Dopisi. Iz Celja. (Pred veliko slavnostjo.) Kakor je znano, praznujemo dne 7. in 8. avgusta dve slavnosti, katere so sploh v priliki blagoslovljenja dozidanja poslopij ali blagoslovljenja kake društvene zastave po širnern svetu običajne. Celjsko mestno starešinstvo pa je sklenilo, te slavnosti na vsak način zaprečiti; in kakor se sliši po mestu, deluje se na to, da se napravijo ta dneva rabuke, češ, da se bo zagrenila radost Ijudstva. Za tega del opozarjamo vse naše somišljenike, da naj se te slavnosti v ogromern številu udeležijo; kajti pokazati moramo, da srao mi gospodarji Spodnjega Štajarja! Prepričan naj bo pa vsaki, da bodemo mi mirno in pravno postopali, ter se nikakor na provokacije ne ozirali. Kakor bodo Geljani z naini postopali, tako bodemo mi prihodnje z njimi postopali, kajti ljudstvo v okolici uvidi, da, ako se zagrizenemu Celjanu zaslužek in dobiček odtegne, tako bode ponižno se uklonil našlm zahtevam ter pripoznal, da smo mi zapovedovalci na Spodnjem Štajarju. Vsak kmet bode se strogo držal gesla >Svoji k svojim« in vsak bode od sedaj naprej trgovca, obrtnika, odvetnika izogibal, kateri zoper naš narod nepravno postopa. Združili so se že v več občinah, da se tega pri.iilstva odkrižajo, in nasprotniku kruh odvzamejo. Priporočamo, da se celi Spodnji Štajar postavi na noge, ter brez izgovora drži gesla »Svoji k svojitn!« S Teharjev. (Zborovanje slov. kat.-polit. društva.) Dne 18. julija se je zbralo obilo ljudstva, ki so prav zvesto poslušali, kako jim je poročal g. državni poslanec, pl. Berks. Zlasti nam je ugajalo, da se trudi razbiti avstrijsko-ogersko banko v avstrijsko in ogersko, razdeliti namerjane zadruge v slovenski in nemški razdelek, znižati ceno soli in sploh skrbeti posebno za vzboljšanje kmetom in delaveem. Že vmes smo mu mnogokrat pritrjevali, na zadnje pa mu je zagrmela z vseh stranij burna pohvala. — Bilo jc navzočih mnogo delavcev, tudi precei rudečkarjev, na čelu jim sam njih propali kandidat Ropas. Ker ima društveno načelstvo prav resno željo, da bi zmeteno mišljenje zaslepljenih ljudij razjasnilo in jih s tem prepričalo, kako se motijo, zato da vsakemu, bodi si ud ali neud, domačin ali tujec, pravico govoriti: resnici se ni bati, da bi jo kedaj laž premagala. Vstane torej Ropas, mogočno vstane in izpregovori — čuj in strmi svet, zakaj tako, kakor on ne zna vsak: če zine dve, so tri neumne. Res škoda, da ni mož prišel v državni zbor; on bi bil vsaj kratkočasil srdite poslance. Ko bi bil divjal najhujši boj, izpregovoril bi bil on — in vse bi bilo bruhnilo v smeh. Ker namreč govori posebno rad o stvareh, katerih ne umeje, skrega se vsak čas s pameljo ali z resnico, in govori tako »špasno«, da te kar prisili v smeh. Kaj se hoče! Kar se črevljarček ni učil, tega črevljar ne zna. 0 čem je prav za prav modroval, je težko povedati, ko je tako »špasno« bilo, kar mu je šlo skozi modrih ust učeno odprtino; menda bi najbolje dopovedal, če bi dejal, da je govoril »o vsem in o ničemer«. Ropas, Ropas, zakaj si zapustil svoje šilo in bodilo in se vrivaš v reči, ki so lebi mnogo previsoke, in govoriš reči, katerih tvoja glavica ne bo nikoli premodrovala? — Krepko in bistroumno ga je podrl in okrcal vrli g. Jean, Celjan. Potem ga je pa še g. načelnik našega društva oklestil in osmešil tako neusmiljeno, da se je vse burno smejalo in krohotalo, a ubogi Ropas, slavni general južnoštajarske rudečkarske vojske — siromaček! — je sedel ubog in »poklofutan«, potem je pa tih izginil in preminil, kakor kafra in »ni b'16 ga videf več«. ¦— Mi smo pa g. poslancu izrekli zahvalo in zaupanje svoje in sklenili na g. Preskerja predlog resolucijo zoper obstrukcijo in za jezikovno naredbo in v obče za vso in celo jednakopravnost v vsem. — Potem je potovalni učitelj g. Bele zbranim kmetom razlagal prav dobro o trtoreji, zlasti o zelenem cepljenju. Splošna želja je bila, da bi ga kmalu spet videli tukaj in slišali še več o poljedelskih stvareh. — Ostali smo še dalj časa v rodoljubnej gostilnici g. Cajhna, raenili se o tem in onem, smejali se prav od srca — »kako bi drugače bilo« po tako zanimivem zborovanju — in bili prav dobre volje. Iz Ljutomera. (0 b č n i s h o d) ljutomerskega političnega in gospodarskega društva. Vkljub hudej vročini in utrujenosti zarad obilnega dela med tednom zbralo se je ono nedeljo popoldne na g. Vaupotičevem vrtu v Ljutomeru lepo število zavednih mož iz celega Ijutomerskega okraja. Prišli so poslušat svojega novoizvoljenega, večini do zdaj osebno še ne poznanega državnega poslanca V. kurije, č. g. Josipa Žičkarja. V približno dveurnem govoru jim je razložil dozdanje neuspešno delovanje državnega zbora in jim obljubil, da se hoče z vsemi svojimi močmi potegovati tudi v prihodnje za blagor milega mu slovenskega naroda, posebič za njegovo jednakopravnost v šoli in uradu. — Obče se je obsojalo med volilci nespodobno, pobalinsko vedenje nemških liberalcev v zbornici, s katero so hoteli prisiliti vlado k preklicu zelo pravičnih jezikovnih naredb na Ceškem, zabranili nadaljno delovanje državnega zbora, a ubogemu ljudstvu denar iz žepa kradli. Ogorčeni pa so postali poslušalci nad najnovejšo novico, da preneha slovenska gimnazija v Gelju. — Po navduševalnih besedah deželnega poslanca dr. Franca Rosine sprejela se je soglasno sledeča resolucija: »Protidržavno postopanje onih strank, ki so s svojim letošnjim nastopom v državnem zboru onemogočile vsako koristno delovanje, se kot javnega parlamenta nedostojno in Avstriji nevarno najstrožje obsoja; ob jednem se izraža nujna zahteva, da vlada skrbi zakonitim potom za zagotovljenje in izvedenje jednakopravnosti v šoli in uradu glede vseh slovanskih narodnostij v Avstriji.« — Ko se je še izrekla zahvala in zaupanje našemu novemu državnemu poslancu, zaključil je predsednik zborovanje. Na svidenje volilci, na prihodnjem gornjeradgonskem shodu! Iz Kozjega. (»Gospodarsko bralno društvo«.) Prvo slovensko bralno društvo v kozjanskem okraju je sijajno in veličastno obhajalo dne 25. julija svoj rojstni dan. Ljudstva je privrelo od blizu in daleč v tako ogromnem številu, da skoro ni bilo moči vzdržavati redu. Zlasti nam je pohvalno omeniti brežiških vrlih mož in mladeničev, katerih se je pripeljalo tri vozove. Nikakor pa tudi ne smemo prezreti slavne Št. Petrane, ki so nas razveseljevali s svojim krasnim petjem, za katerim nikakor ni zaostajal domači kozjanski pevski mešani zbor. Ker je volilni shod dolgo časa trajal, morale so se vse točke vsporeda skrčiti in naglo zvršiti; kajti gostje so bili od daleč doma ter se jim je mudilo. Vrla podčetrteška godba }e vso slavnost zelo povzdignila. Udov se je koj prvi dan dalo zapisati okoli 80, kar je velikega pomena za Kozje. Enoglasno izvoljeni odbor nam jamči, da bo društvo rastlo, cvetelo in obilnega sadu obrodilo. Vam pa,. preblagi in dragi gostje, ki ste prišli od blizu in daleč, kar najprisrčnejša zahvala! Iz Celja. (Pri shodu) osnovalnega odbora »Podpornega društva organistov« je bilo čez 50 udeležencev in med temi tudi 8 če. gg. duhovnikov, za kar jim izrekamo vsi orgljavci vso čast in hvalo. Pri sveti maši so peli gospodje organisti prav dostojno in ubrano slovenske cerkvene pesmi od Foersterja in Budna in drugih domačih veščakov. Pravila so se tako uredila, da zamorejo biti udje orgljavci tudi iz drugih vladikovin s sedežem v Celju. Začasni odbor namerava prositi milostljivega knezoškofa v Mariboru za pokrovitelja društva. Vsem, ki se že oglašajo kot podporni udje, naznanjam, naj blagovolijo potrpeti na odgovor toliko časa, da nam namestništvo v Gradcu pravila pregleda in potrdi, potem bodemo takoj v cenjenem »Slov. Gosp.« poročali, kdaj prične imenovano društvo delovati. Končno prijazno prosim vse taiste, ki žele o nameravi našega društva kaj več zvedeti, naj se blagovolijo obrniti do gosp. Šenljurca, organista v Ptuju, ali pa do mene v Celju. K. Bervar. Iz Savinjske doline. (Shod na Gomilskem prepovedan.) Kat. pol. društvo za vranski okraj je za dan 25. julija napovedalo ljudski shod na Gomilskem. Tega shoda se je veselila cela spodnja Savinjska clolina od Žalca do Vranskega, na ta shod bi bilo prišlo veliko nad tiso6 Ijudij, toda — c. kr. okrajno glavarstvo v Celju je shod prepovedalo. Kakor smo izvedeli, je utemeljevalo svojo prepoved s tem, da je prebivalstvo na Gomilskem zelo razburjeno ter se je za slučaj shoda bati izgredov in še posebno zato, ker nameravajo tudi socijalni demokratje isti dan ondi zborovati. Dobro! Prebivalstvo je razburjeno ! Zakaj ? Od meseca januvarija sem že hujskajo ljudstvo na Gomilskem socijalno-demokratični agitatorji. Sodrug Ropas je ondi imel svoje shode in je Ijudstvo slepil in ga »farbal« s svojimi budalostmi. C. kr. okrajno glavarstvo pa je dobro vedelo, da na Gomilskem ni rudokopov, ni kakih tvorniških delavcev in — vendar je te shode dovoljevalo in — še brez komisarja. Ali je potem kaj čudno, da je Ijudstvo razburjeno ? Vsi začudeni so povpraševali ljudje: Kako vendar to, da gosposka dovoljuje te shode? Na koga je ljudstvo razburjeno? Na socijalno-demokratične shode, ne pa na shode »kat. pol. društva za vranski okraj«. Naše društvo je hotelo ljudstvo ravno pomiriti in ga podučiti, kaj je resnica; zato je tudi povabilo na shod imenitnega govornika, dr. Kreka iz Ljubljane. Vse je torej željno pričakovalo shoda, a v soboto se je moralo na vse strani vranskega okraja naznaniti, da je shod prepovedan. Z društvenim shodom torej ni bilo ni<5. Na nasvet gosp. dr. Kreka pa se je vendar sklenilo izdati osebna vabila po § 2. društvenega zakona. Takih vabil se je izdalo na 350, tako, da so bili vsi prostori Kočevarjeve gostilne na Gomilskera natlačeno polni. Sklieatelj je povabljeneem predstavil g. dr. Kreka, kateri je v nad uro trajajočem izbornem govoru pojasnil socijalne razmere in pokazal v pravi luči socijalne demokrate. Govor borao vsaj ob kratkem priobčili v jednej prih. štev. »Slov. Gospodarja«. Ljudstvo je govornika zasledovalo z največo paznostjo in je glasno pritrjevalo njegovim besedam. Vršilo se je vse v najlepšem redu, kar kaže, da se pri naših shodih ni treba bati nobenih izgredov. Polno veselja je ljudstvo zapuščalo zborovanjske prostore, dobro vedoč, da je na novo pokrepčano v boju zoper socijalne demokrate. S Frankolovega. (To in ono.) Celjski gosp. okrajni glavar pošilja raznim uradom pošte, da je zelo jezen, ker si nočejo naročiti celjskega uradnega lista. Mi smo lahko veliko bolj na glavarja jezni. Denar, ki se dobiva za uradni list, izdaja se za drug tak časnik v Oelju, ki nas le zasramuje. Bedaki ste šolski, eerkveni in občinski uradi, ki dajate nasprotniku kamen, s katerim vas treska po glavi! — Jezni smo lahko na g. glavarja še veliko bolj mi iz.frankolske okolice. Misijona ni bilo na Frankolovem še nikoli. Letos je bil napovedan za čas od dne 1. do 9. julija. Prigodilo se je, da je res nekaj otrok zbolelo in — okrajni glavar je misijon prepovedal. Besede bi ne rekh zoper tako prepoved, ker je nam vsem zdravje ljubo bolj ko zlato. Pa če je bolezen res nevarna, bi tudi otroci ne smeli v šolo hoditi. Ali v šolo hodijo zdaj, kakor poprej. Svetni gospodje v Celju, bodite nam vendar pravični, da bomo smeli tudi za duše kaj več storiti, kakor se dti navadno doseči od domačih duhovnikov! — Toda še nekaj! Dramlje, Zreče, Griže so postranski kraji, kjer ni posebne trgovine ali tovarn, pa imajo svojo pošto. Frankolovo je na državni cesti, župnijski, šolski in občinski urad tukajšni in iz Grešnic ima zelo veliko pisem pošiljati, 2000 Ijudij v obeh župnijah se tudi veliko peča s svetom, in vendar še ni pošte. Okrajšajte nam pot in potrudite se, merodajni možje, da dobimo ali redno pošto, ali pa da bo kdo redno ob določeni uri iz Vojnika pošto donašal. Uradi in ljudje vam bodo hvaležni in za vas bode boljše! Iz Slov. Gradca. (Cerkvenaglasba.) Ministerstvo za bogočastje in nauk je dne 31. maja t. 1., štev. 12.512, gosp. Valentinu Stolzerju, učitelju v Razboru pri Slov. Gradcu, podelilo nagrado za gojitev cerkvene godbe. — Konservatorij na Dunaju je pregledal vse do sedaj izdane cerkvene skladbe gosp. učitelja V. Stolzerja, koje se na podlagi tega, posebno pa »Marijine pesmi«, inaša »V ponižnosti klečimo« in >Missa pro Defunctis« z nova vsem prijateljem cerkvene glasbe zelo priporočajo in se dobe vse te skladbe pri imenovanemu gosp. skladatelju, kateri želi, da ga podpiramo, da mu bo mogoče, še prihodnje cerkveno godbo gojiti. N. B. Iz Slov. goric. (Občinske volitve.) Občina Drvanja se bode na 5. junija t. 1. še dolgo let z veseljem spominjala. Kaj pa je bilo ta dan tako veselega? Imeli srao občinske volitve. Ze od dne 5. novembra 1892. leta je nam zapovedal in nas komandiral kot župan g. M. T., znani ludi pod imenom Bos-Martin. Kake baže človek vam je ta Bos-Martin, razumeli me bodete najlaglje, ako vam povem, da mu je lenarški paša, g. Mravljak, prijatelj, svetovalec in voditelj. Zategadel se je naš Martin pri zadnjih volitvah volilnih mož pa toliko trudil, da bi se odposlali v Maribor tudi iz naše občine možje po Mravljakovem kopitu. A že to pot se ga je smola prijela. Še bolj pogorel je gosp. župan pa dne 5. junija pri volitvah za občinski odbor. Dasiravno je bila triletna doba županovanja že meseea novembra 1895. leta pretekla, vendar se mu je občinsko komando odložiti toliko usmililo, da so nara nove občinske volitve, čujte in strmite — za dve celi leti zavlekli. Toda kadar jabolko dozori, pade na zemljo. Dozorelo je tudi naše občinsko jabolko. Kakor nam volitve od dne 5. junija kažejo, je g. T. odzvonilo za vselej. Občani so pri tej priložnosti pokazali odločno, da za Bos-Martina več ne marajo, da mu ne zaupajo. V III. in I. volilnem razredu se ga ni ¦nihče hotel usmiliti, a v II. razredu je prišel Se v poštev s tem, da je sam zase glasoval. Kaj ne, grozdje bi zobali, pa vam je prekislo postalo? Vrli volilci, vsa čast vam, da ste tako ukrenili! (i. M. T. je liberalec, torej ne gre in ne sme biti, da bi v naši lepi slovenski občini še delj časa zvonec nosil.