dolenjka.dd. NOVO MESTO Zaradi ukinitve prodajalen v Novem mestu: TEKSTIL, Glavni trg 27 KEKEC, Glavni trg 16 USNJE, Rozmanova 14 ŠPORT, Prešernov trg 9 nudimo na delni razprodaji blaga do 30. junija 1999 POPUST DO 50%. 1 m i r- - I 1 1 S 3 1 H 1 ISSN 0416-2242 770416 224000 SLOVENIJI MANJKA VRŠNE ENERGIJE TUrbini zabrneli v pičlem letu Termoelektrarna Brestanica je začela s 155 milijoni mark veliko investicijo vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI list BRESTANICA - Prejšnji teden so v Brestanici pričeli graditi objekt za dve novi plinski turbini z močjo po 114 MW. Celoten projekt je vreden kar 155 milijonov mark. Opremo bo dobavilo švicarsko podjetje ABB Povver Generation LTD. Baden, gradbena dela za postavitev turbin, vredna 800 milijonov tolarjev, pa so bila zaupana G1Z Gradisu iz Ljubljane, ki je prejšnji teden že začel z delom. koncert ZNAMENITEGA ZBORA NOVO MESTO - V Kulturnem centru Janeza Trdine t>° danes, 8. aprila, ob 19.30 oncert svetovno znanega akademskega pevskega zbora M. • Glinke iz Sankt Petersburga pod vodstvom dirigenta Vladislava Cernušenka. Zbor se “Predstavi, s spevi ruske e '. oupčne liturgije ter z ruskimi in slovenskimi narod-uuni pesmimi. Gradis bo ob precejšnji pomoči posavskih podjetij zgradil objekt za novi turbini v slabih sedmih mesecih. Novi turbini bosta poskusno vključeni v elektroenergetski sistem 1. maja prihodnje leto, redno pa 1. julija. “Gre za trikratno povečanje obstoječih kapacitet elektrarne, predvidevamo pa, da bo v naslednjih letih priključena še parna turbina 50 MW, kar še bo izboljšalo ekonomičnost projekta. Trenutno je v Sloveniji velika potreba po vršni energiji, zato je ta investicija v prvih letih namenjena pokrivanju tovrstnih potreb, s prvo turbino pa bomo nadomeščali zakupljeno energijo v tujini,” pravi direktor javnega podjetja Termoelektrarna Brestanica, mag. Drago Fabijan. Celotna investicija je vredna 155 milijonov mark, kar je, speci- Ka rt trij je zl la ti rogovi velik uspeh pihalnega orkestra Krke Zdravilišč iz Straže na mednarodnem tekmovanju v Italiji NOVO MESTO - Pihalni or-ie l 6 ?dravil'šč iz Straže t lcor>ec prejšnjega meseca na '..^“.narodnem tekmovanju P ualnih orkestrov v Riva del arda v Italiji, kjer se zbere r evropskih pihalnih orkest-_ osegel doslej največji us-„ v svojem enainštiridesetlet-u JJ1 ?e ova"ju 'n sploh največji niti ■ ar J'*1 imajo dolenjski Pmaim orkestri. Osvojil je tri sni’ e z*at’ ro§’ ‘n s'cer za ab" na!t • Prvo mesto med 40 stopajočimi orkestri, za prvo na 1 n umetniški skupini in za "kab?> izvedeno obvezno adb° na tekmovanju. Diri-lzh ° Saie Je bil ponovno vspk3? za najboljšega izmed vseh dirigentov. aen asbeniki orkestra in diri-oder a^e so na tekmovanje vPn j sicer dobro pripravljeni, bon n.iso pričakovali, da umv.aaj.višji in najzahtevnejši dnKv i tekmovalni skupini Peh ^i zlate rogove. Us- LVJe najopaznejše potrdilo in n ostnega razvoja orkestra y agrada za vložene napore, iim ^Posebej lepem spominu ostal ? ,e.tošnji nastop v Italiji Bent zat0> ker njihov diri-ni <• 0 SaJe na tekmovanju naib r.0 osv°jil lokavi naziv ^J“olJSega dirigenta, ampak je S PRIZNANJI - Dirigent Miro Saje in predsednik orkestra Bojan Bencik z najnovejšimi nagradami, osvojenimi v Italiji. z orkestrom opravil tudi praktični del diplome iz dirigiranja, ki ga študira na nizozemskem konservatoriju pri svetovno znanem dirigentu prof. Janu Cobru. Cilji Straškega pihalnega orkestra še naprej ostajajo kakovostna rast, kadrovsko izpopolnjevanje in pa seveda nadaljnje tnednarodno uveljavljanje. M. MARKELJ 'VMLAI njen ~ ^ - Čeprav jo pričakujemo in vemo, da ne more nič ustaviti skrivJ?a Pr‘h°da> nas vedno znova preseneti. Pride potihoma in na ni yaJ’ ^godi se kot čudež. Sonce začne greti, narava vzbrsti in ozele-nu^hh. srcih se prebudi ljubezen. Prišla je pomlad. Posnetek je tnladih srcih si na velikonočno nedeljo v parku otoškega gradu. (Foto: A. B.) fično gledano, najcenejši projekt, ki hkrati najhitreje zagotavlja nove kapacitete. Plinske turbine za sinhronizacijo in zagon v elektroenergetsko omrežje potrebujejo vsega le 10 minut, zato lahko hitro štartajo in ugašajo, kar je pomembno v špicah, ko so potrebe po energiji največje. “Rok izgradnje je naravnan na kriterije zahodne Evrope, a prepričani smo, da jih bomo dosegli, čeprav je okolje še v marsičem neevropsko. Sredi aprila bo podpisana še pogodba o posojilu s konzorcijem 16 tujih bank za 100 milijonov nemških mark,” je dejal Fabjan. t. GAZVODA PODPIS POGODBE MED GRADISOM IN TERMOELEKTRARNO -Prejšnji teden sta v prijetnem okolju Herakovičeve zidanice v Gradnjah nad Podbočjem Tone Zaletelj (drugi z desne), direktor GIZ Gradisa iz Ljubljane, in Drago Fabijan (drugi z leve), direktor Termoelektrarne Brestanica, podpisala pogodbo za gradbena dela, vredna 800 milijonov tolarjev. (Foto: T. G.) U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. p PE NOVO MESTO * Odkup in prodaja delnic * Upravljanje s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), 7? 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, “S 068/56-480 PRVOAPRILSKE SALE Vse nenavadno pa le ni laž! Izid žrebanja V uredništvu Dolenjskega lista smo bili očitno preveč prizanesljivi s potegavščinami, saj je večina bralcev v odgovorih odkrila vsaj tri od petih objavljenih. Skupno ste bralci odkrili kar 13 laži, torej ste za šalo ali potegavščino razglasili tudi nekaj povsem resnih novic. Nekemu bralcu se je zazdelo, daje velika laž ovadba proti farmi Stična, ki raznaša gnojevko po okolici, dva sta prepričana, da Dolenjski list skupaj z Mano ne organizira izleta na otok Hvar, našel pa se je tudi bralec, ki nikakor ne more verjeti, da je vsa specialna enota slovenske policije po vojni izstrelila en sam strel in še to le kot opozorilo! Nekdo ne verjame, da bi borzni posredniki svarili pred prodajo delnic, drugi dvomi v notico In vino Aritas, tretji v vest o tem, da nekdo točno na prvi april prireja Plesno literarni večer, ki ga posveča dekletom in ženam. Tudi zapis o človeku, ki je v letu dni postavil cerkev, je resničen. Med prizadevnimi iskalci potegavščin smo z žrebom podelili tudi nagrade. 20.000 tolarjev prejme Anica Šepec, Vrhje 60, Kapele, knjižne nagrade pa: Andrej Mavsar, Semič 50/c, Semič; Martin Tomažin ml., Šukljetova 13, Novo mesto; Janez Tratnik. Livold 4, Kočevje; Milena Župevec, Gor. Sušice:40, Uršna sela in Božidar Konda, Viniška c. 25, Črnomelj. • Kaj ni res: V Črnomlju bodo odstranili semafor, Papež obišče Slomškovo Bizeljsko, V Srebrničah kmalu 3000 novih bivalnih enot, Kolesarji tudi podnevi z lučmi, Novomeški nogomet je rešen! NE VIDI MIRNE REŠITVE ZA KOSOVO Zaslužen za priznanje Slovenije Avstrijski politik dr. Alois Mock obiskal Stično, TVebnje in Kostanjevico TREBNJE - Dr. Alois Mock, nekdanji avstrijski zunanji minister in podkancler Republike Avstrije ter sedaj poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu, častni predsednik Avstrijske ljudske stranke in nosilec najvišjega slovenskega državnega odlikovanja - Zlatega častnega znaka svobode RS, se je pretekli teden odzval vabilu predsednika SKD Lojzeta Peterleta in obiskal Slovenijo. Štiridnevno bivanje je zaključil s spoznavanjem Dolenjske. v tem trenutku ne vidi mirne rešitve. “Akcija se je začela šele, ko je položaj postal resen. Zakaj se vedno tako dolgo odlaša? Dlje kot čakamo, težje je doseči mirno rešitev,” je menil dr. Mock. L. MURN Berite danes stran 2: • Sprava nas je le še bolj sprla stran 4: •Livarji zasuli vse vrtače? stran 6: •Peternel Jancu s figo v žepu stran 7: •Zdravstvena kartica tudi v lekarne stran 8: •Akviziterjem bo odklenkalo stran 10: •Knjigarne ali zgolj ropotarnice stran 11: • S krampom in macolo nad trošarino PREDAVANJE 0 KUBANSKEM PODZEMLJU NOVO MESTO - Danes ob 18. uri bo v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predavanje o odpravi jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane na Kubo! Ob diapozitivih bo predaval udeleženec odprave Iztok Trček. TOMAŽ NAVDUŠIL - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti -območna izpostava Kočevje je v soboto 27. mažca v Šeškovem domu pripravil prireditv z naslovom “Ljubiteljska kultura med nami”. Predstavilo se je kar 21 klubov in društev. Prireditev, ki sta jo povezovala Vesna Malnar in Gašper Jar-ni, je napolnila dvorano Šeškovega doma. Največ aplavza je požel nastop mladega harmonikaša iz Osil-niške doline Tomaža Štimca (na sliki). (Foto: J. Papež) V četrtek, 1. aprila, je z gostiteljem obiskal cistercijanski samostan Stična ter se srečal z opatom dr. Antonom Nadrahom; v Trebnjem si je skupaj s predstavniki občine ogledal Baragov spomenik in Galerijo likovnih samorastnikov, popoldne pa se je mudil tudi v Kostanjevici na Krki. Lojze Peterle je ob obisku poudaril, da je vesel in ponosen, da tokrat v drugačnih okoliščinah lahko gostimo očeta avstrijskega vključevanja v Evropsko zvezo in hkrati politika, ki je veliko naredil za Slovenijo. Kot je avtrijski politik ponovno povedal v kratkem intervjuju na trebanjskem Radiu Max, se je za mednarodno priznanje Slovenije trudil, ker je videl, da se Slovenci resnično borimo za svojo svobodo in neodvisnost, “pa tudi v našem interesu je bilo, da Slovenija postane svobodna, demokratična in gospodarsko ter družbeno trdna država. Njena stabilnost na nek način zagotavlja tudi stabilnost Avstrije,” je dejal in izrazil upanje, da Slovenija kmalu postane članica Evropske unije. Spregovoril je tudi o kriznih dogajanjih v ZRJ in VREME V drugi polovici tedna bo hladnejše nestalno aprilsko vreine z občasnimi padavinami. OBISK V TREBNJEM - Dr. Alois Mock si je skupaj z ženo in gostiteljem Lojzetom Peterletom (na sliki) z veseljem ogledal Baragov spomenik ter nato galerijo naivne umetnost, ki hrani tudi dela avstrijskih umetnikov. Kot prevajalka je pomagala prof. Blanka Ambrož. (Foto: L. M.) SODELOVANJE S HRVAŠKO Smo pretirani Nekdo je pred kratkim petkratni padec obsega menjave med Hrvaško in Slovenijo po letu 1991 pripisal psihološkim vplivom. Če nečesa nočeš videti, pač ne vidiš. Drugi pa vidijo. Čeprav najpomembnejši možje na obeh straneh meje odnose med državama še tako zavijajo v celofan, jih izdajajo izidi gospodarskega sodelovanja. To caplja na mestu ali, kot dokazuje uvoz iz Hrvaške, celo pada, zgodi pa se lahko še kaj hujšega. Če bo na Hrvaškem res izbruhnila kriza, se po napovedih zbornice medsebojna menjava lahko izredno zmanjša - tudi za petkrat! Naša podjetja si na jugu želijo stabilno in ekonomsko zanesljivo partnerico, vendar je namesto nje tam gospodarstvo, ki vse bolj poka po šivih in razgalja vedno hujše težave. Vse večji nelikvidnosti podjetij in tudi države, majavemu bančnemu sistemu in drugim znakom krize se bo zdaj pridružil še"negativni učinek bližnje vojne, ki bo oklestila hrvaški turizem. Hrvaška je takoj za Nemčijo naša najpomembnejša partnerica, zato naša podjetja računajo na ta najbližji in tradicionalni trg; morda od vseh še najbolj podjetja iz obmejnega pasu, tudi z Dolenjske, Bele krajine, Kočevskega in Posavja. To med drugim dokazuje tudi veliko zanimanje za posvet o možnostih medsebojnega sodelovanja in za bilateralne razgovore s hrvaškimi podjetji. Gospodarstvo išče, poskuša in tvega, vendar vse bolj postaja jasno, da pravega zamaha gospodarskega sodelovanja, kaj šele vstopa slovenskega kapitala na hrvaški trg, ne bo, dokler tam ne bodo uredili odnosa do lastnine. BREDA DUŠIČ GORNIK 7. APRIL PREDSTAVITEV KNJIGE V KOČEVJU sTie°ZSl’ Sprava nas je le še bolj sprla visoko starost Bodimo dejavni v tretjem življenjskem obdobju! Pričakovano trajanje življenja se je v tem stoletju močno povečalo in pričakujejo, da se bo še nadalje podaljševalo v skoraj vseh delih sveta. Razlog za to je v strmem padcu prezgodnje umrljivosti zaradi mnogih nalezljivih in kroničnih bolezni. Izboljšanje higienskih razmer, bivanja, prehrane in medicinske novosti vključno s cepljenjem in odkritjem antibiotikov so prispevali k strmemu porastu števila ljudi, ki dočakajo starost. Sedaj je na svetu 580 milijonov ljudi, ki so stari 60 let ali več. Pričakuje se, da se bo ta številka do leta 2020 dvignila na eno milijardo. Demografsko gibanje se v Sloveniji ne razlikuje od demografskega gibanja razvitejšega dela sveta. Leta 1991 je bilo v Sloveniji 10,9 % vseh prebivalcev starejših od 65 let. Leta 1996je bilo v Sloveniji 13 % vsega prebivalstva, starejšega od 65 let. Demografska predvidevanja opozarjajo, da bo v 40-ih letih tretjega tisočletja že 20 % Slovencev starih 65 let in več. Statistika kaže, da smo Slovenci v zadnjih desetletjih postali star narod in se povzpeli v sam vrh prebivalstva, starega na 65 let. Po sedanjih kriterijih prebivalstva ene države namreč se ima za starega, če je delež prebivalstva, starejšega od 65 let, večji od 7-odst. deleža od vsega prebivalstva. Trenutno demografsko stanje na Slovenskem ima značilnosti post-tranzicijske etape v razvoju prebivalstva. Demografski prehod (demografska tranzicija) pomeni hkratno zmanjševanje stopnje rodnosti in splošne umrljivosti na določeno vrednost, ki je značilna za sodobne družbe. Osnovna značilnost demografskega gibanja v Sloveniji je nizka nataliteta, fertiliteta in naravni prirastek. Nadaljevanje takega demografskega gibanja bo vodilo do še intenzivnejšega procesa staranja prebivalstva, kar bo imelo vrsto negativnih posledic na področju zdravstvenega varstva, ekonomske aktivnosti, izobraževanja itd. Staranje svetovnega prebivalstva je torej eden največjih izzivov, s katerim se sooča svet v naslednjem stoletju. Lahko pa je tudi velika priložnost. Sami ljudje namreč lahko veliko prispevajo. Najstarejše ljudi pogosto gledamo kot na homogeno skupino ljudi predvsem iz industrializiranih dežel, ki ne more več pomagati svojim družinam ali sodelovati v družbi in ki lahko za oba predstavlja celo breme. Resnica je daleč od tega. Večina starejših vsak dan znova dokazuje, da so te predstave napačne, in to dejstvo je navdihnilo svetovno zdravvstveno organizacijo, da se je osredotočila na staranje. Združeni narodi zaznamujejo leto 1999 kot mednarodno leto starejših oseb s temo “Družbi za vse starosti naproti”. Ključno načelo bo koncept zdravega staranja, ki vzpodbuja ljudi vseh starosti, naj z ustreznimi ukrepi zagotovijo boljše zdravje in dobro počutje v kasnejših letih zase in svojo skupnost. Tema svetovnega aneva zdravja 7. aprila 1999 v Mednarodnem letu starejših oseb “Bodimo dejavni v tretjem življenjskem obdobju ” (obdobje od 60 do 85 leta starosti) jasno ugotavlja, da je za starejše ljudi ključnega pomena, da ohranjujejo svojo vlogo v družbi. Aktivna starost , zajema vsakršno razsežnost našega življenja na telesni, duševni, socialni in duhovni ravni. DRAŽEN NOVAK, dr. med. Škof dr. Vekoslav Grmič: Resnični socializem in krščanstvo sta si zelo sorodna KOČEVJE - Na povabilo ZLSD Kočevje, ki pripravlja redna mesečna srečanja z uglednimi Slovenci, je v Šeškovem domu svojo knjigo Iskanje resnice predstavil naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Seveda je bila to priložnost, da “rdeči” škof - ime so mu nadeli zlasti zaradi njegovih znanih stališč do narodnoosvobodilnega boja - poleg vloge Slovenije v prvi in drugi Jugoslaviji ter pojasnjevanja, da sta resnični socializem in krščanstvo sorodna, iz svojega vzornega kota osvetli tudi nekatere druge zadeve znotraj katoliške Cerkve in države. Dejal je, da čvrsto vztraja pri svojih načelih in se ne ozira na trenutne politične interese, posebej pa opozarja na nevarnost politizacije cerkve. Pravi, da bolj ko je prisotna navzven, šibkejša je cerkev znotraj in obratno. Kar zadeva vlogo cerkve v narodnoosvobodilni vojni, je vnovič poudaril, da so bili štajerski in primorski škofje domoljubno zavedni, žal so v ljubljanski pokrajini sodelovali z okupatorji zoper slovenski narod in to mora današnje cerkveno vodstvo za vselej priznati. Tudi zaradi zaničevanja vrednot narodnoosvobodilnega boja ima Slovenija težave pri vstopu v evropsko skupnost. Gost seje dotaknil tudi nekaterih aktualnih dogodkov pri nas in v soseščini. Kar zadeva uvedbo verouka v šole, je škof Grmič de- jal, da ta ne sodi v šole, ampak v veroučne učilnice. V šolski sistem bi morali vpeljati pouk etike, vzgoja pa bi morala sloneti na odgovornosti. Demokracija se bo pri nas uveljavile šele takrat, ko bodo politiki glasovali po svoji volji, in ne po želji stranke oziroma njenega vodje. Slovenskim politikom ni enakih, ko se spustijo v obravnavo polpretekle zgodovine. Če jih po- TEKMOVANJE V TIPKANJU NOVO MESTO - Srednja ekonomska šola priredi v četrtek, 15. aprila, ob štirih popoldne tekmovanje v tipkanju. Nanj se lahko prijavijo zaposleni ali brezposelni odrasli, ki obvladajo sistem slepega desetprstnega tipkanja. Prijavnico naj vložijo najkasneje do 13. aprila na naslov: Srednja ekonomska šola, Ulica talcev 3/a, 8000 Novo mesto. Tekmovanje bo potekalo v prepisovanju teksta na računalnikih. Vsi udeleženci bodo prejeli priznanja, najboljši pa tudi bogate praktične nagrade. sluša tujec, nemara ugotovi, da so vsi zgodovinarji. A jih moramo razumeti, saj so izgubili kompas in nimajo programov, da državo popeljejo v lepšo prihodnost. S spra- • Glede vojne v ZRJ pa je povedal: “Srbi bi se morali zavedati, da na Kosovu živi večina albanskega prebivalstva, kar pomeni, da bi morali upoštevati te razmere. Uidi mi smo izgubili Karantanijo, zibelko slovenstva. Sev«da to nikakor ne opravičuje grobega posega zveze Nata brez privolitve Varnostnega sveta, ki vsevprek bombardira v imenu preprečevanja humanitarne katastrofe. Jasno je, da ima Nato druge interese. Naša država bi morala biti pvj tem nevtralna, a kot vidimo, ni-• vo smo se, ugotavlja dr. Grmič, najbolj sprli. Kam to pelje, mu ni jasno. M. G. Z NASTOPA ŠKOFA GRMIČA - Predstavitev knjige v Kočevju SLABI OBETI ZA TURIZEM O ŠENTRUPERŠKEM NAREČJU ŠENTRUPERT - OŠ Šentrupert je v petek, 2. aprila, na mednarodni dan mladinske književnosti in na obletnico smrti dr. Pavla Lunačka, p° katerem ima tudi ime, praznovala dan šole. Osrednja tema je bilo letos šentruperško narečje. Učenci so pripravili zgodbo v narečju, med gosti dopoldanske prireditve pa sta bili domačinka Kristina Majcen, ki velja za pravo zakladnico starih pripovedk in nekdanja učenka dr. Vera Štrukelj - Smole, ki je doktorirala iz šentruperškega narečja. Pianistka mag. Damjana Zupan je pripravila koncert. Na šoli pa je bilo pestro tudi dan prej, saj so v četrtek gostili priljubljeno glasbeno skupino Napoleon. Z litrom mleka in piva prek meje Sosednja Hrvaška je zelo zaostrila vnos živil, pijač in drugega, tudi cvetja_ KOSTEL - Pri Tbrističnem športnem društvu Kostel, kjer poznajo razmere, smo povprašali, kaj vse lahko potnik v sosednjo Hrvaško prenese preko mejnega prehoda Petrina-Brod na Kolpi, saj dobivamo obvestila, da so v zadnjem obdobju sosedje Hrvatje precej zaostrili kontrolo. S slovenske strani ni posebnih novih zahtev oziroma prepovedi prenosa preko meje. Hrvaški cariniki pa so precej zaostrili kontro- lo. Tako lahko preko meje odneseš oziroma odpelješ na osebo le liter mleka, kilogram kruha ali moke, liter alkoholne pijače itd., v glavnem vse po liter ali kilogram. Nekoliko bolj zapleteno je pri mesu, ki ga preko meje lahko preneseš le 1 kg, vendar mora biti obdelano. Na vprašanje, kaj je “obdelano”, nismo dobili natančnega odgovora, obdelano je menda pripravljeno za peko v obliki mesne mase za peko čevapčičev, pleskavic itd. Še posebno strogo je prepovedano prenašanje cvetja in okrasnega grmičevja preko meje. Takih potnikov v Hrvaško je bilo že več zavrnjenih. Prevoz cvetja je sicer možen, a le preko mejnih prehodov, ki so za to pristojni in imajo fitopatološko službo. Že slovenskim' turistom tak predpisi verjetno ne bodo vse > vprašanje pa je, kaj bo z drugim tujimi turisti, ki so imeli navado-da so pripeljali s seboj skoraj vs hrano in pijačo. j priMC OB 20-LETNICI DRUŠTVA PARAPLEGIKOV- V torek dopoldan je bita v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu slovesnost ob 20-letnici delovanja Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki so sega udeležili tudi nekateri župani, novomeški župan dr. Tone Starc pa je bil tudi pokrovitelj prireditve. O pomenu društva za paraplegike je najprej spregovoril predsednik dolenjskega društva Jože Okorn, zatem pa še predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak. V kulturnem programu prireditve, ki so ji dali naslov Imamo drugačno življenje, vendar lepo, je prof. Jože Zupan predstavil pesmi Toneta Pavčka, ki se je tudi udeležil prireditve, iz zbirke Dolenjske bližine, nastopila pa je še pianistka Damjana Zupan. V avli je bila na ogled tudi razstava ročnih del članov društva. (Foto: J. Dorniž) Mariborsko pismo Potepuški psi so na Gačniku poklali ovce Kaj je še treba, da bo kdo ukrepal? MARIBOR - Medtem ko v nebotičniku v Ferkovi ulici v Mariboru še vedno odpravljajo posledice katastrofalne eksplozije plina (razdejala je 89 stanovanj), ki jo je povzročil osamljen starostnik, ko je delal samomor, je na Gačniku nedaleč od mesta prišlo še do enega neljubega dogodka. Na začetku tedna so namreč eno od zasebnih ovčjih farm v bližini mesta napadli potepuški psi, ki jih neodgovorni lastniki čez noč spuščajo s svojih dvorišč na prosto, da bi se malo “zdivjali”. Ko se je zjutraj lastnik ovčje farme napotil proti hlevu, da bi nakrmil živino, ni mogel verjeti svojim očem: okoli hleva je v mlakah krvi ležalo pet raztrganih ovc s pregriznjenimi goltanci, v hlevu pa je bilo še trideset poginulih živali. Ovce v hlevu so se namreč tako ustrašile potepuških psov, da so se vse zgnetle v kot hleva, kjer se jih je 30 v gneči zadušilo. Da so farmo napadli potepuški psi 01 dvoma, saj je bilo okoli hleva m razmesarjenih ovc vse polno pasjih sledi, volkov pa na Štajerskem doslej še nihče ni °Pa' zil. Ljudje na Gačniku se pr°' strašeno sprašujejo, ali se bo zares moralo zgoditi še kaj hujšega, da bodo pristojni ukrep®' li. Ali bi kdo odločneje ukrepaj; če bi potepuški psi napadu kakšnega človeka ali celo otr°' ka? Tokrat, ko so potepuški ps| lastniku ovčje farme povzročil* za več kot milijon tolarjev šk°' de, so jo lastniki psov odnesi' samo z opozorilom in pozivom, naj v bodoče psov ne spuščaj0 več na nočne potepe. Neodgovorno pa ravnaj0 tudi nekateri lastniki ps°Y.y mestnem središču, ki svoj'*1 štirinožnih prijateljev nimaj0 na vrvici niti na sprehodih P° mestnih ulicah in parkih. Tak° veliko psov opravlja svoje p°" trebe na mestnih površinah, k so za to najmanj primerne. Nekateri predlagajo, da bi las*" niki vsako leto ob cepljcEl psov morali plačati tudi d°l°' čen prispevek, s katerim bi me stna uprava organizirala po. no službo za čiščenje pasjih d trebkov po mestnih ulicah i parkih, saj pozivi laidnikfj doslej niso veliko zalegli- N® brezbrižnim odnosom nekatf rih lastnikov do svojih ps°v •. someščanov so ogorčeni tu tisti lastniki, ki s svojimi psi rj!v najo tako, kot si živali zaslužU1 TOMAŽ KSELA Surova vojna na Kosovu Miloševič, prvi mož sedanje Jugoslavije, ne davi in ne strelja; ker tudi za njegovo politiko velja, da ima glava vselej roke, ki naredijo tisto, kar si izmisli glava. Vendar Srbija ubija. Ubijajo tudi drugi: Albanci. Američani in drugi. Nihče ne ve, kdo vse ubija na Balkanu, zlasti na Kosovu, kije prizorišče nove velike svetovne bitke. Kot zmeraj, kadar se začne vojna, je bila tudi v sedanji kosovski vojni prva žrtev resnica. Pri čemer vendarle vedo vsi in priznava večina, da Miloševičev propagandni vojaško-policijski stroj melje Kosovo in ga čisti nesrbskih prebivalcev. In da te uničevalne mašinerije mednarodna skupnost ne more ustaviti na človeški način. Vse to seje žal že zgodilo, ko je padel Vukovar. Padec Vuk-ovara je Miloševič razumel kot sporočilo, da lahko popolno čistko ponovi še kdaj na tleh nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Na Kosovu dozdaj ni še nihče uspešno zanikal tega sporočila. Natovih raket in letal Miloševič “ne čuje dobro”. Zato bodo prišli v to vojno še vojaki. Oboroženi in sovražni. Taki ne bodo Natovi vojaki, ampak bodo taki lahko le kosovski Albanci, ki se bodo, oboroženi z ameriškim orožjem, vrnili preko albanskih gora nazaj domov, v Srbijo, od koder so pred meseci morali zbežati brez vsega kot begunci. In tudi tedaj ne bo padel Miloševič. In tudi ne bo padel Nato. Padali pa bodo ljudje. Dolgo časa. Izid kosovske vojne obravnavamo tudi v tokratni anketi. TONČEK BALON, kmetovalec z Bizeljskega: “To je vojna brez potrebe. Začela se je zaradi nekaj ljudi, ki slabo mislijo. Ti ljudje ne razmišljajo, da veliko drugih ljudi umira. Kako se bo končalo, je težko napovedati, vseeno sem bolj optimist. Malo je verjetno, da bi se vojaško vpletla v vojno tudi Rusija. Nisem pričakoval, da bo Nato napadel, ampak da se bodo dogovorili.” JOŽE HORVAT, upokojenec iz Kremena: “Kaj takega se še ni dogajalo, da bi s topovi tako tolkli po vaseh, kot to delajo Srbi. Ne morejo enega naroda izganjati! Mi smo bili pod Avstrijo, pa naj bi zdaj prišli Avstrijci in rekli, da je vse to njihovo? Z Miloševičem se ni dalo dogovoriti, ker je trd, ni mu mar za ljudi. Na Kosovu bo vojna naprej, ni pa ni nevarnosti, da bi se razširila.” STANE BLAZNIK, upokojeni strojni inženir iz Sevnice: “Kaže, da avioni ne bodo pomagali. Srbi čistijo Kosovo, albanski narod bo nastradal, Srbija pa si bo vzela, kar hoče. Morija bi se lahko končala le tako, da bi Miloševič popustil in podpisal pogodbo, toda vprašanje je, kaj ga lahko v' to prepriča. Ne vem, kaj bi ga lahko ustavilo, če ga niso niti bombni napadi niti Rusi.” MIRAN TURK, elektrotehnik iz Stopič: “Napad Nata na Jugoslavijo je prišel nekaj let prepozno. Čeprav so bili Srbi naši bratje in smo nekoč živeli v skupni državi, to akcijo podpiram, kajti za to, kar Srbi počno na Kosovu, pa tudi za to, kar so že prej počeli na Hrvaškem in v Bosni, ni opravičila. Žal bo to najbolj plačal srbski narod, ne pa njihov vodja Miloševič.” ROBERT ZUPANČIČ, natakar iz Metlike: “Mislim, da bo Miloševič popustil in dovolil ljudem vrnitev na Kosovo, a s tem še ne bo miru. Po mojem bo ZRJ še dolgo nestabilno območje. Že sedaj je jasno, da bodo - kakor koli se bo že končalo - najkrajšo potegnili preprosti ljudje v Jugoslaviji, ki že sedaj zaradi enostranskih in omejenih informacij ne vedo, kaj se pri njih dogaja.” JANEZ JAKŠA, tekstilni tehnik z Vranovičev: “Želim si, da bi Natu uspelo umiriti Miloševiča in da se vojna ne bi razširila na druge države. Vendar bo pri Miloševiču najbrž težko kaj doseči. Problem je, ker je Miloševič naredil toliko škode, da marsikatere ne bo moč nikoli več popraviti, četudi bi ga že danes ustavili. Sicer je težko predvideti konec te balkanske katastrofe.” FRANC KOZLEVČAR, zaposlen na Petrolovi bencinski črpalki v Trebnjem iz Medvedjeka: “Seveda spremljam vojna dogajanja. Po mojem mnenju bi moral Nato sile najprej poslati na strogo srbske položaje, ne pa povsod drugod po Srbiji. Tako se lahko Srbi še naprej nemoteno znašajo nad kosovskimi Albanci. Do razpleta verjetno še ne bo prišlo tako kmalu, sploh pa ne brez žrtev.” JANEZ LEVSTIK, doma v Ribnici: “Vojna na Balkanu je tragedija na pragu 21. stoletja. Odseva krizo današnje družbe. Čeprav živimo v času tehnološkega napredka, manjka komuniciranja med ljudmi, ki so žal tudi tokrat segli po orožju. Prizadeto je prebivalstvo, uničeno je gospodarstvo, okoljevarstvene posledice mejijo na katastrofo. Bojim se, da se bo vojna vnela na širšem prostoru.” MILENA VLAŠIČ, upokojenka iz Kočevja: “Sem proti nasilju ne glede na to, kako upravičeno se zdi. Tisti, ki so vsd skupaj zakuhali, sedijo na varnem, trpi pa civilno prebivalstvo! Nato se po mojem zadeve ni lotil pravilno in bo na koncu potegnil kratko. Srbija je zelo ponosna in težko verjetno je, da bo popustila. Niti pomisliti nočem, kaj vse se še lahko zgodi.” Novomeška kronika KOŠARKA - Novomeški košarkarji so zadnjo tekmo v Laškem z neposrednimi tekmeci za drugo mesto tesno izgubili. Ob polčasu je bila razlika samo tri točke, ob koncu pa devet. Dober poznavalec novomeške košarke, košarkarjev in razmer v klubu ve povedati, da sta pred zadnjo tekmo dva standardna igralca do treh zjutraj pijuckala po novomeških lokalih. Kaj tako “utrjeni” tgralci lahko dajo od sebe na pomembni tekmi, se je videlo v Laškem, konec koncev pa o tem govori tudi rezultat. Čudno pa je, a od dobro plačanih tujerodnih košarkarskih legionarjev uprava ne more doseči, da s svojim obna-anjent ne bi dajali slabega zgleda, ce že ne morejo biti za zgled portnega življenja, požrtvovalnosti m predanosti klubu. Kakšno spodbudo imajo igralci v upravi, pa pove tudi dejstvo, daje velika jema, če gre kakšen član uprave vd 5 na 8ostovanju. »ni ' Po kakšnih tridesetih letih je davčni red vdrl tudi na novomeško tržnico. Velepro-ajalci sadja in zelenjave so končki, 6 .niti in nabavili registrirno Hr.k-3'*11?' ^edaj človek sem ter tja na v celo/ačun> kot bi šel v bife ta kava ce pa si pravi človek, za Polno vrečko ne dobiš računa, ker tud! plačati ni treba nič. Roka Plačilu mi^e’ °be pa SE izo8ncta ditefiftH[" Zadni‘ dve leti Prire' hnv J ',ekm°vanja v sekanju pir-Stopičah niso imeli sreče z ditrrm: Sicer zabavna prirc-cev • - pnvabl veliko tekmoval-la v v f več8leda|cev, je poteka-in mVetrovnen’ vremenu, v dežju ve];i.razM' ^at0 so za letošnjo dom Onocno nedeljo za gasilskim VQi™ ,m ?redi kraja postavili velik vedli j°t0r in tekmovanjc iz-Mh pod streho. In to kljub temu len«,. raeto°rologi napovedovali res h"t0pl° vreme in je tako tudi zebe e Podgorca dvakrat biri* 06 vcrianic ne hudiču, ne ‘eu, ne vremenarju. MŠŠ I Z M A Š IH O B Č IM ttMUt nau°s?spa Je rekla’ da so č ye.ban>ali JaJca politiki. r ni, se še pobarvati ne da. predavanje o GOJENJU rož in urejanju vrta želhe°iENiSKETOPLICE'Če dkenskih K nnasv,ete ° 8°jenju Urei a,, ■ ba'konskih rastlin ter društv J rsVrtal vas Turistično na nreh lenjske Toplice vabi Reš H' ^van|e Ruth Podgornik OkpnrkP • lnz' 'n avtorice knjig Enoi ln balkonske rastline ter Preda, ne m dvoletne cvetlice, la, ob , qnje bo v soboto, 10. apri-šoip n .' ur' v jedilnici osnovne Jc Do]enjske Toplice. v noŠ* ?d21-do31. marca so le: Porodnišnici rodi- ' Aliaž sa.Pavlin s Sel pri Straži 2ajčlc a\I,vanka Turk s Sel pri na Kr, Vrhu - Jasmino, Boja-tonhan4c,z Šedma-Žana, An- l°nrin v , vuul(l' .^ana, /\n- Podbnx 0rko iz Žabjeka pri Kastelicjz ^ ^vida,. Andreja iea j.,/: Iz Kočevja - Zana, An-Ca, Dar;6 !2, idoričcvega - Mati- Simona3 MFastar iz Crnomlja' Krmeii?’ ^aja Giovanetti iz j/rsnih šdt0T’ DariaC.elič.z poži]n,A . " ua m aro, Janja ia \a Ma>ega Kamna - Mate- Jq> Marf »VtlllllltJ - IVIcllC- vasi, r ia Lenart iz Tomažje Kamene c’ k ada Kraliiz DoL ia,10 r> Sebastijana in Andri- ^hari,-tern,ardka Macedoni iz Kraji c'Jureta,StašaŠerbec-Tatjan ,z Dovškega - Davida, Ur4ana Pečnik iz Krškega -Strm, ’ Martina Iglič z Velike Caf 'Urbana, Nevenka Melj. s Potov Vrha - Petra, lane _ f0 . Kovačič iz Ljub-Krške„ vja, Darja Rožanc iz jz Krrnfi babino, Mojca Kranjc 5ič j2 (*,Ja.'Žana, Marija Tom-Ur|,a Ie^njeveka - Mihata, ■ Pelo' vJaranl>ni 'z Obrha -)erneja efna CuScli iz Šent-^elj jL n dečka, Simona Dre-, Iz N,„0|8c "jive - dečka. rban^ A6®3 mesta: Damjana na,i':!c’Lastovče 21 - Klem-> lica l n3 §°vačič Gole, Tržiška ad n,i a’ Helena Molan, Sča 't 64 ' Emo’ Vanja Uliian , 1 11 rkova 3 - Maksa, bova I r Eukšič Medved, Leba-13 * Lauro. USTANOVILI SKLAD Vse več ljudi potrebnih pomoči Novomeška OZRK združuje okrog 17 tisoč članov in skoraj 600 prostovoljcev NOVO MESTO - Novomeško območno združenje Rdečega križa, ki deluje na območju nekdanje novomeške občine, združuje skoraj 17.000 članov in nekaj manj kot 600 prostovoljcev - aktivistov, ki delujejo v 35 krajevnih organizacijah v šestih občinah. Predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec je na nedavni tiskovni konferenci ponosno poudarila, daje Rdeči križ tako po številu članstva kot tudi po številu pro-stovoljcev najmočnejša nevladna humanitarna organizacija v Sloveniji. Vilma Manček, predsednica predsednica OZRK Anica Bu- komisije za krvodajalstvo, je povedala, da so v lanskem letu zbrali 83 litrov krvi več kot preteklo leto; skupaj so zbrali dobrih 1.596 litrov krvi. Rahel porast krvodajalstva pripisujejo promocijskim akcijam. V začetku letošnjega leta so uspešno organizirali tudi izredno krvodajalsko akcijo v Šentjerneju, kjer so pridobili kar 30 novih krvodajalcev, na akcijo pa se jih je odzvalo 113. Po krajevnih organizacijah, kjer so že utečena srečanja starejših z nad 70 leti, so lani ob novem letu s simboličnimi darili obiskali več kot 4.900 starejših, bolnih in invalidov. Posebej pa so obiskali tudi 169 starejših, ki so praznovali 80, 90 in več let. Tanja Hočevar, predsednica KO RK iz Škocjana, je še povedala, da so skozi celo leto delovale tudi postaje RK, kjer so ljudem merili krvni tlak in pripravili zdravstvena in druga predavanja, aktivisti pa so bdeli tudi nad socialno ogroženimi družinami - otrokom so pomagali pri nabavi šolskih potrebščin, prispevali za šolo v naravi in tudi za letovanje otrok. “V lanskem letu smo z enkratno ali večkratno pomočjo oskrbovali okrog 500 družin in posameznikov. Razdelili smo 1904 prehrambenih paketov, 4000 kg krompirja, 600 kg rdeče pese in 300 kg prosene in ječmenove kaše,” je povedala kovec. Večino te pomoči so nabavili z denarjem, ki so ga ljudje prispevali v akciji RKS “Nikoli sami”, nekaj so zbrali v akciji Košarica RK in s pomočjo raznih donatorjev, pomagala pa jim je tudi kartuzija Pleterje. Ustanovili so tudi Sklad za ljudi v stiski, ki bo nasledil Sklad za drage medicinske predmete, predstavili pa ga bodo na dobrodelni prireditvi 6. maja v športni dvorani Marof. SALAMIADA V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Šentjernejsko turistično društvo v sodelovanju z gostilno Turk iz Gorenjega Maha-rovca organizira v petek, 16. aprila, salamiado. Salame zbira gostilna Turk od ponedeljka, 12. aprila, do vključno 15. aprila do 17. ure. Razglasitev rezultatov bo na občnem zboru Turističnega društva Šentjernej v petek, 16. aprila, ob 20. uri. Najboljše salame bodo nagrajene. Informacije: gostišče Turk - tel.: 81 - 344 in Slavko Novak - tel.: 81 -135. OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ - Šentjernejsko turistično društvo bo imelo v petek, 16. aprila, ob 20. uri v gostilni Turk v Gor. Maharovcu redni letni občni zbor. Po uradnem delu bodo razglasili najboljše salame, za dobro voljo pa bo poskrbel Trio Frančič. Vabljeni! Ifeto fllk NOVOMEŠKI RDEČI KRIŽ - O delu območnega združenja so spregovorile (od leve proti desni) Vilma Manček, predsednica komisije za krvodajalstvo pri OZRK Novo mesto, sekretarka Barbara Ozimek, predsednica Anica Bukovec in Tanja Hočevar, predsednica KO RK Škocjan. (Foto: J. D.) Suhokranjski drobiž KRATKOHLAČNIKI NA PREVOLAH - Mladi člani KD Zagradec so pred dnevi gostovali v osnovni šoli Prevole z ekološko igro Do tiste stezice. Gledališko otroško skupino Kratkohlačniki so otroci zelo lepo sprejeli in bili veseli njenega obiska. Predsednik KD Zagradec Stanko Kralj, vse tri mentorice in mladi igralci bodo dobrodošli gostje na naši šoli tudi v prihodnje. LIPA JE PADLA - Žal so bili vsi poskusi in trud ZVNKD iz Novega mesta, krajevne skupnosti Žužemberk in tudi Turističnega društva Suha krajina, da bi rešili lipo, zaman. Svoj konec je doživela 6. aprila, ko jo je požagal nekdanji državni gozdni prvak v žaganju Ivan Štrum-belj iz Trebče vasi. PREDLOGI - Po sprejetju statuta občine je že razpis za člane komisij in odborov Občine Žužemberk. Predlog za kandidate lahko podajo na sedežu občine društva, ustanove, vsi subjekti družbenih in gospodarskih dejavnosti, politične stranke pa tudi skupine ali posamezni občani. Pozvana so tudi vsa društva in klubi v občini Žužemberk, da pošljejo svoje programe dela in aktivnosti v tem letu. S. M. PARKOV VEČER NOVO MESTO - V soboto, 10. aprila, bo ob 20.30 v Klubu pod kavarno literarno-glasbeni večer, ki ga pripravlja novomeški mladinski časopis Park. V goste so povabili pisateljico Sonjo Porle, ki bo predstavila svojo novo knjigo Barva sladke čokolade, in cigansko-irsko etno rock skupino Kontraband. Vstopnine ni. ŠKOCJAN V DVEH UPRAVNIH ENOTAH Vojni invalidi v občini Škocjan so, odkar je ta dobila tudi območje KS Bučka, ki je bilo prej priključeno k občini Sevnica, razdeljeni na dve upravni enoti: na tisto v Sevnici in tisto v Novem mestu. V občini Škocjan živi skupno 15 osebnih vojnih invalidov in družinskih upravičencev: 8 na “starem občinskem območju in 7 na priključenem območju KS Bučka. Ker je delovanje invalidskih referatov po Upravnih enotah že utečeno, bo sekcija društva v Sevnici še naprej združevala svoj del invalidov iz občine Škocjan, preostali del pa tako kot doslej sekcija Novo mesto. -cš Med pomembnejše akcije, ki sojih speljali lani, sodi še zbiralna akcija za pomoč krajanom Drežnice ob potresu v Posočju. Zbrali so 2.058.800 tolarjev, za žrtve poplav v Laškem pa so po • Zaradi vojne na Kosovu pričakujejo val beguncev tudi v Sloveniji in v novomeški OZRK že zbirajo zaloge hrane in drugega materiala. Pred leti je bilo na območju novomeške OZRK največ okrog 2.000 beguncev iz Hrvaške in Bosne. osnovnih šolah organizirali akcijo zbiranja sladkarij in denarja pod geslom Pomagajmo dedku Mrazu. Po krajevnih organizacijah pa so organizirali zbiralno akcijo ozimnice in denarja. Zbrali so 23.114 kg ozimnice in več kot 1,7 milijona tolarjev. Z zbrano ozimnico in denarjem so pomagali ne le prizadetim v Laškem, ampak tudi v Celju, Žalcu, Slovenskih Konjicah in Slovenski Bistrici. Sekretarka Barbara Ozimek je dejala, da želijo na osnovnih šolah preko krožkov RK med mladimi krepiti humanitarne vrednote in jih spodbujati k zdravemu načinu življenja in k uveljavljanju prostovoljnega dela. Mladi tako pomagajo starejšim v svojem okolišu, obeležujejo dni proti vsem oblikam zasvojenosti, ob koncu šolskega leta pa so lani v Fazanu organizirali tudi tabor za najbolj aktivne člane krožkov RK. V Fazanu so desetletja organizirali tudi letovanje za zdravstveno in socialno ogrožene otroke, letos pa bodo prvič za 400 otrok letovanje organizirali le na Debelem Rtiču, saj dom v Fazanu do obnove ni več primeren za letovanje. J. DORNIŽ POHOD NA JAVORNIK NOVO MESTO - Mladinski odsek planinskega društva Novo mesto vabi mlade planince v soboto, 10. aprila, na pohod na Javornik nad Črnim vrhom (1240 m). Odhod bo ob 7. uri z novomeške avtobusne postaje, prijavite se lahko pri mentorjih na šolah do danes ali pri Igoiju Sladiču tel.: 324 - 530 ali 041 734 239. POMOČ LJUDEM V STISKI - OZRK Novo mesto je sredi marca začelo razdeljevati prehrambene pakete, ki jih bodo socialno najbolj ogroženim razdeljevali enkrat na mesec. Denar zanje bodo zbirali s pomočjo novoustanovljenega Sklada za ljudi v stiski. Upravičence, 200 družin in posameznikov, ki se težko preživljajo s svojimi dohodki, so izbrali s pomočjo predlogov aktivistov KO RK in socialnih služb. Brunch v Hotelu Krka Edini v Sloveniji pripravljajo ta ameriški obrok NOVO MESTO - V Hotelu Krka, edinem novomeškem hotelu sploh, so lani v svojo že tako dokaj bogato in pestro ponudbo poskusno vnesli brunch. Beseda je angleška skovanka, sestavljena iz besed breakfast'(zajtrk) in lunch (kosilo) in označuje obrok, ki naj nadomesti zajtrk in kosilo, nekakšen pozen zajtrk ali zgodnje kosilo. Tako obrok kot ime zanj so si seveda izmislili v Ameriki. Medte.m ko seje ta kulinarična novost v Ameriki in, nenavadno, v Rusiji hitro uveljavila in razširila, brunch pa je postal običajen vsakodnevni obrok, ga v Sloveniji kot prvi in edini pripravljajo prav v novomeškem Hotelu Krka, kjer je sedaj na voljo le ob nedeljah in praznikih, in to v restavraciji Metropol. Čeprav so ga septembra lani uvedli le poskusno za dva meseca, se je brunch hitro “prijel” in privablja vse širši krog ljudi. Glas o tem novem “ameriškem” obroku seje razširil in sedaj na brunch v Novo mesto prihajajo tudi iz drugih koncev Slovenije. Stvar je že tako daleč, da je najbolje prijaviti rezervacijo. “Imamo že precej stalnih gostov,” se je pohvalila Breda Bu-njevac, vodja kuhinje v hotelu Krka. “Še posebej radi pa priha-hajo na brunch tisti, ki kaj praznujejo, naj bodo to osebni ali družinski prazniki, obletnice ipd. V nedeljo malo poležijo, proti poldnevu pa pridejo k nam.” Brunch je na voljo med 11. in 15. uro. Gre za samopostrežni obrok, na voljo pa so tako jedi, ki jih si- Breda Bunjevac, vodja kuhinje v Hotelu Krka, pri pripravavi jedi za brunch. cer pripravljajo za zajtrk, kot lahke predjedi, jedi za kosilo. “Vedno pripravimo najmanj dve vrsti juh, najmanj dve vrsti mesnih jedi, veliko prilog, bogat solatni bife in veliko izbiro sladic; tu so še topli in hladni napitki, sveže in vloženo sadje in še kaj,” našteva Bunjevčeva. Občasno ponudbo obogatijo tudi z ribjimi, domačimi ali kakšnimi drugimi posebnimi jedmi, primernimi letnemu času, prazniku ali ljudskemu običaju. Gost si vzame kolikor in kakršne jedi hoče, v glavnem ta obrok traja dalj časa kot običajno kosilo, cena pa je taka kot za kosilo. A. B. Po hudi zimi več krpanja cest Na zimsko službo novomeškega cestnega podjetja letos skoraj ni bilo pripomb - Nihanje temperatur ceste precej uničilo • Pravijo, da ceste na Gorjance niso solili NOVO MESTO - Po letošnji dolgi in sneženi zimi imajo delavci novomeškega cestnega podjetja sedaj precej dela s pometanjem cest in križišč, s čiščenjem muld in jaškove, ko bodo primerne temperature, pa se bodo lotili tudi krpanja cest. Ceste je še posebej načelo nihanje temperatur, tako da bo treba nekatere odseke v celoti ponovno preplastiti. Letošnja zima je očitno bolj so vložili precej denarja v novo presenetila delavce Elektra kot pa delavce cestnih podjetij, vsaj No-vomeščani so dokazali, da so kos tudi takšnim razmeram. “Kakšnih večjih pripomb na naše delo ni bilo, čeprav smo celo zimo imeli precej dela, še posebej decembra zaradi nihanja temperatur,” je povedal direktor področja vzdrževanja cest pri novomeškem cestnem podjetju Tone Hrastar. Tega pa niso bili veseli investitorji - občine in država, ki jih je čiščenje “beračevega gnoja” v primerjavi z leti poprej stalo precej več. Več denarja pa bodo v naslednjih mesecih morali nameniti tudi za popravila načetih cest. Novomeško cestno podjetje, ki je letos dobilo v vzdrževanje še 300 km novih državnih cest, tako da jih imajo sedaj skupaj 1100 km, je po tem nejvečje Čestno podjetje v Sloveniji, poleg tega vzdržujejo tudi občinske ceste od ribniško - kočevske doline, Bele krajine in Dolenjske, v Novem mestu pa tudi mestne ulice. Zadnja leta opremo, lani so kupili 15 novih kamionov, plugov in posipalcev. V glavnem imajo vozila znamke Man, lani pa so kupili tudi 5 Renaultovih, pluge in posipalce pa kupujejo pri Riku v Ribnici, zanje pravijo, da so enakovredni nemškim. V popolni pripravlje- Tone Hrastar Št nosti imajo na voljo 65 vozil, poleg njih pa po potrebi še graderje in buldožerje, kooperanti traktorje, imajo pa tudi osem posebnih vozil - unimogov, ki so opremljeni tudi s stranskimi odmetalci, da se sneg lahko naklada in odvaža. Letos so prvič vso zimo plužili tudi cesto na Gorjance, pluženje je naročila država, saj od julija lani cesta od Gabrja čez Gorjance do Vahte sodi med državne turistične ceste. “Za nas je bilo to zahtevnejše delo, saj za pluženje nismo mogli uporabljati normalnih kamionov, ampak posebne vozila in tudi buldožerje. Ker je to makadamska cesta, smo posipavali le s peskom, ne pa s soljo, kot so trdili nekateri, saj makadamskih cest nikoli ne solimo, ker bi jih poškodovali,” je povedal Hrastar. Minulo zimo so za zimsko vzdrževanje cest porabili 30 tisoč ton peska in 15 tisoč ton soli. Še leta nazaj so porabili le okrog 3 tisoč ton soli, ta količina pa se je tako povečala predvsem zaradi povečanja asfaltiranih cest, saj morajo vzdrževati že skoraj vse lokalne ceste. Te pa morajo posipavati pred vsako nevarnostjo poledice, saj v primeru nesreče kazensko odgovarjajo. J. DORNIŽ “DRUGE” JESENICE? Livarji zasuli vse vrtače? Črnomaljski svetniki o ekoloških problemih v obratu IMP-Livarja ČRNOMELJ - V črnomaljskem obratu IMP-Livarja iz Ivančne Gorice, ki dela v nekdanjem Beltu, imajo precej težav z onesnaževanjem okolja. Poleg praha iz čistilnice in bru-silnice, izpustov iz elektropeči in livarskega peska jim grenijo življenje še svetniki, ki v imenu volilcev zahtevajo, da v IMP-Livarju čim prej, predvsem pa v obljubljenih rokih, rešijo ekološke probleme. Prejšnji mesec si je nekaj svetnikov ogledalo proizvodnjo v črnomaljskem IMP-Livarju, zato je o tem tekla beseda na seji občinskega sveta. Napravo za prečiščevanje zraka, ki prihaja iz brusilnice, so kupili v Zagrebu, pozneje pa ugotovili, da v njej sploh ni filtrov. Zato prihaja iz brusilnice toliko prahu, obljubili pa so, da bo do konca marca ta problem odpravljen, sicer bodo brusilnico zaprli. Popolnoma novi filtri za kupolko elektropeči pa stojijo v travi in čakajo na montažo, ki naj bi bila končana do konca julija. Najbolj se je svetniška razprava razvnela okrog livarskega peska. Medtem ko je za odvoz Beltovega livarskega peska, ki se je nakopičil na tovarniškem dvorišču - denar je prispevala tudi država - pa se je sedaj na istem mestu v nekaj nadstropjih nakopičil Livarjev pesek. Veter ga raznaša, dež pa spira v bližnjo Dobličico. V Livarju zatrjujejo, da je analiza pokazala, da pesek ni škodljiv, a se ga vsi branijo. Svetnik Pavel Zajc pa je, potem ko ga je kup peska šokiral, zbral številne podatke, ki te navedbe zanikajo. Na seji se je razprava precej časa vrtela tudi okrog deponije livarskega peska v Čudnem selu. Z njim je namreč hotel eden od vaščanov napolniti vrtačo, a še preden je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Poleg tega se je pritožila soseda. Tako so dovoz ustavili, z občinske uprave pa pojasnili, daje odlaganje peska problem IMP-Livarja, kar pa bi lahko pomenilo tudi, da bi ga deponirali tam, kjer je matična tovarna. A kot je bilo slišati med svetniki, v Ivančni Gorici IMP-Livarja menda ne gledajo z največjimi simpatijami. Poleg tega bo vrtača v Čudnem selu, četudi bodo pozneje dovolili privoz peska, hitro polna. “Bodo torej livarji zasipali vse vrtače v Beli krajini?” so se spraševali svetniki. Očitno pa tokrat niso rekli zadnje besede, saj so jih šokirale tudi besede direktorja Ostermana, da naj bi črnomaljski IMP-Livar postal največja livarna v tem delu Evrope. “Ne bi radi živel na drugih Jesenicah,” je dejal svetnik Dichlber-ger, zato bodo Ostermana povabili tudi na sejo občinskega sveta. m. BEZEK-JAKŠE Jubilej dela z otroki in za otroke Predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Metlika Vladka Škof priznala, da so bili padci in vzponi, toda zadnje čase so predvsem slednji - Zahvala požrtvovalnim prostovoljcem METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine (OZPM) Metlika je pred tednom dni pripravila hkrati redno in svečano letno skupščino ob 45-letnici Zveze prijateljev mladine Slovenije. Pregledali so pestro delo v preteklem letu, zastavili letošnji program ter podelili priznanja OZPM Metlika za dolgoletno delo in posebne prispevke, dosežke in uspehe pri delu z otroki in za otroke številnim metliškim prostovoljcem. Kot je poudarila dolgoletna larjev. Pri tem pa ni ovrednoteno predsednica OZPM Metlika Vladka Škof, so bila v 45 letih obdobja zagnanega dela in zatišja, vendar so se vedno našli zagnani prostovoljci, ki so pognali delo naprej. Res, daje organizacija v lanskem letu dobila iz občinskega proračuna 1,4 milijona tolarjev, vendar pa je z lastno dejavnostjo ustvarila še nadaljnjih dobrih 2,4 milijona to- delo prostovoljcev. Seveda je OZPM s svojimi društvi v Metliki, Gradcu in na Suhorju vedno pripravljena sodelovati s številnimi ustanovami, predvsem pa s šolami, vrtcem in Ljudsko knjižnico. Tako so v lanskem letu pripravili pustovanje, delavnice med počitnicami, tekmovanja, poletne raziskovalne dneve, teden otroka, POPESTRENA SKUPSCINA - Na redni in svečani letni skupščini Občinske zveze prijateljev mladine Metlika so pripravili tudi kulturni program. Nastopile so Pojoče steljce, pihalni trio ter Sara Vivoda (saksofon), Irena Starašinič (klarinet) in Mateja Černič (flavta) (na fotografiji od leve proti desni). (Foto: M. B.-J.) REPUBLIŠKA SALAMIADA NAJUGORJU JUGORJE - V soboto, 10. aprila, bo v Badovinčevi gostilni na Jugorju 3. republiška salami-ada, na kateri se bodo pomerili najboljši salamarji, ki so zmagali v petih gostilnah na Dolenjskem in v Beli krajini. Strokovna komisija pod vodstvom dr. veterine Petra Štefaniča bo dopoldne ocenila 32 vzorcev salam, ob 13. uri pa Ji o slovesno razglasila zmagovalca. Na pokušnjo so vabljeni vsi, ki imajo radi dobre salame. Bojne sekire (še) niso zakopali Črnomaljski svetniki so precej časa namenili občinskemu statutu in nagrajevanju - Predlog opozicije o sedemčlanskih komisijah in odborih ni bil sprejet, potem padel še statut ČRNOMELJ - Tukajšnji svetniki so na četrti seji pretekli teden zasedali dobrih šest ur, a se jim je kljub opazni utrujenosti uspelo prebiti do konca dnevnega reda. Medtem ko so nekatere točke minile brez razprave, pa seje pri drugih precej zapletalo, tako na primer pri statutu in pravilniku o plačah občinskih funkcinarjev in nagradah članov organov. VZORCI VINA ZA VINSKO VIGRED METLIKA - Vzorce vina, ki jih bodo v okviru Vinske vigredi v Metliki ocenjevali v tukajšnji Vinski kleti 16. in 17. aprila, bodo komisije Društva vinogradnikov Bele krajine pobirale v soboto in nedeljo, 10. in 11. aprila. Vinogradniki, ki želijo oddati vino v oceno, naj se prijavijo pri predstavnikih Društva vinogradnikov v svojem kraju. Jani Stepan (SDS) je predlagal, naj bi v statut zapisali, da imajo odbori in komisije občinskega sveta sedem članov, kar pa bi v sedanjem razmerju sil pomenilo, da bi imela opozicija 3 člane, pozicija pa štiri, med njimi tudi predsednika. Na razmerje 1 proti 4 za pozicijo namreč ne pristajajo. Drugače se lahko zgodi, je poudaril, da bo za vse odgovornih le še 16 pozicijskih svetnikov. “Uspehu na volitvah primerna naj bi bila zastopanost strank v odborih in komisijah, vendar SDS kljub 17 odst. glasov nima v njih še nobenega člana,” je dejal Stepan, ki ga je podprl Peter Dichlberger(SKD). Svetniki so soglašali, da ima komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predsednika in šest članov, niso pa se stri- njali, da imajo tudi druge komisije in odbori po sedem članov ter da ima večino v nadzornem svetu opozicija. Iz opozicijskih SKD in SDS so zato napovedali, da bodo glasovali proti statutu. “Naredili smo vse, da bi zakopali bojno sekiro. Danes smo v opoziciji SDS in SKD, naslednjič bodo morda drugi, a pozicija očitno ne vidi • Svetniki so spregovorili tudi o problematiki oskrbe z elektriko v občini, vendar so pogrešali poročilo o škodi zaradi februarskega izpada električne energije. Poleg obsežnega gradiva Elektra Novo mesto so zahtevali še informacijo Elektra Kočevje, od koder se napaja z elektriko starotrška krajevna skupnost. Uidi drugi posnemajo Belokranjce Belokranjske občine so se prve povezale z ministrstvi pri gradnji vodovoda, sedaj pa gredo po njihovih stopinjah še drugi - Premalo denarja - Kje so ostala ministrstva? ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Leta 1996 so na pobudo županov vseh treh belokranjskih občin na sektorju za podeželje pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano stekle priprave za gradnjo regionalnega belokranjskega vodovoda. To je bil tudi prvi tovrstni primer sodelovanja slovenskih občin in ministrstev za skupno reševanje problemu, pozneje pa so Belokranjce začeli posnemati še v drugih občinah. Belokranjci se dobro zavedajo pomena preskrbe s kakovostno pitno vodo. Poleg tega je še 13 odst. prebivalstva nepreskrbljenega z zdravo pitno vodo. Pri tem najbolj izstopa semiška občina, kjer je brez vodovoda 18 odst. občanov. V metliški občini pa je največji problem, da je voda, ki sicer priteče po vodovodnih ceveh, oporečna. Belokranjci se srečujejo še z enim problemom: z velikimi izgubami pitne vode v dotrajanem in prešibko dimenzioniranem vodovodnem omrežju. Prav kakovost vode in dotrajani vodovod sta največji težavi v Beli krajini. Sicer pa je primerjava med pitno vodo, ki je na razpolago, in potrebami po njej vse do leta 2050 pokazala, da je vode v Beli krajini dovolj. Vendar se v Beli krajini bojijo, da gradnja regionalnega vodovoda ne bo potekala tako, kot so si zamislili. Od prvotne formule 3+6, kar pomeni, da naj bi trem občinam priskočilo na pomoč šest ministrstev, naj bi po sedaj znanih podatkih letos zagotovila denar le ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Iz teh dveh ministrstev naj bi letos priteklo 129 milijonov tolarjev, kar pa je za naložbo, ocenjeno na 2 milijardi tolarjev, znatno premalo, če jo želijo dokončati v doglednem času. Kot je povedal metliški župan Slavko Dragovan, si bo kmetijsko ministrstvo priza- • Konec marca je bil na kmetijskem ministrstvu sestanek projektnega sveta ža gradnjo belokranjskega vodovoda, na katerega so bili povabljeni tudi župani belokranjskih občin. Dragovanje ob tem dejal, da so v metliški občini od 90 odst. lastnikov zemljišč že dobili soglasja, da lahko trasa vodovoda poteka po njihovi zemlji. Upajo pa, da jim ho tudi druge uspelo prepričati, kako pomembna je gradnja vodovoda, ki je za občino sedaj celo prednostna naloga. devalo, da pritegne k sodelovanju še ostala štiri ministrstva. Če pa mu to ne bo uspelo, bodo ubrali bolj politično pot preko podpredsednika vlade. M. B.-J. tako daleč,” je menil Stepan. Zaradi manjkajočih pozicijskih svetnikov statuta niso sprejeli, saj bi moralo zanj glasovati dve tretjini svetnikov. Pri pravilniku o nagrajevanju se je zataknilo pri plačilu udeležbe pri usklajevanju dela na pobudo župana ali podžupana (svetniške skupine). Opozicija je menila, da gre za črnomaljski izum, saj v vzorcu pravilnika o plačah funkcinarjev, ki ga je izdala država, tega ni, po njihovem pa so v tem primeru privilegirane pozicijske svetniške skupine. Jože Strmec (DeSUS) je dejal, daje pravilnik država pripravila za manjše občine. med katerimi ni črnomaljske. Če bi zmanjšali tudi plačila za drugo delo svetnikov, bi po Strmčevem mnenju za sejo delovnega telesa člani dobili po dva tisočaka, a kdo bo še pripravljen za ta denar sedeti na sestanku štiri ure! Čeprav so v opoziciji menili, da je kakšno delo lahko svetniku tudi v čast in torej neplačano, je bilo gradivo sprejeto v predlagani obliki, saj je bila opozicija preglasovana. M. BEZEK-JAKŠE NA KRMAČINI ŠE ČRPANJE KRMAČINA - Po zapletih s slabim vremenom, izpadi električne energije in drugimi težavami so končno v vrtini na Krmačini pri Metliki končani črpalni preizkusi po osnovni pogodbi. Prva analiza je pokazala, da je v vodi prevelika koncentracija fluora in bora. Zato bodo dodatno črpali vodo še nadaljnje tri tedne, saj pričakujejo, da se bodo koncentracije teh elementov zmanjšale pod dovoljeno mejo. Poročilo o vrtini z vsemi rezultati črpalnih preizkusov naj bi bilo predvidoma končano konec aprila. SEJNINA ZA JESIHOVE ČRNOMEU - Na predlog svetnika Petra Dichlbergerja so se člani črnomaljskega občinskega sveta soglasno odločili, da bodo vsak po eno sejnino podarili družini Jesih s Tanče Gore, ki ima sedem otrok. Denar naj bi šel za dograditev nove hiše Jesihovih, saj jih sedaj tare velika prostorska stiska. veseli december, sodelovali pri letovanju otrok, ekstemporu mladih likovnikov ter pri več humanitarnih akcijah. Vse to jim je uspelo predvsem ob podpori številnih sponzorjev in s prostovoljnim delom članov in njihovih prijateljev. Tudi v letošnjem letu ne bo delo * Na republiški slovesnosti ob 45-letnici ZPM Slovenije sta zlati znak za dolgoletno delo v organizaciji prejeli ravnateljica metliškega vrtca Branka Hauptman in direktorica Ljudske knjižnice Metlika Anica Kopinič, posebno jubilejno priznanje pa Vladka Skof. nič manj pestro, upajo pa, da jim bo zanj uspelo dobiti dovolj denarja. Zupan Slavko Dragovan je dejal, da rezultati gotovo ne morejo izostati, če se mladina poveže s tolikšno energijo, kot jo izžareva Škofova. Besedo so dobili tudi mladi člani, ki so povedali, da od ZPM pričkujejo predvsem praktičnih znanj, saj je teorije že v šoli dovolj, pa igrišče med bloki in prvomajski kres brez alkohola. Gimnazijka Maja Štubljar je obžalovala, da premalo pozornosti namenjajo srednješolcem. Generalna sekretarka republiške Zveze prijateljev mladine Anita Albreht je poudarila, da kljub dolgoletni tradiciji ZPMS in množičnosti, saj je v republiško zvezo vključenih kar 181 društev in občinskih zvez, ugotavljajo, da je skrb države za mlade še vedno premajhna, prav tako pa ni zadovoljivo spoštovanje konvencije o pravicah otrok in mladine. M. BEZEK-iAKŠE PASTIRSKE ZGODBE METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika vabi na lutkovno igrico Pastirske zgodbe, ki bo v nedeljo, 11. aprila, ob 14. uri v gradaškem in ob 16. uri v metliškem kulturnem domu. Igrico bodo podarile članice društva za prostovoljno delo Most iz Ljubljane, skupina Vagant. VESELOIGRA V METLIKI METLIKA - V soboto, 10. aprila, bo ob 20. uri KUD Mirna peč v tukajšnjem kulturnem domu uprizoril veseloigro “Le po kom se je vrgel ta otrok!”, ki jo je režirala Staša Vovk. “LE PO KOM SE JE VRGEL TA OTROK?” METLIKA - V soboto, 10. aprila, bo ob 20. uri v Kutlurnem domu Metlika gostovala gledališka skupina KD Mirna Peč. Predstavili se bodo s komedijo Eve Janikovozky Le po kom se je vrgel ta otrok? v režiji Staše Vovk. ŠTIPENDIJE ZA ŠIVILJE IN KROJAČE METLIKA - V boj za obstoj tukajšnje Tekstilne šole sta se vključili tudi podjetji Beti in Komet iz Metlike. Beti je za izobraževanje za poklic šivilja-krojač razpisala deset štipendij, Komet pa štiri. V Tekstilni šoli upajo, da se bo zaradi ponujenih štipendij za šolanje na njihovi šoli odločilo več osmošolcev. OBČNI ZBORI S SEMIŠKIM ŽUPANOM SEMIČ - Semiški župan Janko Bukovec bo imel od jutri do prihodnjega četrtka zbore občanov v vaških središčih. Beseda bo tekla o delu v lanskem in letošnjem letu, prisluhnil pa bo tudi pobudam in vprašanjem občanov. V petek, 9. aprila, ob 19. uri bo občni zbor v semiškem kulturnem domu, naslednji dan ob isti uri pa v gasilskem domu v Kotu pri Semiču. V nedeljo, 11. aprila, bo ob 16. uri župan obiskal gasilski dom na Gradniku, ob 19. uri pa še gasilski dom na Štrekljevcu. V ponedeljek, 12. aprila, bo v gasilskem domu v Rožnem Dolu, v torek v gasilskem domu z Stranski vasi, v sredo v gasilskem domu v Črmošnjicah, v četrtek pa v gostilni Ogulin na Cerovcu, vsi štirje občni zbori pa bodo ob 20. uri. Sprehod po Metliki TRGATEV - Doslej je veljalo, daje imel med belokranjskimi vinogradniki najpozneje trgatev Jože Prus s Krmačine. in sicer na letošnji pustni torek. Ioda pretekli teden je bil rekord porušen. Na veliki petek se je namreč uslužbenka Belokranjskega muzeja v Metliki Ančka Gomolj odločila, da bo obrezala trto modre kavčine, ki raste ob metliškem gradu. Da ne bo pomote: ne gre za navadno trto, saj so cepič vzeli od štiristoletne trte z mariborskega Lenta. Za trto bi moral skrbeti predsednik metliške podružnice Društva vinogradnikov Bele krajine, a ker ga še do začetka aprila ni bilo blizu s trtnimi škarjami, seje Ančki trta zasmili" la, in - vešča tega opravila - vzela delo v svoje roke. A Gomoljeva m trte le obrezala, ampak tudi obrala lanski pridelek: ne le suhi, ampak že kar presušeni jagodni izbor. In seveda prišla v belokranjsko knjigo rekordov s trgatvijo na 2. aprila. . IZNAJDLJIVOST - Metliški župan Slavko Dragovan seje nedavno pritoževal, da smo v Sprehodu po Metliki, Črnomaljskem drobirju in Semiških tropinah pozabili na belokranjske župane. Popravljamo napako! Na vuzeniški ponedeljek na metliškem placu, kjer so folkloristi zavirali kolo, ni bilo videti župana Drago-vana. Škoda! Bi videl, kako sije bila metliška folklorna mladež prisiljena polniti folklorni proračun. ker ji je Dragovan v letošnjem proračunu namenil le za 0,87 odst. ali za 8.240 tolarjev vec denarja, kot so ga dobili v lanskem letu. Črnomaljski drobir^ JAJCA - Ko so svetniki na seji pretekli teden razpravljali podaljšanem obratovalnem cas gostinskih lokalov v središč Črnomlja, je bilo - v duhu bhza jočih se velikonočnih praznikov večkrat slišati, da bodo m°r‘! zares imeti jajca, ko se bo odločali, kakšen sklep bodo spr jeli. Tudi sicer je bilo pri tej toč pisano kot velikonočni Pir . Sprejeli so zdaj takšen, zdaj sp drugačen sklep, a tudi precej m' hali z rokami, čeprav se stepli (sw niso. Na koncu pa so vse sklep ■ ki so jih sprejemali debelo po drugo uro, preklicali. Skratk , jajc za polno košaro! NOČNINA - Svetniki so sc torej razpištolili o obratovalne času gostinskih lokalov. Nič pa bi bilo narobe, če bi drugič ne* J minut namenili tudi svojemu lovnemu času v občinskemsve j Tako se jim morda ne bi v zgodilo, da bi sejali dobrih šes in odšli z zasedanja šele četrt u čez polnoč, ko pošteni državU® o navadno že spijo. Če se n0 dogajalo tudi v prihodnje, se p lahko zgodi, da bodo sve*n,n zahtevali dodatek za nočno de • GOVORNICA - Svetniki s zadnji seji plesali okrog gov na /.auuji awji vi** '-c e". niškega odra kot mačka olm vrele kaše. Na prvi pogled bi sicer moč priti za govornic MUCI II1UC [JIlll CK^ lavna očiščevalna akci-začeia f'1! K°stel bo 10. aprila, ddvažar L° ob 9' ur‘- Pobirali in sovnp j “odo odpadke in ko-razen °uPadke-v akciji pa bodo či, |0 .bčanov sodelovali še ribi-gozdovi Predstavniki Zavoda za olcoij. e 10 dnigi. Urejali so tudi sadil; „° turističnih kozolčkov, bot0 V®‘JC itd. Akcija pa v so-Drakti* zaključena, ampak bo Se Df. !'° trajala skozi vse leto. bodo P,,!0 očiščevalno akcijo pa ppb samo lovci 24. aprila. ®ITFI a NAPRAV MO-bil prv 1 območje Kostela je aPrikv.^a aprila (kar pa ni prvo-Ptev2ca Potegavščina) opravljen SFMRr?i^ALI dobičkono- v . ko naštevali. Eden od sevn'n)U-svetnikov je prepričan, da Ko nali ne bi škodila izguba z ba nom. Tisti poldrugi milijon to jev itak ne bo pokrival Proza nna Ker ima bazen kar za 2 mibJ ^ tolarjev stroškov samo z vodo- • bo Komunala lahko otresla be povsem enostavno. "5a j števec odklopijo, pa bo!’ J® a inovativen. (Ali sevniška 0 ,-e?) podeljuje nagrade za inovacij .. OCV1RKOVKA - Na zad« seji sevniškega občinskega sv so premlevali in pokušaliocV' jj O dveh najdebelejših in naj mastnih pišemo v poročilu s s L Reče se jima tržnica in PotrtLr|i ški kredit. Na seji pa so o“P tudi zgibanko o uspehih trdili, da je takih ocvirkov še Če bi sodili po njih, so v Pte^. lem mandatnem obdobju v se ^ ški občini scvrli kar precej ni pa še znano, kdo vse si j®^.,,. zelo zabelil žgance. Novo obe ^ sko vodstvo upa, da bo usp® posode z ocvirki postrgati vs J za eno borno ocvirkovko. Krške novice MOST I. - Edini most čez Savo v Krškem so obnovili in nanj spustili avtomobile. Verjetno pa nihče ne računa, da bo dolgo v prometu, saj obnove niso zaključili. Pri obnovi so očitno varčevali, saj niso zravnali ceste pred mostom na desni strani Save. Tudi semafor je samo na eni strani ceste. Nič ne de. Tako ali tako bodo domačini most zaprli, če bo po njem kdo mislil peljati kaj velikega za nuklearko. MOST II. - Tako imenovani drugi most čez Savo v Krškem je se naprej vroča želja domačinov. Ti so pred meseci izračunali po koledarju, da bi se gradnja mostu morala začeti februarja. Po vsem sodeč se bo gradnja mostu mogoče res začela februarja, vendar ne letošnjega. Ker naj bi ga postavili do dne, ko naj bi skozi mesto ob i'v' Peljali uparjalnika v jedrsko elektrarno, ga bodo verjetno zgradili do ene naslednjih menjav uparjalnikov. Sicer bo v tistem casu od Krškega do Brežic vozila P? Savi ladja in bo manj avtomobilov. Cernu torej hiteti z mostom? NAJTRŠI KAMEN - Najtrši kamen je verjetno na vrtu ob cesti v Pleterju nad Krškim. Tak je, kot Je bil, na desetine avtomobilov pa * je na njem že razbilo. Zveni kot rni humor, a bodo mogoče prav »ato odslej vozili skozi vas po-casneje. Novo v Brežicah PO TRSNI UŠI ŠE DRŽAVA ..venski kmetje so vedno slo-P° Pndnih rokah, bizeljanski se posebej. Po tistem, ko jim je P oti koncu preteklega stoletja "a us povsem uničila vino-ih? jS0 se obnove lotili s tako a so zasadili celo preveč , lb sort. To jih danes tepe na™ a*1, država jim vseh sort r.ec ne prizna, zaradi česar se aa ! °yalcem traminca, rumeneli muškata, rulandca in neubur-gerja ne obeta nič dobrega. Čaka in J- predvsem dvoje: po milejši načici bodo grozdje naštetih sort se nap^ lahko trgali in stiskali in vžrK i nePriznano in poceni vrhunsko namizno vino”, po stan®*’J^rutejši, pa jim ne preo-r,,K e drugega, kot da vzamejo v ne k S-e> ,e ln Posekajo trte. “Če Tod °f ngače, bom pač sekal. ^te zagotovo ne,” je pribil v H .i Zeljanec in se jezno zazrl a javo, nekako proti našemu glavnemu mestu. OruAu Kk? OSTANEJO BREZ v n u - sa.mo v Brežicah, tudi star°-Vl 'maj° dve osnovni šoli, taro in novo. In tako kot Brežičai stnre°VCam ne vedo prav, kaj naj ;e s staro, ki jim kazi videz kra- tolal^f3 središča. Za zdaj jih lem ! j t0’ da imajo enak prob-sreHi«?1 Prehivalci občinskega pri7 e že imajo kaj od tega. "■znat, pa velja, da so Dobovčani nk r>em*£5*° Prehiteli za cel ko-reč ;el1Cane- Predlagajo nam-Dori.j-r starejši del poslopja menil r "ovej5i prizidek pa na-nai n' J teljski kulturi. Vendar enkr ° ni pred posegom še zgo^ Premisnjo. Utegne se Na n • a osta^ brez obeh šol. iekt ve' zaradi zgrešenih pro-Sv ln izvedbenih potez že šele v ztlakc razpadanja. Kaj bo se|e v prihodnosti?! Ustava o kovaštvu " dn bodo danes kovašk Uf' oc*Prl' razstavo Dih strs. x*e,ga meha in umetnin moj- PravSf,aHKriSt°fa’ ki i° pri‘ Mar'h °dnja gradbena šola Krij, n,r- Ob otvoritvi bo mojster Pren f !?rikazal kovaško delo, Krafk avdi pa bodo tudi ntono-Mon ° I110 ohranili kovačije? ra7: ngrafija je plod nekajletne vili n •a'i£ kovaštva, ki sojo opra-iz Majf ^rednie gradbene šole bR{£Ži$k.E . POR°d iCE | anriifiasu od 21 • marca do *• rodil S‘.’ v.brežiški porodnišnici ca. pe- Jožica Avšič iz Curnov-le„ £lro’ Mojca Kozole z Ma-Pič Aan,na ' Miha, Lidija Sti-lanine pri Podbočju -iz n no> Irena Ulčar - Cvelbar KPr;rezic ‘ Patrika, Tatjana l-ukanR YClikcga P°dl°ga -Vrh- ^r^ara Mirt z Metnega glav \7 valjaža’ Ba-rbara Nara' Rim krškega - Žana, Darja AnLr,et z Velikega Kanina -Patr- Renata Kunst iz Buč -SeVn'C ’ ^ataša Mlakar iz teri/C pa od kolega vsakič zahte-o, da ustavi pri telefonski govornici. V vsako vstopi, dvigne tsalko, nekaj vanjo zašepeta, ato pa j0 z nasmehom odloži, o nekaj postankih ga kolega Praša, kaj da počne, saj niti ko-aticev ne meče v avtomat. Kef, preverjam, če sem res . aflepši policist. Dvignem slušalko ‘r vprašam, kdo je najlepši policist, Pa mi vedno povejo: Ti-ti-ti... ” • • • Policisti vpadejo v samopo-s,režn<> trgovino in zastražijo vse izhode. Za njimi pride policijski inšpektor: “Šte ujeli lopova?” “Ušel nam je. ” “Kako? Kaj niste zaprli vseh izhodov?” “Smo, ampak kot kaže, je pobegnil pri vhodu. ” • • • Policist poroča, da je kaznoval voznika osebnega avtomobila, ker je imel v vozilu štiri sopotnike. “In v kakšnem vozilu so se vozili?" zanima komandirja. “Audi quatro!" je natančen policist. “Že prav, ampak vedno pa ne smeš biti tako strog. Jaz imam unota, pa včasih tudi peljem ženo v njem, "prizna komandir. • • • Za vogalom pijanček opravlja malo potrebo. Zaloti ga policist in ga ozmerja. “Nemarnež! In to na javnem kraju. Tole bo 2.500 tolarjev kazni!" Pijanček seže v žep, izvleče denarnico in policistu pomoli 5.000 tolarjev. Noben od njiju nima drobiža. “Pa daj še ti, jaz te častim, ” vidi rešitev pijanček. (Iz knjižice Smejmo se skupaj) tleh ležalo polno drevja. “Ja, požagali smo večino sadja, ker je z njim samo delo.” Imajo devet hektarov zemlje, toda obdelovalna ni preveč rodovitna. V hlevu imajo nekaj prašičev in tri krave. Mleka ne oddajajo v zadrugo, “ker se ne izplača, pa še dva kilometra bi ga bilo treba voziti vsak dan v Šmarjeto,” je povedala. Alojz je razočaran nad državo in pravi, da gremo s časom nazaj. “Če že hočejo vse zakone izpolnjevati po evropsko, pa naj da država tudi evropske plače, da bi vsaj solidno živeli, ne pa životarili!” LIDIJA MURN MARUA JE TELEFONIRALA KAR ZASTONJ KRŠKO - Načinov, kako priti do zastonjkarskega telefoniranja, je več, svojega pa je ubrala tudi 32-letna Marija C. iz Krškega. Pooblaščenega prodajalca družbe Mobitel je zavedla z ukradenim potnim listom ter tako prišla do naročniškega razmerja GSM. Dokler je niso odkrili, je natele-fonirala že za 283.671 tolarjev, kar je šlo na račun družbe Mobitel. Marija se bo morala za svoje dejanje zagovarjati na sodišču. Šutarjevi svojega kotla za žganjekuho zaradi trošarine niso prijavili, temveč odjavili tako, da so ga javno razbili člani pred zbranimi enako mislečimi vaščani s krampom in macolo razbil svoj 60-litrski kotel za žganjekuho. Takoj seje z avtom in prikolico pripeljal Rom in razbitine odpeljal, o kotlu, ki je bil pri hiši vrsto let, pa ni bilo več ne duha ne sluha. Zaradi trošarine za žganje bodo nekateri sadno drevje posekali, drugi bodo sadje pustili gniti po tleh, kolikor ga ne bo pojedla divjad, srne in zajci. “Sprašujemo se, kako morejo določiti tako visoko trošarino za žganje, saj ga proizvajalci niti ne morejo prodati. Zdaj jim stoji ustekleničen po kleteh. Če bo na primer kdo prodal 50 litrov po 600 tolarjev liter, pa še to težko, potem bi dobil 30 tisoč tolarjev, trošarina pa bo znašala 25 tisoč. Za 5 tisoč tolarjev zaslužka se z žganjekuho ne bo nihče več mučil, to ste lahko prepričani!” je povedal Alojz, žena pa je dodala, da to ni niti za drva, kijih zraven porabi, kaj šele za čas. Pri Šutarjevih so včasih na leto skuhali okrog 30 litrov sadnega žganja iz sliv in jabolk, zdaj pa že nekaj let ne. “Prodati se ne da, samo komu ga lahko pokloniš,” je povedala Frančiška ter pokazala okrog svoje domačije, kjer je po OREŠJE PRI ŠMARJETI - Kmete je nedolgo nazaj neprijetno presenetila novica, da bodo s 1. julijem morali plačevati tudi trošarino za žganje. Znašala bo tisoč tolarjev za liter čistega alkohola. Do konca marca je bil rok prijave kotla za žganjekuho, česar pa Alojz Šutar iz Orešja ni storil. “Kotla nisem prijavil na carini, tem početjem ne bom edini,” je temveč ga zdaj očividno prijav- dejal v ponedeljek, 5. aprila, ko je ljam in odjavljam, in mislim, da s dopoldne skupaj z družinskimi JA VNO RAZBIL KOTEL ZA ŽGANJEKUHO^ Alojz Šutar je skupaj z ženo Frančiško in sinom Mirkom iz protesta zaradi trošarine razbil svoj kotel za žganjekuho. Z veseljem jim je na pomoč priskočil tudi triletni Mitja. (Foto: L. M.) Radanovič, Černelčeva 5, 8250 Brežice Weiss Avto, Na bregu 31, 8340 Črnomelj Avtohiša Berus, Podbevškova 1, 8000 Novo Mesto Avto Slak, Obrtniško ulica 51, 8210 Trebnje Avtohiša Randelj, Mahovnik 2, 1330 Kočevje Spoznajte nas bolje Avtohiša Berus d.o.o., Podbevškova 1 8000 Novo Mesto Radanovič d.o.o., Černelčeva 5. 8250 Brežice s Trdinovega vrha^l na kanaluT I rnazoa Avtosaloni VW vam od 16. od 25. aprila na široko odpirajo svoja vrata. Na štirih kolesih se boste lahko sami prepričali, zakaj so naša vozila tako cenjena. Pridite z družino - pri nas mislimo na vse člane. To pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli vprašalni kupon, s katerim boste sodelovali v nagradni igri. Najsrečnejši bo leto dni vozil F3 CD 55 CCI—IE Boxster. Trije izžrebanci bodo na trimesečni preizkus dobili trendovski Audi TT, nostalgični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Razdelili pa bomo še 10 manjših nagrad. TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE, z.o.o. Baragov trg 3 8210 Trebnje razpisuje prosta dela in naloge , VODJA RAČUNOVODSTVA IN H KS Kandidati, ki se želijo javiti na razpis, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: _____ • izobrazba VII. stopnje ekonomske smeri • 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih • poznavanje dela na računalniku. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa, do 15.4.1999. Prijavi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. 0 izbiri bomo vse kandidate obvestili v 30 dneh od dneva poteka razpisa. Spoznajte nas bol|e Spoznajte nas bolje! Avtosaloni Audi vam od 16. od 25. aprila na široko odpirajo svoja vrata. Na štirih kolesih se boste lahko sami prepričali, zakaj so naša vozila tako cenjena. Pridite z družino - pri nas mislimo na vse člane. To pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli vprašalni kupon, s katerim boste sodelovali v nagradni igri. Najsrečnejši bo leto dni vozil PDRSCI—IE5 Boxster. Trije izžrebanci bodo na trimesečni preizkus dobili trendovski Audi TT, nostalgični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Razdelili pa bomo še 10 manjših nagrad. Z novo Mazdo Demio boste imeli povsod dovolj dobrega zraka. Vgrajena klimatska naprava bo pozimi hitro zagotovila dober razgled, v poletni vročini pa prijeten hlad. Nova Mazda Demio vas bo navdušila s prostornostjo, z varnostjo, z odličnimi zmogljivostmi ob nizki porabi goriva, z izjemno vodljivostjo in majhnim obračalnim krogom ter z ugodno, zdaj še nižjo ceno. S klimo, seveda! NOVO MESTO: MSM, Podbevškova 3 tel. (068) 372 960, faks (068) 326 331 e-pošta msm@insert.si BREŽICE: BOGO BAUMK1RHER, Pleteršnikova 3 tel. (0608) 61 078, faks (0608) 61 078 e-pošta baumkirher@partner.mazda-austha.at ZAGORJE: AVTOHIŠA KRŽIŠNIK, Selo 65 tel. (0601) 64 729, faks (0601) 68 359 e-pošta krzisnik@partner.mazda-austria.at frizerski salon Sabina Zakšek, s.p- Marjana Kozine 3 Novo mesto * • ponedeljek in torek od 9. do 16. ure, • sreda, četrtek in petek od 12. do 19. ure, • sobota od 8. do 13. ure. S* 041/533-001 Spoznajte nas bolje! www.mazda.mms.si Avtosaloni VW, Audi in Seat vam od 16. do 25. aprila na široko odpirajo svoja vrata. Na štirih kolesih se boste lahko sami prepričali, zakaj so naša vozila tako cenjena. Pridite z družino - pri nas mislimo na vse člane. Avtosaloni Seat vam od 16. od 25. aprila na široko odpirajo svoja vrata. Na štirih kolesih se boste lahko sami prepričali, zakaj so naša vozila tako cenjena. Pridite z družino - pri nas mislimo na vse člane. To pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli vprašalni kupon, s katerim boste sodelovali v nogradni igri. Najsrečnejši bo leto dni vozil F3CTDF35E5CZI—IE= Boxster. Trije izžrebanci bodo na trimesečni preizkus dobili trendovski Audi TT nostalgični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Razdelili pa bomo še 10 manjših nagrad. Joras center. Obrtna cona 1310 Ribnico Avto Puntar, Cesta krikih žrtev ’■ J 8270 Krško Avto Slak, Kolodsa'>kct ulica -I 8000 N, dvo mesto www.porsche.si na 88,9 in 95,9 MHz To pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli vprašalni kupon, s katerim boste sodelovali v nagradni igri. Najsrečnejši bo leto dni vozil F3 CD t—(iz=> I—IEE Boxster. Trije izžrebanci bodo na trimesečni preizkus dobili trendovski AudiTT, nostalgični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Razdelili pa bomo še 10 manjših nagrad. Porsche Slovenija RADIO BREŽICE www.porsche.si KZ Krka Z. O. O. Novo mesto Odar PHILIPS Obrniw0 suet na bolje. CASITVEDBE ZAKONA O DDV SE HITRO BLIŽA p UGODNE CENE SL ZA PRODAJA Acliska ponudba v maloprodaji v aprilu ENOROČNE BATERIJE ARMAL BOJLERJI GORENJE TIKI *r' JAVLJALNIKI PLINA priljubljenih pri vinogradnikih Prodajna mesta: [KZ Krka z.o.o. Novo mesto | AGROSERVIS, tel.: 068/321-031 OC Škocjan, tel.: 068/770-099 OC Šentjernej, tel.: 068/81-175 OC Graben, tel.: 068/323-141 mii.1**. U,1I„. OC Mirna Peč, tel.: 068/78-026 ^ Trg. Rozmanova 34, tel.: 068/321-137 3 Blag. Žabja vas, tel.: 068/324-065 v 1 KZ Trebnje z.o.o. * \motor b&s 3,sks Veliki Gaber, tel.: 068/46-513 V/ \ \ Vširina reza 5lem Velika Loka, tel : 068/48-327 \ ^ Šentrupert, 068/40-018 KZ Sevnica z.o.oTI \ KOC Sevnica, tel.: 0608/41-001 Šentjanž, tel.: 0608/84-074 ^jSk^jj^Bi^JB^^^^m-samohodna Tržišče, tel.: 0608/80-412 ^r'otor B&S 5KS Studenec, tel.: 0608/89-022 -širina reza 55cm Cene veljajo do 30. aprila 1999, 02. do razprodaje zalog! nož ali nitka motor 0.7KS ALI UGODNI KREDITI OD TOM+0% DALJE ALI PLAČILO NA ČEKE J d.0.0., Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 Ne čakajte na DDV, ZDAJ je pravi čas za nakup ! sejemski popust Mn od 13. - 17- aPr,la do 12% i rf^v o HI NOHTI Podaljševanje nohtov •Frizerstvo •Ličenje Tel.: 068/78-071 Ivica Marn, s.p. Mirna Peč 3.0 MHZ TELEVIZORJI: stara cena 14PT 1352 • ekran 37 cm 35.990 SIT 33.990 SIT 20PT I553 • 51 cm,TTX 54.990 SIT 49.990 SIT 21PT 1532 • 55 cm,TTX 59.990 SIT 54.990 SIT 25PT 4423 • 63 cm,TTX, ST 99.990 SIT 89.990 SIT 28PT 4423 • 70 cm,TTX( ST 109.990 SIT 99.990 SIT VIDEO REKORDERJI INTRO 061 140 13 72 AVTONISS 061 159 38 41 AVTOMARKET 061 161 35 25 S.R.S. 061 27 47 89 AVTOTECH 061 666 359 VESEl 061 731 032 KISOVEC 0601 71 331 ULA 068 44 231 MURN 068 24 791 MULLER 068 51 059 AVDIO NAPRAVE stara cena nova cena 28.990 SIT 24.990 SIT 39.990 srr 37.990 sit 9.990 SIT 8.990 SIT 9.990 SIT 7.990 SIT 27.990 SIT 26.990 SIT AZ 1602 • CD soundm. SBC HC 100 • IR slušalke Od 1.4-15.4.90 vam bomo BREZPLAČNO pregledali vaš SUBARU. Za pomladit areditev avta vam aadimo UGODNI POPUSTE k KREDIT: *zigHM U 20% y»ynt* * z* SUBARU opremo 4» X3%> y>yira * za KUMA naprave * 31% pepele * za Avtekozmetiko PETROL 4» Wf» pef im • a,iSQS’ SERVISNE PAKE11.2» n« Jm gooiTvea^1 petrol Ičimrn činrn Annmi <© SUBARU opremo. lk(;u;y a 3.79.5.000 sit FORESTER že za 3.745.000 SIT Merkur 064 48 83 42, Metalka trgovina 061 185 44 32. Zastopnik za Slovenijo reki M« ČUTU £..tjui 0LDY Vatnja, VUG« Nin Gami KADIVtC iniv Ulit Krik. 0602 85 888 063(63 960 065 29 OH 064 41(0032 060( 21 307 ANDI AVTO ititljur RAZI0NNIK Mula UKMAR VI.«. KADIVK Inu RAJBA1 A S4.li " 063 743 3(9 063 722 605 065 640 011 064 71(5(5 069 21 444 Kitit Vrhnika Silili Prog.., 061 752 129 062 (42 250 KRAJNC Mirih«, lILIR Petnica, 062 300 19 70 062 654 20 01 Kolesar Uroš Murn med olimpijci Novomeški kolesarje s 6. mestom na dirki v Vitreju izpolnil normo za nastop na olimpijskih igrah - Na dirki Po Normandiji prva letošnja poklicna zmaga Krke Telekoma NOVO MESTO - Kolesarska sezona seje začela zares. Potem ko je del novomeškega poklicnega moštva Krke Telekoma svojo pripravljenost preveril na nekaterih preizkušnjah v Istri, so v preteklih dneh novomeški kolesarji nastopali v Franciji na etapni dirki Po Normandiji in na enodnevni dirki v Vitreju. POMEMBNA ZMAGA TREBANJSKIH KEGLJAVK V predzadnjem kolu državnega prvenstva v kegljanju so trebanjske drugoligašice v Ljubljani s 5:3 premagale Prosol Stiking, v soboto, 10. aprila, pa se bodo na novomeškem kegljišču poerile z Medvodami. Ostali izidi dolenjskih kegljaških ekip: ženske, 1. liga - Miroteks : Kočevje 8:0, 2. liga, vzhod - Gim Miklavž : Sremič Krško 6:2; moški, 2. liga, zahod: Mehano Izola : Kočevje 6:2, Ribnica : Adria Convent 6:2, vzhod: Rudar Črnomelj: Litija 6:2,3. liga, vzhod - Brežice - Sremič Krško 7:1. (N. G.) JOVO STEVIČ V POSPEŠENEM ŠAHU SEVNICA - Na sevniškem marčevskem turnirju v pospešenem šahu je zmagal Jovo Stevič nad Miroslavom Šibiljo in Francem Derstvenškom. Po treh turnirjih s po 23 točkami vodita Derstvenšek in Šibilja, tretji pa je Bojan Blažič. (J. B.) v • V Normandiji, ki je novomeškim kolesarjem v zadnjih letih prinesla precej uspeha, moštvo Krke Telekoma letos v skupnem vrstnem redu ni bilo tako uspešno, kljub temu pa so iz Francije prihajale vesele novice. V Novem mestu so najbolj veseli prve letošnje poklicne zmage kolesarja Krke Telekoma Italijana Pas-qualeja Santora, ki je bil najmočnejši na kratkem klancu pred ciljem šeste oziroma predzadnje etape dirke Po Normandiji. Prvi mož Krke Telekoma je bil Uroš Murn, ki seje dvakrat uvrsti na peto in enkrat na deseto mesto v posamezni etapi, tretji, ki mu je uspelo uvrstiti se med najboljših deset, pa je bil Milan Eržen, kije v ciljnem šprintu zadnje etape osvojil deveto mesto. Boljšo uvrstitev Uroša Murna v skupnem vrstnem redu so Novomeščani zapravili na ekipnem kronometru, ki ga že nekaj let, odkar je ta disciplina umaknjena s programa državnega prvenstva in največjih svetovnih tekmovanj, niso vadili in se tudi za to dirko nanj niso posebej pripravljali. Tako je Uroš v skupnem vrstnem redu osvojil 25. mesto. Po dirki Po Normandiji so kolesarji Krke Telekoma v normandijskem mestu Vitre nastopili še na Brežice boljše od Podbočja Košarkarski klub Krško skrbi za naraščaj - Na finalnem turnirju posavskih osnovnošolcev prve Brežice LESKOVEC PRI KRŠKEM - S finalnim turnirjem, na katerem so sodelovale ekipe sedmih osnovh šol brežiške in krške občine, se je končalo letošnje tekmovanje v košarkarski ligi košarkarskega kluba Krško za mlajše dečke. Gre za izvirno idejo krških košarkarskih delavcev s trenerjem prvega moštva Vojkom Herkslom na čelu, da bi otroke okoliških osnovnih šol že zgodaj pripeljali v košarkarske vode in si tako, dolgoročno gledano, zagotovili kakovosten domači kader ter s tem zanesljivo prihodnost krške košarke, ki je v preteklosti doživljala velike vzpone in padce. Čeprav so z delom začeli šele oktobra, je finalni turnir pokazal, da so fantovske ekipe lepo napredovale. Na zaključnem turnirju so največ pokazali mladi Brežičani, čeprav so se jim v tekmi za prvo mesto vrstni- ki iz Podbočja presenetljivo dobro upirali in izsilili kar tri podaljške. Za prihodnjo sezono v krškem košarkarskem klubu želijo k sodelovanju v ligi pritegniti še šentjernej-sko, sevniško ter dobovsko ali arti-ško osnovno šolo. Izidi finalnega turnirja: četrtfinale - Raka : Brestanica 31:12, Jožeta Gorjupa (Kostanjevica) : Jurija Dalmatina (Krško) 12:18, XIV. Divizije (Senovo): Podbočje 15:25; polfinale - Brežice : Jurija Dalmatina 41:28, Podbočje : Raka 28:20; finale - Brežice : Podbočje 36:34. Najboljši strelec lige je bil s 120 koši Tomislav Laktič, sledijo pa Marko Gudelj 98 (oba Brežice), Luka Kranjc (J. dalmatina) 82 itd. Najboljše posameznike bo košarkarski klub Krško v tem tednu vključil v svoje vrste, že pred počitnicami pa jih čaka nastop za državno prvenstvo. Prvak bi rad nov revolver Dušan Levičar iz krškega kluba CPS je najboljši slovenski revolveraš - Z novim orožjem v svet KRŠKO - Praktično streljanje je v Sloveniji še precej mlad šport, ki se zelo naglo uveljavlja. Trenutno je v Sloveniji 23 klubov, ki tekmujejo po mednarodnih pravilih Mednarodne zveze za praktično streljanje in so združeni v slovenski zvezi za praktično streljanje (SPSA). Eden najuspešnejših slovenskih strelcev v kategoriji revolver je član kluba CPS Krško Dušan Levičar, ki je začel s praktičnim streljanjem leta 1995. Večino treningov opravi na strelišču Radna pri Sevnici. V svoji kratki, a bogati tekmovalni karieri je dosegel vrsto odličnih uvrstitev. Je trikratni državni prvak, v letu 1997 in 1998 pa tudi zmagovalec pokalnega prvenstva Slovenije. Tekmoval je tudi na dveh medna- rodnih tekmah: na Odprtem prvenstvu Slovenije v Kopru in Cerovem lomu pri Šentjurju, ter obakrat zasedel drugo mesto. V letu 1998 je dosegel tudi lep uspeh, ko je na Prvenstvu varnostnih služb Slovenije v praktičnem streljanju s službenim orožjem osvojil prvo mesto. V prihajajoči sezoni bo Dušan še vedno tekmoval v kategoriji revolver in nastopil na vseh pomembnih tekmah v praktičnem streljanju doma. Če bo Dušanu uspelo s sponzorji oziroma donatorji zbrati dovolj denarja, da bo lahko zamenjal dotrajano opremo in nabavil nov za to zvrst streljanja prirejen revolver, se bo poskušal uveljaviti tudi na tekmovanjih v tujini. JOŽE ARH Dušan Levičar med streljanjem enodnevni dirki poklicnih kolesarjev, kjer je Uroš Murn s šestim mestom osvojil točke UCI, in kar je še pomembnejše, s tem je izpolnil normo, ki jo je za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Sydneyju določil slovenski olimpijski komite. Naslednji teden bodo Krkini kolesarji nastopili na znameniti dirki Bergamaški teden v Italiji. Etapna dirka je uvrščena v četrto kategorijo dirk mednarodne kolesarske zveze, na osnovi pripravljenosti in uvrstitev na tej dirki pa bo trener Srečko Glivar določil moštvo Krke Telekoma za dirko Po Sloveniji, ki je, vsaj kar se tiče pozornosti domače javnosti, zanje najpomembnejša dirka v letu. I. V. Uroš Murn KRKA ROG USPESNO V SKI OPEN NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu v veleslalomu za cicibane in cicibanke sta se med tekmovalci novomeškega smučarskega kluba Krka Rog najbolje uvrstila Vanja Brodnik in Marko Knafelc. Vanja je osvojila 21., Marko pa 27. mesto. Precej višje so posegli najmlajši smučarji Krke Roga, ki nastopajo na tekmah pokala Ski Open. Na zadnji tekmi je med fanti v starostni skupini do 9. leta Martin Lazar osvojil tretje, Timo Grandovec pa šesto mesto, medtem ko je bila med deklicami Tjaša Stankovič tretja in Lara Humek sedma.-V skupnem vrstnem redu sta Lazar in Humkova druga, Stankovičeva pa je tretja. SREBRO ŠKRLJEM TURJAK - Mlada umetnostna drsalka Darja Škrlj s Turjaka je na tradicionalnem tekmovanju za pokal Piancavalla v mlčadinski konkurenci osvojila srebrno medaljo. Na prireditvi je nastopilo 21 drsalcev iz Finske, Italije, Romunije in Slovenije. Na tekmovanju za pokal mladosti v Zagrebu, kjer je nastopilo 110 drsalcev iz 8 držav, je Škrljeva med 7 mladinkami osvojila 4. mesto. v • BARCELONI POKAL RADIVOJA KORAČA NOVO MESTO - Košarkarji Barcelone, ki so iz pokala Radivo-ja Korača izločili novomeško Krko, so na povratni tekmi finala v Barceloni s 97:70 (43:22) premagali Estudiantes iz Madrida. Prvo tekmo je dobil Estudiantes s 93:77. SPEEDWAY 1. dirka za državno prvenstvo, Krško -1. Matej Ferjan (Ljubljana) 20,2. Karoly Lechky (Lendava) 18,3. Izak Santej (Krško) 16, 4. Gerhard Lekše (Lendava) 15, 5. Martin Peterca (Ljubljana) 14, 6. Jožef Koren (Lendava) 13, 7. Zlatko Krznarič (Prelog) 12, 8. Aleš Dolinar (Ljubljana) 11, 9. Lukaš Drymi (Češka) 9, 10. Denis Štojs (Krško) 8. NOGOMET 2. liga, 19. kolo - ELAN : ALUMINIJ 0:2 (0:1). LESTVICA: 1. Dravograd 41,2. Feroterm Pohorje 40, 3. Tabor Sežana 35,4. Aluminij 31,5. Drava 27, 6. Esotech Šmartno 27, 7. Zagorje 26,8. Goriške opekarne 26, 9. Šentjur 25, 10. Železničar 23, 11. Elan 22, 12. Nafta 21, 13. Slovan Slavija 16, 14. Factor 15, 15. Jadran Šepič 13, 16. Rudar Trbovlje 5. V 20. kolu bo Elan v soboto, 10. aprila, igral v gosteh z Goriškimi opekarnami. KOŠARKA Liga Kolinska, od 1. do 6. mesta, 9. kolo - PIVOVARNA LAŠKO : KRKA 55:46 (27:24); PIVOVARNA LAŠKO: Dončič 5, Lisica 13 (1:1), Goljovič 1 (1:2), Hafnar 7 (2:2), Bečirovič 6 (0:2), Dragšič 13, Kunc 10 (2:2); KRKA: Jevtovič 2, Petrov 12, Smodiš 16 (1:2), Grum 4 (2:4), Meluš 2, Ščekič 10 (1:5). Prosti meti: Pivovarna Laško 6:9, Krka 4:11. Met za tri točke: Pivovarna Laško 5:24 (Dragšič 3, Hafnar, Dončič), Krka 2:10 (Smodiš, Ščekič). Osebne napake: Pivovarna Laško 18, Krka 16. OSTALA IZIDA: Savinjski Hop-si: Loka kava 82:69 (37:36), ZM Lumar : Union Olimpija 88:87 (41:46). LESTVICA: L Union Olimpija 59,2. Pivovarna Laško 58,3. Krka 53, 4. Savinjski Hopsi 51, 5. ZM Maribor Lumar 44,6. Loka kava 41. ODBOJKA 1. DOL, ženske, 1. tekma za tretje mesto - TPV NOVO MESTO : MARSEL PTUJ 2:3 (-13,13,7, - 9, -10); TPV NOVO MESTO: J. Vernig, Štumperova, Koncilija, Muhič, Čoralič, K. Vernig, Rajak, Grabič, Horvat, Kotnik. Če so Novomeščanke sinoči na Ptuju zmagale, bodo tretjo tekmo za tretje mesto igrale v nedeljo, 10. aprila, ob 19. uri v novomeški športni dvorani. ROKOMET 1. SRL, zaostala tekma 15. kola - AFP DOBOVA : CELJE PIVOVARNA LAŠKO 16:32 (8:18); LESTVICA: 1. Celje P-Laško 38, 2. Prevent 31, 3. Trebnje 28,4. Gorenje 28, 5. Prule 67 25, 6. AFP Dobova 24, 7. Termo 18,8. Radeče 17,9. Slovan 1L10-Izola 9,11. Andor 8,12. Krško 3. V Laškem je bilo vse po starem V predzadnjem kolu lige Kolinska Krka brez Nakiča izgubila v Laškem -Mariborčani presenetili Uniona Olimpijo - Zdaj le še končnica - Krka spet z Laščani NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke se v Laškem v predzadnjem kolu drugega dela lige Kolinska niso kaj posebej naprezali, saj so njihove možnosti proti drugemu najmočnejšemu klubu v državi in članu evropske lige Pivovarni Laško brez Iva Nakiča, ki klju-b drugačnim napovedim oziroma upom v Laškem ni igral, le majhne. Poleg tega je bilo že predtem vse odločeno in prvi štirje čakajo le še na končnico. Tekači spet v središču mesta Tekaški klub Portovald bo v nedeljo pripravil Novomeške teke - Glavni trg bo med prireditvijo zaprt za promet NOVO MESTO - Središče Novega mesta bo v nedeljo, 11. aprila, po 15 letih spet doživelo tekmovanje v teku. Novomeški tekaški klub Portovald bo novomeški tek pripravil drugič, a prvič v središču mesta, kamor dejansko sodi. Člani tega majhnega a prizadevnega atletskega kolektiva so se novomeškega teka lo- • Zaradi prireditve bo Glavni trg od 15.00 do 16.30 zaprt za ves promet. Spored tekmovanja predvideva teke na različnih razdaljah od 500 m za najmlajše do 4000 m za člane in veterane. Prijave so možne tudi na prizorišču dve uri pred začetkom prireditve. tili že lani, ko so morali zaradi administrativnih zapletov prireditev pripraviti kar na dvorišču in v okolici upravne stavbe novomeškega cestnega podjetja, ki je glavni pokrovitelj kluba Portovald. “Cilj prireditve je dvig popularizacije teka, zato na štart vabimo čimveč osnovnošolcev in srednješolcev. Upam, da nam bodo profesorji športne vzgoje na posameznih šolah pri tem pomagali. Na tekmovanju pričakujemo okoli 150 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, med favoriti za zmago med člani pa je tudi domačin Aleš Tomič, ki je ta čas eden izmed najboljših srednjeprogašev v Sloveniji, medtem ko lanski zmagovalec Robert Dragan letos ne bo nastopil, ker se je posvetil trenerskemu delu. Pri ženskah bo ena od VODJ DERSTVENŠEK SEVNICA - Na veteranskem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je marčevsko zmago osvojil Martin Mirt, med šestimi šahisti starejšimi od 50 let je drugo mesto osvojil Čedo Cvetanov-ski, tretje pa Franc Derstvenšek. Igrali so po Bergerjevem sistemu z 10-minutno časovno omejitvijo. Po treh turnirjih s 30 točkami vodi Derstvenšek, z 29 točkami je Mirt drugi, tretjeuvrščeni Jože Blas pa je osvojil 22 točk. (J. B.) glavnih favoritinj Klavdija Tomažin iz Sevnice, ki je letos napredovala ravno v disciplini 3000 m. Med mladinci računamo tudi na domačina Marka Gorenca, udeleženca letošnjega evropskega prvenstva v krosu,” je o prireditvi povedal trener in duhovni vodja Portovalda Borut Retelj. V Temu primerna je bila tudi igra, ki ni bila na ravni derbija drugo- in tretjeuvršjčenega moštva lige; preveč je bilo napak in zgrešenih metov, da bi gledalci uživali vsaj v dobri predstavi. Medtem ko seje Krka v prvem polčasu dokaj enakovredno upirala domačinom, je začetek drugega polčasa odigrala preslabo, da bi v nadaljevanju lahko še upala na preobrat. Krka se je sinoči v zadnjem kolu drugega dela prvenstva v ligi Kolinska doma pomerila s Savinjskimi Hopsi, ne glede na včerajšnji izid pa jo zdaj čaka polfinale končnice, v kateri se bo kot tretjeuvrščena ekipa po rednem delu na dve zmagi najverjetneje pomerila s Pivovarno Laško, ki bi se s sinočnjo zmago v Ljubljani po točkah še lahko izenačila z Olimpijo, saj so Ljubljančani v predzadnjem kolu presenetljivo izgubili z mariborskim Lumarjem, a si Ljubljančani tako presenečenje najbrž ne bodo privoščili. Prvo tekmo polfinala končnice naj bi Krka odigrala 17. aprila v Laškem, druga tekma bo v vsakem primeru 21. aprila v športni dvorani Marof, morebitna tretja pa 24. aprila v Laškem. Drugi polfinalni par boste Union Olimpija in SaVI jksi Hopsi. Zmagovalca polfinal se bosta za naslov prvaka pomet' na tri dobljene tekme, poraženca p za tretje mesto na dve dobljeni te mi. Prva tekma bo 28. aprila. STRELSKI ZMAGI BOŽIČA IN LEVIČARJA KRŠKO - Na prvi tekmi za kalno prvenstvo Slovenije v pm tičnem streljanju v Kamniku se^ izmed strelcev z našega konca skupni uvrstitvi v skupini stancjar_ najbolje uvrstil Franc Umek cla CPS Krško, medtem ko je bil J*® ko Božič (PPS Posavje) deseti- razredu C je Božič zmagal, v razr du A je bil Jože Kodrič (K:rsk j tretji, v razredu D pa je bil Greg gabriel (ŠKED Velika Loka) Pr3 tako tretji. V streljanju z revolve jem je zmagal Dušan Levičar (Kršk°l njegov klubski tovariš Mitja vo-nič pa tretji. Naslednja tek®^ pokalnega prvenstva Sloveniji praktičnem streljanju bo v sobo > 10. aprila, na strelišču Zakel na novem. Santej za Ferjana prepočasen Težko pričakovani dvoboj med domačinom Šantejem in prvakom Ferjanom je tokra* dobil slednji - Gerhard Lekše doma z Omerzelovim motorjem nastopil za Lendav^ KRŠKO - Krško je bilo na velikonočno nedeljo prizorišče prve letošnje teknie za državno prvenstvo v speedwayu, okoli 5000 krških ljubiteljev tega športa pa je zanimalo predvsem to, ali je njihov ljubljenec Izak Šantej med svojim zimskim bivanjem na južni polobli pridobil toliko, da bi lahko ugnal Lavričana Mateja Ferjana, ki je lani razen ob zaključku sezone povsem prevladoval na peščenih stezah. Krčane je spravila na noge že prva vožnja, v kateri je Šantej kot za šalo ugnal Lendavčana Korena in Lechyja, Južnoafričana madžarskega porekla, ki je v finalu osvojil celo drugo mesto. Bivši državni prvak domačin Gerhard Lekše, je tokrat prvič nastopil za barve svojega novega kluba. Očitno se veteran krškega speedwaya Krešo Omerzel, ki se je lani hudo poškodoval, ne misli še kmalu vrniti na dirke in je Lekšetu LEON ŠTUKELJ OBISKAL DOMOVINO OLIMPIJSKIH IGER NOVO MESTO - Leon Štukelj je minuli teden obiskal Grčijo. Tja je odpotoval na povabilo grško-slovcn-ske gospodarske zbornice v Atenah, kjer ga je sprejel tudi predsednik Grčije Konstantinos Stephanopu-los. Namen Štukljevih vse pogostejših obiskov tujih držav je predvsem predstaviti kandidature treh dežel za zimske olimpijske igre leta 2006. dan pred dirko prodal Wiggov, ki ga je novopečeni Lendavčan dobro izkoristil in dobil četrto vožnjo ter se tudi kasneje dobro kosal z najboljšimi. Težko pričakovani dvoboj Šante-ja in Ferjana, ki je letos že drugo zimo zapored prebil na južni polob- KRČANI IN STAROTRŽANKE UBRANILI ŠAHOVSKE NASLOVE STARI TRG, KRŠKO - Na osnovnošolskem državnem prvenstvu v šahu sta osnovni šoli Jurija Dalmatina iz Krškega (Župevc, Štajner, Žnidaršič, Ahmatovič, Malus) med fanti in osnovna šola Stari trg ob Kolpi (Mukavec, Štaudohar, Farič, Mihelič, Kure, Madronič) med dekleti ubranili naslove prvakov. V Tolminu je v obeh konkurencah nastopalo po 11 regijskih prvakov. Med fanti je bil Stari trg ob Kolpi peti, peta pa so bila tudi dekleta z osnovne šole Leskovec pri Krškem. (V. K.) li, se je zgodil šele v 18. vožnj1'^ kateri je Ferjan dokazal, da J® vedno najboljši. V veliki f‘na*e.s jj uvrstili Ferjan, Šantej, Lcch; Lekše. Žal od velikega dvoboja tej - Ferjan ni bilo nič, saj se d0^ čemu asu finalna vožnja ni posrc } in je na koncu prehitel le sv°l. * nekdanjega klubskega *°varl0-medtem ko je Ferjan z lahkoto o ^ jil prvo letošnjo zmago na dom tleh. Izak Šantej 14 DOLENJSKI LIST Št. 14 (2589), 8. aprila 1^ rl Leskovčani in Brežičani zapuščajo prvo ligo Zamenjali jih bodo Sevničani Ljubljana - z osmim turnirjem seje v Ljubljani končalo letošnje tekmovanje v 1. državni strelski ligi, ki pa se je za oba posavska prvoligaša slabo končalo. Tako Leskovčani z zračno puško kot Brežičani z zračno pištolo so namreč natopili oslabljeni, turnirski sitem, ki je letos zamenjal do-sednjega, ko so o točkah odločali neposredni dvoboji mo-tev, pa je še dodatno prispeval k neuspehu. Strelci SK Kruno Brežice so sicer proti Loncu tekmovanja prebudili in na zadnjem turnirju med dvanajstimi moštvi zasedli celo tretje mesto. S tem so po točkah ujeli moštvi iz Celja in Kočevske Reke, zaradi slabšega števila skupaj doseženih krogov pa se selitve v drugo ligo kljub temu niso mogli otresti. Prihodnje leto jih bodo med prvoligaši nadomestili Sevničank Za SD Leskovec so letos nastopali: Dejan Župane, Go-fazd Žorič, Peter Fridl in Boštjan Arh, za SK Kruno Brežice Robert Ferenčak, Vlado Saba-doš, Dejan Pavlovič in Matej Krajnčič. Končna lestvica: zračna puška- 1. Brest 117,2. Flisar 107, L Olimpija 99,4. Hohkraut Trbovlje 90,5. Kamnik 79,6. Ljutomer 65, 7. Ruše 53, 8. Rad-godna 43, 9. Turnišče 39, 10. tabor Ježica 27, 11. Leskovec -2, 12 Trnovo 4; zračna pištola • '.*• Olimpija 152, 2. Poženel (Rečica pri Laškem) 125, 3. Ruše 73, 4. Ptuj 65, 5. Mrož Velenje 62, 6, Kamnik 49, 7. Kopačevina (Škofja Loka) 48, “• Predoslje 48, 9. Sl. Konjice /v’ Celie 30, 11. Moris (Kočevska Reka) 30, 12. Kruno Brežice 30. Domicelj toži košarkarje Krke V novomeškem košarkarskem klubu na melodijo Domicljeve Jamajke posneli klubsko himno - Stari roker se je odločil za tožbo - Podobno pesem so peli že pred 20 leti NOVO MESTO - V košarkarskem klubu Krka se morajo ta čas poleg s pripravami na zaključne boje državnega prvenstva ukvarjati tudi s stvarmi, ki so vsaj v športu nekoliko neobičajne, z avtorskimi pravicami. Pred kratkim so namreč posneli navijaško pesem na melodijo stare skladbe Tomaža Domicelja Jamajka, ki jo je legendarni slovenski roker izdal pred 21 leti. Ko je Domicelj zvedel, da so Novomeščani pesem brez njegovega dovoljenja posneli in jo s spremenjenim besedilom javno predvajajo pred začetkom košarkarskih tekem, se je po posvetu z odvetniki odločil za tožbo. Od košarkarskega kluba zaradi kršenja avtorskih pravic zahteva odškodnino v višini 6 milijonov tolarjev, medtem ko se o višini odškodnine za pretrpljene duševne muke še ni odločil. Melodijo pesmi Jamajka si je pred več kot 20 leti, torej takrat, ko je bila ta še povsem sveža in tudi najbolj priljubljena, sposodila skupina novomeških ljubiteljev košarke, ki je v takratni novomeški občinski rekreativni košarkarski ligi nastopala pod imenom Marof. Prirejeno besedilo je nastajalo v družbi po rekreaciji, fantje pa so ga zapisali kar na prtiček. Pesmi takrat ni nihče posnel niti ni bila nikoli javno predvajana ali kako drugače objavljena. BUKEFALOS NADALJUJE LANSKO SERUO ŠENTJERNEJ - Slovenski kasači so odprli novo sezono tekmovanj v Ljutomeru, kjer so kar pet zmag osvojili konji domačega kluba, od petih šentjernejskih konj pa so se na nagrajena mesta uvrstili trije. Najbolj so se Šentjernejčani veselili zmage Bukefalosa ki je z Vojem Maletičem s kilometrskim časom 1:18,4 tudi letos dokazal, da je najboljši kasač slovenske reje. Bu-kefalos je lani zmagal kar petkrat, očitno pa je tudi letos na dobri poti, da doseže podoben uspeh. Šissi Sara se je na dirki za kasače z zaslužkom do 900.000 tolarjev z Vojem Maletičem s kilometrskim časom 1:21,6 uvrstila na 5. mesto, Valat (do 550 tisoč) se je z Jožetom Judež s kilometrskim časom 1:19,4 uvrstil na 4.mesto. Prihodnje kasaške dirke bodo 25. aprila na Bledu, kjer bodo Šentjernejčani nastopili še bolj množično. Pedagogi in Sandi Vidic Novomeški učitelji najuspešnejši v košarkarskih ligah - 24 moštev odigralo 96 tekem noN°VO MESTO - Medtem ko gometaši v novomeški občini šele . cenjajo spomladanski del re-oreatiynih ligaških tekmovanj, kijih ganizira novomeška agencija za jV rt, so košarkarji svoje že opravili. <*njo zimo je ob nedeljah v po-obljeni športni dvorani Marof 24 ^ostev v treh ligah odigralo skupno .tekem, kar je doslej največ, zato Jc moral nekdanji košarkar novo-iaž r^a košarkarskega kluba Mat-r - Lerkovnik, ki je tekmovanje fekr, v«dil, reativnih košarkarskih ligah se posebej potruditi. Rokometaši tudi Oied odmorom v^Oslubljeni Ribničani r,,f IBN1CA - Ob koncu tedna so cjru°rn.etaši in rokometašice v prvi in jj ® kgi počivali. Igralci Ribnice, ki g , končnega prvega mesta v 1. p >n s tem do uvrstitve med Da-, jskem turnirju za nastop na [j ,inskem svetovnem prvenstvu. leta, kijih vodi kočevski trener tolfnko Mikulin, v ekipi pa sta tudi i„ j^etašici Gramiza Špela Cerar p Kristina Mihič (obe Gramiz), so *ad ji nepričakovano zasedla aJc mesto, saj so izgubila proti dzarski, Litvi in Islandiji. Mla- vt 'ern, med katerimi je igral tudi Uvr . Ribnice Sašo Kersnič, je ptvs‘>tev na mladinsko svetovno cjnstvo ušla le za las, saj so Franic 1 odločilni gol dosegli v zadnji u'i tekme s Slovenijo. M. G. ^KRKKZDRAVILIŠČk HOTELI OTOČEC teniski center otocec Peli so jo le na zabavah, nekajkrat pa sojo v tistem času (pred dvajsetimi leti) navijači zapeli v podporo novomeškim košarkarjem, ki so takrat igrali v tedanji drugi zvezni in prvi republiški ligi. Pesem je kasneje odšla v pozabo, v košarkarskem klubu Krka pa so se nanjo spomnili pred kratkim, ko so iskali klubsko himno. Besdilo je le približno tako kot tisto, ki so ga zložili marofovci pred dvema desetletjema. V košarkarskem klubu Krka so pripravljeni spor rešiti po izvensodni poti. Pesmi niso posneli, da bi z njo zaslužili niti da bi s tem škodovali Domiclju. Po drugi strani je Domicelj s sporom z novomeškimi košarkarji že uspel opozoriti javnost MARCA GLAVAČ SEVNICA - Na hitropoteznem mesečnem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je marca zmagal Igor Glavač nad Predragom Lazičem in Bojanom Blažičem. Po treh turnirjih s 50 točkami vodi Zvonko Mesojedec, drugi je Lazič, tretji Kuzmič in četrta Mojca Grilc. (J. B.) DRUGI STRELEC KRKE - Vodja igre novomeške Krke Simon Petrov je bil na tekmi v Laškem z 12 točkami drugi najboljši strelec svojega moštva. Na sliki: Simon Petrov je prodrl pod koš in v Jordanovem slogu dosegel koš med Hafnarjem in Jurakom. (Foto: Peter Klinc) nase. Če bo s tem tudi zrasla njegova priljubljenost, bo imel ne glede na izid tožbe od tega korist, podobno, kot je tožba zaradi ponaredka pred kratkim od mrtvih obudila v sedemdesetih letih priljubljeno švedsko skupino Abba. To tudi ni prva Domicljeva tožba zaradi kršenja avtorskih pravic, saj je pred nedavnim zaradi naslova oddaje Brez zavor tožil tudi televizijskega voditelja Jonasa Žnidaršiča. I. V. V vsaki od treh lig je nastopalo po osem moštev, ki so odigrala po sedem kol, na koncu pa so se moštva pomerila še v tako imenovanem razi-gravanju, v katerem so na tekmi za prvo mesto Pedagogi s 73:56 premagali Picerijo Novljan, na tekmi za tretje mesto pa je Gostilna Malnar z 49:45 premagala moštvo Total To-talček. Najboljši strelec vseh lig je bil Sandi Vidic iz moštva Kapitelj, ki je osvojilo 14. mesto. Za moštvo Pedagogov so nastopali: Miro Župevec, Matjaž Bajc, Miran Jerman, Matjaž Cerkovnik, Slavko seničar, Bojan Jaklič, Ljubo Munih, Peter Seničar, Vito Gabrič Duro Olujič, Samo Plantan in Darko Cujnik. Končni vrstni red po razigravanju: 1. Pedagogi, 2. Pizzerija Novljan, 3. Gostilna Malnar, 4. Total Totalček, 5. Žužemberk, 6. Smogovci, 7. Legende, 8. Pizzerija Račka Dolenjske Toplice, 9. Palčki, 10. Sun Mix, 11. Eldorado, 12. Gimpex Straža itd. Iz prve lige sta izpadli moštvi Legende in Pizzerija Račke, kiju bodo zamenjali drugouvrščeni iz 2. A-lige Palčki in zmagovalec 2. B-lige Sun Mix. Vrstni red najboljših strelcev: 1. Sandi Vidic (Kapitelj) 202, 2. Slavko Zupančič (Picerija Novljan) 191, 3. Darko Klobučar (Pizz. Račka) 160, 4. Miro Župevec (Pedagogi) 152,5. Roman Gačnik (Sun Mix) 151. TABORNIKI V ORIENTACIJI NOVO MESTO - Na nočnem orientacijskem tekmovanju, ki gaje v okolici Vodic pripravil taborniški rod Močvirskih tulipanov iz Ljubljane, je nastopilo 86 ekip iz vse Sloveneije, med njimi tudi posadki rodu Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta. Dekleta, ki se s tovrstnimi tekmovanji šele spoznavajo, svoje naloge niso opravile do konca in niso bile uvrščene, medtem ko so bili fantje uspešnejši. Med popotniki so bili Jure Habjanič, Igor Ajdišek, Gašper Jakopin, Jernej Kovačič in Blaž Kovačič med 27 ekipami šesti. Zakaj prav ona? za odkritje vseh njenih čarov ne zadostuje le pogled Almera GX s klimatsko napravo že od 2.185.400 SIT* ugodne cene tudi za ostale modele Garancija 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov, 6 let na prerjavenje. (*) - cena na dan 2.4.1999 Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, telefon: 061/17 10 840, http://www.nissan-adria.si Pooblaščeni trgovci in serviserji v Sloveniji: • AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 • AVTOTRUNK. Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, telefon: 061/16 27100 . NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, tel.: 061/ 731143 . AVTOHIŠA FERK, Maribor, telefon: 062/ 224 478 • NISSAN HVALEC, Ptuj/telefon: 062/ 783 849 • MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/ 61 760 • PANADRIA Celje, Celje, telefon: 063/ 425 43 71 . AVTO KUK, Slov. Konjice, telefon: 063/ 753 984 • AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 • AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, telefon: 063/ 893 549 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 • AVTOSERVIS GORICA, Nova Gorica, tel.: 065/135 57 21 • AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, telefon: 065/ 57 012 . AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, telefon: 068/ 75180 . AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/ 40 389 . AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, telefon: 069/ 32 209 Ponovitev novogoriške zgodbe Kot v polfinalu z novogorikim HIT-om so novomeške odbojkarice doma izgubile tudi s Ptujčankami NOVO MESTO - Poraz novomeških odbojkaric na prvi tekmi za tretje mesto v državi je presenetil le tiste, ki novomeške ekipe ne spremljajo ali pa so izpustili tekme drugega dela letošnjega prvenstva. Do tedaj dobro uigrana ekipa, ki je le redko nihala v igri, je povsem izgubila ritem in na vsaki tekmi so se menjavala obdobja dobre in slabe igre. Čeprav so se tudi v vodstvu kluba bali, da dekletom ne bo uspelo uvrstiti se v končnico, so po rednem delu presenetile z drugim mestom, ki pa ga žal zaradi neuglašenosti ekipe niso mogle izkoristiti, saj so izgubile že prvo tekmo z Novogoričankami na domačem igrišču in kasneje tudi v gosteh. Kljub upanju, da se bodo dekleta v odločilnih trenutkih zbrala, se to ni zgodilo, oziroma jim to ni uspelo v taki meri, da bi lahko v soboto premagala Ptujčanke, ki so bile zanje tudi sicer trd oreh. Že prvi niz so dobile Ptujčanke, drugega pa z enakim izidom Novomeščanke. Tretji niz so bolje začele gostje, ki so vodile s 6:4, a je sledilo obdobje dobre igre Novomeščank, ki so do konca niza Ptujčankam pustile eno samo točko. Vse je kazalo, da so gostje premagane, a ni bilo tako. V četrtem nizu je prišlo do preobrata, saj so gostje vodile ves čas in brez težav izenačile. Ptujčanke so tako prišle do pomembne prednosti pred sinočnjim drugim srečanje na Ptuju. Če je Bojanu Vernigu od sobote do srede le uspelo najti pravo taktiko, s katero bi TPV lahko ugnal zelo motivirane Ptujčanke, bomo novomeške odbojkarice zadnjič v sezoni videli v soboto, 10. aprila, ob 20. uri. Če se je ponovila polfinalna zgodba z dvoboja z Novo Gorico, je zanje ligaške sezone konec. Čeprav bi bilo morebitno četrto mesto njihova najslabša uvrstitev v zadnjih letih, temu ne moremo reči neuspeh, saj se je novomeška ženska odbojka vseeno vsaj zaenkrat obdržala v državnem vrhu, da bi presegli mariborsko odbojko, pa glede na razvejenost odbojke na Štajerskem glede na Dolenjsko še precej dolgo ni pričakovati. Poleg Novega mesta imajo ženske odbojkarske ekipe na širšem območju Dolenjske le še v Brestanici, Semiču in Kočevju. Vse tri omenjene ekipe igrajo skupaj z drugo ekipo TPV-ja v tretji ligi. I. V. PLASTOFORM OSVOJIL POKAL PLASTOFORMA ŠMARJETA - V skupnem vrstnem redu zimske malonogometne lige za pokal Plastoforma, ki ga je pripravilo športno društvo Šmarje-ta, je zmagalo moštvo šmarješkega Plastoforma, druga je bila Vinica Granit, tretji pa Dual ekspres. Z 58 zadetki se je kot najboljši strelec lige proslavil Jože Bevc iz šmarješkega Plastoforma. Odgovori, popravki in mnenja Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. členi. Nezaslišana nesramnost DL št. 12, 25. marca Verjetno nam ni potrebno poudariti, kako nas je vsebina prizadela. Se posebno so bili zaskrbljeni otroci, saj niso mogli verjeti, da jih nekdo res vidi take, kot je zapisano v članku. Zapisali so, da jih je članek prizadel, ker: • jaz nisem takšen, • ne želim prizadeti nikogar, • si tega ne zaslužim, • mene avtorica krivično obsoja, • tiste grde besede sem že slišal, jih pa ne razumem, • pozdravljam starejše ljudi, • starejšim osebam priskočim na pomoč, • zdaj vem, da so na svetu tudi ljudje, ki nimajo radi otrok. Resje, da ga otroci tudi kdaj “polomijo”, vendar ne nalašč, ampak iz otroške razposajenosti. Še sreča je, da kljub temu, če otroci včasih prestopijo to mejo “bontona”, znamo odrasli odreagirati “odraslo”, otrokom v dobro, in verjeti, da so kljub temu otroci še vedno vedoželjne duše in da se v tej radoživosti skrivajo tudi spoštovanje do odraslih, medsebojna pomoč sošolcem, ljubezen do staršev, pridnost, poštenje. In kadar ga otroci kaj polomijo, se reševanja problema ne lotimo kar s pomočjo medijev, ampak poiščimo med množico poti tisto najustreznejšo, ki bo najbolj v korist otroku. Gospa M. T., res Vas je nekaj otrok prizadelo, ampak Vi ste s tem prispevkom prizadeli vse desetletnike, njihove starše in našo šolo. In kdor ne zna kaj lepega napisati o otrocih, mu tudi slabega ni potrebno. Naj zaključim z vprašanjem, ki mi gaje postavila ena izmed učenk: “Zakaj pa ni ta gospa napisala o nas tudi kaj lepega?” Škoda! Nič hudega, bo pa to storila njihova razredničarka. Ena tretjina desetletnikov obiskuje glasbeno šolo, vsi učenci so tekmovali v znanju iz Vesele šole in že v mesecu februarju so vsi osvojili bralno značko, ena tretjina desetletnikov je osvojila bronasto Vegovo priznanje iz matematike, polovica teh otrok obiskuje fakultativni pouk iz angleškega jezika, polovica učencev se uči nemškega jezika že peto leto, 7 učencev je odličnih, vsi učenci so aktivni v številnih interesnih dejavnostih in dejavnostih izven šole (mladi gasilci). V razredu so tudi učenci, ki so našo šolo uspešno predstavljali na številnih tekmovanjih: mednarodnem v judu, državnem v legodacta, na občinskem v gimnastiki in krosu. In tako njihove sobe doma krasijo medalje in priznanja: 1-krat za prvo mesto, 1-krat za drugo mesto in 7-krat za tretje mesto... Ta generacija desetletnikov je res drugačna. Lepo je delati z njimi. GUSTA MIRT Krmelj Asfalt na Gorjance nesprejemljiv tujek DL št. 12, 25. marca Trajno zoper trajnost Gorjanci so hidrološki in geo-morfološki rezervat. V svojem masivu skrivajo kos pragozda in so redek primer še ohranjenega prvotnega čistega bukovega gozda v srednji Evropi. Povsem dovolj, da bi slovenska naravovarstvena pamet dejala: “Naj ostane, kot je.” A ni. Stvar so, kot je v teh krajih navada, v roke vzeli trdoroki graditelji. Okrog 20 km dolga gozdna cesta od Vahte mimo Gospodične in Krvavega Kamna do Gabrja je pred časom postala državna turistična cesta. Zadnja leta je bila veliko slabše vzdrževana kot v časih, ko so zanjo skrbeli gozdarji. Novi lastniki gozdov so bili v zadregi. Gozdove bi sicer imeli, ceste pa naj bi še naprej vzdrževali gozdarji - brez gozdov. Prišla je denarna dobra vila v podobi države in cesto vzela pod svoje okrilje. Niti za trenutek ni oklevala v razvojniški vnemi. Svoje načrte je dala v presojo tudi Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu. Pokazalo se je, da država kani cesto asfaltirati. Zbrali so se strokovnjaki, gozdarji, vodarji, graditelji cest in predstavniki Zavoda za varstvo naravne dediščine. Njihovo skupno mnenje je za nadaljnjo usodo narave na Gorjancih porazno: prislovično trajnostno usmetjeni gozdarji zamisel o asfaltiranju Gorjancev pozdravljajo, vodarji so mlačni in govorijo o “lažjem lovljenju olj in drugih možnih onesnaževalcev vode na asfaltu”, gradbeniki pa vedo samo to, da je asfaltna cesta boljša od makadamske in da jo je dolgoročno ceneje vzdrževati. Le predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so bili odločno zoper ta okoljski anahronizem in grob napad na enega redkih še neasfaltiranih pogorij pri nas. Vzdrževanje makadamske ceste je drago. Vprašanje pa je, če je tako drago kot gradnja in poznejše vzdrževanje asfaltne. Drage in nepovratne so tudi posledice, ki jih slednja prinaša. Asfalt je povsod, kamor ga položite, samo vljudno povabilo na množično prevažanje z osebnimi avtomobili. Vožnja z motornimi vozili pa je onesnaževanje. Morebitni sklep, da bodo Gorjanci dobili asfalt, lahko imenujemo razvoj, ne pa napredek. V naravovarstvenih zadevah je pač tako, da največkrat napreduješ, če storiš korak nazaj in da marsikoga prehitiš, če stopaš počasneje. Žalostno je, da bi najbrž tudi javna pamet, tj. prebivalci, ki živijo.pod Gorjanci, glasovala za asfalt. Povprečnemu Slovencu se namreč po žilah pretaka bencin, v glavi pa mu nežno brni avtomobilski motor. K temu je odločno pripomogla država, ki si je za paradni, ganljivo domoljubni projekt prvega desetletja svoje samostojnosti izbrala zaprav-ljalsko in onesnaževaisko dejanje: graditev slovenskih avtocest. Cesta od Vahte preko pobočja Gorjancev do Gabrja gre mimo ene same naseljene hiše. To je planinska gostilna pri Gospodični, do katere je od Gabrja, kamor se pripeljete po asfaltu, skozi gozdove in prek koše-nic kakih 50 minut zmerne hoje. In ste v srcu Gorjancev, od koder je do Trdinovega vrha še ena ura. Premalo hoje za pošten sprehod, bi lahko reklr. Zakaj torej asfalt, če ne za “rekreativno šofiranje”, kot povabilo na gladko vožnjo skozi gorske gozdove, kamor se po pravilu zatekamo pred prometnim hrupom in smradom v dolini. Dejanje, ki ga država načrtuje za Gorjance, ne sodi v ta čas in ta kraj; sodi pač v preteklost, ko so bili avtomobili redki in še niso veljali za onesnaževaisko grožnjo planetu; sodi v kako razsežno deželo, kjer je divjine na pretek in ima narava še mir, da stvari ureja bolj ali manj po svoje, to je tako, kot je prav. Asfaltna cesta na Gorjancih, potekala bi le nekaj sto metrov stran od pragozda, je prvovrsten anahronizem. Asfalt na Gorjancih bi bil udejanjanje pluralizma interesov v okoliščinah, kjer je nujna hierarhija interesov. Na krajih, kot so Gorjanci, pač ni vse združljivo z vsem. Tu naj imajo prednost funkcije, ki jih pogorje opravlja že samo s tem, da je. Te so čiščenje zraka in blagodejen vpliv na podnebje, prečiščevanje in zadrževanje vode, ustvarjanje prsti, rast lesa in kolikor toliko mimo življenje divjadi. V takih krajih bi smeli biti ljudje samo spoštljivi gostje, ne naduti oblastniki. Gorjanci ne potrebujejo asfaltne ceste. Crni trak bo morda obliž na cesti, a sam - grda rana v pogorju. Iz nje bodo v naravo odtekali škodljivi izcedki. Tja bosta prišla dolinski hrup in smrad, vse tisto, pred čemer bežimo - v gore. Medtem ko smeti lahko pobiramo, pa nihče ne more zbirati izpušnih plinov, kapelj olja, bencina in nafte ter obruskov avtomobilskih plaščev, ki so manj vidni in bolj nevarni virom pitne vode in zraku. Vendar si s takimi pomisleki spodbujevalci prometa na Gorjancih ne belijo glav. S samozavestno prepričanostjo v svoj razvojniški prav spominjajo na Podgorca, ki mu je zdravnik v novomeški bolnišnici poskusil razložiti, kaj je bacil tuberkuloze. Ko je možak slišal, da ga s prostim očesom ni mogoče videti, je omalovažujoče zamahnil z roko: “Da bi se ga bal, bi moral biti velik vsaj kot podgana.” Lepo urejena in vzdrževana makadamska cesta je tudi krajinska vrednota. Še toliko večja, če poteka po ozemlju, ki naj bi postalo krajinski park. A vse je napeljano tako, da bo na Gorjancih še več motornega prometa, kot gaje bilo doslej. Skrivnost je, komu je le-ta potreben? Zakaj gladiti pot za hitro in površno turistično potrošnjo gore? Žakaj jo spremeniti v konfekcijski instantni proizvod? Zakaj, če je cesta “turistična”, ne bi sprevideli, da se turistična populacija vedno bolj razslojuje na okoljsko osveščeno in ono drugo. Bolj bi morali negoyati prvo in manj gladiti drugo. Na srečo se vrste slednje redčijo, čeprav je njen življenjski slog hrupnejši in bolj na očeh. Toda Vedno več ljudi se zaveda, da smo v ta svet zgolj povabljeni in da moramo v njem za seboj pustiti čim manj sledov. Turizem mora računati na ljudi z domišljijo, ki za oddih in razvedrilo ne potrebujejo veliko igrač, še najmanj avtomobilskih. Časi, ko je turistična industrija širokopotezno “popravljala” naravo in jo krojila človeškim muham na ljubo, nepreklicno odhajajo. Mi pa skušamo ujeti za rep še zadnji vlak, ki napolnjen z njenimi zmotami, zgineva s prizorišča. Mora biti njegov zadnji vagon res slovenski in na njegovi zadnji stopnici res stati - Dolenjec? Ko bo z avtocestami vse vsakomur še hitreje dostopno, bomo spoznali, da zgodba o prometu ni pravljica, ampak gotski roman. Imamo - ali pa moramo reči že imeli smo - priložnost, da bi negovali svojo drugačnost v najboljšem pomenu besede; da bi, ker smo majhni in skoraj brez prave divjine, z besedo in dejanji podpirali trajnostne načine potovanja, v krajih, ki se želijo preživljati s turizmom, pa spodbujali celo samo pešačenje in kolesarjenje. Tako bi pomagali svojemu koščku groteskno pomanjšane Žemlje zrasti do normalne velikosti. Toda ljudi, ki odločajo, kako se bo godilo slovenskemu naravnemu okolju, so zasužnjile fraze o razvoju in oslepeli so tako popolno, da ne vidijo niti najbolj v nebo vpijočih primerov, kjer hitro in pogosto prevažanje s kraja na kraj lahko postane mora, ne kakovost življenja. V sosednjih deželah zapirajo preveč obljudene gorske pešpoti, pri nas bomo na goro vozili asfalt. Promet ni vreme, da bi ga ne mogli krotiti, in ne naravna nesreča, ki se nam zgolj pripeti. Omogočamo in povzročamo ga ljudje. Prometno onesnaževanje in druge prometne zagate se danes rešuje tudi tako, da promet oNEmogocamo. V zvezi z nesrečno cesto na Gorjancih ima platno in škarje v rokah država. Če se ne bo predramila njena globoko uspavana naravovarstvena pamet, bo v vseh pogledih enkratno pogorje^ dobilo lepo ukrojen - prisilni jopič. Morda pa bo oblast vendarle enkrat pokazala dovolj moči in se odpovedala - moči? JANEZ PENCA ' tP€T M A/a 1 •poz.fZLA •PC/IAJIZ&, ‘ /AJ P&T/ - /CfAAA Pridi zvečer na grad letos -brez gradu Primanjkuje denarja METLIKA - Letošnje metliške maednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad ne bodo na grajskem dvorišču, ker bodo julija in avgusta prekrivali dotrajano grajsko streho. Prireditveni odbor je bil zato prisiljen poiskati druge prireditvene prostore. Tako bodo predstave na Pungartu (mednarodni folklorni festival, ki bo trajal dva dni, koncert metliške Mestne godbe, večer dalmatinskih pesmi s klapo Sinj, zaključek srečanja tambura-ških skupin Bele krajine, koncert Adija Smolarja), na metliškem kopališču (koncert popularne skupine Rit-mo Loco z Davorjem Rodol-fijem), v kulturnem domu (gledališka predstava v režiji Metličanke Vijolete Tomič “Žurka za punce”), v cerkvi pri Treh farah (orgelski koncert Milka Bizjaka, koncert skladb Matije Tomca v počastitev 100-letnice njegovega rojstva v izvedbi okteta Vitis, vokalne skupine Lan in cerkvenega pevskega zbora), na Mestnem trgu (koncert Big Benda RTV Slovenija s pevko Alenko Godec) ter v cerkvi sv. Miklavža v Metliki (koncert Ljubljanskih madrigalistov). Letošnji občinski proračun namenja vsem prireditvam v letu 1999 milijon tristo tisoč tolarjev, kar je opazno manj kot prejšnja leta. Honorarje nastopajočim, ureditev prireditvenih prostorov, razsvetljavo, ozvočitev, reklamo in vse drugo bodo organizatorji krili z zbranimi sponzorskimi sredstvi ter z vstopnino. Seveda bogatega kulturnega dogajanja v občini ne bi bilo, če skupina zagnancev ne bi opravljala zahtevnega in obsežnega dela zastonj. T. GAŠPERIČ KDO JE POMEMBEN? LJUBLJANA - Slovenski izdelki in storitve predstavljajo le 0,58 vsega uvoza Nemčije, ki je za nas sicer najpomembnejša partnerka, 0,55 odst. Italije in 0,27 odst. Francije. V vseh ostalih državah dosegajo manj kot 0,1 odst. vsega uvoza. SALON AVTOMOBILOV LJUBLJANA - Od 17. do 25. aprila bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 21. slovenski salon avtomobilov. Za poslovne obiskovalce in predstavnike medijev bo sejem odprt že dva dni prej. i CO, -T/ fPLOH K*? P HfJV LA -C* mZAVA KAJ PIŠEJO DRUGI Smo slabi, nero Slovenec je slab in neroden politik. Lastnost našega nacionalnega predstavništva je, da mimo in sistematično laže ter goljufa lastno nacijo, kadar ima opravka s partnerji na zunanji, zlasti južni strani državne meje. Vselej govori naivno pošteno in zavezujoče, kar dokazujeta že oglejski dogovor in španski sporazum. Značilnost Srbov kot zelo spretnih politikov pa tudi Hrvatov je posebna politična veščina, kakršno lahko priznamo znanim zares velikim politkom kova Disraelija, Bismarcka, Churchilla in podobnih. Srbi in Hrvati samo veliko bolj spretno zavajajo, obljubljajo, podpisujejo in zavlačujejo, v praksi pa naredijo tako kot ustreza njihovim državnim koristim in pridobivanju podpore njihove domače javnosti. Ne verjamem, da se zelo motim, ko trdim, da bi mi imeli svoje ljubljene voditelje rajši, če bi večkrat znali politično nadmodriti tuje sobesednike, ne pa vedno samo domačih. (Panorama) MARTIN IVANIČ Tečaj o zdravilnih zeliščih Agencija za turizem in razvoj K2M, d.o.o. prava zdravilnih zelišč se bo pričel aprila in bo trajal do oktobra. Vodil ga bo strokovnjak, naslednik patra Simona Ašiča, mag. farmacije Joz« Kukman. Dvodnevni strokovni seminar bo potekal v petih terminih-od 16. do 17. aprila, od 18. do 1’-junija, od 13. do 14. avgusta, od 24. do 25. septembra in od 29. do 3U-oktobra. Tečaji bodo potekali oo vsakem vremenu, udeleženci na) bodo oblečeni in obuti za delo na terenu. S seboj naj imajo pleteno košaro in lopatico za izkop korenin-Cena vseh petih seminarjev J« 18.900 tolarjev, naročniki Dolenjskega lista imajo 5-odstotni popust Osnovna cena za en seminar J 3.980 tolarjev. Mogoče se je udeležiti le uvodnega predavanja in prav tičnega dela na terenu in v učimic'’ VID KLANČIČAR Dolenjske Topli# DOLENJSKE TOPLICE - Marca je v novih prostorih na Pionirski 3 začela s svojim delom Agencija za turizem in razvoj K2M, d.o.o., ki je razvojno usmerjena in deluje predvsem na izdelavi in ponudbi novih, zanimivih turističnih programov. Na področju Dolenjskih Toplic nameravamo razvijati dejavnost zanimivih ponudb, da pripeljemo v dolino čimveč gostov skozi vse leto. Eden od načinov je tudi organizacija strokovnih enodnevnih in večdnevnih seminarjev, ki bi v kraju pomagali razvijati dejavnosti, povezane s turizmom. Odprli smo tudi turistično agencijo s ponudbo spominkov, daril, izdelkov kmečke obrti. Ponujamo tudi programe aktvnih počitnic, izletov in strokovnih ekskurzij doma in po svetu. Prvi niz tečajev na temo Nabiranje, spoznavanje, sortiranje in pri- 161 DOLENJSKI LIST DIPLOME ZA NAJAKTIVNEJŠE HOP KLUBOVCE - Hop klub & otroško vadbo, ki ga vodita Aleš Berger in Manca Pezelj, deluje 0 J.^ tembra, vanj pa je vključenih okrog 100 otrok iz vseh petih novomeš šol. V klubu, kjer otroci z igro in vadbo razbijajo osnovne motorične sp' nos ti, spoznavajo različne športe in 'dobivajo nova znanja z razite področij, želita Aleš in Manca vrniti zabavo in igro v športno vzgojo C-Minuli petek je v telovadnici OŠ Center najbolj aktivnim otrokom za 50 in 70 vadbenih ur podelil diplome in nagrade Igor Primc, novom metalec diska, udeleženec olimpijskih iger, večih svetovnih prvenstev večkratni državni prvak. (Foto: J. Domiž) Zahvala prijateljem Sožitja Za prelepo doživetje ob proslavi 25-letnice društva^ Na povabilo Sožitja, društva za pomoč duševno prizadetim Novo mesto, smo se 23. marca 1999 v velikem številu zbrali v Kulturnem centru Janeza Trdine, na praznovanju 25-letnice delovanja našega društva. Voditeljica proslave nas je z lepimi uvodnimi mislimi in veznimi teksti popeljala v prijeten večer. Ob tako lepem in pestrem programu smo vsi, posebno pa tudi tisti otroci, ki so težko dalj časa zbrani, kar obsedeli v svojih sedežih. Nastopi duševno prizadetih otrok in odraslih iz VDC, glasbenikov, plesnih skupin in govornikov, so me večkrat ganili do solz. Trdno sem prepričana, da smo imeli podobne misli vsi starši, ki imamo drugačne otroke in se zaradi tega čutimo prizadete. Pa vendar smo velikokrat srečni, ko čutimo ob sebi toplino sočloveka, ki se za naše otroke in za nas s toplimi besedami in dejanji razdaja za skromno plačilo - HVALA ! Po prireditvi so nas povabili še v avlo Kulturnega centra, kjer smo se ob prijetnem klepetu in pogostitvi imeli še naprej lepo. Prijazno in lepo so nas postregli učenci in strokovni delavci šolskega centra za gostinstvo iz Novega mesta. Večerje popestrila tudi lepo pripravljena razstava likovnih izdelkov naših otrok. Zavedam se, da takih doživetij ne bi bilo, če ne bi imeli tako aktivnega društva oziroma članic izvršnega odbora. Te znajo s svojimi toplimi besedami pridobiti sponzorje za izvedbo programov. Takrat, ko obupan in osamljen strmiš v brezno in uzreš na drugi strani človeka, ki ti ponuja toplo dlan dobrote in ljubez- ni, se vendar zaveš, da nisi sa ■ ti veliko pomeni, zato še en vsem dobrim ljudem, ki ste ^ omogočili 23. marca polno prl)e. . doživetij, samo še topla 'ic^ain3 HVALA! Andrejeva r Izvršni odbor Sožitja, druš^^ pomoč duševno prizadetim . mesto, se pridružuje A med okrajnimi zadolžnicami, aktivisti RK v ZB, as uge je imela celo pri odo-ritvi železniške postaje na omili. Rada ima ljudi. Sedaj, *° ne more več tako delati, se sosedami srečuje za mizo ob avici in klepetu. To niso prazne besede, saj so ji časopisi in J'ge redni spremljevalci vsak-ari a. Nad življenjem se ne pri-ozuje. Njena filozofija je, da ni neva brez noči in tudi ne sreče J« nesreče in da nikomur v 1 v J e mu ni le z rožicami postno. Časti kar nekaj bogov -°ga v nebesih in male bogove a ze.mlji, kot so njen sin Av-Bust m vnuka Bojan in Gusti. J pa se razvedri ob priim Pravnukinjah. Prav vsi n ai.° radi to svojo "Pepo” in Poskrbijo, da ji ničesar ne manjka. n:,vedstavnikl RK v KS Mir-v . am želimo veliko zdravja, in |re®a P°8'eda na prihodnost mačih^a P°eutia v krogu do- SLAVKA KRAMER OTROŠKI dodatek po NOVEM UUBUana - Državni zbor knn 6 nec marca sprejel zanj. 0'spremembah in dopolnim zakona o družinskih Dri Novela zakona dni* tr' ^'stvene novosti: ouatek za nego otroka bodo urejetnah hudo bolni otroci ali D i°c! s telesno ali duševno 18 | tostj°. ki so starejši od do Se Solai°’ naid|je Pa ‘eta starosti. Nov je tudi dar d°hodka družine, ka-nr> ?re za dohodke iz dejav-stn' ' ?Z' za d°hodke samo-tuJn'n. P°klicev, nova pa je • jn' višina otroškega dodatka. diT^nci do otroškega do-v„r,a *ahko vlagajo prijave na ja [aVn'k obrazcih do 30. juni-. > er novela zakona podaljšujem Za oddajo vlog. Kljub ialr-*- svetuiej°. naj starši ne nai aji° zadnjega dne, temveč njihm?ge Čim PreJ vložij° na del oCrn .centru za socialno jo , • Marši naj vložijo vlogo za ta < a|tck za nego otroka, če se Dri, a’ 'n jim je bila pravica že sta naaa Ib. leta otrokove v|0r^. Prav tako naj vložijo dod° c3 Pr'znanje pravice do atkaza nego otroka tudi od ib 'majo otroke, starejše ° let in se redno šolajo. OBTOŽNICA ZOPER FAŠISTIČNE ZLOČINE Pozabljenje ni odpuščanje Priprava obteževalnega gradiva za zločine, ki so jih Italijani naredili pri nas Že nekaj mesecev je znano, da pripravljajo Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, Združenja borcev NOB občin Izola, Koper in Piran ter Kulturni klub Istra kazensko ovadbo zoper italijanske vojne zločince, ki naj bi jo vložili na državno tožilstvo republike Slovenije. Odvetnik Dušan Puh že dlje časa zbira obto-ževalno gradivo. Na večeru, ki je bil 16. februarja v koprskem gledališču posvečen spominu na grozodejstva proti človeštvu in zoper slovenski narod s strani italijanskega okupatorja med drugo svetovno vojno in drugod, zlasti v taboriščih, je predstavil pravne osnovne in utemeljitev kazenske ovadbe. Žal prihaja do tega pomembnega dogodka šele po več kot 50 letih po končani vojni. Dolga vrsta vzrokov je za to resnico, vendar vojni zločini ne zastarajo. “Zakj niso zavezniki poleg procesov zoper nemške vojne zločince sprožili leteli tudi za italijanske, lahko le ugibamo, vendar za nas to ni pomembno. Če so oni imeli razloge, da jih pustijo nekaznovane, je to njihova stvar”, je izjavil Dušan Puh v Svobodni misli 12.3.1999. Dejstvo je, da je bilo po vojni ugotovljenih 1.300 italijanskih vojnih zločincev pri OZN, zbranih v 80 seznamih, ki so jih pridobile zavezniške sile. Toda država Slovenija je dolžna kaznovati zločince; dolžna je to tistim, ki so izgubili življenja, zdravje ali so bili kakorkoli oškodovani, trdi odvetnik Puh. Politični računi zaveznikov so držali Italijo po letu 1943 trdno na vajetih, saj so jo zmagovalci 2. svetovne vojne zaradi njene preteklosti lahko vedno izsiljevali in jo stiskali v okvir zahodnih sil. Pobudi odvetnika Puha in zgoraj naštetih organizacij ne manjka dokazov za vložitev obtožnice zoper italijanske vojne zločince. Že v gradivih komisije za ugotovitev zločinov okupatorja in njegovih pomagačev pri predsedstvu SNOS je zbranih ogromno obtožujočih podatkov in dokumentov. V Kopru so 16.2.1999 predstavili tudi knjigo dr. Antona Vratuše Iz verig v svobodo: njen avtor je prepričljivo dokazal, daje bilo koncentracijsko taborišče Rab namenjeno uničevanju Slovencev in Hrvatov. V Koprji so predstavili tudi knjigo vojnega kurata Pietra Brignolija Maša za moje ustreljene. V dnevniški obliki je ta italijanski vojaški duhovnik v pretresljivi obliki popisal storjeno vojno gorje, ki so ga Italijani povzročili Slovencem v zadnji vojni v Ljubljanski pokrajini. Nasilno izseljevanje naših ljudi, zlasti iz notranjskih in dolenjskih krajev, streljanje talcev, Proti razvrednotenju KO ZB Kandija-Grm Krajevna organizacija ZB Kandi-ja-Grm iz Novega mesta, ki se ji je priključila tudi Regrča vas, je ena največjih, saj šteje 170 članov. 22. marca smo ob številni udeležbi opravili letno konferenco. Člani smo ugotovili, da je vodstvo v preteklem letu uspešno opravilo svoje naloge, za kar mu gre vse priznanje s tov. Koširjem na čelu. Kljub pomanjkanju denarja organizacija skrbi za pomnike NOB na svojem območju, ureja grobove in skrbi za komemoracije. Posebno skrb posveča bolnim in ostarelim članom, pri tem pa tesno sodeluje s KO RK Kandija-Grm. Ohranjanje tradicije NOB je osnovna skrb vseh članov ZB, zato se udeležujemo vseh tovrstnih prireditev, to pa je še kako pomembno zaradi teženj po razvrednotenju NOB. Razveseljivo pa je, da je na takšnih prireditvah vse več mladih. Delovanje organizacije je pohvalil tudi predsednik Območne organizacije ZB Novo mesto tov. Golob in opozoril na dejavnost nekaterih strank, posameznikov pa tudi cerkve, ki so v preteklem letu nastopali z raznimi spravnimi resolucijami, katerih edini namen je zmanjšati pomen ali celo zanikati NOB ter opravičiti kolaboracijo z okupatorjem. Take sprave borci ne bomo nikoli priznali, saj so se borci in domobranci osebno spravili že zdavnaj. Obsodili smo tudi čedalje večjo težnjo cerkve po oblasti, kakršno je imela pred 100 leti, kar je v nasprotju z ustavo. Pri sprejemanju programa za prihodnje obdobje smo v primerjavi z lanskim dali večji poudarek na pridobivanju novih članov, ki priznavajo NOB, saj bodo oni gojili njeno tradicijo in skrbeli za pomnike, ki ohranjajo spomin na herojsko obdobje malega naroda v borbi za svoj obstanek. ALBINA FERBEŽAR mučenja, posiljevanja, tatvine in druga vojna hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, požigi vasi in drugo uničevanje ljudskega premoženja, vse to je le delček prestanega gorja. Strahotna podoba uničevalnih načrtov fašizma in redne italijanske kraljeve vojske proti Slovencem je tudi knjiga dr. Božidarja Jezernika Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno, kije izšla 1997. Italijanska in evropska javnost še vedno ne pozna ne dejstev ne številk genocidnega in nevojaškega značaja številnih kaznivih dejanj italijanskih okupatorjev na našem ozemlju. Že julija 1942 sta bili v Italiji uradno znani 202 taborišči za internirance iz raznih krajev, na Rabu pa so začeli urejati povsem novo koncentracijsko taborišče za ljudi iz Ljubljanske in Reške province. V Jezernikovi knjigi so objavljene fotografije izvirnih dokumentov Vrhovnega poveljstva italijanske vojske, ki pričajo o obstoju koncentracijskih taborišč in o njihovem prenosu v pristojnost ministrstva za notranje zadeve. O zločinih, ki jih je nad Slovenci zagrešila italijanska fašistična država od 1918 do 1943, piše tudi Alojz Zidar v knjigi Slovenski narod pomni in obtožuje. Pretresljive so številke o naših žrtvah ter dokumenti in drugi podatki o italijanskih vojnih zločinih. Ne manjka tudi nekaj novih knjig mlajših italijanskih zgodovinarjev, ki kritično opisujejo italijansko okupacijo v Sloveniji 1941-1945, objavljajo pa tudi voja- LETNA SKUPSCINA ZDRUŽENJA BORCEV NOVO MESTO - V ponedeljek, 12. aprila, bo ob 9. uri v sejni sobi Mestne občine Novo mesto letna skupščina Združenja borcev in udeležencev NOB Slovenije. Predsednik Območnega odbora Ludvik Golob je v razposlanem gradivu med drugim opomnil, da odbor ne bo spreminjal dosedanjih oblik svojega delovanja. Spričo dejstva, da zaradi visokih starosti udeležencev NOB pada število članstva v vse večjem številu krajevnih in občinskih združenj, zlasti v novih občinah, bodo na skupščini govorili tudi o pomlajevanju v združenjih, kar omogoča že sedanji statut organizacije. Seznanili se bodo tudi s predvidenimi vsebinskimi spremembami glede nadaljnjega delovanja ZŽB v Sloveniji. ške in druge dokumente o početju teh okupatorjev pri nas. O pobudi za vložitev obtožnice zoper italijanske fašistične zločine v Sloveniji je 17. marca 1999 razpravljala tudi komisija za sodelovanje z borčevskimi in veteranskimi orga- * "Ponižno se moramo zavedati, da smo zadnjo vojno hoteli mi. Ne moremo se obnašati, kot da smo bili napadeni. Minejo lahko tisočletja, a resnica ostane, daje bila vojna, ki smo jo začeli skupaj z Nemčijo, napadalna.” (Izjava predsednika italijanske republike Scalfarija julija 1995 v Buenos Airesu) nizacijami drugih držav v zamejstvu pri glavnem odboru ZZB in udeležencev NOB Slovenije. V celoti je podprla prizadevanja odvetnika Puha in zgoraj naštetih organizacij ter poudarila, da ne gre za lokalno, temveč za nacionalno zadevo. Stroka je v tej smeri v Sloveniji že veliko naredila. Do 15. maja bo izšla nova knjiga dr. Toneta Ferenca o italijanskih zločinih v Ljubljanski pokrajini, ki bo prevedena tudi v italijanski ježik. O teh zločinih je zbranega ogromno gradiva, vendar ovadba in kaznovanje vojnih zločincev ni uperjeno proti italijanskemu ljudstvu. Slednjemu naj pomaga odpirati oči in spoznavati resnico predvsem tudi zaradi dobrih obmejnih odnosov, saj bomo tudi naprej živeli v tesnem sosedstvu. Žal resnice o nas in naših novostih ne morejo v italijansko javnost in ne v njihova občila. Ovadba vojnih zločincev naj bo tudi zahteva po večji pokončni drži naših državnih ustanov in posameznikov. V stikih s sosedi morajo dosledno zavračati neofašistične izpade v korist poštenega medsebojnega sožitja. TONE GOŠNIK OBNOVITI ŽELIJO SPOMENIKE ŠENTJERNEJ - 28. marca je bil v Šentjerneju letni občni zbor ZZB NOV Slovenije OO Šentjernej. Udeležba je bila precejšnja. Imeli so se veliko pogovoriti, ker je bilo preteklo leto plodno. V letošnjem letu imajo velike načrte. Obnoviti želijo več spomenikov padlih borcev, da jih ne bi uničil zob časa. Prepričani so, da bodo ob pomoči sponzorjev uspeli. Pohvalijo se lahko tudi s podmladkom. V načrtu imajo več srečanj, vabijo pa še nove člane. Ob prijetni zakuski je bilo sklenjenih veliko načrtov, saj česar je polno srce, o tem usta rada govore. E. L. Mrtvi ne potrebujejo več vojne odškodnine Sporočilo udeležencev množičnega srečanja zapornikov, internirancev in drugih žrtev nacifašizma Skrajni čas je že, da po več kot 50 letih preostale maloštevilne še žive žrtve vojnega nasilja (od 200.000 jih je med nami samo še pribl. 10.000) dobijo za prestano fizično in psihično trpljenje od naslednic okupatorjev in njihovih sodelavcev vojno odškodnino. Zahteva žrtev je bila sprožena že davnega leta 1969 na takratnem 6. zveznem kongresu ZZB NOV in nato spet januarja 1991 v pismu Izvršnemu svetu Republike Slovenije, v katerem je komisija za bivše politične zapornike, internirance in druge žrtve nacifašizma opozorila na nujnost rešitve vprašanja odškodnine predvsem od ZR Nemčije, naslednice tretjega, rajha. Prizadevanja so se po osamosvojitvi Republike Slovenije nadaljevala še z večjim stopnjevanjem, vendar niso bila usklajena in slovenska vlada pri tem ni zavzela jasnega stališča. To seveda ni moglo roditi uspehov. Žrtve vojnega nasilja, zbrane na današnjem množičnem srečanju, terjamo, da naša država, Republika Slovenija, brez obotavljanja postavi upravičene zahteve svojih državljanov do odškodnine od naslednic agresorskih držav - ZR Nemčije, Republike Italije, Madžarske in Republike Avstrije. Slovenska vlada mora prevzeti potrebne aktivnosti in se ob nekaterih nakazanih možnostih v sodelovanju s predstavniki žrtev vojnega nasilja zavzeti za upra- vičeno odškodnino in pravično delitev na posamezne kategorije upravičencev. Ob doslej neizdelanih merilih in ko ZR Nemčija še ni jasno izjavila, kdo, koliko in na kakšen način naj po njenem mnenju dobi odškodnino, se zavzemamo za to, da se pridobi od naslednic okupatorja tolikšna sredstva, da bo mogel sklad za povrnitev vojne odškodnine hkrati s svojimi viri v celoti pokriti zakonske obveznosti do slovenskih žrtev. V imenu še živečih žrtev vojnega nasilja apeliramo na vlado Republike Slovenije, da v parlamentarno razpravo nemudoma posreduje predlog Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki čaka na sprejem že tretje leto in pol, in sprejme sklep, da je treba ta zakon obravnavati prednostno. - Žrtve vojnega nasilja hkrati pozivamo Državni zbor, da sprejme predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o žrtvah vojnega nasilja in odpravi vse tiste nedoslednosti, ki so številnim žrtvam doslej prizadevale krivice. Ukrepajte tako, kakor apeliramo na Vas, spoštovani predstavniki v vladi in v Državnem zboru! Do odškodnine imamo žrtve vso materialno in moralno pravico in bi bilo v letošnjem mednarodnem letu starejših oseb prav, da se stvari dokončno uredijo. Udeleženci srečanja zapornikov, internirancev in drugih žrtev nacifašizma 24. marca v Ljubljani NA VUZEMSKI PONEDELJEK ZA VIRALl KOLO - Čeprav je na vuzem-ski ponedeljek, kot pravijo v Metliki velikonočnemu ponedeljku, na “metliškem plači zaviralo kolo” kar 41 v narodne noše oblečenih članov folklorne skupine “Ivan Navratil”, se na osrednjem mestnem trgu letos ni zbralo prav veliko ljudi. Jih je lepo vreme zvabilo drugam ali pa so se morda naveličali sicer zanimivega običaja, ki so ga metliški folkloristi znova obudili leta 1992, torej 45 let potem, ko ga je Udba prepovedala ? Letos so prireditev popestrili s pogovorom o velikonočnih običajih, ki ga je s prebivalci Bereče vasi, Radoviče in Krasinca vodila Alenka Mežnaršič. (Foto: M. B.-J.) MATERINSKI DAN V VRTCU RINGARAJA - V ponedeljek, 29. marca, je bila osnovna šola Grm polna do zadnjega kotička. Napolnile so jo predvsem mamice in babice otrok, ki obiskujejo Rauchov glasbeni vrtec Ringa-raja, bilo pa je tudi veliko drugih sorodnikov. Navdušeno smo ploskali “račkam”, “siničkam" in “čričkom” in seveda njihovim vzgojiteljicam, ki so jih tako lepo pripravile. V dobri uri se je zvrstilo trinajst točk pestrega programa. Še posebej nas je navdušila sproščenost otrok, živahno prepletanje glasbe in plesa ter toplih barv. Prijetna pa je bila tudi obdaritev mamic: vsak otrok je svoji prinesel trobentico, posajeno v lončku, ki ga je sam pobarval. Hvala vsem vzgojiteljem in delavcem vrtca za vloženi trud! (I. M.) USTVARJALNE URICE V MUZEJU - Mesec marec je bil v Dolenjskem muzeju posvečen predvsem obujanju velikonočnih šeg in navad. Za otroke, starše in vse, ki jih običaji zanimajo, so pripravili ustvarjalne urice, v katerih so izdelovali velikonočne butare in pirhe. Pomladno zelenje in rastlinje, vsaj tri vejice bršljana, leskovih palic, mačic, drena in vejico pušpana so povezali in nastale so butarf najrazličnejših oblik in velikosti. Zanimivo in poučno je bilo barvati in krasiti pirhe z rastlinskimi motivi ter pisati belokranjske pisanice. Zlasti zadnja tehnika je bila za udeležence nekoliko težja, kajti pisati z voskom ni kar tako, a pod budnim očesom Marice Cvitkovič izAdlešičev so nastali lepi pirhi. Na sliki so veseli obrazi učencev 4.r. OŠ Center po končani delavnici, ki jo je vodil pletar Franc Koželj. (I. Tanko, Dolenjski muzej) 17 BRALNA ZNAČKA ZA PREDŠOLSKE - Metliška mala šola je v sodelovanju z Ljudsko knjižnico Metlika letos že četro leto zapored pripravila predšolsko bralno značko. Njen glavni namen je, da se otroci že v predšolskem obdobju srečajo s knjigami. Vsi postanejo tudi novi člani knjižnice, mnogi pa pripeljejo s seboj starše. Letos je sodelovalo pri bralni znački vseh 86 metliških malih šolarjev, priznanja pa sta jim 2. aprila, ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, podelili direktorica Ljudske knjižnice Metlika Anica Kopinič in knjižničarka Anica Strahinič. Na fotografiji: knjižničarki podeljujeta priznanja otrokom oddelka zunanje male šole. (Foto: M. B.-J.) 14(2589), 8. aprila 1999 DOLENJSKI LIST PADLA LEPOTICA - Ponos trga in okolice. (Foto: S. M.) v Padla mogočna lipa v Žužemberku Mogočna lipa, ki raste sredi Žužemberka vse od leta 1566, ko jo je zasadil Ivan Turjaški ob tragični smrti svoje žene Ane von Eck z Brda. O tragičnem dogodku v Žužemberku, ko je medved pokončal njegovo ženo, je pisal tudi Janez Vajkard Valvasor. Vzrokov za propad lipe je več, na prvem mestu pa je vsekakor asfaltiranje celotnega osrednjega trga, ki je,drevesu preprečilo normalno oskrbo vode, s tem pa povzročilo hiranje; drevo je postalo neodporno, vanj pa so se naselile tudi lesne gobe Sanoderma aplanatum. Svetovalka za naravno dediščino iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto biologinja Mira Ivanovič je povedala, da so bila na lipi v Žužemberku z republiškimi sredstvi že dvakrat temeljito izvedena temeljita sanacijska dela na tej naravni znamenitosti. Prva sanacija je bila izvedena pred desetimi leti, ko so skrajšali veje na 2/3 prvotne višine. Takrat so opazili že prve znake zajedalke lesne gobe. Vse do leta 1996 ni bilo izboljšanja, zato so se na zavodu skupaj s KS Žužemberk odločili, da s posegi v rastišče, z odstranitvijo asfalta ob deblu, navozom humusa in zatravitvijo ponovno rešijo lipo. Izvedeno je bilo tudi sidranje vrhov, s katerim so začasno rešili stabilnost drevesa. Zadnji ogled lipe v mesecu marcu pa je pokazal, da je lipa zelo oslabela. Letošnja zima je ogrozila tudi osrednji vrh, ki je počil po vsej dolžini, tako da je bila nevarna za mimoidoče. Podrli so jo v torek, kje pa bo stala ndfa, ki bo posvečena 600-letni-ci omembe trga Žužemberk, bodo še odločili. Zavod je predlagal njeno nadomestno zasaditev na bolj ugodnem kraju na trgu. S. MIRTIČ 20 let življenja z dializo Marija Smrekar se dializira od 41. rojstnega dne V življenju niso le ravne poti, tMHBflHEHHIf so tudi "MII .'Milki II: kl.HKl ki 'til jdK§T,i*!i£' I|iulje prem.uiijcjo / vcsciicm do /|\ Ijcnja. Vsakdo nosi v sebi svoj kažipot, se mu prilagaja in kljubuje vsakdanjim težavam. So ljudje, ki so še posebej veliki borci, in mednje sodi tudi Marija Smrekar iz Žbur, ki je na dializi že dvajset let. Kljub bolezni je vesela in nasmejana in prav to ter pomoč in razumevanje njenih doma ji daje moč in energijo, da se njeno telo bori in hoče živeti. Pred dvajsetimi leti, ko je Marija štela komaj 41 let, je hudo zbolela za gripo. Dolgo se je zdravila in na koncu pristala celo v bolnišnici v Ljubljani. Marija pravi, da naj bi ji ledvice odpovedale, ker je jemala stara zdravila. Od takrat mora vsak teden trikrat na dializo v novomeško bolnišnico. Dializa traja cel dopoldan in jo tako kot vse ostale dializne bolnike zelo izmuči. “Sicer pa je tu prijetno, medicinske sestre so zelo prijazne z nami. Zadnjič pa so me prijetno presenetile, ko so mi za 20-letnico dia-liziranja pripravile torto,” je vesela povedala Marija. Takšne drobne pozornosti ji, odkar je zbolela, zelo veliko pomenijo. Marija je bila 12 let zaposlena v drevesnici gozdnega gospodarstva v Mokronogu. Zaradi bolezni seje invalidsko upokojila, povsem na novo pa so si morali zaradi Marijine bolezni Smrekarjevi organizirati življenje in delo tudi doma. Veliko breme je nase prevzel njen mož Jože, saj sta bila oba njuna sinova majhna, še posebej najmlajši sin Slavko. Marija se s solzami v očeh spominja, Marija Smrekar kako je Slavko, ki je bil star 3 ali 4 leta, jokal, ko je odhajala v bolnišnico v Ljubljano, in jo prosil, naj ostane doma. “Oba sinova, Jože in Slavko, sta zelo pridna in sta mi veliko pomagala,” s ponosom pove Marija. Najstarejši Jože je že poročen in jo z družino večkrat obišče in vsakič jo razveselita tudi njena vnuka. Marija je vključena v društvo ledvičnih bolnikov v Novem mestu. Dolga leta se je rada udeleževala njihovih srečanj, odkar pa sojo pred štirimi leti operirali in je ostala brez noge, se njihovih srečanj ne udeležuje več, ker je vezana na voziček. “Sprijaznila sem se, da ne bom šla več nikamor drugam kot le še v bolnišnico na dializo, kjer me vedno zelo lepo sprejmejo,” je zaključila Marija. J. DORNIŽ ZB URŠKI GASILCI V KRŠKI NUKLEARKI - V soboto, 20. feb??^\ so imeli gasilci iz Zbur strokovno ekskurzijo. V kulturnem domu v N® ^ so si ogledali razstavo in film o nuklearni elektrarni. Še posebej p*1 J^ zanimiv ogled nuklearke, kjer so videli visokotlačne črpalke, razne preb hladilne sisteme, turbo agregat, celotno turbinsko zgradbo, transform sko območje in drugo. Po več kot treh urah so bili zadovoljni s pre ^ vitvijo celotnega sistema obratovanja, varovanja in požarne zaščite. P *• so se ustavili še pri poklicni gasilski brigadi v Krškem, kjer so jim preds vozilo in njihovo opremo ter komandni center, od koder vodijo vse i vencije požarov in ostalih nesreč. (Tekst: Franc Anderlič) TRIJE HARMONIKARJI . Na nedavnem srečanju zobotrebčarjef;f monikarjev in upokojencev v Velikih Laščah so veselo zaigrali tudi tn).^ monikarji, in sicer 4-letni Marko Drobnič in njegov 28-letni ata And J ^ še mladi Andrej Obrstar. Največje pozornosti je bil deležen Markf’ tjt prvo harmoniko dobil za svoj pn i rojstni dan in jo je že “znucal ’Nj povedal njegov dedek. Marko se skupaj z atom udeležuje že od o leta starosti tradicionalnih srečanj dolenjskih harmonikarjev, ki SO pn’o nedeljo v avgustu v Zamostecu. Seveda igra ata “pn’o violino j '. A. Murko pa ga spremlja. Oba Drobniča sta doma iz Velikih Poljan ' nji ribniški občini. (Foto: J. Primc) DOLENJSKI LIST m EB MODNI KOTIČEK Poznate svoj obraz? Vaš obraz je najdragocenejši del vašega telesa. Z njim gledate in govorite, obenem pa tudi instinktivno izražate svoje najbolj skrite misli in najmočnejša čustva. Je pa hkrati tudi prav tisto, kar drugi najprej opazijo na vas. Kako dobro pa ga v resnici poznate? Verjetno je, pa čeprav se sliši čudno, da drugi ljudje dosti bolj poznajo vaš obraz kot vi sami. Zakaj? Zato, ker ga vidijo, ko živi - ko govorite, se smejete, delate, ljubite - ko spontano reagirate ob veselih in žalostnih pripetljajih vsakdanjega življenja. Obraz, ki ga vi poznate iz zrcala, je drugačen, in če ste taki, kakršna je večina, je izraz, ki vas gleda iz zrcala, vse prej kot spontan. Nagnjeni smo k temu, da se avtomatično postavimo v neko pozo, čim se pogledamo v zrcalo, potem pa počasi “urejamo” poteze, ko se ličimo ali poskušamo obleko. V trenutku pa, ko obrnemo zrcalu hrbet, naš obraz znova zaživi in izdaja naša najbežnejša razpoloženja in osnovne odnose. Dobro je, da si to zapomnimo, kajti poteze, s katerimi se rodimo, so le polovica. Neprestano jih namreč “gradimo” od znotraj, jih oblikujemo in krojimo z izrazi, ki se poigravajo čeznje. Seveda je nemogoče, da bi izgledale srečne, če v resnici niste; če pa se večkrat zalotite, da se iz gole navade mrščite, pomislite malo na občutljivi material, ki ga obdelujete. Kaj pomeni zdaj ta občutljivi material? Vaša koža in nežno tkivo mišic pod njo predstavljata tisto, o čemer se lahko še marsičesa naučite. In to je izrednega pomena, kajti le če res poznate svoj obraz in če ga negujete, lahko iz njega, iz tega krhkega in tako pomembnega “zrcala vaše duše", naredite najboljše, kar se narediti da. JERCA LEGAN Delovno leto novomeških planincev Poleg izletov tudi čistilne in delovne akcije - Že 85 let staro planinsko društvo • Bolezen pridirja na konju in odide peš. (Belgijski pregovor) MRLIŠKA VEŽICA RASTE - Ob zagraški cerkvi vidno napreduje gradnja nove mrliške vežice. Poleg nje bodo tudi razširili pokopališče za okrog 85 grobov, kar vse spada v uresničevanje krajevnega saprispev-ka, ki se izteče letos novembra. Če bo šlo tako naprej, bo gradnja zaključena letos. (Foto: L. M.) BRAT PAVLE IVAN - Slika ni ostala od pusta, je pa skoraj prvoaprilska, saj je nastala le dan pred dnevom norcev na svečanem podpisu pogodbe med Termoelektrarno Brestanica in Gradisom iz Ljubljane. Trojica domačinov je namreč oblečena v predstavnike cerkve (tudi v nadškofa Franca Rodeta in brata Pavla) zbranim prišla delit nasvete ter jih opozorila na 10 božjih zapovedi in 6 resnic za čim boljše delo v Brestanici. Pri nekaterih so izzvali obilico smeha, pri drugih zgražanje. V trojici ni manjkal niti srbski brat Pavle ali po domače Ivan Urbanč (na sliki). (Foto: T. G.) ni upravni stavbi odprli fotografsko razstavo prof. matematike Cirila Velkavrha pod naslovom Naravne in kulturne znamenitosti na slovenski planinski poti, osrednja proslava pa bo 17. aprila pri Gospodični na Gorjancih. pprčp Planinsko društvo Novo mesto ima 1226 članov, od tega 283 najmlajših cicibanov planincev, mlade planince pa imamo tudi na osnovni šoli Center, Šmihel, Grm, v Dolenjskih Toplicah in v Brusnicah. Mladinski odsek je lani organiziral 9 enodnevnih izletov in že tradicionalni tridnevnlizlet v avgustu, najmlajši -cicibani pa so lani teden dni taborili v Kranjski Gori. Na 71 izletih planinskega društva smo našteli 3021 udeležencev, vsako leto pa se vse več pohodnikov udeleži zimskega vzpona na Trdinov vrh. Zelo zanimiv postaja tudi pohod na velikonočni ponedeljek z Mirne gore preko Kočevskega Roga na vrh Sv. Petra, ki ga organizira naša planinska skupina z Dvora. Dvorski planinci oskrbujejo zavetišče Sv. Petra - ob brunarici so postavili lične mize in klopi iz brun, poskrbeli pa so tudi za večjo varnost na razglednem stolpu, obnovili so markacije na poti Podgozd - Sv. Peter in od tu v dolino Soteske. Sv. Peter nad Sotesko je postal po izdaji planinske karte Dolenjske priljubljena izletniška točka, kamor prihajajo planinci iz cele Slovenije. Poleg že tradicionalnih planinskih skupin je zaživela tudi upokojenska skupina. Vsak mesec so se udeležili vsaj enega zahtevnejšega izleta. Alpinisti so opravili 110 vzponov do IX. težavnostne stopnje in preplezali 18 prvenstvenih smeri. Andrej Markovič se je udeležil alpinistične himalajske odprave na Dhaulagiri, kjer je dosegel višino 7300 m in splezal prvenstveno smer 1500 m. Planinska skupina Krka je izpeljala ves svoj program, pohodniški odsek je imel osem izletov, najbolj obiskana pa sta bila pohoda od Višnje Gore do Muljave ter od Litije do Čateža. Odsek za varstvo narave je med drugim organiziral dve čistilni akciji po planinskih poteh na Gorjance, zavarovali so brežino nad izvirom Gospodične in popravili ograjo ob planinskem domu. Na kontrolni točki Trdinove poti na Frati so vandali uničili skrinjico z žigom, zato so markacisti postavili novo. Mladi planinci so tudi v preteklem letu sodelovali na državnem tekmovanju Mladina in gore, skupina iz šmihelske osnovne šole je pri pisnem preverjanju znanja dosegla tretje mesto. Zadnjih pet let smo vzgojili le dva mlada vodnika, zato smo lani organizirali planinsko šolo za srednješolce in ostale planince, v jeseni pa se je začela planinska šola tudi na novomeških osnovnih šolah. Lani smo opravili 1224 prostovoljnih delovnih ur. Že vrsto let sta pri obnovi planinskih poti poleg načelnika Mladena Živkoviča največ naredila zakonca Trunkelj. Pred planinskim domom Gospodična smo obnovili omizje in dodatno postavili deset obnovljenih kovinskih miz ter štirideset stolov. Ob 85. letnici društva bomo danes v Krki- PRI IZVIRU - Na fotografiji je skupina starejših planincev pri izviru Gospodične na Gorjancih. V DVOJICAH BRUNER IN MIKLAVČIČ NOVO MESTO - Vlado Bruner in Miro Miklavčič sta z 3266 podrtimi keglji zmagala v tekmovanju parov na društvenem prvenstvu novomeških kegljačev. Drugo mesto sta osvojila Logar in Mišura, tretje pa Rajer in Židanek. Nastopilo je 18 parov. (N. G.) PO ŠTIRIH DESETLETJIH ZAPRLA VRATA - Restavracija Pod Gor janci, poleg Žolnirja najbolj znana gostilna v Kostanjevici in tudi v Šim okolici, je 1. aprila dokončno zaprla vrata. Pa ni šlo za prvoaprilsko salf Razlog je denacionalizacija. Krivice iz časov takoj po drugi svetovni voj je pač treba poravnati, žal pa ob tem nastajajajo nove. Tako je sedajosto brez dela 7 zaposlenih, med krajani pa vlada veliko razočaranje, saj je W prav Restavracija mnogim “drugi dom ”, Na sliki: zadnje ure v gostim ■ (Foto: T. G.) SKRIVNOSTNI GRAD - Za otroke, ki obiskujejo program Korak za ko^ kom iz Vavte vasi - skupina Srčki - so starši z vzgojiteljico ob zaključku p jekla “Jaz - princesa - princ” organizirali ogled pravega gradu. Pred grad Žužemberk jih je sprejel član odbora za obnovo gradu Vlado Kostevc m l živo predstavil življenje ljudi na gradu in grajsko zgodovino. Obisk grad I bil zanimiv tako za otroke kot za njihove starše, ki že načrtujejo udeležbo “Poletnih grajskih prireditvah ” v juliju. (Jožica Mirtič) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do niorebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 8.IV. SLOVENIJA J 7-40-1.15 Teletekst o-OO Vremenska panorama 9-30 Tedenski izbor Male sive celice 10.40 Zgodbe iz školjke 11.05 Sara, koprod. nadalj., 2/6 ' 11.35 Kdo je na vrsti?, amer. humor, oddaja, 2/6 12.00 Vino moje dežele, mariborski okoliš n nn i Mojstrovine Slovenije, 5/9 u.UO Poročila 15.00 Tedenski izbor Zoom . 15-30 Osmi dan 17.00 Enajsta šola »?ejte kako rastei° 18.00 Obzornik 18.10 Izobraževalna oddaja J8.30 Humanistika 19.15 Risanka Jnnc £nevnik. vreme, šport 40.05 Tednik ^poPer 2 m J™ičnaoddaia ff.00 Odmevi, kultura, šport 2T 5n ( ejznanioder Tartuffe, posnet, pred. mest. gled. sovenija 2 L? v?“enska Panorama -10.00 Tedenski iz-nnva eonn8; '0-30 Dr. Schvvartz in dr. Marti- Ce 1 i?n 1/8; 1105 Ekstrerane avan' “ I1'30 FLltasM triki; 11.55 Ljubezen nam je Eul P°8U,b0’3'del; 12-50 Svet poroča-13.20 -17 tnpS 'v Eerdi’ris'naniz'14-55 Hokej nadali 5°i i°nVen'P'Kvartopirec, angl. - 20.nn’vi a sre^e' 19-30 Videoring triki.55 ?dn slin: s Pnjntelji-21^0 Filmski — ^ Poseben pogled: Zaprto, iran. film kanal a Brad^ISanua"8,dd 3dork 'n Kdindv, naniz. - 8.30 Žetitp 'naniz'' 9-°° Žlahta- naniz. - 9.30 uon« pr,°,s™’ hum- naniz. -10.00 Kraljica src, 13300 l u annix' nada,i- • 12.0° Odklop - Mizi/ - R30Ne rai 1*». naniz. -15.00 src nad I6’'16-00 0prah show ■ 12-00 Kraljica 18 30 v/1 i d K°raK m korakom, naniz. -novi m ~ ln Eddie’naniz. -19-00 Vsi župa-po izbiri’ 19'30 ^menkarije - 20.00 Film P° ®m gledalcev - 23.45 Mali bogovi, naniz. vaš kanal L3rX“‘ran'' 17-°° Risanka ' 18-00 Iz knW)a LTy' 1900Novice -19.15 Tedenski „aS'‘P^gleti -19.310 29 ur - 20.00 Kontakt- - 21 is Ta 0 Nas Poznate? - 21.00 Novice skt mozaik 'kUltUmi pregkd'21-30 Litii‘ HTV i fed ’ 8-00 Dobro jntro. Hrvaška -1200 10-03 lzobraževalni program - Esmerald / -l^35 Ncw York (serija) -1105 Žbva r»! (senJa) - L3.55 Poslovni k|ub -14.25 15 25 P niCS" R-33 Izobraževalni program -danes n«m,Za ”ladino ' 17-°° Hrvaška 18 3n ir I Hrvaška kulturna dediščina -Dnevnik Sreče ‘ 19-10 Risanka - 19.30 Po| U,1 V7T' šP°rt' 20.10 Odprto - 20.55 Opazi U “ro'21-30 Izziv- kviz - 22.05 ja (dok alf3' Kultura življenja: Franci-Mdok oddaja) - 23.35 Poletna noč (ital. film) “TV j •a sončI„k°lei?ar' l5-00 Dober dan -17.15 Oba-81 • 18 3n n ? da (serija) -18.05 Hugo, tv igri- Pa|torama loTon'3™film' 19-00žuPani)ska Kviz - 20 to n .?nevn -vreme’ šport - 20.10 črta (hum dosjeji x (serija) - 21.25 Tanka modra 22.55 N,; ’ ^nia^' 21-55 Džoserjev memorial ^ Jvečje romance 20. stoletja (serija) 9.IV. 7SLOVEN,jAi 8’oo K20 Teletekst 9.30 m nmenska Panorama Ledenski izbor Ljtajsta šola 10 in Sleltc kako rastejo «• Otroška oddaja 17 os >^'ne k'e'ne Musič, češ. drama 17 tc , ohraževalna oddaja 13 On n Humanistika Tedenski izbor Nipič: in njegovi gostje 30 Po domače is nS mednar. tekmov. pevskih zborov •5.30 u (Hejznani oder ‘7.00 RriOS!ovi >7.40 •®ra®t 18.00 S. pinček- ieš. naniz., 7/7 18.10 i Zornik 18 3o pZZIV' Prihodnosti 19 je n^Pohe v času 19-30 n anka 20.00 7rne':nik' vreme, šport i*1* 22.00 al"feld’amer- naniz., 12/22 22.5o p,,,mcvi. Kultura, šport °00 t°lnočni Idub Koncert a 'dttorh!1'6?«13 Pan°rama -10.00 Tedenski izbor: 8> 10.30 Kvartopirec, angl. nadalj., 2/3 - 11.20 Berači, vest, pos. pred. -12.25 Euronevvs - 14.20 Tedenski izbor: filmski triki: 14.45 Ljubezen pa še kar traja, amer. film -16.10 Podobe sveta - 17.00 Kolo sreče -17.30 Po Sloveniji -18.05 Otok Jersey, angl. nadalj., 2/12 -18.35 Simpsonovi, amer. naniz.. 7/50 - 18.55 Hokej 21.25 Pošast, ital. film - 23.20 Umori, amer. naniz., 14/22 - 0.10 Poročila, kan. naniz., 13/13 -1.00 Omerta, zakon molka, kanad. nadalj., 4/11 -1.50 Košarka NBA KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Zmenkar-ije -12.30 Klub Avenija -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Ne mi težit -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo, Mae-stro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Barcelona, film - 21.50 Kvantni skok - 22.40 Varuhi časa, naniz. - 23.30 Mali bogovi, naniz. - 0.20 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji? HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Naš Janko, dok. oddaja -14.25 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mladino -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Vera (dok. oddaja) - 20.45 Glasbena oddaja - 22.00 Opazovalnica - 22.35 Večer z Željkom Ogrestom - 23.55 Nočna straža: Nikita (serija); Zabavni program; Naravni sovražnik (film); Sedmi element in Filmska klapa HTV 2 14.40 TV spored-15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.00 Hugo, tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Ro-seanne (humor, serija) - 21.05 Ljubka Lorraine (amer. film) - 22.40 Oddelekza umore (serija) - 23.25 Fatamorgana SOBOTA, 10.IV. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.30 Teletekst 8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke 8.30 Trojčice, ris. naniz. 8.55 Otroška oddaja 9.55 Don Kihot, naniz., 29/39 10.20 Mali Virgil in orla Žabar, dan. film 11.30 Tedenski izbor Razpoke v času 12.00 Tednik 12:50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.30 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.40 Duhovni utrip 14.00 Petka 15.15 Najboljši prijatelj, amer. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Velike romance 20. stoletja, 25/26 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Šoubošel 21.15 Pajčevina 21.50 Vino moje dežele 22.30 Poročila, šport 22.55 Življenje z Rogerjem, amer. naniz., 2/20 23.25 Smrtonosni dotik, amer. nadalj., 2/2 0.55 Usodno potovanje, amer. film SLOVENIJA 2 9.45 Nostalgija z uredniki -10.45 Jasno in glasno -11.40 Davov svet, amer. naniz. -12.05 Pearl, amer. naniz. -13.00 Euronevvs -15.30 Olimpijski magazin -16.00 Odbojka -17.55 Košarka - 19.30 Videoring - 20.00 Fant z Merkurja, film - 21.25 Trend - 21.55 Omama, ekstaza, mistika, 2. del serije - 22.40 Sobotna noč KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. - 10.00 Nora hiša, naniz. - 10.30 Cooperjeva druščina -11.00 Alf -11.30 Razprtije, naniz. -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Malha, film -16.00 Inšpektor Maigret, film -18.00 Odklop -19.00 Mreža - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Sanjska prihodnost - 21.00 Psi faktor - 22.00 Nevarne igre, film - 23.30 Policisti na motorjih, naniz. - 0.20 Klub Avenija VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.00 Tvspored - 8.15 Poročila • 8.20 Program za mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Čudovita življenje (angl. film) -15.10 Čudežni svet Paula McKenne -15.45 Briljanten -16.45 Zgodovinske skrivnosti -17.50 Mount Royal (serija) -18.05 Risanka -18.45 Prava zgodba o ...(serija)-19.10 V začetku jebilaBeseda-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Naša hišica, naša svobodica - 20.45 Film po izbiri gledalcev - 22.35 Opazovalnica - 23.05 Nočna straža: Film; Pearl (serija); Bedevil (avstral. film) HTV 2 11.50 Tv koledar -12.00 Kockar (mini serija) -14.30 Črno-belo v barvi 16.00 Filadelfijska zgodba (amer. film) -17.50 Obzorja divjine (dok. serija) -18.20 Folklora -18.50 Oddaja o kulturi -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.15 Zlati gong - 22.05 Dokumentarna serija - 22.55 Svet zabave NEDELJA, 11.IV. SLOVENIJA 1 7.05 -1.10 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.20 Telerime 9.25 Pika Nogavička, Šved. naniz., 5/13 9.50 Ozare 9.55 Veliki skladatelji 11.10 Gospodarji živali, franc. dok. serija, 13/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.25 4 x4 13.55 Tedenski izbor Šou bo šel 14.55 Pajčevina 15.20 TV poper 16.00 Trik - trak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije, 6/9 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.30 Poročila, šport 22.40 Fantastična simfonija, opera SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring - 9.30 “The man upstairs”, amer. film -11.00 Žvezde Hollywooda -11.30Trend -12400 Murphv Brown, amer. naniz. -1130 Policija na naši strani -13.00 Euronews -15.30 Košarka NBA -16.00 Teniški magazin -16.25 Odbojka -16.55 Vaterpolo -17.55 Košarka -19.30 Videoring - 20.00 Charlotte Soph-ie Bentinck, nizozem. nadalj., 1/6 - 20.55 Hudičev neavtoriziran življenjepis, angl. dok. serija, 1/3 -21.50 Šport v nedeljo - 22.35 Pošast, ital. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, nan -10.30 Cooperjeva druščična - 11.00 Alf -11.30 Razprtije, hum. naniz. -12.00 Sanjam o Jeannie -12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver, naniz. -14.00 Še vedno sanjam o Jeannie. film -15.50 Pravdarji, hum. naniz. - 16.30 Družinske zadeve -17.00 Klub Avenija - 17.30 Princ z Bel Aira, hum. naniz. -18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Ogenj z neba, film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Brez očka, film - 0.10 Nezgodni oddelek, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodar-ji? - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 12.IV. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Potepinček, češ. naniz., 7/7 9.35 Rdeči grafit 10.20 Narava in človek 10.45 Izzivi prihodnosti 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 25/26 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.35 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Mali Virgil in orla Žabar, dan. film 14.50 Tedenski izbor 4x4 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, Šved. naniz., 5/13 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz., 13/18 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Dosje, pogovor SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Otok Jersey, angl. nadalj., 2/12; 12.25 Simpsonovi, naniz., 7/50; 12.45 Hudičev neavtorizirani življenjepis, angl. dok. serija, 1/3 -13.35 Euronevvs -15.00 Na nevarnih tleh, amer. film -17.00 Policija na naši strani - Po Sloveniji -18.05 Sestre, nadalj., 12/ 24 - 19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Vest m pločevina. TV naniz, 4/7 - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Na nevarnih tleh, amer. film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannlv, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadalj. - 21.00 Odločitev iz obupa, film - 22.40 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.10 Ned in Stacey, naniz. - 23.40 Mali bogovi, naniz. - 0.30 Dannvjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV TOREK, IT.IV. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.55 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.45 Car nevidnosti, angl. naniz., 6/6 10.10 Otroška oddaja 10.25 Recept za zdravo življenje 11.10 Trik-trak 11.40 Parada plesa 12.10 Komisar Rex, naniz., 13/18 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.30 Tedenski izbor Dosje, pogovor 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 1/12 17.35 Otroška oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Župnik za deset tednov, angl. naniz., 6/20 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Bojevnikova senca, angl. drama 0.00 Izgubljene sence, angl. dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Sestre, nadalj., 12/34; 11.20 Gosppdarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Štafeta mladosti -15.20 Tedenski izbor: Vest in pločevina, TV naniz., 4/7; 15.45 Poročna zveza, amer. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nadalj., 3/26 -19.00 Lingo - 19.30 Videoring - 20.00 Podelitev priznanj OKS - 21.00 MarsnSmrt ali slava, angl. dok. oddaja - 22.00 Nori Pierrot, franc, film - 23.45 Svet poroča - 0.15 Murphy Brovvn, amer. naniz. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. - 11.00 Mannix -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. - 19.00 Vsi županovi možje -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Pod krinko, film - 23.00 'Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.30 Ned in Stacey, hum. naniz. - 0.00 Mali bogovi, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Upor v zaporu Attica (amer. film) -21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 14.IV. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.15 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Zladko Zakladko 9.45 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 1/12 10.05 Otroška oddaja 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 11.10 TV konferenca 12.05 Župnik za deset tednov, angl. naniz., 6/20 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Obzorja duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Izgubljene freske, angl. dok. oddaja 15.30 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Kdo je na vrsti?, amer. oddaja 18.35 Sara, koprod. nadalj., 3/6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat: Priča, amer. film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Andre Previn, portret skladatelja in dirigenta SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Trope, franc, nadalj., 3/26 - 11.25 Mars: Smrt ali slava, angl. dok. oddaja; 12.15 Euronews -15.15 Flamska slika, angl. film -17.00 Kolo sreče -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Schvvartz in dr. Martinova, nem. naniz., 2/8 -19.00 Hokej -21.25Športna oddaja - 22.00 Hiša iz kart, amer. film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00_ Mork in Mindy - 8.30 Bra-dyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. 18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Ed die, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. 19.30 Skrita kamera - 20.00 Past za starše, film 22.20 Sever in jug, nadalj. - 23.15 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.45 Ned in Stacey, naniz. - 0.15 Mali bogovi, naniz. -1.00 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Upor v zaporu Attica (amer. film) -18.25 Smo dobri gospodarji? - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videtop - 21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Klasika avtomobilizma >0DESET Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Petri Ljubi, Vrh pri Ljubnu 14, p. Novo mesto. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (3) Moj jasmin - ansambel Jasmin (1) Fant od fare - ansambel Franca Miheliča (2) Domovina me kliče - ansambel Petovio (6) Kot kristal - ansambel Kristal (5) Od Litije do Čateža - ansambel Litijski odmev (4) Dohodnina - ansambel Jožeta Kuplenka in Dolenjci (8) Ljubezen je večna - ansambel Izvir (7) Drobno mi pisemce - ansambel Korenine (-) Podgorsko veselje - Trio Pavleta Malnariča in Šentviški fantje (9) Ne bom te več prosil - ansambel Slapovi 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Predlog: Neki vam puvedu - ansambel Vasovalci KUPON ST. 14 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADNA KRIŽANKA 14 NAGRADE NA OTOCEC, V DOLENJSKE TOPLICE IN KOČEVJE Žreb je izmed reševalcev 12. nagradne križanke izbral Marijo Florijančič z Otočca, Franca Aša iz Dolenjskih Toplic In Janeza Tratnika iz Kočevja. Florijan-čičevi je pripadla denarna nagrada, Aš in Tratnik pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 19. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 14". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 12. KRIŽANKE Pravilna rešitev 12. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OBELISK, ROSOMER, ANATEMA, ŽNIDARIČ, RIN, RITA, KUKEC, SIN, ARUBA, ANAND, DETE, EEG, RE, OTITIS, IVAN, SENEKA, JAVA, ARAKS, ASIR. AVTOR: JOŽE UDIR BORIŠČE MESTECE PRI ZADRU DEKANOV URAD RAZČLENJE- VANJE NIKO TOŠ NASPROTJE ČEMU, PENDANT DANSKI OTOK NA MALEM BELTU AFRIŠKA PLEMENSKA IN JEZIKOVNA SKUPINA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST KDOR SPLAVARI DRŽAVA NA JV ZDA REPATA DVOŽIVKA SLUZ, BLATO ANTIČNA GR. POKRAJINA KRILO RIM. LEGIJE PREGIBNA BESEDA, KI IZRAŽA PREDMETE, POJME SAD, SADEŽ PREBIVALEC NEMČUE NAŠA SMUČARSKA TEKAČICA (NATAŠA) PODIČ ZA SUŠENJE PROSA, KORUZE NASIČEN OGLJIKOVODIK (OKTANSKOSTEVILO) NEKDANJA FR. TEROR. ORGAN. ZELENICA (V PUŠČAVI) KDOR UVAJA SVOJ ČRKOPIS DIVJA KOZA AZIJSKIH GORA STRJEN MATERIAL, KI JE PRI VARJENJU ZMEHČAN KEM. SIMBOL ZA TITAN ME ŠE NJE NEPROFE- SIONALEC IME PESNIKA ZAJCA SODOBNI HRVAŠKI SKLADATELJ (RUBEN, •1931) RIŽEVO ŽGANJE Želite delati v našem PlOVem, najveČjGITI pohištvenem salonu na Dolenjskem? Če ste prodajalec z iskušnjami ali prodajalec-pripravnik, če želite zaposlitev kot skladiščnik in imate končano poklicno šolo, nam pišite na naslov Mi Lesnina, d.d., Ljubljana, Parmova 53, in dogovorili se bomo za razgovor. Z izbranimi delavci bomo sklenili delovno razmerje za določen čas -6 mesecev, z možnostjo podaljšanja. Za dodatne informacije kličite na tel. štev.: 068/322-798 ali 061/313-421. lesnina v NOVEM MESTU MAN4P tutiitičnd agencija. KANDIJSKA 9, SLO-8000 NOVO MESTO TEL.: 068/321-115, 325-477 FAX: 342-136 POČITNICE 99 Pokličite nas, poslali vam bomo brezplačen katalog! POČITNICE IZ NAŠEGA KATALOGA - MOŽNO PLAČILO TUDI NA 8 OBROKOV PRVI MAJ - POČITNICE IN POTOVANJA!!! KLUB HVAR: 28.4. - 2.5. (4x polpenzion v hotelu AMFORA - A kat., kopanje v pokritem bazenu, več rumbe in argentinskega tanga, dalmatinski večer, iskanje hvarskega zaklada...) CENA: 16.800,00 SIT 8.300,00 SIT - doplačilo za avtobusni prevoz in trajekt -odhod avtobusa iz NM. Pokličite nas, poslali vam bomo program! REKLAMA CIGARET Ni še dolgo tega, kar sva se srečali z znanko ravno pred Dolenj-kinim lokalom. Da bi izmenjali nekaj besed, sva vstopili v lokal. Klepet je tekel ob kozarcu soka, ko k nama pristopi mlad fant, težko da polnoleten, držeč v roki dve odprti škatli cigaret. Prijazno ponudi in vidiva, da je reklama. Odgovoriva mu, da ne kadiva in odide naprej k drugi mizi, kjer so bili kadilci. Z njimi se je pogovarjal dlje. Sprašujem se, kako se lahko tobačna tovarna poslužuje reklam za svoje izdelke. Ne vem, kako si tako pogumno in brez vsake odgovornosti najdejo te mlade fante. Ni jim mar škodljivost njihovega izdelka. Koliko ljudi je že obolelo zaradi človekovega največjega sovražnika - tobaka! E. L. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 10. aprila, bodo odprle naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ute: PC Ločna od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7, do 20, ure: market Saša, K Roku od 7, do 20, ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška ; Šentjernej: od 7, do 17, ure: Samopostrežba Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 11. aprila, bodo odprle naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska. Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8, do 12, ure: marke! Perko, Šentpeter od 8, do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7, do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8, do 12, ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Žužemberk: od 8. ure do 11,30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7,30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8, do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11, ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8. do 11. ure: Market Končno odkrili zdravilno snov v šentjanževki Dolgoletna skrivnost V nekaterih zdravilnih rastlinah so raziskovalci kaj kmalu lahko ugotovili, katera snov v njih ima zdravilen učinek. Tako so v volčji češnji - beladoni (lat. Atropa bella-dona) odkrili zdravilni atropin ali v škrlatnem naprstecu (lat. Digitalis purpurea) digi-talin, zdravilo za srce. Je pa še več drugih primerov. Nekatere rastline se raziskovalcem trdovratno uprirajo in “skrivajo” svoje zdravilne učinkovine, med njimi je bila dolga leta tudi šentjanževka (lat. Hipericum perforatum), v ljudskem zdravilstvu zelo znana rastlina, ki pospešuje celjenje tan, blagodejno pa deluje tudi na živčni sistem, saj učinkuje proti depresiji in nespečnosti, v zadnjem času pa so odkrili celo, da zavira razmnoževanje virusa HIV, povzročitelja neozdravljivega aidsa. Kot poroča revija Proteus, se je končno “vdala” tudi šentjanževka. Po dolgotrajnih poskusih so raziskovalci ugotovili, da je zdravilna učinkovina v šentjanževki hipericin, njegovi derivati in še različni flavonoidi, predvsem biflavonoid amentofla-von, ki pa je dokazal svoj učinek le in vitro, to je v laboratoriju, ne pa in vivo, to je v življenjski resničnosti. Stvari je skušala priti do dna skupina nemških raziskovalcev, ki se je naloge lotila zelo sistematično in končno ugotovila, daje za antidepresivno delovanje šentjanževke potrebna zmes dveh snovi, hipericina, ki sam po sebi le slabo deluje, in proantiocianidov, ki sami po sebi pomirjujoče sploh ne delujejo. Prišlo je torej do vzajemno pospeševalnega (sinergijskega) učinka in to je bil odgovor na desetletja iskano skrivnost. GAČE TRINAJSTE V SLOVENJJI NOVO MESTO - Bralci časopisov Dolenjski list, Gorenjski glas, konjiške Novice in Naša žena ter poslušalci radijskih postaj Radio celje, Radio Rogla, Štajerski val, Radio glas Ljubljane, grosu-peljki Zeleni val in Univox so celo zimo glasovali v akciji “Naj smučišče”. Številnim slovenskim smučiščem so podelili 31.492 glasov, največ Rogli (5962), Mariborskemu Pohorju (5896) in Krvavcu (5876). Od dolenjskih smučišč se je najvišje uvrstil smučarski center Rog Črmošnjice, ki je s 415 točkami osvojil 13. mesto, medtem ko je bila Planina nad Podbočjem s 97 točkami osemnajsta. Idejni oče in vodja akcije “Naj smučišče” je Franci Potočnik iz podjetja Alpe Adria Media Marketing, ki na omenjenih radijskih postajah vodi oddajo “Dobro jutro, Slovenija”, pokrovitelja akcije pa sta bila Kolinska in Šlovenske želez- REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48 Ljubljana Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 47, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1 /96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo objekta za dekontaminacijo investitorja NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO, d.o.o., Vrbina 12, Krško, OBJAVLJA 1. daje dne 1.4.1999 z odločbo št. 350-03-63/ 97-TŠ izdalo enotno dovoljenje za gradnjo objekta za dekontaminacijo; 2. da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja dne 26.3.1999 izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-13/97; 3. da so bile med javno predstavitvijo na javni obravnavi z zaslišanjem investitorja in pisno na Ministrstvo za okolje in prostor podane pripombe g. Danila Koritnika, ki jih je upravni organ v postopku obravnaval in se do njih opredelil: 3.1. da se pripombe oziroma predlogi, da naj bi bil pristop k reševanju problemov v zvezi z varnostjo, nadaljnjo gradnjo in modernizacijo NEK celovitejši, predvsem pa bolj odkrit in pošten do prebivalcev, sicer ne nanašajo na predmestno dovoljenje, ne glede na to pa upravni organ ugotavlja: - da varnostne vidike obratovanja NEK stalno nadzirata Uprava RS za jedrsko varnost in Mednarodna agencija za atomsko energijo in da iz njihovih poročil izhaja, da ni zadržkov za obratovanje NEK; - da aktivnosti glede modernizacije ves čas potekajo v skladu z veljavnimi predpisi RS in v skladu s svetovno prakso pri podobnih projektih ter v soglasju z Občino Krško, da o vseh vidikih obratovanja stalno obvešča oziroma seznanja tudi javnost. 3.2. Glede pripomb, ki se nanašajo na nekorektno obveščenost javnosti, kjer naj bi upravni organ kršil postopek, ki je predpisan v Zakonu o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 17/93) in na čas trajanja javne obravnave, upravni organ ugotavlja, da je bil postopek v celoti speljan v skladu z veljavnimi predpisi, in sicer: - daje bilo javno naznanilo, s katerim je upravni organ obvestil javnost o javni razgrnitvi osnutka enotnega dovoljenja in poročila za okolje ter o izvedbi javne obravnave z zaslišanjem nosilca posega v prostor, v skladu z Zakonom o varstvu okolja objavljeno v Dolenjskem listu dne 21.1.1999 in ponovno dne 28.1.1999 zaradi tehnične napake pri objavi naznanila z dne 21.1.1999 in oznanjeno na krajevno običajen način na oglasni deski Občine Krško; - da je bilo v javnem naznanilu oznanjeno, da bo javna obravnava dne 3.2.1999 ob 16. uri, da bo javna predstavitev trajala od 20.1.1999 do 5.2.1999 oziroma do 15.2.1999 (podaljšana zaradi napake pri objavi prvega naznanila, kjer je bila izpuščena sklepna ocena), da bodo v času javne predstavitve osnutek enotnega dovoljenja in poročila o vplivih na okolje predstavljeni oziroma dani javnosti v pogled v mal( dvorani Kulturnega doma Krško, da se lahko v času javne predstavitve podajo mnenja in pripombe v knjigo pripomb, ki se bo nahajala v mali dvorani Kulturnega doma Krško ali se lahko v pisni obliki posredujejo na MOP oziroma se bodo lahko podala na zapisnik na javni obravnavi; - da je od 22.1.1999 do 15.2.1999 zagotovil javno predstavitev osnutka enotnega dovoljenja, poročila o vplivih na okolje, izrisa iz ureditvenega načrta in projekta za izdajo enotnega dovoljenja. 3.3. Glede na pripombo, ki se nanaša na pomanjkljivi način predstavitve, upravni organ ugotavlja, da je vodil javno obravnavo v skladu z veljavnimi predpisi, kot sledi: - da se je obravnave, kjer so predstavniki investitorja obrazložili obravnavani poseg v prostor in njegove okoljske značilnosti, udeležil le g. Danilo Koritnik in da je bil izrecno opozorjen, da se bo štelo, če predčasno odide z obravnave oziroma ne da bi podal izjavo na zapisnik, da na obravnavani poseg v prostor nima pripomb; - daje bil g. Danilo Koritnik opozorjen, da lahko pred zaključkom obravnave poda svoje pripombe, mnenja, dodatne zahteve in vprašanja in da jih bo upravni organ proučil ter se v njih v dovoljenju tudi opredelil; - da je g. Danilo Koritnik postavil štiri vprašanja, na katera so mu predstavniki investitorja dali tudi odgovore, na katere pa ni imel dodatnih pripomb, zahtev oziroma vprašanj, - vendar g. Danilo Koritnik svojih vprašanj oziroma pripomb ni želel podati na zapisnik. 3.4. Upravni organ nadalje ugotavlja, da je g. Danilo Koritnik v dopisu z dne 15.2.1999 postavil vprašanja tudi za NEK in Agencijo RS za skladiščenje RAO. Ne glede na to, da se vsa vprašanja ne nanašajo na gradnjo objekta za dekontaminacijo, je NEK na postavljena vprašanja odgovorila, kot je razvidno v nadaljevanju: - radioaktivni odpadki bodo v NEK uskladiščeni do predvidene razgradnje NEK, z razgradnjo objektov bodo v NEK pričeli po predvidenem prenehanju obratovanja, Agencija RS za skladiščenje RAO je zadolžena za izbiro in trajno rešitev odlagališča radioaktivnih odpadkov, možne lokacije še niso znane; - objekt za dekontaminacijo bo zgrajen znotraj območja NEK in da je gradnja ter obratovanje objekta za dekontaminacijo sprejemljivo z vidika varstva okolja, ob upoštevanju vseh predpisanih varnostnih ukrepov in priporočil, kar izhaja tudi iz predloženega poročila o vplivih na okolje; - v času demontaže in zamenjave starih uparjalnikov bo javnost obveščena v skladu z običajnim obveščanjem širše javnosti kot tudi lokalne skupnosti; - zamenjava uperjalnikov bo predvidoma trajala dva meseca; - radioaktivne snovi, ki onesnažujejo notranje površine uparjalnikov, so podvržene intenzivnemu radioaktivnemu razpadu in bodo neprodušno zaprte v uparjalnikih, zunanje površine uparjalnikov pa so čiste, zaradi tega ni možnih vplivov na okolje: prirastek doze sevanja zaradi zamenjave uparjalnikov znotraj območja NEK ne bo večji od 20 odstotkov predpisane letne omejitve; stalne meritve sevanja, ki se izvajajo na podlagi radiološkega jn neradiološkega monitoringa, kažejo, da je količina sevanja pod 0,02 m SV letno, - opis območja in navedba prizadetih oseb je v skladu z Zakonom o varstvu predvidena samo v primerih, ko so predpisani posebni ukrepi za nevarnost ali razvrednotenje okolja, iz predloženega poročila o vplivih na okolje pa izhaja, da ni neposredno prizadetih strank v zvezi z nameravano gradnjo objekta za dekontaminacijo, ker bodo predvideni vplivi na zunanje okolje tako majhni in bodo pod nivojem obstoječih vrednosti zaradi delovanja NEK, predvidena modernizacija oziroma zamenjava uparjalnikov bo celo znižala tveganje zaradi izrednih dogodkov, s tem pa se bo zmanjšala tudi izpostavljenost sevanju. 3.5. V zvezi z zastavljenimi vprašanji, ali bo objekt za dekontaminacijo služil za trajno skladiščenje radioaktivnih uparjalnikov, ali se bo objekt že gradil in kdaj bodo v Krško prispeli novi uparjalniki, pa upravni organ ugotavlja: - da bo objekt za dekontaminacijo služil za začasno skladiščenje uparjalnikov in da bo trajno odlagališče rešeno v okviru razgradnje NEK; - objekt se ne gradi, saj investitor še ni pridobil dovoljenja za gradnjo (enotno dovoljenje), - nova uparjalnika bosta v Krško prispela v jeseni 1999. 3.6. Glede nasprotovanja g. Danila Koritnika kakršnim koli posegom na območju NEK pa upravni organ ugotavlja, daje predvidena gradnja objekta za dekontaminacijo izvedena v skladu z Ureditvenim načrtom Nuklearne elektrarne Krško (Ur. list SRS, 48/87, in Ur. list RS, št. 59/ 97), ki je podlaga za izdajo obravnavanega dovoljenja in ni ter ne more biti predmet razprave v okviru izdaje tega dovoljenja. 3.7. Glede zahteve g. Danila Koritnika P° izplačilu odškodnine oziroma rente zaradi vplivov NEK na okolje, upravni organ ugotavlja, da odškodninski zahtevek oziroma renta nista predmet odločanja v tem upravnem postopku, temveč predmet civilne tožbe in sodnega postopka, če stranka in investitor o tem ne dosežeta dogovora. V zvezi s tem pa uprava' organ v točki VII izreka tega dovoljenja določa, da zaradi gradnje objekta za dekontaminacijo ne smejo biti prizadete pravice in pravne koristi tretjih oseb. Škodo, ki bi nastala zaradi kršitev pravic in pravnih koristi, trpi investitor. V točkah III 2.2. in III 2.3. izreka tega dovoljenja pa s0 določeni tudi pogoji, ki v največji meh preprečujejo negativne vplive gradnje na okolje, in jih je investitor dolžan upoštevati. 3.8. Glede zahteve po gradnji obvoznice Krško-Brežice in novega mostu preko reke Save Pa upravni organ ugotavlja, da gradnja obvoznice in mostu nista predmet tega dovoljenja. Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. inž. arh^ SVETOVALKA VLADc 20I DOLENJSKI LIST Št. 14 (2589), 8. aprila 19^ novoles - Na žago 6 8351 Straža IP, pohištvena galanterija, d.o.o., Straža razpisuje JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO TOVARNIŠKEGA KOMPLEKSA NOVOLES-DVOR, D.O.O., NA DVORU NA KRKI S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM 1- Predmet prodaje: Nepremičnine, ki ležijo na levi strani ceste 1 • Uprava s proizvodnimi prostori (1.420 m2) in odprto skladišče (288 m2), pare. št. 42/5, št. ZKV 371, k.o. Dvor, ter neplodno (558 m2), pare. št. 42/4, št. ZKV 622, k.o. Dvor. 2- Menza z energetskimi prostori (105 m2) in odprto skladišče (939 m2), pare. št. 42/3, št. ZKV 622, k.o. Dvor, ter dvorišče (145 m2), pare. št. 44/1, št. ZKV 624, k.o. Dvor. Nepremičnine, ki ležijo na desni strani ceste 3- Skladišče embalaže (239 m2) in dvorišče (2.260 m2), pare. št. 2/2, št. ZKV 798, k.o. Dvor, 4' skladišče izdelkov (590 m2) in dvorišče (1.768 m2), pare. št. 2654/2, št. ZKV 624, k.o. Dvor JL Na razpisu lahko sodelujejo domače in tuje pravne osebe in 'izicne osebe, državljani RS. Ponudba naj se nanaša na odkup celotnega predmeta prodaje, možna pa je ponudba le za levo oz. pSno stran glede na lego nepremičnin, ki so predmet prodaje, rednost pri nakupu bodo imeli ponudniki, ki bodo dali ponudbo ceste'0*0't0r8^ 23 nePremi^nine' ^ na levi in clesni stran' [|L Od zainteresiranih ponudnikov pričakujemo, da bodo v svojih Ponudbah navedli zlasti ceno in plačilne pogoje. 5 Ponudbe morajo prispeti v zaprti pisemski ovojnici s pripisom a lavno zbiranje ponudb” najkasneje do vključno 16.4.1999 na aslov: Novoles - IR d.o.o., Na žago 6, 8351 Straža. V. Novoles - IP,.d.o.o., na podlagi tega razpisa ni zavezana Kieniti pogodbe o prodaji z najboljšimi ali s katerimkoli drugim Ponudnikom. VI- Ponudniki lahko dobijo morebitne dodatne informacije v Pravni službi Novolesa, d.d., Straža, telefon: 068/84-500. Franc Sile V soboto, 27. marca je umrl Franc Šilc iz Kočevja, ki je bil vrsto let zdravstveni inšpektor za območje občin Ribnica in Kočevje. Že v mladosti je spoznal težke materialne razmere » prvi Jugoslaviji, ko je moral iskati zaposlitev. Okupacija naše domovine ga je močno prizadela, saj je moral daljše obdobje preživeti v koncentracijskem taborišču. Po končani drugi svetovni vojni se je zaposlil v Novi Gorici in pozneje v Kočevju, kjer je delal vse do upokojitve. Značilno za Franca Šilca je bilo, daje svoje znanje in bogate delovne izkušnje pridno prenašal na druge tudi s predavanji in tečaji. Osebno nikdar ni rinil v ospredje. Prijatelji in znanci se ga bodo radi spominjali po tem, kako so mu vsi ob redkih trenutkih sprostitve s pozornostjo prisluhnili, ko je z ribniško šega-vostjo pripovedoval razne zanimivosti in tudi prijetne šale. Ostal bo v spominu kot skromen, a vendar velik človek. V. DRAGOŠ TOVARNA čevljev bor dolenjske toplice ?aoo0rn'svet Tovarne čevljev BOR Dolenjske Toplice, d.d., Močile ' °330 Dolenjske Toplice razPisuje prosta dela in naloge direktorja družbe. kandidatov se pričakuje izpolnjevanje pogojev po Zakonu o 9°spodarskih družbah, poleg tega pa še: visoka izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega vsaj polovico na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu znanje nemškega ali angleškega jezika Poznavanje dela z računalnikom ^n izbiri bodo imeli prednost kandidati z izkušnjami v panogi in aa področju trženja lahko zainteresirani dobijo na sedežu družbe tel. 068/ p°k za prijavo je 15 dni po dnevu objave, onudbe z dokazili o izpolnjevanju formalnih pogojev naj se čo c 0 Predsedniku nadzornega sveta na naslov: Tovarna v jev BOR, Dolenjske Toplice, d.d., Močile 1,8350 Dolenjske p P|ice, z oznako ZA RAZPIS. ['javljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku Pravnega roka. S POHODA NA SLIVNICO nWomIns^rca ie mladinski odsek °rKaniv iC®a Planinskega društva m vkni- Planinski pohod na 1114 jezernmn ivnico nad Cerkniškim udeiP. °h°da se je udeležilo 82 muzei, ?CCV spremljevalcev. V živo ®zerski hram smo si ogledali Prisilit,'1^!0 Cerkniškega jezera in je v Dri | Oslavu Kebetu, ki nam to io ns notranjščini zelo slikovi- jezen J*Zofno Podstavil življenje II nam : Z1 v.se letne čase, odgovor- “gospodična” na metli, a je na žalost nismo dočakali. Vrh smo osvojili v dobri uri in pol, v dolino pa smo ubrali drugo pot proti vasi Grahovo. Ker smo imeli še dovolj časa, smo se zapeljali še v Rakov Škocjan, na poti domov pa smo se ustavili še na Bar- MATEJA GRAHEK ju. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta JOŽEFA ŠERCERJA iz vasi Papeži 9 se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih ter gospodu župniku Jožetu Brileju za lepo opravljen obred. Njegovi: žena Marija, hči Štefka in sin Jože m ► & ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila naša draga hči, žena, mati SONJA KRMELJ roj. Koporc iz TVebnjega Ob izgubi predrage Sonje se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojni Sonji darovali cvetje, sveče in ostalo in jo tako množično spremili na poslednji poti. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivom, društvom, krajevnim skupnostim, Obrtni zbornici. Posebna zahvala Intervencijski službi ZD Trebnje, dr. Steli Munkovi, Tonetu Bajcu, oktetu, trebanjski godbi in govornikom za lepe besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Življenje celo si garal, za dom, družino vse bi dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 69. letu nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil dragi mož, ata in stari ata IVAN KOCJAN iz Ljubljane, ki je prosti čas preživljal v Zabrdju pri Mirni, rojen pa je bil v Zagradu pri Škocjanu Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Majda, hčerka Nevenka z družino, sin Janko z Greto cu :ic tU(l' na vprašanja, ob kon-tanku f Predstavil še legendo o nas-stti0 j Eniškega jezera. Kupili spominra7-glednice in čarovnice v Slivni na °bisk njihove domovine -Cerkn;6' smo sc odpeljali do prijet Ce- Prot' Slivnici je bila Ozira |: f’ Ve.s *-as pa smo se nestrpno nebo, če bo priletela kakšna POPRAVEK \htrifahvali SIAVA IVIČIČA iz ni;t j' ic Prejšnji teden pomoto-iit “zahvala zdravnikom hovii U K'r“rškega oddelka ,rUdip bolnišnice, ki so se Pri ..'"braniti našega dragega lyljenju”. l faradi peS( lskr( 'esccl i— r>orno,orna izpuščenega i 'la se naročnikom zahvale Cn° opravičujemo! Oglasna služba DL ZAHVALA Moj Gospod in moj Bog, ti že veš, česar mi ne bomo nikoli. Duša nam je žalostna do smrti, srce krči se od žalosti... Odšel je od nas naš ljubljeni sin, brat, vnuk, stric in nečak TONI PENIČ iz Bereče vasi 34 a, Suhor Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino. Posebno se zahvaljujemo sosedom, vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, podarjeno cvetje, za svete maše, sveče in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma Borisu in g. Cerjancu za ganljive besede slovesa, g. Piškuriču, mladini in gasilcem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili do prezgodnjega groba. Žalujoči: ate, mama, brat in sestra z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 54. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš oče, brat in stric FRANC KUPLENK iz Malih Brusnic 11 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, kolektivu Dolenjskih pekarn, vaščanom Malih Brusnic in znancem za darovane sveče, cvetje, sv. maše in izrečeno sožalje. Najlepša hvala g. župniku iz Otočca za njegovo razumevanje in lepo opravljen obred. Hvala tudi pogrebni službi Oklešen, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Zdaj hiša je prazna in lema povsod, ti luč si nam nosila in kazala nam pot. Zdaj srca so tukaj osamljena vsa, vsi iščemo luč in del tvojega srca. V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča AMALIJA ČRČEK iz Sadinje vasi 21 Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu še zadnjič pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. dekanu Francu Povirku za lepo opravljen obred in ge. Fabjanovi za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru iz Žužemberka za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste molili zanjo in jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 90. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta MARIJA FINK roj. Banič Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter pisno in ustno izražena sožalja. Hvala organizaciji ZB Ločna - Mačkovec. Posebej se zahvaljujemo g. proštu Lapu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen in pevcem za zapete žalostinke ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Majda, sin Franci z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Spokojno spavaj in mimo, saj trpljenja dosti je bilo. V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta JOŽEFA BREGAR roj. Kirar iz Dobruške vasi 34 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče ter za sv. maše. Posebna zahvala sestri Slavici za nego na domu, sodelavcem Bramaca, pevcem za zapete žalostinke, g. kaplanu zadepo opravljen obred ter pogrebni službi Blatnik za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni 21 (2589), 8. aprila 1999______________________________________________________________________________________ DOLENJSKI LIST T/hTEDEN WAS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. tedenski Četrtek, 8. aprila - Albert Petek, 9. aprila - Tomaž Sobota, 10. aprila • Mehtilda Nedelja, 11. aprila - Leon Ponedeljek, 12. aprila - Lazar Torek, 13. aprila - Ida Sreda, 14. aprila - Valerij LUNINE MENE 9. aprila ob 4.51 - zadnji krajec kino BREŽICE: 8. in 9.4. (ob 18. uri) ter od 10. do 12.4. (ob 20. uri) komedija Mafija. 8. in 9.4. (ob 20. uri) ter 10. in 11.4. (ob 18. uri) kriminalni film Rane. ČRNOMELJ: 9. in 10.4. (ob 20.30) akcijski film Državni sovražnik. 11.4. (ob 18.30 in 20.30) romantični film Pepelkina ljubezenska zgodba. DOBREPOLJE: 9.4. (ob 20.30) komedija Za eno noč. 11.4. (ob 20.30) zgodovinski film Elizabeta. GROSUPLJE: 9.4. (ob 20. uri) zgodovinski film Elizabeta. IVANČNA GORICA: 8.4. (ob 20. uri) zgodovinski film Elizabeta. 10.4. (ob 20. uri) komedija Za eno noč. KOČEVJE: 8.4. (ob 18. in 20. uri) komedija Za eno noč. 11.4. (ob 18. uri in 20.30) zgodovinski film Elizabeta. KRŠKO: 8. in 9.4. (ob 20. uri) ter 11.4. (ob 18. uri) romantična drama Ko pride Joe Black. METLIKA: 9.4. (ob 18.30) romantični film Pepelkina ljubezenska zgodba. 11.4. (ob 18.30 in 21. uri) akcijski film Državni sovražnik. NOVO MESTO: Od 8. do 11.4. (ob 16.30) risani film Princ iz Egipta. Od 8. do 10.4. (ob 18.30) komedija Past za starše. Od 8. do 10.4. (ob 20.45) ter 11., 12. in 14.4. (ob 18.15 in 20.30) tragična komedija Življenje je lepo. RIBNICA: 10.4. (ob 21. uri) zgodovinski film Elizabeta. 11.4. (ob 17. uri) komedija Za eno noč. TREBNJE: 9.4. (ob 20. uri) in 11.4. (ob 17. uri) romantična drama Ko pride Joe Black. 14.4. (ob 17. uri) risani film Čarobni meč. VELIKE LAŠČE: 10.4. (ob 20. uri) zgodovinski film Elizabeta. 11.4. (ob 20. uri) komedija Za eno noč. film f •FAVORIZIRANJ “PORAŽENCI” OSKARJEV Slovenski in svetovni distributerji so že nekaj tednov pred podelitvijo oskarjev začeli predvajati nominirance, zdaj že zmagovalce in poražence. Med njim i je kar nekaj takih, ki so se že dodobra odvrteli v siceršnjem kino sporedu, toda Oskarje tako hvaležna nagrada, da se splača film ponovno vreči v promet. Dokaj solidno se da zaslužiti tudi s poraženci, ki so zanimivi že zato, ker so bili tako blizu večni slavi holivudskega cinefilskega biznisa. Na prvem mestu med njimi je, pa ne po zaslužku, temveč samo zaradi tega, ker je film preprosto dober, Tanka rdeča črta, ki se je pravkar vrtel v Novem mestu, na secimo mizo (re)cen-zorskih Škarij pa pride naslednjič. Štafetno palico ekipe šprinter-jev drži Tanka rdeča črta tudi zato, ker je imel film kar sedem nominacij, med drugim tudi za najboljši film in režijo. Debakel tega filma je možno dokaj dobro razložiti: prvič, film je že dobil medveda za najboljši film na Belinalu; drugič, skrivaški režiser Terence Malick se za potrebe distribucije filma ni pojavil niti na eni fotografiji; tretjič, distribucija je šepala, filma pa ne moreš prodajati zgolj na fantazmi o mega režiserju, ki ga je po 20-ih letih zavestne anonimnosti pozabila tudi lastna mama. Poleg tega film ni imel možnosti že zaradi nekakšnega sp' letošnjega trenda podeljevanja nagrad komedijam oziroma filmom, ki so komični, vendar imajo za okvir povsem resno zgodbo ali zgodovino. Taka sta filma Življenje je lepo in Zaljubljeni Shakespeare, med njima pa je kot nekakšna uravnilovka vojna epopeja, drama Reševanje vojaka Ryana. 500 članov Ameriške filmske akademije si je reklo: Okej, letos je sezona smeha in lahkotnosti, toda s pieteto in ne brez možgan, vendar Spielberga ne moreš pustiti domov praznih rok!” In je prišlo do kompromisa. V njem pa, jasno, ni bilo prostora za še en vojni film, čeprav je bil dosti bolj kontemplativen, protivojno kritičen in - to je za oskarje dejansko minus - brez Toma Hanksa v glavni vlogi, katero pa zaradi galerije dokaj enako prisotnih moških likov praktično ne bi bilo možno nikomur prisoditi. Pravzaprav je na istem britanska Elizabeta, solidna zgodovinska drama o pogumni mladi ienj ski, ki skoraj naključno postane angleška kraljica, potem ko za las uide giljotini. Med sedmimi nominacijami so bile prav tako tiste za najboljši film, režiserja, glavno igralko, na koncu pa je film dobil le kipca za marginalno masko. Razlogi: Elizabeta ne dosega letošnjih trendov. Da bi ji to uspelo, bi morda morala glavna igralka Kate Blanchett, fina in bolj kot Angležinje bela Avstralka, vsake toliko izstreliti kakšno res duhovito šalo namesto tistih nekaj dovtipov. Poleg tega: dva britanska izdelka z oskarji, to pač ne gre. Skoraj bi pozabil na meni najslajše. Velik, ampak res izjemno velik poraženec je toliko propagirani in z vseh strani v nebo hvaljeni Trumanov show. Film je imel resda izjemno marketinško podporo, toda bogvedi, če mu ni škodilo. Očitno je nekaj res na vraži: bolj si želiš, manj dobiš. Mogoče pa gre za sistemsko korekcijo: najprej hvala, potem poraz. TOMAŽ BRATOŽ Poslovne partnerje obveščamo, da od 1. aprila dalje Dolenjski list posluje z novo številko žiro računa, in sicer: 52100-601-59881 I V J. . 1 IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: l cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI PLUG SLAVONEC in 2 breji ovci z mladičem prodani. »(068)79-618. 1270 SAMONAKLADALKO SIP 17, dobro ohranjeno, prodam. O (068)89-109. 1278 TRAKTOR IMR 533 prodam. S (068)89-095. 1250 MOTORNA VOZILA HROŠČ, letnik 1975, svetlo modre barve, avtoradio, nove gume, prodam za 110.000 SIT. »(068)52-304. 1242 GOLF JX D, letnik 1989, 5 prestav, zelo dobro ohranjen, prodam.»(068)344-145. 1262 GOLF B, letnik 1978, registriran za celo leto, rdeč, lepo ohranjen, prodam. »(068)324-557 ali (040)22-10-10. 1263 JUGO KORAL 55, letnik 1990,in 126 P BIS, letnik 1990, prodam. » (068)347-043. 1267 GOLF D, prvi lastnik, letnik 1990, 3V, 5 prestav, rdeč, prodam.B(068)70-241. 1269 CITROEN ZX 1.6 aura, letnik 1992, redno servisiran, prodam. » (0609)623-169 ali (068)375-650. 1273 LADO RIVO, letnik 1986, prvi lastnik, prodam. O (068)59-176. 1274 GOLF TD 1.9, letnik 1992, registriran do 2/ 2000, kovinsko svetlo moder, 5 V, alu platišča, športni sedeži, daljinsko zaklepanje, 155.000 km, prodam. »(068)322-407. 1255 SCOOTER SUZUKI A AP 50 V Cena: 345.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto "S 068/24-791 od 8. do 16. ure LADO SAMARO, letnik 1990, registrirano do 3/2000, prodam.»(068)322-355. 1283 HYUNDAI PONY 1.3 LS, letnik 1991, 63.000 km, kovinsko siv, prodam za 440.000 SIT »(068)27-628. 1276 RENAULT 5, 1995/11, in RENAULT 4,1991/3, prodam. Tel. 068/375-870 dopoldne in 068/323-885 popoldne. SMREKOVO IN BOROVO OBLOGO, ladijski pod od 500 SIT, bruna, zaključne letve, balkonske ograje po naročilu izdelujemo. Mizarstvo Blažič, Družinska vas 22, ff (068)73-587. 919 KOZOLEC (6 x 10 m) enojnik z dvema oknoma prodam. ff (068)42-429. 1247 MAŠINO ZA NAPENJANJE teniških lopar-jev prodam. ff (068)324-377, popoldne. SINTHESIZER GEM, 5 oktav, stojalo, kovček, prodam, ff (068)324-377, popoldne. 300 KG sena ugodno prodam. ff (068)87-623, zvečer. 1254 JEDILNI KROMPIR prodam. ff (068)73-243. 1256 ENKRAT rabljen oder za fasado s 50 plohi prodam. ff (068)347-082. 1257 RAČUNALNIK 200 MMX, še v garanciji, 15-inčni monitor, SB, CD-ROM, printer, zelo ugodno prodam. ff (068)324-557 ali (040)22-10-10. 1264 2.5 M' borovih in smrekovih suhih desk, 20 mmm debellG, prodam za 30.000 SIT. ff (0608)42-376, zvečer. 1271 VINO CVIČEK prodam po 250 SIT/1. » (068)82-203. 1279 POMIVALNI STROJ in pomivalno korito prodam, podarim pa kombiniran štedilnik. »(068)21-885. 1241 SUHE HRASTOVE PLOHE, debelina 5 in 3 cm, prodam. »(068)25-083. 1248 JEDILNI KROMPIR prodam. » (068)89-009. 1251 OKROGLE bale sena prodam. S (068)75-212. 1285 RAZNO IŠČEMO VARSTVO za otroka na našem domu v Trebnjem. ff (0609)625-109. 1236 Jasnovidka Amalija vam pomaga iz stiske in razočaranj vse na osnovi lastnega videnja. Tel 090-40-36 POSLOVNI PROSTOR v centru Novega mesta, primeren za zlatarno ali urarstvo, oddam za daljše obdobje. ff (068)341-948 ali 324-523. 1282 SLUŽBO DOBI V OKOLICI ŠENTJERNEJA nudim delo v strežbi resnim in simpatičnim dekletom. » (068)341-788. 1232 ZAPOSLIMO šiviljo s prakso, ff (068)22-981. 1237 MIZARSTVO TRŠČINAR zaposli mizarja. Jurna vas4, B (068)89-818 ali (040)204-780. Natakarico zaposlimo v bistroju AS pri AMZS na Otočcu. Tel : 041/730-151 R 5 five, bel, letnik 1994, registriran do 9/99, 67.000 km, dobro ohranjen, prodam. » (068)81-428, po 19. uri. 1238 HONDO ACCORD 2.0 i, letnik 1989, prodam.»(068)66-685. 1275 POHIŠTVO SEDEŽNO GARNITURO kombinacija les - blago, rjave barve, ugodno prodam. ff (068)21-422. 1233 POSEST NJIVO v Dobruški vasi oddam v najem ali jo prodam. ff (0608)31-441, po 20. uri. BARAKO kot vikend hišico (3 x 4 m), dvokapnico, nahaja se pri Šmarjeških TopLicah na Brezovici 50, prodam. Ogled možen od 8. do 18. aprila, od 8.20. ure ali informacije na ff (061)1408-754, (061)1400-583, zvečer. 1246 V BLIŽINI TREBNJEGA prodam stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje, gozd in nekaj zemlje ff (068)45-447. 1266 NJIVO na Otočcu, 2150 m-’, oddam v najem, ff (061)485-537, po 17. uri. 1277 V OKOLICI NOVEGA MESTA prodam zazidljivo parcelo, ff (041)543-971. NA ŠENTJERNEJSKEM POLJU - Črvivci dam BREZPLAČNO v obdelavo njivo 11 a. »(068)342-002. 1231 NJIVO (60 a) na sončni legi v bližini Šent-lovrenca prodam, ff (068)48-482. 1243 ZAZIDLJIVO PARCELO (546 m2) v okolici Novega mesta (10 km), prodam, ff (068)64-334. 1239 ZAZIDLJIVO PARCELO z dokumentacijo v Tomažji vasi-Vinji Vrh, v izmeri 16 a, prodam, ff (068)325-789, po 17. uri. 1249 PREKLICI LIDIJA ILER, Jakčeva 13, Novo mesto obveščam vse, da ne odgovarjam za dolgove mojega sina Mitje Ilarja, ker nisem več njegov plačnik (zaradi njegove polnoletnosti). PRODAM Smo podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na področju trženja potrošnih materialov za avtoreparaturo (barve, brusni materiali, fugirne mase, itd.) Zaradi širitve dejavnosti zaposlimo več terenskih komercialistov. Zaželjena praksa na podobnih opravilih, poznavanje stroke in izpit B-kategorije. Informacije na telefonu: 0608/ 62-266 ali 62-277 Frizerski salon v Novem mestu išče delavko za pomoč v frizerstvu, priučitev ličenja obraza in izdelovanja nohtov. Informacije na tel. (068) 324-510 OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna, ff (063)451-082. KROM Pl R, lanski uvoz, sorte sante, romano in marisbard,prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, ff (061)762-316. 1245 S pomladjo lahko svoje prihranke povečate z vezavo sredstev nad 1, 3, 6, 12, 24 ali 36 mesecev po ugodni obrestni meri na vseh poštah v Sloveniji ali v Komercialnem centru Maribor. Informacije na tel. št.: 062/449 24 63, 228 82 46. um d.o.o. Dolenjska borznoposredniška družba sprejema NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d., in v AKTIVI, d.o.o., Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710,371-82-21 V Novem mestu najamem manjše stanovanje, najraje v bloku. Nudim predplačilo za šest mesecev (po 300 DEM mesečno). Ponudbe pod šifro “Stanovanje”. ENOINPOLOSBNO STANOVANJE na Ragovski ul. prodam, ff (068)342-130, po 19. uri. 1281 V NOVEM MESTU ali okolici iščem stanovanje (do 250 DEM), ff (068)81-979. 1229 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za enodnev-ne kilogramske bele piščance, rjave in gra-haste jarkice , kokoši in purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, ff (0608)89-038. 168 PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupce, da sprejema naročila za vse vrste belih, grahastih in rjavih enodvenih in večjih kilogramskih piščancev. Vse informacije na ff (0608)71-375. 245 PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste nesnice prodajamo. Sprejemamo naročila! Kuhelj, Šmarje 9, Šenternej, ff (068)82-424. 457 PAVI, enoletni, 6.000 SIT, dvoletni samci 12.000 SIT, samice 10.000 SIT in tropinovec prodam po 500 SIT. ff (068)68-739. 1260 JARKICE, nesnice, stare 3 mesece, in mlajše prodajamo vsak dan. ff (068)489-075. 1272 BIKCA SIMENTALCA in sivčka, težka cca 250 kg, prodam, ff (0608)44-225. 1284 MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-nostjo, in grahaste, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, ff (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9, ff (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog, ff (068)49-813. 1287 SIVO KRAVO, stara 3 leta, 7 mesecev brejo in sivo teličko, staro 6 mesecev prodam, ff (068)87-608. 1244 UGODNO PRODAM Žnidaršičeve čebelje panje in nekaj orodja, ff (068)341-553. 1240 ZENITNE PONUDBE OBJEM tudi v Novem mestu Sreče vam ne moremo zagotoviti, lahko pa vam do nje pomagamo. •S 068/342-002, 0609/630-450. ZASTOPNIKE z lastnim prevozom za popis pravnih oseb v PIRS zaposlimo v Krškem in Sevnici. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Litijska cesta 38,1000 Ljubljana,»(041)746-823. 1259 NOVOST na slovenskem tržišču! Artikel za vsako gospodinjstvo. Potrebujemo več resnih ljudi. Odličen zaslužek! »(041)756-443, g. Gorenc. 1268 DEKLE zaposlimo v gostinstvu. B (041) 671-335. 1280 V BISTROJU Totalček zaposlimo 2 natakarici. O(068)375-375. 1286 SLUŽBO ISCE VOZNIKC- kategorije nujno išče zaposlitev. »(068)81-979. 1230 STANOVANJA 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v prvem nadstropju v Ragovski ul. v Novem mestu prodam, ff (068)65-869. 1235 V CENTRU Dolenjskih Toplic oddam v najem enosobno stanovanje, ff (068)65-285. DVOSOBNO STANOVANJE, 59 m2, v Novem mestu, Smrečnikova ulica, prodam, ff (068)24-695. 1265 DOLENJSKI LIST uaš čelrtkou prijatelj vo* z°* % v/ * ■ni o m ^ f 'o/cevU' •S 068/324-377 *tST«0 Novi trg, Novo mesto ff 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite ph PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! RADIO MAX 88.9 FlVI 87,6 FM Verjemto ali ne. -mr- mra OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,5 105,9 UUA INSTALACIJSKI MATERIAL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d-** Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324- 22 Št. 14 (2589). 8. aprila 1999 DOLENJSKI LIST LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: ; stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Brežice, Krško, Šentjernej; • hiše: Novo mesto, Ratež, Žužemberk, Šmarješke,Toplice, Žužemberk, Šentjernej, Škocjan z okolico, Mokronog, Sevnica z okolico, Brežice z okolico, Krško z okolico,, Kostanjevica, Semič, Metlika, Črnomelj; • vikendi: Brežice z okolico, Krško z okolico, Ajdovec, Dvor, Straža, Novo mesto z okolico, Šentjernej z okolico; • zidanice: Novo mesto z okolico, Trebnje z okolico, Kostanjevica z okolico; • poslovni obiekti: hiša z gostinskim lokalom v Žužemberku, Črnomelj - picerija, Škocjan -picerija • kmetiia: okolica Šentjeneja in Šmarjeških Toplic, v Beli krajini; najemi poslovnih prostorov in stanovaj. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. Trgovina PALMA Rozmanova 5, Novo mesto Tel. 068/322-504 FOOTVVEAR CICIBAN PETEJAN • velika izbira tenisk usnje-platno • medvedki 3.500 SIT • Fly-Flot 2.450 SIT • comfort natikači 4.300 SIT • ženski mokasin 3.990 SIT • moški čevlji 4.400 SIT • jelenovo usnje - moški čevelj 9.900 SIT • treking čevelj (planinski) 6.950 SIT • športni čevlji z višjim podplatom • ali star 999 SIT Velika izbira ženskih in moških salonarjev! TELEVIZIJA NOVO MESTO licaAall ROLETARSTVO P1HL6 •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI „ •TENOE • KOMARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax-. 068/341-673 PVC STAVBNO POHIŠTVO OKNA* VRATA‘VSEH OBLIK zunanja žaluzija aluminijasta roleta Mm ni imhsti notranja žaluzija 'ravne ' kupolaste * balkonske * senčniki ZA VAŠ DOM ali POSLOVNI OBJEKT ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE KOPANJE + KOSILO 1.990 SIT (za otroke le 1.560 SIT) « 068 73 230 I KRKkZDRAVILIŠČK Brtumensl valovite: r črr:a ze er.e Prihaja DDV !!! V Superceniku smo označili izdelke, katerim se bo povečala stopnja davka, KOVINOTEHNA k LX telegramom Majhna pozornost - veliko presenečenje. Polepšajte trenutke veselja svojim najbtižjim? L Ob rojstvu novega družinskega člana, ob rojstnem dnevu, obletnici, poroki in tudi ob čisto običajnem dnevu presenetite svoje najbližje z LX telegramom z izbranim dodatkom. VI NAM - MI VAM odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU °glas na kratko s pošto P°J?J>68/323-610 ali 041/623-116 e*tra form Mulitve in tr90vina, d.o.o. JHM 17, Sevnica baloni: JOLBOŠTANJS* (0608) 41-506 Brezice, KRŠKO Velika pomladna akcija: 1 Keramične ploščice tudi iz Španije že od 900 SIT/m2 Pohištvo * svetila * barve, laki * mešalnica avtolakov * NOVO: talne obloge (itisoni, topli podi) Kupon za dodatni 5 % gotovinski popust do 30.4.1999 Cenik velja od 8. do 22.4.1999 oz. do prodaje zalog! Cenafco. tovarna Opečni modul 29 x 19 x 19 cm e želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: olenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. a vse drugo bomo poskrbeli mi*, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. plošče, L rdeča Naročilnica za DOLENJSKI LIST naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Upokojenec: Priimek: (kraj, ulica, hišna številka): Hidroizolacija Vobitekt SV/4 • rola Cement -50 kg vreča Pošta; tik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo ino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. tik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1999 Datum: Podpis: V vseh naših prodajnih enotah glede na asortlman PORTRET TECjA TE