za naše gledališče, bodisi kar se tiče drame ali opere. Gledališče je bilo do malega dobro,  časih celo izvrstno obiskano.
Gledališko društvo. Nedavno se je v Ljubljani ustanovilo ,,Gledališko društvo", ki je imelo dne" 28. vinotoka svoj prvi obči zbor. Predsednik novemu društvu je notar g. Ivan Plantan, odborniki pa so gg. dr. A. Franko (predsednikov namestnik), A. Funtek (tajnik) in dr. V. Zitek (blagajnik). Namen ,,Gledališkega društva" je gmotno podpiranje slovenskega gledališča v Ljubljani. Društveniki so redni člani, ki plačujejo vsaj po jedno krono mesečnega doneska, in podporni člani, ki naklonijo društvu kakeršnokoli letno podporo. Doslej je zglasilo že dokaj ljubljanskih rodoljubov svoj pristop ; nadejati pa se je, da se število društvenikov še izdatno pomnoži, sosebno ker „Dramatično društvo" samo ne vzmore troškov, katere ima letos za vzdržavauje slovenskega, gledališča. Komur je do čimdaije lepšega razvoja dramatiške naše umetnosti, pristopi ,,Gledališkemu društvu"  bodisi kot  redni  ali  vsaj  kot   podporni  član!
Obči zbor »Glasbene Matice« je bil dne* 28. vinotoka po običnem redu. Iz poročila društvenega tajnika g. J. Paternostra posnemljemo, da je priredila ,,Glasbena Matica" leta 1892./93. šest koncertov. Kupila si je tudi hišo, kamor se preseli leta 1896,, ko poteče pogodba za najete šolske prostore v Knežjem dvorci. Društvo je imelo v minulem društvenem letu 5 častnih, 36 ustanovnih in 470 rednih članov ; društvena šola pa je štela 276 učencev in učenk. Podpor je prejela ,,Glasbena Matica" v letu 1892./93. od deželne vlade, deželnega zbora, mesta ljubljanskega in kranjske hranilnice skupaj 2100 gld, — Iz poročila blagajnika g. A. Petrovčiča je razvidno, da je imelo društvo od dne* I. kimovca 1892. leta do dne' 31. malega srpana 1893. leta 2672706 gld. dohodkov; blagajniški prebitek pa znaša 21261 gld. Vrednostnih popirjev ima društvo za 5442 gld. — V odbor so bili izvoljeni ti-le gospodje: Fr. Ravnikar (predsednik), Ivan Hrast, dr. M. Hudnik, Ivan Kruleč, Jožef Paternoster, Anton Petrovčič, dr. Lavrencij Požar, Anton Razinger, V, Rohrmann, Anton Svetek, Anton Stritof, Fr. Trdina, Ignacij Valentinčič  in   Ivan    Venca/z — vsi  v Ljubljani;   zunanji   odborniki   pa   so   gg.   Danila
46