SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 20 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 31 de mayo - 31. maja 2001 ms • • j 1'7;. Kako si to razlagamo Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je poslal predsednikom vlad članic Evropske Zveze in predsedniku evropske komisije pismo, v katerem negoduje nad »nedoslednostjo”, ki jo EZ izkazuje pri pogajnju o širitvi. Gre namreč za odločitev EZ, da bodo bove članice imele začasno omejitev pretoka delovne sile, ker se bojijo poplave ri°vih ekonomskih vseljencev kot nekdaj Jugoslovanov, Turkov, Albancev itd, s katerimi imajo sedaj težave. Drnovšek precej ostro piše, da slo-Venski delavci nimajo namere množično Se izseljevati v EZ, ko bo nekoč Slovenija hjen del. To je vse lepo in prav, da se presed-ttlk vlade postavi v korist slovenskih delavcev. A če bolje pogledamo, se nam zdi le malo preveč čudno, da smo dozdaj slišali le o tem, da ta državnik in ona država zagotavlja Sloveniji, da bodo naredili vse, da pride v EZ. Da je vredna in zadostno pripravljena. Zdaj pa kar naenkrat to, da se bodo najprej vse stare članice zavarovale pred Poplavo prišlekov iz revnih novih članic. Čez pet let, če bo šlo vse po sreči, pa bodo vrata malce odprli. Bog je najprej brado sebi ustvaril! Nove članice bodo Pač morale potrpeti ali pa odkloniti vstop v Zvezo. Morebiti pa je tukaj srčika zadeve. Drnovšek in Kučan veliko govorita o vstopu v Zvezo, a kot menimo, ne gre vse gladko. Oba sta še med desetletjem bila na vrhu komunistične oblasti v Jugoslaviji in je jasno, da nista rgvno velika prijatelja Zahoda, vsaj v glavnem ne. Če sta bila zaradi ekonomije prisiljena, da se mu približata, sta to naredila, ker drugega izhoda nista imela. A še pred kratkim sta nekaj govorila o nekaki povezavi bivših jugoslovanskih republik. Vesta tudi, da Zahod ne gleda ravno prijazno na komunistične usedline v novih članicah. Morebiti pa jim prija, da EZ postavlja ovire za vstop Slovenije. Morda bosta sedaj lahko kazala na Zvezo, češ da daje nesprejemljive pogoje za Slovenijo. Tako bo kazalo, da sta onadva vse naredila za vstop, pa da jih Evropska skupnost ne mara. In potem bo ljudstvo prisiljeno iskati zaveznikov na vzhodu. Težka je pot Slovenije v EZ. Sprejeti bo morala še marsikatere pogoje, ki pa so razumljivi s stališča starih članic, in niso nič žaljivega, le neprijetnosti. TD V Celovcu imajo novega škofa Prejšnjega krškega (celovškega) škofa Egona Kapellarya je papež postavil na novo utesto, in sicer na avstrijsko Štajersko v Gradec - Graz. Do Slovencev na Koroškem Je bil pravičen, govoril je zelo dobro Slovensko in so ga imeli radi. Novi krški škofje 48-letni Alois Schwarz, ki je bil doslej pomožni škof na Dunuju. Schwarz je 65. škof krške škofije, ki je bila Ustanovljena leta 1072 in je danes več ali Uiary identična z avstrijsko deželo Koroško. ^ Ujej živi okrog 440.000 katoličanov. V krški škofiji je 337 župnij. V 69 župnijah Je poleg nemščine liturgični jezik tudi slovenščina. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik je pozdravil 'šjave, ki jih je novi škof dal ob svoji predstavitvi. Schwarz je namreč poudaril, da je sWenska narodna skupnost izrednega polena za kulturno življenje avstrijske Koroške in celotne družbe in da bo tudi v prihodnosti našla v cerkvi svojo domovino. Tudi je obljubil, da se bo takoj začel učiti slovenščine. Koroški deželni glavar Joerg Haiderje pa novemu škofu prek medijev že sporočil, da pričakuje, da se bo hitro seznanil z vprašanjem dvojezičnosti v koroških župnijah. Nekdanji krški škof Egon Kapellari pa je ostro napadel izjave Haiderja, ki jih je slednji izrekel ob predstavitvi novega krškega škofa Schwarza. Kapellari je od Haiderja zahteval, naj se vzdrži vmešavanja v cerkvene zadeve, in dejal, da bi se morali časi političnega vpliva na liturgijo končati. Haider je pred dnevi izrazil obžalovanje, ker je maša v dvojezični koroški vasi Žitara vas potekala »skoraj izključno v slovenskem jeziku”, in hkrati bodočemu škofu Schwarzu »prepovedal”, da vodi bogoslužje v slovenskem in nemškem jeziku. Župan občine San Martin dr. Ricardo Ivoskus (levo) in Predsednik Slovenskega doma San Martin Andrej Rezelj (desno) sta ponovno otvorila boulevard »Republica de i ia“. republica de ESLOVENIA Slovenski utripi Najprej je omeniti, da je Slovenija vsa vzhičena nad obiskom ameriškega presed-nika Busha in ruskega premierja Putina. Vladaje imenovala organizacijski odbor za pripravo tega vrhunskega srečanja. Odbor bo vodil notranji minister Rado Bohinc. Kot je povedal premier Drnovšek, bo vrhunsko srečanje predvidoma 16. junija, čeprav v rezervi ostaja tudi 17. junij, po njem pa premier pričaknje dvostranska srečanja z obema predsednikoma, pa tudi, da bo vsaj en predsednik podaljšal obisk za en dan. Gotovo hoče slovenska vlada čimveč izvleči iz tega srečanja, čeprav ne bo pri njem imela nič razen rdečih preprog. In bo seveda pre-pljavljena po tajnih agentih obeh držav, ki bodo skrbeli za varnost gostov. JUGOSLAVIJA JE KONČNO RAZPADLA Slovenija se je oddahnila po več ali manj zadovoljivi rešitvi, kaj bo lahko potegnila iz dediščine po bivši Jugoslaviji. Sporazum z državami naslednicami je namreč parafiran (podpisan zaenkrat samo z začetnicami). Premoženja, ki ga bo dobila Slovenija, sicer ni veliko, vendar je vo1111111 mili mi Nova Slovenija raste Prejšnji mesec so mariborsko Slomškovo avlo napolnili člani, simpatizerji in drugi zainteresirani, ki so želeli prisluhniti predsednikoma strank Koalicije Slovenija, dr. Andreju Bajuku in Janezu Janši. Vsekakor velja pozdraviti način, s katerim sta oba strankarska predsednika pristopila k ljudem, odgovarjala sta namreč na njihova vprašanja. Resda je bilo zaradi časovne stiske moč odgovoriti le na nekatera konkretna vprašanja, sta pa oba predsednika predstavljala predvsem stališča obeh strank oz. Koalicije Slovenija do nekaterih perečih tem: pokojninske reforme, privatizacije, prodaje slovenske električne energije idr. ter z nekaj zgovornimi primeri opozorila na nekatere nerazumljive sklepe parlamenta, na katere opozicija zaradi najmanjšega števila glasov v zgodovini Slovenije ne more vplivati. »Slovenija gre naprej,” pravi vlada. Koa- licija pa poudarja, da »v napačno smer in prehitro.” Nova Slovenija nasprotuje vsem tistim predlogom, ki še nadalje »betonirajo” podobo enostransko usmerjenih medijev. Predlog Nad. na 2. str. STRAN *1* Naše šolstvo v 1. 2000 mrnmmmm Nasa skupnos Iz življenja Buneosaireški dnevnik ,,La Prensa” je objavil poročilo našega rojaka, glaciologa ing. Petra Skvarča, ki je šef glaciološkega oddelka „Instituto Nacional del Antartico” o stalnem topljeryu kontinentalnih ledenikov v Argentini. Tako se na pr. ledenik „Upsala”, ki je po velikosti tretji največji kopni ledenik v Južni Ameriki (saj meri 902 kv. kilometrov) od leta 1978 drastično zmanjšuje in sicer pribl. 275 m letno. V galeriji „Nucleo de Arte” je razstavljal Ciril Vider olja in krajine. Razstava je bila odprta od 11. do 24. maja. V četrtek, 17. maja, je sanmartinska Zveza žena-mati imela svoj redni sestanek, katerega je vodila Ančka Podržaj. V imenu zveze se je zahvalila Saši Hartman Golob, ki je dolga leta poučevala Ijudsko-šolsko mladino, nato pa je Rezika Marinšek obujala spomine na majske šmamične pobožnosti v domovini. V soboto, 19. muja, je misijonar Tomaž Mavrič CM obiskal rojake v Mendozi. Po dogovoru z domačim dušnim pastirjem Jožetom Hornom je bil v soboto lep program, v nedelo, 20. maja, pa je bilo skupno romar\je. Isto soboto je bilo v Slovenski hiši zborovsko srečanje v okviru praznovanja 30. letnice MPZSJ. Sodelovali so: Mešani pevski zbor San Justo (vodi prof. Andre-jka Selan Vombergar), Coro Polifonico Nacional de Ciegos (zborovodja je Os-valdo Manzanelli) ter Coro Alberto Gi-nastera del Conservatorio de Musiča de Moron (zborovodja je Roberto Sacce-nte). V nedeijo, 20. maja je bila 41. obletni- ca Slovenskega doma San Martin. Praznovanje se je pričelo s ponovno otvoritvijo Boulevarda Republica de Eslovenia. Nato je bila sv. maša za vse žive in rajne rojake Doma, sledilo je skupno kosilo. Popoldne je bil kulturni program. Slavnostna govornica je bila Darinka Zorec. V režiji Lojzeta Rezlja so odigrali predstavo „Modra vrtnica”. Med prosto zabavo pa je sodeloval orkester ,,Štirje fantje špilajo”. V četrtek, 24. maja, je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura za slovensko mladino z rožnim vencem in sv. mašo. V petek, 25. maja, je bil mladinski športni turnir na Pristavi. Isti dan so rojaki pod okriljem „Dru-štva upokojencev” imeli celodnevni izlet v Tigre. V soboto, 26. maja, je bil v Našem domu v San Justu poslovilni koncert Slovenskega mendoškega okteta in skupine ,,Los Chanares” pred potovanjem v Severno Ameriko. Po koncertu je bila večerja, nato pa prosta zabava. V nedeljo, 27. maja, je bilo žegnanje v Slovenski hiši. Ob 11:30 je delegat dušnega pastirstva v Argentini, prelat dr. Jure Rode daroval sv. mašo za žive in rajne dobrotnike. Sanhuška verska skupnost je izročila relikvije bi. škofa Antona Martina Slomška, sledila je umestitev teh relikvij v cerkvi Marije Pomaga,). Pela je skupina s Pristave pod vodstvom Anke Savelli Ga-ser. Po slavnostnem kosilu so bile popoldanske pete litanije Matere Božje. Tone Mizerit D-ova za tisk. ref. Zedinjene Slovenije. Slovenci o italijanskih volitvah Sergij Pahor, predsednik demokratičnega Sveta slovenskih organizacij (SSO) meni, da Berlusconijeva zmaga za Slovence ni najbolj obetavna. To je najboij desna vlada po drugi svetovni vojni. O krajevnih volilnih rezultatih je Pahor dejal, da je Miloš Budin, predstavnik levih, prišel v rimski parlament, (volili so ga tudi demokratični Slovenci, ker niso hoteli voliti protislovenskih Berlusconijevih pristašev) vendar je tudi tokrat prišlo do polemik v slovenski skupnosti, ker je bila njegova kandidatura vsiljena in ne dogovorjena. Zaradi tega je prišlo spet do razpršitve glasov, ker manjšina ni imela enega samega svojega kandidata. Sicer je pozitivno ocenil izvolitev v parlament bivšega tržaškega župana Riccarda Illyja, o katerem upa, da bo tudi v Rimu imel posluh za slovensko manjšinsko problematiko. Predsednik levičarske Slovenske kul-turno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič pa je izrazil upanje, da bo v zmagoviti desni sredini prevladala struja, ki na slovensko manjšino in odnose s sosednjo Slovenijo gleda pozitivno, čeprav so bili na krajevni ravni izvoljeni ljucfje, ki so jasno in glasno izrazili nasprotovanje do slovenske skupnosti. Nova Slovenija... Nad. s 1. str. opozicije za ustanovitev sklada za pluralizacijo tiskanih medijev ni podprt. To pomeni, da bo potrebno za normalizacijo informacijske pluralnosti počakati na boljše čase. Med javne medije sodijo zagotovo tudi regionalni in občinski mediji, zato jim je potrebno zagotoviti tudi del finančnih sredstev. Sedanja televizija nima izgube zato, ker jo državljani preko položnic vsak mesec premalo plačnjejo, pač pa zaradi slabega vodenja. Že preprosta primerjava z ostalimi televizijami, ki za razliko od nacionalne ne prejmejo nikakršnega državnega denarja, kaže, da je navedba utemeljena. Namesto, da bi država podpirala nastajanje medijev, jih obremenjuje s novimi pristojbinami. PODMLADEK NSI Na slovensko politično prizorišče nekaj manj kot eno leto po nastanku matične stranke vstopa tudi podmladek Nove Slovenije Mlada Slovenija. Njihovo geslo je prihodnost je naša”. Na ustanovnem zboru v Ljubljani so sprejeli statut in temeljno programsko listino. Delegati so za predsednika izvolili Jerneja Pavlina, funkcijo podpredsednika je prevzel Jakob Kokalj, za generalnega sekretarja so izbrali Roberta Ilca. Na ustanovnem zboru podmladka sta spregovorila predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk in poslanec Lojze Peterle. Dotaknila sta se tudi aktualnih dogodkov in se zlasti kritično odzvala do trenutne politične kulture v Sloveniji in načina vladanja sedanje politične garniture. Dr. Bujuk je kritično razmišljal o načinu sprejemanja državnega proračuna in se zavzel za večjo preglednost porabe javnih financ. Argentinska politika kar ne more iz začaranega kroga vedno istih snovi, ki se ponavljajo iz dobe v dobo. Izgleda sicer, kot da z današnjimi problemi družbe nimajo mnogo skupnega, a gre za glavne vzroke sedanjega stanja. SODIŠČE NAPREDUJE Koliko časa se že vleče vprašanje sodnega postopka zaradi prodaje orožja v Ekvator in»na Hrvaško? Že dolga leta. Celoten postopek bi se moral že davno zaključiti, a je bil zamrznjen ves čas Meno-move vlade, ker je tedaj politični pritisk na sodišče zaviral napredovanje raziskave. Ko je nastopila sedanja vlada Povezave, so zavore popustile in danes vidimo, kako nevarnost preizkovalnega zapora visi nad samim bivšim predsednikom države. Kaj ima to opraviti s sedanjim stanjem? Direktno res ne, ker tudi kolikor bi moglo biti poneverbe fondov v tej zadevi, nima nikakega sorazmerja z obupnim stanjem, v katerem se nahaja država. Je pa v vsem neka skupna točka: korupcija in neodgovornost. Kot jo laho zasledimo tudi v primeru letalske družbe Aerolineas Ar-gentinas, katere položaj danes beli glave argentinskih oblasti in dosega obseg mednarodnega zapleta. A vrnimo se k sodnemu postopku v zadevi orožja. Pretekli teden smo zasledili dve važni novosti. Najprej je sodnik poslal v zapor bivšega ministra Ermana Gonzale-za. To je najvažnejša osebnost bivše vlade, ki je prišla v arest. Kaže, kako visoko je segala mreža korupcije. Opozarja pa tudi na bližino samemu vrhu in kako roka pravice sega v neposredno bližino Menema. Gonzalez je bil namreč mnogo več kot le funkcionar in minister. Bil je popolnoma predan bivšemu predsedniku, osebni zaupnik in brezpogojni prijatelj. Koliko mu je zaupal Menem, kaže dejstvo, da je poleg podpredsedništva Centralne banke zaporedno zasedel kar štiri različna ministrstva: zdravstveno, gospodarsko, obrambno in za zunanje zadeve. Danes sedi v ječi. Drug važen dogodek je bil odlok sodne zbornice, ki je zavrnila pritožbo Emira Yoma in potrdila arest, ki ga je odločil sodnik. Yoma je vse upe stavil na zbornico, ki mu je sedaj pokazala hrbet. To tudi veča nevarnost vsem ostalim, ki so vključeni v sodno raziskavo. GASILCI SO USPELI V zadnjih šetvilkah smo poročali, kako je gorelo po državi na raznih cestah, ki so jih blokirali brezposelni in upokojenci. Ti pojavi se tudi nenehno ponavljajo iz dneva v dan in iz leta v leto. Pod raznimi vladami se opozicija naslanja nanje, da pokaže, kako vlada nima čuta in ne reši težkih socialnih problemov. To pot je vladi uspelo pogasiti požar in doseči soglasje v najbolj nevarnem primeru občine La Matanza. Ti pojavi niso nevarni le, ker povzročajo socialni nemir in predstavljajo nevarnost širšega požara, temveč tudi, ker so nenehen kamen spotike med vlado in opozicijo. V vseh podobnih primerih se najprej sproži vprašanje, komu pravzaprav pripada rešitev problema. Goreče poleno si podajajo občine, provincijske vlade in država Vsi gledajo drug drugega z nezaupanjem in večkrat pride do namigov in direktnih očitkov. V primeru La Matanze je zvezna vlada, kateri je problem končno padel v naročje, sumila in tudi nakazala, daje imel prste vmes buenosaireški guverner Ruckauf. Na skoraj nasprotnem bregu pa je primer sindikalnega konflikta letalske družbe Aerolineas Argentinas. Ta pa je tudi posledica, da so se pred leti stvari izvedle napačno. Privatizacija dotlej državne družbe je bila ena najbolj polemičnih. Aerolineas Argentinas je bila tedaj eno redkih podjetij, ki ni bilo deficitno. Kljub temu je vlada sklenila, da ga proda. Ko so nastali hudi zapleti tudi zaradi tožb na sodišču in so razni sodniki odločili, nuj se privatizacijski postopek prekine, je vlada segla po polemičnem ukrepu in „per saltum" zadevo spravila na Vrhovno sodišče. To je (tedaj pod hudim vplivom menemizma) privatizacijo potrdilo. Primer je bil tudi precedent za druge „per saltum", ki so ježili lase uglednim argentinskim in tiyim juristom. Podjetje je kupila španska družba Iberia, ki je v krizi letalskega trga teh let popolnoma propadla in z njo argentinska filialka. Oboje je padlo pod ustanovo SEPI španske vlade. Iberia je skušala rešiti težak finančni položaj s prodajo aktivov. Od tedai\jih nad 40 letal ima Aerolineas trenutno v lasti eno samo, vse ostale najema in obratuje s hudim deficitom. Najbolj pametno bi bilo spraviti jo v konkurz a to bi povzročilo grozno posledico 7000 brezposelnih. Stavke zaposlenih si sledijo druga drugi, medtem ko argentinska vlada napenja sile, da bi problem rešila v soglasju s špansko vlado. PROBLEM ZAUPANJA Še druga snov, ki se nenehno pojavlja in ki tudi iz leta v leto bolj vpliva na razvoj argentinske družbe, je nezaupauje do vodilnih plasti in sploh do politične srer\je. To nezaupanje se razteza na večino javnih ustanov, kot so policija, sodišča, državna uprava itd. Nič boljšega ugleda ne uživajo sindikati, na katere tudi pada senca nezaupanja, tako včlanjenih delavcev kot naroda nasploh. Tega se politiki zavedajo. Vedo, kako usodno lahko to postane, a kakor da ne vedo, kuj storiti. Več je bilo že poizkusov, da bi spremenili zakonodajo, ki ureja delovanie političnih strank. Večkrat se je poizkusilo tudi spremeniti način volitev, da bi bile boij pregledne, boij jasne in zlasti da bi odpravili sistem volilnih veleseznamov, kjer po prvih dveh, treh znanih kandidatih pride na vrsto (v nujhujšem primeru province Buenos Aires) še trideset drugih, za katere volilec ne ve, ne kdo so, ne odkod, ne kakšne so Ujihove dobre ali slabe lastnosti. Tako državljan lahko odda glas za kandidata, čigar mnepje in delovai\je je popolnoma v nasprotju z prepričaujem volilca Seveda, namen politikov je hvalevreden, a ko pride trenutek, da bi namene spravili v stvarnost, vse odpove. Ne vodstva strank ne ustanove same se ne odločijo, da bi uporabili kirurški nož in izrezali gnilo tvorbo. Preveč je povsod osebnih in skupinskih interesov, ki se jim nihče noče odpovedati- Druga priložnost, ki jo zamujajo za pridobitev zapravljenega zaupanja, je sedanj3 počasnost v delu za znižanje stroškov političnega delovanja in sploh znižanje plač vla-dnjočim in raznim poslancem, senatorjem, svetovalcem in prisklednikom. Ko imaj° najboljšo priložnost, da se izkažejo zainteresirane za narodov blador, je odziv, kolikor ga sploh je, tako mlačen, da je pomanjkanie volje popolnoma jasno. Priložnost pa zamnjujo vsi od kraj31 začenši s predsednikom pa do zadnji3 občinskega svetovalca. Tistih nekuj prime* rov, ko si je kak funkcionar znižal plačo, ne more prikriti zadržanje večine, ki še m dosegla politične ne etične zrelosti. Ni čud' no, da je Cerkev ob državnem prazniku p O' novno opozorila na vnebovpijoče privilegije> ki so tudi vzrok sedanjemu stanju. Buenos Aires, 31. maja 2001 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3 Ponatis Papeževih pesmi v Sloveniji Osrednje društvo slovenskih predvoj-hih izseljencev v Buenos Airesu, Slovenjo podporno društvo TRIGLAV, nam je Poslalo poročilo o svojem občnem zboru 7. aprila letos. Iz njega povzemamo: Prejšnje leto je bilo za društvo zelo travmatično. Stalo je namreč pred finanč-ttun polomom zaradi vrste izgubljenih tožb ^adi nepravnih odpustitev in dolgov. Dol-8o časa so bili pred grožnjo, da bi morali stavbo prodati, s čimer bi se žalostno končalo 70-letno delo predvojnih primorskih naseljencev. Vendar se je odboru posrečilo v direktnem stiku s tožniki doseči, da bo društvo plačalo dolgove v obrokih in to po nekajmesečnem odlogu. Društvo je vse svoje športno delovanje, ki ni majhno, prepustilo drugi novoustanovljeni slovenski družbi Mladina SRL, da v •hiru upravlja športne objekte, samo pa se POROČILO ŠOLSKEGA REFERATA FRANC VITRIH V letu 2000 so obstajale naslednje osnove šole: V Velikem Buenos Airesu: Jurčičeva v Carapachayu, Prešernova v Castelarju, Slomškova v Ramos Mejlji, Balantičeva v Sari Justu, Baragova v Slovenski vasi, Rož-rtraiiova v San Martinu, Jegličeva ABC po slovensko (istočasno tečaj za odrasle). V notranjosti: Ciril-Metodova v Mendo-?'l> Aljaževa v Barilochah, Krekova v Tucu-^dnu, ABC po slovensko v Barilochah. Baragova, Rožmanova in Ciril-Metodo-Va itn^jo oddelek za špansko govoreče. Slovensko govoreče šole je obiskovalo ^ učencev (252 deklic, 227 dečkov). 8. razred je končalo 47 učencev, vrtec je °i)iskovalo 96 učencev. Poučevalo je 107 trdnih moči, od teh 17 rojenih v Sloveniji in v Argentini 90. špansko govoreče je obiskovalo 86 Vencev (47 deklic in 39 dečkov). Vrtec je °^i'skovalo 13 otrok. Poučevalo je 21 učnih ***°či, od teh rojenih 5 v Sloveniji in 16 v ■^■gentini. Skupno je vseh učencev 656, od teh 199 ečkov in 266 deklic. Obiskovalo je 8. razred 47, vrtec pa 109 šolarjev. Poučevalo Je skupno 128 učnih moči, od teh 22 rojenih v Sloveniji in 106 v Argentini. ŠOLA JOSIPA JURČIČA, CARAPACHAY voditeljica Metka Slabe; katehet Franci ukiati, učiteljice Helena Fink Žnidar, Ani je posvetilo samo kulturnemu delu. Poleg običajnih prireditev, veselic itd, so priredili nekaj predavam, (o Slovencih v Argentini je govoril Tine Debeljak), uspeh pa ima tudi pouk slovenščine. Odrasle poučiye Tine Debeljak, otroke pa Romina Gelb in Tatiana Panaino. Odbor za dobo 2000/2001 je naslednji: predsednik Fernando R. Leskovec, podpredsednica Elena V. Mermolia Pernarčič, tajnica Ana Maria Vrabec Basovsky, namestnik Eduardo J. Kjuder, blagajnik Jose Bergoč, namestnica Magdalena Volcic, odborniki Juan Medved, Jose Kjuder, Ines Golobic Fornazarič, Boris Cossutta, Susana L. Bellorio Clabot, Martha A. Volcic, Sonia Vodopivec Aufieri, nadzorni odbor Elsa A. Okretič, Juan L. Audien, Hilda L. Skof, častno razsodišče Roberto Giromini, Gabriela Krivec, Carlos A. Pernarčič. Klemen, Sor\ja Kolenc, Marija Sedej Slabe, Arni Senovršnik Resnik, Helena Skarlovnik; nadomestna učiteljica Barbara Garcia; petje Ani Klemen; odbor staršev Miha Potočnik. ŠOLA FRANCETA PREŠERNA, CASTELAR voditeljica Marjana Hribar Vivod, pod-voditeljica Mojca Prešern Jelenc, katehet dr. Alojzij Kukoviča; učiteljice Monika Češarek Kenda, Magda Gaser Češarek, Nadica Kopač Grohar, Marjana Magister, Nevenka Pavlovčič, Anka Savelli Gaser, Lili Tušek Kopač. Irenka Zamik, Helena Zarnik, Soi\ja Zamik; učitelj Matjaž Čeč, petje Mojca Prešern Jelenc, tajnica Magda Gaser Češarek, odbor staršev Marija Pirc Zarnik. ŠOLA ŠKOFA A. M. SLOMŠKA, RAMOS MEJlA voditeljica Saša Zupan Omahna, katehet prelat Jože Škerbec, učiteljice Olgi Bohinc, Metka Debeljak Vombergar, Marjana Grabnar, Mateja Hribar Šmalc, Patricija Mugerli, Helena Rode, Nani Šušteršič Reze-Ij, Lučka Vombergar, Mojca Vombergar; učitelj Marjan Jože Loboda, nadomestna učiteljica Olga Šemrov Omahna; petje Pavel Erjavec, Sonja Zorko Snoj; odbor staršev Karla Malovrh Jakoš. ŠOLA FRANCETA BALANTIČA, SAN JUSTO Voditeljica Angelca Klanšek, katehet Toni Bidovec; učiteljice Nevenka Godec Zupanc, Bernarda Krajnik, Danica Malovrh, Veronika Malovrh, Lučka Oblak, Marta Petelin, Marija Ivana Tekavec, Sašika Ur- Pred nekaj tedni so v Sloveniji objavili izbrane pesmi argentinskega Slovenca Franceta Papeža pod naslovom: Izbrane pesmi Kpjiga je izšla v založbi Mohorjeve dražbe v Celju v zbirki Žerjavi, ki zajema dela zdomskih pisateljev. Knmjigi je napisala spremno besedo Helga Glušič, ki se je na ljubljanski univerzi pečala z moderno književnostjo in tudi z zdomsko literaturo. Nedolgo tega je izdala knjigo v treh delih, ki ekskluzivno in podrobno obdelava izseljenske literate ter jim poda objektivno vrednost. bančič, Irena Urbančič Poglajen, Marija Zupanc Urbančič; petje Marija Krajnik Štrubelj, Anica Mehle, Marta Selan, knjižničarka Ivanka Puhek, nadomestni učiteljici Monika Klarreich, Ema Urbančič Marušič, nadomestni učitelj Gregor Modic, katehistinji Lučka Bergant Uštar, Brigita Cerar Jereb; telovadba Veronika Javoršek, Stanko Šenk, Ema Urbaničič Marušič, Ivko Uštar, odbor staršev Andrej Mehle. ŠOLA ŠKOFA DR. G. ROŽMANA, SAN MARTfN Voditeljica Saša Hartman Golob, katehet Franci Šenk; učiteljice Vera Breznikar Podržaj, Olga Dolenc Kociman, Monika Zupanc Filipič, Marta Jenko Škulj, Marta Rupnik Jerman, Danica Petkovšek, Irena Rezelj Peršuh, Regina Truden Leber; učitelja Tone Podržaj in Viktor Leber; ABC po slovensko Nina Pristovnik Dlaz, pomoč v vrtcu Zofija Kastelic; petje Lučka Marinček Kastelic, odbor staršev Magdalena Koprivnikar Belec. ŠOLA ŠKOFA F. BARAGA, SLOVENSKA VAS voditeljica Olga Sladič Fink; kateheta Jaka Barle, Janez Petek; učiteljice Valerija Burja, Ivanka Draksler Zabukovec, Rotlja Grbec, Marija Mehle, Geraldina Rome, Lucijana Servin Čeč, Marta Šmalc Čampa; petje Ana Marija Sušnik, Anči Rozina; telesna vzgoja Veronika Berčič, ABC po slovensko Mimi Bokalič, Cvetka Urbanija; nadomestna učiteljica Kati Adamič Radoš, odbor staršev Marija Hočevar Boštjančič. ŠOLA ŽUPNIKA J. ALJAŽA, BARILOCHE voditeljica Lija Kambič, učiteljice Alenka Amšek, Anica Amšek Magister, Danica Jerovšek Mavrič, Andrejka Krajnik Ker še nismo Papeževe ki\jige dobili v Buenos Airesu, lahko samo poberemo nekaj omemb iz kritike in ocene Papeža v Delu, Kpjiževni listi, ki jo je napisala Vanesa Mateje Pristanišče Atlantska Slovenija. Pravi, daje ,,Papeževa poezija večinoma refleksivna. Predvsem tista,ki je izbrana iz avtorjeve drage zbirke Dva svetova, sicer pogosto nastaja iz neposrednega doživljaja ali spomina na doživljaj ali iz subjektivne vizije, vendar je tudi doživljajska snov vselej refleksivno poantirana". Oceni ga zelo pozitivno, raziskuje njegov pesniški izraz, vire in vsebino njegovih pesmi. Prizna mu veliko povezanost z domovino, z pjegovo skupnostjo v Argentini, razmišljanja o času, osnovnih človekovih prvinah, o sprejetju danosti, pomirjenju in vsidranju v novo domovino. Papežev pesniški jezik je zvočen, čeprav hote preprost. Veseli smo, da je sedaj tudi Papež pridružil drugim našim literatom, ki so jih v zadi\ji letih ponatisnili doma in jih tako naredili dostopne za vso publiko: Simčič, Jurčec, Debeljak, Brumen, Kremžar, Kociper, Eiletz, Korošec, Tone Rode, Tine Debeljak ml., in še kdo. Tako imamo zavest, da tukajšnje delo ni več zamolčano, ampak je odprto domačim, in da se tamkajšnji strokovpjaki poglabljajo in ocenjujo to zdomsko delo. Tako bo pojem Slovenska zdomska literatura dobil v narodni duhovni zgodovini mesto, ki mu pripada. TD Figueroa, Marta Malovrh Jerman, Veronika Razinger Grohar, nadomestni učitelj Matjaž Kambič, petje Anica Amšek Magister, Marija Amšek, odbor staršev Veronika Razinger Grohar. (Voditeljica in vse učiteljice poučujejo tudi verouk.) ŠOLA SV. CIRILA IN METODA, MENDOZA voditeljica Lenčka Božnar, verouk Tončka Šmon in Urška Šmon; učiteljici Erika Bajda, Rezka Novak Nemanič, učitelj Vladko Žumer, špansko govoreči Nežka Bajda Beloudi, vrtec Staži Mlinar Anton, Milena Šmon; petje David Bajda, odbor staršev Ani Štirn Arrigoni. ŠOLA JANEZA E. KREKA, tucumAn voditeljica Jožejka Debeljak Žakelj, učiteljica Evica Draksler, (2 učenki) Anica in Marjanca Žakelj. ŠOLA ŠKOFA A.B, JEGLIČA, SLOVENSKA HIŠA - BUENOS AIRES Tečaj za špansko govoreče otroke voditeljica Marjana Batagelj, učiteljice Ingrid Ahlin, Cecilija Grbec, Pavla Grbec, Nevenka Jelenc, Cecilija Jelenc, Lučka Mehle, Marjeta Stariha, Monika Štefe; za odrasle Marjetka Hostnik, odbor staršev Metka Trpin Zafra. ŠOLA ŽUPNIKA J. ALJAŽA, BARILOCHE ABC po slovensko, tečaj za špansko govoreče otroke voditeljica Marija Eiletz, učiteljice Milena Arko, Terezka Mam Žužek, Lojzka Mehle Čmak, Astrid Mežnar Rezelj, Marija Osojnik Lopez, Mihaela Jerman; nadomestna učiteljica Eva Smersu Hernandez. Se nadaljuje Slovenci Občni zbor Triglava FRANCE PAPEŽ IZBRANE PESMI Telefonske številke v Slovenski hiši V prenovljeni telefonski sistem v Slovenski hiši v Buenos Airesu smo vključili dodatno številko, ki je 4674-5125 Ostajata veljavni tudi prejšpji dve, ki sta 4636-0841 in 4636-2421 Vse tri pridejo v poštev tudi, če želite poslati fax v dnevnih urah, ponoči pa fax ostane priključen na 4636-2421. Pisarniške ure so od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. Dušnopastirska pisarna, Zedinjena Slovenija in Svobodna Slovenija /■y ^ W ‘vi ■ ■ -t* N Občni zbor Zedinjene Slovenije Gospodarski PISMA BRALCEV Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice Menjava, na boljše Argentinski gospodarski položaj je obupen. V tem brez dvoma soglašamo vsi, tudi vlada, čeprav tega iz logičnih razlogov ne bo obešala na veliki zvoh. Vendar kljub splošnemu pesimizmu v vladnih gospodarokih krogih ohranjajo uparye na izboljšavo in to celo v kratkem obdobju. Na kakšnih temeljih sloni vladni optimizem? Predvsem na konkretni možnosti zamepjave bonov, ki je prav te dni v teku. Slavni ,,eanje“ se tako spremeni v oroclje, ki naj v povezavi z različnimi ukrepi privede do nujne reaktivaclje. Kljub temu, da se o zamenjavi govori in piše na pretek, malo ljudi dobro ve, v čem pravzaprav ta poteza obstaja. To bomo skušali v današpjem članku povedati. Začnimo z znanim dejstvom, da Argentino najbolj davi ogromni zunanji dolg, ki požira vsa sredstva, kar jih država ima, in tudi tiste, ki jih nima. V tem trenutku znaša kar 147.667 milijonov dolarjev. Ponovno zapišimo še, da država glavnice sploh ne odplačuje, saj niti plačevanja obresti ne zmore. Stojimo pred dejstvom, da razne obveznosti, ki jih mora država plačati do leta 2006, znašajo 80.000 milijonov dolarjev. To so različni boni zunanjega dolga, ki jih imajo mednarodne finančne skupine, tnje banke in druge ustanove. Tem vlada ponuja, naj zamenjajo sedanje bone za nove, bolj dolgoročne in la bi jim prinesle višje obresti. Ta „zamenjava“ je torej popolnoma prostovoljna: če banke sprejmejo, se izvede; če ne sprejmejo, dolg ostane tak kot doslej. Vlada upa (v tem obstaja vsa njena strategija), da bodo banke pristale na zamenjavo bonov v višini 20.000 milijonov dolarjev. Če ji to uspe, se zunanji položaj znatno izboljša. Sredstva, ki bi bila namenjena za odplačevanje obresti, lahko preusmeri v javna dela, notranja posojila in druge poteze za reaktivacijo produktivnega aparata. Kaj pa, če do zamenjave ne pride? V tem primeru se bomo znašli pred novo krizo, katere izid je popolnoma nepredvidljiv. Lahko pa si mislimo, da se bo položaj še poslabšal. Država bi prišla na rob prepada. Res f 147.667 146.219 65.300 46.200 9.700 1976 1984 1989 1999 2001^ Argentinski zunanji dolg v milijonih dolarjev ob nastopu raznih predsednikov „Pot znanosti k edinosti Slovencev” Pod tem geslom bo letos organizirana druga svetovna konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev. Kot že lani bo to delo opravil Svetovni slovenski kongres, a to pot v sodelovanju z Univerzo v Maribora. -Čas srečanja bo od 20. do 22. septembra. Kot vabilo sta predsednik SSK dr. Boris Pleskovič in rektor univerze Maribor prof. dr. Ludvik Toplak naslovila pismo na številne slovenske znanstvenike. V njem med dragim poudarjata, da imamo Slovenci v svetu izjemen potencial znanstvenikov, univerzitetnih profesorjev in akademikov, ki zaradi zgodovinskih in političnih vzrokov niso imeli priložnosti, da se uveljavijo in delujejo v domovini. Kongres se zavzema za idejo, da se mora Slovenija opreti na svoje rojake, ki so v tujini izjemno spoštovani in so dosegli visok ugled v državah, kjer živijo. Dejstvo je, da vedno bolj potrebujemo drag dragega, saj gre za ohranitev naroda in države. Za obstanek v združeni Evropi in v svetu bodo naše najboljše sredstvo v slogi združeni lastna pamet in znanje, pridnost in poštenost. Programski odbor je predlagal naslednje vsebinske točke letošnje konference: • Izkušnje sodelovanja slovenskih znanstvenikov iz sveta v raziskovalnem in pedagoškem delu v domovini; • oblikovanje raziskovalne enote pri Univerzi Maribor s posebnim poudarkom na sodelovanju slovenskih znanstvenikov po svetu; • študij na daljavo; • razprava o Venetih. Srečanje se pripravlja v čast in spomin vsem slovenskim zanstvenikom, ki so skozi stoletja veliko prispevali k napredku svetovne znanosti ter pripomogli k napredku vsega človeštva Predsednik Kongresa in rektor mariborske univerze toplo vabita vse znanstvenike, da se prijavijo. Obenem pa se tudi priporočata za posredovanje predlogov predavateljev za dokončno oblikovanje programa konference. Prav tako iz Kongresa prosijo za naslove slovenskih znanstvenikov, da jih lahko povabijo na konferenco. Za kakršna koli vprašanja ali pojasnitve se lahko obrnete na Jano Podobnik, upravna pisarna Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva 1/IV, Ljubljana, tel/ fax +386 01 425 24 40, e-pošta: ssk.up@eunet.si Kam postaviti spomenik je, da se doslej še nobena država ni podrla, a socialne posledice bi lahko bile grozne. Celoten postopek se izvaja ta teden. Prav zato je minister Cavallo na čelu posebne delegacije pohitel v Madrid, New York in London, da navduši tuje upnike za ta predlog argentinske države. Na čem gradi minister svoj optimizem? Nekaj notranjih znakov kaže, da se položaj lahko izboljša. Davčna nabirka se je zvišala za 6% in poleg tega je zadnji mesec (vendarle) porasla tudi industrijska dejavnost. Res je, da so manjša in srednja poletja v vedno hujšem položaju in da se je veriga plačevanja pretrgala, kar lahko za mnoge postane usodno. A to je zlasti zaradi vedno trših pogojev, ki jih stavijo banke v zvezi s posojili. Če se zamenjava izvede in bo več denarja na trgu, bo tudi kredit cenejši. To pomeni, da lahko okličemo zmago? Se daleč ne. A sedanji znaki so dovolj močni, da nam vsaj ne ugasne lučka upanja, ki jo moremo in jo moramo gojiti. -e. -t. Videla Alfonsin Menem De la Rua Več mesecev že prebiram v tedniku Družina, ko opisuje sramotilni steber, ki je bil postavljen leta 1953 v Ljubljani pred stolnico. Na tem stebra - spomeniku je bilo napisanih več kot 40 let nekaj lažnih besed proti škofu Rožmanu. Nekaj časa po osvoboditve Slovenije od Jugoslavije je bil ta spomenik odstranjen. Začelo pa se je spet govoriti, da bi ta steber spet postavili nazaj pred stolnico, nekoliko spremenjen. Završalo je po Ljubljani med mnogimi, ki pa niso za to. Dolgo sem čakal, da se bo v Ljubljani našel kdo tako pameten, da bi znal svetovati, kam nuj se postavi ta spomenik. Ker se pa nihče ni spomnil na pravi kraj, kamor bi spadal, vam pa lahko iz Argentine svetujem, da ga postavite v park pred parlament v bližini spomenikov tov. Kidriča in Kardelja. Tisti prst, ki je prej kazal na škofijo, naj sedaj kaže na ta dva spomenika. Spoduj naj se pa napiše: „Tukui je bilo nekaj let nekaj lažnivih besed, seduj Pa zapišimo za vedno besede resnice. Tam stojita dva spomenika največjih izdajalcev in morilcev slovenskega naroda.” V parlamentu naj se pa izglasuje zakon, da je obvezno za vse slovenske osnovnošolce in študente, da morajo vsuj enkrat med študijem priti pogledat ta steber in prebrati tiste besede na stebra. Čas je že, da slovenski narod enkrat zve resnico o komunistični revoluciji med drugo svetovno vojno. Ivan Cukjati, Buenos Aires Naslednje pismo je bilo poslano v objavo ljubljanskemu Delu, ki ga pa ni hotelo objaviti. Zato ga na prošnjo Vinka Levstika iz Gorice objavljamo mi. Sodni proces V torek 23. t.m. smo lahko videli na TV dnevniku, da se je tega dne vršil na sodišču v Ljubljani sodni proces ali sodna razprava zoper obtoženega Vinka Levstika, češ da je med drugo svetovno vojno zagrešil zločin umora. Ali ga bo sodišče spoznalo za krivega ali ne, bomo videli na naslednji ali naslednjih razpravah. Ker pa zločini nikoli ne zastarajo in ker so baje naša sodišča nepristranska in neodvisna - res samostojna veja oblasti - po zakonu in evropskih standardih, bi bilo zanimivo videti, kadar bodo naši organi pregona in javni tožilci ovadili in razpisali tiralico zoper ljudi, osumljene zločinov in atentatov (kot n.pr. na Ehrlicha in Rojca na Streliški v Ljubljani), umorov, ropov, požigov med vojno in enako za vse tiste še živeče poveljevalce, ki so z ukazi odgovorni za masovne povojne poboje in pokole - kakor tudi za tiste, ki so pokole fizično izvrševali na znanih moriščih po Slovenji; da o sadističnem muče-Uju žrtev niti ne govorim. Tukaj bo neizogibno na preizkusu poli- tične nevtralnosti, nepristranskosti, verodostojnosti in pravičnosti naše tožilstvo in celotna sodna veja pri nas. Če pa lahko naše tožilstvo in sodna oblast osumljence množičnih povojnih umorov in pokolov enostavno prezre ali na obe očesi zamiži) istočasno pa sodi nekomu iz enake časovne razdalje in mu krivda ni dokazana, daje sodna oblast o sebi dokaj čudno in neverodostojno podobo za slovensko in evropsko javnost. Kadar gre za zločine, se v pravni državi ne vpraša - in tudi za sodno oblast mora biti nerelevantno in brezpredmetno - kaj je kdo bil ali v kateri formaciji je služil ali kakšno obleko je nosil, ampak samo, kaj je storil! Ali smemo upati, da bo naše tožilstvo in sodstvo kot v sedai\jem postopku proti Levstiku enako-natančno in dosledno ravnalo, ko gre za načrtovalce, ukazod;yalee in izvrševalce množičnih povojnih pobojev in sadistično mučenje več desettisočih žrtev? Ivan Glušič, Slovenija MRH Človek in CARITAS Kaj pa prav za prav je LJUBEZEN, ljubezen brez pridevkov? Pustimo ji latinsko ime CARITAS. Sama na sebi ta beseda človeka kaj rada spomni na pozabljene centavčke v žepu ali pa v svitku raznolikih predmetov na dnu damske torbice. Da ne bi bili več v napoto, ali pa zaradi teže in umazanije celo v škodo za žep in za torbico, jih roka voljno brž poišče in izpusti v drago, proseče iztegnjeno roko sočloveka. Ne moremo zanikati, da je tudi to Cari-tas, ki pomeni božjo ljubezen. Sveti Pavel v pismu Korinčanom v vzneseni in navdihnjeni pesniški prozi CARITAS tako dovršeno opisuje, da je njegov opis prava himna in neprekosljivo lepa stran v svetovni literaturi. To je prava duhovna paša, a za misleče bitje je nujno, da si tudi umsko pride na jasno, kaj je bistveno pri CARITAS. V modemi naglici, zmedi pojmov in poplavi ponaredb to ni vedno lahko. Nič koliko je izrazov, prevodov, razlag in definicij za ljubezen, a so premnogi le izvotljene lupine, napolnjene z lažno in ponarejeno vsebino. Resnica zaradi tega sicer ne preneha biti resnica in laž zato ni Lic. Nadislava Laharnaf nič rnary laž, toda škoda je navadno nepopravljiva. Lažejo množična občila, laže takoime-novano javno mnenje in lažejo prekupčevalci s človeškimi slabostmi. Lažnik je bil Hudobec, ko je iz zavisti, v kačji govorici pretental Evo z obljubo, da bosta z Adamom kot bogova, ker je v resnici prej on sam to hotel biti. Odtlej so posledice vse prisotne in spremljajo vsako človeško bitje posebej in tudi človeštvo v celoti. Toda, ali ni ljubezen čustvo? Odgovor: Ne bistveno! Čustvo je pritiklina. ljubezen je bistveno krepost, za katero se je treba krepko potruditi. Je ena izmed treh sestrskih kreposti (Vera, Upanie in Ljubezen), ki so naravnane na Boga. Ko je naša evropska daljna soseda, sedaj že pokojna Mati Terezija, v Indiji pobrala s ceste umirajočega siromaka h1 mu omogočila, da se je vsaj v zadnjeh* trenutku zavedel svojega človeškega dostojanstva, je to storila mimo svojih morebit' nih čustev. Revežu je stregla, ker je v uien' prepoznavala Kristusa, svojo srečo. Zaradi Kristusa je ves zagon in energijo zemsk® ljubezni herojsko usmerila v službo social' no odpisanemu trpinu. Pisali smo pr \Z|[ Joviče SPET LISICE V LJUBLJANI Odlok o cestno prometni ureditvi v Mestni občini Ljubljana (MOL) je stopil v ve(javo v nedeljo, 20. maja. Dan kasneje je začela akcya intenzivnega seznar\jar\ja voznikov z novim odlokom, ki bo tekla do 15. Junija, tri dni kasneje, torej 18. junija, pa se bo začel odlok izvajati tudi v praksi. Tako se bodo na ljubljanske ulice zopet vrnile nepriljubljene ,,lisice" (“cepos”), znano sredstvo za priklepai\je nepravilno parkiranih avtomobilov, nadaljeval pa se bo tudi že ustaljeni odvoz nepravilno parkiranih v°zil s „pajkom”. NAGRADE ZBOROM V celjskem Narodnem domu so na zaključnem koncertu prvouvrščenih zborov Podelili nagrade in priznar\ja 24. mednarod-nega mladinskega pevskega festivala. Petčlanska mednarodna strokovna žirija je v kategoriji dekliških pevskih zborov prvo nagrado oz. zlato plaketo podelila kar trem zborom, med temi komornemu dekliškemu Pevskemu zboru Škofijske klasične gimnazije Ljubljana. V tekmovalnem delu festiva-ia je nastopilo 22 mladinskih pevskih zbo-r°v iz Slovenije, Madžarske, Češke, Rusije, Slovaške, Makedonije, Portugalske, Hrvate in Litve. PRENOVA DRAVSKIH ELEKTRARN Dravske elektrarne Maribor so s podjetjem Esotech iz Velenja podpisale pogodbo, po kateri bo Esotech v okviru druge faze prenove elektrarn na Dravi demontiral obstoječo opremo, montiral novo strojno 111 elektro opremo ter opravil potrebna Sradbena dela pri obnovi hidroelektrarn Vuhred in Ožbalt. Vrednost sklenjenega P°sla znaša brez davka na dodano vrednost 1>3 milijarde tolarjev. BRAZILJSKI PREVENT Po odprtju proizvodnje v Bosni in Hercegovini, Moldaviji in na Hrvaškem slovenjgraška družba Prevent odpira podje- tje tudi na južnoameriškem trgu. V brazilskem mestu Cambui bodo odprli podjetje Prevent Thierry Brasil, ki bo proizvajalo avtomobilske sedežne prevleke za brazilsko avtomobilsko industrijo, v začetku predvsem za Volkswagen, kasneje pa tudi za ostale proizvajalce. Vrednost skupne naložbe bo okoli šest milijonov mark, zaposlili pa bodo 300 ljudi. NAGRAJENI IZUMI Slovenski inovatorji so na razstavi IN-PEX v Pittsburghu v ZDA, ki velja za eno najpomembnejših razstav invencij in inovacij na svetu, osvojili kar 13 odličij. V slovenski ekipi je v okviru Slovenske podjetniške inovacijske mreže (SPIM) 15 inovatorjev predstavilo prav toliko invencij. Osvojili so 7 zlatih odličij, štiri srebrne in dve bronasti. Po izkupičku so bili tako v samem vrhu držav, več odličij so dobile le ZDA in Tajvan. PRIZNANJE PODZEMNEMU MUZEJU Evropski muzejski forum (EMF) je v italijanski Pontederi pri Pisi za Evropski muzej leta 2001 proglasil železničarski muzej iz Yorka. Podzemni Muzej premogovništva Slovenije iz Velepja, ki se je za prestižno nagrado najboljšega evropskega muzeja potegoval med 64 muzeji iz cele Evrope, pa je prejel posebno priznanje. NIKOGARŠNJA ZEMLJA Nagrado za najboljši scenarij na 54. mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu je prejel bosansko-belgljski filmski avtor Daniš Tanovič za film Nikogaršnja zemlja (No man’s Land). Posneli so ga lani na Notranjskem. Film je evropska koprodukcija, pri kateri je Slovenija sodelovala z dvema izvršnima producentoma. Slovenija je k filmu poleg svojih naravnih lepot in desetodstotnega finančnega deleža prispevala še igralce, med njuni Tanjo Ribič, Braneta Završana, Zvoneta Hribarja, scenografa Vanjo Milavca in kostumografko Zvonko Makuc. ZLATI ,,KLEOPATER” Slovenski šahist Dražen Sermek je zmagovalec turnirja Zlata Kleopatra v Kairu. Po zadnjem krogu je kar devet šahistov, med dihni tudi Sermek, zbralo 6,5 točke, zmaga Pa je zaradi najboljšega drugega kriterija Pripadla slovenskemu velemojstru VATERPOLO 2003 V SLOVENIJI? Na sestanku Evropske plavalne zveze (LEN) v Pragi so veliko govorili o priredite- naslednjega evropskega prvenstva v vaterpolu leta 2003. Največ podpore je dobila Slovenija, ki mora pri morebitni kandidaturi priložiti soglasje vlade RS. Za organizaciji0 zaključnega turnirja bo pomembno tudi P'Uenje Ministrstva za šolstvo in šport ter testnih občin Kranja in Ljubljane zaradi obnove letnih kopališč. V Kranju naj bi Priredili člansko evropsko prvenstvo, na katerem bo nastopilo dvanajst reprezen-tenc, Ljubljana pa naj bi bila prizorišče ndjboljših osem ženskih ekip stare celine. ZMAGA NA 800 METROV Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu za veliko nagrado, ki je bil v katarski j^ohi, zmagala v teku na 800 metrov, s asom 2:00,17 pa dosegla tudi svoj osebni rekord. Čeplakova s 15 točkami zdaj vodi v tečkovapju za veliko nagrado v tej discipli-ni- Na mitingu sta sodelovali še dve slovenski atletinji, obe, tako Alenka Bikar na skoku, sta osvojili 5. mesto. Bikarjevi je to uspelo s časom 23,23, Valantovi pa s preskočenimi 13,92 metra ODBOJKA Slovenska odbojkarska reprezentanca je v finalu spomladanskega pokala na Jesenicah premagala Hrvaško s 3:2 (22:25, 25:19, 25:22, 18:25, 15:9). MET DISKA Novomeščan Igor Primc je na mednarodnem atletskem mitingu v nemškem Halle-ju zasedel drugo mesto v metu diska (62,06), druga pa je bila tudi druga slovenska rekorderka Evfemlja Štorga v metu kopja (56,29). 200 metrov kot tudi Anja Valant v tro- PROŠNJA ZEDINJENA SLOVENIJA med drugimi dejavnostmi vsako leto pripravi našo skupno domobransko proslavo. To pa je povezano z raznimi stroški. Društvo nima izrednih dohodkov, ima pa mnogo potreb in izdatkov. Zato prosimo vse rojake, da se na dan proslave pri prostovoljnih prispevkih velikodušno odzovejo. BUENOS AIRES Počastimo spomin naših padlih protikomunističnih borcev in žrtev komunistične revolucije! Spominska proslava, katero prireja Društvo Slovencev, bo v nedeljo, 13. junija v dvorani šolskih bratov La Salle, Rio Bam-ba 650. Na proslavi sodelujejo člani Igralske družine Narte Velikonja, pevski zbor Gallus, fantje in dekleta. Vprizorjeno bo najnovejše slovensko delo, dramatska pravljica Vstajenje kralja Matjaža, ki jo je napisal Nikolaj Jeločnik. Spominski govor bo govoril kulturni referent Društva Slovencev g. Marjan Marolt. Društvo -Slovencev vabi vse Slovence, da se udeleže spominske proslave. VELIČASTNA TELOVSKA PROCESIJA Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa so imeli v nedeljo telovsko procesijo v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejyi. V lepem velikem svetišču Marije Pomagaj je bila slovesna maša ob številni asistenci. Na koru je dovršeno pel zbor Gallus Sattnerje-vo Latinsko Mašo. Nato se je razvila procesija po prostranem vrtu pred cerkvijo. Tam so bili postavljeni štirje oltarji. Prvega je postavila mladina iz San Martina, drugega iz Lanusa, tretjega iz Ramos Mejlje in četrtega iz prestolnice. Za križem so najprej sledili otroci, dolga skupina fantov in mož, fantje in dekleta v narodnih nošah, ministranti. Najsvetejše je nosil pod baldahinom Anton Orehar, ob številni asistenci slovenskih duhovnikov. Za njimi je šel odbor DS s predsednikom Milošem Staretom na čelu, Slovensko akademsko društvo, nato žene in dekleta. Po zadrjem evangeliju se je vsa procesija zlila v cerkev, kjer se je z mogočnim petjem Te Deuma zaključila vsa slovesnost. Svobodna Slovenija, št. 22; 22. maja 1951 Slovenija mo Le vkup, le vkup, uboga gmajna Proti koncu srednjega veka so slovenske kmete zadevale nesreče za nesrečami. O Turkih smo že govorili, o vojskah za dediščino tudi. Na kmeta pa je udarilo tudi poslabšanje socialnega položaja po vsem cesarstvu. Srednji vek je znan po svoji fevdalni ureditvi. Kaj to pomeni? V starem veku je delovala ekonomija po sistemu suženjstva. Suženj je bil stvar, brez vsakih pravic, gospodar ga je lahko ubil. Seveda se mu to navadno ni splačalo, kakor se danes ne splača nobenemu razbiti svoj avto. A edini, ki so delali, so bili sužnji. V srednjem veku je ekonomija slonela na lastništvu zemlje, na tlačanih in plemičih. Novo osvojena zemlja je bila kraljeva last in jo je dajal svojim prijateljem ali drugim, da jim je plačal pomoč v vojski ali jih privezal nase. Čim več zemlje je kdo imel, tem več je veljal. Okoli sebe je zbral hlapce, vojake in viteze. Zemlje navadno ni dobil v trajno last (nekaj tudi), a večinoma mu je bila dana samo v izkoriščanje kot fevd. Plemič je zato moral podpirati kralja v vojski, dajati mu davke itd. Če je bil kralju nasproten, mu je ta lahko fevd odvzel. Seveda pa plemič tudi ni sam delal. Za to je imel kmete, tlačane. Kmet je dobil v obdelavo zemljo, grunt (toliko zemlje, da lahko dobro živi družina), a je bil privezan nanjo. To se pravi, da zemlje ni mogel zapustiti, graščaku je moral dajati zanjo dajatve v naturalljah, obdelovati nekaj dni na leto tudi graščakovo pridvorno last, zidati ali popravljati graščakove gradove, poti itd. In graščak gaje lahko prodal z zemljo vred. V začetku to ni bilo tako hudo, kmet je imel še vedno dovolj časa, da je izkoriščal zemljo zase in za družino. V zameno pa je graščak moral braniti kmeta pred napadi, roparji itd. Vse dajatve so bile točno popisane v urbarjih, danes bi dejali v davčnih knjigah. Graščak je bil tudi sodnik kmetom za manjše prekrške, „krvavo” sodstvo pa je bilo pridržano vladarju. Kmet pa je bil le delno svoboden, ker se je ponekod lahko poročil samo z graščakovim privoljenjem. Seveda pa je še iz svobodnih časov obstajali kmečki svobodnjaki, ki niso bili pod graščaki in so sami razpolagali s svojo zemljo. Meščanstvo, ki se je tedaj ravno oblikovalo, je bilo izvzeto izpod oblasti graščakov in so bili povezani z vladajočim Kmetje pri plačevanju dajatev vojvodom. Tudi kleriki in Cerkev so bili izvzeti izpod direktne vladarjeve oblasti. ' V stoletjih pa se je ta red, ki v začetku niti ni bil krivičen in je bil znosen, pričel izkrivljati. Osebne novice Rojstvo: Preteklega 12. aprila se je rodil Nikolaj Aleksander Leber, sin Aleksandra in Monike Verbič. Srečnim staršem naše čestitke! f Poroka: V cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia sta se 19. maja poročila Ana Marija Vidmar in Adrian Omar Disaba-to. Botrovala sta Julka Bohinc in Miha Vidmar ter Ines Rizzo in Julian Disabato. Novoporočencema iskrene čestitke in obilo sreče! Krsta: V soboto, 26. maja je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Friderik Matjaž Kinkel, sin Friderika Jerneja Kinkla in Patricie Noemi Blanc. Botrovala sta Leonard Kinkel in Beatriz Raquel Blanc. Krstil je Franci Cukjati. Isti dan je bil v cerkvi Marije Pomagaj krščen tudi Kristjan Matjaž Pregelj, sin Ernesta Jožeta in Marjete Kociman. Botrovala sta Karel Pregelj in Ivana Silvija Kociman Bustos. Krstil je Franci Cukjati. Srečnim staršem naše čestitke! Nova diplomantka: V torek 8. maja je na državni univerzi v Buenos Airesu dokončala študije in prejela diplomo kot „nu-tricionista" Gizela Potočnik. Novi diplomantki čestitamo! Smrt: Umrla je v Ramos Mejlji Cvetka Bidovec roj. Božnar (66). Naj počiva v miru! Pagina 6 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31 de mayo de 2001 — N° 20 „Naj čuje nas p DOMOBRANSKA PROSLAVA Nedelja, 3. junija 2001, ob 16. uri v Slovenski hiši - Koncelebrirana sv. maša - Poklon pred spomenikom - Spominska akdemija v dvorani Govor: Marjan Loboda Pevski nastop: skupina mož in fantov in Otroški zbor Zedinjene Slovenije Prisrčno vabljeni! FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881163 Mali oglasi | TURIZEM Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandf 148, Capital. TeL/Fax: 4952-8427. ADVOKATI dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 154088-5844 - mpoznic@ciudad.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E” - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1° of. 1, San Justo. Tel. 44414924. FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcučnaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 46563653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale). SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova). Za sm Učitelj je zastavil učencem nalogo: „Tvoj oče ima kravo, ki daje po dva litra mleka na dan. Koliko mleka da v desetih dneh? Miha!” „