št. 21(1502) Leto XXIX NOVO MESTO, četrtek 25.'maja 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki 'oričevi zidanici lc Makovec, 76-letni ^ZDRAVI TITU PO _ Radioamaterji iz ^ Jugoslavije so v petek J*6* svojih radijskih postaj radijsko štafeto s Pozdravi tovarišu Titu za , • rojstni dan. V prenosu jedila so sodelovali tudi °«enjski radioamaterji iz ^vnice, Prekope, Krškega, ovega mesta (na sliki), 'bnice, Kočevja, Črnomlja « Sevnice. Po več kot • ,fs*0 sprejemih in odda-oh ^ štafete v soboto 11. uri pozdravila Jožica mladih, zbranih v Pogradu. (Foto: J. Pavlin) Novomeščani vrnili obisk bosanski občini Ključ Trajen spomenik Slovesnost pri Barbori-Cevi zidanici na Malem Vinjem vrhu Na steno zidanice Jožeta arboriča so ob slovesnosti že teta 1952 pritrdili ploščo, ki je ''se mimoidoče spominjala na september 1941, ko so na tem mestu ustanovili Osvobodilno fronto za škocjansko-šmaiješko območje. Pred leti je leseno «inico uničil požar, v nedeljo pa so jo prenovljeno označili kot trajen spomenik na d*1*, ko se je. kovalo prvo Partizanstvo. Slovesnosti so se poleg tevilnih krajanov udeležili Pravniki KO ZZB Škocjana Smaijete ter pionirji obeh Zbranim je o bojih v teh 7? n*1 e spregovoril predsednik kuh 9an ,ože Tomažič, v ‘turnem programu pa so "“topiH pevski zbor Dobrava P>°nirji iz šmarješke in janske šole, ki so jih ob &***»« sprejeli v vrste nek!ied U(lelfiženci sta bUa 11,(11 Vinu*”13 borca, narodni heroj pri^0 R°bek in edina še živa V organizaciji občinske organizacije ZK in Doma JLA iz Novega mesta je minulo soboto in nedeljo 90 naših občanov obiskalo znane partizanske kraje, kot so Kozara, Banjaluka, Jajce, Bos. Petrovac, Bihač in Ključ. Mladina ter predstavniki našega javnega in družbenopolitičnega življenja so si ogledali muzeje, spomenike in prizorišča bitk iz zadnje vojne. Naši so pripravili tudi kultumo-umetniški in zabavni program, v katerem so nastopli člani Pevskega zbora Krka, folklorna skupina Kres, recitatorska skupina mladih vojakov in zabavni vojaški CRNOMALJCI ZA „NAŠ KLUB 78“ Črnomaljski gimnazijci so pripravili večer glasbe in humorja, ki bo jutri ob 20. uri v kulturnem domu v Črnomlju. Prireditev je tekmovalnega značaja in sodi v okvir akcije organizacij ZSMS pod geslom „Naš klub 78“. ENAJSTI ZBOR PROSVETARJEV V novomeškem Domu JLA bo jutri popoldne enajsti zbor delavcev vzgojnoizobraževalnih organizacij občine Novo mesto. Uvodno predavanje bo imel mag. Veljko Troha, direktor Pedagoškega inštituta v Ljubljani, govoril pa bo o današnjih družbenovzgojnih žariščih in vlogi pedagoških delavcev. V drugem delu programa bodo nastopili: Edvin Fliser, Marjana Deržaj, Oto Pestner, New Swing guartet, Janez Rohaček in Vinko Simek. DOLENJSKI KVIZ NA ČEBINAH Dijaki dolenjskih dijaških domov so se pomerili v znanju o dosedanjih partijskih kongresih. Zmagovalci iz brežiškega, črnomaljskega, kočevskega, krškega, novomeškega in sevniškega doma se bodo danes zbrali na Čebinah, kraju ustanovitve KPS, in na kviz tekmovanju pokazali, kaj vedo o slovenskih in zveznih kongresih Zveze komunistov. ansambel. Z večernim programom in zabavnim večerom so nastopili v mestu Ključ v Bosni. Novomeščani so s tem vrnili obisk članom KUD „Dušan Vujinič iz Ključa. Vrnili so se z nepozabnimi vtisi in še čvrsteje zastavljenim programom bratskega sodelovanja. BLANČANI V OGULINU Igralci prosvetnega društva France Prešeren iz Blance gostujejo konec tedna v Ogulinu, prizorišču srečanja medrepubliške zveze kulturnih organizacij. Nastopili bodo z Marin čevo komedijo Odmev je vedno zadnji. Razen na domačem odru so sc predstavili v Koprivnici, Zabukovju, Velikem Trnu in Loki. ZAGREBČANI RAZSTAVLJAJO V Likovnem salonu v Kočevju so 19. maja odprli razstavo likovnih del umetnikov iz pobratene KS Novi Zagreb-Tmsko. Svoja dela razstavljajo Magdalena Kovačevič, Vladimir Mutnjakovič in Antun Mutnjakovič; vsi so člani likovnega društva „Grupa 69“. Razstava bo odprta do 30. maja, posvečena pa je dnevu mladosti. Pokroviteljica razstave je KS Koče vje-mesto. Ob deseti obletnici svobode in zmage nad fašizmom in nacizmom je tovariš Tito, ko je sprejemal štafetno palico na beograjskem stadionu JLA, med drugim rekel: „Minilo je deset let naših naporov in dela, dosežkov v našem notranjem razvoju kot tudi zunanji politiki. Menim, da je bilo v teh desetih letih storjenega zares veliko pomembnega. Če se današnji dan že praznuje kot dan mojega rojstva, menim, da bi mu morali dati drugačno ime. To naj bo dan naše mladine, dan m ladosti.“ In tako vsakoletna štafetna palica s podajami iz dlani v dlani združuje mladost, Jugoslavijo in ljubezen, ki ji je ime Tito. Vojaki teden dni naši gostje Ribnica in Kočevje dobita več novih športnih objektov V drugi polovici tedna se obeta deloma sončno vreme. V popoldanskem času bodo nevihte. V Ribnici in Kočevju je vse pripravljeno za začetek 33. športnega prvenstva ljubljanske armijske oblasti. Press center bo začel delati danes, 25. maja. Njegov sedež bo v domu JLA. Pričakujejo, da bo tekmovanja spremljalo okoli 20 novinarjev in televizijskih snemalcev. V ponedeljek, 29. maja dopoldne, bodo v Ribnici in Kočevju sprejeli in namestili tekmovalce-vojake iz Ljubljane, Ajdovščine, Vrhnike, Maribora, Kranja in Postojne. Za ta dan je predviden še ogled športnih objektov, obisk Jelenovega žleba in kultumo-zabavna prireditev. V torek, 30. maja, bo vadba ekip in posameznih tekmovalcev, ob 17. uri pa bo v Ribnici svečana otvoritev z mimohodom ekip. Ob 19. uri bo v letnem gledališču v Ribnici kultumo-zabavni pro- gram za občane; ob 20.30 bosta predsednika občin Kočevje in Ribnica v domu JLA sprejela predstavnike ekip, vodstva tekmovanja in goste; ob 21.30 pa bo v domu JLA tovariški večer. Tekmovanja sc bodo začela v sredo, 31. maja, ko bodo tekmovalci ob 8. uri preizkusili na vadbišču ribniške vojašnice spretnost in znanje v vzpenjanju po 7 m visoki vrvi. Tekmovanja, ki bodo nato vsak dan od 8. do 18. ure, bodo trajala do 3. junija, ko se bo ob 17.50 začela v Kočevju zaključna svečanost ob koncu iget- J. PRIMC Nova vzpodbuda filateliji j^ev^* ^ PRISLUHNILI — Množica mladih iz Škocjana in Šmarjete je na slavje pred Barbo-/ foju V,- kK0 na Mak"1 Vinjem vrhu prikorakala v pohodu in po predaji raporta narodnemu Votn. .n Robku prisluhnila besedam Jožeta Tomažiča, predsednika ZZB NOV Škocjan. • Pavlin) Prireditve Festivala filatelistične mladine Jugoslavije v Brežicah se iztekajo. Sklenili jih bodo v nedeljo, 28. maja. V Posavskem muzeju bodo tedaj zaprli filatelistično razstavo, na kateri so prikazali svoje zbirke pionirji in mladinci iz Bosne in Hercegovine, iz Hrvatske, Slovenije, Sibije in Vojvodine. Za najbolje ocenjene zbirke so na predlog žirije podelili več medalj in diplom ter nagradili najboljše osnutke za znamke, namenjene tradicionalni PTT izdaji pod naslovom „Radost Evrope". O problematiki mladinske filatelije v Jugoslaviji so v nedeljo za ,,okroglo mizo" razpravljali mentorji filatelističnih krožkov. Delo z mladino se je namreč močno razširilo in malone vsa društva iščejo pot do mladine. F estival v Brežicah je velika spodbuda za urutrditev in razvoj filatelije med šoLsko mladino v posavskih občinah. V Krškem imajo pri tem že tradicijo, v Brežicah pa so pred kratkim začeli znova. Začetek veli- ko obeta, saj je bilo društvo Verigar ustanovljeno komaj pred poldrugim letom, pa je medtem organiziralo že Ui razstave in izdalo več spominskih ovitkov. Za letos pripravljajo še meddruštveno razstavo in pionirsko razstavo v počastitev 35-letnicc drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu. J. T. Danes praznuje tovariš Tito in vsa Jugoslavija Danes praznuje Tito, legendami junak epopeje, v kateri je svetu pred desetletji s svojim ljudstvom dokazal, kakšno moč imata bratstvo in enotnost, predvsem pa želja po svobodi Menda ga ni na svetu, ki ne bi poznal njegovega imena. Zavoljo tega si svojega Tita želijo vsi, ki še ne vedo, kaj je svoboda in kakšna je dežela, v kateri ni ne gospodarja ne hlapca. In vendar Josip Broz, naš Joža, kot mu rečejo preprosti ljudje, ni legenda. Je veliko več. Del jugoslovanske, evropske in svetovne stvarnosti. Danes slavi predsednik Tito. V roko bi mu rad segel vsakdo. In zato bodo v današnjem majskem večeru jugoslovanske ulice spremenile podobo. Za uro bodo osamljene. S pomočjo malih ekranov bomo vsi, ki ga imamo radi, v Beogradu. Danes praznuje 86. rojstni dan mož, ki je želel, da 25. maj, njegov rojstni dan, postane dan mladosti, športa, dan mlade generacije, njenega duhovnega in telesnega razvoja. Ponovno bo v objemu mladosti, nasmejan, zadovoljen. Triintridesetič bo sprejel štafeto mladosti. Do danes jo je nosilo več kot dvajset milijonov Jugoslovanov, /n prav vsak, ki je imel to srečo, da nosi mladinski pozdrav in dokaz ljubezni predsedniku republike, si je najbrž mislil isto: „Zivi nam še dolgo. Zaradi nas, zaradi milijonov, ki jim tvoje ime pomeni svobodno deželo, zavoljo tvoje besede, ki jo v svetu spoštujejo in se po njej tudi ravnajo. ..“ Danes slavi Josip Broz Tito. Danes praznuje Jugoslavijaf J. PEZEU FILATELISTI V BREŽICAH — Ob zvokih pihalne godbe iz Kapel so na grajskem dvorišču v soboto, 20. maja, odprli II. festival filatelistične mladine Jugoslavije, v slavnostni dvorani pa zvezno filatelistično razstavo, na kateri je 161 pioniijev in mladincev razstavilo 218 zbirk. Zaradi pomanjkanja prostora jih niso mogli prikazati v celoti, ampak okrnjene. Razstavljalcem in risarjem najboljših osnutkov za znamke so v nedeljo podelili priznanja. (Foto: Jožica Teppey) trgovska hiša maximarket LJUBLJANA. Trg revolucije 1 VSAK TEDEN UGODEN NAKUP V KLETNEM PREHODU POLEG VHODA V KLETNO ETAŽO SMO PREUREDILI PROSTOR ZA TEDENSKE PRODAJE PO UGODNIH CENAH V KLETNI ETAŽI VEDNO DRUGE PRODAJE PO UGODNIH NI2JM CENAH NA POSEBNEM ODDELKU V KLETNI ETAŽI ZOPET ODTISNEMO na ieljo kupca IZBRAN MOTIV ALI BESEDE NA PRI NAS KUPLJENE OTROŠKE ALI 2ENSKE MAJICE. OBOGATIU SMO IZBIRO Z NOVIMI MOTIVI IN MNOGIMI ŠTEVILKAMI IN ČRKAMI „Na Kozari” je bilo nepozabno Mladost slavi ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik Ao se je po drugi vojni zaključilo najbolj mračno razdobje naše zgodovine, smo se zakleli: nikoli več vojne. Druga svetovna katastrofa je terjala 60 milijonov človeških žrtev, mi smo v tem žalostnem razdobju izgubili nad poldrug milijon ljudi Se pravi, da bi imeli danes z novimi rojstvi kar tri milijone ljudi več. Današnja generacija ne ve, s kako skromnimi začetki smo morali začeti leta 1945. Kako dolgo smo se čutili posledice druge vojne. Bolj razvite dežele so hitreje prebolele vse izgube, v Jugoslaviji skoraj ni bilo malo večje doline ah krajine, ki je ne bi krvavo • prizadela vojna vihra. Razorožitev-tema generacije Zato mi zdaj, ko se začenja v New Yorku pod okriljem svetovne organizacije razprava o razorožitvi, visoko dvigamo glas. Prvi govornik je bil Djuranovič, predsednik Zveznega izvršnega sveta. Prebral je poslanico predsednika Tita, ki je na problem razorožitve opozoril že v Colombu. V tem mestu je bila leta 1976 zadnja konferenca neuvrščenih. Mi smo tega mišljenja: razorožitev ni le stvar velikih - dveh supersil - marveč vsega sveta. O tako važnem . vprašanju ne moreta odločati samo Amerika pa Sovjetska zveza Mir je stvar vseh, nihče nima monopola govoriti o miru. Razorožitev ni stvar ravnotežja med Ameriko in Sovjetsko zvezo, marveč stvar generalnega sporazuma med vsemi. Ne gre za trenutni sporazum, marveč za trajno rešitev. Oborožitvena tekma je najbolj tragična stran sedanjega sveta. Nov moment je ta: sedanje konference o razorožitvi se udeležujeta tudi Kitajska pa Francija. Ti dve državi sta doslej gledali bolj po strani na vsa razorožitvena prizadevanja Zanimivi bodo kitajski predlogi, saj ima ta država po najnovejših ocenah že 900 milijonov ljudi Kitajska ni podpisala dokumenta o prepovedi atomskih poskusov v zraku in na morju, Francija tudi ni podpisala tega dokumenta Res je, tu je cela vrsta držav, ki so bile proti temu sporazumu - od Indije do Kube, vendar te države v mednarodnem življenju nimajo tiste teže. Nekatere države trosijo za oborožitev več kot polovico svojega proračuna Na drugi strani pa je tu recimo Japonska, ki porabi za oboro žitev le nekaj odstotkov svojega nacionalnega proraču na Švica se oborožuje. Švedska - veriga je dolga. V tej vrsti je Japonska samo slučajno izjema. Japonsko ščiti ameriški dežnik. To isto velja tudi za Zahodno Nemčijo. Sovjetska zveza pa ima baje milijon vojakov na kitajski meji Zdaj pa naše vprašanje: ah ima Izrael res že svojo atomsko bombo? Na tej strani smo že večkrat omenili, da bo julija v Beogradu pripravljalni sestanek za konferenco neuvrščenih. Ta bo drugo leto v Havani Beograjski sestanek bo na ministrski ravni. Naša država se zavzema za deklaracijo o miroljubnem reševanju spdrov med neuvrščenimi. Na žalost moramo ugotoviti, da so dogodki v Afriki globoko pretresli ves svet. Komaj so se afriške dežele osvobodile evropskega varuštva, že so se zapletle v krvavi boj. In tiste drago cene rezerve deviz potrebujejo zdaj za oborožitev za vojno. Pa je njihov nacionalni dohodek med najnižjimi na svetu sploh. Ali ni to tragično? Spori med neuvrščenimi naj se odslej rešujejo za zeleno mizo. Mi se pa vseno lahko vprašamo, zakaj afriška organizacija ni storila več za preprečitev vojne med Somalijo in Etiopijo? Drugo vprašanje: Zakaj so vsi poskusi posredovanja nekaterih afriških dežel propadli? Zakaj še zdaj ni pogfijanj o mirni rešitvi ogadenskega vprašanja. Interna stvar Etiopije pa je, zakaj skuša zdaj „rešiti“ vprašanje Eritreje s silo. Ali sodelujejo v teh bojih na strani etiopskih čet tudi oddelki tujih čet? Neuvrščeni naj poravnavajo spore miroljubno, ne s silo. O teh načelih bodo obširno razpravljali tudi na beograjskem sestanku julija tega leta. MIRAN OGRIN ■ MM MMP AMERIKANEC NA KITAJSKEM - Svetovalec ameriškega predsednika Zbjgniev Brzezinski na Kitajskem zidu, največji zanimivosti Kitajske. Po obisku Kitajske je Zbig, kakor mu tudi pravijo, odpotoval še v Južno Korejo in na Japonsko. Ameriški državniki se po vsakem obisku v Pekingu ustavijo tudi v Tokiu. Nove cene nimajo čarobne moči Za ureditev razmer na kmetijskem trgu se bo treba resno zavzeti Kako bodo nove zaščitne cene za nekatere kmetijske pridelke in živino, ki jih je zvezni izvršni svet določil konec aprila, vplivale na proizvodnjo in odkup ter oskrbo prebivalstva? Kaže, da sam predpis ne bo veliko spremenil, če se za njegovo uresničitev ne bodo zavzeli ljudje v kmetijstvu, živilski industriji in trgovini. Za spremembe sedanjih tržnih cen namreč ni večjih možnosti. Skoraj za vse poljske pridelke, za katere so določene zaščitne cene, so te enake pridelovalno-prodajnim. Za koruzo in sladkorno peso pa velja podoben sistem kot za pitano živino. Zaščitna cena, ki jo za kooperacijsko proizvodnjo jamči družba, je nižja od predvidene, ki naj bi se oblikovala na trgu, in jo imenujejo proizvodno-prodajna. Zaščitna cena naj bi namreč krila le stvarne stroške. Proizvodno-prodajna cena pa vključuje tudi tisti del dohodka, ki je potreben za sklade in širjenje proizvodnje ter služi za osnovo pri določanju cen mesa in drugih izdelkov živilske industrije. Proizvodno-prodajna cena ni obvezna. Na trgu se lahko oblikuje nižja ali višja cena od nje. Nižja navadno takrat, ko je ponudba velika, višja pa, ko primanjkuje pridelkov in živine. Mesarji to čutijo zdaj pri pitanih govedih, saj je cena juncev dosegla 27 in celo 28 din, čeprav je proizvodno-prodajna cena, torej osnova za določitev cene mesa, le 25,36 din. Drugače je pri prašičih, ki so na območjih, kjer je veliko koruze, cenejši od nove cene 22,72 din. Pri piščancih se cene bolj ujemajo. živinorejci pa čutijo veliko neskladnost cen pri koruzi. Nova zaščitna cena je 2,18 din, proizvodno-prodajna 2,30 din, zdaj pa je treba plačati zanjo več kot 3 din. To je skoraj nerazumljivo. Kdo lahko plača koruzo po taki ceni, ko naj bi jo v stroških za pitanje živine obračunali le po 2,30 din? Odkupna cena prašičev je zdaj še nižja od določene. Kako to ocenjujejo tisti lastniki koruze, NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED VLOGA SINDIKATOV Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je razpravljalo o pripravah na konferenco, ki bo 26. maja. Ob tem so največ pozornosti posvetili vlogi in prizadevanjem sindikatov, za učinkovitejše gospo daijenje in usmerjanje družbenoekonomskega razvoja ter organiziranosti in metodam delovanja na podlagi nalog, ki jih opredelju--je ustava. Nevarnost sektašenja Na slovesnosti ob 40. obletnici prve konference KPS v 5m iglo vi zidanici pri Grajski vasi nad Savinjsko dolino je imel sekretar ped sed st va ZK Slovenije Franc Šetinc slavnostni govor, v katerem je ocenil zgodovinski pomen konference, do katere je prišlo natanko leto dni po zgodovinski noči na Čebinah14, ustanovitvi slovenske komunistične partije. „Tudi danes se srečujemo z mnogimi primeri sektaštva, ki za vpiiv Zveze komunistov med množicami ne predstavljajo nič manjše nevarnosti kot, denimo, pojavi klerikalizma,44 je poudaril tovariš Šetinc. „Sektaštvo ni zgolj nekakšno kabinetno vprašanje, temveč so to povsem konkretni pojavi, povezani z nerazumevanjem vloge Zveze komunistov in SZDL v družbi. Sektaši namreč ne razumejo ali nočejo razumeti, da se bojujemo za širino naše socialistične fronte, za to, da bi pridobili in vključili v graditev socializma vse ljudi, ne glede na svetovnonazorske in trenutne idejne razlike, da si sami postali subjekt svojega življenja, svoje sreče in svoje prihodnosti44 PODPREDSEDNIK - FADIL HOXHA Na seji predsedstva SFRJ, ki jo je vodil predsednik republike Josip Broz Tito so izvolili za novega podpredsednika Fadila Hoxha. Tovariš Tito se je ob tem zahvalil dosedanjemu podpredsedniku Stevanu Do-ronjskemu in poudaril veliko aktivnost predsedstva, zlasti na področju mednarodnih odnosov in zunanje politike. PODOBNOST Komunist je objavil daljši intervju predsednika CK ZKS Tihomira Vlaškaliča pred 8. kongresom ZK Srbije. Vlaškalič je med drugim dejal: Nekateri komentirajo, da so vsi kongresi podobni drug drugemu, da na vseh kongresih govorijo iste stvari. Vendar je prav to tisto, kar je dobro. Slabo bi bilo, če bi na enem kongresu vlekli na eno, na drugem pa na drugo stran. Vzdušje je podobno tudi v organizacijah ZK. Teme z razpravo so v glavnem iste, opredelitve enake. Stopnja razvitosti samoupravljanja in konkretni problemi so različni, toda pristop k tem problemom je enak. Rešitve iščemo v smeri krepitve samoupravljanja. MILAN MEDEN iHiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiimiii TELEGRAMI JERUZALEM - Izraelske čete se bodo 13. junija umaknile iz Južnega Libanona To ozemlje bo potem prešlo pod začasno kontrolo mirovnih sil Združenih narodov. Tako se bomo za nekaj stopinj le približali mirni rešitvi spornih vprašanj. Na obmejnem ozemlju med Libanonom in Izraelom so zdaj oddelki več držav, med njimi so Francozi, Senegalci, Norvežani, Nepalci - pisan svet LIZBONA - Portugalski predsednic Eanes se mudi tačas v Južni Ameriki. Največ časa se bo mudil v Braziliji, kjer govore portugalsko. Predvidevajo, da bosta Brazilijo v tem času obiskala tudi predsednik Gvineje-Bissao in Angole - Cabral in Neto. Eanes bo na koncu svoje turneje obiskal tudi Združene drža- TAIPEH Sin nekdanjega predsednika Taivana (Formoze) Cing Kuo je postal novi predsednik te 16-miiijonske države. Njegov mandat bo trajal šest let. Tako se nada- Juje politična linija, ki jo je začrtal !angkajšck. BONN - Britanska kraljica Elizabeta je trenutno na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji. Čeprav so taki obiski v bistvu protokolarne narave, imajo vendar določen politični pomen. Bonnska politika skuša lavirati med Parizom in Londonom, v tem menevrskem prostoru skuša uveljaviti tudi svoje poglede. HAAG - Nizozemska bo kupila v Združenih državah sto letal tipa F-16. Prej seje Nizozemska orientirala na letala tipa Starfighter. Za letala F-16 se'zanimajo tudi dr1’ države - Belgija, Danska in Norveška. BEIRUT — Sirija in Izrael sta pristala na podaljšanje mandata svetovnih sil na Golanski planoti O tem sklepu sta obe državi obvestili generalnega sekretarja Kurta Waldheima. ki z njo redijo prašiče? Se jim pri sedanjih cenah bolj splača koruzo pokrmiti kot prodati? Slišati pa je tudi, da kmetje ne morejo prodati koruze po sedanji visoki ceni, ker je nihče ne kupuje za zalogo, temveč le za sproti. Kaže, da predpis o novih cenah ne bo uredil razmer na trgu in v kmetijski proizvodnji, če se prizadeti ne bodo začeli resno dogovarjati, čeprav ga je izdal najvišji zvezni upravni organ. Cene so nekoliko višje od prejšnjih, toda pri nekaterih pridelkih in živini odstopajo od tržnih navzgor ali navzdol. To lahko izravnavjo le proizvajalci v kmetijstvu in živilski industriji ob sodelovanju trgovine z uvajanjem dohodkovnih odnosov. To seveda ne bo lahko. Po mnenju kmetovalcev bo še najteže pri živini. Imajo pa predloge, ki bi morda lahko služili za osnovo pri dogovarjanju z mesarji. Med njimi omenjajo tudi zniževanje stroškov v klavnicah. JOŽE PETEK PRVIČ V ZG ODO VISI so se te dni sestali predstav niki Francije in afriških dežel Predstavniki Anglije in njenih kolonij so se sestat že pred vojno. Tedaj vedno v Londonu, zdaj dosledno v drugem kraju. Angleške kolonije so se medtem razvile t samstojne države - dobit smo Commonwealth, šteje skoraj milijardo ljudi-Samo v Indiji živi zdaj % 650 milijonov ljudi, v Angtr ji, matici te združe, pa le J® milijonov. ■> NEKDAJ JE BILA A KA v popolnoma podrej? nem položaju, v političn literaturi so začeli celo uporabljati izraz Evroafrika. Ah skuša zdaj francoska diplo' macija oživiti ta izraz in trtu dati tudi svojo vsebino? nimivo je, da se senegalski predsednik Senghor zavzeti za ustanovitev francoskega Commonwealtha. Seveda h' bila to zelo rahla zveza ' samo simbolična. . SPET DRUGI SE ZA VZEMAJO za ustanovite* nekakšnih francosko-afriškik mirovnih siL In sicer po zgl? du Modrih čelad svetovi organizacije. To je sarnO okvirni predlog, nič vel-Franciji že itak očitajo, do* svojimi vojaki preveč šarip0 bivših kolonijah. O teh h1 drugih vprašanjih se od p0, nedeljka naprej posvetuj1 francoski predsednik D‘estaing z afriškimi dri

eVa' nedavn' seji upravnega nienh* 80 °k preverjanju izpolnjen, na,°S Ponovno z obžalova-dlie U.g0.tav*jali. da še vedno niso jg od želje. Društvo je nabavilo ne * 6radbenega materiala, ki hP' odlaganje v nedogled. Pri-50 l’*6 *eto sivijo krmeljski gasilci DnH ebl’co’ vendar so še vedno >ej .ajemi,iki Metalne, ki je od že-lce odkupila postajno poslopje. Odgovori na krompirjeve uganke O predelavi krompirja v sezoni, ki se izteka, in napoved o tem, kako bo v prihodnje V Tovarni za predelavo krompirja na Mirni se ponovno izteka predelovalno leto. Skupno z nekaj nad 2000 tonami svežega krompirja, ki še čaka v skladiščih na predelavo, bo v celotnem obdobju predelanih nad 12.000 ton krompirja oz. največ, odkar je O _ • * v V o e j m/s ca baMESTO: Ker je ponud-ba prežgala povpraševanje, so na sasr sejh,u iastni*d Ma_ . malo popustili pri cenah. 26 .je bilo 449 pujskov in . ,na tri mesece starih prašičev, podanih pa skupno le 203. Pujski od 600 do 900 din, 1 Inn ,Pra^^i pa od 910 do U*J dinarjev. podpovn!0^ Ponudba Je bila sejem p čna> saj so na sobotni Pujskov 'S"1 „pripeIiaU .le 464 starih 1 nacl 411 mesece 369 pta^ev. Prvih so prodali gram * do ^3 dinarjev kilo-19 d0 V7e. teže! drugih pa 14 po teže. dinarjev kilogram žive tovarna postavljena. Že ta podatek pove, da je bila letošnja letina zelo bogata. Morda nekoliko bolj kot v naših krajih posebno v južnih republikah, kjer postaja krompir vedno važnejša kultura (žal tudi marsikje tam, kjer bi uspevale tudi druge kulture, ki bi jih naša dežela bolj potrebovala). Zaradi take letine smo se jeseni dogovorili za nižje odkupne cene, kot so bile leto prej. Ta se je v letošnji sezoni gibala med 2.10 in 2.30 din za kilogram krompirja, franko tovarna. Res, da je bilo precej očitkov, da je cena prenizka, da za predelovalce ni spodbudna, vendar lahko sedaj ‘ brez dvoma ugotovimo, daje bila odkupna cena, če gledamo v celoti, primerna, in to predvsem iz naslednjih vzrokov: Prodaja jedilnega krompirja je bila slaba; trgovina še vedno vzame samo tisto najnujnejše in najpotrebnejše. Predelava tako slej ko prej ostaja skoraj edini zanesljiv kupec, ki za 1 do 2 stara desetaka razlike v ceni nudi stalnost, zanesljivost in časovno ugodnost v odkupu ter posebno glede velikosti gomoljev ne postavlja takih zahtev kot ostali kupci. Nadaljnji vzrok je v tem, da imamo predelovalnih obratov že več in se morajo naše cene prilagajati razmeram v celotni Jugoslaviji Bilo je nekaj poskusov odkupovanja po višjih cenah, vendar je ves krompir obležal v skladiščih in je marsikaterega proizvajalca in odku-povalca rešila še večje izgube samo kasnejša intervencija Materialnih rezerv. Ko smo, kot ugotavljamo, glede na celotno situacijo dokaj dobro začeli z odkupom in predelavo, so velike količine odkupljenega in skladiščenega krompirja v naših južnih republikah, še bolj Pa seveda njihovi lastniki terjali pomoč širše družbene skupnosti pri rešitvi problema krompiija. Zato so Materialne rezerve prehrambnih proizvodov intervenirale preko zakonsko predpisane garantirane cene (1,60 Ndin/kg) in sprejetje bil sklep, da se odkupijo tržni presežki krompirja. V S lovcniji sn ■» se znašli pred težkim problemom, ker so bile velike količine krompiija pri proizvajalcih, medtem ko organizatorji proizvodnje - zadruge, kombinati - nimajo ustreznih skladiščnih kapacitet. Kaj storiti? Skupno smo se dogovorili, da je tovarna dala na razpolago skladiščne kapacitete organizatorjem proizvodnje, ki so v teh skladiščih zbrali krompir svojih proizvajalcev. S tem _ smo dosegli, da so Materialne _ _ §§ rezerve odkupile tudi večino |I|S2) Ofi Id lllfonolo frPOlfO = slovenskega krompirja ter ga kasneje WU IC UVCIIGIfl LI alf O = po regresirani ceni ponudile predelavi Ker cena Materialnih rezerv ni bila tako visoka kot naša, je tovarna doplačala vsem proizvajalcem razliko, čeprav zaradi tega nismo v enakem položaju z našo konkurenco, ki predeluje krompir po precej nižji ceni, kot je naša. Poleg doplačila za slovenski krompir nas bremenijo namreč še visoki prevozni stroški za tiste količine, ki nam jih je dodebla direkcija v drugih republikah. Velike količine kosmičev za pire krompir, ki jih bomo naredili v Jugoslaviji letos, ne bodo razprodane do nove letine, čeprav jc cena relativno nizka. Zato predvidevamo, da v naslednji sezoni krompiija ne bomo mogli predelovati s polno kapaciteto. Količina, ki jo bo rj"v na ko je v fazi latenja), delo pa opraviti v kar g ^očara^ <'asu °b pravilnem postopku, sicer sledi || ^ti kTlVedeti Je namreč treba, da je travo precej teže g naredj SD° . oruzo, ker vsebuje manj sladkorja in se v kisali ne š v ^ovo*j m^ečne kisline, ki ščiti pred kvaijenjem. Pra°M shdko,ia Je mogoče povečati z ovenjenjem trave. =| da trave n^ia*tor ne smemo silirati, če vsebuje še g om0 odstotkov sušine. Rezanje trave je koristen ukrep, g L^nien Prav^no polnjenje silosa. Če vreme siliranju ni | p°HsejCno’ ^ mogoče pripraviti silažo tudi s pomočjo še °/asila n?V’ fosila (2,5 do 3 kg na 1000 kg silaže) ali g S!**ranie > j trave n* mogoče oveniti, je mogoče izboljšati = ^6). V ^kom žitnega zdroba (50 do 100 kg na 1.000 kg g noj>enem primeru ne sme izostati temeljito tlačenje in g je silaže (najboljša je plastična folija, zalita z vodo). Inž. M. L. ~ Kmetijski nasveti Ko se le uvenela trava 1 Gvid0^e prcc* ^ leti naš najbolj znani travniški strokovnjak inž. || »Travnift doma ^ Sodražice, pisal svojo knjigo g in uVejj y.° *> je bilo siliranje trave pri nas še tako malo znano j= Zdaj je h ’ da sP'°h n' uvrstil med načine spravila krme. g Ocenjuj • 8ače. Tudi kmetje so že spoznali, da je zmotno, če j§ mnogo 0. Pr^elek le po količini, in da je - zlasti pri travi - g pridaj! kakovost, Prav z^adi tega pa je siliranje veliko g j)a , . * tedajt l ^o^h največ, bi morali travnike pokositi že v maju, g ^e*jakov'° ^ *trma “jboUS*. saj ima sorazmerno največ m ^klonjg111' ^oda v tem mesecu spravilu sena vreme običajno ni g sušenju °' ^taranie a dneva v dan slabša kakovost krme. Pri g soncu pa se tako in tako izgubi veliko dragocenih g Uveljavi ^ovi Ob mehanizairanem spravilu, ki se naglo n "so izgube še večje v primerjavi z ročnim delom, ki se H rvjstopek Povečuje pomen siliranja trave, saj samo ta g ^eta v n iu32611 Paže) z^otovlja najboljšo izrabo travnatega g skupnih zalog kosmičev na jugoslovanskem trgu in možnega izvoza sedaj ali v prihodnjem obdobju. Računamo, da bomo tudi v takih razmerah, kot jih pričakujemo letošnjo jesen, z medsebojnim sodelovanjem in zaupanjem našli najugodnejšo rešitev. Je že teko, čeprav se včasih tudi jezimo drug na drugega, da eni brez drugega ne moremo: dolenjski pridelovalci krompirja ne brez nas, mi brez njega pa tudi ne. To pa nas oboje obvezuje, da ne izkoriščamo zaupanja, la ga imamo drug do drugega. ANTON KOTAR, dipL inž. Želja še ni vse Želje po novih vrtcih na podeželju klijejo kot gobe po dežju. Tako so že nekajkrat željo po vrtcu izrazili v Gabiju, pred kratkim so vrtec kot glavni problem kraja postavili v Brusnicah, z isto željo se oglašajo v Šmarjeti, medtem ko so Mimopečani že lani načeli to vprašanje. Povsod imajo sicer v načrtu nekaj lastnih prostorskih rešitev, na primer opuščene stare šole ali pa prizidbe, vendar začeti vrtec ni tako enostavna stvar, kot si krajani predstavljajo. Prostor, ki mora biti seveda urejen po vseh predpisih, kajti zasilnih rešitev zakon ne dovoljuje, je šele del potreb za novi vrtec. Potrebno je zagotoviti kader — vemo pa, da še v Novem mestu manjka cela vrsta vzgojiteljic, kuhinjo, igrišče itd. Ko so vsi pogoji za ustanovitev vrtca izpolnjeni in izračunajo ekonomsko ceno, oz, dajo v javnost lestvico plačil, je interesentov za vrtec na mah polovico manj. Taka je namreč prakca, to so izkušnje iz Žužemberka in Malega Slatnika, Šentjerneja itd. Preden se vrtec gradi, vse ankete, izjave ih potrebe kažejo na to, da bi se v vrtcu trlo otrok. Ko ga odpro in ko starši izvedo za plačilo, se dogaja, da lepa stavba z vsem udobjem ostaja pol prazna. Tako tudi na Slatnik vozijo otroke iz mesta, ker jih v domačem okolju ni dovolj. Ob vseh takih primerih in krajevnih željah po vrtcih bi kazalo zbrati samo resne interesente. Ce jih ni vsaj 60, se vrtec ne izplača odpirati, ampak za posamezne otroke organizirati varuštvo pod okriljem — Imate še kaj neobdelanih njiv? - Nič več — jih je že zarasla hosta! (Marjan Bregar) otroškovarstvene ustanove. Morda bi katera od delavk, ki ima sama doma majhnega otroka, ostala doma in sprejela v varstvo še štiri druge malčke, dobivala pa bi osebni dohodek iz zavarovanje bi ji normalno teklo. Z dvema ali tremi poklicnimi varuškami bi bilo vprašanje varstva v marsikaterem kraju začasno rešeno. R. BACER Kadrovska /ne/ politika Na prvo opozorilo delovnih organizacij za dostavo načrtov o sprejemanju pripravnikov je občinski izvršni svet sevniške občinske skupščine prejel le dvoje odgovorov največjih delovnih organizacij -Jutranjke in Lisce. Na drugo okrožnico je prispelo deset odgovorov in naknadno še eden. Med tistimi, ki te dolžnosti niso opravili ali vsaj niso smatrali za potrebno, da bi odgovorili, kako je s tem, je še ducat imen tozdov in delovnih skupnosti. Tudi sicer je število predvidenih pripravnikov po delovnih organizacijah v večini primerov bolj simbolično in se začne in neha z enim ali dvema. Nič kolikokrat je bila na raznih razpravah ugotovljena kadrovska suša. Zanimali smo se, koliko je v občini, vsaj približno, v zadnjih letnikih dijakov in študentov, vendar tega ne vedo niti pri skupnosti za zaposlovanje. To bodo vedeli menda čez kakšne pol leta! Brez posebnih naporov bi lahko to zvedeli na šolah. Prvi korak - skupni razpis šol in zatem še štipendij - je bil st oijen, čeprav za to leto, žal, pozno. A Ž. Teleta v skrinje Lani je KZ Ribnica odkupila kar 15 odstotkov manj telet kot leto prej. Letos je odkup še slabši, saj odkupijo včasih na odkupni dan (ki je vsakih 14 dni) le še po 3 teleta, medtem ko so jih pred šestimi, sedmimi leti celo po 10-krat več. Vzrok za tako slab odkup ni, ker bi kmetje teleta privezovali ali klali, ampak jih prodajo mimo KZ. Ocdnjujejo, da kmetje prodajo na leto kar okoli 300 telet predvsem Ljubljančanom, ki jih zakoljejo in shranijo v hladilnih skrinjah. Klanje telet je gospodarska škoda. Mesa nam že tako pogosto primanjkuje, predvsem v turistični sezoni, obetajo pa se še slabši časi, če ne bomo takega „odkupovanja” preprečili. Ljubljančani plačujejo teleta po nekoliko višji ceni, kot je odkupna, zato teleta tudi dobe. Taki odkupi pa niso niti pomoč kmetom niti živinoreji, zato bo treba zaradii njih tudi ukrepati. J. PRIMC V kleparski delavnici novomeške Iskre je 17. marca završalo. Zaradi zmanjšanih osebnih dohodkov v januarju in februarju, pa tudi zaradi nekaterih drugih neurejenih stvari so delavci za nekaj ur prekinili delo. Sledil je razčiS-čevalni, pomirjevalni sestanek vodstev političnih organizacij, na katerem so sodelovali predstavniki republiškega sindikalnega sveta. Izšel je tudi članek v Dolenjskem listu. Naš novinar je sedel na tem večurnem sestanku, poslušal, beležil in poročal pod vsebini ustreznim novinarskim naslovom „Na gnilih temeljih ni mogoče graditi". Do tukaj je običajen potek in običajen epilog ene izmed nekaj nad 30 letošnjih prekinitev dela v Sloveniji. Od tukaj naprej pa, vsaj po našem mnenju, nesprejemljivo reagiranje direktorja novomeške Iskre inž. Marjana Reclja. Reagiranje, ki ni tako redko in ki kaže na nestrpen, podcenjevalen, v končni posledici oblastniški odnos do pisane besede. Značilen primer Zazvonil je telefon v uredništvu. Nič posebnega, če ne bi tov. Recelj prek žice obsul pisca, uredništvo in urednika s pavšalnimi obtožbami: -neresnice, laži, revolverski članek v revolverskem časniku... Na vprašanje, kaj je konkretnega v članku, kar ne ustreza dejstvom in kar je uredništvo dolžno preklicati in popraviti, je začel dehti vsesplošne nasvete o informiranju in urednikovi odgovornosti. Telefonski pogovor se je končal s strani uredništva s povabilom, naj iz „Iskre“ čimprej pride demanti, pojasnilo ali popravek, kar prizadetemu tako in tako zagotavlja zakon o informiranju. Čakali smo dolgo, in to namenoma, vendar tega doslej nismo dočakali. Pač pa je tov. Recelj ubral drugo pot. Ko mu je bila ponujena možnost, da je o prekinitvi dela v Iskri spregovoril v tedniku „7 dni“, jc to izrabil za napad na pisanje Dolenjskega lista. „To je še ena od mnogih dezinformacij," je počez odgovoril mariborskemu novinarju, ki je svoja vprašanja zastavljal na osnovi našega pisanja. Ob vsem tem bi rad naglasil samo naslednje. Dolenjski list je odprto glasilo. Njegove strani so na voljo vsem, ki želijo prispevati k ugotavljanju resnice in k pravi podobi obveščanja v našem družbenem sistemu. To je zapisano v temeljni vsebinski zasnovi, ki jo je uredniški odbor dolžan uresničevati. Časopis ni monopol novinarjev, resnica ni v zakupu nikogar. Tudi novinar se lahko, kljub najbolj dobronamernemu in vestnemu pisanju zmoti. Nevede naredi napako. Zato mora biti pripravljen to tudi priznati in popraviti. Toda kako naj napako prizna ali sploh ve zanjo, če je namesto ugotavljanja dejstev očitno neprimerno laže zavrteti telefon ter pritiskati na uredništvo. MARJAN LEGAN Nepravilnosti v UPP Ribnica Družbeno škodljiva pogodba s tujim partnerjem — Napačno informiranje — Finančne nepravilnosti - Direktorja Cirila Grilja izključili iz ZK Cirila Grilja, direktorja Industrije termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike, Ribnica (ITPP) in do letos predsednika občinske skupščine Ribnica, so na torkovi seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Ribnica soglasno razrešili članstva v tem zboru z utemeljitvijo, da je od leta 1975 do lani zavestno prikrival izgubo v ITPP ter tako OZD in člane kolektiva pripeljal v težak položaj, hkrati pa povzročil veliko politično škodo. Na petkovem sestanku osnovne organizacije ZK v ITPP pa so direktorja Grilja izključili tudi iz ZK. Na torkovi seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica so delegate seznanili s poročilom SDK, ki gaje prejela občinska skupščina tik pred sejo. To poročilo ugotavlja, da je imel ITPP do lani skupno preko 27 milijonov din izgube. Vzrok za izgubo pa je družbeno škodljiva pogodba z nemškim partneijem (Kueppers-busch), slabi polproizvodi kooperantov, negospodarno trošenje družbenih sredstev, slabo samoupravljanje itd. Člani kolektiva pa tudi občinske skupščine in družbenopolitične organizacije so dobivali od vodstva ITPP podatke, ki niso prikazovali pravega stanja v tej OZD. Zaldjučni račun ITPP za lani je prikazoval, da nimajo izgube. Inšpekcija SDK pa je ugo tovila, da so bile zaloge nepravilno ovrednotene in da so bile stoijene še druge nepravilnosti, ki niso v skladu s finančno zakonodajo. V kratkem se bosta sesta-a zbor združenega dela in družbenopolitični zbor, ki Jošta skušala skupaj z izvršnim svetom občinske skupščine najti rešitev za ureditev razmer v tem 260-članskem kolektivu. Skupščina bo imenovala tudi začasni poslovodni organ oziroma odbor, ki bo skušal doseči poravnavo z upniki in ugotoviti dejanski položaj. Na seji občinske skupščine so posebno poudarili skrb za socialno varnost delavcev, se pravi za zagotovitev rednega dela in s tem tudi osebnih dohodkov. JOŽE PR IMC V 7VF7I KOMUNISTOV 52 NOVIH ČLANOV V ponedeljek, 22. maja, so na seji občinske konference ZK v krškem delavskem domu slovesno sprejeli v organizacijo 52 novih članov in jim izročili članske izkaznice. Ta dogodek so vključili v spored prireditev v mesecu mladosti. V Posavju delavni po volitvah Predsednik Ribičič s člani predsedstva republiške skupščine v sevniški občini V petek so bili gostje medobčinskega sveta SZDL za Posavje predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, predsednik slovenske skupščine Milan Kučan, predsednica zbora občin Silva Jereb, član predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc in Franc Sifkovič, član izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZDL, ki si je s sodelavci ogledal rekonstrukcijo Jugotanina in krmeljsko Metalno - tozd Tovarno lahkih konstrukcij. Predsednik medobčinskega Vintar je goste seznanil z sveta SZDL za Posavje Ignac ugodnimi rezultati volitev v c7niRODOnU V P0SAVJU “ Predsednik medobčinskega sveta 2S? PosavJe I8nac Vintar (na levi) je predsednika repu. bliske konference SZDL Mitjo Ribičiča in druge goste seznanil z ugodno in delovno družbenopolitično zavzetostjo v Posavju po nedavnih volitvah. (Foto: Železnik) Globtour na Dolenjskem Sodelovanje ene največjih turističnih agencij z novomeško „Krko" — Vlaganja v zdraviliške objekte 17. maja so se v Gami hotelu na Otočcu zbrali delavci in sodelavci ene najmlajših turističnih agencij v Jugoslaviji, Emcna-Globtour, na svoji desetletnici. Ze v prvih letih poslovanja je Globtouru uspelo poleg domačega turizma pridobiti za sodelovanje visto Uljih turističnih agencij iz Evrope, pa tudi iz Amerike in Kanade. Nudil je kredite in se tako načrtno lotil tudi k pospeše- CERKNO: SREČANJE VESELIH ŠOLARJEV Ob 30-letnici izhajanja Pionirskega Hsta in desetletnici vesele šole, ki jo je Pionirski list uvedel kot posebno obliko dopolnjevanja znanja in splošne razgledanosti učencev osnovnih šol, bo 27. in 28. maja v Cerknem srečanje veselih šolarjev in njihovih mentorjev. V, tekmovalnem delu srečanja se bo pomerilo 360 tekmovalcev iz vseh slovenskih občin, v kulturnih programih pa bodo sodelovali kulturne skupine iz Cerknega, skupina miličnikov-kadetov iz Ljubljane in drugi, med njimi Janez Hočevar-Rifle, Maijetka Falk in Božo Kos. V okviru srečanja bo tudi okrogla miza o veseli šoli. O slednji se bo pogo-vaijalo blizu 300 mentorjev in gostov. vanju domačega turizma. V letošnjem letu je Globtour pričel uspešno delovati tudi na Dolenjskem v sodelovanju s „Krko“. Pomagal bo pri gradnji in razširitvi zdraviliških objektov v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. S sodelovanjem Globtura pa se bo že v naslednjih mesecih povečal prihod tujih gostov v oba hotela. Nova poslovalnica Globtoura bo v Novem mestu odprta v začetku januaija prihodnjega leta. Posavju. Tovariš Šifkovič si je med dopoldanskim delom obiska ogledal rekonstrukcijo sevniškega Jugotanina. Le-ta je trenutno pravo gradbišče, kjer zamenjujejo dotrajane dele opreme edine preživele tanin-ke v državi in vgrajujejo tudi novo opremo za večjo proizvodnjo furfurala. V delu je ekonomska študija za nadaljnjo naložbo 11 milijonov dinarjev (sedanja velja 12 milijonov dinarjev), Jugotanin pa se poteguje tudi za razvoj organske bazne petrokemije. Že sedaj poudarjajo prednosti lokacije v sami Sevnici in na Bregu pred drugimi interesenti. Med obiskom Krmelja se je tovariš Šifkovič pogovarjal s predstavniki tozd Metalne. Tovarna je lani imela nad 9 milijonov dinarjev izgube in skuša trenutno z vsemi silami doseči donosno gospodarjenje. Govor je bil o vrsti kovinskopredelovalnih podjetij tudi v tem delu Slovenije, med katerimi žal ni ustreznega sodelovanja. Gostje so se zanimali tudi za sodelovanje združenega dela s krajevno skupnostjo na svojem območju. V sevniški občini se je združeno delo odločilo prispevati 3 odst. od dohodka, A. ŽELEZNIK ŽE 20 SILOSOV V ribniški občini so začeli kmetje postavljati silose leta 1975, leto kasneje je ta gradnja imela največji razmah, danes pa stoji v občini že 20 silosov. Tako kmetje zdaj niso več odvisni glede sveže krme predvsem od vremena, razen tega pa je silirana krma boljša kot suha. i BANKA ZA PREDŠOLSKE - Čudno se sliši, pa je vendarle res. Ze majhni otroci se bodo s to novostjo, M katero so se najprej odločili v Žužemberku, navajali spoznavati denar in njegovo vrednost. Posnetek je z otvoritvene slovesnosti. (Foto: R. Bačer) Prva cicibanova banka V žužemberški otroškovarstveni ustanovi so 19-maja odprli prvo banko za najmanjše na Dolenjskem JNamen ustanovitve cicibanove banke ni le varčevanje, marveč predvsem navajati predšolskega otroka, da s pomočjo igre spoznava denar in njegovo vrednost," je ob otvoritvi izrecno poudarila Marija Rus, predstavnica Ljubljanske banke iz Novega mesta. Cicibanova banka je videti kot omara, katere prednja stran je domiselno oblepljena tako, da je podobna čebelnjaku. Vsak varčevalec ima svoje okence z lastnim znakom in odprtino, skozi katero bo vlagal kovance. V tej banki se lahko vloge gibljejo med 10 parami do 2 din, več se sploh ne sme vložiti. Te, to kaže, da gre pri tej novosti res predvsem za vzgojni moment. Ob otvoritvi so malčki v spremstvu staršev gledali kut turni program, zatem pa s° pokazali, kako bo njihova mala banka delala. Odprta bo le ob ponedeljkih, od 7. do 8. ure zjutraj. Denarja, ki ga bod° posamezniki prispevali, ne bodo dvigali posamično, mar več skupno vsaka dva ali mesece, kakor bo odločil sveti v katerem bodo malim varčey valcem pomagali odločati starši. S privarčevanim denar-jem bodo kupili za vse enak# in najbolj potrebna darila. Tovrstni način otrokove vzgoje v predšolski dobi so v žužemberški varstveni ustanovi j začeli na pobudo in pod vodstvom vzgojiteljice Olge ! Longarjeve in je prvi tak primer na območju temeljne dolenjske banke. Doslg' je v Sloveniji le malo takih poskus-ov, kjer pa so, so se v praks obnesli. Za operativnejši zbor banke Investicijska naložbena politika LB - Temeljne dolenjske banke se mora odvijatM ravni banke, razen manjših dogovorjenih naložb v okviru za to določenih sredstev ________ ospredju: enakomeren razvoj regije 22. maja je bil v Novem mestu 3. zbor Ljubljanske banke -Temeljne dolenjske banke, ki ga je vodil predsednik zbora LB—TDB Ivan Gole. Delegati so tokrat sprejeli poročilo o gospodarska zbornica in drugi. Na zboru so poročali tudi izvolitvi nadzornega odb^ HHI DELAVCI GLOBTOURA SLAVILI — Ob desetletnici obstoja turistične agencije so jubilantom in dolgoletnim sodelavcem podelili priznanja. Prejel ga je tudi kolektiv ,,Krke“, s katerim je Globtour že pričel uspešno sodelovati. (Foto: J. Pavlin). i/vibgau au tuiuai ajjicjcu (Juiutuu u ‘ poslovanju LB v letu 1977 in vrsto predlogov, ki zadevajo LB-TDB, za tretjega člana po^J redno poslovanje banke in njeno nadaljnjo samoupravno orga- nega odbora banke pa so imej; i vali Mirana Simiča, dipl. pravni*; ki je doslej delal v NOVOTEKS1 niziranost. Potrdili so predlog plana prihodkov in odhodkov ter finanč nega načrta LB-združene banke kot LB-Temeljne dolenjske banke v Novem mestu za 1978, predlog sklepa o višini obrestnih mer in tarifi plačil za razne bančne storitve, sklep o zgornji meri zadol- Edina tema, ki obstaja, je neznanje Počastitev 30-letnice medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Oiganizacija slepih in slabovidnih se je na Dolenjskem osnovala že 1948, leto dni za. tem, ko je bila ustanovljena Zveza slepih Slovenije. Z društvi so pričela takratna okrajna središča v Trebnjem, Novem mestu, Črnomlju, Brežicah in Krškem. Začetek je bil skromen, saj je društvo lahko skrbelo le za povezavo s socialnim skrbstvom, ki je imelo v svojem programu delo s slepimi. širšo vsebino dela pa je organizacija dobila 1953, ko je bila ustanovljena Osnovna organizacija zveze slepih Novo mesto za območje občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Krško, Sevnica in Brežice. Se posebno se je razširilo delo organizacije, ki šteje danes 114 članov pod vodstvom Jožeta Zupanca, sedanjega predsednika Zveze slepih in slabovidnih Slovenije. Njegovo delo POZDRAVNO PISMO V BRAILLOVI PISAVI - S sobotnega slavja Zveze slepih in slabovidnih Novo mesto so poslali pozdravno pismo, ki ga ie z ustnicami prebral dolgoletni član društva Gusti Skrabec. (Foto: J. P.) danes uspešno nadaljujeta Jože Klančar in tajnica Anica Skrabec. Med prednostne naloge organizacije sodi zagotovitev socialne varnosti in možnosti družbenega uveljavljanja slepega človeka. Preko Zavoda za slepo mladino v Ljubljani in Škofji Loki se je usposobilo 30 naših članov. Dva sta končala fakulteto, največ pa si jih je pridobilo poklic telefonista. Na Dolenjskem je danes zaposlenih 19 slepih, največ v tovarni zdravil „Krka“. Med člani je še vedno skoraj trideset socialno ogroženih. V hujših primerih pomaga organizacija Rdečega križa. Tudi letovanje in klimatsko zdravljenje imajo slepi v svojih domovih po vsej Sloveniji brezplačno, žal pa teh ugodnosti največkrat ne izkoristijo, ker njihovi spremljevalci ne uživajo brezplačnega penziona. Za kulturno življenje slepega jc zelo pomembno znanje Braillove pisave. Tistim, ki si tega znanja niso pridobili v šoli, organizacija pomaga s tečaji. ZDSS ima bogato knjižnico, fonoteko in izdaja zvočni časopis „Obzorje“. Zelo priljubljena dejavnost slepih so izleti in rekreativna dejavnost Društvo za vsa leta sodeluje na republiških tekmovanjih v igri z zvenečo žogo, atletskem mnogoboju, plavanju, smučanju, kegljanju in šahu. Že od leta 1972 prirejajo slepi iz Nove Gorice, Kopra in Novega mesta tradicionalna prijateljska srečanja, od lani pa sodelujejo tudi z društvom iz sosednje Itvaške, s Krapino, s katerim so se pobratili. Proslave v Domu JLA so se udeležili skoraj vsi člani organizacije. V imenu pokrovitelja, Medobčinske organizacije SZDL je spregovoril njen predsednik Uroš Dular, v kulturnem programu pa so nastopili pionirji iz o.š. Katje Rupenc in glasbene šole. Na slovesnosti so najzaslužnejšim podelili vrsto priznanj. Predsednik občinske skupščine Novo mesto, Marjan Simič je podelil odlikovanja predsednika republike, ki so jih prejeli Gusti Skrabec, Jože Klančar, Jože Zupanc in Jože Osterman. Priznanja republiške zveze pa so prejeli: Leopoldina Tratar, Jože Klančar, prof. Milan Smerdu, Anica Skrabec, Avgust Skrabec, Jože Zupanc in kolektiv tovarne zdravil „Krka“. Društvcr je razdelilo tudi priznanja svojim članom za desetletno in dvajsetletno delo in sodelovanje. JANEZ PAVLIN žitve tako za združeno banko kot za Temeljno dolenjsko banko, kakor tudi vrsto ukrepov za uresničevanje srednjeročnega plana Ljubljanske banke. Med predlogi, ki zadevajo krepitev nadaljnje samoupravne organiziranosti banke, je zanimiva pobuda komisije za spremljanje in usklajevanje samoupravnih splošnih aktov banke, ki je predlagala nekaj sprememb in dopolnitev sporazuma o združitvi v LB-TDB Novo mesto. Pokazalo se je, da je sklicevanje in delo sedanjega zbora banke z udeležbo delegatov vseh članic zelo zahtevno. Ž zdaj ima banka 176 članov, vse pa kaže, da jih bo v kratkem morda celo 200. Zbor s takim številom članov bi težko uspešno in operativno dobro izvrševal svoje naloge. Tudi konference poslovnih enot izgubljajo spričo tega svoj pomen, saj isti delegati tam ponavljajo enako vsebino. Komisija in izvršni odbor banke dajeta zato v javno razpravo predlog, po katerem bi zbor banke oblikovali iz delegatov članic, ki jih bodo kot svoje delegacije izvolib na konferencah posameznih poslovnih enot. Slednje naj bi veljalo tudi za delegacije iz vrst deponentov in delegacije varčevalcev. Pri volitvah delegatov naj bi bil izvoljen en delegat na pet članic banke, vsaka delegacija pa naj bi imela najmanj pet članov. O predlogu bodo do jeseni razpravljali vsi člani, ostali organi banke, družbenopolitične skupnosti in- njihovi organi, področna MLADINSKI ABONMA KONČAN Z BALETOM V Črnomlju je v ponedeljek, 22. maja, zvečer gostovala baletna skupina Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora s predstavo ..Baletni čeveljčki pripovedujejo". To je bila zadnja prireditev glasbenega abomnaja za mladino v tej sezoni. Predstava je bila za obiskovace poučna, vzgojna in razumljiva, kar jc nedvomno zasluga koreografa Ita Otrina. Tomšičeve nagrade podeljene ^ Priznanja za novinar*^ dosežke — Med nagraj®r ci tudi urednik pokraji^ skega lista, pomurske!) Vestnika J/j Tomšičeve nagrade, * jih slovensko društvo vsako novinar leto p° .de- ljuje pred obletnico sinf revolucionarja in orgaIJ._ zatorja partijskega in p8* zanskega tiska Tor>e Tomšiča za posebne do# ke v novinarstvu, so ^e\-. prejeli naslednji novink. Tomšičevo nagrado , življenjsko delo je dr. Lojze Berce, uredfl, tržaškega „Gospodarstv3^ Tomšičeve nagrade pa dobili še Vlado Jarc, P a močnik glavnega ure „Dela“, Janez Stanič, ur\„ nik v zunanjepoliticn uredništvu TV Ljubija113 ^ Juš Makovec, direktor ^ glavni urednik Vestni* ^ Murske Sobote. Na# ^ sklada Toneta Tomšič3 , prejeli: Milan Meden, ^ nik Ljubljanskega dnev>|> Jelka Šprogar, no.vu* ^ „7 dni“ iz Maribora* ^ Popit, novinar „Dela > ^ Franci Pavšer, ur® iot>. športnih oddaj Radia J Ijane. . „,oVjjri Nagrajenim novinar kolegom čestitamo! pisma in odmevi $/IU tJtawl/niy&buo' iida/ DELOVNI TEDEN RK Teden RK smo pionirji krške snovne šole počastili z akcijami v., Posebno proslavo. Proslava je tj? v, petek, 12. maja, v šolski Ptoo P° krajšem kulturnem Ciin*?11'1 smo sPreJeli v organiza-nm, j učence prvih razredov. V ^Jedeljek, 15. maja, smo zbirali ohtuPapir’ tri dni kasneje pa še akti" °^utev posteljnino. Obe . sta dobro uspeli: zbrali smo obla?« ■Stare8a PaPufa in 300 kg ‘*cu in obutve. DARJA IVAClC novinarski krožek OS Jurij Dalmatin, Krško O TITU Tovariša Tita spoštujem, ker e ,5mbo1 n>iiu> svobode in . nakopravnosti, ker je dober z ^“Jni, ker nam je priboril °bodo, ker je borec za mir in ?ray*co> ker je ustvaril lepši boljši svet, ker nas ima rad, f" nam je skoval novo življenje. Učenci OŠ „Jurij Dalmatin" Krško Kon n *e Prejšnjo soboto v • Pomerili sta se domača in SlABo sosedstvo Pis: Mrazil? ° Pišem> da bi tako Žalost cV°ie ogo^enje in ‘ožariir, os^dje kar naprej ca, (jaJ .^°Jega moža Igna-ka’ dej,?1 ,p°*an in da se izmi-nica l. '• - Je velika neres- l°vaem mož ^ na de' 10vnem Jc ua *■ svinceni mestu zastrupil prave h V ° čemer im amo pa je j°kaze» posledica tega leha. ’ v ^ w^rat bo- vkW„ na^ družina, Želimo ° vseh sedem otrok, na l.. nilr in nn$tf>nip np v*UfjQ . . VMV4V: pa la-> = mir m poštenje, ne ^"sovraštvo. 1eREZ1Ja IN IGNAC HROVATIČ Ruperč vrh Sobotno Delo v torek Skrivnostni urnik poštnih dostav v srcu Dolenjske K&> ESv-- V* ČLANI GASILSKEGA KROŽKA — Na celodnevni osnovni šoli Semič že četrto leto deluje gasilski krožek. Akcije „Osnovne požarne samozaščite" se je udeležilo okoli 160 učencev in vsi so pokazali zadovoljivo znanje ter za to prejeli priznanja in značke. Da bi bilo delo krožka še bolj uspešno, smo kupili 300-litrsko motorno brizgalno. Denar zanjo so prispevali PGD Semič in Stranska vas, OGZ Črnomelj, Petrol, šola in občani. Člani krožka se vsem zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo še bolj marljivo vadili in postali dobri gasilci. Nedolgo tega nas je pošta ,.razveselila" z novimi cenami za nekatere svoje storitve. Kot vsako podražitev, je tudi to spremljalo utemeljevanje in govorjenje, da gre za nujnost, ki pa bo prinesla boljše storitve. Zal, s ceno se storitve niso izboljšale. Kot prebivalec mestnega obrobja, živim v Regerči vasi v Novem mestu, doživljam neljuba presenečenja iz meseca v mesec. Pošta prihaja do mojega doma po nekem skrivnostnem urniku, katerega zakonitosti še zdaj nisem ugotovil. Nekaj dni, včasih celo cela dva tedna je vse v redu z dostavo, potem pa se kar naenkrat zaustavi in ob sobotah poštarja ni blizu. Dogodi se celo, da ga ni niti v ponedeljek. Tako prejmem dnevnik Delo za soboto in ponedeljek v torek. Tako ,,sveže" novice naj prebira kar pošta sama! V ečkrat se tudi dogaja, da mojo pošto dobi sosed, jaz sosedovo, včasih pa dobim na pragu pošiljke za krajana, ki živi na drugem koncu naselja. Ne krivim poštarja, ki ima pač pravico zboleti, dobiti dopust, zamenjavo in podobno, kar je po nekaterih razlagah vzrok za opisane zmešnjave. Mislim, da bi morali na pošti resno premisliti, zakaj tako težko dobe dostavljače. Ali ni morda zato, ker njihovega težavnega dela ne cenijo dovolj? Ali ni morda tudi na pošti vkoreninjeno mnenje, da je vsakršno delo za pisalno mizo več vredno od fizičnega dela v tem primeru delo poštarja dostavljača? M. M. Novo mesto Cirkusanti so odšli - ole! Kdaj bo konec zvočnega in plakatnega nasilja, ki spremlja cirkuse? ^Mošolci SPREMLJALI tekmovalce Bil je cirkus kot cirkus: z levi, ki se na mig krotilca spremenijo v pohlevne ovčke, obveznim trapezom, akrobati, metalci nožev, pomanjkljivo oblečenimi lepoticami in še marsikaj drugega je bilo videti pod velikansko platneno kupolo, razpeto zdaj v tem zdaj v onem dolenjskem kraju. Občinstvo je drlo na predstave, ni mu «T» v pro^amu Rin«J0w ^ Janez HoČevar-Mnim* Falk, ansambel na e U^ ?.ePeta ‘n drugi, tekmovalci np„ j? "rti. zelo izenačeni. Končni ekini u- n-* rezu'tat je zadovoljil obe •nesto S' ta'C° P™0 *n drugo IRENA GRAHEK OS Grm Novo mesto KARMEN JE PRIŠLA IZ ŠVICE V naš razred jc pri&a nova učenka, ki ji je ime Karmen. Prej je r ,,Tred,°blSk0Vala v S™i, hodila Š š« Pregledali « d°godki{T nat0 pa nam & w • 12 N0B g°voril nu0,i Anton Vidmar-Pasiiljem J?ePčali smo se s 2°m°y "J*, vojaškega kotla in tj . raznosili po vaseh Prostem m° bili razmnožili SANDI ŽOKALJ ^ OS Velika Dolina Šampionat v Kumrovcu V spominskem domu ZZB in ZSM Jugoslavije v Kumrovcu jc bilo 20. maja zaključno tekmovanje na temo „10 kongresov partije", ki se je je udeležilo 40 mladincev in mladink, po 5 iz vsake republike in pokrajine. V ekipi Slovenije je nastopal tudi Vlado Muhvič iz osnovne šole Kočevje. Na tekmovanju je zmagal Bojan Dimitrjjevič (Srbija). Organizatorji tekmovanja so napovedali, da bo šampionat znanja potekal prihodnje leto na temo „Od SKOJ do ZSM“. Posvečen bo 60-letnici SKOJ, v znanju pa se ne bodo pomerili le učenci osnovnih, ampak tudi srednjih šol. V tem šolskem letu je sodelovalo na tekmovanjih „10 kongresov partije" preko dva milijona učencev osnovnih šol iz vse Jugoslavije. Tekmovanje se je pričelo že z začetkom šolskega leta, končalo pa se je s srečanjem v Kumrovcu. V. S, PROSLAVA V POČASTITEV KRVODAJALSTVA V ŠKOCJANU Krajevna organizacija Rdečega Križa Škocjan je v soboto, 20. maja, v šoli Škocjan organizirala srečanje krvodajalcev naše krajevne skupnosti. Mladi člani Rdečega Križa so pripravili kratek kulturni program, domači pevci pa so jim zapeli nekaj pesmi. Ogledali so si dva kratka filma - o krvodajalstvu in o tov. Titu. Med gosti z občinskega odbora RK je bil tudi Danilo Kovačič, ki je zbranim spregovoril, nekaj besed o vlogi krvodajalstva v naši družbi. Nato sta z Jožico Luzar, predsednico KORK Škocjan, podelila vrsto priznanj krvodajalcem, ki so petkrat, desetkrat ali večkrat darovali svojo kri. Največkrat sta svojo kri darovala Martin Peterlin in Jože Kolenc, oba iz Zaloga pri Škocjanu. Tudi nekaj republiških priznanj za prizadevno delo pri organiziranju in pridobivanju krvodajalcev sta podelila, in sicer so jih prejeli Roman Čclcsnik, Jožica Luzar, Ivan Banič, Branka Gorenc in Slavka Janežič, za delo z mladimi člani pa je prejela priznanje Slavka Cizel. Za konec srečanja so mladinke pripravile skromno zakusko, za katero je del sredstev prispevala krajevna skupnost. Srečanje je minilo s soglasnim sklepom vseh navzočih krvodajalcev, da bodo še naprej darovali kri za reševanje življenj soljudi in da bodo skušali v svoje vrste pridobiti čimveč novih krvodajalcev. S. JANEŽIČ bilo mar novcev, ki so jih zahtevah pri blagajni; za tako enkratno, vzburljivo doživetje, za trenutke nepozabne napetosti bi bilo najbtž pripravljeno plačati še več. Vse je bilo kot na tekočem traku — izvedba, aplavz itd, in če se je kdo spomnil, da Španci še najbolj razumejo tisti večni vzpodbujevalni klic „ole!“ in mu je tak klic tudi ušel, je bil deležen posebne hvaležnosti izvajalcev. Pravijo, tudi Novomeščani, da se je izplačalo... Španski cirkus je v naše kraje pripotoval z vso mogočno zvočno-bučno in plakatersko reklamo. Storil jc to samo na način, ki jc za take veledogodke v navadi, in to reklamo tudi pošteno plačaL Kartonskih plakatov je kar mrgolelo, kamorkoli si pogledal, je tiho renčal vate strašni lev in šele osladni nasmeh lepotičke te je malce pomiriL Tudi z nadvozov na magistralni cesti Ljubljana - Novo mesto so bingljale in NOVI PODMLADKARJI Podmladek RK sevniške osnovne šole Savo Kladnik je sprejel v svoje vrste nove člane. Slovesen sprejem je popestril kulturni program, v katerem so nastopili recitatorji, folkloristi, mladi igralci in pevski zbor. Novi podmladkarji so dobili izkaznico, knjižice, trak z rdečim križem, svinčnik in pomaranče. Obljubili so, da bodo odgovorno se pozibavale v vetru. Ena, dve, tri... . Preveč je tega, zakaj ne pustijo voznikov, da bi mirno prepotovali svojo pot,“ se je marsikdo razuhudil, obenem pa pomislil: „Ko bi znali tako reklamirati kulturne in druge manifestacije ...!“ Cirkusanti so odšli, plakati pa so še kar naprej vabili. In motili. Še daleč v ta teden. Morda z majhno zamudo kličemo tistim, ki so dolžni pospraviti za njimi, tudi reklamo: Počistite vendar to navlako, ole! JANEZ GOLAR Novo mesto POTOČANI BREZ KRUHA Že od 1. maja so prebivalci Loškega potoka brez kruha. Peku, ki je imel v najemu pekarijo v Loškem potoku, je namreč potekla triletna najemna pogodba. Za obrat družbene prehrane tozda Inles, za šolo in gostilno vozijo kruh vsak dan iz Sodražice, za trgovino pa ne. Tako so občani brez kruha, s čimer so predvsem prizadeti starejši ljudje, ki so sami in si ne morejo peči kruha. Občani upajo, da bosta KS in občinska skupščina zadevo kmalu uredili tako, da bodo spet lahko kupovali kruh. POHVALA ŠOLARJEM Učenci osnovne šole Kočevje so prejeli pohvalo načelnika oddelka za ljudsko obrambo Bogomirja Abrahamsberga, ker so nedavno uspešno izvedli obrambni dan. 70 let Ivanke Lindičeve izpolnjevali svoje naloge. “ATE MATEJA POMPE dopis, krožek Maja letos mineva 70 let, odkar se je rodila Ivanka Lindič iz Metlike. Je hči Tutinovih iz Gabija pod Gorjanci in komaj šest mesecev stara je že potovala čez morje v Ameriko, kjer je oče delal v rudnikih. Čez štiri leta se je z materjo in bratom vrnila v domači kraj, oče pa je ostal na tujem še poldrugo desetletje. Z dvanajstimi leti je šla delat na Gorjance. Pogozdovala je in čistila gozd, v šolo pa je lahko hodila le ob četrtkih. Tri leta kasneje seje zaposlila v predelovalnici lesa, kjer je za boren zaslužek delala po deset ur na dan. Čeprav slabo oblečena, je morala tudi pozimi v visokem snegu pešačiti na Gorjance, kajti doma je bilo še osem mlajših otrok. Mož Lojze je že 1941 navezal stike s komunisti, ki so so se zbirali v čevljarski delavnici Prusovega Pe-pija. Pomagal jim jc na razne načine, sodelovala pa jc tudi Ivanka. Ko je bil mož zaprt v Mariboru in nato v Celju, se je Ivanka brez dovoljenja dvakrat prebila čez dve okupatorski coni, da mu je prinesla nekaj hrane. Spomladi 1942 seje Ivanka povezala z aktivisti OF v Metliki; za partizane je zbirala hrano, oblačila in obveze. Ob ustanovitvi AFŽ je bila najprej članica mestnega, nato pa še rajonskega odbora. Raznašala je razno gradivo, v KP pa je bila sprejeta jeseni 1943. Mož je bil v partizanih do konca vojne, na strani NOB pa je bila tudi vsa Tutinova družina, zato so jim belogardisti požgali domačijo v Gabrju. Šola ob sovražnem napadu Obrambni dan osnovne šole Kočevje Pionirji, mladina in učitelji osnovne šole Kočevje so tudi letos organizirali obrambni dan šole. Vsebino obrambnega dne izpopolnjujejo iz leta v leto z novimi nalogami in bogatejšimi izkušnjami v pripravljanju mladih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Prvo uro obrambnega dne so imeli učenci razgovor z borci, rezervnimi oficirji in vojaškimi rezervisti garnizije iz Ribnice, ki so jim praktično pokazali delovanje radijskih zvez in jim pojasnjevali vlogo in pomen različnih zvez za čim hitrejše informiranje. Na znak sirene („zračni napad”) se je prekinil pouk. Učenci so v kratkem času disciplinirano izpraznili veliko šolo. Evakuacija je uspela. Pionirji in mladinci so skupaj s svojimi učitelji po skriti poti prišli na zborna mesta, kjer so počakali na navodila, ki so jih prinesli kurirji iz obrambnega štaba pionirskega odreda. ‘..Obrambni štab” je bil varno maskiran s pomočjo tabornikov. Tu je delovala tudi tiskarna, kjer so pionirji pod „vojnimi pogoji” v nekaj urah izdelali svoj partizanski pionirski list „Tito-partija”. Novost letošnjega obrambnega dne je bila pestrost nalog, ki so jih morali izvesti učenci posameznih razredov: učenci 5. razredov so morah čim bolj tiho in neopazno obiti ..sovražnikov bunker in minsko polje”, 6. razredi so tekmovali v metu bombe v cilj, 7. in 8. razredi pa v hitrem izdelovanju priročnih nosil, v pomoči ranjencem in njihovem prenosu ter v streljanju z zračno puško. Ob koncu so učenci po razredih izvedli kratke „parti-zanske mitinge”. Posebno doživetje za vse učence je bilo praktično vzpostavljanje radijskih zvez med posameznimi skupinami, štabom in tiskarno. Ko so kurirji prinesli vest, da jc mesto osvobojeno, so učenci iz različnih krajev z zastavami, transparenti in propagandnim materialom prikorakali k spomeniku svobode, kjer so sprejeli kurirčkovo torbo in izvedli lep kulturni program. Zbranim pionirjem je spregovoril predsednik ZB NOV Kočevje Drago Gril. Komandirji pa so mu poročali o uspešnih organiziranih akcijah obrambnega dne in mu izročili pionirski partizanski list. VITO SAVIČ at K J* r " Slavje v Radežu V nedeljo, 7. maja, so v Radežu nad Loko odkrili spominsko obeležje kurirjema NOV, ki sta v tem kraju padla 1944. leta. Svečanosti so se udeležili svojci padlih kurirjev, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in številni občani. Svečanost se je začela pred spominsko ploščo padlim borcem v Loki, nadaljevala pa se je po skupinskem pohodu v Radežu. Slavnostni govor je imel Edi Gole—Švigelj. V kulturnem programu so sodelovali pihalna godba iz Zidanega mosta, moški pevski zbor, pevski zbor osnovne šole Loka ter mladina iz Loke. Pokroviteljstvo nad novim obeležjem so prevzeli učenci loške šole. Po vojni je bila Ivanka prizadevna delavka v družbenopolitičnih organizacijah, z možem pa sta bila tudi člana prve obdelovalne zadruge v Metliki. Kjer sta končala onadva, zdaj nadaljujeta njuna otroka, sin Vlado, ki je pilot in hči Ivica, prosvetna in družbenopolitična delavka. Ivanka pa o revolucionarni preteklosti rada pripoveduje vnuku. REGINA FIR Ust za vsakogar »Dolenjski list« ŠTAB KLIČE — Na obrambnem dnevu osnovne šole Kočevje je imel vsak razred svojo radijsko postajo. Na fotografiji: štab kliče rešilca, ker si je neka pionirka pri vaji zvila nogo. (Foto: V. Savič) MLADI FOTOGRAFIRAJO - V soboto, 20. maja, je bila v domu JLA v Brežicah odprta druga razstava pionirske in mladinske fotografije. Pionirji in mladina do 19. leta starosti so razstavili 55 del, mladinci od 19. do 27. leta pa 54 del. (Foto: Zupančič) Inž. Juže Teršar v pukoju 1. maja jc odšel v zasluženi pokoj ing. Jože Teršar, predstojnik živilsko-kemičnega laboratorija na Zavodu za socialno medicino in higieno v Novem mestu. Rojen je bil v Avstriji, živel pa je od malega v Ljubljani, kjer je tudi študiral in diplomiral, kasneje pa opravil še specialistični Izpit iz sanitarne kemije. V času obnove, ko smo morah našo deželo dvigati iz ruševin, ko je bilo treba ustvarjati iz nič, je bil poslan s Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani v Novo mesto, da ustanovi živilski laboratorij pri tedanjem Okrožnem higienskem zavodu Novo mesto. Tako jc kot mlad inženir 1. junija 1947 prišel v Novo mesto. Dodelili so mu eno samo prazno sobo, kjer naj bi začel delati Bil je prepuščen sam sebi, glede opreme laboratorija, načina in metod dela. Tako je moral sam iždelati načrte za laboratorg, nabaviti opremo in si priskrbeti vzorce za analize. Sam je opremljal, sam jemal vzorce po terenu, sam vodil vso administracijo, pomival steklovino, čistil prostor. Šele 1949 je dobil prvega tehnika. Naprej je šlo laže, s povečanim obsegom dela so prihajali tudi kadri in mnogo počasneje prostori Sprva je inž. Teršar uvedel kontrolo mleka na vsem dolenjskem področju, nato kontrolo moke in polagoma še za ostala živila, za katera jc moral pripravljati analize in študirati tuje avtorje ter prirejati njihove metode našim pogojem in možnostim. Od 1952 dalje je opravljal v laboratoriju še vse biokemične analize za novomeško bolnišnico. Bil je nekaj časa tudi v. d. upravnika okrožnega higienskega zavoda, več let sanitarni inšpektor in jc v tej funkciji strogo pazil, da smo Dolenjci imeli čim bolj kvalitetna in zdiava živila. V svojem laboratoriju in izven njega je inž. Teršar v dolgoletni praksi vzgajal mlade kadre, jim vcepil zdrav odnos do dela in odgovornosti. Ob delu, ki je bilo dolga leta tudi pretežno terensko, je spoznal dolenjskega človeka in Dolenjsko, oboje vzljubil in postal neločljiv del obeh. Dolenjski je dal vse svoje moči, prav tako tudi zavodu, kjer je dela L Za vse se mu iskreno zahvaljujemo. SODELAVCI ?Il502> 25. maja 1978 DOLENJSKI LIST Danes praznujemo Titov rojstni dan. Danes je praznik vseh narodov in narodnosti naše socialistične, samoupravne in neuvrščene domovine. Danes je praznik mladosti. Ime predsednika SFRJ 'in predsednika ZKJ Josipa Broza— Tita je postalo legenda doma in v svetu. Je neločljivo povezano z razvojem in delovanjem Komunistične partije Jugoslavije—Zveze komunistov Jugoslavije, z veličastno zmago, izbojevano proti silam mračnjaštva v letih 1941 -1945, z rojstvom v Jajcu in nenehno rastjo nove — Titove Jugoslavije, z nastankom in delovanjem gibanja neuvrščenih, gibanja miru in sožitja v svetu. Njegovo življenje je revolucija, je humanizem, je boj za mir. TITO V SRCIH DOLENJSKIH LJUDI Rodil se je 7. maja pred 86 leti v zagorskem Kumrovcu kot sedmi otrok matere Marije in očeta Franja. V nekem dokumentu avstro— ogrske vojske je zapisano, da se je rodil 25. maja. Že med vojno so na Hrvatskem ta dan praznovali obletnico njegovega rojstva. Ta dan je hotel izkoristiti tudi Hitler in je, računajoč na zmanjšano budnost, spustil nad Drvar zračne pirate, da bi uničili Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije z vrhovnim komandantom. Kot Titov rojstni dan se navajajo tudi nekateri drugi dnevi, zapisani na dokumentih, ki pričajo o njegovi revolucionarni dejavnosti: tako 5. in 12. marec. Ime vrhovnega komandanta NOV in PO Jugoslavije in generalnega sekretarja KP Jugoslavije je postalo najkasneje po prvem zasedanju AVNOJ znano tudi v Sloveniji. Po tem obdobju so krožile že tudi njegove prve fotografije, ki so služile kot podlaga za risanje njegovega portreta. Morda prvi, ki je bil narisan na Dolenjskem, je bil objavljen v koledarčku za leto 1944. Sestavil ih ilustriral ga je Jože Zam-ljen—Drejče, izdala in izdelala na opalografu pa pomožna tehnika Gorjanci*4 na Gaju na Gorjancih decembra 1943. h. kasnejšega obdobja je ohranjen portret - v oddelku NOB Dolenjskega muzeja hranimo le en primerek - ki ga je izdelal Dušan Povh in na ciklostilu razmnožila novomeška okrožna tehnika. Podoba na padalski svili Na prvem kongresu slovenskih kulturnih delavcev januarja 1944 v Semiču pa je član avnojske delegacije, akademski slikar Božidar Jakac na razstavi svojih del, ustvarjenih v partizanih, razstavil znani Titov portret v rdeči kredi, izdelan v Jajcu. Isti umetnik je na padalski svili izdelal tudi Titov portret, ki naj bi maja 1945 krasil dvorano Doma ljudske prosvete v Črnomlju v primeru, da bi bila v njem proglašena prva slovenska vlada. Portret hranijo v Belokranjskem muzeju v Metliki. V arhivu metliškega muzeja se nahaja tudi dokument, ki govori o prvem javnem praznovanju Titovega rojstnega dne. Kulturni aktiv pri Mestnem odboru OF Metlika, ki ga je vodila učiteljica Danica Šter, je v počastitev maršalovega rojstnega A m S TITOM V NOVO ŽIVLJENJE! Prizor z mladinskih manifestacij v osvobojenem Novem mestu leta 1945. Podrobnejši podatki zaenkrat niso znani. dne priredil v ponedeljek, 6. marca 1944, v dvorani Sokolskega doma proslavo oz. miting z bogatim kulturnim programom. Spored se je pričel pa tudi zaključil s himno „Naprej, zastave slave”. Zvrstili so se govori o pomenu tov. Tita in njegovega rojstnega dne, pevske točke, recitacije in deklaracije ter živi prizori na pesem „Bratje, le k soncu, svobodi”. Program je vseboval še točko „Mi partizanski smo vojaki“ in govor „Kai so naše žene dosegle v tej borbi’. Izvajalci so bili metliški skojevci in učenci višjih razredov osnovne šole. Titov rojstni dan — ni znano, zakaj ravno 6. marec, ki pa so ga med spominskimi dnevi zapisale tudi „Novice“ 1. marca 1945 - so verjetno proslavljali v še katerem kraju, zagotovo pa v partizanskih enotah, tako v Gubčevi in Cankarjevi brigadi ter Istrskem odredu. Pesem iz Dragatuša Veličino Titovega zgodovinskega poslanstva je v pesmi „Bratstvo v orožju" izrazil partizanski pesnik Evgen Cestnik iz Dragatuša. Snov zanjo so mu dali zmagoviti boji zdmženih slovenskih in hrvatskih partizanov proti večtisočglavi sovražni bratovščini na tleh Žumberka in severovzhodne Bele krajine julija 1944. Ta pesem iz njegove zbirke „Ko so rože cvetele11 (1944) govori o bratskih vezeh, okrepljenih v skupnih bojih, zaključujejo jo pa veizi — spoznanje o neprecenljivem deležu Josipa Broza-Tita: Tovariš Tito bratstva vez je ustvaril, premostil spore je nekdanjih dni, sožitju trden temelj je postavil, za vedno združil bratovsko je kri. Prvi stiki z našimi ljudmi Prvi Titovi stiki z našimi ljudmi in preko njih z Dolenjsko segajo v sredo leta 1931. Tedaj je bil Josip Broz iz lepoglavske ječe premeščen v mariborsko kaznilnico. Tam je že prestajal kazen triletne robije komunist Jakob Butala iz Gradca v Beli krajini S še šestimi tovariši sta v skupni sobi preživela leto dni. Že po končani vojni je Tito zvedel, da je Jakob padel med roško ofenzivo kot borec Belokranjskega odreda. Na pokrajinski partijski konferenci za Slovenijo v Goričanah septembra 1934 sta delegata Srečko Preželj iz Novega mesta in Niko Černič iz Boginje vasi poročala o stanju in delu partijskih organizacij na Dolenjskem in v Beli krajini. Tjto je v poročilu o tej konferenci izredno pohvalno in visoko ocenil uspehe, ki so jih tedaj še maloštevilni komunisti dosegali med kmečkim prebivalstvom na območju belokranjskega in novomeškega okrožnega komiteja. Srečka Prežlja je celo skušal pritegniti v pokrajinsko vodstvo kot profesionalnega partijskega delavca, česar pa ta zaradi družinskih razmer ni mogel sprejeti. Pohvalne za novomeške komuniste so tudi besede, nanašajoče se na uspešno stavko tekstilnih delavk v Novem mestu septembra 1934, ki jih je Tito zapisal v poročilu o aktivizaciji partijskih organizacij v Sloveniji partijskemu vodstvu na Dunaju. Zveza: Jože Kopinič - Valdes Daleč proč od domovine, v Moskvi, je prišlo do poznanstva in sodelovanja med generalnim sekre-taijem CK KP Jugoslavije in Jožetom Kopiničem iz Radovičev pri Metliki. Jože Kopinič, elektrotehnik na podmornici jugoslovanske vojne mornarice, kompromitiran zaradi revolucionarnega delovanja, je leta 1934 odšel v Moskvo, kjer je končal Komunistično univerzo (KUNMZ), nato pa odšel kot prostovoljec v Španijo. Po vrnitvi v Moskvo avgusta 1938 se je na delu v Kominterni seznanil z Valteijem-Titom. V lalMt l LIJ 1 začetku januarja 1940 je bil po dogovoru med Georgijem Dimitrovom in Titom poslan v Zagreb z nalogo, da vodi radiotelegrafski center za vzdrževanje zvez med nekaterimi evropskimi komunističnimi partijami in Kominterno. Z njim, sedaj se je imenoval Valdes, je odšla tudi njegova žena Grkinja Stella Bamjadzidos—Marija, ki se je za radiooperatersko delo usposobila v tehnični šoli za zveze pri Kominterni. Po srečanju s Titom v Zagrebu, ki jima je dal v pomoč zagrebško partijsko tehniko, sta že maja 1940 vzpostavila zvezo z Moskvo. Njuni delovni stiki so se nadaljevali tudi po začetku vojne. Konec leta 1941 je Tito pozval Valdesa v Vrhovni štab, kjer je predal pozivne znake in šifre, da je lahko Vrhovni štab sam vzpostavil zvezo z Moskvo. Sredi 1942, ko je postalo delo v Zagrebu nemogoče, je Vrhovni štab poslal Valdesa in Marijo na osvobojeno ozemlje Slovenije z nalogo, da vzpostavita brezžično zvezo z Moskvo. S skupino sodelavcev, predvsem Rudijem Jančarjem, jima je to 19. julija 1942 v šoli v Ambrusu tudi uspelo. Zvezo pa so zaradi italijanskega napada na Rog vzdrževali le do 15. avgusta istega leta, zatem pa sta se vrnila v Zagreb. Iz Tisovca k vrhovnemu komandantu Boj slovenskega naroda za nacionalno in socialno osvoboditev je bil neločljivo povezan z bojem ostalih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Formalna odločitev o tem je bila v slovenskem okviru sprejeta 16. septembra 1941 na tretji seji Vrhovnega plenuma OF, oziroma na tej seji konstituirani Slovenski narodnoosvobodilni odbor je kot prvega sprejel sklep o vključitvi obstoječih in bodočih slovenskih partizanskih čet v narodnoosvobodilne partizanske oddelke Jugoslavije pod vrhovnim poveljstvom Glavnega (Vrhovnega) štaba. Kot vrhovni komandant in generalni sekretar KP Jugoslavije je bil Josip Broz—Tito seznanjen tako z razvojem vojaškega kot političnega dogajanja v okupirani Sloveniji. Z navodili, nasveti in ukazi pa je mnogokrat posegel v sam potek dogodkov pri nas. Ze široko zamišljeni napad prvih partizanskih čet na nemško postojanko na Bučki je bil načrtovan po posvetovanju predstavnikov vodstev vstaje v Jugoslaviji konec septembra 1941 v Stolicah pri Krupnju, kjer je bilo izrečenih nekaj kritičnih pripomb glede rasti vstaje v Sloveniji. Poleg pismenih stikov in kasneje preko radijskih valov pa velja omeniti, da je bil prvi neposreden stik med slovenskimi partizani in Vrhovnim štabom vzpostavljen 10. julija 1942. Tega dne je prispela v Vrhovni štab kurirska patrulja petih borcev, ki jo je poslalo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet mesec dni pred tem iz Tisovca v Suhi krajini. V večurnem pogovoru z njim so tovariša Tita podrobno seznanili z razmerami v Sloveniji. V jeku velike italijanske ofenzive, ko so tudi belogardistični oddelki udarili po partizanski vojski in se znašali nad pristaši OF, so preživljali partizani najtežje trenutke svojega obstoja. V tem obdobju je vodstvo osvobodilnega gibanja razpravljalo tudi o možnosti umika glavnine partizanskih enot iz „Ljubljanske pokrajine*1 na Hrvatsko, kakor je -1!. 1 ^ hm i»U; 16 M h u ni . h j T OemrrmTm 4 r Tito 5 « T«l«for * T-!'- P Ta.^run, S L7 J* Amttm 16 t Lia«ra* Sl9 S rt j č Boč tj *e 91 P It 3 Tl ae« ne [ n £<*. c.n. M P Tl*ot«j n T -Ttnml *pr. K S Toi tkmrp tl S imumz P8 P Ttl«m ■3 ' jNidv/tm - p ti lito T P»v11b X2 B Km«« C J t Teronlk 14 T 15 ■ lm>»l n r *•*•/> Roi, Maršal Tito v koledarčku za leto Zamljen-Drejče decembra 1943. 1944; po predlogi narisal Jože svetoval tudi Vrhovni štab, toda z dostavkom, da je nujno potrebno pustiti na okupiranem ozemlju manjše gibljive partizanske odrede pa tudi manj kompromitirane člane partije. Nadaljnji potek operacij je tak skrajen izhod v sili izključil, kar je pomenilo velik uspeh slovenske partizanske vojske. Dejstvo pa je, da so brigade pod poveljstvom Vrhovnega štaba s pritiskom proti Dalmaciji pomagale slovenskim partizanom. Italijani so bili prisiljeni, da so sredi ofenzivnih operacij v ..Ljubljanski pokrajini** izločili divizijo „Granatieri di Sardegna** in še nekatere enote tei jih poslali na Hrvatsko. V obdobju, ko je naša vojska premagovala posledice te ofenzive in se že pripravljala na protiudarec, je v zadnjih dneh novembra 1942 prispela na Gorjance prva skupina dvanajstih izkušenih partizanskih oficirjev, ki jih je vrhovni komandant poslal v Slovenijo, da prenesejo izkušnje partizanskega bojevanja iz proletarskih brigad pod poveljstvom Vrhovnega štaba. Pred odhodom jih je tovariš Tito seznanil z vojaškimi in političnimi razmerami v Sloveniji, kjer so na komandnih položajih že med zimsko partizansko protiofenzivo pripomogli k velikim uspehom. Od kdaj »titovke” S Titovim imenom je povezano tudi pokrivalo naših partizanov. Sprva neenotne kape je začela sredi leta 1942 izpodrivati od hrvatskih partizanov prevzeta na tri ogle krojena „partizanka“, pri nas zaradi svoje oblike imenovana ,,triglavka“. Toda konec junija 1943 so partizani, ki so spremljali vodjo britanske vojaške misije kanadaskega majorja Williama Jonesa iz Hrvatske v Glavni štab NOV in PO Slovenije na Bazi 21 na Kraguljem vrhu, nosili slovenskim partizanom dotlej neznana pokrivala. Bile so to ,,titovke“, ki so po odredbi Vrhovnega komandanta z dne 24. aprila 1944 postale enotno pokrivalo jugoslovanskih partizanov. Vrhovni komandant je v tesni zvezi z oblikovanjem višjih taktičnih enot slovenske partizanske vojske. Tako je Glavni štab NOV in PO Slovenije 13. julija 1943 v imenu vrhovnega komandanta izdal odlok za formiranje I. in II. slovenske divizije, do česar je še isti mesec prišlo v Poljanski dolini pri Dolenjskih Toplicah. Diviziji sta bili po odločitvi Vrhovnega štaba iz začetka avgusta preimenovani v XIV. in XV. divizijo. 3. oktobra 1943 pa je Glavni štab po nalogu Vrhovnega komandanta ustanovil VII. korpus NOV in PO Jugoslavije, ki so ga sestavljale XIV., XV. in XVIII. divizija. Tudi ena najzahtevnejših bojnih in političnih akcij slovenske partizanske vojske, znameniti enomesečni pohod Štirinajste divizije v januarju in februarju 1944 s Suhorja v Beli krajini preko Hrvatske na Štajersko, je bila izvedena v soglasju z Vrhovnim komandantom. Kot je zapisal Lado Ambrožič v vojnozgodovinski študiji „Pohod Štirinajste“> je Vrhovni štab dal diviziji naloge in navodila za taktiko na tem, za enotnost slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja kot tudi za sovražnika tako pomembnem ozerti' lju. Obveščen o najvažnejšem Blokada nemške in domobranske postojanke v Novem mestu, ki sojo vzpostavile partizanske enote nO' vembra 1943, je trajala vse do konca vojne. Dolgotrajno obleganje je bilo sicer v nasprotju s partizansko taktiko, na kar je opozarjal tudi Vrhovni štab, toda narekovala ga je potreba po zavračanju vpadov & novomeške postojanke na osvobo; jeno ozemlje, predvsem v sme*1 Dolenjskih Toplic in Kočevskeg3 Roga ter v svobodno Belo krajin0' Vrhovni komandant je spremlja* ali pa je bil obveščen o vseh večjih operacijah slovenske partizanski vojske. Med majsko ofenzivo enoj VII. korpusa leta 1944, ko je v” sovražnik prisiljen zapustiti Žužert1' berk, Trebnje in Mirno peč, je maršal Jugoslavije naslovil nanje preko valov radia „Svobodn® Jugoslavija** naslednje besede' ^ ^<1 rOlENJFK! LIST MAUJAI JUOO/LA V»36 s čevljarskim Šilom - „Tito ~ maršal Jugoslavije" Ul cm x 34 cm). Narisal Dušan ovh po Jakčevem portretu maršala lita, objavljenem v Vidmarjevem . maršala Tita". Dušan Povh, ki ?* j®, P° dobrih 34 letih ogledal svoj izdelek, je zapisal, da je bil portret narejen in razmnožen februarja ali marca 1944 v zidanici v Lipniku pri febnjem, kjer se je tedaj nahajala novomeška okrožna tehnika. „Matri-sem prebadal s čevljarskim šilom, k« bucik in šivank v tistem času nismo imeli. Razmnožen je bil v 100 izvodih in razpečan po r®“ni mreži predvsem po trebanjskem in mirnopeškem okraju." 1944 se je zdravil v Črnomlju, nato im oc^še' v kočevske hribe, kjer ^ ajo partizani dobre bolnišnice, ekateri pa vedo povedati, da se ravii v bolnišnici na Travni gori. ”Vldeli“ pa so Tita tudi drugod; v j ,* Polovici aprila 1944 celo v voH . ®enečjj>’ kakor je ugotovilo str i° Cistične republikanske anke za Goriško pokrajino. , sramotilnimi besedami in ša lUrami je predstavljalo tovari-dom u a gasilo novomeških ve“ ^a blagor očetnja-VD ’ ; julija 1944 je bila v njem z Jem- objavljena vest, „da se kraj'* -«Za^nje čase. Tito v ®el* So l'ni ’ sem in v Žumberak pa da Urn , zajadi ofenzive na Hrvatskem Like k°munisti iz Bosne in so razpolagale celo z °d 2I11rfC*'iam’’ x je ^‘t0 v Tnrvi-' . julija mudil v Dolenjskih krajin i;. sicer Pa da je v Bel> ^*viziji Sta tUt^ ^ve Part*zansk' ^mnest’jski poziv pa so sent« 'l domobranci prav 15. lunw‘ 1944 ponatisnili „Titovo bi ter priobčili pamflet „Prišli Premu vencem zlati časi' ^ bil bi Vsebin- Vsa^’ k* jim kaj kvasi“ z jami * Ogovarjajočimi ilustraci- j[>eskoii svetel 9ted ljudstvu in ];uj {Jar°dnoosvobodilnim bojem irne D 0 revolucijo je bilo Titovo prebj^!Sotno na mitingih civilnega zborov tva in partizanskih enot, na PolitaanJil' božičnih družbeno-°tgano . organizacij, na zasedanjih oblast^. *n ustanov nove ljudske • « nadaljevanja tega zapisa je »Izražam svojo zahvalo in priznanje slovenskim enotam, ki so pokazale posebno požrtvovalnost in hrabrost v bojih na frontnem odseku Trebnje ~ Novo mesto... Izražam posebno Priznanje borcem, podoficirjem in oficirjem ter političnim komisarjem '• brigade Ivana Cankaija, ki so pri napadu na Trebnje odlično izpolnili ^ojo nalogo.1* Lažne vesti glasile ..Vesti” Vloga maršala Tita je bila znana tudi sovržaniku in domači reakciji z nJUnimi oboroženimi oddelki. V ^ojih poročilih so objavljali govorice o domnevnem Titovem bjyanju v naših krajih. „Vesti“, obveščevalno glasilo slovenske reakcije, so pod naslovom ,,Tito — ranjen? ? “ zapisale, da je bil Tito jjjed obračunavanjem z Mošo 'jadejem ranjen v prsi. Februarja razvidno, da je bilo naše celotno življenje in delo prežeto z njegovim svetlim zgledom. Z volilnega mitinga na Suhoiju v Beli krajini septembra 1943 so poslali plamteče pozdrave največjemu sinu naše drage domovine in vodji balkanskih narodov tovarišu Titu. Visoko priznanje in popolno zaupanje organizatorju odpora in voditelju jugoslovanskih narodov tovarišu Titu so izrekli demokratično izvoljeni delegati Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. V pozdravni brzojavki so izrazili voljo vsega slovenskega naroda, da z bojem pod njegovim vrhovnim vodstvom ne preneha prej, dokler ne doseže temeljnega cilja: svobodne in združene Slovenije v demokratični Jugoslaviji. Slovenski pravniki so s svojega prvega zbora oktobra 1943 v Metliki v pozdravu vrhovnemu komandantu tovarišu Titu svečano izjavili, da bodo tako v boju za svobodo, kakor tudi za izgradnjo nove Jugoslavije vedno z njim. „Lik maršala Tita” Na drugem zasedanju AVNOJ je predsednik izvršnega od ob ra OF Josip Vidmar v imenu slovenske delegacije predlagal ustanovitev naslova „maršal Jugoslavije" in podelitev tega naslova vrhovnemu komandantu Titu. Takoj po zasedanju je maršal Tito v razgovoru s slovensko delegacijo med diugim naglasil, da je slovenski narod prispeval odločilen delež k enotnosti jugoslovanskih narodov. Pohvalil je sodelovanje na političnem in vojaškem področju med Slovenci in Hrvati. Kar zadeva vprašanje jezika v slovenski vojski, se je strinjal, da mora biti v njej slovenski komandni jezik od vrhovnega poveljstva do najnižjih enot. Ob slovesu je izročil pozdrave vsem slovenskim možem, ženam in otrokom, predvsem pa borcem in političnim delavcem. Josip Vidmarje takoj po vrnitvi iz Jajca v Slovenskem poročevalcu priobčil svoje vtise o Titovi osebnosti. „Lik maršala Tita“ je v januaiju 1944 izšel v brošuri s Titovim portretom, ki ga je izdelal Božidar Jakac. O prvem srečanju z njim je zapisal: . toda že sem si bil na jasnem, da se v tem možu družita energija in čar, energija in neka fascinirajoča moč, ki je dana samo dragocenim in žlahtnejšim naravam. Čutil sem v njem nekaj zanosnega in vznesenega, nekaj trdo realnega in hkrati vzvišenega11. Tudi slovenski kulturni delavci so s svojega prvega kongresa poslali Titu pozdravno brzojavko. V resoluciji so pozdravili Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije pod predsedstvom legendarnega maršala Tita, ki predstavlja edino zakonito jugoslovansko vlado. Na številnih shodih na osvobojenem ozemlju je prebivalstvo odobravalo sklepe drugega zasedanja AVNOJ in se seznanjalo s Titovo vlogo vojskovodje in tvorca nove Jugoslavije. V poročilu rajonskega odbora OF Dragatuš je zapisano, „da narod sprejema navdušeno našega političnega voditelja maršala Tita“, z vseh mitingov pa so nanj pošiljali naslovljene resolucije. Zaključno zborovanje je bilo konec januarja 1944 v Črnomlju. Spoštovanje in hvaležnost narodnoosvobodilni vojski in njenemu vrhovnemu komandantu maršalu Titu je v uvodu svojega govora izrekel predsednik AVNOJ dr. Ivan Ribar. Tito. Njuni dosedanji uspehi so Vaši uspehi. Navdajajo nas s trdno vero, da bo pod Vašim vodstvom ustvaijena nova Jugoslavija in da se bodo v nji uresničile tisočletne sanje slovenskega naroda o svobodi in neodvisnosti.11 Tako kot sklepe drugega zasedanja AVNOJ je prebivalstvo obravnavalo tudi sklepe prvega zasedanja SNOS. Na sestanku v Vrhpolju so v resoluciji zapisali: „ ... Z veseljem pričakujemo bodočih volitev, na katerih bomo izvolili na demokratičen način naše prave ljudske zastopnike, ki bodo zastopali naše interese ter gradili lepo in srečno bodočnost, toda le v skupni državi vseh jugoslovanskih narodov v bratski in federativni Jugoslaviji pod vodstvom NKOJ in maršala Tita". Vse povezano s Titovim imenom Volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in okrajne narodnoosvobodilne skupščine spomladi 1944 so povsod potekale v slavnostnem vzdušju. Na območju Dolenjskih Toplic, kjer so bile po vseh voliščih obešene maršalove slike, tako pa je bilo tudi v Beli krajini, so volilci vzklikali „našemu prvemu partizanu — tov. Titu“. Kmet Ivan Vlašič je v sporočilu o izvolitvi za predsednika KNOO Dolenjci pri Adlešičih zapisal:,,... . Obljubljam višjemu poveljstvu, kakor tudi voditelju maršalu Titu, da se bom brigal in čuval OF in delal na vso moč za novo državo Jugoslavijo in za svoj vaški narod“. V zadnjem vojnem letu je postalo oskrbovanje vedno številnejše partizanske vojske vse bolj pereče. Vprašanje prehrane tako vojske kot civilnega prebivalstva so kmetijski strokovnjaki obravnavali na svojem prvem zboru v Dobličah spomladi 1944. V ospredju razprav je bil Titov poziv „Obdelajmo čimveč zemlje za zmago!" Zagotovitev prehrane je bila dolgoročnejša naloga, saj je bila od njene uresničitve odvisna celo stopnja neodvisnosti po končani vojni. Tudi časnikarji, grafiki in tehniki so s svoje prve slovenske novinarske konference maja 1944 v Metliki poslali pozdrave voditelju maršalu Titu, pcxl čigar vodstvom so narodi Jugoslavije dosegli pravo svobodo tiska in besede. V resoluciji so še posebej poudarili, da so pod vodstvom največjega sina jugoslovanskih narodov „dosegli tudi tisto svobodo tiska in besede, ki je dala možnost izraza najsmelejšim svobodoljubnim mislim, ki so bile zatirane vsa prejšnja stoletja v naših narodih". Pozdrave predsedniku NKOJ in vrhovnemu komandantu so poslali tako s prvega kot drugega zasedanja okrožne narodnoosvobodilne skup ščine za Belo krajino. 29. oktobra 1944 so zapisali, da je tudi osvoboditev Beograda plod njegovega velikega dela. Beograd je simbol bratstva, povezanosti in prave svobode jugoslovanskih narodov. „Vse svoje napore, tovariš maršal, bomo vložili v to da bomo po Pozdrav SNOS iz Črnomlja S prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju je bil maršalu Jugoslavije poslan naslednji pozdrav: »Slovenski Narodni Osvobodilni^ Svet, zborujoč 19. in 20. februarja, se pri polaganju temeljev za svobodno in združeno Slovenijo in za njeno novo državnost v okviru demokratične in federativne Jugoslavije spominja Vas, tovariš maršal, in Vas z globokim priznanjem pozdravlja. Slovenski Narodni Osvobodilni Svet se zaveda, da je slovenska stvar odvisna od dejanj naše Narodno osvobodilne vojske in od modrega vodstva naše skupne politike. Duša obeh ste Vi, tovariš VOLITVE V POLJANAH — Volitve v krajevni narodnoosvobodilni odbor Poljane 16. aprila 1944. Pionirja nosita portreta Franca Rozmana-Staneta in Josipa Broza—Tita. NAPIS NA TRGOVINI - „Živel naš Vrhovni komandant Tito". Napis na trgovini Joška Povha na Glavnem trgu v Novem mestu dva dni po kapitulaciji Italije, ko je bilo množično zborovanje Osvobodilne fronte. TITO NA BAZI 20 Predsednik ministrskega sveta FLRJ Josip Broz—Tito na Bazi 20. Vašem velikem vzgledu tudi mi čimveč doprinesli k utrditvi teh velikih pridobitev narodno osvobodilne borbe naših narodov, predvsem, da bomo z vsemi možnimi napori čimbolj utrdili našo NOV“. Aktivisti OF grosupeljskega in novomeškega okrožja pa so z združitvenega zborovanja v začetku oktobra 1944 v Cmiošnjicah v resoluciji pozdravili Titovo odločno izjavo glede ureditve naših povojnih meja: „Tujega nočemo - svojega ne damo!" Čestitali so mu za visoko odlikovanje, ki mu ga je podelila bratska zaveznica Sovjetska zveza ,,v znak junaštva v borbi za svobodo potlačenih jugoslovanskih in ostalih narodov Evrope". V počastitev Beograda je bilo 22. oktobra v Črnomlju množično zborovanje, na katerem so govorniki poudarjali velik delež, ki ga je k temu uspehu prispeval vrhovni komandant. Tudi partizanski učitelji so osvoboditvi glavnega mesta nove Jugoslavije posvetili posebno pozornost, učenci pa so pošiljali čestitke in zahvalna pisma maršalu Titu. Učenci 3. fazreda osnovne šole s Tanče gore so 27. oktobra zapisali: ..Radostna vest o zavzetju Beograda, naše prestolnice, nam nareka, da se pridružimo čestitkam naši vojski. Skoro bo vsa naša domovina — naš dom — svoboden, Ti, naš vodnik in rešitelj, sprejmi našo zahvalo!1* Slovenske žene in dekleta, združene v Slovenski protifašistični ženski zvezi, so poslale pozdravno brzojavko tovarišu Titu že s svojega prvega kongresa oktobra 1943 v Dobrniču, na konferenci aktivistk OF iz Dolenjske in Notranjske januarja 1945 v Črnomlju pa so izrekle polno zaupanje vodstvu NKOJ in dragemu voditelju maršalu Titu ter najglobljo vdanost novi, Titovi Jugoslaviji. Po vojni večkrat med nami V svobodni domovini je bil tovariš Tito sorazmerno pogost gost v naših krajih. Že avgusta 1947 je obiskal Belo krajino in Bazo 20, v septembru 1952, na zborovanju ob desetletnici ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad, pa je spregovoril pred več kot 200.000 ljudmi iz cele Slovenije. Ob zaključku del na cesti Ljubljana-Zagreb novembra 1958 je govoril na novomeškem Glavnem trgu, med manevri „Svoboda 1971" pa je z opazovalnice v Vinici spremljal prodor enot preko Kolpe. V počastitev maršalove osemdesetletnice je izšel Jakčev „Portret Tita," knjiga, v kateri je umetnik objavil Titove portrete in portretne skice, nastale v Jajcu in na povojnih srečanjih z njim, ter spregovoril o njegovi osebnosti. Oddelek NOB Dolenjskega muzeja je tedaj priredil razstavo z naslovom „Tito in Dolenjci**. Na vseh obiskih, uradne ali rekreativne narave, je bil tovariš Tito vedno prisrčno in s spoštovanjem sprejet, kakor si to zasluži človek, ki je stopil v zgodovino. ANTON ŠTAMPOHAR **» kcmicm> iMuusrmM OLEPŠA IN VARUJE BETON BETONAL- sodoben premaz za površinsko zaščito betona BETONAL— premaz v 8 standardnih barvah, ki se hitro suši in je dovolj odporen proti mehanskim poškodbam, vodi, čistilnim sredstvom, kurilnemu olju, itd ; uporabljamo ga v kleteh, garažah, delavnicah, kurilnicah, stopniščih, na balkonih, itd. BETONAL - odličen je tudi za aluminij, cink, pocinkano pločevino, plastiko ker se odlično prime na vse naštete materiale, ga uporabljamo brez osnovnega premaza HELIOS DOMŽALE PLANINSKO DRUŠTVO, Trdinova 8, Ljubljana vabi za letno sezono k sodelovanju več - KUHARIC (gospodinj z znanjem kuhe preprostih jedi), - POMOČNIC za kuhinjo in strežba Zagotavljamo hrano, stanovanje in dobre osebne dohodke. emomn kotiček TURISTIČNE Novosti s polic Maximarketa Skoraj ni dneva, da ne bi bilo kaj novega na prodajnih policah v Emonini trgovski hiši Maximarket v Ljubljani na Trgu revolucije št. 1. Priznam, privabila me je reklama v Dolenjskem listu. Moja radovednost je bila bogato poplačana, saj sem v vseh nadstropjih odkril obilo novosti, ki bodo zanimale tudi vas. TECTYL CENTER ZUNANJA IN NOTRANJA ZAŠČITA VOZILA - BREZSKRBNOST VOZNIKA IN DOLGO ŽIVLJENJE NJEGOVEGA JEKLENEGA KONJIČKA! 4-let na GARANCIJA ZA ZAŠČITO VSEH NOVIH VOZIL. TECTYL PETER PERDEC avtomehanik Pod Trško goro 90 Novo mesto telefon: 22-372 Strokovno opravljeno delo — konkurenčne cene! osnovna Sola „BAZA 20", Dol. Toplice, razpisuje prosta dela in naloge: - 1 RAČUNOVODJA - 2 KUHARIC Pogoji: za vsa razpisana mesta se zahteva ustrezna strokovna izobrazba in delovne izkušnje. Nastop dela 1. septembra 1978. V drugem nadstropju sem videl dve vrsti japonskih črno-belih prenosnih televizorjev HITACHI z 31-centimetrskim ekranom, ki jih napaja 12-volt-na baterija, priključimo pa jih lahko tudi na 220-voltno omrežje. Prvi je z vgrajenim radijskim sprejemnikom in stane 3.766,44 dinarjev. Prodajalec mi je omenil, da je glede na zaloge in povpraševanje pametno telefonirati na številko (061) 23—681, če so televizorji še na . zalogi. Med dnevom mojega ogleda in izidom našega časnika je minil kar cel teden. Gotovo pa imajo na zalogi še drugi televizor, HITACHI z vgrajeno digitalno uro, po izredno ugodni ceni 1.906,08 dinarjev. Gospodinje bo zanimal nov sesalec za prah HITACHI po ceni 2.110,00 dinarjev, ki ima moč 580 vatov. Za vse izdelke HITACHI je zagotovljen servis pri Emoni. Prav tako v drugem nadstropju sem videl POPOLNO NOVOST na našem tržišču: tuš masažne slušalke. To napravo so nekateri imenovali kar „do-mača medicina". Montaža je izredno enostavna in ni potrebno klicati visoko kvalificiranih mojstrov. Stara tuš slušalka se enostavno odvije in privije nova. Tuš masažna slušalka ima tri funkcije: — deluje kot normalni tuš, — deluje kot kombinacija normalnega tuša in rahle masaže, — deluje kot popoln masažni efekt z od 800 do 9.000 impulzi. Namen uporabe si lahko vsakdo sproti naravnava z regulatorjem, ki je v sami slušalki. Za to novost je potrebno odšteti 723,58 din. Za normalno delovanje te naprave zadostuje vodni pritisk od 3 do 5 atmosfer, kar je normalen pritisk v mestnem vodovodu. Ostane nam le še upanje, da je tak pritisk tudi v ceveh našega vodovoda. Iz zanesljivih virov sem izvedel, da bo v času od 29. maja do 3. junija v drugem nadstropju Maximarketa „Teden Gorenja", ki ga pripravljata „Gore-nje" in Maximarket. Poleg razstave in prodaje že znanih izdelkov Gorenja bo tudi demonstracija malih gospodinjskih aparatov. Ogled še posebej priporočam gospodinjam. ..Gorenje" bo predstavilo tudi več novih izdelkov. Ljubitelje nogometa bo gotovo zanimal nov barvni televizor Gorenje AOUAMA-RIN. Bliža se svetovno nogometno prvenstvo v Argentini, in če ga želite spremljati preko novega ekrana, se boste gotovo odločili za pot v Maximarket. Zvedel sem, da bo med novostmi tudi nova zamrzovalna skrinja in kombiniran štedilnik. Ker se do podrobnosti o novih izdelkih ..Gorenja" nisem mogel dokopati, bo najbolje, da boste sami prisotni v času prikazovanja uporabnosti posameznih naprav, kjer vam bodo strokovnjaki „Gorenja" razložili vse, kar vas zanima. Poleg razstavno-prodajnega prostora se nahaja tudi kreditni oddelek, kjer boste dobili posojilo za izbrani aparat Moram pa vas opozoriti, da so se pred kratkim spremenili odstotki pologa za pridobitev posojila. „Teden Gorenja" bo prenašala tudi interna televizijska mreža v Maximarketu. Na uho vam povem, da ne bodo slišali trgovci, da bo v sredini junija prav tako v drugem nadstropju Maximarketa „Teden tovarn RIZ in Rade Končar iz Zagreba". Bo tako kot lani, o čemer pa sem vas že seznanil. Svojo raziskovalno in nakupovalno ekspedicijo po Maximar-ketu sem nadaljeval v prvem nadstropju, kjer sem si ogledal zanimivosti za ženski svet. Imajo obilico safari kompletov in eksklusivne pletenine. Za zadnje se boste odločile tiste, ki ne želite, da bi bila tudi soseda enako oblečena. Čeprav se vreme kisa in še ni prave poletne vročine, imajo v Maximarketu izredno veliko izbiro kopalk, halj in drugih praktičnih reči. Svetujem vam, da si kolikor mogoče hitro oskrbite vse potrebno za kopanje, ker se utegne zgoditi, da bo sredi julija zmanjkalo prav vaše številke. Sicer pa je toliko različnih izdelkov, da jih preprosto ne morem vseh našteti. Najbolje je, da prepričate moža, da vas odpelje v Ljubljano. Vi boste mirno kupovali, on pa si bo medtem nabiral novih moči ali v slaščičarni, pivnici ali pa v restavraciji. Parkirajte kar v podzemni garaži. Parkirni listek pa vzemite s seboj! Saj še niste pozabili, da vam v Maximarketu parkirnino povrnejo, če kupite blago v določeni vrednosti. Mimo pritličja tudi nisem mogel. Najprej sem si „v živo" ogledal nadvse praktične kovčke iz aeroflita, ki jih izdeluje TOKO iz Domžal. Imajo lično obliko, so iz nezlomljive plastike z ojačenimi robovi in patentnim ročajem. (Zlobneži pravijo, da ostane vsaj kovček cel, če letalo trešči na tla!) TOKO je ob sodelovanju z zunanjimi partnerji dal domačemu tržišču sicer novost, državni blagajni pa zmanjšal porabo prepotrebnih deviz za uvoz kovčkov podobnih lastnosti, kot so bili Concorde in Samsonite. Potrošniki so takoj sprejeli to novost. TOKO se bo moral pošteno potruditi, da bo zadostil povpraševanju. Poleg kovčkov je na prodaj še ogromno drugih stvari. Težko je reči, kaj je bolj zanimivo. Najbolje je, da se kar sami odločite. Naj omenim le, da sem videl tako veliko izbiro gumbov kot še nikoli doslej. Zamenjate gumbe, pa so kostim, obleka ali plašč že na pol novi. Prodajalka me je opozorila še na novo vrsto zadrg vseh dimenzij in barv za tkanine in pletenine, izdelane po novem sistemu. To bo prišlo prav vsem, ki nosijo kavbojke, saj ne bo več nevarnosti, da bi se ob še tako napeti zadnji plati in ob neprimernem trenutku razpele. V kletnih prostorih sem se najprej oddahnil ob Emonini skodelici, napolnjeni z Emo-nino kavico. Nato pa sem obšel prodajne police v samopostrežbi. Toliko vrst blaga police naših trgovin še niso videle. Poti hem sem se vprašal, če naši trgovci nikoli ne gredo v Ljubljano, da bi se le morda kaj naučili, kaj je treba imeti na zalogi. Največji živžav pa je ob pultih za posebne prodaje. Tu se artikli tako hitro menjajo, da jih naš Dolenjski list kot tednik ne more dovolj hitro spremljati. Posebno zanimiva je prodaja otroških, ženskih in moških bombažnih majic, na katere vam odtisnejo razne motive, besede, črke in številke. To pa je potrebno seveda posebej plačati. Maximarket je odprl nov oddelek za posebne prodaje. Tokrat sem videl frotirne brisače iz Ljudske republike Kitajske po ceni od 26,00 din naprej. Vsak teden je kaj novega. Stopil sem pogledat še v oddelek Letrastudia. Kot sem vas že večkrat obvestil, imajo na zalogi letra črke in številke, ki so uvožene iz Velike Britanije. Letraset je namenjen predvsem študentom, aranžerjem, oblikovalcem in propagandistom, ni pa odveč, če ga imamo tudi doma. Na zalogi so še Letrafilm in Letraton (Panton sistem) in razni zaščitni spreji. Zanimanje kupcev za IMONT lesene ograje še ni usahnilo. To dokazuje nesporno praktičnost in kvaliteto. Več o tem ste lahko brali v enem od prejšnjih E m on in ih kotičkov. Kot novost naj navedem še novi izdelek ..Gorenja" Velenje — stekleno hišico ali zunanji cvetličnjak. Temu bi lahko rekli tudi topla greda. Ne bo odveč, če boste pred dopustom stopili še v športni in avto oddelek v kletnih prostorih Maximarketa, kjer boste lahko marsikaj kupili. Za danes se poslavljam. %-lim pa, da mi napišete, kaj pogrešate v Emoninem kotičku in o čem bi moral več pisati. Bodite lepo pozdravljeni! Vaš JANEZ DOLENJSKI r »SLOVENIJALES—STILLES" Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme, n. sol. o. SEVNICA razpisuje v šolskem letu 1978/79 naslednja učna mesta: POHIŠTVENI MIZAR -REZBAR - 8 učnih mest 1 učno mesto POGOJI: uspešno končana osemletka in zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica Pismene prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. v OPOZORILO OBČANOM IN LASTNIKOM PSOV Lovska družina MIRNA PEC obvešča vse občane na področju lovišča lovske družine MIRNA PEC, da je po zakonu prepovedano pobiranje oziroma uničevanje vseh vrst mladičev divjadi. Opozarjamo tudi vse lastnike psov, naj imajo pse privezane, ker bodo v nasprotnem primeru pokončani. I $ mit INFORMACIJ INTEREXPORT Ljubljani TOZD „ INEX ” Potovalna agencij« 61000 Ljubljana. Titova 26 Tttofon: (061) 312-996 IGRE BREZ MEJA V BELGIJI Cena 2.950din ROCHEFORD 13. JUNIJA 1978 Prepričani smo, da vas ni malo, ki želite na Igrah brez meja v Rochfr fordu v Belgiji spodbujati ekipo tovega mesta v prizadevanjih, da osvoji čim boljše mesto na lestvici. Zato smo se odločili, da vas popeljemo z avtobusom v čim večjem številu 12. junija 1978 iz Novega mesta v Belgijo, kjer si boste spotoma ogledali Se Saarbruecken in Muenchen. 13. junija pa bomo vsi skupaj držali pesti za NovomeSčane. Potovanje bo trajalo od 12. do 15. junija 1978. Poleg prevoza in ogleda iger so v paketu vračunani tudi trije polni penzioni. PARIZ, , | odh. 6., 9. in 12. junija TUNIZIJA, večdnevni izlet in male počitnice, odh. 28. maja VARNA, svetovni kongres esperantistov, odh. 26. julija (možno je tudi sarnO osemdnevno letovanje na črnomorski obali) TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji LONDON 3-krat na teden za posameznike UPOKOJENCEM nudimo 10 % POPUST, če letujejo z nami v Tuniziji meseca maja POČITNICE V GRČIJI IN TUNIZIJI po lanskoletnih cenah Prijave in informacije: INEX, Novo mesto. Novi trg 4, tel. (068) 23—773 INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 32—995 INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24—571 ^ KO M PAS LETOVANJA \SL JUGOSLAVIJA »ooo, POTOVANJA ŠPANIJA ŠPANIJA /POR TUGALSKA ŠPANIJA/MAROKO PRIJAVE: POSLOVALNICE KOMPASA IN POOBLAŠČENIH AGENCIJ LICITACIJA OSNOVNA ŠOLA OTOČEC razpisuje po sklepni delovne^ skupnosti javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva 1 KOMBIBUS TAM 2001 CB, letnik izdelave 1971, reg. št NM 155-12, izklicna cena 50.000 din. i Vozilo je registrirano in v brezhibnem stanju. Licitacija P bo v sredo, 31. maja 1978, ob 10. uri v prostorih osnovne šole Otočec. Interesenti si lahko ogledajo vozilo 29. in 30. maja 1978 od 8. do 12. ure pred šolo. Pred začetkom licitacije m0" rajo udeleženci vplačati 10-odstotno varščino ali predlo-žiti pooblastilo za licitiranje. OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem ..GORJANCI", Novo mesto — Straža, TOZD gostinstvo v Novem mestu, ob otvoritvi novega hotela vabi k sodelovanju ZA DELO IN NALOGE SOBARICE več delavk ZA DELO IN NALOGE SNAŽILKE več delavk Pogoj: končana osemletka oziroma najmanj 6 razreK-osnovne šole in zdravstvena sposobnost za opravlja0' navedenih del. Ponudbe dostavite splošnemu oddelku podjetja v Str3* do 15. 6. 1978.______________________________ Komisija za delovna razmerja ŠOLSKEGA ZDRAVSTVENEGA CENTRA .d o1 3 razpisuje prosta dela in naloge 2 SNAŽILK za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poizkus'’0 dobo 2 mesecev. . Kandidati naj oddajo prijave, v tajništvu centra ozimna naslov: ŠOLSKI ZDRAVSTVENI CENTER, Šaran0v čeva 5, Ljubljana, v 15 dneh po objavi. I dre sre, bo Po< *2Vi StVj se osr doi Po t. cij( kultura in izobra- ževanje ier, ki 1 ‘envanja o zdaj st aHIMIIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIHIIUIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIUI ”1 * * # • | | ( etlika Župančiču \ Talija )e izbrala na)bol)Se • m ,« j Na 21. republiškem srečanju v Krškem bo nastopilo sedem odraslih in tri mlac : gledališke skupine ter en lutkovni oder — Dolenjsko in Posavje bodo zastopali Bre Na 21. republiškem srečanju v Krškem bo nastopilo sedem odraslih in tri mladinske gledališke skupine ter en lutkovni oder — Dolenjsko in Posavje bodo zastopali Brežičani Nekaj več kot teden dni je še do začetka 21. srečanja gledaliških skupin Slovenije v Krškem. Tradicionalna manifestacija najboljših uprizoritev, pripravljenih za to sezono na amaterskih odrih, bo od 5. do 10. junija v Delavskem domu. Zadnji dan bo Združenje gledaliških skupin Slovenije opravilo letno skupščino. Slovesen začetek letošnjega ^OPRSJE in RAZSTAVA - Bela krajina se je spet od-V - sPominu svojfga velikega rojaka Otona Župančiča. muT1*0' maJa dopoldne, so pred Belokranjskim (d f pesniku ob 100-letnici rojstva odkrili doprsje ' 0 Zdenka Kalina), v metliški knjižnici na Pungartu pa q °dprli knjižno razstavo Župančičevih del in prevodov, odkritju spomenika, ki ga je v imenu Belokranjskega 'Rejskega društva vzel v varstvo njegov predsednik Jože rr®r> je o Otonu Župančiču govoril urednik njegovih y del dr. Jože Mahnič, ravnatelj Slovenske knjižnice LlllMjani. Na otvoritvi knjižne razstave pa je Županči-jn umetniško pot na kratko opisala rav- l LjublJulu. ey° življenjsko Jflji« črnomaljske knjižnice Lea Grabrijan. Posnetka ran)Z nedeljskih prireditev v Metliki: (Foto: I. Zo- republiškega srečanja gledaliških amaterjev bo v ponedeljek, 5. junija, ob 18.30 pied Delavskim domom. Obiskovalcem se bodo že dopoldne predstavili člani gledališkega krožka PIKUD osnovne šole Ivana Cankarja iz Maribora z igro „Tiger Peter” poljske pisateljice Hane Januszewske in lutkovna skupina iz Kranja s pravljico „Kraljična na REVIJA POSAVSKEGA PETJA Na dvorišču brežiškega gradu bo v soboto, 3. junija, tradicionalna šesta revija posavskih pevskih zborov. Dokončno število sodelujočih zborov na prireditvi, ki jo prireja Posavska pevska zveza, bo znano te dni. Štirinajst dni kasneje bo na grajskem dvorišču tudi republiška prireditev izvirnih slovenskih plesov, pevcev in godcev. „E X TEMPORE“ Pod pokroviteljstvom koprske banke prirejajo obalne galerije 27. in 28. maja peti mednarodni mladinski slikarski ex tempore v Piranu. Pravilnik določa, da na tej prireditvi lahko sodelujejo le avtorji, mlajši od sedemnajst let. Pričakujejo veliko udeležbo učencev iz osnovnih in srednjih šol iz Jugoslavije, Italije in Avstrije. Razstavo likovnih del udeležencev bodo odprli 28. maja in bo v piranski mestni galeriji na voljo več tednov. Trinajsterica iz Varaždina V Dolenjski galeriji razstavljajo slikarji in kiparji iz varaždinske regije je meje ne daljave in sploh ni ničesar, kar bi lahko zavrto 0 PrePrečilo kulturno sodelovanje med kraji, občinami, republikami. Novo mesto in Varaždin, ki sta se pred začela spoznavati prek svojih muzejev, nista edini potrdi to dejstvo, moreta pa biti spodbuden in vreden zgled drugim krajem. se je v skupnem „aran-Doleujskega muzeja iz No-roesta in Mestnega muzeja iz rodilo že več izmenjal-i/h Začetnim predstavit- orov iz kultumozgodovin-** umetnostnih zakladnic sledijo zdaj prikazi iz ne kultumo-umetniške dejavnosti. Razstava del likovnikov varaždinske regije, odprta 19. maja v Dolenjski galeriji, nedvomno sodi med take dejavnosti. V veliki dvorani novomeške galerije je razstavljenih 26 slikarskih in 14 kiparskih del trinajstih avtorjev, ki delujejo v okviru lani ustanovljene podružnice Hrvaškega Y DOLENJSKI GALERIJI — Slikarsko-kiparska oaitjjv trmajsterice sodobnih likovnikov iz varaždinske re-slm--3 ®oyomeškim ljubiteljem umetnosti zanimiv likovni e’ ki nastopa skupaj šele od lani. (Foto: J. Pavlin) 0 oktetov Ut os na srečanju bo pokrovitelj tovariš Stane Dolanc dromu ufnjjernejskem topotanj* ?eno tradicionalno let4 3n°Venskih oktetov P°d pokrl JUniJain 1 - julija ta ^°v,teijstvoin Stani sekretarja rtf *^oiniteja predsed-56 Je Drif m' Prirediteljem Idrcev i?0 pevskih 0ltia n, ’ ® bodo predvi-faznii. na koncertih na sk °*enJskih krajih ^emej^Pm Prireditvi v cii° ,R«*no manifesta- °Sniercih fh!3JCe8a v bodo tudi tokrat gmotno podprli meceni iz vrst združenega dela, saj celotne izvedbe ni moč plačati z denarjem, ki se nabere pri kulturni skupnosti ali Zvezi kulturnih organizacij. Čeprav gre za prireditev republiškega pomena, jo je treba še vedno financirati pretežno iz lokalnih virov. Prireditelji tudi letos pripravljajo posebno programsko brošuro, ki jo bodo natisnili v 2.000 izvodih in jo bodo razdelili obiskovalcem. zrnu graha” znamenitega danskega pravljičarja A. H. Andersena. Takoj po otvoritvi bo Linhartov oder iz Radovljice uprizoril Linhartovega ,,Matička” (v posodobljeni postavitvi), s čimer se bo začel spored v ..konkurenci” odraslih skupin. društva likovnih umetnikov. To so akademski kiparji Lujo Bczcredi, Vladimir Gašparič, Mihael Štebih in Josip Grgevčič, akademski slikarji Božidar Kezele, Priska Kulčar, Džani Mazarovič, Nenad Opačič, Slobodan Simič, Pavle Vojkovič in Marija Zidarič ter slikarja Gabrijel Jtorvat in Andrija Kuštovič. O slogovni in vsebinski zaokroženosti razstave bi težko govorili, saj sc slikarji razlikujejo med seboj tako po izpovednosti, izraznosti in motivih, da bi morali obravnavati vsakega zase. Kajpak je treba pri tem upoštevati, da ima razstava v prvi vrsti predstavitveni namen in jo moramo kot tako tudi sprejeti. Na otvoritvi je bilo rečeno, da je gostujoča skupina varaždinskih umetnikov še mlada po- izkušnjah, da še išče način in možnost predstavitve v pravi luči in da je, slednjič, prišla pred novomeško občinstvo delat enega od pomembnih izpitov za uveljavitev. Prepričani smo, da ga bo v Novem mestu, kjer bo razstava odprta do 28. maja, tudi uspešno opravila. I. Z. LITERARNO POPOLDNE Na četrtem literarnem popoldnevu, ki ga je novomeška Zveza kulturnih organizacij priredila 23. maja na grmski osnovni šoli, je sodelovalo okoli 25 učencev iz osnovnih šol novomeške občine: Suzana Krku ta iz Brusnic, Dejan Klančičar in Milan Novak iz Dolenjskih Toplic, Andrej Krevs iz Mirne peči, Ksenja Žmavc, Darja Zupančič, Darja Bradač, Irena Grahek, Sonja Pucelj, Duša Troha, Vladka Merzel in Andreja Sitar iz Novega mesta, Suzana Strgar iz Otočca, Lidija Papež in Stanko Kranjc s Prevol, Damjana Vide in Branka Šuštaršič iz Šentjerneja, Darja Tramte in Teja Perše iz Škocjana, Helena Malenšek in Sonja Zalokar iz Šmarjete, Irena špendal iz Vavte vasi ter Neva Kosmina in Alenka Cajnko iz Žužemberka. Njihova dela so brali odrasli recitatorji. OTROŠKI EKSLIBRISI Danes bodo v moščanski osnovni šoli v Ljubljani odprli republiško razstavo otroških ekslibri-sov, na kateri sodelujejo tudi učenci iz nekaterih dolenjskih osnovnih šol. Razstava je hkrati zaključna prireditev akcije pod geslom „Otrošld ekslibris“ in bo odprta do 15. iunija. Rajko Stupar prihaja po aplavz pred rojake. Pisec in režiser Stuparjevo komedijo bodo videli 6. junija Avtor nove slovenske satirične komedije „Če ti luč ne gori”, ki bo prikazana v krškem Delavskem domu drugi dan 21. srečanja gledaliških skupin Slovenije, je igralec in režiser Rajko Stupar, mladi krški rojak, ki se je po krajši zaposlitvi pri krški kulturni skupnosti odselil in deluje drugod po Sloveniji. Delo, ki ga je tudi sam režiral, bo uprizorila slovenska gledališka skupina iz Lendave. „Če ti luč ne gori” je komedija, ki se spotika v vsakdan, komuniciranje z občinstvom in druge podobne ..zanimivosti” iz življenja. Stupar bo torej pred svojimi rojaki v Krškem prestal ognjeni krst kar v dvojni vlogi, kot avtor gledališkega dela in režiser. Na odru so ga rojaki nekoliko že spoznali še v časih, ko je pomagal pri prireditvah ali ko je kaj recitiral. Kot kaže, mu „luč bolje gori" drugod. V naslednjih dneh se bo na odru krškega Delavskega doma zvrstilo osem predstav, od tega po ena mladinska in pionirska. Poleg ,.Matička” bodo na sporedu še štiri prestave slovenskih avtorjev, od tega dve novosti. To sta satirična komedija „Če ti luč ne gori” krškega rojaka Rajka Stuparja, s katero bo nastopila v avtorjevi režiji gledališka skupina iz Lendave, in Šipkova dramatizacija Prežihovega »Judenburga”, ki so jo za 21. srečanje naštudirali gledališčniki z Raven na Koroškem. Posavci bodo imeli na tem srečanju svojega zastopnika v brežiškem Amaterskem odru, ki je v režiji Vlada Podgorška naštudiral Šte-fančevo komedijo „Večna lovišča". Brežičani - zadnjič so sodelovali na zaključnem republiškem srečanju kot njegovi gostitelji pred devetimi leti — so letos rešili čast ne le posavskega, marveč tudi dolenjskega in belokranjskega gledališkega amaterizma. V času 21. sjinraiija bodo v Krškem priredili več strokovnih pogovorov in okroglih miz o vprašanjih gledališke dejavnosti ter dokumentarno razstavo z naslovom ..Dvajset revij in srečanj slovenskih gledaliških skupin.” MAGYAR RAZSTAVLJA Viktor Magyar, dolga leta učitelj na Čatežu, kjer je Levstik končal svoje znamenito ,.literarno" popotovanje, štirikratni udeleženec trebanjskih taborskih srečanj in eden najbolj svojskih slikarjev, ki delajo v slogu naive, je za kraj svoje petnajste samostojne razstave izbral Sivčevo hišo v Radovljici. Narazstavi, ki sojo odprli minuli petek in bo na voljo obiskovalcem do 12. junija, sc predstavlja z deli iz cikla tako imenovanega modrega obdobja. Recenzenti menijo, daje vrh likovne izčiščenosti dosegel z risbami in sitotiski v čmo-beli ali barvni tehniki na formatu panjskih končnic. Pesem zbližuje V Dolenji vasi že četrtič pevska revija Na četrti reviji pevskih zborov v Dolenji vasi pri Ribnici so nastopih pevski zbori in okteti iz Dolenje vasi, Ribnice, Loškega potoka, Slemen, Kočevja in Sodražice. To tradicionalno spomladansko srečanje zborov organizirata vsako leto KUD France Zbašnik iz Dolenje vasi in ZKO občine Ribnica. Predsednik KUD France Zbašnik in sekretar občinskega komiteja ZK Ribnica France Grivec je o pomenu revije pevskih zborov dejal: ..Našc prvo srečanje leta 1975 smo posvetili prazniku dela in OF ter 3(Hctnici osvoboditve. Prvo in vsa naslednja srečanja pevskih zborov organiziramo pod geslom, da kdor poje, ne misli slabo, in z vodilno mislijo, da nas pesem združuje in povezuje, brati in krepi v naših skupnih prizadevanjih za razvoj socialistične skupnosti. Letošnje srečanje posvečamo 100-lctnici rojstva Otona Župančiča." Pevskih zborov je v ribniški občini osem, seveda brez šolskih. Gojijo narodne, umetne in borbene pesmi. Vsak zbor že leta in leta na svojem območju in v svojem okolju skrbi za kulturno delovanje. Vsako leto enkrat pa se zbori srečajo na reviji v Dolenji vasi, kjer pokažejo, kaj znajo, izmenjujejo izkušnje in dobe spodbudo za še bolj zagrizeno nadaljnje delo. J. P. Beseda bratstva Jutri literarni večer v Dolenjski galeriji Štirinajst avtorjev iz sedmih občin bo sodelovalo na literarnem večeru, ki ga prireja medrepubliška kulturna zveza Bratstvo in enotnost jutri ob 18. uri v Dolenjski galeriji v Novem mestu. Na prireditvi, ki so ji dali simboličen naslov „Bescda bratstva", bodo s svojimi deli nastopili: Beba Durič in Ibrahim Dizdarevič iz Cazina, Branko Kotur, Vera Hauptfeld, Ranka Petrovič, Marko Radelja in Janko Ivanovič iz Karlovca, Marica Založnik iz Krškega, Toni Gaš-perič iz Metlike, Janez Kolenc iz Novega mesta, Avgust Gregorčič in France Režun iz Trebnjega ter Mirko Čiča in Ivan Zanjko iz Vrginmosta. Literarne sestavke bosta brala igralca Nika Pirjevec in Bogomir Veras, v glasbenem delu sporeda pa bosta sodelovala pianistka Cvetka Hibar in kitarist Dušan Pavlinič. DOLENJSKI KNJIŽNI SEJEM SE JE ZAČEL Včeraj so v avli upravne stavbe tovarne zdravil Krka v Ločni odprli prvi dolenjski knjižni sejem. Njegov prvi gost je bil slovenski pisatelj Anton Ingolič. Jutri bo ob razstavljenih knjigah pogovor o slovenski mladinski literaturi s književnikoma Branko Jurca in Nikom Grafenauerjem. V ponedeljek bo na večeru, posvečenem družboslovni literaturi, sodeloval pisatelj in družbenopolitični delavec Beno Zupančič, v torek pa bodo na podobnem večeru sodelovali nekateri novomeški literati. MINUTE ZA GLASBO - Na sobotni podelitvi Račičeve nagrade Borisu Jesihu in otvoritvi njegove slikarske razstave v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici je koncertiral znani slovenski pianist Aci Bertoncelj. Poslušalce je navdušil z Brav-ničarjevimi, Debussyjevimi in Ravelovimi skladbami. ..Vjesnikov” nagrajenec Borisu Jesihu so Račičevo nagrado podelili na otvoritvi razstave v Kostanjevici Jugoslovansko nagrado „Josip Račič“, ki jo podeljuje zagrebški „Vjesnik“ je letos dobil Boris Jesih, akademski slikar iz Škofje Loke. Ob slovesni izročitvi nagrade 20. maja v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici je predsednik žirije Vlado Maleko^č poudaril, da šteje Jesih nedvomno med najprodornejše v zadnjem desetletju uveljavljene umetnike. Glasbeni program je izvedel pianist Ad Bertoncelj. V Lamutovem likovnem salonu so hkrati odprli razstavo Jesihovih del. Avtor je tokrat pokazal podoben izba: IZ KRŠKEGA PO SVETU Predstave, ki jih bodo na bližnjem 21. srečanju gledaliških skupin Slovenije proglasili za najboljše, bodo potovale po svetu: ponovili jih bodo na jugoslovanskem dramskem festivalu v Trebinju, v Prizrenu, na Borštnikovem srečanju v Mariboru in v tednu slovenske drame v Kranju. Ena skupina pa se bo udeležila tudi mednarodnega festivala v St. Lambrechtu v Avstriji in tam zastopala slovensko ljubiteljsko gledališko tvornost. kot pred meseci v Dolenjski galeriji. Ker smo o njegovih delih že pisali, naj tokrat povemo le, da je Jesih predstavnik novega realizma, ki dosega pravšnji učinek z vnašanjem simbolov na svoja platna. KRŠKI »ROKOVNJAČI” Krčani več let niso videli domače predstave. Lani odprti Delavski dom je spodbudil nekdaj aktivne igralce DPO Svoboda, da so se zavzeli za obnovo gledališkega življenja, ki je imelo pred leti v tem posavskem središču bogato tradicijo. Pod vodstvom prof. Janeza Plestenjaka so na začetku novega gledališkega obdobja naštudirali ,,Rokovnjače", Govekarjevo dramatizacijo Jurčičeve povesti, ki jo je dokončal Kersnik. Krstno predstavo je skupina prestala prejšnji petek. „ETIENNE” Gledališka skupila brežiške gimnazije je v režiji prof. Marije Leličeve naštudirala dramo ..Etiennc” sodobnega francoskega pisatelja J. Devala in jo že nekajkrat uspešno zaigrala občinstvu, pred dnevi tudi obiskovalcem Delavskega doma v Krškem. 25. maja 1978 Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST /o ljubljanska banka V dobrem desetletju je'Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme. vam pomaga s posojilom do stanovanja V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja. _________________ _________ II zci/čitite vci/ dom pred mrče/om NUVAN EXTRA novost na jugoslovanskem tržišču, učinkovito uničuje ves plazeči mrčes l v l v o S b n K f /< V NUVAN UČINKOVITO UNIČUJE VES LETEČI MRČES Sl n s ii v, F u ii £ n gi i la S |Po 4 N odig ZLATOROG MARIBOR moš vrst prve i Na podlagi 3., 4. in 8. člena odloka ter 4. člena pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje objavlja Komisija za odlikovanja in priznanja občine Trebnje RAZPIS O PODELITVI PRIZNANJA OBČINE TREBNJE IN IMENOVANJA ČASTNEGA OBČANA OBČINE TREBNJE Priznanje se podeljuje za izredno uspešno družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, političnem, kulturno-pro-svetnem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih. Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanom, delovnim ter drugim organizacijam in društvom. Predloge za podelitev priznanj dajejo delovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter društva. Kom isija za odlikovanja in priznanja občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 15. 6. 1978. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE LICITACIJA! VIATOR ČRNOMELJ, razpisuje licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: 1 aparat za sokove, izklicna cena 8.000 din 1 jukebox (glasbeni avtomat) izklicna cena 8.000 din 1 kombi Zastava 850 (nevozen) izklicna cena 5.000 din Licitacija bo peti dan po objavi na upravi Viatorja — TOZD »° pe Bela krajina, Črnomelj, Kolodvorska 62. Ogled en dan pred licitacijo. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE RAZPISUJE NATEČAJ za nakup družbenih stanovanj v Kidričevi in Turja-ški ulici v Kočevju V okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve bodo zgrajena v Kočevju stanovanja: — 16 - garsonjer po okvirni ceni 290.000,00 din — 48 — enosobnih stanovanj po okvirni ceni 396.000.00 din — 114 — dvosobnih stanovanj po okvirni ceni 528.000.00 din — 16 — trosobnih stanovanj po okvirni ceni 686.000.00 din V Od tega skupnega števila stanovanj bo kupila enota za družbeno pomoč pri SSS 3 garsonjere, 35 enosobnih in 32 dvosobnih stanovanj. Ostala stanovanja so na razpolago interesentom v okviru teg»natečaja. Stanovanja v Kidričevi ulici bodo vseljiva v času od septembra do konca decembra 1978. Stanovanja y Turjaški ulici pa bodo vseljiva od junija do novembra 1979. Interesenti dobijo podrobne pogoje natečaja pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje, Ljubljanska cesta 19, Kočevje. Natečaj velja 20 dni po objavi v Dolenjskem listu in se torej zaključi s 15. junijem 1978. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje DELOVNA ORGANIZACIJA EMONA HOTELI s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: Hoteli Bernardin Portorož, Hotel Riviera Portorož, Zdravilišče čateške Toplice, Hotel Slon Ljubljana, Grand hotel Union Ljubljana, Hotel Slavija Maribor, Hotel Evropa Celje RAZPISUJE ŠTIPENDIJE ZA UČENCE POKLICNIH GOSTINSKIH ŠOL -POKLIC NATAKAR IN KUHAR POGOJI: 1. končana osemletka, najmanj z dobrim uspehom 2. starost največ 16 let 3. zdravstvena sposobnost za gostinski poklic V Višina štipendije je določena s samoupravnim sporazumom DO (v 1. letu šolanja znaša 911,— din) in jo bodo učenci prejemali vse leto. Prošnje z dokazili in navedbo, za kateri poklic se bodo usposabljali na gostinski šoli ter s katero od temeljnih organizacij želijo skleniti štipendijsko pogodbo, naj pošljejo kandidati do 30. 6. 1978 na naslov: DO Emona hoteli. Delovna skupnost, Ljubljana, Miklošičeva 4. PROIZVODNJA IN TRGOVINA AGRARIA BREŽICE, lige Pom r TOZD AGRO BLAGOVNI PROMET, Ug RAZPISUJE LICITACIJO NASLEDNJIH OSNOV- N/H SREDSTEV: p« ?m 1 2. 3. 4. V. 1 TOVORNI AVTOMOBIL TAM 5500 v voznem stanju« prirejen za prevoz živine, 1 TOVORNI AVTOMOBIL TAM 2000 v voznem stanju. 3 kom. AVTOMOBIL KOMBI IMV — v voznem stanju« 1 OSEBNI AVTOMOBIL ZNAMKE VVARTBURG KARAVAN v voznem stanju, 5. 1 TRAKTOR ZNAMKE FERGUSON IM T 533, 6. 3 DECIMALNE TEHTNICE. Licitacija bo 8. junija 1978 ob 8. uri na dvorišču stroji postaje Agrarie, Šentlenart 72, Brežice. Ogled vseh osnovnih sredstev je možen 3 dni pred licitacij0 na mestu, kjer bo licitacija. 6, dec J*st< košs nosi zaia ekif nic, zem ski TOZD PUTNIK SLOVENIJA PENSION TREBNJE yensl zala, našlo 0| objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. NATAKARICE 2. KUHARICE 3. KUHINJSKE POMOČNICE 4. DVEH UČENK V STREŽBI 5. UČENCA ZA KUHINJO Z\ zacjj ntinu no in Pogoji: • 4, Pod 1. in Z KV natakarica oziroma KV kuharica, pod 3.. in 5l končana osnovna šola Pismene ponudbe pošljite na naslov Pension Putnik Treb^r v 10 dneh po objavi. °SVrt 8»hj J ( OSNOVNA ŠOLA BRUSNICE razpisuje za določen čas (nadomeščanje v času porodniškega dopusta od 30. 7. 1978 do 2. 4. 1979) prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Sprejmemo tudi v honorarno delovno razmerje. Delo je možno opravljati v dopoldanskem in popoldanskem času. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi. „ZMAGA", LJUBLJANA. MIVKA 25 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA vabi k sodelovanju DELAVCA(-KO) PRODAJA^ v trgovini „Zmaga" v Novem mestu POGOJI: — dokončana šola za prodajalce, 1 leto delovnih 'Z^^fu. - — — — — j— - — j — - — — r * -w»v ■ I^ poskusno delo 30 dni, prednost imajo interesenti 0 čilne stroke; — delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba dosta ■viti’ 15 dneh na gornji naslov. . .gj O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po zaklju St & n c v ti objave. š $ Kovj ŠPORTNI KOMENTAR Zanemarjena tradicija Konec minulega tedna je v Ljubljani zanimiva Ogledna gimnastična tekma, na kateri je nastopilo Šestintrideset najboljših fagoslovanskih telovadk. Dvodnevni gimnastični nkend je dokazal, da Postaja ženska jugoslo-vWska vrsta vse mlajša, obenem pa tudi boljša, ovenske ljubitelje telovad-e Pa je minulo srečanje r02 vese lilo predvsem z ^slednjim podatkom: med tetoajsterico prvouvrščenih ■,e bilo kar deset - Slo-! Ve"k. Na vrh ,piramide‘ jugo-fflponskih gimnastičnih mojstric pa je ponovno st°pila, povsem zasluženo 71 dokaj brez težav, varo-p'lka novomeškega TVD rtizana Jasna Dokl Nov ^sPeh najboljše' dolenjske Po^&i/ce ni presenečenje. ■ mi 1°Va namreč navzlic I .‘“dosti na jugoslovanskih gnostičnih prireditvah j^P°dari te lep £as. ,.*«/« smo ob tem zato , ko toliko bolj veseli usPe^a njenih klub-kolegic: Požarjeve, Kavškove in Hočevarjeve. Z Doklovo so najlepši dokaz, da je novomeška gimnastična šola med najboljšimi v državi in da je sistematično, redno in trdo delo z mladimi že rodilo prve sadove. Ob tem pa novomeški privrženci gimnastike lahko upravičeno vprašajo, kdaj bodo videli dekleta pogosteje nastopati doma. Že lep čas spremljajo njihove uspehe preko časopisja, pa marsikdo telovadk niti ne pozna. Kaže, da Novo mesto oziroma TVD Partizan ob dobrih trenerjih ne premore tudi spretnih organizatorjev. Kajti v novomeški dvorani bi lahko pripravili več gimnastičnih prireditev. Ze zaradi obetavne domače vrste, ljubiteljev te športne zvrsti in ne nazadnje zavoljo bogate novomeške gimna-« stične tradicije, ki jo zelo uspešno nadaljujejo Doklova, Hočevarjeva, Požarjeva, Kavškova in kopica ostalih varovank novomeškega TVD Partizana. J. PEZELJ Lesarji presenetili na morju Rokometaši Inlesa so v Rovinju premagali istoimensko ekipo — Novomeščanke izgubile na Reki — Sevničani s porazom v Tržišču .zapravili' II. zvezno ligo V 19. kolu II. zvezne rokometne lige za moške so Ribničani poskrbeli za prijetno presenečenje, Novomeščanke pa so navzlic dobri igri doživele na Reki poraz. Razočarala je vrsta Sevnice, ki je v Tržiču izgubila in si najbrž že zapravila možnosti, da bi se uvrstila v II. zvezno rokometno ligo. ROVINJ - INLES 29:30 (20:13) Prvenstveno srečanje med Inlesom in Rovinjem si je ogledalo več kot 400 gledalcev, kajti tekme med tema ekipama so vedno postregle z lepim rokometom. Ob polčasu so domači odšli k počitku s sedmimi goli prednosti in le malokdo je pričakoval, da bodo gostje iz Rovinja odnesli obe točki. Lesarji pa so v drugem delu zaigrali kot že dolgo ne, rezultat izenačili in pred koncem dosegli zmagoviti zadetek. Z novo zmago ie Inles po devetnajstih tekmah na šestem mestu. Inles: Kersnič, Ponikvar, Andoljšck I, Ilc 8, Radič 5, Žik, Karpov, Andoljšek II 6, Ambroži-č, Gabrijelčič 5, Putre 5, Gelze. ZAMET - KRKA 28:17 (10:8) Čeravno je razlika velika, so Krkine igralke na Reki dobro igrale. V soboto so imele pri zaključnih strelih obilo smole, predvsem v drugem polčasu, ko so domače igralke dosegle osemnajst zadetkov, Novomeščanke pa samo devet. Krka je s trinajstimi točkami še naprej na desetem mestu. Krka: Judež, Gigič 3, Molan 1, T. Štrukelj 4, Brajer, Kranjčič, Kobe, Silvester, Bon, Kostanjšek, Mršnik 9, J. Štrukelj. ------------- "■ . ....... I ^ tuuviivu., iw>viiivuviu.nw mtf doienjski ligi nič novega 4- kolu DKL vodi vrsta Novega mesta/Metlika pa je druga — Zenska vrsta Obutve, ki ______‘tira v 1. slovenski košarkarski ligi, je doživela dva nova poraza ženska košarkarska vrsta je v soboto zvečer etje kolo slovenske košarkarske lige—zahod in sre-moški ‘S" obeh moštev izgubila. V dolenjski 'tsta Mn« 1 50 vrste Uigrale četrto kolo. Pomlajena prveo, t i6®3 mesta’ ki jo vodi trener Jože Splichal, je že od 8 Kola na prvem mestu. | OBUTEV - LITUA 23:42 (13:18). " i: V 3- kolu slovenske košarkarske JJSe so se novomeške igralke Pomerile z vrsto Litije, ki ie ^£rLinaSMPUa v slovenskem pi£ ^?aluv Novomeščanke, nasto-. oslabljene, so v minuli ' U-T?!. *W>o igrale. V napadu so . slahih ^°?° zavoljo korakov, ' tla«« P°daj m izkušene gostje' so nas«' *~y“J m «kusene gostje . Proti* drugem polčasu s hitrimi ^Padi dosegle prepričljivo Obutev 6’ 4, Zora hitropoteznem šahu: gostje so bili •fech, GriJec i boljši in so zmagah 38,5:25,5. Pri in Senica. ~ ’ ’ 1116 domačih je bil najboljši mojstrski kandidat Praznik. vat 2, Srebrnjak 9, Tomšič 10, Gradecki, Grivec 3, Bilobrk 5, Kure 11 in Senica 5. NOVO MESTO -BIHAČ 28,5 38,5 Na prijateljskem šahovskem dvoboju so se novomeški šahisti pomerili z vrsto pobratenega Bihača. Domači igralci so zmagali na članskih deskah, ženske in mladinci so remizirali, pionirji pa so izgubli 2:0. Vrsti mestnih reprezentanc sta se nato pomerili še v 88:55 (42:32); 2. kolo: Metlika -Novo mesto 65:81 (38:37), Podbočje - Semič 77:69 (31:30), Obutev - Straža 72:108 (31:63), Žižemberk — Mirna 62:65 (25:28),; 3. kolo: Novo mesto -Obutev 118:92 (50:37), Semič — Metlika 53:107 (24:35), Mirna -Podbočje 82:76 (44:30), Straža -Žužemberk preloženo; 4. kolo: Podbočje - Metlika 65:70 (31:35), Mirna - Straža 81:80 (42:35), Obutev - Semič 76:63 (40:28) in Žužemberk - Novo mesto 66:122 (31:62). Trenutni vrstni red: 1. Novo mesto 8 točk, 2. Metlika 6, 3. Mirna 6, 4. Podbočje 4, 5. Straža 6, 6. Obutev 4, 7. Žužemberk brez točk in 8. Semič brez točk. Doklova tudi v drugi tekmi Novomeška telovadka Jasna Dokl je v . Ljubljani minulo soboto in nedeljo še enkrat dokazala, da ta čas pri nas nima konkurence. Brez težav je zmagala tudi v drugi pregledni tekmi, ki naj bi pomagala pri sestavi najboljše jugoslovanske gimnastične vrste. Ta se bo pripravljala za nastope na sredozemske igre, na svetovno prvenstvo in na olim-piado. Dokaj močnega kriterijskega tekmovanja - pripravila ga je ljubljanska gimnastična zveza v telovadnici na Taboru so se z uspehom udeležile tudi Hače-varjeva, Kavškova in Požarjeva.. V konkurenci 31 najbolj obetavnih jugoslovanskih telovadk so dokazale, da postajajo vedno boljše, vendar jim se vedno primanjkuje težjih nastopov. Tekmovalke iz Ljubljane, Zagreba, Novega Sada in Novega mesta so se prvi dan pomerile v poljubnih vajah mnogoboja, drugi dan pa so nastopile te članice zveznega razreda. Pomerile so se v programu obveznih vaj, ki ga je predpisala FIG in velja za bližnje svetovno prvenstvo in olimpijske igre. Obakrat je zmagala Novomeščanka. Rezultati: mnogoboj - poljubne vaje: 1. Dokl (Novo mesto) 36,50, 2. Ivanovič (N. Sad) 35,65, 3. Kavšek (Novo mesto) 34,55, 8. do 9. Hočevar (Novo mesto) in Mihovar (Lj) 32,15; mnogoboj - obvezne vaje: 1. Dokl (Novo mesto) 36,55, 10. Požar (Novo mesto) 28,50 itd. Skupna uvrstitev: 1. Dokl 73,05, 2. Ivanovič 71,80 itd. Grgičeva - Navzlic dobri igri poraz v boju z Rečankami ZA KRKO NOVI TOČKI? V 20. kolu II. zvezne rokometne lige igrajo novomeške rokometašice doma. Pomerile sc bodo z vrsto Ine iz Siska. Ker se Krkine igralke bojujejo za obstanek v ligi, bo sobotno srečanje zelo zanimivo. Novomeščanke bodo igrale na zmago, pričakujejo pa tudi podporo iz gledališča. Inlesovi rokometaši, ki so minulo soboto pripravili presenečenje, igrajo doma z Zametom. Rečani so najboljša ekipa v ligi in bodo gotovo osvojili naslov prvakov. Sodeč po tem, domači nimajo možnosti za presenečenje, pa tudi neodločen rezultat bi bil lep uspeh. Sevničani gredo v petem kolu v Slovenj Gradec k vrsti, ki na lestvici vodi in se poteguje za vstop v II. zvezno ligo. Le malo je verjetnosti, da bi se vrnili domov z zmago. TR2IC - SEVNICA 29:28 (11:6) V četrtem kolu finala republiške rokometne hge so Sevničani gostovali v Tržiču, kjer so veljali za favorite. V prvem delu so bili gostje precej boljši, sai so do konca polčasa dosegli 11 zadetkov, dobili pa so jih le šest. V nadaljevanju so nekoliko popustili, sodnika sta domačim spregledala vrsto drobnih prekrškov, ki so vplivali na igro, in domači so zmagali. Sevnica: Možic, Mlakar 3, Span, Gane, Redenšek, Starina 1, Svažič 4, Barič 1, Stojs 5, Novšak 9, Trbovc 5 in Krejan. PAVLIC TRETJI Na letošnji prvi cestnohitrostni dirki za državno prvenstvo, ki je bila 21. maja v Somboru, je Novo-meščan Lojze Pavlič v kategoriji do 125 ccm z Yamaho zasedel odlično tretje mesto. Pavlič je že na startu zaradi nespretnosti tekmecev padel, tako da je za tekmeci zaostal za cel krog. Z borbeno vožnjo pa je zaostanek nadoknadil in na cilj pripeljal tretji Član novomeškega AMD je osvojil bronasto odličje, če pa ne bi bil padel, bi zagotovo zmagal. ŽUŽEMBERK POLFINALIST Področno pionirsko tekmovanje v odbojki je bilo v Brezovici, na njem pa so nastopile štiri ekipe z Dolenjskega, in sicer dve vrsti iz Kočevja in Žužemberka. Rezultati - pionirji: 1. OS Žužemberk, 2. OS Brezovica, 3. OS Kočevje; pionirke: 1. OS Vič, 2. OŠ Kočevje, 3. OŠ Zužembc k. Kočevje ostane v B ligi Na odločilnem srečanju za drugo mesto v republiški namiznoteniški ligi je Kočevje izgubilo z Goriško 21. maja se je končalo tudi tekmovanje v I. B slovenski namiznoteniški ligi, in sicer s tretjim srečanjem med igralci Goriške in Kočevja. Kluba sta bila po odigranem zadnjem kolu v redni ligi na drugem mestu in s ponovnim srečanjem naj bi dobili ekipo, ki se bo jeseni v kvalifikacijskem tekmovanju pomerila z zadnje- Ze na začetku sedem medalj obutev -jesenice 51:86 (23:41) v,.%i v srebanju z e k°ŠarkarTi?IC’i; • lgIa s*cer v zvezni nosti niti **■’ ■n'so “ne*e moi' o ^di za minimalni poraz. Prav Čeravno 80 'g*3!® sproščeno, in i «kipo j°. nastopile z najboljšo J lic, i- lfo"°l)ro igrale. Vrsta Jese-^ntantti „f°, 848 ‘grali dve repre-ski driavJ"*ajackova igra v član-Venski) Jr1’ \rdoljakova pa v slo-*ala, ,v Novem mestu dokazov v?, ^rez težav osvojila n&. NOVOMEŠCANI 2vez najboljši I ?°'j iz ^ksnokultumih organi-“Unulim tPrt^Vega mesta Je med : 2,° PIvenstw!0m P^Pravila območ-mPkrnirko 0 v atletiki za pionirje in L^®Jb°lj3i so bili novo- j naiw anjski aUeti> ki 80 h81 tietKK P™* oziroma dru- T«vc*ultati mest' iS** oLr Ponirke: 100 m: 1. (Tr), 600 m: 1. pffi** daljava: 1. Eržen & 100011 - 1°° 1- Sega dSli’ ^ei omei]rVenstvo’ na katerem treh disciplinah: in2? . £?ne, 3 x 100 za v kazale 2 Pare> Telcme l^8®jo VSpV d* domači kegljači 2.>«tve~1.b,0lj5e rezultate. 4. »Uer 3^olani; 1- Rovan 3411, LV»nif V,8-1.* 3. Strupeh 3376, 5. Prijatelj 3364 wr.'B A j START S PORAZI — Novinke v slovenski košarkarski ligi-zahod, igralke Obutve, so v prvih treh kolih doživele tri poraze. Navzlic temu so dokazale, da sodijo v ligo. Medtem ko bodo v iul itn!’ 1085’’sJ Kra T' Prvem prvenstva zapuščale igrišča v glavnem poražene, bi r!!5’ 1. Spiler-Bogovič morale v jesenskem delu doseči vsaj dve zmagi. Na sliki: igralke ■ 3. novomeške Obutve s trenerjem na eni izmed prijateljskih itd. tekem. (Foto: Miha Gošnik) Ciani^rržičto 90 '• 4. Aik°rc U34> 3- Pa’'11*’ 33,1, mesto III 48,1. Zenske: 100 m ovire: 4. Blažič 16,5. 100 m: 4. Tekstor 13,3; 5. Blažič 13^; 7. Bele 13,7. Daljina: 3. Kralj 495. Disk: 4. Slapničar 23,70. 4 x 100 m: 2. Novo mesto 54,2. Drugi dan je v Ljubljani posijalo sonce, steza pa je bila še vedno prepojena z vodo in težka. Rezultati, moški: 200 m: 6. Cujnik 23,0; 8. Kraševec 23,5; 9. Stupar 23,6. 800 m: 3. Bučar P. 1:57,3. 5000 m: 4. Bučar Tone 16:10,5. 400 m ovire: 1. Penca 52,9, 3. Križman 59,0. 3000 m zapreke: 2. Stepan 9:58,6. Troskok: 1. Simunič 14,63, 3. Lapajne 13,26, 4. Križman 12,78. Disk: 1. Okleščen 44.04, 2. Cujnik 39,88. Kladivo: 2. Malnar 42,00, 5. Canič 27,56. Zenske: 200 m: 2. Blažič 27,6. Višina: 2. ttibar 150, 3. Kralj 150. Kopje 2. Slapničar 29,08, 3. Iti bar 28,86. Krogla: 1. Slapničar 10,87. OKLEŠČEN DRUGI Na državnem prvenstvu za mlajše člane v Velenju sta nastopila Miloš Šuštar v skoku v višino, ki je z rezultatom 195 cm zasedel 6. mesto, in Boris Okleščen, ki je z NASTOPILO 50 TELOVADK Novomeška občinska zveza za telesno kulturo je pripravila področno prvenstvo v gimnastiki, na katerem je nastopilo 50 telovadk. Nastopile so v petih konkurencah oziroma v petih selekcijah. Rezultati - I. selekcija: 1. Barun, 2. Šetinc (Grm), 3. Rahne (Katja Rupena) itd; II. selekcija: 1. Sladič (Partizan), 2,. Mikec, 3. Nadž (obe Grm), III. selckcija: 1. Papež, 2. Pucelj, 3. Škerlj (vse Partizan), IV. selckcija: 1. Kočevar, 2. Kavšek (obe Partizan) in V. selckcija: 1. Dokl, 2. Požar (Obe Partizan). metom 43,36 m v disku osvojil srebrno medaljo, v metu krogle pa 4. mesto z 12,13 m. Število medalj na letošnjih državnih prvenstvih se je tako zvečalo na sedem. Cujnik državni prvak v metu kopja Na državnih prvenstvih za mladince in mladinke so poleg Cujni-ka osvojili medalje še: Kraljeva v skoku v daljino za mlajše mladinke, moška štafeta starejših mladincev 4 x 400 m (srebrne medalje), starejši mladinci v štafeti 4 x 100 m in Slapničarjeva v metu krogle za mlajše mladinke (bronaste medalje). M alnar je bil z rezultatom 40,76 4. v metu kladiva, Bartol s 190 cm 6. v skoku v višino, Kapš pa s 4:09 8. v teku na 1500 m. Slapničarjeva ie v kopju dosegla 33,74 m (os. rekord), kar je bilo dovolj za 5. mesto, Riharjeva pa je bila s 27,29 m deseta, v višini je ista tekmovalka s 150 cm bila 7. - 8. Janja Kralj je v finalu teka na 80 m z ovirami zasedla 6. mesto s časom 13,2, Mira Blažič pa ie bila prav tako 6. pri starejših mladinkah v teku na 100 m z ovirami; njen čas: 16,2. Rezultati tistih, ki so osvojili medalje: kopje: 1. Cujnik 67,28 m- 4 x 400 m 2. Cujnik, Kapš, Stupar, Kraševec) 3:57,0; 4 x 100 m: 3. (Sega, Cujnik, Kraševec, Stupar) 43,8; daljina - mL mladinke: 2. Kralj 522 cm; krogla - ml. mladinke: 3. Slapničar 10,68. Ena zlata, dve srebrni in dve bronasti medalji na državnem prvenstvu so nedvomno uspeh, povemo pa lahko, da bi medalj bilo več, če ne bi bili Kapš, Malnar in Bartol v krizi: njihovi rezultati v Skopju so bili daleč od osebnih rekordov. Ker pa so prav ti atleti pozimi zelo veliko trenirali, lahko pričakujemo, da bodo v sezoni, ki se je šele pričela, pokazali, kaj zmorejo. Pri dekletih je napredek pokazala Marinka Slapničar, ki je v metu krogle in kopja letos že večkrat popravila dol. pionirske rekorde. J. PENCA uvrščenima ekipama iz najboljše slovenske namiznoteniške lige. V odločilnem srečanju, ki je bilo v prostorih NTK Ilirije, Kočevcem ni uspelo. Po izenačenem in ogorčenem boju so povedli igralci Goriške, Dolenjci pa so izenačili. Pri rezultatu 4:4 sta se v odločilni deveti partiji pomerila Ščuka in Pogorelec. Bolj izkušeni Ščuka je zmagal z 2:0 in vrsta Kočevja bo morala ponovno igrati v B ligi. Rezultati: Ščuka - Lapajne 2:0, Lukež - B. Pogorelec 2:0, Gregorič - S. Pogorelec 1:2, Lukež - Lapajne 2:0, Ščuka - S. Pogorelec 1:2, Gregorič - B. Pogorelec 1:2, Lukež - S. Pogorelec 2:1, Gregorič - Lapajne 1:2 in Ščuka - B. Pogorelec 2:0. Končni vrstni red: 1. Obala, 20 točk, 2. Goriška 18, 3. Kočevje 18, 4. Žalec 14, 5. Dolenjska (Novo mesto) 8, 6. Kamnik— Domžale 6, 7. Notranjska brez točke. ŠPORT OD TU IN TAM ŽUŽEMBERK - Na nogometnem igrišču na Loki je bila minuli teden odigrana zanimiva nogometna ekipa med ekipama ,stare“ in ,nove' tovarne Iskre. Zmagali so modri (stari), in sicer s 4:3. Zadetke so dosegli Fortuna (3), Rojc (2) in Kumelj ter Gimpelj. (N. G.) SEMIČ - Šolsko športno društvo SMUK na celodnevni osnovni šoli v Semiču je med najbolj aktivnimi šolskimi društvi v črnomaljski občini. Pripravilo je 136 medrazrednih tekem, doseglo 24 uvrstitev v občinsko in dolenjsko selekcijo, več prvih mest na občinskih tekmovanjih. Člani društva so se udeležili košarkarskega tabora in bili na atletskem seminarju v Pulju. Eden večjih uspehov društva je prvo mesto na območnem spomladanskem krosu. (P. S.) MARATON NA KRKI Ljubljanski Kajak kanu klub bo pod pokroviteljstvom Krke, tovarne zdravil in kostanje-viškega turističnega društva pripravil II. veslaški maraton na Krki. Na lanskem je nastopilo več kot 50 občanov, zato organizatorji pričakujejo, da se bo letošnje prireditve, ki se bo začela 28. maja ob 11. uri pri mostu na Otočcu, udeležilo še več ljubiteljev veslanja. Letos bodo nastopili aktivni tekmovalci in turisti v kategoriji kajakov in kanujev. Proga od Otočca do Kostanjevice je dolga 23 kilometrov. (1^02) >• maja 1978 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI L!ST lil EllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIItlllllllllllllllillllllllllllllllllllllllE: • ‘ -i-JJi k.> ‘u-.-■ • _ . "■S = 1 PRIJATEUSTVO PA TAKO - Miha Gošnik iz Novega | | mesta je naredil fotografijo, ki daje v nič vse znane in manj | § znane pregovore o hudem sovraštvu med mačkami in psi. Na | i posnetku, čeprav morda na prvi pogled ni dovolj jasno = § videti, se muca prijazno drgne ob psičkov gobec. Prijateljev I I te baže res ni pogosto najti, zato ima ta fotografija izrazit i i značaj zanimivosti in nenavadnosti. Po tej plati nedvomno i 1 sodi fotografija za rubriko TISTI HIP, vendar je treba pove- | = dati, da rubrika ni namenjena izključno nenavadnim fotogra-I i fijam, ampak vsem ustvarjalnim pristopom k resničnosti, ko | | je avtor pravi hip pritisnil na prožilo fotografske kamere, pa | | naj je na film zabeležil portret, pokrajino, skupino, človeka v | 1 okolju, drobec iz sveta vsakdanjosti ali drobec iz sveta struk- | | ture, forme, življenja ... iimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiI (PolenHM »Irt /TfitfffiMP) ženske so bile v strahu NOVOMEŠKA PRESKRBA z zelenjavo šepa, kot je žal znano vsem gospodinjam. 13. maja se je v jutranjih urah nabralo pred zelenjavno trgovino pri mostu nekaj žensk, ki so zvedele, da so dobili pomaranče. Tovarišica Z. R. je vprašala sosedo, po čem jih prodajajo. „Po 300 din,” se je oglasil odgovor. „To so pa drage!” Opazko je slišal poslovodja in brez vzroka začel tako rjoveti nad osebo, ki je to pripomnila, da so bile vse ženske kar v strahu. Vprašujemo se, koliko časa bomo še morale trpeti take surovosti. NA VINICI se je pričela sezona kopanja. Vroči majski dnevi so že privabili prve kopalce, od katerih so eni bolj, drugi pa manj hrabro preizkusih toplino vode. PRED DNEVI so v Kostanjevici začeli resno razmišljati o ureditvi pokopališča. Pravda za to se vleče že več let. Pokopališče je sicer lepo, saj svojci pridno skrbijo za grobove svojih dragih, vendar sta obzidje in mrtvašnica v takem stanju, da kvarita še tisto, kar je lepega na pokopališču. MISLIM, DA JE za ljudi, ki se hočejo povzpeti preko vsakdanjih misli in ki hočejo kaj doživeti, nujno, da se v svojem prostem času znova in znova vračajo v naravo. Gorjanci so daleč od prašnih cest, daleč od hrupa motornih vozil, zato se v njihovem objemu človek tako odpočije, da postajajo njegove misli silnejše, globlje in boljše. LOVSKI ROG in streljanje iz lovskih pušk je zaključilo uspelo zborovanje, potem pa se je množica usmerila za godbo in zastavami na športno igrišče pri mladinskem naselju, kjer so se takoj nato začela tekmovanja. OGLAS. Trgovsko podjetje kurivo sprejme takoj več voznikov za konjsko vprego za vožnje po Ljubljani. 3 (Iz DOLENJSKEGA LISTA 21. maja 1958) SVETU OKOLI ŽIVE SVETILKE - Domačini v tropskih deželah ne marajo kupovati baterijskih svetilk. Trgovcem se je šele zdaj posvetilo, da so hoteli konkurirati zastonjskim svetilkam. Domačini namreč uporabljajo svetleče se žuželke, da jim osvetiju-jejo pot. REKLAMA - Hud spor se je vnel med avtomehanikom in sodnikom v Richmondu. Sodnik je menil, da avtomobil ne sodi na streho avtomehanične delavnice, ker zakon v tej ameriški državi prepoveduje reklame višje od streh. Mehanik se je sicer zagovarjal, da ne gre za avtomobil, ampak za radijsko anteno. Res je imel stari ford na strehi tudi radijsko anteno, vendar sodnik ni priznal, da stari avtomobili lahko služijo kot nosilci anten. IZKAZALO SE JE - V Pakistanu sta se na velikem stadionu pomerila največja krotilca strupenih kač. Zmagal je Kman, ki je s hudo strupeno kačo okoli vratu prehodil ves stadion. Njegov nasprotnik je strupenost svoje kače dokazoval z zajčki. Kača je strašansko grizla v zajce, vendar kljub razglašanju, da gre za strašansko strupeno kačo, ni noben zajec poginil. Zmagovalec je sotekmovalca rešil iz zadrege z javnim priznanjem, da je nasprotnikovo kačo začaral ter da je zaradi tega njen strup izgubil moč. Nekateri od gledalcev niso več verjeli, da je zmagovalec hodil s strupeno kačo okoli vratu. NOVOLETNO TEKMOVANJE - Nobenega dvoma ni več! Prva se je v letošnjem letu rodila Marie Kimberley. Samo sekundo po polnoči je zavekala. Američani, ki so nori na rekorde takšne ah drugačne vrste, so po nekajmesečnem dokazovanju le ugotovili, kdo je bil prvi. Zadovoljni so menda vsi po vrsti. ZMAJEVSKI POSLI -Slavni japonski vlak „Naboj” je stal 50 minut. Ta super hitri vlak je zaustavil navaden papirnat zmaj. Fantičku, ki je svojega zmaja „pasel” na vetru, se je strgala vrvica in zmaj je odletel v električne napeljave ob najhitrejši japonski železniški progi. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjska Novice. Vnel se je kratek živahen ples (Saboto), 7. maja, priredilo je Dolenjsko pevsko društvo običajni spomladanski koncert. V prvem delu vsporeda je zjedinjen zbor Glasbene Matice in pevskega društva pokazal v Nedve-dovem „Nazaj v planinski raj” in Wagnerjevem zboru iz Tannhauseija „Srčno pozdravljamo dvorano krasno” in oziroma možki zbor v Kržkovskega »Utopljeniki” vse svoje vrline. Izborno podali biser iz Prodane neveste. Burna pohvala je spremljala se strani občinstva vse točke. Po koncertu se je vnel kratek, a živahen ples. (Mnoge) občine so že sklenile, kako izrazijo izkaz udanosti do presvitlega cesarja ob priliki Njega petdesetletnice. Novo mesto si je sicer že velike stroške v prospeh mesta naložilo, vendar ne more in noče zaostati, da bi tudi na vnanje ne pokazalo visocega spoštovanja in resnične udanosti, ktero kakor nekdaj, tako danes do presvitlega stola goji. Tako je v mestni seji sklenilo, da ustanovi dijaško štipendijo za 1000 :: Uničuje, a ne čebel Na''Poljskem so začeli graditi tovarno, iz katere bodo čez dve leti pošiljali na tržišče najnovejše biološko škropivo za uničevanje škodljivcev sadnega drevja in zelenjave. V primerjavi z znanimi kemičnimi škropivi ima biološko vrsto odličnih lastnosti, katerih bodo veseli predvsem sadjarji. Na prvo mesto spada gotovo sposobnost, da uničuje škodljive gosenice, metulje in hroščke, čebelam, zaveznikom sadjarjev v boju za boljši pridelek, pa škropivo ne škodi, Sedanja kemijska škropiva so kriva pravih pomorov čebel v pomladnem času. Novi biološki preparat, ki je v bistvu posebna vrsta bakterije, je 15 let raziskoval poljski znanstvenik Jeizy Lipa skupaj z dvanajstimi sodelavci na institutu za zaščito rastlin. Za to pomembno odkritje je letos prejel nagrado poljskega ministrstva za kmetijstvo. V tem dolgem času so na inštitutu preparat zares temeljito preskusili. Ugotovili so, da uničuje 20 vrst škodljivih insektov. Za vse domače živali in čebele je neškodljiv. Posebna vrednost preparata — meša se z navadno vodo in razpršuje z običajnimi škropilnicam — je njegova dolgotrajna učinkovitost Najbolje ga je razpršiti v pomladnem času. To škropljenje zadostuje za celo leto! Letos so ugotovili še eno presenetljivo sposobnost biološkega preparata: po osmih letih se „ponovi”, t. j. prične ponovno učinkovati. HAPPY Rešitev prejšnje križanke ! • — ... SL X. - _s A 1' A ir~ T P — _u^ P_ A_ J>| R j- 6 P| af M A_ R A T O w e c * 1 A R -Aj : t T e C >£> T A E T A L i O R r_ A BI ijri r. R A J i 1 A sr A)_ A _S A - a. T_ A, P _L_ A M _l_ M. A rT O _A i J_ sc O i V A v A jR in D _u_ M A J A L 2 A 21 R A R A Ob točilni mizi so podgane razvile živo družabno dejavno*1 Vesela podganja družbi 1 ■ — .— ——| Kako se obnašajo živali pri skupinskem pitju — £|||! primerja z ljudmi — Pijača osamljene ne tekne Trezne glave rade pravijo, da se pijana družba obnaša kot krdelo živali. Na kalifornijski univerzi so raziskovalci stavek obrnili na glavo in dokazali, da se živali, v tem primeru podgane, pri pitju obnašajo kot ljudje. Zanimive poskuse s podganami in družabnim pitjem so opravili z namenom, da bi proučili vzorce obnašanja živih bitij sploh. Raziskovalna skupina pod vodstvom psihologa Gaylorda Ellisona je skupino podgan spravila v umetno urejeno prebivališče, v katerem so živali imele spalne prostore, telovadne prostore, skupen javni prostor in skupno točilno mizo, kjer so imele na voljo za pitje vodo in alkoholno pijačo. V nekaj dnevih so podgane razvile pravi pivski običaj. Zjutraj pred jedjo so popile nekaj alkoholne pijače, nato so se pri točilni mizi čez dan v družbici zadržale po nekaj časa in šele zvečer pred spanjem so redno popile nekaj požirkov alkoholne mešanice. Na vsakih nekaj dni se je podganja družba zbrala k skupnemu popivanju. / Zanimivo je, da v skupinskem popivanju posamezne podgane niso pokazale teženj, da bi pile same; k pijači so se zatekale vedno v družbi. Psihologi so ugotovili, da nekatere podgane pogosteje zahajajo v pivsko družbo; to so bile predvsem gld. na leto, dalje ustanovo 100 gld., katera se ima vsako leto 2. decembra razdeliti 20 siromakom v Novem mestu stanujočim. Dalje ima biti slavnostni banket, k kteremu se dostojanstveniki povabijo. Razsvetljavo mesta in baidja-do napravijo že itak meščanje brez občinskega naročila. (Izmed) vseh narodov, kar jih brodari, to se pravi, ki imajo glavno kupčijo pa tudi vojne moči na morju, imeli so Španci največ nesreč s svojim brodovjem. Minolih 400 let zgubili so blizu 600 vojnih ladij in vselej je pri tem mnogo ljudi poginilo. Leta 1518, kaje Španska s svojo močjo na morju jela mogočna postajati, poslala je svoje brodovje v Algier na vojne. Nastali vihar pokončal je 30 bark in 4000 mornarjev je potonilo. (M i n o 1 i) teden slišalo se je mnogo govoriti o novi trtni bolezni, ki se jc baje pokazala na Trški gori. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1898) SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja RAZPISUJE prosta dela in naloge: 1. DIREKTORJA CENTRA SREDNJIH ŠOL ČRNOMELJ 2. RAVNATELJA POKLICNE KOVINARSKE ŠOLE ČRNOMELJ 3. RAVNATELJA DIJAŠKEGA DOMA ČRNOMELJ 4. RAVNATELJA VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA ČRNOMELJ 5. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE ČRNOMELJ 6. RAVNATELJA POSEBNE OSNOVNE ŠOLE ČRNOMELJ. Pogoji: Pod 1: Visokošolska izobrazba, strokovni izpit in najmanj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse. Pod 2: Visoka ali višja izobrazba, strokovni izpit in najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse. Pod 3: Visoka strokovna izobrazba pedagoške smeri ali višja strokovna izobrazba pedagoške smeri in 5 let pedagoške prakse ali srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let pedagoške prakse. Sposobnost upravljati in voditi gospodarstvo doma. Ravnatelj ima 1/2 delovnega časa vzgojno obveznost. Pod 4: Vzgojitelj s strokovnim izpitom za delo v vzgoj-novarstvenem zavodu in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnovarstvenem delu ali diplomirani psiholog, pedagog oz. socialni delavec z najmanj 3-letno prakso v vzgojnovarstvenem delu. Pod 5: U, PRU, P s strokovnim izpitom in vsaj 5-letno vzgojno-izobraževalno prakso. Pod 6: Visoka ali višja izobrazba specialno pedagoške smeri in vsaj 5 let specialne pedagoške prakse. Družbenopolitična angažiranost. Vsi kandidati za razpisana prosta mesta in naloge morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje in imeti moralno-poli-' tične kvalitete za vzgojnopedagoško delo. Prijavo s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja SOb Črnomelj. .duševno potrte” ali p0^ »občutkom ogroženosti’ • naroda. , ^reč° in skladje najdemo **> ko izgineta. J. MARTINOVIČ Visoka morala in plemenit načaj sta prava temelja kulture Ellis še nadaljuje Zdaj, ko mu je uspelo ^ pijansko družbo, bo Pr°u mJ kako se v tem skup vzorcu obnaša posamez^ čas. G. KLANČNIK Ni hujšega, kot je izgubljeni MICHELANGELO stenograf berite dl književnik september de bled« ®at nauk o dedičnosti MOŠKI dolenjski ■isH berite dl prometni objekt element pisava župan pod francMl m. ime ostarele ženske jjjNllllllllliiiiiiiiiiiii čev* iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMimiiiiiiimmiiimiiiiimmiiimiiiimimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiii Zna varče _______A Krokodil lahko zelo*8 ° ravna z vdihnjenim P m Že dolgo časa si po^i belijo glavo, kako more K dil ostati tako dolgo >. Preračunali so prostorni^ kodilovih pljuč, i^Plj možno porabo zraka, P°., črto pod račun, pa se Krokodil je ostal živ p0^ tudi še po tem, ko se L zračna zaloga v pljučih “ pala. , Norveški znanstvenik * son je nedolgo tega raZ naravni pojav. Znanost takole razlaga krok0^ odpornost in zdržljivost: , Ko se v pljučih krokoj! zaplava pod vodo, iztrži zaloge kisika, prične d£, poseben sistem biološki® i nalcev. Ti preprečijo “i kisika do vseh organov.j srca in možgan, ki sta * ljenje pač nujno potrebuj, Pri raziskavah so ugV da delovanje bioloških Ji valcev seže še dlje. Če ostane pod vodo, se pr2e novih zalog kisika, p1** stopnje, se zmanjša tudi kisika do srca. Krokodil0 It potem utriplje samo še cu na minuto. V tem ni dobiva kisik samo še živčni sistem. Šele ko ^la tudi zadnja možnost življenjskih funkciji j krokodil na površje po zPL Sam skozi večni led in sneg | Japonec Naomi Uemura je kot prvi človek na svetu sam pripotoval do severnega Pola - Spočite pse in zaloge hrane dobival po zraku - Kdo pred njim a ,. Kamor koli se je ozrl, povsod belina, slepeča snežna ravan in | tisočletja star večni led. Sedemnajst eskimskih psov je poleglo | P° tleh ob saneh, Naomi Uemura pa je potegnil na dan sikstant. '| je prvič pa drugič, potem pa še kar petkrat, vse dokler ni | bil povsem gotov, da se ne moti. Stara mornarska naprava mu je I Potrdila, da je končno prispel na cilj — na severni zemeljski pol. | Japonec Uemura je zapičil japonsko zastavo na najvišjo točko | strehe sveta. Bilo je to letošnjega prvega maja. Ob zastavi z | vzhajajočim soncem je stal prvi človek, ki mu je uspelo, da je | sam prišel na severni pol. § 9cP,rav. ,so raziskovalci v § Kf j ost‘.. '28ubljali življenja v g Prizadevanjih, da bi dosegli to a magično točko na zemeljski obli, H FLSevern! P°* n> nič posebnega! s Ledena planjava, debel kos ledu S k! plava na Severnem mon?u to te i 1 stvar’ da ni več severa 1 "lVZ,l0da’ ne zahoda, ampak1 te | *na sama smer - jug. a Rokovanje ledenih severnih § ob*nočij je staro, kot je stara S evropska civilizacija. Že v 4. S p.°etju Pred našim štetjem je Grk g riteas, ki je bil tudi imeniten a matematik, obplul Anglijo in se a napotil proti severu, da bi našel g *^Eendarno deželo Thule. Kot je g E?! .mu Jc t0 uspelo. Njegovi 1 „ mki mu niso verjeli, da je a PriSel V deželo, Ififtr ip tur nanmi § Tudi razumarski g u so menili, da je imel Grk I d.^10 Predolg jezik, saj so bili 1 MledeS*’ ^ je SCVer P°VSem i so vi? \ 5’ .stoletju našega štetja § nm^? e k1 diY)e predele severa 5 Prodrli jrev; .. I kožnatih •"•UUUUU Islandijo, ko so sledili divjim gosem. Za njimi so na ta otok, ki leži visoko na severu, prodrli Vikingi Mpd njimi kroži pripoved o Gunnbjornu, katerega ladjo je veter zanesel s poti; po več dnevih vožnje je prišel do črnih skal Grenlandije. Gunnbjornu je sledil po skoraj sto letih Erik Rdeči in v mrzlih arktičnih vodah plul zelo visoko za tedanje razmere. Grenland je bil do 14. st oletja celo naseljena norveška kronska kolonija, potem pa je zaradi ohladitve ponovno postal mrtva zemlja, kjer so lahko živeli te njeni pravi prebivalci Eskimi Prvi človek, ki je sploh dosegel severni pol, je bil ameriški pomorski oficir Robert E. Peary. 6. aprila 1919 je s svojim služabnikom in štirimi Eskimi prispel v bližino severnega pola. Med potovanjem v okolici zasilnega taborišča je križal tudi to magično točko. Dvajset tet se je Američan trudil, da bi dosegel severni tečaj. V tem času je dodobra spoznal pasti surovih arktičnih razmer. Ko se je namreč vračal z uspele ekspedicije, je komaj ušel smrti v ledeni razpokah. Sedanji junak Naomi Uemura je na svoji poti preživel podobne nevarnosti Seveda se hrabri Japonec ni izpostavljal taki nevarnosti, kot so se osvajalci severa pred njim. Nekdaj so vedeli, da pot k tečaju ne pomeni samo pot do tja, ampak tudi naporno in še bolj izčrpavajočo pot nazaj do prvega naseljenega kraja ali baznega izhodišča. Japonec pa je krenil na pot z olajšujočo mislijo, da se mu ne bo treba vračati po naporni poti Podvig so namreč spremljali njegovi tovariši, ki so imeli tudi nalogo, da ga po prihodu na dfj pridejo iskat z letalom. Na poti so oskrbovali hrabrega Japonca z novimi zalogami, ki so jih spustili s padalom. Kljub temu pa je bil pustolovec v glavnem te prepuščen samemu sebi in svoji vztrajnosti Na pot se je odpravil s kanadskega otoka Ellesmere, torej z istega kot Peary Že četrti dan potovanja s sanmi je doživel neljubo srečanje. Beli polarni medved se je hotel polastiti njegovih zalog, zato ga je moral ustreliti V četrtem tednu potovanja so mu z letalom pripeljali lažje sani, nekaj več kot deset dni kasneje je pasjo družbico ena od psic povečala za šest mladih psičkov. Uemura je bil prisiljen ponovno zaprositi za pomoč. Z letalom so pripeljali nekaj spočitih psov, najbolj utrujene pa so skupaj z mladim zarodom odpeljali. Najbolj nevarno je bil v 43. dnevu, ko je začel led pokati in se prebračati Morska voda se je pojavila na ledu, razpoke so se širile. Raziskovalec je lahko nadaljeval pot šele, ko je voda zamrznila. Poldrugo uro je potoval preko tanke ledene plasti, ki bi se prav lahko nenadoma razprla in za vedno končala pot samotne vprege. V 57 dnevu je prispel na cilj. Po dveh dnevih bivanja na severnem polu so ga prišli iskat z teta lom. Ta podvig ni edini v Uemurinem življenju. Za seboj ima že vzpon na najvišje gore Afrike, Amerike in Evrope Vse vzpone je opravil sam. Samotnost je sploh posebnost Uemurovih podvigov. 767 kilometrov dolgi poti, ki jo je opravil na ledenem severu, namerava dodati še eno podobno, te da bo v naslednjem letu s sanmi vrezal sled v večni sneg do južnega zemeljskega pola. iiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiniiiiiiiluniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii ž»tro ;................... Ostrostrelec J10’* Da «!!*!* ka-kšnih korakov o« S. u V* je vnrašal. dvajset korakov od . s " K vprašal, ali sta poglavarja- ' « , 1 ''»st,« je 0)1. govoril starejši. » f aterim so vrainiki prebledev ^ 0-Uje Ponosn vrazniKi preDic«~- ji-j’ y j. huuusiu mladi prijatelj?« ^lovu*"11 Natty> • *--« c° - > V. ?viš«a, me je »ki se je vžeraj imenoval »je žival Oglej si j ol je vrgel slona »“ b včeraj l Sokolje ns • dvema Nadaljeval, ‘‘ sporočil. *>ušWoekoč jima 50. Oba bojevnika sta bila nad igračo prav tako navdušena kot mali dečko in za trenutek ju je zapustila vsa običajna zadržanost. »Ali ima bledolični brat še več takih?« je nazadnje vprašal Mogočni Hrast. »Imam,« je odvrnil Natty, »toda en sam je vreden najmanj pol ducata skalpov.« Toda Indijanca sta začela barantati in naposled sta izjavila, da za tako ceno ne mprejo izpustiti dveh tako odličnih ujetnikov. Ker pa Ostrostrelec ni popustil, sta se začela odpravljati; a komaj jima je obrnil hrbet, sta segla po puškah, ki sta jih skrila na splavu. 51. Judita, ki ju je ves čas ostro opazovala, je zavpila in Natty se jima je v trenutku postavil nasproti z naperjenim orožjem. Ko sta sprevidela, da je njuna izdajalska zvijača padla v vodo, sta se spet približala in zahtevala vsaj po enega slona sa vsakega ujetnika. Tedaj je Ostrostrelec, čeprav mu je v notranjosti vse igralo od zadovoljstva, mrzlo dejal: »Prav. In da vam pokažem našo velikodušnost: če. se vrneta ujetnika še pred sončnim zah»-dom, damo še dve živali Po vrhu.« Indijanca sta z veselim vzklikom potrdila kupčijo in naglo ed-veslala. VASA ZGODBA SPOMIN NA MATER Naša družina je živela tako, kot žive vse mlade družine. Oče in mati sta bila še mlada, jaz stara štiri leta, sestrica pa še v zibelki. Oče je bil gozdni delavec in je bil običajno po ves teden zdoma, tako da se jc mati sama ukvarjala z nama, obdelovala tisto borno krpico zemlje in skrbela, da smo bili, čeprav pokrpani, le čisto oblečeni. Oče ni dobro zaslužil, zato smo živeli bolj skromno. Jedli smo, kar nam je dala zemlja: krompir, zelje, črn kruh. Kljub temu je bilo lepo. Matere se bolj medlo spominjam. Imela je zelo belo polt, črne skodrane lase in žive oči. Telesa je bila vitkega. Bila je tiha, zelo tiha in nežna; nikoli ni dvignila glasu. Taka je njena podoba v mojem spominu. Nekega dne je mati odšla v mesto k zdravniku. Ko se je popoldne vrnila, je bila v obraz še bolj bleda in v lica upadla Molčala je. „Bolna je,” smo slišali govoriti sosede. „Kaj bo z otrokoma, če jo bolezen stisne? ” Mati je molčala, in čeprav je bolezen hitro napredovala ter ji trgala nasmeh z obraza, je nama nudila vse obilje materinske ljubezni. Morda zato nisem opazila, kako hudo je z njo. „V bolnišnico morate!” je odredil zdravnik, ko je prišel nekega dne na obisk k nam domov. „Ne morem,” se je mati upirala.” dve majhni punčki imam, ena je komajda shodila ...” „Žal, drugega izhoda ni. Morate v bolnišnico!” je zatrdil zdravnik. Odšla je. Slovo je bilo boleče, predvsem zanjo samo. Jaz kot otrok nisem ničesar slutila. In ko je odhajala po poti od doma, je odhajala za vedno, jaz pa nisem vedfela. Mislila sem, da se bo popoldne že vrnila. Uemura na samotni poti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiM Vesti iz bolnišnice so bile iz dneva v dan slabše. Očetu so pripovedovali, da mati hira, da nič ne gre na boljše z njenim zdravjem. Ni vedel, kaj naj mi odgovori na stalna vprašanja, kdaj se bo mamica vrnila, zakaj ne pride nazaj. A počasi so vprašanja zamrla, ker so bila brez pravega odgovora. Oče je nekajkrat odšel v mesto obiskat mater. Z obiska se je vsakikrat vrnil zelo potrt. Kasneje sem slišala, da je v zadnjih 'dneh življenja mati veliko govorila o domu, o svojih punčkah, o hiši, starših, o vsem, kar je v svojih osemindvajsetih letih doživela. „Da bi ju vsaj še enkrat videla,” si je zaželela pred smrtjo. „Tako majhni sta še, ničesar še ne razumeta. Le kako bosta prenesli, da me ne bo več domov? ” Umrla je v bolečinah. Tisti dan je oče jokal, mene pa je bilo strah moškega joka. Nič nisem razumela. Veliko kasneje se me je pritaknil grenak občutek izgube. ALBINA KOMAN Kočevje ZAVOD ZA KULTURNO-PROSVETNO DEJAVNOST Črnomelj, Kolodvorska 8 objavlja prosta dela in naloge: 1. RAČUNOVODJA - TAJNIK POGOJI: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri in dve leti prakse pri podobnem delu Delo se združuje za nedoločen čas, nastop možen takoj. Prijave sprejmemo 8 dni po objavi v časopisu. „Delavski svet delovne skupnosti, ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV, Dolenjske območne skupnosti Novo mesto vabi k sodelovanju sodelavca v sektorju za izvajanje zavarovanj in sicer: - REFERENTA za domača transportna in kreditna zavarovanja - cenilca, likvidatorja Pogoji: Za opravljanje objavljenih del in nalog se zahteva višješolska izobrazba pravne, upravne, komercialne ali tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Zaželeno je, da kandidat pasivno obvlada angleški jezik. Kandidati za opravljanje objavljenih del in nalog naj vložijo vloge s priloženimi dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom v roku 15 dni na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Dolenjska območna skupnost Novo mesto, INbvo mesto. Glavni trg 24." DVAKRAT BREZ PLENA - 20. maja zvečer je neznanec obiskal leseno barako na gradbišču Dijaškega doma v Šmihelu, kjer hrani Novo-montaža orodje in električni material. Budno oko čuvarja pa je vlomilca prepodilo, tako da je odšel brez plena. Istega večera je bilo vlomjeno tudi v prostore pri posebr1 šoli v Šmihelu, kjer stanujejo delavci, ki delajo na gradbišču otroškega vrtca na Drski. Vlomilec je vse prebrskal in očitno iskal denar. Hudo razočaran pa je moral biti, ko se je vračal z eno samo srajco, kozarcem ajvarja in tesarsko sekiro. NIC VEČ GLASBE MED VOŽNJO — Neznanec je v noči na 19. maj vlomil v osebni avtomobil Novomeščana Milana Majcna na Tratah in odnesel kasetni avtoradio. Na stranišču oropal moškega Osumljenca so metliški mi-ličniki že kmalu prijeli Za metliške miličnike je bila noč na 21. maj sila razburljiva in tudi uspešna. V soboto zvečer je 43-letni Tomo Mitrovič iz Žumberčkega sela sedel v gostilni na Dragah, okoli pol desete ure pa je šel na stranišče. Na WC je takrat za njim prišel neznan mlajši moški. Od Mitroviča je zahteval denar in ko mu ga slednji ni hotel izročiti, nasilno vzel Tomu denarnico iz hlačnega žepa, jo izpraznil in vrgel na tla. Po dejanju je hitro izginil v noč. Mitrovič, ki je bil tako ob okoli 400 din, je vso zadevo prijavil metliškim miličnikov, ti so pa že naslednjega jutra okoli osme ure prijeli 23-letnega I. H., ki ga sumijo ropa. L H., ki dejanje vztrajno zanika, je doma iz okolice Velike Kladuše, pri metliških kmetih pa je iskal začasnih zaposlitev. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor, kajti okoliščine nedvoumno kažejo, da je sum metli 3c ih miličnikov popolnoma utemeljen. ŠKODA ŽE ODTEHTA UREDITEV — Kamniti most čez Mimo pri Boštanju je vse prepogosto prizorišče bolj ali manj hudih nesreč. Republiška skupnost bo slednjič le primaknila nekaj za ureditev dotrajanega mostu v sami vasi, ki lahko služi za obvoz ob podobnih zastojih, kakršen je npr. tale na sliki. (Foto: Železnik) S krivim priznanjem za zapahe Po prestani kazni ugotovljeno, da je Ošlaj tudi po nedolžnem sedel v zaporu — Priznanje iz strahu pred miličniki — Odškodnina za ..odvečne" dni v zaporu? Ena obravnava odkrila zmoto druge. Primer, ki se v sodni praksi sila redko ponavlja. Naš časnik je pred dobrimi tremi leti na kratko poročal o sodni obravnavi zoper Antona Ošlaja in Emo Medvešek. Oba sta bila osumljena in tudi obsojena zaradi vloma v zaprte prostore komunalnega podjetja Laško, kjer sta odnesla električni vrtalni stroj, in zaradi vloma v rudnik Senovo, od koder sta izginila električni vrtalni in brusilni stroj. Takrat je Medveškova pred senatom priznala krivdo za obe dejanji, medtem ko je Ošlaj vse to zanikal. Toda prav na podlagi celotnega priznanja obtoženke in nekaterih posrednih dokazov za dejanji, je sodišče oba spoznalo za kriva in Ošlaju prisodilo kazen enega leta zapora, Medveškovi pa osem mesecev, pogojno za dobo dveh let. Vse pa se je obrnilo v kazenskem postopku zoper Jožeta Peniča, Valentina Kuneja in Ivana Kostanjška. Vsi trije so sedeli na zatožni klopi zaradi vlomnih tatvin, preiskava pa je ugotovila, da sta pri Peniču najdena stroja prav tista iz rudnika Senovo. Vsi trije so krivdo za to dejanje tudi priznali. Za okrožnega javnega tožilca je bil to dovolj velik vzrok, da je sprožil zahtevek za obnovo sodnega postopka zoper Ošlaja in Medveškovo. Tako sta oba ponovno stala pred senatom novomeškega okrožnega sodišča. Tudi Ošlaj, kije odmeijeno kazen že prestaL ln kakšna je bila razlaga Medveškove, ki je na prvi obravnavi obe dejanji priznala, čeprav je danes jasno, da so ga storili Penič, Kunej in Kostanjšek? Povedala je, da je priznanje izrekla iz strahu pred miličniki, čeprav o kraji ni imela pojma. Na avtocesti obračal tovornjak Dve leti zapora Milanu Krajačiču, ki je lani povzročil hudo prometno nesrečo — 20 potnikov poškodovanih, šoferjev pomočnik pa je bil ob življenje Zaradi dogodkov v lanskem juniju je senat novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, obsodil Milana Krajačiča, šoferja metliškega Transportnega gradbenega podjetja (TCP) na dve leti zapora, zraven pa mu je izrekel varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil C in E kategorije. 29. junija lani je Krajačič vozil asfah iz Krškega v Črnomelj, potem ko je ves dopoldan delal kot šofer na gradbišču pri Zagrebu. Usodna je bila 22. ura, ko sc je še zadnjič odpefjal proti Krškemu z namenom, da tam prenoči, naslednjega jutra pa ponovno odpele asfalt v Črnomelj. Bil pa je, kot je sam izjavil na obravnavi, utrujen, na vozilu je imel slabe luči, to pa je vzrok, da je spregledal odcep za Krško. Tega se je zavedel že po nekaj sto metrih vožnje, in ker je bila cesta povsem prazna, sklenil vozilo kar na avtocesti obrniti To pa ni šlo tako TUDI TAKŠNE SO POSLEDICE — Malomarnost na cesti je pokopala že marsikatero življenje, zato se ne smemo čuditi tudi dokaj visokim kaznim, ki jih za tovrstne prekrške izrekajo sodišča. (Foto: Budja) S KOLESOM PRED AVTOMOBIL Trebanjka Majda Miklič je 21. maja popoldne vozila osebni avtomobil od Pluske proti Štefanu, v Brezi pa je dohitela 14-letnega Janeza Prosena z Luže, ki je šel peš ob kolesu. Hotela je zapeljati mimo, takrat pa je Prosen nenadoma stopil na cestišče z namenom, da ga prečka. Mikličeva je kolesaija podrla, tako da so ga poškodovanega odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo cenijo na 2.000 din. Dva požara: 36 milijonov škode Frankoviču zgorel skedenj — Požig in otroška igra Na Dolenjskem smo v minulem tednu imeli dva večja požara. V prvem, za katerega sumijo, da gre za požig, je bil ob skedenj Jože Frankovič iz Nove Lipe. Goreti je pričelo 18. maja ob 1.30, ogenj pa je poleg skednja uničil seno, slamo, kosilnico in motorno žago. Škoda ni majhna, cenijo, jo na okoli 300.000 din. Istega dne je gorelo tudi pri Jevnikaijevih v Šentjerneju. Ogenj je zajel kozolec vendar so domačini s pomočjo sosedov in prostovoljnih gasilcev požar pogasili, tako da kozolec še vedno stoji. Škoda je tako seveda znatno manjša, znaša ,Je“ okoli 60.000 din. Kot vzrok požara navajajo igro otrok z vžigalicami. hitro, kot je misliL V trenutku, ko je tovornjak stal počez čez cesto, je iz ljubljanske smeri pripeljal avtobus s koprsko registracijo in z vso silo treščil v levo prednjo stran tovornega avtomobila. Posledice trčenja so bile hude: že na mestu nesreče je umrl šoferjev pomočnik Vinko Terlcvič, huje so bili poškodovani štirje potniki in šofer, medtem ko jo je 15 oseb odneslo z lažjimi poškodbami. Tudi materialna škoda je bila ogromna. Krajčič je na obravnavi dejanje v celoti priznal in obžaloval, očital si je lahkomiselnost. Senat mu je ob upoštevanju, da je šlo za zavestno malomarnost, prisodil zaporno kazen. Sodba še ni pravnomočna. VREČA MED KOLO IN BLATNIK Veliko poučnosti je v nesreči, ki sc je 19. maja dopoldne pripetila Francu Liebeiju iz Otočca. Slednji se je tega dne peljal na kolesu do restavracije na Otočcu proti križišču in v roki držal polivinilasto vrečo. Ta pa je med vožnjo zašla med prednje kolo in blatnik. Kolesar je padel, pri čemer se je poškodoval po glavi, tako da so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Na kolesu je za 700 din škode. „OBlSK“ PIVSKIH SLADOKUSCEV _ v noči na 18. 5. so vlomilci obiskali staro hišo v Gornjem Mokronogu, kjer ima domačin Miroslav Strupek vikend, sicer pa je hiša last Franca Kocjana. Neznanci so odnesli zvočnik tranzistorja, petrolejko, spraznili pa so tudi steklenico likerja. Škode je okoli 700 din. Na stare ceste novi zakoni Odgovorni za cestno zakonodajo so poskrbeli, da kaj kmalu ne bo več mogoče med vzroke za ogromno število - preko 5.000 mrtvih na naših cestah — pripisati tudi neprimernim in- zastarelim cestnim- predpisom. Že letos bodo (tako vsaj kaže) sprejete nekatere novosti glede režima vožnje, pa tudi glede kaznovalne politike. Na kratko smo pred časom že poročali o tem, da bomo poslej lahko prehitevali tudi kolone avtomobilov, če bodo za to seveda izpolnjeni vsi pogoji. Tokrat pa še nekaj novosti: na avtocestah bo poslej .prepovedana vleka poškodovanih in karambo-liranih avtomobilov; dovoz bo dovoljen le do najbližjega priključka. Popolno svobodo” v prometu pa bo nadalje zakon dopuščal vozilom s prednostjo in tistim s spremstvom. Poslej ne bodo imeli le prednosti na križiščih enakovrednih cest, pač pa povsod, izjema bodo le semafori. Spremembe se obetajo tudi pri oblikah in načinu kaznovanja. Za najbolj „pogumne“ in prehitre voznike bodo poslej uvedli različne kazni (odvisne od tega, za koliko je kdo prekoračil hitrost), vsak prekršek pa bodo s posebno napravo fotografirali. Novost bo tudi natančna razmejitev stanja alkoholiziranosti pri poklicnem ali »privatnem” vozniku. Medtem ko bo za slednjega še dovoljeno 0,5 promila alkohola v krvi, pa pri poklicnem šoferju balonček ne bo smel prav nič pozeleneti. In še nekaj: poklicni voznik, vinjen na »privatni” vožnji, bo izgubil le vozniško dovoljenje B kategorije. To je le nekaj novosti, s katerimi se bomo na naših cestah najverjetneje srečali že letos. S tem pa smo še zmeraj daleč od zagotovljene večje varnosti, kajti nedavno anonimno testiranje novomeških voznikov je pokazalo, da jih kar okoli 80 odstotkov ne pozna, niti najosnovnejših prometnih znakov. B. B. Pred kratkim se je na novomeško sodišče združenega)dela obrnil Franc Jožef, skrbnik Milana Gorenca iz Novega mesta. Vzrok: nesoglasje s podjetjem za PTT promet Novo mesto, ki trdi, da je Gorencu po izjavi, ki jo je sam napisal in podpisal, lani prenehala lastnost delavca v združenem delu. Franc Jožef je bil z odločbo občinske skupnosti socialnega varstva januarja letos postavljen za skrbnika Milanu Gorencu, ki se je tačas zdravil v klinični bolnišnici za psihiatrijo v Ljubljani Resda je Gorenc 2. septembra lani odpovedal delovno razmerje (odpoved je bila tudi sprejeta), vendar je bil po besedah skrbnika takrat v duševni stiski, bolan in se ni zavedal svojega ravnanja in posledic odpovedi Franc Jožef zato meni, da takšne odpovedi ne gre jemati kot veljavne in da morajo novomeški poštarji Gorencu od 2. septembra lani priznati vse pravice, ki mu gredo iz dela in po delu, ga sprejeti nazaj v službo in prijaviti za socialno zavarovanje. NEPREVIDNOST ŠTOPARJA Do hude prometne nesreče je prišlo predvčerajšnjim okoli druge ure ponoči pri Mačkovcu. Te noči je namreč 26-letni Nilaca Kalem iz Soteske štopal na magistralni cesti. Stal je na desni polovici ces-tišča(!) v smeri Zagreba, ko mu je nasproti pripeljal tovorni avtomobil s prikolico, ki ga je upravljal Novogoričan Franc Mišigoj. Slednji je vozil s kratkimi lučmi, kajti srečal se je z drugim tovornim vozilom in povsem jasno, da je štoparja, ki je stal na ccstišču, prepozno opazil. Zadel ga je z blatnikom, tako da je Kalema odbilo na bankino, kjer je nezavesten obležal. Hudo poškodovanega štoparja so odpeljali na zdravljenje. ZAVORNA CEV POČILA Jože Košljar iz Trške pore je 16. maja dopoldne vozil tovornjak od zbiralnice mleka na Trški gori proti Mačkovcu. Pred prednostno cesto je seveda zavrl, takrat pa mu je nenadoma počila zavorna cev, tako da vozila ni mogel pravi čas ustavili, kajti že mu je nasproti pripe jal z osebnim avtomobilom Rudi Dolenc iz Rovt pri Logatcu. Vozili sta trčili, pri tem pa se je Dolenc poškod3val in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialno škodo cenijo na 50.000 din. Seveda so stališča novomeškega podjetja za PTT promet povsem drugačna in menijo, da je Gorencu povsem zakonito prenehala lastnost delavca. Senat sodišča, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, pa je dal prav trditvam Gorenčevega skrbnika. Takole stoji v odločbi: ,,M nenje klinične bolnišnice in vsi ostali dokazi govore v prid temu, da je Gorenc svojo odpoved pisal v slabem duševnem stanju. Že takrat je bilo namreč opaziti motnje v njegovem vedenju in obnašanju." Delovno razmerje Milana Gorenca torej še traja, kajti za odpoved je treba upoštevati le izjave neprizadetih in duševno zdravih delavcev, ki se zavedajo svojih dejanj in posledic. Po pritožbi novomeških poštaijev pa je zadevo obravnavalo tudi sodišče združenega dela SRS, kije docela pritrdilo odločbi novomeškega sodišča. Ponovno pravijo, da vsi dokazi govore o Gorenčevi neprištevnosti v času pisanja odpovedi in da mora novomeško podjetje za ptt promet Gorenca sprejeti nazaj na delo, ga prijaviti za socialno za var o^ vanje in mu priznati vse pravice, ki mu gredo iz dela in po delu, tudi za nazaj. Ob mešalnik brane in prikolico „Plodna" dejavnost tatov v trebanjski občini Minula sobota je bila za tatove gotovo ena najbolj živahnih v trebanjski občini. Pa tudi dono?na. Tako so Rajerjevi z Dol. Podboršta tega dne ugotovili, da jim je nekdo iz lesene barake pri gradnji nove stanovanjske hiše v Trebnjem ukradel betonski mešalnik in kable. Vrednost: okoli 6.000 din. Nič manj ni bil tega dne presenečen Stane Hribar iz Trebnjega, ko Jo ugotovil, da je ob prikolico za osebni avtomobil, vredno 8.000 din. Stala je na dvorišču za blokom, kjer stanuje. Veijetno pa se je še najbolj začudil Franc Zupančič iz Dol Ponikev, ko je opazil, da mu je nekdo izmaknil traktorske brane, ki jih je imel pod kozolcem. PO PREHITEVANJU NA TRAVNIK - Na livadi pri Jezeru seje 20. maja končalo potovanje Budimira Krstiča iz Bele Palanke. Tegi dne je namreč vozil osebni avtomobil po avtocesti proti Ljubljani in pri Jezeru dohitel kolono vozil Prehitel je dva avtobusa in osebni avtomobil, vendar ga je pri zavijanju v desno zaradi neprimerne h zajetih v vzgojno-arstvene ustanove, pa smo 5^meščani na 40. mestu. To , «no kaže na veliko pomanj-"^je zmogljivosti v otroškem u *an oddaljen od bod °rta v Belgiji. Ta dan .0 navijači prišli na svoj bo 'cer bodo igre. Tretji dan bo P10*' domu, s tem da kosilo v Muenchenu, ogled oj ta nekaj časa za nakupe, ^anizirana je večerja in nočišče v glavnem bavarskem tie dan pa bo preko 2g/?a Povratek domov. V ceno pt . din so všteti prevoz, ^ Hrana in vstopnica za ogled PROŠENJ JE ŠE ENKRAT VEČ Doslej je komisija za sprejem otrok v novomeške vrtce prejela že 630 novih prošenj, ve pa se, da bo letos na razpolago samo okrog 200 mest deloma v novem vrtcu v Bršljinu, deloma zaradi izpraznjenih mest drugod. Dograjen bo sicer vrtec Drska n, vendar so bile odločbe za sprejem otrok oddane že skoro pred letom dni. Tečejo pa priprave za gradnjo še enega novega vrtca v Novem mestu, in sicer v predelu Ločna — Cesta herojev, vendar bodo tega v najboljšem primeru pred koncem leta šele začeli graditi. (za kmete) od katastrskega dohodka. Na ta način se bo na leto zbralo okrog 350.000 dinarjev, kar bo osnova ostalim družbenim sredstvom za reševanje krajevnih potreb. Vsega skupaj bi imeli vsako leto na razpolago malo nad 600.000 dinarjev. Mimopeška krajevna skup nost s 30 naselji in 2400 prebivalci ima kar 37 km krajevnih poti v lastnem vzdrževanju, zato je razumljivo, da dobro vzdrževanje zahteva veliko sredstev. Doslej so v Mirni peči še vsi referendumi uspeli, zato je upati, da zavest krajanov tudi tokrat ne bo odrekla. Več gmotnih možnosti Socialno skrbstvo bo imelo letos znatno več sredstev za svojo dejavnost — Se vedno pa ne toliko, kot kažejo potrebe delu, pravočasno pa podpisalo 115 od 179 delovnih organizacij. Kot je bilo slišati v razpravi, so bili ponekod proti - na primer v Novoteksu — niso pa o tem pismeno obvestili skupščine. Medtem pa so iz Laboda, IMV, Novolesa in GG Straža sporočili, da se ne strinjajo s tem, da gredo presežki sredstev za gradnjo muzeja, kar aneks med drugim določa. Ker pa odloča večina zaposlenih, obvelja njihova odločitev. Tako je tudi 1,368.000 dinarjev presežka neporabljenih sredstev od lani določenih za gradnjo muzeja revolucije. SKLICANI DELEGATI »TRIGLAVA” Za sredo, 24. maja, je bilo v Novem mestu sklicano zasedanje delegatov Dolenjske temeljne rizične skupnosti komunalnih in družbenih dejavnosti. Na dnevnem redu je bilo sklepanje o predlogu dolgoročnega plana za obdobje 1977 do 1985 in kratkoročnega plana do leta 1980: razprava o naložbah in začasno prostih zavarovalnih sredstvih v letu 1978 ter še nekaj drugih zadev. Med njimi so bile tudi razprave o spremembah nekaterih cenikov. KAKŠNI BODO PRISPEVKI? V sredo, 30. maja je v Novem mestu sklicano zasedanje obeh. zborov zdravstvene skupščine. Med drugim bodo delegati sklepali o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti za letošnje leto, o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in občanov, ki uživajo posebne pravice iz zdravstvenega varstva, o stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje obrtnikov itd. Pričakujejo, da bo udeležba tudi na drugi seji tako zadovoljiva, kot je bila prvič. Na petkovem prvem zasedanju nove skupščine socialnega skrbstva so za predsednika znova izvolili Rudija ftvatina, za njegovo namestnico pa Brigito Mavsar. Predsednica zbora uporabnikov je inž. Danica Belopavlovič, predsednik zbora izvajalcev pa Jože Zupanc. Izvršilni odbor bo delal pod predsedstvom Jožeta Suhadolnika. Po izvolitvi novih skupščinskih organov so sprejeli ugotovitveni sklep k aneksu, ki ga je podpisalo preko 20.000 zaposlenih v združenem delu. Skupščina je začela delo ob dobri udeležbi, kazno pa je bilo, da so se delegacije že na prvo zasedanje resno pripravile. Razprava o programu dela skupnosti socialnega skrbstva za leto 1978 je pokazala, da bo leto za skoraj 40 odst. več sredstev na razpolago, kljub temu pa še vedno ne bo dovolj za kritje vseh potreb. Predvideno je, da bo poraslo število upravičencev do denarnih pomoči, ki so jim edini ali dopolnilni vir preživljanja; skupnost bo krila stroške za zavodsko varstvo 101 starejšega občana in stroške za bivanje v posebnih zavodih za 27 občanov ter stroške usposabljanja in zavodskega varstva za 151 otrok. Razen tega bo šlo iz denarja skupnosti, plačilo stroškov, za 14 mladostnikov v vzgojnih zavodih, za 56 rejencev ter za enkratne denarne pomoči najbolj potrebnim. Posebna skrb bo v letu 1978 posvečena gradnji zavo- PREDAVANJE O KAJENJU 11. maja smo imeli učend višjih razredov novomeške osnovne šole Grm predavanje o kajenju. Na začetku nam je medicinska sestra opisala zgodovino tobaka. O škodljivosti cigaret pri otrocih, nosccnicah in odraslih smo že veliko slišali, vendar smo pozorno prisluhnili ponovnim opozorilom pred kajenjem in o tem, kako zdravijo posledice tepi zla. Predavanje, ki sc je zaključilo z našimi vprašanji in odgovori nanje, je bilo zelo koristno, kajti vse več učencev kadi le iz važnosti, o škodljivih posledicah pa ne razmišlja. IRENA GRAHEK lit.-nov. krožek da za starejše občane v Novem mestu. Zemeljska dela za dom upokojencev s 160 ležišči so se že začela. VEČ PODPORE OBRTI Pred kratkim je novi izvršni svet občinske skupščine Novo mesto določil prednostni vrstni red posameznih obrtnih dejavnosti za kreditiranje malega gospodarstva in obrti. Na prvem m estu gre podpora uslužnostni dejavnosti, nato gostinstvu in turizmu, proizvodni obrti in končno avtoprevozništvu in storitvam z gradbeno mehanizacija Za tak vrstni red se je izvršni svet odločil zato, da bi omogočili hitrejši razvoj tistih obrtnih dejavnosti, ki jih krajani najbolj pogrešajo. Kam z otroki? „VNovolesuje od 2159 zaposlenih kar 930 žensk,” je bil eden podatkov, s katerim je socialna delavka Darja Horvat pred nedavnim osvetlila položaj Novolesovih tovarišic ob obisku Vide Tomšič. Da se zlasti zadnje čase v tej delovni organizaciji stvari bistveno spreminjajo, priča več dokazov o skrbi za delovnega človeka. Znatno so zmanjšali nočno delo žensk, bili so pobudnik za ustanovitev Straškega vrtca, v katerem je 56 malih novole-sovcev. Vendar je ravno otroško varstvo za zaposlene največji problem. „Zaradi dela v dveh izmenah v tovarnah, medtem ko je varstvo v vrtcu samo v dopoldanskem času, je veliko otrok popoldne samih. V tistih tozdih, kjer je manj mladih delavk, mater z otroki, jim lahko ustrežejo s tem, da matere, ki nimajo varstva, delajo samo v dopoldanskem času. Kjer pa je pretežno mlada delovna sila, ni mogoče vseh mater vzeti samo v dopoldansko izmeno. Zaradi tega so velike težave. Ena glavnih nalog v bodoče je to pomanjkljivost odpraviti.” V Novolesu v Straži imajo tudi dobro organiziran obrat družbene prehrane, ki nudi zaposlenim topel obrok med delom, po želji pa tudi kosilo. Spet pa nastaja težava, ker se veliko ljudi na delo vozi. Ker jih čaka avtobus, ne morejo izkoristiti možnosti za kosilo. Darja Harvat: „Največja težava za naše delavke je v tem, ker ni popoldanskega varstva za otroke.” Po besedah socialne delavke Darje pa veliko skrb posvečajo tudi reševanju zasebnih težav, kot so razmajani družinski odnosi, delovna nedisciplina, moralna ohlapnost in druge, ki izvirajo bodisi iz človeka samega ali pa je vzrok zanje v človekovem okolju. Novomeška kronika VČASIH KRIŽIŠČE, ZDAJ PARKIRIŠČE - Zadnje čase, odkar je kandijski most zaradi popravila zaprt, se je udomačila navada, da avtomobilisti iz okolice mesta na desnem bregu Krke puščajo svoja vozila ob mostni zapori v Kandiji in gredo peš v mesto po nakupih. To se jim izplača bolj, kot voziti se dobrih 5 km naokrog, potem pa je še vprašanje, če v središču mesta sploh lahko pustijo avto, ker so parkirišča do zadnjega kotička polna. MESEC DNI ZAKASNITVE -Vsakodnevni dež je letos tudi gostincem prekrižal načrte. Medtem ko so prejšnja leta ta čas že nekaj tednov stregli gostom na vrtovih, pa se letos še ni izplačalo pripravljati mize na prostem. Razen dežja je bilo doslej tudi tako hladno, da so gostje iskali toploto, ne pa osvežitev na prostem. CIRKUS NA CIKAVI - Te dni so z ozvočenim avtom, ki je vozaril po vsakem mestu, delali reklamo za obisk cirkusa ,JEspania”. Svoje šotore in karavano so cirkusanti postavili na sejmišču pri Cikavi. DOKAJ PLODEN TEDEN - V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile: Fikreta Mihajlovič s Partizanske 11 - Vladimira; Milka Cveblar iz Kristanove 38 - Jožeta; Marija Kamenšek iz Lamutove 7 - Marjana; Estera Dvornik iz Kristanove 32 - Marka; Jožica Mlakar, Nad mlini 41 - Borisa in Majda Stojanovič iz Ulice Majde šile 20 — Sonjo. SADIKE ŠE VEDNO V OSPREDJU - Spet je bila pone deljkova tržnica izrazito dobro zasedena z raznimi sadikami, precej izbire pa je bilo tudi v sadju in zelenjavi. Pomaranče so veljale 13.50 din kilogram, grah 28.50 din, jabolka 16 din, nova čebula 18 din, kumare 32 din, špinača 12 din, paprika 60 din, rdeča redkev 31.50 din, mehka solata 15 dinarjev. Kmetice so prodajale tudi pregreto smetano v skodelicah po 20 din, jajca po 2 din, berivko na merice po 5 din ter razne rože. Šmarnic je bilo precej v šopkih po 5 din. Ena gospa je rekla, da lahko poslej pričakujemo v občinskih pisarnah še več zmešnjav. Uslužbenci še niso dodobra pospravili miz in uredili papirjev od prve selitve, že so jih znova dali v druge prostore. Isto stavbo v letu dni že drugič obnavljajo ... i1 (1502) 25. maja 1978 Stran uredila: RIA BACER DOLENJSKI LIST 15 1 ^ii i. iSfffr i pJt' STANOVANJSIGBLOK - V Ket Družbena stanovanja so bogastvo, ki propada. Z najemninami se namreč ne zbere dovolj denarja za redno vzdrževanje, zato je nujen postopen prehod na ekonomsko stanarino. Junija letos se bodo stanarine povečale. Brežiška stanovanjska skupnost predlaga izvršnemu svetu in skupščini zvišanje za trideset odstotkov. Izvršni svet je predlog podprl in priporočil skupščini, da to uredi z odlokom. Seveda se ob tem takoj postavi vprašanje, kako je s socialno varnostjo delavcev in občanov, ki imajo premajhne f|<~')odke, da bi lahko prebrodili tolikšno podražitev. O delni nadomestitvi stanarine je bil lani sprejet občinski odlok, po katerem je dobilo družbeno pomoč 50 nosilcev stanovanjske pravice v skupnem znesku 73.586 dinarjev. Za letos predvideva samoupravna stanovanjska skupnost večji znesek za subvencije. Delno nadomestitev stanarine naj bi predvidoma prejemalo 70 upravičencev, za ^»Dolenjski list« v vsako družino kar bi potrebovali 120.000 dinarjev. Tako bo znašala subvencija v primerjavi s planirano stanarino sedem odstotkov pobrane najemnine. Stanarine se bodo zvišale povsod v Sloveniji. Za enak odstotek bodo poskočile tudi najemnine za poslovne prostore. Osnova za povečanje stanarine je znesek, ki so ga nosilci stanovanjske pravice plačali 31. decembra lani, osnova za zvišano najemnino poslovnih prostorov pa najem-ina, ki jo bodo uporabniki plačali 31. maja letos. Že v drugi polovici leta se bo torej nabralo več denarja za vzdrževanje stanovanj, to pa je pot k boljšemu gospodarjenju s stanovanjskimi in drugimi poslopji v družbeni lasti. J. T. Na pravi poti Pomoč sodišča naj ostane Pri oblikovanju samoupravnih aktov se v mnogih, zlasti manjših delovnih organizcijah slabo znajdejo, iz česar izvirajo tudi številni nesporazumi, ki se nato poravnavajo pred sodiščem združenega dela. Mnogi spori bi lahko izostali, če bi delovni kolektivi imeli pri sestavljanju internih aktov več pomoči Sodišče združenega dela v Brežicah je zato opozorilo na pomanjkanje organa oziroma institucije, ki bi delavcem in organizacijam združenega dela nudila ustrezno pomoč, jih izobraževala in usposabljala za večjo samostojnost in ustvarjalnost na tem občutljivem področju križajočih se interesov. Da jim je taka pomoč potrebna, dokazuje dnevno iskanje nasvetov na sodišču združenega dela, ki jim sicer daje pravno pomoč, vendar meni, da najbrž ne bo moglo dolgo nadaljevati s to prakso, ker se brez tega Obseg dela širi Ko je izvršni svet občinske skupščine v Brežicah pred kratkim razpravljal o tem, je menil, da ustanovitev posebne institucije za pomoč delovnim organizacijam ne pride v poštev. Samoupravni akti morajo nastajati v združenem delu in tam so jih dolžni tudi dopolnjevati Najprimernejša pri tem je pomoč družbenopolitičnih organizacij, družbenega pravobranilca, pravne službe in tudi sodišča združenega dela. Izvršni svet je celo predlagal, da bi sodišče združenega dela za tako pomoč določilo vsak dan po nekaj ur. Pokazalo se je, da je taka neposredna pomoč najbolj učinkovita in se tudi ne more izroditi, saj močno spodbuja k večji kreativnosti in prizadete obenem družbeno osvešča. J. T. Odbor borcev gorjanskega bataljona pripravlja vsakoletna slavja in srečanja s prebivalstvom svojega nekdanjega operativnega območja vsekakor nekoliko drugače, kot delajo to druge partizanske enote. Tako skrbi, da gorajanskim in podgorjanskirn področjem ki so še vedno manj razvita, prinesejo vedno kaj novega, kakšno pridobitev, ki je korak naprej v splošnih družbenih prizadevanjih, da bi bila naša republika vendarle enakomerneje razvita. Tej tradiciji se tudi tokrat ne bodo izneverili. Kot smo slršali na nedavnem sestanku v Podbočju, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki krajevne skupnosti, krške občinske skupščine in vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, lahko v dveh slavnostnih dnevih, 9. in 10. septembra, pričakujemo marsikaj novega. Tako so že napovedali otvoritev okoli 5,5 km posodobljenih cestnih povezav tudi med partizansko Planino in hrvaško stranjo Gorjancev pa vodovod Trebel-nik-Premagovci, potrudili pa se bodo, da bi slavje združili še s položitvijo temeljnega kamna za prvo industrijo v Podbočju, za obrat kamniške „ETE“. Drugi del programa, ki naj bi ga dotlej uresničili, so VLAK BRATSTVA V JESENI V letošnjem „Vlaku bratstva in enotnosti", ki bo v pobratene srbske občine med 11. in 15. oktobrom popeljal okoli 100 nekdanjih slovenskih izgnancev in 28 delegacij slovenskih občin, bodo ponovno tudi Krčani. Za letos načrtujejo njegovi slovenski organizatorji nekaj novosti. K udeležbi so povabili vse izgnance, in ne le tiste, ki domujejo v pobratenih občinah. To pomeni, da bo prav njih v letošnjem vlaku največ in da bodo zato zmanjšali številnost uradnih delegacij. Na seji koordinacijskega odbora „ Vlaka bratstva in enotnosti", kije bila minuli teden v Krškem, so se dogovorili, naj vsi, ki so bili izgnanci v Srbiji in bi se hoteli udeležiti letošnje akcije (morda tudi s svojimi najožjimi družinskimi člani), to pismeno sporočijo svojim občinskim konferencam SZDL, kar velja tudi za tiste, ki ta čas živijo v krški občini. Zadnji rok za prijavo udeležbe je 15. juniji zgodovinsko-spomeniške akcije. V načrtu je izdaja posebne brošure, ki naj bi prinesla oris zgodovine delovanja organizirane mladine na tem območju med narodnoosvobodilnim bojem pa postavitev spominske plošče na Kuharjevi hiši, kakor tudi ureditev Draganove domačije. Prav slednji načrt bo po vsej verjetnosti prinesel posrečeno rešitev. Pri tehtanju predlogov, kako naj obeležijo to središče odpora proti NAJPREJ PROGRAM Za včerajšnjo drugo sejo medobčinskega sveta ZK Posavje je bila na dnevnem redu razprava o delovnem programu. Ta organ si bo še vnaprej prizadeval za dosledno uresničevanje zakona o združenem delu, za pospešen in skladnejši gospodarski, socialni ter prostorski razvoj pokrajine, za boljše delovanje delegatskega sistema, za izvajanje stabilizacijskih ciljev, za poglobljeno idejnopolitično izobraževanje, za ustvarjalno sodelovanje v regiji in navzven v obe republiki. Svoj delovni program bo svet sproti dopolnjeval z aktualnimi nalogami in problemi tega območja. Nenehno bo tudi ocenjeval uresničevanje sklepov osmega kongresa ZKS, in sklepov, ki jih bo sprejel 11. kongres ZKJ. ŠE DO KONCA MESECA V preddverju krškega Delavskega doma bo do 31. maja odprrta velika razstava likovnih del amaterjev iz Beograda, Zagreba, z Jesenic, Novega mesta in domačinov, članov likovnega kluba. Pobudo zanjo so dali Zagrebčani in seveda domačini, z njo pa so vsakoletno potovanje prebivalcev glavnih mest dveh republik, Zagreba in Beograda, ob njunih dnevih osvoboditve podaljšali do Krškega. To je že tradicionalna akcija z naslovom „Karavana bratstva in enotnosti", v katere okviru prirejajo tudi likovne razstave. Tokratna v Krškem prinaša okoli sto del in je seveda najbolj primeren uvod v enajsto leto organizirane dejavnosti krških likovnih amaterjev. Ti bodo v drugo desetletje vstopili še z vrsto drugih razstav svojih članov in gostov, še posebno pozornost pa nameravajo posvetiti sprejemu novincev ter večji strokovni pomoči za kak ovosten razvoj amaterskih upodabljajočih umetnikov. Gorjanskim vasem pomagajo Za vsako slavje nekaj novega — Do jeseni povezava Planine s hrvaško stranjo Gorjancev — V Podbočju temeljni kamen za obrat Ete — V središču odpora spomeniške akcije Delno nadomestilo stanarine naj bi letos v brežiški občini dobilo okoli 70 občanov -Podražitev zagotavlja boljše in rednejše vzdrževanje družbenih stanovanj NA RAZSTAVI FOTOGRAFIJE Letošnjo razstavo fotografije v brežiškem domu JLA so posavski razstavljalci posvetili enajstemu kongresu ZKJ, dnevu vojnega letalstva in dnevu mladosti. Organizatorji so bili nekoliko razočarani nad odzivom, oziroma nad tem, da se tako malo mladih posveča fotografiji. Razpis so poslali na vseh 24 šol in na vsa društva, v katerih se shajajo mladi, povabili pa so seveda tudi sekcijo vojaškega fotokluba iz Cerkelj ter člane Foto kino kluba v Brežicah. Organizatorji so bili prijetno presenečeni nad kvaliteto poslanih del, ki odraža dobro strokovnost in veliko izpovedno zavzetost. KMALU NA DRUGEM BREGU — Kaže, da bodo v krški vasi kmalu premostili reko Krko in pohiteli, saj so lani napovedali vožnjo po novem mostu že za letošnji julij. (Foto: Jožica Teppey) Bogastvo, ki ne sme propadati PREDSEDNIKI NA SEMINARJU Ta teden je občinski svet Zveze sindikatov v Krškem skupaj z delavsko univerzo priredil dvodnevni seminar za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij. Seznanili so jih z nalogami sindikatov pri nadaljnji graditvi našega sistema, z organizacijsko preobrazbo sindikata, z nalogami pri uresničevanju zakona o združenem delu, z zakonom o ljudski obrambi in zakonom o delovnih razmerjih. GODBA PRED POMEMBNIM JUBILEJEM Godba na pihala s Senovega bo kmalu slavila petdesetletnico obstoja. Za ta svoj praznik, ki bo obenem tudi praznik krajanov, pripravlja samostojen koncert v začetku julija. Nastopila bo na igrišču v Dovškem. Podporni člani godbe so zaposleni iz vseh treh delovnih kolektivov na Senovem, iz Lisce, Rudnika in Metalne. Vsak delavec namreč prispeva zanjo po deset dinarjev mesečno.. Za kulturno življenje kraja godba veliko pomeni, saj sodeluje na vseh proslavah in drugih prireditvah, razen tega pa se uveljavlja tudi s kakovostjo igranja. Na zaključnem lanskem tekmovanju pihalnih orkestrov iz Slovenije je lani v tretji skupini osvojila srebrno plaketo. PRISRČNO SREČANJE — Učenci osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah so si letos prislužili 313 bralnih značk in priznanj, ki so jih prejeli iz rok pisatelja Iva Zormana. Podelitev je biia '6. maja v prosvetnem domu. Srečanje s pisateljem so učenci izkoristili za pogovor z njim in ga tako pobliže spoznali ne le kot pisca, ampak tudi kot človeka. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH JIH NISO POVABILI? Občinske pevske revije otroških in mladinskih pevskih zborov so v brežiški občini že tradicionalne. Tudi v nedeljo popoldne so se v prosvetnem domu zbrali mladi pevci iz vse občine. Za marsikateri zbor je to edina priložnost, da se predstavi širšemu občinstvu in vrstnikom iz drugih šol. Škoda, da med nastopajočimi ni bilo zbora iz Glasbene sole, v katerem pojejo učenci iz pripravnice in ki je na javnem koncertu Glasbene šole doživel navdušen aplavz poslu- šalcev. Ti pevci so si zagotovo zaslužili povabilo za sodelovanje na revijL Škoda, da jih nismo slišali. MALO OBISKA — Res je, da je mesec mladosti ves izpolnjen s prireditvami, toda vseeno je težko razumeti, da je prišlo na otvoritev festivala filatelistične mladine Jugoslavije v Brežicah tako malo ljudi. Pričakovati je bilo zlasti več mladine, več šolarjev, saj je imela prireditev tudi vzgojno propa-g.^Jdni značaj, h kateri bi morali pritegniti več bodočih zbiralcev ali vsaj ljubiteljev znamk. Razen tega je imela za to priložnost naročena godba zelo malo poslušalcev in so njeni zvoki odmevali preveč v prazno. SPODBUDA BRALCEM - Med učenci osnovne šole je veliko navdušenih bralcev. Na slovesnosti minuli teden so jim podelili 77 Cicibanovih bralnih značk in 45 pohval, 69 Kajuhovih bronastih značk in 37 priznanj, 32 Kajuh o-" vih srebrnih značk in 24 srebrnih priznanj ter 22 Kajuhovih zlatih bralnih značk in 17 zlatih priznanj. Obe isti priložnosti je Občinska matična knjižnica podelila osmim najmarljivejšim bralcem knjižne nagrade. DOBER ODZIV - Občinski odbor Rdečega križa je minuli teden organiziral dve uspešni zbiralni akciji. V torek, 16. maja, so njegovi aktivisti zbirali papir, v četrtek pa rabljena oblačila, obutev, posteljnino in pohištvo. V mestu se je teh stvari kar precej nabralo, Rdeči križ pa bo poskrbel, da bodo prišle v prave roke. okupatorju, so se odločili za tistega, po katerem naj bi postavili manjše poslopje, ki bi služilo različnim namenom in širokemu krogu krajanov. Ker bo po vsej veijetnosti takšen predlog programa postal tudi dokončni program, bodo v podboški krajevni skupnosti in v občini kaj kmalu poskrbeli za organizacijski odbor in nekatere komisije, ki bodo zagotovile, da bo jesensko slavje Gorjanskega bataljona v Podbočju minilo tako, kot smo že navajeni, slavnostno, delovno in tovariško! Ž. ŠEBEK IZ VSE SLOVENIJE - Več kot 500 pevk in pevcev je sodelovalo na že četrti republiški reviji upokojenskih zborov, ki je bila minulo soboto v krškem delavskem domu. Zapeli so združeni v skupine moških, ženskih in mešanih zborov. Prireditelj srečanja je bila Zveza društev upokojencev Slovenije organizator pa domače upokojen sko društvo. V TREH DELIH - Tudi tokrat bo otvoritveni miting jugoslovanske plavalne sezone v odprtih bazenih, ki bo (kot navadno) v Krškem to soboto in nedeljo, razdeljen v tri dele. Prvega dne bodo dopoldne in popoldne nastopale štiri starostne skupine pionirjev in mladinci, v nedeljo dopoldne pa bo miting v članski konkurenci. NOVA ŠTEVILKA - Minuli teden so na seminarju za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij pristojnim razdelili tudi novo številko ..Informacij", ki j d1 dokaj redno izdaja občinski svet. Tokrat so vsebino posvetili splošni oceni minulih občnih zborov osnovnih organizacij, prinesla P® J ji tudi krajši pregled najpomembnejša1 idejnopolitičnih izhodišč za organi' zacijskc spremembe v tej družbenopolitični organizaciji O LETOVANJIH - V Krškem j? bila minuli petek »okrogla miza , jo je organiziralo uredništvo Bilten® slovenske papirne industrije. Na njjji so govorili o organiziranih letovanj v delovnih organizacijah, ki s vključene v SOZD Slovenija-papUj.^ možnostih za izmenjavo njihovi počitniških zmogljivosti, kakor tu o možnostih združevanja sredstev z nove gradnje. KRŠKE NOVICE IZVAJAlEC i«/.« O0JEKF Nslliu« INVESTITOR \«r riMiMMimit /» (A ORG n.n •m* i*i rRi*ii>ii>\i NT mri ut, «ki« n i«pu\i I ORGAN Mtt\ im, POSLOVNO STANOVANJSKI BLOK - V Kettejevem dreves redu v Krškem ga gradi Pionir, ki ta čas dokončuje še več drugih objektov. V neposredni bližini je zraslo tudi novo poslopje postaje miliče, ki je ena najmodernejših postaj v Posavju. (Foto: Jožica Teppey) občutna Skoda Na oddelku za gospodarstvo sev-»iške občinske skupščine so bili minuli teden zbrani že podatki o Prvih ugotovitvah nastale škode v kmetijstvu po nedavni pozebi. Vi-nogradi in nasadi ribeza so prizadeti od 50 do 80 odst., ponekod tildi 100 odst. Škode v sadovnjakih k ni bilo mogoče ocenjevati, po verjetnosti bo znatna, predam zaradi redčenja sadežev. Ugotavljajo, da ni šlo za klasično pozebo, temveč za pozebo, podobno 'alovom. Ponekod npr. ni prizadela mejaša na istem območju. Ra-fcn družbene proizvodnje pridelki aa splošno niso bili zavarovani proti Pozebi. DOTRAJANO — Vlažna in tudi počena Pompetova hiša sili gospodarja k nadomestni gradnji. Posojila tudi za kmečke hiše sevniškem Kmetijskem kombinatu med prvimi pripravili samoupravni sporazum o kreditiranju stanovanjske gradnje kmetov — Ugoden odmev Pogled na prenekatero kmečko dvorišče odkrije kup strojev, n>arsikje že tudi sodoben hlev, ob vsem tem pa se običajno stiska Prav skromna stanovanjska hiša. Opleli z ribezom? Precej kmetov na Studencu in okolici se je zadnja leta usmerilo na pridelovanje ribeza. Zadnja pozeba v noči od 11. na 12. maj je po vsem videzu zapečatila usodo njihovega letošnjega Pridelka. Kristijan Janc je predsednik studenške skupnosti za pridelovanje ribeza. Meni, da je šlo v nič vsaj 70 ton pričakovanega Pridelka na njihovem območju, kar pomeni ob dokaj ugodno napovedanih cenah nekaj m alega manj kot milijon dinarjev izgube dohodka. Podobno smolo so imeli seveda tudi tisti, ki se ukvarjajo z vinogradništvom. Tudi orehi molijo kvišku ožgane krošnje. Sam ribez na prvi pogled ne daje videza opustošenosti, brž pa ko se človek dotakne grma, jamejo odpadati že lepe jagode. »Prelepo je kazalo, sam sem še bojje pognojil, vidite, da je ena vrsta do druge kar sklenjena," je KRISTIJAN JANC: „Tod ponavadi ni bilo tako hudih pozeb!“ skrušeno hodil med vrstami. Pozeba jih je prizadela že lani, čeprav tod ni takšno področje, kjer bi bile znane hujše pozebe. Janc pravi, da bo v tem tednu stari nasad, od katerega je letos pričakoval lep pridelek, izkrčil in njivo zasadil s koruzo. Pridelka ni imel nihče zavarovanega, po mnenju Studenčanov so premije previsoke. A. 2. Kmetje so večinoma vlagali v proizvodnjo in delovna sredstva. Hiša je pač morala počakati. Prav gotovo bi se tudi v večji meri lotili gradenj hiš, če bi dobili posojila. Pred časom se je zveza hranilno-kreditnih služb v Sloveniji že lotila akcije, vendar brez pravega uspeha. Zato je tembolj hvalevredna namera sevniškega Kmetijskega kombinata, da se lotijo tudi tega področja. Začetek je vsepovsod težak, vendar računajo tudi na razumevanje stanovanjske skupnosti in posavske temeljne enote Ljubljanske banke. V osnutku gradi v je bila predvidena najvišja vsota posojila 200 tisočakov. Kmetje so menili, da bi kazalo znesek dvigniti na 300 tisočakov. Med viri je poleg namenskih hranilnih vlog kmetov, sredstev hranilno-kreditne službe in njenih ustanoviteljev ter bank predviden tudi stanovanjski prispevek kmetov. Slednji naj bi se plačeval od proizvodov, pridelanih po pogodbi s temeljnim obratom za kooperacijo. Od goveda za zakol ali kilogram žive teže plemenske živine naj bi plačevali po 15 par, od litra mleka tri pare, podobno tudi od kilograma pridelanega krompirja ali vrtnin. ALFRED ŽELEZNIK NABIRALNA AKCIJA - Skoraj sedem ton starega papirja 5? v tednu Rdečega križa nabrali sevniški šolarji. (Foto: \2eleznik) SEVNIŠKI PABERKI L.AD,INSKI FILM - Včeraj je miru slovenskim filmom Dolina P'®dSt,Zaključcna vrsta filmskim Pornb? za najmlajše. Od zgodnje sank . *m se je zvrstilo več ri-Podoih*0 . ovali so jih °b sobotah Obisj.' *i “1 v nedeljo dopoldne, bilo v ■ n' bil zgleden, vseeno bi Precej0nstl}0, ko bi s podobnimi času, t!?' nadaljevali v jesenskem *iril obč^”3 način si bo kino Zbor AMD - Sevniško Prosw!oto društvo prireja v svojih zbor. n Jutri ob 19. uri občni SriJa °bčnem zboru bodo med volili novo vodstvo. Nanj ZAPORNIC? 2elczni-Podarstvo je pokazalo zani- mm manje za načtr, da bi na blanškem postajnem območju ukinili dvoje zapornic tako, da bi prestavili cesto na levo stran proge. Izvedba ceste v makadamu po tej strani naj bi po nekaterih ugotovitvah veljala 6 milijonov dinarjev. Predviden je tudi podhod za uporabnike njiv na drugj strani in dostop do postaje. RAZLIČNA SKRB? Ponekod med sevniškimi bloki lani npr. trate niso bile pokošene vse leto. Letos je videti marsikje več cvetja in nasploh več skrbi za izglcd okolja. Kot v marsičem, je opaziti na zunaj, kateri hišni svet je bolj prizadeven, meje te prizadevnosti so vidne že po tem, do kod je kje pokošeno. Kmet Pompe Trebanjski vodovod v lastni oskrbi Občani dostikrat nezadovoljni s komunalci — Tregrad ima izgubo z odvozom smeti Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine sta na zadnji seji obravnavala poročilo o delu podjetij, ki se med drugim ukvarjajo s komunalno oskrbo krajanov. Gre za trebanjski Tregrad, grosupeljsko Komunalno podjetje in mirensko P< N; Dano Komunala je dostikrat kamen spotike. V minulem letu so bili grosupeljski komunalci nemalokrat povzročitelji hude krvi zaradi suše v ceveh trebanjskega vodovoda in Suhe krajine. Končni obračun za lani prodano vodo na tem velikem sistemu izkazuje za 6 odst. manj prodane vode kot leto ioprej, vkljub širitvi omrežja, lasploh bi utegnilo biti marsikaj v komunah na območju občine drugače, če bi imeli organizirano posebno delovno organizacijo. Izvršni odbor komunalne skupnosti in tudi občinski izvršni svet menita, da Tregrad ni pravilno samoupravo organiziran, predvsem kar zadeva vpliv uporabnikov. Delegat iz Trebnjega je med drugim glasno povedal, da se pri podjetju pozna zanemarjanje komunalne dejavnosti odkar se je bolj usmerilo na gradbeništvo. MLADI ZA SVOJ PRAZNIK V počastitev 86. rojstnega dne predsednika Tita, ki je | hkrati tudi praznik mladine, se | bo zvrstila v Trebnjem vrsta prireditev. Sinoči je bila v do-| mu kulture akademija, zatem pa je bilo v spominskem parku še zborovanje na katerem ni manjkal tudi taborni ogenj. Danes ob deveti uri bo pred trebanjsko osnovno šolo svečan sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo iz vseh šol v občini. Popoldne prirejajo mladi še poulični tek. Start bo | ob 17. uri izpred stavbe občinske skupščine. Športne igre po j osnovnih organizacijah potekajo že ves mesec. Letos je na trebanjskem delu grosupeljsko-stiškega vodovoda predvedenih več deL Račun za prodano vodo utegne biti zaradi prečrpavanja večji, preskrba pa bo vsekakor boljša. Ko bodo vsa dela opravljena, naj bi bilo upravljanje trebanjskega dela vodovoda preneseno na komunalno skupnost. Mirenska Danna vzorno skrbi za vodovod, s katerim se napajata tudi Mima in okolica. Za letos je predvidenih za 973 tisočakov del, kar bo po vsej verjetnosti prineslo izboljšanje preskrbe z vodo po više ležečih predelih. A. Ž. SAMI ZA VODO — Tudi krajani Pljuske si prizadevajo za zdravo pitno vodo. Zadnja ovira za cevovod do vasi je bila avtocesta. Minuli teden so sicer precej globlje kot je bilo rečeno, našli betonske cevi pod cestiščem, da so prišli brez težav na drugo stran. (Foto: Železnik) Kmet ni mogel graditi” Na Križu sta kmeta Pompe in svak Beci duši močne strojne skupnosti. Pompetovi domačiji se pozna, da gospodar vse vlaga v svoje gospodarstvo, tudi ob Becijevi domačiji je zrasel velik hlev. V stroje sta vložila že najmanj 250,000 dinarjev. Pompe se je odločil za namensko varčevanje, da si slednjič uredi stanovanjsko vprašanje. „Težko je priti do denarja, ob taki gradnji ne gre brez posojila,“ pozdravlja zamisel o možnosti, da se kreditira tudi kmečka stanovanjska gradnja. Cene kmetijskih pridelkov ne gredo v korak s stroški, čeprav delavec v trgovini marsikaj plačuje dražje, pompe ima dobro v spominu ceno mleka iz leta 1974, ko so dobili za liter 3,12 din, po štirih letih se je ,,popravila" na borih 3,69 din; Kmet Beci je pred nedavnim našel staro vrečo superfosfata prav tako iz leta 1974, s katere je razvidno, da je takrat veljala 16 (!!) dinarjev; sedaj ni dovolj 90 dinarjev. V takem ni lahko gospodariti, kaj še, da bi mislil na gradnjo hiše brez širše pomoči! A. Ž. Družbeni dom - črna gradnja? Tik pod Trebnjim se mirna, zelena Temenica zvije in umakne na drugo stran ceste Ljubljana — Zagreb. Popotnik lahko ob levem bregu Temenice opazi majhen gasilski dom, okoli katerega so zrasli čvrsti temelji Krajani povečujejo gasilski dom iz leta 1921 in v znatni meri razširjajo njegov namen. Dela so zastala, čeprav ima gradbeni odbor zagotovljen potreben denar iz prispevka vaščanov in posojila. Zatika se glede dokumentacije na občini Prvotno je bilo predvideno, da naj bi dom slovesno odprli že za dan borca, 4. julija, že doslej so bili in bodo tudi v bodoče pripravljeni prijeti za delo ne le gasilci, temveč tudi mladinci in ostali krajani. V mislih so se celo že pripravljali na otvoritveno slovesnost. Ko bi lahko zgradili ta dom, se mladincem ne bi bilo več treba potikati po vaških gostilnah ali drug drugem za sestanke svoje organizacije, lahko bi imeli svoj kotiček. Rešeno bi bilo tudi večno vprašanje, kje naj se sestajajo organi krajevne skupnosti. Pri delu ne bi izostali niti upokojenci. Za tovariška srečanja krajanov, lepe proslave in tudi kakšno razstavo ne bi bilo več treba iskati zasilnih prostorov. Vsakdo ve, kako nelagodno se je odraslim stiskati na prenizkih stolčkih osnovne šole v Dolenji Nemški vasi Novi dom kulture bi bil lahko življenjskega pomena za Dolenjo Nemško vas, Doclnjc in Gorenje Ponikve, Grm, Dečjo vas, Lukovck, Jezero, Gornjo in Dolnjo Dobravo, Rihpovec, Rodine, Podboršt, Lipnik, Gradišče, Meglejek in Vino gorico, skratka, kar za šestnajst vasi, kolikor jih šteje krajevna skupnost Dolenja Nemška vas. FANIKA MAL1Š1Č SE NEJASNO, KAKO JE Z DENARJEM Še minuli teden tajnik mirenske krajevne skupnosti Darko Krištof ni mogel pojasniti, kako je z denarjem za komunalno opremljanje Roj. Predsednik občinske komunalne skupnosti je pred časom na seji občinske skupščine predlagal poseben sestanek z Mirenčani, kjer naj bi razčistili nejasnosti. No, do tega sestanka še vedno ni prišlo. Mirenčani še vedno ne morejo razumeti, kako se je moglo okrog 580 tisočakov po polletni bilanci na kraju osušiti na borih 170.000 dinarjev. Mirenčani na svoje pismo za predvideni sestanek niso dobili odgovora. kraja v kraj TRDNO ZASTAVLJENO -Kdaj bo lahko nemoteno stekla gradnja doma v Dolenji Nemški vasi? DVANAJST ZASLUŽNIH Ob prazniku štirih krajevnih skupnosti: Trebnjega, Dolnje Nemške vasi, Štefana in Račjega sela, je bilo podeljenih 12 bronastih. priznanj Osvobodilne fronte. Iz območja KS Trebnje so priznanja prejeli: Ivan Gole, Štefan Kamin, Fani Koštal, Anica Slak, Viktor Franko in Alojz Jarc. Od krajanov KS Štefan je priznanje prejel Alojz Strmec, iz območja KS Račje selo Marija Jeršin in Franc Novak, iz Dolnje Nemške vasi pa Jože Vovko, Franc Zakrajšek in Tone Gole. LE PO EN PES NA GOSPODARJA — Posebno ljubiteljem štirinožnih prijateljev lahko koristi pozornejše branje novega odloka v Skupščinskem Dolenjskem listu, ki kani narediti red tudi na tem po^ dročju. Klateškim psom bodo šteti dnevi še bolj kot doslej, jasno je tudi določeno, kaj se sme in kaj ne. Niti kazni niso od muh. OBLIKUJEJO KOLEKTIV -Brigadirji trebanjske občine, udeleženci letošnjih delovnih akcij se že sestajajo. Nasploh občinskemu mladinskemu vodstvu ne manjka dela. Na sobotnem sestanku je manjkalo precej predvidenih brigadirjev. Za-kar so se bili odločili, bodo morali držati tudi besedo! KAM S POKOJNIMI? Mirenska krajevna skupnost ima nemalo skrbi zaradi pretesnega pokopa- lišča. Da je nevšečnost še večja, ponavadi umirajo ravno tisti, ki nimajo svojega groba. Prizadevanja za razšitev, da bi pridobili še kaj prostora za svoje rajne, dobivajo že brado. Zaenkrat manjka krajevni ~ skupnosti le še eno soglasje. Smrt je seveda za take zemeljske težave ne meni SAMOZAŠČITO - Ob obravnavi poročila novomeške UJV se je priglasilo k razpravi več delegatov. Vrsta občanov v Trebnjem meni, da so prometni znaki v mestu pomanjkljivo postavljeni, da udeležence v prometu ponekod spravljajo celo v dvom. Med vožnjo ponavadi seveda ni časa za posebna razmišljanja. Tudi v Knežji vasi občani opozarjajo na nevaren ovinek. Menda tam ne bi škodilo prometno ogledalo. TREBANJSKE NOVICE aja 1978 DIVJE SMETIŠČE - Tak prizor se kaže ob cesti na začetku Nerajca. Mar je res pretežko smeti in druge odpadke odnesti na za to določena mesta? Tik pod tem divjim smetiščem pa izvira Nerajščica, ki jo ta navlaka onesnažuje že pri samem izviru. (Foto: fotokrožek OŠ Dragatuš) GIMVEČ NOVIH KRVODAJALCEV Kot vsako leto, bo tudi letos redna krvodajalska akcija v črnomaljski občini 30. in 31. maja in 1. junija. Krvodajalci iz Semiča in okolice naj pridejo 30. maja od 6. do 13. ure v novi zdravstveni dom. Na Vinici bo krvodajalska akcija 31. maja od 8. do 14. ure v gasilskem domu, 1. junija od 6. do 15. ure pa v črnomaljski osnovni šoli. Občinski odbor Rdečega križa poziva, naj čim več občanov pride na odvzem krvi, saj so potrebe po tej dragoceni tekočini vedno večje. Brez škode za zdravje lahko da kri vsak zdrav človek od 18. do 60. leta starosti Radi bi dosegli, da bi se letošnje akcije udeležilo čim več novih krvodajalcev, med katerimi še posebej pozivajo voznike motornih voziL Kje so kmetijski strokovnjaki? Pospeševalna služba z enim samim pospeševalcem ne more biti kos nalogam - Tudi združeno delo mora pomagati pri razvoju kmetijstva — Zahteva: štiri TZO izvoj kmetijstva v Črnomaljski občini, ki je v primetjavi z timi še vedno precej kmetijska, je v veliki meri odvisen tudi od Razvoj razvitimi _ _ _ _ pospeševalne službe, ki deluje pri kmetijski zadrugi. Pospeševalna služba naj bi kmete seznanjala s sodobnimi dosežki kmetijske znanosti, načrtovala, organizirala in ušmeijala kmetijsko proizvodnjo v skladu s potrebami tržišča in seveda strokovno svetovala kmetom pri vlaganjih za posodobitev kmetijske proizvodnje. Žal pa takim nalogam pospeševalna služba pri črnomaljski kmetijski zadrugi ni kos, saj ima zaposlenega le enega samega pospeševalca, ki se ukvaija s področjem živinoreje in proizvodnjo vrtnin. Da bi to službo kadrovsko okrepili, se je zadruga odločila za načrtno izobraževanje in štipendiranje kmetijskih strokovnjakov. O pomanjkanju kmetijskih pospeševalcev so doslej že večkrat »* Kritično spregovorili tudi delegati v zboru krajevnih skupnosti in vsakič so se obregnili ob to, da je v občini sicer precej diplomiranih inženirjev agronomije, vendar kot po pravilu vsak le kratek čas dela v svojem poklicu, potem pa ga „speljejo“ na drnga delovna mesta, največkrat za družbenopolitične funkcionarje. Seveda razvoj kmetijstva in s tem preobrazba vasi ni odvisen samo od dobrih pospeševalcev, marveč v veliki meri tudi od finančne pomoči. Do sedaj je HlANILNICA IN IZLET Vsako sredo po peti učni uri je pred šolsko pionirsko hranilnico dolga vrsta varčevalcev, ki prinesejo izpraznit hranilnike, licenci, ki smo zadolženi za delovanje hranilnice, imamo polne roke dela. Najbolj prizadevne nagrajuje Ljub-liansk* banka z Musijevo značko, 27. maja pa bomo šli tudi na izlet. Ogledali si bomo grad Tra-■ .-koščan, Potočko zijalko in rojstno hišo Borisa Kidriča. KATICA KRAMARIČ OŠ Miran Jarc Črnomelj to nalogo opravljal sklad za pospeševanje kmetijstva pri občini, poslej pa naj bi to prevzela interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva. Vendar njeno delo nikakor ne mere zaživeti, predvsem zato, ke; se nekmetijski tozdi branijo podpisati ta sporazum. Lani je hranilno-kreditna služba, ki deluje v okviru temeljne zadružne organizacije SLABA ELEKTRIKA Večina naselij v črnomaljski občini nima težav zaradi elektrike, pač pa je to eden večjih problemov vasi Zapudje. Vaščani se pritožujejo, ker zvečer žarnice '.omaj brlijo, zaradi slabe napetosti ne morejo gledati televizije, najhuje pa je, ker si z raznimi kmetijskimi in gospodinjskimi stroji ne morejo prav nič pomagati. Elektrifikacija Zapudja je pred leti že bila v občinskem programu javnih del, vendar zaradi pomanjkanja denarja to ni bilo opravljeno. Za letos ima KS Dragatuš elektrifikacijo te vasi v svojem planu, spet pa se postavlja vprašanje denarja. KMEČKI TURIZEM V STAREM TRGU Čeprav je Bela krajina zelo primerna za razvoj kmečkega turizma, ta turistična panoga do sedaj ni dobila veliko pristašev. Da se ljudje ne odločajo za investicije, so gotovo krivi tudi zelo strogi in marsikdaj togi predpisi. A kmet računa tako: veliko bom moral vložiti, nobenega jamstva pa ni, da se bo investicija izplačala. Najprej so se za kmečki turizem odločili v Starem trgu oziroma v Prelesju, kjer so kar tri gospodinje pripravljene sprejeti goste na stanovanje in dobro domačo hrano. ČRNOMALJSKI DROBIR Se VEDNO SMRAD - Črnomaljci se že dalj časa pritožujejo nad smradom, ki ga veter prinaša s smetišča, kjer kar naprej tlijo odpadki. Ljudje so mislili, da bodo z novim smetiščem te nadloge nehale. Kljub temu da je novo smetišče že urejeno, nekateri odpadke še vedno vozijo na staro in jih zažigajo. Kaže, da bo smrad moč pregnati le tako, da bo nekaj kršiteljev obravnaval sodnik za prekrške. GRAJSKO DVORIŠČE Dvorišče restavracije v gradu, ki je čez zimo zapuščeno počivalo, je s toplimi dnevi spet oživelo. Na lepo grajsko dvorišče so postavili mize in marsikateri gost se raje odloči, da bo posedel na svežem zraku kot v zakajenih sobah. Dopoldne je gostov manj, popoldne pa se tu radi hirajo predvsem mladi. KONČNO NOVA PLOŠČA -Spominska plošča, ki jo je Slovensko novinarsko društvo na pročelju črnomaljskega gradu odkrilo ob 30-letnici ustanovitve časnikarskega društva v Črnomlju, je že pred časom padla iž okvira in se razbila. Končno se je društvo le odločilo, da bo dalo narediti novo. Ploščo bo naredil mojster Rudi Dim iz Gradca, ki je obljubil, da jo bo tako pritrdil, da ne bo mogla več pasti iz okvira. manj Solarjev - StevUo šolarjev v osnovni šoli Dragatuš iz leta v leto pada. Letošnje šolsko leto obiskuje pouk 160 otrok, pred dvanajstimi leti pa jih je bilo več kot 280. V malo šolo letos hodi 23 otrok; zadnja leta so imeli v Dragatušu celoletno malo šolo, letos pa so morali program zaradi pomanjkanja denarja skrčiti na 285 ur. pri KZ, odobrila 193 članom 7,6 milijona din posojila Večino tega denaija so kmetje porabili za nakup kmetijskih strojev (5,9 milijona din), medtem ko se investicij v govedorejo kmetje branijo, češ da dolgoročna usmeijena proizvodnja v to vejo zaradi razmer na trgu ni dovolj zanesljiva. Gotovo je tudi, da je organiziranje kmetov članov v eni sami temeljni zadružni organizaciji neprimerno, saj je njihovo združevanje in odločanje zaradi velikosti občine oteženo. Člani zahtevajo, naj se sedanja TZO razdeli na štiri, saj se oodo tako lažje odločali o vseh oblikah združevanja dela, lemlje in sredstev in uporabi tehnike ter dosežkov sodobne kmetijske znanosti, s tem pa tudi o rezultatih svojega dela. __________________________AB, IZLET UPOKOJENCEV Komisija za izlete pri črnomaljskem Društvu upokojencev pripravlja za 21. junij enodnevni izlet. Pot jih bo vodila iz Črnomlja preko Vinice in Karlovca v Zagreb, od tam pa bodo pot nadaljevali v Čateške Toplice in Šmarješke Toplice; odhod avtobusa bo iz Črnomlja ob 5.45, prijave pa sprejemajo v dru števni pisarni vsak torek in četrtek od 9. do 11. ure do 13. junija. Dvakrat zmagal Tekmovanje kovinarjev V ponedeljek, 15. maja, je bilo v Iskri v Semiču in v Beltu občinsko tekmovanje kovinarjev. Udeležilo se ga je 40 najboljših kovinarjev iz Iskre, Belta, DO GOK in Belsada. Kot že leta nazaj, se tekmovanja tudi tokrat niso udeležili kovinarji iz kanižarskega rudnika in Kovinarja iz Črnomlja, prav tako se niso prijavili kovinski delavci iz privatnega sektorja. Tekmovalci so bili razdeljeni v osem panog. V praktičnem delu so ocenjevali kvaliteto in učinkovitost, nato je bil na vrsti teoretični preizkus znanja, kovinarji pa so morali odgovarjati tudi na vprašanja iz samoupravljanja in varnosti pri delu. Prvi trije iz vsake panoge bodo sodelovali na republiškem tekmovanju kovinarjev, ki bo od 15. do 17. junija v Litostroju v Ljubljani. Med strugarji je največ točk zbral Lovrenc Stefanič iz Belta; med rezkalci je bil najboljši Anton Štraus iz Iskre, med brusilci Anton Planinc, med orodjarji pa Ivan Stariha (oba iz Iskre); Iz Iskre je tudi Ivan Križan, ki se je najbolje odrezal v panogi plamensko varjenje; med varilci TIG je največ pokazal iskraš Anton Jakša, medtem ko je bil v panogah obločno varjenje in valjenje s C02 najboljši beltovec Jože Jakše. Najboljši rezultat je dosegel Ivan Križan, ki je v panogi plamensko varjenje zbral 902 točki od 1000 možnih; Jože Jakše, ki je zmagal v dveh panojih, pa je pri obločnem varjenju zbral 885 tocJk. Za večji vpliv potrošnikov Kaže, da bo v metliški občini najprej zaživel potrošniški svet v KS Metlika — Mercator se najbolj zavzema za dobro sodelovanje — Slaba preskrba z živili V metliški občini so sicer že v vseh krajevnih skupnostih izvoljeni potrošniški sveti, ki naj bi imeli dokaj veliko vlogo in vpliv tako na področju preskrbe krajanov s potrošniškimi dobrinami, kot pri urejanju komunalnih in drugih vprašanj v vsaki krajevni skupnosti. Vendar delo v potrošniških svetih nikakor ne steče. Kot da se ljudje, ki so bili do sedaj vajeni, da vse te zadeve urejajo nekje „od zgoraj", ne znajdejo in ne vedo, kje in kako naj bi začeli. Kaže, da bo potrošniški svet najprej začel opravljati svojo nalogo v krajevni skupnosti Metlika. „Naš 15-članski svet potrošnikov sestavljajo delovni ljudje iz proizvodnje, trgovine, komunalnih dejavnosti, skratka iz vseh področij, na katere naj bi poslej imeli krajani več vpliva,“ je povedal Janez Videtič, predsednik sveta KS in tudi član sveta potrošnikov. ,Na prvem sestanku smo določili Janez Videtič: ,.Trgovina bo upoštevala želje potrošnikov.“ naloge tega sveta. Gotovo nas največ dela čaka pri odpravljanju slabosti v organiziranosti trgovine, ki je za potrošnike najbolj boleče področje.11 V Metliki se ljudje pritožujejo zlasti zaradi slabe preskrbe s kruhom, mlekom in suhomes-nimi izdelki. To je sedaj prva naloga, ki čaka potrošniški svet. Gotovo bo dogovarjanje s temi trgovskimi organizacijami prineslo večje uspehe, kot jih je do sedaj nejevolja posameznikov. SPET KINO V METLIKI Po dolgem času so Metličani v nedeljo spet lahko šli v kino. Mladinski klub se je odločil, da bo prevzel skrb za organizacijo kinopredstav. Za začetek bo kino enkrat na teden, kasneje, če bo zanimanje, pa bodo filme vrteli dvakrat na teden. Do septembra so že izbrali filmski program; mladinci trdijo, da so izbrali zanimive in kvalitetne filme. Vse pa je odvisno od obiska kinodvorane: da bodo lahko krili vse stroške, mora biti na vsaki predstavi vsaj sto ljudi. SLOVESNOST S PISATELJEMA 15. maja so na metliški osnovni šoli proslavili 100—letnico rojstva Otona Žipančiča. Učenci so izvedli recital Župančičevih pesmi, pisatelja Leopold Suhodolčan in Jože Dular pa sta jim podelila Župančičeve bralne značke in odgovarjala na njihova vprašanja. Kanalizacija za Gornji Suhor Napeljujejo jo vaščani s svojim delom in denarjem V začetku aprila so začeli vaščani Gornjega Suhorja, ki šteje 21 hiš, dela za napeljavo kanalizacije, ki bodo končana v tem mesecu. Prej so se vaščani odločili za štiriletni samoprispevek: vsako leto bo vsak zaposleni in vsako gospodinjstvo prispevalo po tisoč dinarjev; tako se bo v štirih letih zbralo koli 150 tisočakov. Ker so sc vaščani obvezali, da bodo tudi vse delo opravili sami, bo nekaj denarja še ostalo. S tem imajo v načrtu posodobiti 600 metrov ceste do Suhorja in jo pripraviti za asfaltiranje ter urediti poljske in gozdne poti. Samo za kanalizacijo - položili bodo okoli 500 metrov cevi - bodo poleg denarja prispevali še kakih 1,200 ur prostovoljnega dela. V začetku so starejši ljudje z nezaupanjem gledali na ta prizadevanja, kmalu pa so se lahko prepričali, da delo v redu poteka in da bo kanalizacija res napeljana in so vsi krepko poprijeli za delo. Za dobro delo potrošniških svetov v vsaki krajevni skupnosti je še posebej zavzeta največja trgovska organizacija v občini Mercator, ki je v vsak svet izvolila svojega predstavnika. „Trgovina nasploh ima interes, da potrošniški sveti zaživijo," pravi Videtič. „Preko svetov bo trgovina natančno seznanjena z željami širokega kroga potrošnikov in bo tako laže odpravljala pomanjkljivosti v svoji organizaciji in preskrbi. V naši KS smo se dogovorili, da se bo potrošniški svet sestajal najmanj na vsaka dva meseca, sestati pa se moramo tudi na pobudo vsakega člana sveta ali funkcionarja krajevne skupno-sti.“ a. B. OBISK BORCEV IZ ROGAŠKE SLATINE IN MARIBORA V soboto in nedeljo, 13. in 14. maja, so bili na obisku na Hrastu borci iz pobratenih ZB NOV Rogaška Slatina in MTT iz Maribora. Med drugim so borci iz vseh treh organizacij položili vence k spominskim ploščam na Suhorju, v Lokvici in Metliki. Zelo prisrčno so goste sprejeli v Lokvici in Metliki, kjer so jih pričakovati predstavniki borcev, mladine, SZDL in invalidov. Žal pa so gostje dobili slab vtis na Suhorju, kjer jih ni pričakal niti en predstavnik tamkajšnje borčevske organizacije. Katastrofa v vinogradih V središču metliškega vinogradništva v Drašičih so ledeni možje v noči od 11. na 12. maj popolnoma opustošiK vinograde. Na Babni gori in Repcah v vinogradih -skoraj da ni več zelenega lista. Skoda še ni ocenjena, je pa ogromna. „Kaj takega pri nas ne pomnimo," je še ves pod vtisom hudega udarca dejal Martin Plut iz Drašičev, kateremu je pozeba v eni noči pobrala ves pridelek na tri in pol hektarih vinogradov. Tako pozebo so sicer doživeli 1953, vendar takrat ni bilo toliko škode, ker ljudje še niso imeli toliko vinogradov, niso toliko vložili v njihovo posodobitev. „Pri nas so v glavnem mladi vinogradi, ki bi bili pravzaprav šele letos v polni rodnosti. Kazalo je, da bo letina zelo bogata; računam, da bi pridelal najmanj trideset ton grozdja, sedaj pa kaže, da ga niti za zobanje ne bo.“ Plut je nameraval ‘polovico grozdja prodati metliški vinski kleti, precej vinogradnikov iz teh krajev pa bi prodalo še več kot pol pridelka. „Lani je res bila pozeba, vendar če bi nam letos ostalo toliko kot lani, bi vriskali od veselja. Koliko denarja in truda smo vložili v vinograde, pa je vse propadlo v eni noči. Samo za umetno gnojilo sem dal 25 tisočakov ...“ Plut ima zavarovana dva hektara, v glavnem pa ljudje vinogradov niso zavarovali, tako da bo udarec zanje še toliko hujši. „Marsikateri kmečki sin, ki se je namenil ostati na kmetiji, si bo sedaj moral poiskati službo. Taka katastrofa še pripomore, da mladi bežijo s kmetij. Pri nas sedaj že tretje leto ni prave letine, s tem pa tudi zaslužka ne. Vlaganja so pa velika. In to nas je zadelo sedaj, ko je bilo glavno delo v vinogradih že opravljeno, zdaj pa nas vinogradnike čaka novo delo in veliki stroški. Bojimo se tudi, da je precej trt povsem uničenih, tako da tudi od prihodnje letine ne moremo veliko pričakovati" Ta pozeba ni samo hud udarec za vsakega vinogradnika, ampak tudi za celotno metliško gospodarstvo A. BARTELJ POSLEDICE POZEBE -Le redka trta v Drašičih in okolici je preživela hud mraz, ki so ga prinesli ledeni možje. Martin Plut: „Letos v naših vinogradih ne bo grozdja niti za zobanje!” Sprehod po Metliki naokoli po pečenih janjčkih ^ odojčkih, glasba pa plava po tr»£ nikih, dokler ne izgine v gozdi*. MLADINCI, KI SO PRIČELI S FILMSKIMI predstavami, se bodo oglasili te dni v delovnih organizacijah, da bi se pogovorili o pomoči. Za povračilo bi reklamirali pred predstavami izdelke oziroma usluge, če se bodo za to odločili tudi obrtniki. Mladi gotovo ne bodo naleteli na zaprta vrata in na gluha ušesa, saj so kino predstave mestu več kot potrebne. Vsaj tako je bilo slišati iz ust krajanov. PRED BIFEJEM STOJITA DVE VITRINI, ki sta bili dolgo časa prazni in zaprašeni. Zdaj ni več tako. Člani foto kino kluba Fokus so v eni od njih pripravili mini razstavo fotografij, v drugi pa so se pojavile slike, ki so napovedale film Sreča na vrvici. Celuloidni trak je stekel po dveletnem mrtvilu. Tako je tudi prav. Čeprav je vreme zadnje ČASE KISLO, prirejajo ob nedeljah 'gasilska društva vrtne veselice, ki pa niso kdove kako obiskane, dasiravno diši daleč ku. V gasilske blagajne se priko^ manj denarja, kot to pričakuje.) organizatorji, ki vlože v pripraV veselic veliko truda. PREDSTAVNIKI BETI OBISKALI z jesenko zim**., kolekcijo 78/79 Črno goro. so v Budvi, Tivatu, ffcrcegno'^ in Baru. Na lastne oči so se prepričali, da tudi tamkaj5™ kupci cenijo izdelke Beti. Pr°jML kopalk pa zadnje čase ovira vreme, kajti sonce je še preš**0 ’ da bi zvabilo kopalce v morje. ob. ID TEL BELA KRAJINA P sobotah in nedeljah kar Pjf # poln. Stole zasedejo turisti, K\|j. radi za krajši čas ustavijo v M® ki, ko potujejo na morje. Iz la gredo zadovoljni, saj je ba solidna, kuharice pa Pn" fei ljajo okusno hrano. L®P° g0i-seveda bilo, če bi se dalo P^li nike dalj časa zadržati v krajini. metliški tednik Stran uredil: J02E FRIMC DOLENJSKI LIST Skupnost bo dala za zdravstveni dom polovico, če bomo tudi sami prispevali toliko Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Ribnica, Sodražica, Loški potok, Velike Poljane, Sv. Gregor in Dolenja vas je sprejela občinska skupščina Ribnica minuli torek. Referendum bo 18. junija. Če bo uspel, bodo v občini po 2-odstotni stopnji zbrali v petih letih za novi zdravstveni dom v Ribnici okoli 21,500.000 din, nekaj manj pa še za ostale potrebe gradenj objektov družbenega standarda in objektov komunalnega značaja po posameznih krajevnih skupnostih. Za skupno investicijo za zdravstveni dom v Ribnici bi od dveh odstotkov samoprispevka prispevali po 1,2 odst. KS Ribnica, Dolenja vas in Velike Poljane, druge KS pa po 0,80 odstotka. Ostalo, kar manjka do dveh odstotkov, pa bi porabili za gradnjo objektov družbenega standarda in komunalnih objektov. Tako bi za te namene zbrali na območju KS Ribnica 7,158.252 din, Dolenja vas 2,375.088 din, Velike Poljane 461.823 din, Sodražica 4,750.177 din, Loški potok 3,711.075 din in Sv. Gregor 1,286.506 din. Posebno je treba poudariti, da bo novi zdravstveni dom veljal 55 milijonov dinarjev in da bo za njegovo gradnjo dala Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana okoli 30 milijonov. Če referendum ne bi uspel, potem bi skupnost teh 30 milijonov usmerila drugam, kar pomeni, da bi ribniška občina ostala brez sodobnega zdravstvenega doma in brez specialističnih zdravstvenih storitev, ki bi bile sicer na razpolago v novem domu. Občani bi torej morali še naprej potovati na preglede v Ljubljano in drugam, kar ni udobno, pa tudi časa se s tem izgubi veliko. S samoprispevkom zbrani denar bi se stekal na žiro račune posameznih KS, nadzor nad zbranim denarjem in njegovo porabo pa bi imele skupščine KS in občani. Sredstva za izgradnjo zdravstvenega doma pa bi se stekala na poseben zbirni račun. Samoprispevka bi bili oproščeni občani, ki imajo pod ">.000 din osebnega dohodka pokojnine, oziroma če do- hodek na družinskega člana ne presega 1.000 din, ter občani, ki imajo dohodek le od kmetijstva, pa njihov letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din. Samoprispevka so oproščeni dohodki od socialnih podpor, invalidnin, otroškega dodatka, štipendij in vajenskih nagrad. Kmetje, obrtniki in drugi so oproščeni samoprispevka za tisto leto, ko imajo pravico do davčnih oprostitev in olajšav. J. P. RIBIMISKI ZOBOTREBCI LESTVE SO ŽE TU - Gasilsko društvo Ribnica je pred kratkim dobilo 23 m dolge sodobne lestve, s pomočjo katerih bodo lahko izvajali tudi najbolj zapletene naloge, predvsem pa reševanje iz višjih nadstropij visokih zgradb. V kratkem bodo gasilci pripravili posebne vaje, pri katerih bodo uporabili novo lestev, ki so jo kupili s pomočjo prispevkov OZD in SIS za varstvo pred požari. TAVČAR V RIBNICI - Znani svetovni popotnik in ljubitelj narave Rado Tavčar je bil spet gost v Ribnici. V kinu TVD Partizan je predaval o lepotah Slovenije. Tudi to predavanje je organiziralo Turistično društvo Ribnica. JAVNI NASTOP - Ob zaključku vsakega šolskega leta učenci niž-jeglasbene šole Ribnica na javnem nastopu prikažejo, kaj znajo. Na nedavnem nastopu so sodelovali učenci vseh razredov. NA DELO - Tudi letos bodo med počitnicami krenili mladi iz vse ribniške občine na lokalne in republiške delovne akcije. Lani je bila v ribniški občini prva taka delovna akcija, in sicer gradnja vodovoda v Loškem potoku. Letos bo 50 brigadirjev sodelovalo na delov- ni akciji „Slemena 78’*, in sicer od 25. junija do 16. julija. Po tej akciji bo ribniška mladina sodelovala od 16. julija do 5. avgusta še na republiški akciji „Kožbana 78”, ki se je bo udeležilo 40 brigadirjev. Gremo v KINO - Ta teden bodo v domu JLA v Ribnici naslednji filmi: 25.maja, „Koenimen drevored”, 27. in 28. maja „Afo-nja” (matineja) in „Ne nagiblji se ven“, 31. maja in 1. junija pa ..Popoldne nekega fazana”. M. G-č občan vprašuje medved odgovarja - Kakšna je razlika med starim in sodobnim privezovanjem telet? — Včasih so jih privezovali v hleve, danes pa jih v hladilne skrinje. REŠETO Na območju občine Ribnica ustanavlja KZ mlekarske skupnosti. Doslej jih dela že šest (Dolenja vas, Nemška vas, Jurjeviča, Velike Poljane, Sušje in Praproče), skupno pa jih bodo" organizirali najmanj 30. Izmed sedanjih imajo tri hladilne bazene. Take bazene postavljajo v strnjenih naseljih, kjer oddajo kmetje na dan naj-majn 200 do 300 1 mleka. Ostale skupnosti pa imajo, oz. bodo imele potopne hladilnike. Bazen velja 50 do 120.000 din. Cena je odvisna od veliko- ZMAGA RIBNICE Poročali smo že, da osnovna organizacija ZSM Ribnica organizira vsaka dva meseca kviz tekmovanje. Tokrat sta se pomerili ekipi OO ZSM Ribnica in Sodražica. Zmagali so Ribničani, za katere sta nastopila Vojko Štanfelj in Mira Anzeljc. Na sporedu so bili še skeči, igrala pa sta ansambla SMB in „Impulsi”. Gledalcev je bilo okoli 150. Po prvotnem programu bi se morali pomeriti ekipi Sodražice in Loškega Potoka, a so Potočani kasneje udeležbo odpovedali. M. G-č sti. Same bazene da mlekarski skupnosti KZ, kmetje pa pris-krbe prostor zan in opravijo vse potrebno v zvezi z njegovo postavitvijo. Mlekarske skupnosti so osnovne kmetijske celice, se pravi KZ v malem. One ne rešujejo le zadev v zvezi z mlekom, ampak sploh vse kmetijske in druge krajevne zadeve. Vsaka skupnost ima svoj vodstveni organ, v katerem je 5 do 7 občanov. Imajo tudi skupno hranilno knjižico, na katero nakazujejo po \2, par od litra prodanega mleka. Ta denar pa porabijo za kritje stroškov zbiranja. Predvideno je, da bo na te hranilne knjižice v bodoče prispevala tudi KZ, in sicer po 5 par od odkupljenega litra mleka. J. P. Ribnica praznovala Priznanja desetim zaslužnim Za praznik KS Ribnica 5. maj je bila svečana seja zbora delegatov KS, sveta KS in komisije za gospodarske in komunalne zadeve, na kateri je govoril predsednik zbora delegatov Viktor Pogorelc. Osvetlil je uspehe KS v zadnjem obdobju in seznanil prisotne z zbranimi sredstvi sedanjega samoprispevka ter njihovo porabo in načrti za novi samoprispevek. Na seji so podelili tudi letošnja priznanja KS; prejeli so jih: Alojz Marolt, Stane Kersnič (oba Ribnica, Seškova ulica), OZD Inles, tozd Gozdarstvo „Jelenov žleb”, tozd Kooperacija ZKGP Ribnica, Jože Mihelič (samoupravna stanovanjska skupnost), Anton Lesar (Hrovača), Ivan Ogrinc (Breže) ter Vesna Lavrič in Anton Petek (oba osnovna šola Ribnica). V kulturnem programu je nastopil nonet „Vitra” pod vodstvom Bernarde Kogovšek. J. P. PORAST POSOJIL V ribniški občini je letos zaprosilo za posojila pri hranilno-kreditni službi KZ kar 100 kmetov, medtem ko jih je lani le 55. Kmetje bodo predvsem kupovali mehanizacijo, manj pa gradili. Predračunska vrednost zaprošenih posojil znaša 15 milijonov. Po dosedanjih izkušnjah bodo zaprošena posojila izkoriščena 80-odstotno, od tega pri nakupu mehanizacije 100-odstotno, pri gradnji pa bo zaradi težav v zvezi z načrti, cementom itd. spet velik izpad. NI PROSTORA ZA VSE -Novi kočevski vrtec (na fotografiji), odprt pred leti, je le omilil, ne pa rešil težave varstva otrok. Izmed 1.820 otrok jih je v vrtcih le 425, v upravi VVZ pa imajo 130 nerešenih nujnih prošenj. (Foto: Primc) Vrtci so nujnost V organiziranem varstvu slaba četrtina otrok Skupnost otroškega varstva in vzgojnovarstveni zavod (WZ) Kočevje sta na vse občane iz OZD naslovila predlog za zbiranje sredstev za gradnjo vrtcev v občini Kočevje. Po tem predlogu naj bi za gradnjo vrtca za 60 dojenčkov pri novem vrtcu v Kočevju, za gradnjo zaklonišča za 140 otrok za montažna vrtca v Stari cerkvi (za 40 otrok) in v Kočevju ob Ljubljanski cesti (za 120 otrok) ter drugo porabili približno 16 milijonov. Družbenopolitične organizacije so ta predlog z nekaterimi dopolnitvami podprle. Opozorile so, naj delovni ljudje in občani, OZD in drugi poiščejo vse možne vire zbiranje sredstev, od prispevkov v denarju in obveznicah posojila za ceste do prispevkov delovnih organizacij in drugih ter (prostovoljnega) dela na proste sobote. Izkupiček oziroma tako ustvarjeni dohodek pa bi namenili za gradnjo WZ.. J. P. Boj za čisto Rinžo se nadaljuje ___ Možnosti so, da bi se čez nekaj let spet lahko kopali v Rinži - Zdaj je Rinža še vedno smrdeč kanal, ki Kočevcem ne dela časti Že prve mlekarske skupnosti Nove oblike samoupravnega združevanja kmetov V dobrih petnajstih letih smo Rinžo tako onesnažili, da ponekod *lo ribe v njej niso več užitne. Prej pa smo se v njej kopali in jo j-e|o pili. Predsednika ribiške družine Kočevje in tajnika SIS za komunalno in cestno dejavnost Vinka Zajca smo zaprosili za razgo-yor o ukrepih, ki so v občini storjeni, da bi bila Rinža spet čista r*a kot nekoč. “ ~ Kaj bodo pomenile za Ko-evje nove čistilne naprave? ~ Vsa odpadna voda iz mesta bo kanalih speljana v čistilne napra-Ve> kar pomeni, da ta voda ne bo onesnaževala Rinže. Kanali-*ac>ja je torej urejena, da zdaj teče v le iz nekaterih hiš v starem 7* mesta, iz bivšega muzeja, iz ^kdanjega hotela Trst, in kot ju-j/tn°, tudi iz kegljišča v Gaju. Prva druga faza čistilnih naprav (preči-svanje in čistilni blok) bosta v J^tkem dokončani in začeli delati, r^ja faza (gnilišče) pa bo zgrajena Pnhodnje leto. “Voje čistilne naprave imajo še farma v Klinji vasi in hlev v j^blarjih. Posebne čistilne naprave “Qdo zgradili še v INKOP, pri no-ein gozdarskem domu in Melaninu „? tudi v, Osilnici za proizvodne obfate in vas. - Rinža je še vedno močno> nesnažena, celo vedno bolj. Kdo so glavni onesnaževalci? v ~ To so kmetijski obrat Mlaka, 98 Mlaka, Srednji Mahovnik in nesete zgradbe v mestu, kar sem že Ptej povedaL Sumimo pa tudi LIK jr*jetijski obrat Mlaka se mora drža j dogovora, da ne bo redil več pra-e,[. Vas Mlaka bi morala imeti ^anjšo čistilno napravo. V Sred-,em Mahovniku bi si morali zgra- diti greznice ali kaj podobnega. Podobno bi morali ukrepati tudi ostali. — So možnosti, da bi bilo to v bližnji prihodnosti uresničeno? — Menim, da so in da bo Rinža že v bližnji prihodnosti precej bolj čista. Predvsem se mora držati obljube ZKGP in ukiniti rejo prašičev na Mlaki, pa tudi v Potoku pri Fari. Tudi ostali imajo možnosti, da bi kmalu uredili ustrezne čistilne naprave. — Kaj pa vas Mlaka, od koder priteka po kanalu vedno bolj onesnažena odpadna voda, ki najbolj zastruplja Rinžo? — V Kočevju plačujemo občani poseben prispevek za gradnjo čistilne naprave. Podobnega bi morali uvesti tudi na Mlaki. Ce tega ne bodo storili sami, bi jih morali prisiliti. Zdaj namreč oni ne plačujejo kanalščine oz. prispevka za čistilne naprave, hkrati pa še onesnažujejo Rinžo. V Kočevju pa prispevek plačujemo in nato dobimo še onesnaženo vodo z Mlake in vohamo Rinžo, ki jo oni zasmrde. Mlaka oz. KS Stara cerkev bo torej morala najti denar, da to uredi. Menim, da bomo pri tem delno lahko pomagali tudi Kočevci, vendar šele čez kaka tri leta, ker zdaj potrebujemo denar za naše čistilne naprave. Začeti pa morajo prebivalci Mlake sami. — Se pojavljajo kakšni novi možni onesnaževalci Rinže? - Pred nekaj tedni so plavali po Rinži veliki naftni oziroma oljni madeži Ugotovili smo, da je to mazut, ki je iztekel iz prepolne cisterne za šolo in telovadnico oz. plavalni bazen. Zaradi takih nevarnosti bo gotovo treba pri sličnih hranilnikih mazuta zgraditi lovilne bazene. Kar spomnimo se, kako je pred leti stekla velika količina mazuta iz kemične tovarne v Rinžo. J. PRIMC Mladi za vrtce Zbiranje sredstev za gradnjo vrtcev mora uspeti Predsedstvo OK ZSMS Kočevje je na zadnji seji razpravljalo o predlogu skupnosti otroškega varstva Kočevje in VVZ Kočevje za zbiranje sredstev za gradnjo vrtcev. Predsedstvo se je v celoti strinjalo s predlogom in paziva tfse delovne ljudi in občane, naj z razumevanjem in odgovornostjo pomagajo tej akciji, saj bi le tako lahko zagotovili primerne pogoje za vzgojo in varstvo najmlajših. V občini Kočevje je zaposlenih preko 2.000 mladih in prav ti so najbolj prizadeti zaradi pomanjkanja prostih mest v VVZ. Predsedstvo je pozvalo vse mlade, naj pod-pro akcijo in tako zagotovijo organizirano vzgojo in varstvo svojim otrokom. Mladi pričakujejo tudi velik odziv ostalih delovnih ljudi in občanov, ki jim prav tako ne more biti vseeno, v takšnih pogojih se vzgaja mladi rod. Ce že ni mogoče zagotoviti odraščajoči mladini prostorov za najrazličnejše dejavnosti, jih je treba zagotoviti vsaj najmlajšim. Naši delovni ljudje in občani so se že velikokrat izrekli za solidarnost, zato ne dvomimo, da sc ne bodo tudi tokrat. Pred odločilnim „da” za zdravje Pritek ^ RINŽA - Najbolj onesnažijo Rinžo odpadne vode, ki "flaka • Van^° P° odprtem kanalu s kmetijskega obrata Mlaka, vasi Vajo ® Srednjega Mahovnika (na sliki v ozadnju). Po Rinži pla-eliki kosi smrdeče nesnage, ki se dobro vidijo. (Foto: Primc) Drobne iz Kočevja Cefelan? »RANE ZA ČEBELE -^navadn«1111^0 PreceJ težav zaradi O muhaste pa VT(>mpna ^žin*x . puhastega vremena, dimile 1,5 ? kar dobro pre- idi Ja,*fer n* bilo hude zime, in Otfadj „1®° so dobro razvile. Spočel se n; na8aP weme. Veliko če-I?nenadii vrn“° s paše, ker jih je nevihta’ dež pa tudi °slabeii h° •50 ne*cater' panji zelo •Dani*. *n tam pa so se pojavile žlezni. Paše je malo, trav- ^vje cvetijo, resje in sadno Pa tudi ne. Čebelarji menijo, da vse to ne bo imelo hujših posledic. PSI NA CEPLJENJE - V veterinarski ambulanti je bilo cepljenje psov. Stroški za psa so bili 150 din. Lastniki psov so se z redkimi izjemami odzvali pozivu in pripeljali svoje varovance in stražarje na cepljenje. Vprašanje pa je, kdo bo poskrbel za cepljenje tistih psov, ki se noč in dan potepajo po mestu in so najbolj nevarni za prenašanje bolezni. „ZNIŽANJE“ ROKAVOV -Lepak v izložbi trgovine opozarja občane; „Dobili smo večjo količino tovarniško znižanih moških srajc s kratkimi in dolgim i rokavu” Verjetno gre tu za znižanje cene srajcam, ne bi bilo pa tudi nič narobe, če bi jih dejansko znižali”, se pravi podaljšali, saj so sedaj po večini prekratke. RIBNIŠKA HUMORISTA -Na nedavnem srečanju teritorialcev in predstavnikov občin Kočevje in Ribnica nekje na Kočevskem so v kulturnem programu nastopili nonet „Vit-ra” iz Ribnice, MPZ Kočevje, recitatorji osnovnih šol in gimnazije in harmonikarji, največ aplavza pa sta požela ribniška humorista Janez Debeljak in Janez Jamnik. (Foto: Primc) V RIBNICI PARK KULTURNIKOV Dolgoletna zamisel ribniških turističnih delavcev bo te dni vsaj delno uresničena. Znotraj obzidja ribniškega gradu bodo postavili kipe zaslužnim domačim kulturnim možem Gallusu, Skrabcu in dr. Prijatelju. Pravijo, da bodo kipi postavljeni v okviru praznovanj dneva mladosti in prireditev ob športnem tekmovanju vojakov ljubljanske armijske oblasti, ki bo od 29. maja do 3. junija v Ribnici. M. G-č KMETJE PO JUGOSLAVIJI KZ Ribnica je pred kratkim organizirala tridnevni izlet za svoje člane. Ogledali so si kmetijski sejem v Novem Sadu, tovarno umetnih gnojil v Kutini, Beograd in del Vojvodine. Med 46 izletniki je bilo kar 41 kmetov, ki so videli in spoznali marsikaj, kar bodo lahko koristno uporabili pri svojem delu. *** stan*0 sPor°čili samouprav-lain ,„?Vanjski skupnosti, da Vo igrala pa bosta 83n £.čeva ln Rok penko. IShtmSe CA ZA T0CN0 smeri RAZGLEDI: krenite v NEDELJA, 28. V. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 POROČILA 9'n< °°M ACl ANSAMBLI ’-US 625 •35 RUBEŽNIKI ll\n R°BIN H00D KMETIJSKA ODDAJA jf-30 POROČILA 1S’^ OKROGU SVET 16 n r ŽEH™IK 14 2* P0RTNA POROČILA TR2iC* 16-14 MOTOKROS V PEDija BRITanskA enciklo- »Z 5*®°“ MoRir^ ftgge: POPOTOVANJA s,cEga augusta benjow- 2nani 10.50,in 15.45 POROČILA 15.50 ZAGREB: OLIMPIJA, prenos nogometne tekme 17.45 OBZORNIK 17.55 TI LOVIŠ, film Pokojni režiser in pesnik France Kosmač je film z gornjim naslovom posnel pred sedemnajstimi leti. Dogajanje je postavljeno na obalo slovenskega morja. Tamkaj se otroci na počitnicah skrivajo, lovijo, igrajo Indijance ipd. Z njihovo brezskrbnostjo je konec, ko se odločijo, da bodo mladi švedski turistki pomagali iskati izgubljeno ali ukradeno torbico, v kateri je dragocena zapestnica. Otroci odkrijejo zločinca, ki ga že dolga leta išče tudi mednarodna policija, najdejo pa, kajpak, tudi torbico in zapestnico. Glavne vloge igrajo Jure in Nataša Remškar, Velimir Gjurin, Japro Jakopin, Bard Oblak, Miha Burger, Jernej Pengov in France Presetnik. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 TV ŽEHTNIK 20.40 ANDROMEDIN SIJ, film Znanstvenofantastični film je ameriški režiser Robert Wise je pristopil k združenju poljskih velikašev, ki so se upirali ruskim zavojevalcem pod vodstvom carice Katarine Druge. Benjowskega so ujeli in ga s petimi tovariši izgnali na Kamčatko, polotok na vzhodni obali Sibirije. Tam je postal vodja upornikov proti deželnim vladarjem. Po prevratu so ga izvolili za poveljnika in Benjowski, ki ni bil slab mornar, se je podal na nevar- in svetovni baron Moric August je rodil 1741. Pri se^' . I . ____ letih, ko si je ^^^^Precej vojaških izkušenj, no pot po Tihem oceanu. Ž na začetku potovanja je naletel na vrsto nepredvidenih ovir in nato s posadko odplul proti tropskim deželam, kjer sta jih čakali vročina in žeja. Izkrcati so se hoteli na Formozi, toda domačini so s puščicami ubili veliko mornarjev. Benjowskemu je bila sreča vseeno naklonjena, pridobil si je simpatije oporoko, in se prepriča, da je za naslednika določen Postum. Kmalu po vrnitvi Avgust zboli; sumi, da ga Livija zastruplja, zato se hrani samo s smokvami. Liviji vseeno uspe spraviti moža s sveta, skrivaj da ubiti tudi Postuma in prinese senatu staro Avgustovo oporoko, v kateri je bil za cesarjevega naslednika imenovan njen sin Tiberij. 22.00 TV DNEVNIK 22.15 OPERNE ARIJE IZ BERLINA 22.30 PORTOROŽ 78 23.15 POROČILA 17.15 , TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 TV drom - 18.15, Razvoj jugoslovanskega vojnega letalstva - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik — 20.00,Na dnevnem redu je kultura - 21.00, Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dokumentarna oddaja — 21.40 Portorož 78 - 22.25 R. Schumann: Simfonija št. 2 — 23.05 Zabava vas Benny Hll posnel po literarni predlogi Michaela Crichtona (njegova Andromeda je izšla tudi v slovenskem prevodu pri Cankarjevi založbi). Na kratko o vsebini: Zemljo ogroža poguben mikroorganizem. V nekem mestu preživita samo starec in dojenček. Skupina učenjakov poskuša v najsodobnejšem laboratoriju odkriti lastnosti mikroorganizma, predvsem pa način, kako se bojevati proti njemu. Zmotljivi pa so tudi učenjaki in le malo je manjkalo, da bi resnica ostala skrita. In to v času, ko je Zemlji grozilo popolno uničenje. V filmu, ki drži gledalce do konca v napetosti, igrajo Arthur Hill, David Wayne, James Olson, Kate Reid, Paula Kelly in drugi. 22.40 TV DNEVNIK 22.55 625 17.45 Zlata sirena - 18.45 Gledališče v hiši — 19.30 TV dnevnik - 20.00 E. de Filippo: Milijonarski Neapelj — 21.35 Feljton — 22.05 24 ur — 22.15 Planine sveta — 23.15 Športna sobota formoškega princa in slednji mu je omogočil nadaljevanje plovbe proti Macau. Svoje dogodivščine je ta pustolovec, vojak in diplomat opisal v življenjepisnem delu Spomini in potovanja. Z njim je pritegnil ob koncu 18. stol. pozornost vse Evrope, nenavadno življenjsko pot Benjowskega, ki je bil po rodu Slovak, pa so z nadaljevanko v štirih delih predstavili tudi zahodnonemški televizijci. Scenarij je napisal Helmut Pigge, igrajo pa Christian Quadlfiieg, Georges Claisse, Mathias Habich, Nicole Ifcesters, Guenter Strack in drugi. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 K Klarič: S POLNO PARO 2.10 OS SUTJESKE DO GATACKEGA POLJA 21.40 TV DNEVNIK 21.55 Športni pregled 22.40,POROČILA TOREK, 30. V. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 15.00 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes jutri - 21.10 Celovečerni film °ELJEK, 29. V. trgovska hiša rnaximarket Ljubljar •^o^Rocua . Leop^NAJST SLONOV , dva,,. . Suhodolčana zgodbo Jen, jstih slonih je narisala r irieic,,man- Pripoved o i?.’ je So °biskali malo Barba-^ e*čič skladatelj Pavel ki^Paio v glasbeni pravljici pa •>. v 'gfalci Marko Okorn, &S drugi. BRiTANSKA ENCIKLO- >7/5PodORNIK IL0 s K0NGRESA Sr S° ORGANI UPRAVNI . tolcr » atno oddajo Da bomo lažje odločali so televizijci obiskali jeseniško železarno in prisostovali seji delavskega sveta tozda Jeklov-lek; pozanimali so se, kako delujejo samoupravne delovne skupnosti. 18.25 pes, Človekov prijatelj Druga oddaja o psih bo prikazala le delček tistega, kar je treba storiti za šolanje psa. Metoda Mikuž, vodja ekipe ljubljanskega Društva za vzgojo športnih in službenih psov, pravi, da je ukvarjanje s psom oblika plemenitega športa. „To pomeni precejšnje število ur redne vadbe na teden. Okoli 400 šolanih psov in prav toliko ljudi je navajenih delati v vseh pogojih. Opravljajo vaje obrambe, zaščite, sledenja, raziskovanja terena ipd.“ Inšpektor milice dipl. veterinar Jože Vidic pa meni, da so v okviru ljudske obrambe šolani psi še kako pomembni, tudi tisti, ki so last zasebnih ljubiteljev psov. Za celo enoto jih je in lahko sodelu- jejo pri varovanju zgradb, pri vzdrževanju javnega reda in miru, pri preprečevanju kaznivih dejanj in podobnem. 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 W. A. Mozart: DON JUAN, opera 22.10 TV DNEVNIK 22.25 POROČILO S KONGRESA ZK SRBIJE 16.50 TV koledar - 17.00 Velika predstava na morskem dnu -17.15 Dositejeve basni - 17.30 TV dnevnik — 17.45 Poročilo s kongresa ZK Srbije - 18.15 Sodobni svet - 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.30 Aktualnosti - 21.00 24 ur -21.30 Celovečerni film — 23.00 Mundial 78 17.10 POROČILA 17.15 BEOGRAJSKI FESTIVAL JAZZA 17.45 OBZORNIK 17*55 od Sole do doma 18.40 JUGOSLOVANSKA TRIMSKA TELEVIZIJA 19.10, RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DIAGONALE: ENOTNI TRG - TEMELJ SKUPNEGA RAZVOJA Ob pojmu enotnega jugoslovanskega trga pogosto mislimo na možnost svobodnega nastopanja združenega dela kjerkoli znotraj SREDA, 31. V. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 16.30 Športne igre ljubljanskega ARMADNEGA OBMOČJA 18.00 OBZORNIK 18.10 BOJEVNIKI SONCA 18.40, OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: STANDREZ PRI GORICI 19.10, RIS ANKA t9. 30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: OGLEDALO 1962, kmalu zatem, ko je na beneškem festivalu predstavil svoj filmski prvenec Ivanovo otroštvo (in zanj dobil zlatega leva), je znameniti sovjetski režiser Andrej Tarkovski takole rekel o sebi: »Prepričan sem, da sodim med ustvarjalce poetičnega filma, kajti nič me ne zanimajo realni dogod- jugoslovanskih meja. Na ta trg se sklicujemo, ko občutimo poizkuse zapiranja prodaje v občinske, regionalne ali republiške okvire. Toda ob pojmu enotnega trga gre za veliko več, gre za splet samoupravnega usmeijanja vsakršnega razvoja, za iskanje najbolj smotrnega izkoriščanja nekaterih očitnih prednosti posameznih področij, za boljšo delitev dela, večjo gospodarsko učinkovitost - in še bi lahko naštevali. Po obiskih na Hrvaškem, v Vojvodini in na Kosovu so ljubljanski televizijci pripravili oddajo, ki bo prikazala, kako se slovensko gospodarstvo vključuje v jugoslovanski prostor ter kako se utirajo pota dolgoročnemu sodelovanju, ki naj bi zlasti s skupnimi naložbami povezalo vse gospodarske dejavnike. 20.55 , M. Dombrowska: NOCl IN DNEVI ki in logični človeški odnosi." Pet let kasneje je ustvaril Andreja Rubljova, nekaj časa prepovedano, nato pa po vsem svetu znano filmsko fresko o ruskem slikarju iz 15. stoletja. 1972 je Tarkovski spet presenetil poznavalce svetovnega filmskega dogajanja, tedaj z znanstvenofantastično epopejo Solaris. Nekateri kritiki pravijo, da je šel s tem filmom precej dlje kot S. Kubrick z Odisejo 2001 v vesolju. Film, ki ga bomo gledali drevi, je Tarkovski posnel že 1975 in ga želel pokazati na canskem festivalu. Toda sovjetski filmski kritiki so film označili kot „rebus subjektivizma", zato dolgo časa ni dobil izvoznega dovoljenja. Film Ogledalo nima zgodbe oz. med seboj tesno povezanih dogodkov. Premore pa veliko drobnih prispodob; Tarkovski je s filmsko govorico prikazal svoje sanje, spomine na otroštvo, na mater in očeta, na belino snega, na dačo, ki se koplje v soncu; prikazal je samoto, ki utesnjuje filmskega junaka, ki ni več otrok, ampak odrasel, spominjajoči se človek. 21.4 5, TV DNEVNIK 22.00 GLASBENI MAGAZIN 22.45 POROČILO S KONGRESA ZK SRBIJE 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja - 18.15, Nove knjige - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop — 20.30 Akcije — 20.55 24 ur — 21.15 Znanost — 22.00 Izviri - 22.20 Mundial 78 Tarkovski pripoveduje spomine v prvi osebi in tako ne skriva lastnih življenjepisnih posebnosti. Samega sebe opazuje kot odsev v ogledalu. Tudi tokrat je Tarkovski ostal zvest samemu sebi in logiko zamenjal s poezijo. Igrajo: M. Terehkova, I. Daniltsov, L. Tarkovskaja, A. Semidova in drugi* 21.45 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.55 POROČILA 22.00, POROČILO S KONGRESA ZK SRBIJE 22.15 JUGOSLAVIJA: NDR, posnetek srečanja mladih nogometnih reprezentanc iz Mostarja 16.30 TV dnevnik - 16.50 TV koledar - 17.00 Med šolo in domom — 17.30 Jugoslavija: NDR (prenos srečanja mladih nogometnih reprezentanc iz Mostarja) — 19.30 TV dnevnik - 20.05 Igre brez meja (prenos iz Verbanie) — 21.30 Včeraj, danes, jutri ČETRTEK, 1. VI. trgovska hiša maximarket Ljubljana l@ ugotovitev so prišli pri proučevanju spanja, pokazali nam bodo galaksijo N in odkritje nove kamere, od katere si veliko obetajo zdravniki. 18.00 OBZORNIK 16.25 POROČILA 16.30 Športne igre ljubljanskega ARMADNEGA OBMOČJA 17.30 SPEKTER Tokratno oddajo bodo sestavljali krajši filmi, ki prikazujejo dosežke ameriških, britanskih in francoskih znanstvenikov. Tako bomo izvedeli, da imajo znanstveniki zelo radi miši, kajti te živali so zaradi številnih biokemijskih posebnosti na moč uporabne za medicinske raziskave. Dalje bomo videli, do kakšnih m 18.10 PROFESOR BALTAZAR 18.20 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE 18.55 ZRN: POLJSKA, prenos nogometne tekme iz Buenos Airesa 21.00 TV DNEVNIK 21.30 OBLEKA, TO SEM JAZ 22.05 NA ZVEZI 22.35 TV DNEVNIK 16.00 Poročila - 16.05 TV koledar — 16.15 Otroška oddaja — 16.45 Izobraževalna oddaja — 17.15 Ali morda veste? - 17.50 Slavnostni začetek svetovnega nogometnega prvenstva (prenos iz Buenos Airesa) - 19.15 Cas in počitek — 19.30 Zabavnoglasbena oddaja — 20.50 TV dnevnik — 21.00 Žnska danes - 22.20 24 PRVI RADIJSKI PROGRAM _________________J Mario). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 31. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Senčni balkoni in enoletnice). 12.40 Španske pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini m pisma (M. Skrinjarič: Moja mati Zofka Kvedrova). 18.05 koncert abonmaja Mladi mladim. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra BBC (prenos iz Londona). 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (V. Katajcv: Sčipalnik). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. PETEK, 26. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Slovenska ljudska pravljica). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Janez Pogačar: S kontrolo proizvodnosti krav pospešujemo govedorejo). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (S. Prokofjev: Peter in volk). 14.30 Naši poslusalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musicaL 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05—4.30 Nočni program. SOBOTA, 27. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Mi pojemo. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Orkester BUly May. 12.10Godala vritmu. 12.30 , Kmetijski nasveti (dr. Jože Rihar: Nov postopek pri vzreji matic). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevko Tatjano Gros. 15.45 S knjižnega trga. 17.03 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Mladi levi. 20.00 Oddaja z gojenci vojaške gimnazije iz Ljubljane. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 28. V. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Ib more ska tega tedna (A. Soljan: Domača žival). 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Orkester William Gardner. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Radijska igra (S. Vlajkovič: Nedeljski čeveljci z zvončki). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (O. Bihalji-Merin: Otroci in stolnice). 23.15 Glasbena parada Radenci pravljica 77.0.05—4.30 Nočni program. :). 14.30 PONEDELJEK, 29. V. 8.08. Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja, 9.20 Pesmica za mlade O A n ir 1_ l j:- 1« r\ risarje. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Revizija sadnega izbora za Slovenijo). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci česti tajo in pozdravljajo. 15.45 Naš radio. 18.05 Izročila tisočletij (ljudske pesmi o naravi). 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Kamniški kvintet. 20.00 Kulturni globus. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (T. Pavček: Pesmi). 23.15 Za ljubetcije jazza. TOREK, 30. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (E. Grieg: Jutro). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Pomen organiziranosti živinorejcev). 17.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Od premiere do premiere. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 literarni nokturno (T. Mann: ČETRTEK, 1. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Dežele severne Evrope).9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v maja 1978 juniju). 12.40 Od vasi do vasi. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsta šola. 15.45 Jezikovni pogovori (dr. Jože Toporišič). 18.05 Izbor simfonične glasbe. 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Maurice Careme). 21.40 Lepe melodije. 22.20' Orgelske mojstrovine J. S. Bacha. 23.05 Literarni nokturno (F. Milčinski: Vertikalni Vatroslav). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. Četrtek, 25. maja - Urban Petek, 26. maja - Filip Sobota, 27. maja - Jan Nedelja, 28. maja - Avgust Ponedeljek, 29. maja - Majda Torek, 30. maja - Milica Sreda, 31. maja - Maija Četrtek, 1. junija - Rado LUNINE MENE 29. maja ob 04. in 30 min.: zadnji krajec BRESTANICA: 27. - 28. amer. westem ..Cahill, šerif Amerike** BREŽICE: 26. — 27. ital. barvni film „Nočno življenje danes** 28. - 29. amer. barvni film ..Konjenica brez konj** 30. - 31. zahodnonemški barvni film „Apač po krvi“ ČRNOMELJ: 28. 5. amer. drama „Rocky“ 30. 5. franc, komedija ,.Povratek agenta Blondinca** KRŠKO: 27. — 28. franc, film „Divjak“ 31. 5. franc, film potniki* MOKRONOG: 27. - 28. „Zo-ro“ NOVO MESTO: 26. - 29. ital. socialna drama „Devička“ 30. -31. domači barvni film „Strel“ SEVNICA: 27. - 28. „Rdeči oblak nad Riadom" 31. 5. Močnejši od mafije** RIBNICA: 27. - 28. ital. barvni film „Ne, angeli pa nismo** TREBNJE: 27. - 28. fantastični film ..Tajni planet opic“ SLUŽBO DOBI SLUŽBO DOBI šofer C kategorije, stalno ali sezonsko. Naslov v upravi lista (1847/78). NUJNO potrebujem prodajalko v trgovini s sadjem in zelenjavo Delovni čas deljen. Zglasite se na živilskem trgu pri prodajalki SVET-LANL FRIZERSKI salon „BETKA“, Gotna vas 51, sprejme frizersko vajenko. BAGERISTA z odsluženim vojaškim rokom potrebujem takoj. Delo na terenu. Interesenti naj se zglasijo v nedeljo. Lajkovič, Vel. Podlog, Leskovec pri KrScem, ali telefon 71-972. TAKOJ zaposlim kvalificiranega ali priučenega elektroinstalatena. Plača po dogovoru. Dragan Sobar, Ragovska 2, telefon 21-639. POŠTENO kmečko dekle, lahko tudi z otrokom od treh let dalje, ali mlajšo upokojenko sprejme dobra družina za gospodinjsko pomočnico. Nudimo najboljše pogoje: lepo sobo s pritiklinami, vso oskrbo, socialno zavarovanje, dobro plačo in toplo družinsko okolje. Pišite na naslov: Pavla Arko, Lavrica 143 a, Škofljica pri Ljubljani, ali se osebno zglasite. SAMOSTOJNO frizersko pomočnico sprejmem. Slavka Južnič, Drska 53, Novo mesto. MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem, lahko tudi z nedokončano osemletko Hrana in stanovale preskrbljena. Franc Kajzer, uL Konrada Babnika 25, Ljubljana -šentvid. SLUŽBO ISCE V VARSTVO sprejmem dva otroka, stara nad eno leto. Naslov v upravi lista (1906/78). STANOVANJA IŠČEM neopremljeno dvosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici Ponudbe na telefon 23-336 Partizanska 7, Novo mesto. IŠČEM enosobno stanovanje v Novem mestu. Plačam vnaprej dogovoru. Ponudbe po »PLAČILO VNAPREJ*. MLADA ZAKONCA iščeta eno- ali večsobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista i.1899/78). IŠČEM opremljeno ali neopremljeno sobo (z možnostjo souporabe kopalnice) v Brežicah ali bližnji okolici Ponudbe pod ,.ŠTUDENT". USLUŽBENKA išče v Novem mestu garsonjero ali enosobno stanovanje Ponudbe pod „KMALU“. ro Motorna vozila PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Cena 15.000 din. Ludvik Legan, Dvor 68. PRODAM osebni avto Fiat 750 de Luxe, letnik 71. Naslov v upravi Usta (1852/78). PRODAM avto Renault 4 special, 14.000 km. Ogled vsak dan. Tone Kozmus, G. Leskovec 4, 68283 Blanca. MINI MORIS 1000 prodam. Naslov v upravi lista (1856/78). PRODAM zastavo 750, letnik 1969 Mirko Rangus, Družinska vas 27, Šmarješke Toplice. AUSTIN moriš 1100 L 68 in prtljažno plastično prikolico prodam. Slavko Podižaj, Višnja gora 64. PRODAM džip, letnik 1943, v odličnem stanju Naslov v upravi lista (1862/78). NUJNO prodam skoraj nov traktor IMT 540. Naslov v upravi lista (1873/78). PRODAM zastavo 750, letnik 68, skupaj ali po delih. Jože Hudoklin, Gor. Mahorovec, Šentjernej. RENAULT 16 TL 1968 poceni prodam (motor je treba popraviti, sicer je avto lepo ohranjen). Telefon 22-576. PRODAM fiat 750, registriran do 8. aprila 1979, malo karamboliran, po zelo ugodni ceni Jože Nema nič, Bušinja vas 30, Suhor. PRODAM kombi Zastava 430 K Dragan Šobar, Ragovska 2, telefon 21-639. PRODAM Z 750, letnik 72-73, neregistrirano, v voznem stanju. Cena 14.000 din. Stane Pintar, Češ-njevek 21. Trebnje. PRODAM dobro ohranjeno škodo 110 L, letnik 1972, in APN 4, star eno leto. Ogled dopoldne. Judež, Žadovinek 23, Leskovec. PRODAM tovorno vozilo Mercedes 322 6 T, letnik 63. Naslov v upravi Usta (1904/78). FIAT 750, letnik 69—70, prodam po ugodni ceni R. B., Gor. Brezovica 26, Šentjernej. UGODNO prodam traktor Tomo Vinkovič (21 KM), letnik 1977, in zastavo 750 po delih. Štefan Pust, Daljni vrh 11, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik december 1974, prodam. Ivan Kolenc, Tru-baijeva 7, Krško, telefon 71—397 (popoldne). PRODAM RENAULT 4 1974, dobro ohranjen. Kralj, Lamutova PRODAM osebni avto Simca, letnik 1972, dobro ohranjen, po ugodni ceni Ogled vsako popoldne. Grajska 20, Črnomelj. PRODAM nov moped avtomatik Na Tratah 17, Novo mesto. PRODAM avto. Možno na kredit. Naslov v upravi lista (1931 /78). PRODAM traktor Ferguson (35 KM) v dobrem stanju ali zamenjam za lažjega Porscheja od 14 do 20 KS. Jože Zupančič, Podlipa 7, Raka pri Krškem. PRODAM LADO, staro 4 leta. Kelšin, Žužemberk 91, inf. 21-408. PRODAM Volkswagen, starejši letnik, registriran do 2. aprila 1979. Slavko Marenče, Regerča vas 98. PRODAM austin 1300, letnik 69, za rezervne dele. Janez Bašelj, Luter-ško selo 6, Otočec. PRODAM motor MZ 250 ccm šport, letnik 1976, dobro ohranjen. Slavko Franko, Sela 3, Straža. PRODAM registriran moped na 4 prestave. Šmihel 50, Novo mesto. PRODAM zastavo 101, letnik 74. Dušan Vencelj, pošta, Trebnje, 83-016. PRODAM kombi Z 430 K letnik 74 ali zamenjam za osebni avto (starejši letnik) in kravo s četrtim tri tedne starim teličkom. Naslov v upravi lista (1929/78). UGODNO prodam NSU 1200, tudi na kredit. Potov vrh 26. - PRODAM JEP, letnik 1970, registriran do januarja 1979. Naslov v upravi lista (1915/78). PRODAM zastavo 750, letnik 1970, registrirano do januarja 1979. Majda Rozman, Vrhpeč 17, Mirna peč. PRODAM fiat 850, obnovljen in moped T 14, letnik 77. Oglasite se na naslov: Ivan Piletič, Strav-berk 1,68222 Otočec ali do 11 ure na tel 21-121. PRODAM motor TL 14 na štiri prestave, letnik 1973, registriran do 16. marca 1979. Ivan Novak, Loka 22, Črnomelj. PRODAM osebni avtomobil zastavo 750, letnik 1968. Martin Kožel, Loka 3, Šentjernej. PRODAM traktor Kramar s hidravliko in koso (26 KM) z Deutz motorjem in z zagotovljenimi rezervnimi deli Ant on Bevec, Češnjice 23, Trebelno. PRODAM R 4, nekompleten, lahko tudi po delih. Drska 48, Novo mesto. MOTOR generalno popravljen, menjalnik in ostale dele za NSU 1000, prodam po ugodni ceni. Franc Božič, Zapuže 4, 68310 Šentjer-enj. PRODAM PRODAM kosilnico znamke Figaro, letnik 70 v brezhibnem stanju. Janez Abram, Dobrava 9, Kostanjevica, telefon (068) 69-730. PRODAM mlatilnico, primemo za hribovite kraje ter drvarnico in grablje sonce. Karel Lenčič Prekopa 41, Kostanjevica na Krki POR DAM žetveni kombanj 630 ali zamenjam za lažji traktor. Ludvik Gabrijel, Gor. Dobrava 1, Treb- nje. PRODAM ostrešje 6 x 8 m Naslov v upravi lista (1935/78). PRODAM skoraj nov 16-colskigumi voz za traktor. Cena ugodna. Te-rezga Urbanč, Velika vas, Leskovec pri Krškem. PRODAM košnjo sena na rastihi. Stanko Ajdovnik,, Zagrad 13, Škocjan. Informacije v nedeljo dopoldne. PRODAM dobro ohranjen diesel motor Araa Franc Stegne, Zilje 21, 68344 Vinica. BARVNI televizor Gorenje Color, ugodno prodam. Vrhovčeva 10, Novo mesto. OTROŠKI športni voziček-avto-sedež, italijanski (blago jeans) prodam. Informacije: tel 21-688. PRODAM kombiniran štedilnik (2 plin, 2 elektrika). Stankovič, Drska 31, Novo mesto. PRODAM ali zamenjam enoosno traktorsko prikolico za traktorske grablje. Naslov v upravi Hsta (1928/78). ŽAGANO ostrešje dolžine 13 x 10 m prodam Naslov v upravi lista (1851/78). PRODAM nov stroj za brušenje ventilov in prinza 1200 C, L 71. Jože Mihelič, 61294 Višnja gora. PRODAM zbirko desetih najboljših romanov. Jože Senica, DoL Su-šice 11, DoL Toplice. PRODAM 20 naseljenih AŽ roje in kranjiče. Jože M Budganja vas 14, 68360 Žužemberk. OBRAČALNIK za BCS prodam. Janc, Lešnica 9, Otočec. PRODAM seno na raštilu. Naslov: Ivan Potočar, Ragovo 1, Novo mesto. NUJNO poceni prodam Tamion ZOOM objektiv (85-210 mm). Drago Vovk, Bršlin, Kurirska pot 9, Novo mesto. UGODNO prodam kozolec. Sela 8, Straža pri Novem mestu. NOVO BAS KITARO EKO, navadno harmoniko in kontrabas prodam. Jerele, Šentjernej 125. PRODAM kopalno kad in peč (drva-elektrika). Knafeljc, Žabja vas, Na Tratah 8. NUJNO prodam kultivator-frezo Agrija, skoraj novo, s prikolico in plugom. Interesenti, javite se! Naslov v upravi lista (1884 /78). KOŠNJO nemške detelje prodam. Saje, Podgora 14, 68351 Straža. KOSILNICO Mino Padana na 1 kolo in malo mlatilnico prodam Franc Mrvič, Koroška vas 19, Stopiče. PRODAM celotno zbirk o Naša beseda. Naslov v upravi lista (1893/78). PRODAM obračalnik Maraton za kosilnico BCS. Anton Rozman, DoL Karteljevo 7, Mirna peč. 500 kg lanskega krompirja prodam. Marija Golob, Stopice 11. PRODAM seno na stoječem. Marija Šušteršič, Škrjanče 10, Novo mesto. MALO RABLJEN elektromotor Rade Končar (5,5 KM) prodam. Berlorar, DoL Kamence 16. PRODAM malo rabljeno motorno žago Stihi 041. Golob, Šentjernej PRODAM prikolico za osebni avto-mobiL Anton Hudoklin, Loka 18, Šentjernej. lAM novo pril avto. Janez Smolič, Ostrog 2, PRODAM novo prikolico za osebni Šeni PRODAM sadike žive meje. Dragomir Pokorny, Novo mesto, Drej-četova pot 11. KUPIM RABLJEN O Kamping prikolico kupim. Jože Kic, Škocjan. ENOFAZNI hidrofor kupim. Dež- man, Mačkovec 6, Novo mesto. OTROŠKO posteljico kupim. Božica Vovk, Kurirska pot 9, Novo mesto. KUPIM montažno garažo. Naslov v upravi lista (1905/78). PRODAM parcelo v Kostanjevici Ponudbe pošljite v upravo DL pod šifro ..GORJANSKA CE-STA“. PRODAM zazidljive gradbene parcele 1 km od DoL Toplic proti Podturnu. Naslov v upravi lista (1866/78). ZAMENJAM parcelo (1200 m2) s staro nevseljivo hišo blizu Ljubljane proti Gorenjski, za staro hišo kjerkoli ali prodam po 150 din m2. Voda, elektrika, blizu asfalt. Ponudbe pod »ADAPTACIJA ‘. V RADULJAH pri Šmar. Toplicah takoj prodam leseno hišico (ostrešje z novo opeko) ter 50 arov sadnega vrta in njivo. Informacije: Mokronog 88. PRODAM starejšo zidanico in dve parceli vinograda po 15 arov v Vinjem vrhu. Dam tudi na poso jilo. Janez Gotlib, Luterško selo 5, Otočec. RAZNO Z GRADBIŠČA v Irči vasi oddam 10 nw vrtne zemlje. Jurečič, Mestne njive 7, telefon 22-468. V NAJEM DAM takoj 37 arov vinograda in 150 arov sadovnjaka z njivo, hišo in gospodarskim poslopjem blizu M ime peči pri Novem mestu. Informacije po telefonu (061) 783-100. POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani, Gospodarska 5 (poleg univerze), vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! JANEZ PLUT iz Kota 18, p. Semič, se najlepše zahvaljujem vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri obnovi pogorelega senika, mi darovali seno, les, izvršili prevoze itd. Posebno zahvalo pa sem dolžan delavcem IM V obrata Semič, ki so mi zbrali denarno pomoč. Še enkrat vsem najlepša hvala! DRAGI mami in stari mami ANTONIJI PUNGERČAR iz Gruče pri Šentjerneju za 51. jubilej obilo srečnih, zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih-dragih želijo mož Stanko, sinova Stanko in Tone z družinama, hčerka Milena z družino, sin Lojze, ki služi vojaški rok, sin Jože in hčerka Jožica ter 5 vnučkov, ki staro mamo toplo poljubljajo. DRAGI mam i, babici in prababici ANI ČRTALIČ iz Volčkove vasi pri Šentjerneju za njen 87. jubilej obilo sreče, zadovoljstva ter še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih dragih želijo hčerke Pepca, Tončka m Ančka z družinama, sinova Jože in Tine z družinama, 17 vnukov in 10 pra-vnučkov, ki prababico toplo poljubljajo. NADVSE dobri mami ANI JAKŠA iz Sel pri Otavcu želimo ob njenem visokem jubileju vse najboljše, da bi bila še dolgo zdrava in zadovoljna med nami. Hvaležni otroci z družinami. ANGELI GRANDOVEC iz Livolda pri Kočeyju želi za njen god veliko zdravja in pošilja lep pozdrav stara mama. sitotisk krzk Črnomelj telefon: 76 - 748 •41. d« 12. m sitotisk kr2e Črnomelj ZAHVALA V 80. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama ter teta MARIJA BERKOPEC iz Podgrada 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebna hvala dr. Vodniku iz Novega mesta za obiske na domu in zdravljenje. Hvala tudi župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Trene, hčerka Albina in Mimi z družinama ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in dedka IVANA PICLJA -JONA polkovnika JLA v pokoju, nosilca spomenice 1941, borca in komisaija Cankarjeve brigade se zahvaljujemo vsem borcem Cankarjeve brigade in borcem Gorjanskega bataljona, ki so ga v tako velikem številu žbenopolitičnim organizacijam iz Novega mesta in Dol. Toplic, sosedom iz Gor. Polja, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Še enkrat iskrena hvala vsem! Vsi njegovi PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izrekla Ivu Kotarju z Broda 55, Novo mesto, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Marija Vidmar, Brod. FRANC RESNIK, Birčna vas 54, preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Alojzu Boltarju glede Krajev, skupnosti Birčna vas. ^OBVESTILA M GASILSKO DRUŠTVO Dobrnič, podružnica ŠAHOVEC, vabi na veliko vrtno veselico 28. maja 78 ob 15. uri v Dobrniču. Igral bo ansambel Franca Flereta. VALILNICA NA SENOVEM obvešča svoje stranke, da prodaja po ugodni ceni 1 leto stare kokoši, bele težke, rjave, srednje težke, in grahaste, zelo dobre nesnice, domače hranjene. Dobite jih lahko vsak dan, razen nedelje. Hkrati obveščamo, da se še dobijo enodnevni piščanci po prejšnje naročilu. Priporoča se Mijo Gunjilac, Senovo, telefon 75-375. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše dobre hčerke, sestre, žene in mame MARIJE TURK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivom Rika Ribnica, Gozdnega gospodarstva Draga, Melamina Kočevje, Inkopa Kočevje in Snežnika Kočevska Reka za vso pozornost in darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se dobrim sosedom za njihovo pomoč, vsem sorodnikom in znancem za izraženo sožalje in vsem prijateljem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za poslovilna govora tov. Ferdinandu Katernu ter tovarišici Nadi Vreček, pevskemu zboru Loški potok ter pihalni godbi iz Ribnice. Žalujoči: mož Srečko, sin Vojko, mama Ivana, sestra in brat z družino DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LlS^i Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konferenc* SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mest°> Ribnica, Sevnica in Trebnje. . IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predse« nik: Slavko Lubšina. . UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urjp nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), r° IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna n*j ročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnap‘9 - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (°*' ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun-52100-620-107-32000-009-8-9. , ^ OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na doloc® strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cin »j* prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vs8!^ nadaljnja do preklii beseda 4 din. Za vse druge oglase in oglase v bar« od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenj« sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. y'0. se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proiZ' dov. . TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem m,c,s,-ca Naslov uredništva: 68001 Novo mes,0’ ročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni »ta -n filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni f*"™ tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 22J f* T tT M"9 t * M'9 T k*" h' w O1* w & “ * * « * HUMlHHRiHHHHHI —— ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, sestrične in svakinje VLADIMIRE VODUŠEK upok. učiteljice na Senovem se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so tako obilno darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo tovarišici Habich-tovi za vso pomoč, tovarišici ravnateljici za organizacijo pogreba, tovarišu govorniku za tople besede, zborovodju m pevcem, recitatorjem in celotnemu učiteljskemu kolektivu, domu upokojencev v Krškem, župniku, množici učencev s cvetjem ter vsem, ki so jo spremiti na zadnji poti. Sestra It dviga Verstovšek, sestrični Anica in Olga, svakinja Marija Verstovšek in drugo sorodstvo ZAHVALA spustila naša najljui ma, babica in prababica V 92. letu nas je zapustila naša najljubša mama, stara ma- ababic IVANKA VIDRIH iz Lešnice pri Otočcu Iskreno se zahvaljujemo •d so nam pomagali v dolžni župniku Francu ljeni obred, Ivanu Šp< ob odprtem grobu m boleznu Vsem, ld ste jo v tako velikem šte enkrat iskrena hvala. sorodnikom, sosedom in znancem, težkih dneh. Posebno zahvalo smo Kaduncu iz Otočca za lepo oprav-rju iz Ljubljane za prelepe besede :pci Mali za pomoč v času njene I kojnici darovali cvetje in vence in u spremili na njeni zadnji poti, še Vsi njeni ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra mama in stara mama JOŽEFA MEDLE iz Gubčeve ulice v Novem mestu Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter ji podarili cvetje in vence. Iskrena hvala sosedom, ki so ji kakorkoli pomagali in jo tolažili med težko boleznijo. Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje ter župniku za lepe besede in opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Pepca, sinova Slavko in Tone z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in stare mame ANGELE PROSENIK z Migolske gore pri Mirni se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč. Posebno se zahvaljujemo internemu oddelku novomeške bolnišnice za Vso pomoč med težko boleznijo, IMV-TO Mirna in Mlademu rodu, Kranj, za darovane vence, pevcem, tov. Strmoletu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred in govor. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnici prinesli toliko vencev in lepega cvetja, jo spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje m nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: mož Tone, sin Tone z družino, hčerki Janja in Marinka z družinama ZAHVALA Nepričakovano nas je v 52. letu starosti zapustil naš ljubi mož, ata, sin, brat, stric ter stari ata in boter IVAN KLOBUČAR iz Gor. Mraševega va{£tn° X “hvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, delovnemu kolektivu Novoles Straža in sodelavcem, podjetju Kovinar in ZB Birčna vas za podarjene vence in denarno pomoč. Hrala osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice za lajšanje bolečin, Francu Berkopcu iz Rumanje vasi za prevozno sredstvo, župniku za opravljeni obred in vsem, la so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Se enkrat vsem iskrena hvala! žalujoči: žena Veronika, hčerke Majda z družino, "“Jjana in Stanka, mama, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila draga sestra in teta MARIJA KRAMAR Malenška vas 19 Iskreno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, vaščanom za podarjeni venec m cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo župniku in ostalim duhovnikom ter cerkvenim pevcem za tako lep obred. Hrala vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: sestra Tončka, brat Polde ter drugo sorodstvo Po za ZAHVALA in mučni bolezni nas je io zapustil mož, oče m stari oče JOŽE AMBROŽIČ iz Žrjavina Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedoma prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala podjetjema Kremen in IM V. Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred, pevcem za zapete zalostinke in zdravstvenemu osebju iz Šentjerneja. Žalujoči: žena Francka, sinovi Jože, Ivan, Martin in hčerki Marija in Fani z družinami, sestra Ana in drugo sorodstvo V SPOMIN Pred desetimi leti nas je zapustila naša ljubljena žena in zlata mama ZINKA BUDIC gostilničarka s Čateža ob Savi Vsem, ki se je še spominjate in obiskujete njen prerani grob, iskrena hvala. Pogrešajo jo: mož Pepi in otroci Jože, Marija, Anica, Peter in Toni z družinami ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, brata in strica FRANCA MEDICA iz Poljan, upokojenca-rezervnega oficirja iz NOV se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju Pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu, ki mu je pomagalo med neozdravljivo boleznijo. Zahvaljujemo se tudi vaščanom, ld so bili res dobri in nam biu v veliko pomoč, še posebej Zofki in Angeli, nadalje organizacijam KO ZZB NOV, društvu upokojencev, SZDL Poljane in ZRVS Straža, DoL Toplice za podarjene vence, govore in razvitje praporov, GG Podturn in sindikalni organizaciji IMV Novo mesto za podarjene vence. Posebna hvala pevskemu zboru in godbi za zadnje žalostinke in govornikoma tov. Puhanu in tov. Šporarju. Žena Minka s sinom Ivanom z družino in drugo sorodstvo ^kakveder KMETIH ftjena r.|®\t°žila, prosila kakor še nikoli. Vsa blitve 3 k°l> vse krivice, vse želje, vse *bastnih 'uf ^ P^v1«!0 04 dan v vročih, vanjejn besedah med jokom in vzdiho- usmili se me, reši me! O ti križani . In in vsi svetniki!*4 bah t . j®> kakor moli duša v smrtnih ^Htve i!e~ je nevede jecljal besede in j**1 je molilo njeno srce. Ona \\h0 se stoPinje-Jjsne 111 slišala. Molila je in jokala dalje in « l®k* se - Psdsle v prah pod križem, ječalo v JVie sPet razgrnila in kamenje ji je je grudi Ni pazila, ni se zakrila j**r' u S do drugih odpadnih reči. Vse to na-in uJ! '• boljše dele kupi pri Odpadu, vijake Niirr.i: ^U9° pa v tr9ovmi. Pri delu nadvse uživa, aa 06 zmanika potrpežljivosti, in čeravno vztraia J? ' °b deževnih jesenskih dneh dolgo do (.k 03 vor'^u- V tistem času na kmetiji ni l .onega dela, zato si vzame čas za oživljanje ovine in plastike, ki sta končali svojo usodo pri dpadu. Kadar gre v Brežice, ga po ves dan ni j^zaj. Na pot se odpravi vedno s kolesom, da se rn*. kadar hoče. Nekoč mu je soseda naročila: „Prinesi mi, no, malo kvasa, če greš v Brežice!" „Bom, zakaj pa ne," ji je odvrnil, potem pa do večera ni bilo sledu ne o kvasu ne o Ostreliču. In tako je soseda ostala brez kruha, čeravno bi bil kruh do tistega časa lahko že dvakrat pečen. Ko ji je Franc o mraku le prinesel naročeni kvas, ga je sprejela z besedami: »Brežice so pa daleč, kaj? " Seveda je bilo to njeno zadnje naročilo. Tak je Ostrelič. Ko zbira pajace, racake in lutke vseh vrst, pozabi na svet okoli sebe. Tedaj že tuhta, kakšna bo najnovejša vetrnica, s katero bo presenetil sosesko. Vetrnice namreč kraljujejo na vseh strehah okoli prostranega dvorišča, pa tudi v vinogradu. Marsikdo bi rad katero odkupil, pa je Ostrelič ne da, češ da premalo ponujajo, za izgubo jih pa ne bo delal. Dvema jo je napravil. Pozneje sta rekla, da so jima vetrnici ukradli, v resnici sta ju pa prodala. To se mu je zamerilo, saj jih končno ne dela za denar, ampak za lastno kratkočasje. Vetrnice pa niso njegovo edino veselje. Pri 77 letih je Ostrelič še zelo čil in živahen in brez težav poprime za vsako delo na kmetiji. Na dvorišču in v gospodarskih poslopjih ima vse neverjetno natančno urejeno. Vsaka stvar je na svojem mestu, vedno je pospravljeno. Kmet je postal Ostrelič šele malo pred štiridesetim letom, ko je kupil sedanje posestvo. S štirinajstim letom je bil že delavec v opekarni. Pozneje se je zaposlil pri železnici. Od nekdaj je bil veseljak in nadvse rad je igral harmoniko. Kupil si jo je, ko je dopolnil sedemnajst let Bil je samouk in z veliko potrpežljivostjo se je učil preproste ljudske viže, dokler jih ni obvladal. Tudi pel je rad. Zato je bil povsod priljubljen. Veselje do petja in igranja je vcepil tudi sinovom. Bil je njihov prvi učitelj harmonike. Zlasti Franci in Milan, ki živita zdaj na Gorenjskem, veliko igrata. Ko sta gradila hiši, sta morala oba harmoniko prodati. Franci jo je ponovno kupil, Milan paše ne, ker mora perj dokončati dom. Tretji sin Jože, ki bo ostal na kmetiji, prav tako igra, le da ne utegne veliko: zaposlen je in še doma ga čaka delo. Njegov oče je prepričan, da si mora človek najti tako razvedrilo, ki ga spodbuja, ki mu daje voljo do dela. Zato on nikoli ne miruje. Če ni dela na polju ali v vinogradu, si ga najde doma. Vse zna popraviti. Izredno spreten je, čeprav se ni izučil nobenega poklica. Zelo je ponosen na sVojo delavnico na dvorišču. Lesene stene so od vrha do tal obložene z orodjem. Ostrelič narav- nost uživa, kadar stopi mednje in se loti dela. Veliko stvari pa opravi zunaj, pod milim nebom, ker je v lopi pretesno. Starejši sin je ključavničar; morda bi bil tudi on, ko bi imel priložnost za uk. Toda takrat so bili drugačni časi: mati je zgodaj ovdovela, živali so v revščini; ostala je sama s štirimi otroki in tako je Franc moral za kruhom takoj, ko je odra-stel šolskim klopem. Zaslužek v brežiški opekarni je bil boren, pa še tega je moral dajati materi, da je lahko preživljala družino. Pozneje je bilo lažje, ko je postal polnoleten in ko si je dobil delo pri železnici, pa še s harmoniko je zaslužil kak dinar. Harmonika je ostala njegova zvesta spremljevalka. Nanjo ga vežejo najlepši mladostni spomini. Zadovoljen pa je tudi s sedanjostjo, zato se le redko vrača nazaj. Ne utegne. Zelo rad bere in v časopisih mu nič ne uide. Ob njih bedi pozno v noč, ko že vsi spijo. To mu je prešlo v navado in ne bo se ji odrekel, dokler bo zdrav. Do sedaj z zdravjem ni imel težav. Pravi, da zdravniki niso hodili okoli njega, on pa tudi ne okoli njih. JOŽICA TEPPEY Dvakrat USA jTRAJKA *Wana in. Pisana je popotna malha Jožeta p0vS(J .v niej nosi tudi dva štrajka. Predvojna. Jssenic J® bil v sindikatih, spoznal je delavce od Qa j ®ev9elije. Nekaj zaradi nemirne krvi, S^ih a03*3 '2 kraia v kraj, nekaj pa zaradi °.Ci orožnikov. Zanje je bil kolovodja, jsjjn,st'čni agitator. Oči se mu zaiskrijo, na lica si nadene trd in odločen izraz, ki ga včasih prešine posmehljiv nasmeh. Kot da bi bil za 40 let mlajši, kot da bi ponovno doživljal svoja najnemirnejša, a najlepša leta. Kot da ne bi že štirinajsto leto sedel za tajniško mizo v uradu krajevne skupnosti Birčna vas. Z Lešnice, kjer se je pred 75 leti rodil, je po petih letih odšel z družino v Šentjernej in tam še kot mlad služil na kmetiji v Gradišču. 15-leten je nato odšel v Slavonijo, potem v Zagreb in nazadnje v Apatin. Nihče izmed odmačih takrat ni vedel, kje je Jože. „V Apatinu sem bil kurir. Tam sem srečal nekega upokojenega železničarja; kasneje sem izvedel, da je bil star komunist. Govoril mi je, da delavci moramo držati skupaj, če hočemo kaj doseči. Zame so te besede veliko pomenile, pričel sem razmišljati." Jože pa ni ostal dolgo v Apatinu, že čez dve leti je prišel nazaj na Gorjance in se zaposlil v Heinriharjevi žagi. Tu je ostal do leta 1924, nato pa se vrnil domov in oblekel žandarsko uniformo. Pa ne za dolgo. Že po letu in pol se ga zaradi njegovih nazorov in svobodomiselnosti vrgli na cesto. Ratajevo romanje se je nato nadaljevalo. Najprej je bil na žagi v Rogu, kjer so delavci že imeli organiziran sindikat lesne industrije, vendar ni bilo od njega nikakršne koristi. Rataj pravi: „Vse je slonelo zgolj na plačevanju članarine. Zato sem raje odšel v Črnomelj k Jugolesu. Tam sem prvič začel organizirano delati za boljše čase delavstva. Ustanovili smo sindikat. Toda sadove dela nisem dolgo užival. Imel sem namreč veliko nadur, hotBl sem doseči, da mi jih plačajo, pa sem se znašel na cesti. Brez ficka v žepu!" Jože se je potem obrnil na mariborskega advokata dr. Resmana, zastopnika delavskih pravic. Ta je dosegel, da so Rataja vzeli nazaj v službo, vendar je že čez pol leta odšel v Ljubljano, od tam pa za preddelavca v kamnolom Preserje. Leto 1936. „V kamnolomu sem srečal Karla Štrumblja in ni dolgo trajalo, ko sva organizirala prvi sindikat. Ni bilo lahko, kajti preserški kamnolom je imel tri delovišča, skupaj pa preko 400 ljudi. Po ustanovitvi sindikata smo pričeli misliti tudi na to, kako bi dosegli boljše plače. Odločili smo se za štrajk. Pripravila sva ga s Štrumbeljnom. Spomnim se, da je bil lep junijski dan, ura poldne, ko smo prekinili delo. Pome so takoj prišli žandarji. Rekli so, da sem kolovodja, komunist, hoteli so me aretirati. Delal sem se nevednega; iz časov, ko sem bil sam žandar, sem namreč vedel, da potrebujejo za aretacijo poseben nalog. Niso ga imeli in tako sem ostal svoboden." Štrajk v Preserju je trajal 20 dni. Delavcem v kamnolomu so pomagali mesarji, kmetje, peki. Nahranili so jih, dali so jim prenočišča. Jože sedaj s ponosom pove: „Po dvajsetih dneh smo dosegli cilj. Delodajalci so nam zvišali plače za 20 odstotkov." Za Rataja pa je v Preserju postalo vroče, zato je s pomočjo nekega prijatelja odšel na žago v Kordun. Bilo je to leto za dogodki v Preserju. „Tedaj sem imel že veliko izkušenj, in naj ne bo nič čudnega, če vam povem, da sem dva meseca po prihodu v Kordun organizizirai delavski sindikat, kmalu zatem pa 270 ljudi pripravil do stavke. Štrajk je trajal 14 dni, uspeh pa je bil enak kot v Preserju: delavci so si priborili za 20 odstotkov višje plače. V Kordunu sem ostal še kak mesec, ko je nekega dne pritekel k meni desetleten fantič s kuverto (poslal ga je neki žandar, moj prijatelj), v kateri je pisalo, naj zbežim, ker me mislijo aretirati." Jože se je ponovno odpravil na potovanje. Najprej na Plešivico v BiH, od tam so ga žandarji spodili v Vojniče, končno pa se je naselil v Škofji Loki, in ostal tam do vojne. Delal je na žagi, iz katere so Nemci ob pričetku vojne pobrali vse delavce in jih zaposlili na zbirališču vojnega plena. „ Lepšega dela nisem mogel dobitiI Hitro sem našel tovariša, s katerim sva potem obleko, orožje, municijo in še kaj pošiljala za potrebe OF. .Pošta' je potekala takole: kmetje so na žago prihajali po žaganje, vanj pa smo skrili municijo in obleke, medte ko smo puške pošiljali po kanalih. Vedno več nas je bilo, ki smo tako pomagali OF. Spominjam se Staneta Remškarja, Janeza Mačka, Ludvika Žontarja, Jožeta Fižina in Matevža Eržena." Za Jožeta tudi po vojni ni bilo miru. Treba je bilo opraviti s številnimi skrivači, takimi, ki so skušali delati razdore v novem sistemu. „Tako je bilo leta 1947 v ribniškem Inlesu, kamor so me premestili za obratovodjo. Razhajkali smo klapo, ki je delala razdor med delavci in jih ščuvala proti komunizmu. Podobno je bilo tudi kasneje po premestitvi v Škofjo Loko, kjer sem bil šef centralnega skladišča." Jože Rataj se presede na tajniškem stolu. V roke vzame naročilnico in pravi: „Ne vem, koliko časa bom še zmogel. Predlani nas je bilo na srečanju predvojnih revolucinarjev Slovenije še 38, lani pa že 6 manj." BOJAN BUDJA n * ■ -W.y ; . • v W M m .in +H» ■ Ob prepogostih poročilih o pomoru rib v tej ali oni reki, ki prvi hip še zbude nekaj zgražanja, medtem ko smo za drugo splošno onesnaževanje že dokaj otopeli, smo po drugi strani le priče vse širšim prizadevanjem za lepoto okolja. Pomemben delež tem prizadevanjem dajejo slovenski vrtnarji. V okviru pravcatega gibanja hortikulture so nekdanje cvetlične razstave iz nenaravnega betonskega okolja ljubljanskega Gospodarskega razstavišča prenesli v neposredno življenjsko okolje. Pred tremi leti so se izkazali s tako imenovano „Brežiško pomladjo", letos za MOZIRSKI CVETLIČNI KONCERT praznik Osvobodilne fronte pa so uradno odprli Mozirski gaj kot prvo stalno vrtnarsko razstavo na planem v državi. Samo prve tri dni je v Mozirje prihitelo 3.000 obiskovalcev. Marsikaj v tem gaju se šteje s tisoči. Posebnost prvih tednov maja je bilo cvetenje sto tisoč tulipanov. Na dobrih petih hektarih ni manjkalo tudi drugih lepot. Sami vrtnarji so govorili o cvetličnem koncertu. Kdor je vse skupaj videl, jim gotovo ne more očitati poklicne vznesenosti. Nič nenavadnega, da za prvomajske praznike veselični prostor s stalnim glasbenim ansamblom pred vhodom v gaj nikakor ni mogel zaživeti: gruče obiskovalcev so pritegnile predvsem lepote narave. Mozirje je, kar se vrtnarstva tiče, vseslovensko stanovsko solidarnost razširilo preko državnih meja. Le kdo bi si mislil, da lahko preračunljive Holandce pritegne skromna prošnja iz malega Mozirja: podarili so jim kar 64.000 okrasnih čebulnic! Samo znana holandska firma Hillegom je poslala 45.000 čebulic tulipanov in še okoli 30.000 raznega letnega cvetja. Njihovi strokovnjaki so že lani prišli v Mozirje in se prepričali, da gre za nekaj več kot le sajenje nekega cvetja na enem orostoru. Navsezadnje mozirska razstava cvetja v naravi ni samo to, temveč postaja iz dneva v dan vse popolnejši prikaz narodopisnih posebnosti pokrajine. Po brošuri z opisom gaja sodeč, delovna vnema krajanov prekaša kroniste, saj marsikaj, kar je v knjižici omenjeno še v prihodnjem času, že stoji. Med drugim je ob deroči Savinji zložen pravcati splav, lesna drča in še marsikaj od nekdanje bogate tradicije splavarstva. Mozirski gozdarji so postavili tudi logarsko kočo iz smrekovega lubja, lovci prežo in krmilnice. Ob vodi klokoče pravcati mlin. Sleherno društvo v kraju je, kot bi šlo za nekakšno tekmovanje, prispevalo svoje. Čebelarji so postavili čebelnjak, panji so seveda živi, ne manjkajo prave kmečke lesenjače. Razmišljajo celo o prikazu kuhanja oglja. Ribiči, ki so med prvimi pričeli urejati levi breg Savinje, imajo pred ličnim domom lep in z ribjim življem bogat ribnik, ob planinski koči malo dlje ne manjkajo posebnosti gorske favne. Skratka: vse leto bo kaj videti. Poudariti velja — in to je lahko dragocena izkušnja drugim — da je ta park nastal iz vaške gmajne, ki je bila vrsto let mozirsko smetiščel Divja Savinja je tod prekladala svoje korito. Ko so se mozirski turistični delavci odločili narediti nekaj iz tega zanemarjenega predela, so pričeli z gradbišč v Mozirju in celo iz Velenja voziti sem boljšo zemljo. Izkoristili so tudi širitev ceste p^! Črnivcu. V celoti so navozili okrog 20.0$ kubi kov zemlje. Razbohoteno grmovje Jj marsikje domala neprehodno trnje je mora* odstopiti mesto urejenemu videzu. Vrtnarka ^ Sevnice, članica slovenskega društva inž. Sij-1 Fric — v maju so v Mozirju cvetele njene mačP — govori celo o pravcati puščavi rečnega proda druge navlake. Ko so pod marljivimi zam^ krampov in lopat domačinov (stroji bi uničj* preveč redkih dreves), krčili to divjino,J* manjkalo takih, ki so menili, da bo divja rajj ponovno zagrnila vložena prizadevanja, obsežnejših akcijah je prijelo za delo tudi po 80 parov rok. Sodelovalo je tudi Društvo slovens vrtnarjev, ki je lani junija povabilo člane enkratno delovno akcijo. Trem stotnija Mozirjanov se je tisto soboto pridružilo" vrtnarjev iz raznih krajev Slovenije, tudi Nova mesta. Zasajena trata je bila neverneži poslednji dokaz, da je bila nekdanja divja ri premagana. Mozirskim ženskam so priskočili fj* pomoč učenci vrtnarske šole iz Medloga pri CeU1! pri sajenju 100.000 čebulic tulipanov. Tisti; cvetenja teh cvetov v prvih tednih maja n^ipei zamudili, so se lahko prepričali, da trud ni b' j zaman: ob vhodu pred ribiškim domom je cvetjl ^ največji tulipan, sestavljen iz tisočev enak*' ^ cvetov z rdečim obodom in rumeno sredico. , ap Mozirski park naj bi bil vreden občudovani* pr 170 dni, tja do jeseni. Tulipane naj bi sedaj* cvetenju nasledile pisane enoletnice. V poletn*! mesecih bodo drugače kot okovane v mesti11 beton in asfalt zaživeli tudi cvetovi novomeš^ ^ vrtnarije ali gredice brežiške Agrarie — ^jni omenimo tudi prispevek naših vrtnarji ni Prenekateremu obiskovalcu se ob ogledu tefl* gaja poraja kakšna zamisel in sklep za lep* h. ureditev okolice svojega doma. Vse več bo tu®1' ^ takih, ki se bodo zavzemali za korenitejše akcijev svoji krajevni skupnosti ali tovarni tudi v te^j ^ pogledu. Večji razmah takšnih prizadevanj J* D lahko največji sad mozirskega podviga. d ALFRED ŽELEZNI* Popotniku, ki se pelje po cesti od Škocjana do Šmarjete, se spotoma ustavi oko na romantičnem zapuščenem mlinu v vasi Zbure. Stoječa mlinska kolesa nemo pričajo o tem, da je bilo tod včasih živahno vrvenje in neprekinjeno bučanje šumeče vode. Zbure so vas na križpotju cest Novo mesto ČAS JE USTAVIL KOLESA — Mokronog in Krško, prvič pa so v zgodovini omenjene že leta 1295, ko jih je slavonski ban Štefan Zrinjski podaril kostanjeviškemu samostanu. Imeli so tudi zgodovinsko pomemben grad, ki je bil prvotno lesen, kasnejša lastnica Ana Schvveiger pa ga je v 17. stoletju pozidala v lepo dvonadstropno poslopje s kapelo. Danes je videti le razpadajoči Klevevž, ki je bil nazadnje v lasti Ulmov. Kdo ve, kakšne skrivnosti iz starih časov bi nam lahko izdal mlin, če bi predmetom bila dana govorica! Današnji lastnik Anton Smrekar se za zgodovino ne zanima kdove koliko, ve pa, da je bil mlinar že njegov oče, ki pa ga že štirideset let ni več med živimi. „Noč in dan so pri nas mleli trije pari kamnov in stope so kar naprej nabijale svoj enolični ritem. V mlinu je bilo toliko vreč, da nisi imel kam stopiti..." je rekel Smrekar ves začuden, da se sploh še kdo zanima za njegov stari mlin. Poleg mlina je še nekaj poslopij, eno kaže na to, da je bilo zgrajeno šele pred nedavnim. „Mlinar sem nehal biti pred kakimi sedmimi leti. Napredek in tehnika sta pobrala mnogo mlinov, med njimi tudi našega," je z otožnostjo povedal gospodar. Ko so v Škocijanu odprli valjčni mlin, so stranke tja nosile mlet in mlinarija pri Smrekarjevih je tako rekoč sama od sebe zastala. Še vse pa v mlinu stoji, kot je bilo nekoč. Kamni so še dobri, kolesa bi se še vrtela, če bi bilo potrebno, in vsa oprema je nared. Le prah in pajčevino bi bilo potrebno omesti. ,.Morda bi takile mlini še prav prišli," je malce skrivnostno omenil zadnji mlinar v Zburah ob potoku Laknici. „V primeru vojne ali kaj takega ... Za splošni ljudski odpor je to važno," je pojasnil svoje stališče. Smrekar pa se dobro spom inja prvih povojnih let, ki so bila zlasti za mlinarja najmanj prijetna. Bila je obvezna oddaja, kar naprej kontrole, voditi je bilo potrebno točno evidenco, pa dnevnike in kup administracije. Kljub vsemu ni bilo nikdar dovolj, kar je mlinar dal. so bili za vse nas," je rekel „današnji mladi pa si sploh ne more predstavljati pomanjkanja« katerem smo se takrat znašli." Tudi za mlinarskim poklicem Smrekarju ravno žal, saj pravi, da je dlje časa trajalo, Pre^l' se je dodobra naspal. Kot mlinar je moral vstaijv ponoči, zmeraj je bil bel in ušesa se mu ^ nikdar odpočila od enoličnega ropota. Ker so imeli kmetijo že prej, so se . Smrekarjevi domačiji preusmerili v poljedels^j Tudi za kmeta ni lahko, ampak razmere se izboljšujejo. Na prvi pogled ne kaže, d® n| Smrekarjevim česa manjkalo in tudi gospodar nič potožil glede tega. ^ Čas je ustavil kolesa na zburskem mlinu< se glede zamotanosti, razprtij, j. Uanju ln. neizpolnjenih obljub ob ustanav-d ^akolo graditvi odlikovale dolenjske železnice, i, < Ule nekako je bilo. jj; ali temenica? ali I8Š4 °trlde^? ° železnici skozi Dolenjsko je leta 5o *i«nska Y°v'nskemu ministrstvu predložila ljub-Htenie|j.|r9°',ska zbornica. Ta načrt je še isto leto n* Nokrin- kLran)skemu deželnemu zboru poslanec o• r®njski« km®čk*h občin Janez Kapelle. ^ ^ <**elni zbor je sprejel za dolenjske |jl Pom«-'.. ® resoluciii. Slednia beseda Je takrat ni porner.'j, e resoluciji. Slednja beseda že takrat ni nl » Ljuhr obveze- Dolenjska proga naj bi potekala ViŠnjg Jan® čez Lavrico, Šmarje in Blato do *UJ^rYl(?orLe- dalje od Hudega prek Zagradca in 1,4 Tan*r do Dvora, Soteske ter nato do Vrčic )h n* > *a oo Dvora, Soteske ter nato do Vrčic \i Nk 9°ro, Črnomelj, Krasinec, Ribnik in rt ^udiiY, .^ažnice na Karlovec. Za progo med na4rt nr^L so 'zdelali tudi alternativni niega £ j**. Radohove vasi, Velike Loke, Treb-0 Drek (j . Mirne pegj dQ Novega mesta ter od tod ,n Pr«k Tr k ■Sel do Rožnega dola na Vrčice. Proga * ^18 893 b' bila dolga 19,60, prek Soteske H 0J7 milje. 3 ^fta kU|-*aPe do Hudega pri Stični sta imela ’’ *° nastal J*ali mani Podoben potek tras. Razlike * ^^Čitj 6,. pred St'fino, kjer se je bilo treba ^rebn Sp?ljei° železnico po dolini Temenice [! *** fy|u,. Je9a in v Novo mesto ali pa jo usmerijo 0ra in č° V d°l'no Kfke ter prek Žužemberka, 0 s*aia na, oteske do Dolenjskih Toplic. Tu sta si 3 wrot' dva tabora nepomirljivih intere- B >iSih,-nel se *e srdit b°i' 0 katerem priča 3 t ini?apisnik 0 reviziji trase, ki obsega celo * 9ievnjk ateremu je priključenih 12 spomenic odborov, občin in skupin interesentov. Odločitev, kod naj teče dolenjska železnica, je bila res težka, saj so za dolino Temenice kakor tudi za dolino Krke govorili tehtni razlogi. Poslanstva iz Temeniške doline z župani na čelu so poudarjala večjo kulturno razvitost in gopodarsko donosnost svojega kraja. Sklicevali so se na rudna polja pri Šentrupertu in Trebnjem, na premogovnik pri Šentjanžu, na razvitost poljedelstva, žagarstva, mlinarstva in vinogradništva. Dolino zelene Krke svojih milih nasprotnikov so vrli Temeničani označevali kot ozko in tesno sotesko, ki drži skozi kraje, ne brez razloga imenovane Suha krajina. Za progo po dolini Krke je po mnenju Temeničanov govorila samo železarska industrija na Dvoru, ki pa, so zadali milostni udarec, v zadnjem času občutno peša. Na Dvoru, v Žužemberku in v Soteski pa so zavihteli meč statistike. Proga po dolini Krke bi presekala 40.000 oralov Auerspergovih in 30.000 oralov drugih zasebnih gozdov, ki bi dali vsako leto na tisoče sežnjev trdega in mehkega lesa ter 30.000 centov ježic, želoda in gob (?) ter 4.000 centov smole. ODLOČIL JE VOJAK Položaj komisije je bil spričo pretiranih cenitev tonaže bodoče proge prav kočljiv. Učeni zastopniki komisije so sicer priznali, da je železarna na Dvoru važen industrijski objekt, da je Krka nenehna vodna moč, koristna za izkoriščanje okoliškega lesnega bogastva, vendar pa da vse to ne more odtehtati statističnih podatkov o bogastvu Temeniške doline, bogastvu, ki bi ga železna cesta popeljala v širni svet. Nasprotnega mnenja je bil zastopnik že imenovane ljubljanske Trgovske zbornice, ki je v svoji izjavi poudaril, da problema dolenjskih železnic ne bi smeli presojati z ozkosrčnega vidika krajevnega prometa, temveč z vidika tranzitnega prometa alpskih dežel z bogatim jugovzhodom. Pri takem množinskem prometu da je odločilna nakrajša zveza. Vse je že kazalo, da bo stekla dolenjska železnica po dolini Krke. To odločitev je zaradi lastnih koristi zagovarjal tudi mogočni knez Auersperg. Ko se je vmešal predstavnik avstro-ogrskega generalnega štaba in odločil, da mora zaradi strateških razlogov proga teči po Teme-niški in ne Krški dolini. In tako bi Dolenjska prav kmalu dobila prvo progo, če ne bi bilo usodnega črnega petka 9. maja 1873, ko so se na borzi sesula bogastva. V razvalinah je ostal tudi načrt dolenjskih železnic. Za celih 17 let, dokler ni vzel stvari v roke prof. Franjo Šuklje, Novomeščan, poslanec in kasneje deželni glavar. Šukljetu je stopila ob bok Trboveljska premogovna družba, lastnica kočevskega premogovnika. Dunajski ptički so takoj začeli peti drugače. TPD je imela denar in rudnik v Kočevju, ki bi ga lahko zares izkoriščali le z železnico. Šuklje pa je brenkal na struno, da Dolenjska „ne more vnovčiti tega, kar ima in kar1 bi lahko pridobivala. Nima industrije, ima zaostalo kmetijstvo. Neomikanost, beraštvo in gospodarski propad je usoda krajev brez železnic." Trgovinsko ministrstvo je slednjič 15. julija 1887 dokončno odločilo, da pelje dolenjska železnica iz Ljubljane prek Trebnjega do Novega mesta. Ima odcep do Straže (zaradi Auersperga?), kočevska proga pa se odcepi pri Grosupljem in pelje skozi Velike Lašče in Ribnico do Kočevja. KOČEVJE PRED NOVIM MESTOM Potem so bili nekakšni trojni sporazumi, delniške družbe, državna zagotovila in še druge oblike finačno-papirnate vojne.. Sodelovala je tudi Kranjska hranilnica, banke imajo vedno povsod prste zraven. Za navadnega potnika pa je bilo važno, da so progo Ljubljana—Grosuplje—Kočevje odprli za javni promet 27. septembra 1893, progo Grosuplje—Trebnje—Novo mesto in Novo mesto—Straža pa 1. junija 1894. Vlak je vozil iz Ljubljane do Novega mesta 3 ure in 8 minut. Kot vidite, je dobilo Kočevje progo pred Novim mestom, zato poglejmo, kaj je med drugim o vožnji prvega dolenjskega vlaka zapisal tedanji kronist. Za časnike so tedaj pisali tudi ljudje, o katerih se danes učimo v šoli. Janko Kersnik trdi v podlistku Slovenskega naroda, da se je udeležil slavnostne vožnje prvega kočevskega vlaka tudi norec iz Studenca. Ker je bil lepo oblečen v frak in cilinder, so ga vsi pustili pri miru. Celo jedel in pil je lahko na veliko, po šampanjcu še 13 čaš piva. Na vlaku je bila vsa avstrijsko-slovenska železničarska smetana, same uniforme in križci. Do solz ganjen je bil tudi glavni pobornik dolenjske železnice Franjo Šuklje, o katerem Kersnik piše, da je imel preveličasten cilinder, sam Šuklje pa v svojih Spominih izrecno poudarja navzočnost preslavega ministra, generalnih ravnateljev, knezoškofa, ki je blagoslovil lokomotivo, ter drugih, že tedaj manj pomembnih veljakov. Ne pozabi pa Šuklje zapisati, da mu je sam trgovinski minister markiz Bacquehem v čisti nemščini čestital, kako je dolenjska železnica samo njegova (Šukljetova) zasluga. Vsekakor pa je dala železnica dolenjski trgovini s kmetijskimi pridelki, živino, lesom in vinom nov polet Stara industrija se kljub zvestim vodam Krke ni mogla obdržati, železarna na Dvoru je ugasnila, prav tako papirnica v Žužemberku. Takrat so trdili, da je tega kriva železnica, ki jih je obšla, danes pa tedanjo odločitev blagoslavljamo. Bil je namreč načrt, da bi nekaj podobnega jeseniški železarni, če bi bila železnica, zgradili na Dvoru. Kakšna bi bila danes Krka? V SEMIČU NEKOČ ŠTIRJE MLAJI Bili pa so tudi majhni spori, na primer boj za železniško postajo med Žlebičem in Ribnico. Dovoz lesa iz Sodraške doline je nesporno govoril za neznatni Žlebič, do popolne postaje pa ni bilo mogoče odrekati pravice tudi trgu Ribnica. Spor so nekako zgladili z novo cesto. Zdaj pa še nekaj besed o belokranjski železnici, saj to navsezadnje zasluži. Do Semiča je pred dnevi peljal zadnji hlapon. Najprej so se tu, ker ni bilo denarja, zavzemali za ozkotirno železnico. Poslanec Šuklje je med drugim navajal, da je belokranjsko ljudstvo izobraženo in za delo zelo pripravno, ob progi pa da kar leži premoga, železne rude in gline. Za povezavo med Kranjsko in Hrvaško so se zavzemali tudi hrvaški in dalmatinski poslanci, ki so zahtevali normalno progo. V igro sta vstopila tudi Črnomelj in Metlika. Kje bo postaja? Na račun dolžine proge je danes postaja tako v Metliki kot v Črnomlju, pa še niso vsi zadovoljni. Belokranjski krak dolenjske železnice so slovesno izročili namenu tik pred začetkom prve svetovne vojne, 27. maja 1914. Ko danes gledaš fotografijo o sprejemu prvega vlaka v Semiču, je moč, kljub pičlim svetlobnim vrednostim tedanjih objektivov, razpoznati ob progi množico radostnih ljudi ter kar štiri mlaje. V soboto, 13. maja 1978, ko je v Semič pripeljal poslednji slovenski hlapon, pa je na Belo krajino deževalo. Sestopili smo iz vlaka 25—019, ki je, slavnostno okrašen, pripeljal na zadnjo postajo povabljene in vsakogar, ki je hotel vstopiti. Lokomotiva je takoj odsopla nazaj proti Ljubljani, vkrcali so nas v avtobus. V semiškem hotelu so povabljenim, nazadnje pa upokojenim železničarjem postregli s kulturnim programom in kosilom. Vsi smo ploskali, previdno ravnali z žlico, vilicami in nožem, pravega veselja' pa kljub belokranjski črnini ni bilo. Težko je biti vesel na pogrebščini, pa čeprav pokopuješ tisto tisočkrat preteklo in neudobno stvar. Parno lokomotivo. MARJAN BAUER RA VČERAJ IN NIKOLI VEČ — Denar je šesti čut, brez katerega ne moremo uporabljati preostalih petih. Maugham — Nikogar še niso obesili s srebrniki v žepu. Ruski pregovor — Denar je moč nemoči. L Samson O JUNAŠTVU — Hrabrost je upanje, da bo strel zadel soseda. Ugo Ojetti O RESNICI — Človek išče resnico, da bi jo še globlje skril. Lee — Če zaprete vrata vsem napakam, bo tudi resnica ostala zunaj. Tagore — Če nameravaš opisati resnico, pusti eleganco krojaču. Einstein — Sanje imamo zato, ker brez njih ne bi mogli prenesti resnice. Remarque ropotarnica O DENARJU — Ko sem bil mlad, sem verjel, da je denar v življenju najvažnejši. Zdaj, ko sem se postaral, to vem. Oscar VVilde — Junaki so večinoma kakor slike: da bi jih lahko ocenili, jih ne kaže gledati preveč od blizu. La Rochefoucauid — Biti premagan in ne izgubiti srca, je največja preizkušnja hrabrosti. Ingersoll — Nihče ni junak v očeh svojega sobarja. Cleophile Cornuel brez besed FRANCE URŠIČ JUGOSLAVIJA domača lekarna marjetica Nizko trajnico, ki jo najdemo pri nas tako po vrtovih, kot v naravi ali na pokopališču, smo vajeni gledati le kot okras, je pa tudi zdravilna. V zemlji ima kratko koreniko, iz katere poganjajo narobe jajčasti listi, cveti pa so beli, rdeči in se na visokih stebelcih dvigajo nad liste. Marjetica cvete od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Zdravilni so cvetni koški in tudi listi, nabiram o pa jih ves čas med cvetenjem. Posušiti jih moramo v senci, lahko tudi na prepihu, potem pa shranimo na suhem. V cvetih in listih marjetice so čreslovina, hlapno olje, organske kisline, saponin in še druge snovi, ki so zdravilne. Čaj iz listov in cvetov uporabljamo v domačem zdravilstvu pri prehladu dihal, posebno pomaga pri vnetju poprsnice, pri notranjih krvavitvah. Dober je tudi za ljudi z želodčnimi težavami' za slabokrvne in tiste 1 zlatenico. Ščep čajne mešanic« poparimo s skodelico vode in pustimo nekaj časa stati, nato sladkamo z medom ali žganim sladkorjem in pijemo dvakrat ali trikrat na dan. Pf' notranjih krvavitvah dodamo marjeticam še orehovega listja. To pomaga posebnprj krvavitvah iz maternice al* pljuč. orehovi Štruklji V gostilni Valerije Luzar v Škocjanu vam včasih postrežejo z odličnimi domačimi orehovimi štruklji, ki jih imajo najraje gostje od drugod. Gostilničarka je natančno opisala, kako jih pripravi, tako da po njenem receptu lahko poizkusi vsaka gospodinja. „Testo iz 1 kilograma gladke moke (to je količina za večjo družino ali za več Valerija Luzar gostov) zamesimo iz malo mlačne vode, ščepca soli in treh celih jajc, malo olja in malo. kvasa, raztopljenega v mlačni vodi. Testo pustim počivati pol ure, nato pa razvaljam. Za nadev pripravim 1 liter pregrete domače smetane in pol kilograma mletih orehov. Ko je testo na tanko razvaljano, pomažem po njem najprej smetano, nato potrosim z orehi in zvijem. Voda, v katero dam kuha štrukelj, mora biti vre ' Štrukelj (brez prtička) kuha pol ure tako, da ne prehudo. Potem ga odcedi ^ in razrežem. Če ima kdo ra štrukelje v juhi, jih narežerO' še preden jih polagam v vre vodo. Zabelim jih z dro nami. Po želji lahko štruklj® posladkam in po trosih1 cimetom, lahko pa jih Ie tudi s solato." obuvalo za vsak okus kratke nogavičkp in sandale z nizko peto. Ta moda je bila kakih pet let pred vojno že uveljavljena t videvali smo jo tudi prva povojna leta, potem pa so kratke nogavičke za ženski svet izginile iz modnih časopisov. No, zdaj se vračajo in čez čas se nam bo to zdelo kar lepo. Vsekakor pa je zdravo, da ne govorimo o dobrem počutju. Nobena sandala ali čevelj ne moreta ožuliti občutljive nožiče v bombažastih nogavičkah. R. BAČ ER Spomladanska ih poletna obuvala pomenijo za noge in naše počutje pravcati oddih, če jih seveda pravilno izbremo. Po večmesečnem stiskanju nog v škornje ah nizke čevlje z visokimi petami si lahko zdaj privoščimo obutev, v kateri ne bomo „trpele". Letošnja moda je glede tega odlično zastavljena. Mladi svet naj bi bil po njenem obut v razne inačice tenis copat, dekleta v sandale z nizko peto Itudi polno), prevezane s paščki, ženske srednjih let v Zelo ozki čevlji z visokimi špičastimi petami so po zadnjih modnih zapovedih le za zvečer in za izrazito svečane priložnosti, medtem ko je dnevno obuvalo udobno, kot so sicer vsa letošnja oblačila za ženo. Morda se vam bo v prvem hipu zdelo „grožno", vendar vedite, da je super moderno, če boste srečali na cesti dekle v širokem krilu, obuto v bele ! dragocen in nepogrešljiv vodnik vsem drugim, ki bi se podali na ..potovanje" skozi metliška stoletja. Dularjeva knjiga jim bo odgovorila na vsa vprašanja. I. Z. °va »Metlika” rj S kratkim je prišla iz tiska ru asoPisnem podjetju Delo Jdai' Pre9'edana in dopolnjena kife- skozi stoletja", Kniinle naPisal prof. Jože Dular. je ohranila format (e«i *e 'zdaje, je pa skoraj za i) 0.° debelejša (150 strani) tena z več kot 50 i2ri entarnimi ilustracijami, 0 0 in založilo Belokranj- uzejsko društvo v Metliki. 0v° izdajo je narekovalo ■jj stvari, neposredno pa ir j5®01 dvoje dejstev: najprej, •naeiS!i9ai prvič obeloda- >tem povsem pošla. Pa zato, ker so poglavja 'ne rinove)še metliške zgodo-edtem že zastarela in jim lr °. Potrebno dopisati vse, dni i!8 pomembnega zgodilo v J'n. sedemnajstih letih. Z oz « , besedami: ..Metliko !tUaSa0ti.a 16 bM° P0trebn0 »irujl8r * *e tega dela ,otil z itan. lastno marljivostjo, ivn»"0St*°' znanjem, potrpe- )ra 'n ^ritičnostjo. Ne- |e. prav slednja ivo«- )e iz vira nenehnih osti mogel izluščiti najpo- Ipret^ 'n- na*raz|ičnejše za SS» Sedan‘i čas- ',da ie ^^ično gledal celotno besedilo -'JSkioirii' kar ie bil° za fcoblu dognano v novejšem m opustil, kar ni v zasnovo nove izdaje. !^va »Metlika skozi sto- inn i n’ 53,110 vsebinsko . Potnjena, ampak ^ bo|j i ilar 08 10 ureiena' s čimer je WnišiJ30trdil tudi sv°ie fliiao ■ sposobnosti. Ker je “ DomP'”la Pisate|jska roka, |$ko, h S. anie Pomeni veliko kulturnozgodo-. ^ ^‘benopolitično in založniško dejanje. o izdaji Titovih ..Zbranih del’ 'iateljj, if>red šestimi leti. Odtlej bilo ....^bor predsedstva CK delujeta - - — ZKJ in an0vič eclništvo, ki ga vodi dr. Pero Sci u za znanstveno pripravo pa skrbijo °vin0 e°9rajskega Inštituta za sodobno aiPfej :e , tiric)esefh a*°' da k° kitova dela moč zbrati 'njli "V knjigah. Toda raziskovalci ob Za k 8 ^ zmeraj odkrivajo Titova *• Med atera doslej zgodovinarji sploh niso fcil, pjj^i je cela vrsta člankov, zabeležk, b0 • H1« govorov, razgovorov in podobno, 6Set kn ."Zbranih del" obsegala blizu Hjaj ll^' k' bodo prinesle tudi besedila, ki Prvič zbrana in kronološko razporejena v knjige bodo dela pričevala o Titovi vlogi v nedvomno najpomembnejši, več ko pol stoletja dolgi časovni prelomnici v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti. Slednji sta dala večen pečat Titovo revolucionarno delo in ustvarjalna misel, kar bo že kako razvidno iz njegovih del, ki so nastajala v treh različnih obdobjih. Prvo obdobje obsega graditev marksistične partije in pripravo socialistične revolucije, se pravi čas, ko je bil Tito eden najbolj odločnih in vztrajnih borcev za enotnost KPJ. V drugem obdobju Tito ni bil samo prvi ustvarjalni mož komunistične partije, ampak tudi pronicljiv strateg zmagovite osvobodilne vojske in revolucije. Graditev samoupravne socialistične družbe - to je tretje, najdaljše in s Titovo dejavnostjo na notranjem in mednarodnem področju do potankosti izpolnjeno obdobje. Iz ..Zbranih del" se bodo zrcalila omenjena obdobja, ko si je Tito vztrajno prizadeval za pravice delavskega razreda, za obstoj in razvoj jugoslovanskih narodov in narodnosti ter za mir v svetu. Ne bo šlo zgolj za nadroben prikaz življenjske poti tvorca teh del, ampak hkrati tudi za temeljit vpogled v zgodovinsko kovnico KPJ oz. ZKJ. Pripravo del za tisk Tito sproti spremlja. Zlasti pri zgodnjih besedilih je njegova pomoč nadvse dragocena, saj so mnoga brez podpisa. Zato jim lahko le on verodostojno prizna avtorstvo in osvetli razmere, v katerih so nastajala. Sicer pa je v spremni besedi k prvi knjigi „Zbranih del" Tito zapisal, da ocenjevanje teh del ni njegova naloga. ..Zgodovina in znanost bosta o tem izrekli svojo oceno ... Ta dela so tudi zgodovinsko pričevanje o naših spoznanjih in možnostih za delovanje v slehernemu obdobju našega revolucionarnega boja. So podoba naše rasti in vsega, kar smo naredili in kako smo naredili, včasih tudi z enostranskimi spoznanji in presojami, pa tudi z zmotami. Menil pa sem, da nimam pravice, da bi v teh delih kot pričevanjih spremenil karkoli, da bi danes nekatere stvari morda izgledale drugačne. Ne, mislim, da ni potrebno nikakršno izboljševanje te vrste. Naj nas zgodovina in prihodnji rodovi sodijo po tem, kakšni smo bili, kako smo se razvijali in v katero smer smo se gibali." Prva knjiga, ki jo je uredila dr. Ubavka Vujoševič, prinaša Titova dela, nastala v letih 1926—1928, torej v času, ko je kovinarski delavec Josip Broz postal vidnejši voditelj revolucionarnih sindikatov in KPJ. Od 65 del, objavljenih po kronološkem vrstnem redu, jih je Broz 53 napisal sam, ostala (resolucije, poročila, razglasi in podobno) pa so nastala skupinsko v okviru zagrebškega mestnega komiteja KPJ in pokrajinskega delavskega sindikalnega odbora. Prvo znano Titovo besedilo je bilo napisano v začetku maja 1926 v Kraljeviči, zadnje, objavljeno v pričujoči knjigi, pa ima datum 2. avgust 1928, se pravi, da je nastalo tik pred Titovo aretacijo, ki ji je sledil t i. bombaški proces. Več ko polovica Titovih del (članki, poročila, pisma) iz prve knjige govori o težkem položaju delavcev (slabe higienske razmere v delovnih okoljih, nehumano ravnanje z delavci, izkoriščanje ženske in otroške delocne sile). Pogosto je razkrinkaval tudi kršenje zaščitne delavske zakonodaje, iz osmrtnice ob izgubi kovinarja pa veje njegov odnos do tovarišev in soborcev, s katerimi je verjel v boj, ki so ga bili. Posebno skupino tvorijo štiri besedila, ki jih je v imenu protifrakcijske manjšine napisal za 8. konferenco zagrebške mestne organizacije KPJ (bila je 25. in 26. februarja 1928); gre za razčlembo frakcijskih skupin, ki so škodovale komunističnemu gibanju, zanimivo pa je, da Broz ni nastopil samo proti desni frakciji, ampak je ostro obsodil tudi napake levičarjev. V teh delih Tito ni zgolj ugotavljal dejansko stanje, pač pa je tudi kazal pot, po kateri je treba iti. Niti za hip ni podvomil, da bo položaj delavcev moč spremeniti na boljše edinole z bojem. Pozival je k sindikalni povezanosti in ob stavki kraljeviških delavcev avgusta 1926 zapisal: ..Delavci morajo sami vzeti usodo v svoje roke, saj se ne morejo nadejati pomoči od nikoder. Strniti je treba raztresene vrste in solidarno braniti vse dosedanje pridobitve ter se bojevati za bol|še življenje." Širše poznavanje Titovega tedanjega delovanja omogoča 36 prilog; to so sklepi sindikalnih in partijskih vodstev o Brozovi izvolitvi za njihovega člana, njegovi nastopi na partijskih in delavskih zborovanjih ter policijski in sodni dokumenti ob njegovih aretacijah in sojenjih. O znanstveni pripravi Titovih del priča tudi 317pqasnjevalnih opomb k dogodkom, pojavom, pojmom in podobnem, dodana je izčrpna kronologija življenja in delovanja Josipa Broza od rojstva do avgustovske aretacije 1928, knjigo pa zaključujejo seznama osebnih imen s krajšimi življenjepisnimi podatki in zemljepisnih imen ter razlaga kratic. Slovenska izdaja „Zbranih del Josipa Broza—Tita" bo prevod srbohrvaške, poseben odbor (vanj je vključena cela vrsta zgodovinarjev) pa si prizadeva, da bi v prevode vnesel dopolnila in tako odpravil nedorečenosti zlasti na tistih mestih, ki se nanašajo na zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem. Prvo knjigo je prevedel Vlado Barabaš, izšla pa je v zavidljivi nakladi deset tisoč izvodov. Ni odveč opozoriti tudi na zelo dostopno ceno — sto dinarjev za posamezno knjigo. Založniški hiši pa napovedujeta, da bodo do konca tega leta izšle še najmanj štiri knjige. D. R USTJA ZAKL AO/ DOLENJSKI Prenašanje sporočil iz kraja v kraj je stoletna tradicija. Poznamo poštne sle in golobe pismonoše, v zadnjem času pa je tehnika toliko napredovala, da s pomočjo vesoljskih satelitov, teleprinterjev in drugih zvez dobimo še isti trenutek pomembno vest ali sporočilo kjerkoli na naši zemeljski obli. Toda tudi pošta je imela dolgo razvojno pot. Starejši^ ljudje se še spominjajo časov, ko so vozile postne kočije, ko je odmeval po cesti postni rog, s katerim je postiljon nazanil svečan trenutek. Poštne kočije, v katere so bili vpreženi iskri konjički, so bile prvotno namenjene le prevozu pošte; mimogrede so postale prevozno sredstvo tudi za ljudi. Prevoz potnikov po zaprašenih cestah je bil dobičkonosen posel. Faksnja vožnja je bila včasih pravo razkošje in so si jo lahko privoščili samo nekateri. Na Kranjskem je bila na začetku ena sama velika pošta, in to v Ljubljani. Prvo pošto je ustanovil nemški cesar Maksimilijan I. v prvi polovici šestnajstega stoletja. Plemiški rodovini Torriani de Tassis (Turn Taxis) je dal pravico prevažati pisma po vseh nemških deželah. Leta 1573 je prvič stekla pošta iz Gradca v Ljubljano. Ustanovil jo je avstrijski nadvojvoda Karel. Toda prvo pošto so nosili peš. Šele petnajst let kasneje so začeli pošto prenašati jezdeci. Prva poštna cesta je šla z Dunaja preko Gradca in Ljubljane skozi Višnjo goro v Trebnje, Novo mesto, Metliko in Karlovac. Pozneje so prevzeli pošto Habsburžani. Pošto je ščitila država. Poštni uslužbenci in hlapci so bili oproščeni vojaščine. Zgodovinar Vrhovec piše, da se je baron Tauffrer vozil s štirimi konji, grof Turjaški s šestimi, deželni glavar z osmimi, francoska generala pa sta se leta 1805 peljala z 18 konji. Toda pošto so po domovih že od nekdaj raznašali poštarji. Tudi danes po toliko letih se stvari niso bistveno spremenile in poštar je ostal še vedno tista oseba, ki se ga ljudje še posebno veselijo ali pa jim je kdaj pa kdaj tudi tesno, ko jih obišče. Matija Zdravič ali po domače Tiče Kavčev iz Novih sel pri Kočevju je eden tistih nezamenljivih poštarjev, ki že devetnajst let iz dneva v dan raznaša pošto po kostelskih in obkolpskih vaseh in je postal nekakšna originalna figura ondotnih krajev. Naj bo dež ali zima, visok sneg ali kar koli. Tiče se vsako jutro odpravi na pot s poštarsko torbo, in čeprav je že dopolnil petdeseto, se ne da. Kot v najboljših letih zmaguje klance in strme previse. Res je, da sope in se kar naprej poti, „toda to je tudi zdravje", se rad pošali. Malo se zahihita in njegova mala čokata postava odkolovrati naprej. Kajti Tiče je človek, ki mu noge nikoli ne dajo miru. Napol prazne in izpraznjene kostelske vasi imajo enega letečega stanovalca več, ko rine v klance po razritih poteh in se srečuje z divjimi živalmi ali z medvedom. Takole na nekaj metrov si stojita nasproti Tiče s svojo poštarsko torbo, v LETEČI ČLOVEK DVOR Slovenci smo kmečki narod, ni ga skoraj med nami, ki ne bi imel v žilah kapljice kmečke krvi, pa naj še tako prisega na svoje meščanstvo ali (tudi takih je nekaj) kupljeno plemstvo. Kljub revščini pa je tudi slovenski kmet imel svoj dvor — tako imenujemo hišo z gospodarskimi poslopji. Težko je reči, kakšen je tipičen dolenjski kmečki dvor, danes so vse domačije nadzidane, podzidane, prizidane ali kako drugače spremenjene. Prav tako je z gospodarskimi poslopji; še najmanj so se spremenili kozolci. Kljub temu pa vemo,kakšna je bila dolenjska domačija, vsaj v glavnem. Za dolenjski kmečki dom velja, da je bil najbolj slovenski, ker so na graditev najmanj vplivali z vzhoda in zahoda. Za gorenjsko domačijo na primer vemo, da je močno podobna avstrijski, prekmurska pa madžarski. Dom dolenjskega kmeta je bil precej drugačen od gorenjskega. Poljedelstvo in vinogradništvo je zahtevalo obširne shrambe za žito, seno, vozove in drugo poljedelsko orodje, zelo značilna je tudi klet. Pri Gorenjcih je bilo glavno gospodarsko poslopje hlev (živeli so od živinoreje), kleti starejše hiše sploh niso poznale. V ' gručastih dolenjskih vaseh so bila gospodarska poslopja brez vsakega reda nametana okoli hiše in za njo, v obcestnih naseljih pa so poznali več reda. Poslopja so povezana, največkrat pravokotno. Za Belo krajino pa je celo značilno, da je kmečki dvor tvoril četverokotnik iz hiše, hleva, svinjaka itd. Sredi je bilo dvorišče. Posebno značilni za dolenjske in belokranjske kraje so bili tudi tako imenovani enotni kmečki dvori, prislonjeni navadno na pobočje, niso pa redki tudi v ravnini. To so enonadstropna poslopja; v nadstropnih delih so stanovali, tam so bile mnogokrat tudi kašča in druge shrambe, v pritličju pa sta bila hlev ter ena ali več kleti. Za tak dvor so bile značilne lesene ali kamnite stopnice, ki so vodile do lesenega hodnika, ki ga je pokrival podaljšan napušč. Klet in hlev sta bila zidana, gornji del pa včasih tudi lesen. S hodnika te hiše je vstopil obiskovalec v vežo, ki je delila stavbo v dva prostora — v dolenjo in gorenjo hišo. Kuhinja je bila ponavadi kar v veži. Pri obširnejši hiši je bila še sobica ali štibeljc in kuhinjska shramba. Na podstrešju je bila kašča, dile za sušenje perila, večkrat tudi soba. Ta je pogosto tudi nad vežo v obliki strešnega nadzidka, imenovanega frčada. Podobne so bile tudi pritlične hiše. Lahko so zidane, lesene ali pa oboje. V sredini je bila veža in obenem kuhinja, ob straneh gorenja in dolenja hiša. Večje hiše so imele tudi shrambo in štibeljc. Največ, kar ve danes šolarček o domačiji pradedov, je, da je bila krita s slamo ali pa s strešno opeko — bobrovcem. Okna so imela poiKence na deščice in so bila brez kamnitega okvira in zidca. Imela so kvečjemu preprost okvir iz ometa. Vrata dolenjskih kmečkih dvorov so bila štirioglata ali pa polkrožna. Slednje je bilo v navadi zlasti pri vinskih kleteh, kjer so bila vrata še posebno velika — vsak lahko ugane, da zaradi sodov. Dimnik je novejša iznajdba; pri starejših hišah se je dir*1 valil ob stropu veže na podstrešje in od tam na prosto. Kuhinja je tako zasluženo dobila \rte črna kuhinja. Dim pa je prišel tudi pra^i prekadil je prenekatero gnjat, kračo i” klobaso. Prostoru, kjer se je dogajal ta plemeniti proces, so rekli šije. V vinorodnih krajih - na Dolenjskem in v Beli krajini g3 skoraj ni, ki to ne bi bil — je zunanje hišne stene krasila trta; lepo se je opletala okol1 oken. Čeprav zveni čudno, so bile sobe dolenjskih domov prostornejše kot gorenjske. Imele & tudi višji strop, ki je bil običajno ometan i*1 pobeljen. Kraljica doma je bila velika krušfl8 peč z dvema zapečkoma. Še nekaj besed o belokranjskih hišah-Večinoma so bile lesene, pritlične in s slam0 krite. Na podvalu so stali slopi, na njih gred®1 vmes so bili na obeh straneh obtesani hlod1. Če je bila taka hiša zunaj pobeljena, potem s° bili slopi (tako so rekli stebrom) drugaj^ pobarvani. Če je bila belokranjska domači)3 nadstropna, je bilo leseno nadstropje pogost® malo pomaknjeno čez spodnjo steno. K® druge dolenjske je tudi belokranjska h'*3 največkrat iz treh prostorov. Kuhali in jedli ^ v veži, glavno sobo so imenovali sprednja hi»*' malo sobico pa zadnja hiša. Slednja je kot shramba za obleko, kot spalnip gospodarja in gospodinje, včasih so v nJe' prebivali preužitkarji. Po svoje je zanimiva kočevska hiša. Nasta|* je pod vplivom z Bavarskega naselje^ Nemcev. Pri tipični kočevski hiši leži ve sredini med stanovanjskim prostorom • gospodarskim poslopjem, torej ne v sre'l|i stanovanja kot na Dolenjskem in v 0 krajini. . ^ Ko smo že pri hišah, velja omeniti, da Je^ dvajsetih letih narodopisec Jože Karlovšek Gorjancih videl tudi hiše, ki so imele en s prostor: za kuhanje in stanovanje. Hiša pa še ni dvor. Kmečki dvor so poslopja neke domačije. Za Dolenjce velja« j je bilo sredi dvora dvorišče z gnojiščem, ° so svinjaki, hlevi, kozolci, šupe, kolarnica in druga gospodarska poslopja- . je več ali manj tudi še danes, samo da 9'3^0 hlevsko poslopje ni več razdeljeno za ?° eg( živino in za konje. Konj skoraj ni g zamenjali so jih traktorji. Razlika med ne in danes je tudi v primerjavi hlev stanovanjske hiše. Za naših prednikov J .g hlev pogosto lepši in trdnejši od hiše;vca ^ bilo bolje, da je umrl otrok kot poginila K ki je redila družino. „ . , * tiP'cn Danes nikjer več ne srecas ^\\3. dolenjske domačije, če je taka sploh kdaj Ostankov pa je kljub rušenju in prezidava^ veliko. Tu prepoznaš tloris, tam so ^0f kmečko peč, drugje spet polkence. Vse k ^ pa za nobenega Dolenjca ni samotno ve• 3 kaj je gorenja in dolenja hiša, kaj črna ku s šijo itd. Tako bodi, dokler kri ne bo vo ■ ^ kateri so pokojnine ali kakšen dolar iz Amerike. Medved pa ves samovšečen in godrnjav običajno le razume vaškega pismonošo in se mu umakne s poti. Vse mogoče stvari je že doživel Tiče v svoji poštarski karieri. Naletel je tudi na mrtve ljudi v zapuščenih hišah. Najtežje pa mu je, ko mora prinesti žalostno sporočilo, da je kdo v družini umrl. Včasih je vse te poti prehodil peš in pešačil je kar cel dan. Zdaj pa je malo bolje: poštna uprava mu je kupila moped, toda kaj, ko ga mora kdaj pa kdaj skoro nesti ali pa ga puščati v dolini in se po bregovitih terenih peš napotiti do osamljenih domačij! Vasi: Banjaloka, Jesenov vrt, Drežnik, Briga, Ajbelj, Puc, Kaptol, Suhor, Podstene, Srednji potok, Rajšele, Vimolj, Čolnarji,_ Dren,_ Delač, Stelnik, Brsnik, Mavre, Kostel, Žaga, Žapuže, Selo, Lipovac in druge vasi so njegove vsakodnevne postojanke in ljudje v teh krajih ga imajo zelo v čislih. Matija Zdravič pravi: ..Pismonoša mora biti vesten in pošten. Še tako drobno pismo ali kartico je potrebno odnesti do pravega naslovnika. To je moja človeška in poklicna dolžnost." Tiče Kavčev je bil najmlajši kostelski partizan. Komaj šestnajstleten je bil že mitraljezec. Boril se je v IX. brigadi. Sodeloval je v bojih za Turjak, na Hrvaškem in drugod. Videl je, kako umirajo sotovariši, pa ni bilo časa za strah. Mladost m želja po svobodi sta bili močnejši od smrti. Še preden je vstopil v partizanske vrste, pa je bil aktivist. Zbiral je hrano za partizane in s tovariši pripravljal diverzantske akcije. Zdaj je kakor ptica, s tisto svojo veliko poštarsko torbo. Ob četrtkih pa ima največ dela, ko prinese skoro v vsako hišo Dolenjski list.