Inserati s« sprejemajo in vel ji triatopna vrata: 8 kr., če ae tiaka Ikrat, " ii m 11 n ^ ii ii n n n 3 «, Pri večkratnem tiaknnj aa ■ieiih primerno Bmanjia. Rokopisi ne vračajo, nefrankoviina pisma ae ue sprejemajo. Ntročnino prejemu opravnifitvo (administracija) in el Blagoslavljal bode Vašo delo še pozni vnuk in pomnil, da ste Vi za časti narodnega prebujenja pradedom bili vodnik. <>d vseh stranij Vam danes Slovenci na mnogi način izrekajo svojo udanost, svojo spoštovanje, svojo ljubezen. Na čelu dolgej vrsti Vaših čestilcov so Vam klanjajo ustavni zastopniki našega naroda in oni prirodnoga njegovega središča, poleg njih pa poverjeniki ljubljanskih društev, katora prod vsemi drugimi uživajo iu občudujejo rodoljubno Vašo prizadevanje. Ponos in diha mile nam domovino, vzor vernih njenih sinov ! Prejmite iskreno in navdušeno naše čestitanje : IUh/ Vas ohrani še mnoga leta slovenskemu narodu na srečo, čast in slavo! V Ljubljani, 1!). dan novembra 1S78. "V^T T T T i 'i n \/ orp I it U,JlJUl . u O scdftmdflsctletiiici dr. J. IUH\voisa. Knkor II r v m t j u hočejo tudi č e h i z nami Slovenci obhajati Hvečauont Bleivveisovo-Po kratkih prvih naznanilih ho (oako-moravuki Imti objavili daljšo popiHO o jubilantu iu nje govili /uslugah za narod Hlovoimki. Tako nn pr. jo prinonla „č o h k il VCola" , čanojiiH k zabavi iu poduku v Pragi v Hvoji a t. številki III. letnika podobo dr. Jan. ltlcivveiHOVo z opi-hoiii njegovega delovanja h pomenljivim pristav kom, da bode narod slovenski z rojstvom njegovim obhajal tudi Hpomin Hvojega lastnega duševnega pre rojenj a. — Tako jo prinoHel vrli C o c h v Pragi v podlistku z napiHom: „I>r. Jan. Bloiivois, načelnik slovenskih domoljubov" po „Obzoru" večino tudi v našem listu ponatisnjenega soHtavka o Slovanih sploh in o Hrvatih pa Slovencih posebej ter pravi: „Tudi Slovenci so narod slovanski, kteri ima knjigo svojega mučenstva ni je obsojen bil na umor in pogin. In kdo ve, ali bi že ne bilo po Slovencih, ko lu dobremu temu narodu no lul za naših dni Gospod vzbudil dveh mož gorečih in čistega srca: Martina Slomšek a pa J a n e z a 111 e i \v e i s a. Kden izmed nju, Slomšek, knez veliki, poslej biskup man borski , je prejel že plačilo od Boga; drugi Jan. Bleiiveis, mož sedemdesetletni, doslej čvrst in zdrav, živi med svojimi iu deluje s svojimi nasledniki in drugi ali tovarši ua domačem polji ljubljenega naroda ... Tudi pri nas ua ("leskem že -10 let poznamo in spoštujemo „očeta in vodnika Slovencev" dr. Jana Blei \veisa. Še danes pomnimo, h koliko radostjo ho pozdravljam) bile poročilu o začetku in raz širjovunji Bleivveisovih ,,Novic", s koliko zado-voljnostjo so očetje naši ii. p. Jungumn, Šafarik, Palacki, blagoslavljali delavnost, izvrstnega in praktičnega lega vzbuditelja in innožitelja narodnega življenju med Slovenci. „Naučni Slov 111 k * - miš ga opisuje, češ, to je eden iz najbolj zaslužnih buditeljev slovensko literature itd. itd. Upamo, da o njegovih zaslugah o priliki, kakor se spodobi, v „Čcchu" še spregovorimo. Danes le za „Obzorom" zagrebškim Celic apo minjiimo svečanosti, ktero bodo v kratkem sla v 111 sorodni nam Slovenci v Ljubljani, in lo v nudi, da radosti bratov Slovencev bodo lu Ii našo radosti. V Ljubljano čez gore se ne da tako lahko; ali iz src čeških dojdejo tje goreči oglasi blagega sočutpi m bratovskega vile leževanja. Ko jo pred leti slavil naš Palnek\ podobno slavnost, iz vseh krajev slovanskih leteli so v Prago telegrami, češ: Dikn Ti, Slava Ti, Mnogaja Ijeta! Večni neminljivi spo mitijl itd „Ge.eh" ne dvomi, da se. o slavuosti Illenveisovi v Ljubljani ponavljali bodo enaki izjavi. Kako ljubo iu tolažljivo, lepo in hIiiviio Iii to bilo, ko bi i/, vseli naših mest dne lil. listnpadu ozvali se glasi na čast in slavo ,,v z budi t olju in otcu Slovencev Itlei-iveisul'' ,,Oech" upa, da tisti dan vsuktero Čosko mesto brzojavno pošlje hvoj brnlovski pozdrav Janezu Bleisveisu v Ljubljano I" ((T. X, 260). Hrvatskim poslom. Prazničen je današnji dan za ves slovenski narod , prazničen dan , ker obhajamo sve čiinoHl na čast, možu , kojcmii se v zaHlugiih za iiiiš sloven dti narod nijeden živečih slovenskih sinov primerjati ne more. (*!o je pu kdo primogel U posebni veličast nosi,i iu pomeiiljivosti tega dnevu , so lo naši dragi Kostjo hrvatski. Človek hoče v vesolji kakor v žalosti Mimišlječih tovaršev , in zato je veselje današnjega dneva za sloven du na- rod dvojno, Ifer se tega veselja vdoležuje bra lovski narod hrvatski. Nenaravna in neusmiljena dualistična meja loči oba naroda, da v navadnih časih vsak svojo pot hodita, kakor bi ne bila iste matenc sinova, iste krvi, izlili željil iu teženj; pa v važnih, imenitnih trenolkih ho bratsko čuvrIvo zatajiti ne dil, v važnih trenotkih zna lilrvat, da ima brata ua zapadli, m Slovenec, Jla ima brata ua iztoku. Ko je kruti Turčiu prihrumel pod ozidje Sinka in mesto oblegal, poslali so Hrvatje v svoji sili prosit pomoči slovenske, iu Klavni vile/, Itavbarje prihitel s svojimi hrabrimi Kranjci, ter pomagal posekati osmansko golazen. Ne omenivši drugih enakih dogodh , kjer se je vzajemnost obeh narodov pokazala, opnin nuno še ua slavnega bana Jolačiča , kateri sije spominjal tudi Slovencev iu hotel, da naj so združijo h Hrvati, o čemur pa dunajski državniki niHo hoteli nič slišati. Tudi sedanji čas je velike važnosti za Hrvate iu za Slovence, velike važnosti, ker se rešuje vzhodno vprašanja, in nosi srečna rešitev tega vprašanje v sebi kali lepšo bodočnosti za vse Jugoslovane. Zagrizena pa onemogla strast naših skupnih diišmaninov se sicer napenja, da bi odvzela Hrvatom in Slovencem sadove, ki so jim dozoreli vsled razpada turške države; pa če kaj opravijo, bo njihova zvijačna zmaga enako laži imela le kratke noge, slovuiiHku ideja pu hode naposled tem sijiij-nejfio zmago obhajala. S pridobitvijo Bosne priredjena je, lepa dota za Veliko - Hrvatsko, in ta dota se jej vzeti ne more, ako sploh hoče ltosna avstrijska ostali; vse poskušnje, vroditi jo po okusu Mndjarov ali dunajskih ccntraliatnv, izkazale se bodo kot noizpeljive, in potem pride čas, ko se bodo morala kraljevini Hrvatski prepustiti ona veljava iii oblast, katero si sedanji mogotci brez Slovanov zastonj trudijo vstano-v i ti m ohraniti. Prišel je nemara najvažnejši trenutek hrvatske iii cele jugosloveusko povostnice; tem bolj nas tedaj veseli, da se hrvatski bratje v tem imenitnem trenutku spominjajo tudi nas Slovencev, kar so dokazali s svojim prihodom v Ljubljano k svečanosti dr. Illeiivoisove Hudeui-desetletnici1. Znamo sicer, da to počasteuje velja v prvi vrsti našemu čustitomu jubilantu; vendar kar velja — očetu, to velja tudi otrokom; Bleiiveis ho od slovenskega naroda ločiti ue dii, kdor časti njega in njegovo delovanje, jo prijatelj ludi nuni, ker jo Hleiivoimivo delovanje veljalo koristi, blagru iu bodočnosti našega naroda. ("lastiti in slavni gostjo hrvatski so došli k iiiiiii kot čestilci Bleiiveisovi, kakor tudi kot prijatelji naroda slovenskega. Dobro došli, kličemo jim iz bratovskega srca I Naj bodo preverjeni,Jdu se je njihovega prihoda ves narod razveselil iu da ho mu brez Milijonu iti bolj dragi iii ljubi, kakor se jim bode lo morila povedalo. Ako lu so spodbilo, nasproti gostu izreči kako željo, prosili bi slavne može bratskega narodu hrvatskega, da naj domu se vrnivši, ne po/.abijo narodu slovenskega, tega tolikanj zapuščenega, politično tolikunj oslabelega plemenu, iu naj povedo Hvojim lu atom, kako gorko bijejo naša srca za slovanstvo, za brate hrvatnke, in kitko težko je na drugi strani naše stališče, kako velika je moč naših protivnikov , kako pievelika za naše močil Naj vedno iii povsodi širijo vzajemnost in skupnost obeh narodov, iiiij delajo ua In, da kn napoči dan volieega prerojenju iu povišanja Hrvatske, mi sloveu ski bratje ua ta dan ne bodemo žalovali — zapuščeni in pozabljeni, ampak da ho bomo z njimi vred radovali. Bog živi hrvatsko našo gOHtC! Politični pregled. AvHtrijNko deiele. V Ljubljani 15. novembra, tesar so H. t. m. v Budapešti jako prijazno sprejeli hercegoviusko doputacijo, ki ho v izročeni adresi svojemu naj milostivejšemu gospodu m vladarju zahvaljuje, da se je v deželo povrnil rod iu mir, ter cesarja prosi, da naj hercegoviuski narod sprejme za svojo otroke, m naj deželi dti primerno ustavo, (lesar ho v svojem odgovoru zagotovili doputacijo hvojo milosti, rekši, da hočejo za blagostanje naroda vso Htoriti, da pa zahtevajo od njega tudi vdanost in pokorščino proti vsem ukazom in naredhain njihovih gosposk. Varovali bodo vse vere, pa tudi ostro kaznovali vsaki nered. ,,Povejte svojim rojakom, rekli so cesar, da cesar odkritosrčno želi njihovega blagostanja iii drži dano besedo." Na prošnjo nekega bega so obljubili , da hočejo Jovauoviča pustiti v Mostaru, kjer za blagor naroda vspešno deluje. Doputacija ho jo potom poklonila mini Htroin Andrassyu, TiHzi, Auerspergu, Bylandtu in lloflmanu, ki ho jo vni ziigotovljali, da hu bode skrbelo za njihovo deželo], tako da bodo mogli kristjani m Turki mirno drug poleg druzegu živeti. Ob (1. uri bila je doputacija povabljena k cesarjevi mizi k obedu. Cesar iii ministri v hvojiIi nagovorili niso uaravnoHt rekli da bodo deželo zedmili z avstrijsko državo, a pomenljivo je, da so blagovolili sprejeti adreso, ki to zedinienjo zedinjenjo zahteva , iu da ho tako, milostl)ivo m prisrčno sprejeli 'doputacijo. Tisza je v državnem zboru (»gorskem sicer rekel da zasedenje ne hode dolgo trajalo, pa že iz vzrokov , ktero je on za zasedenje navedel, je razvidno , da naši dežele ne morejo iu ne Hinejo popustiti. V soboto se doputacija skoz Zagreb in I tok o vrne domu. Pravijo, da bodo tudi iz Itosuo enaka doputacija prišla. I k KiiKrcIia ne „Oechu" naznanja, da se v dobro podučeiiih ondošnjilt krogih govori, du je ban Miižuranič poprosil za izpuš-čenje iz sedanje službe. ItrlCKci.jam ne rudeča knjiga h pismi o vniitiii politiki iu zasedenji Bohiio še ni predložila. Pravijo, da se bode lo še lo zgodilo, ko ho bode polegla razburjenost, ktero je v ogerski zbornici napravila adresua obravnava, l u razburjenost je menda tudi vzrok, du se v odgovoru na adreso hercegoviusko deput.u cije ui razodelo, da si hoče Avstrija pridružiti ItoHiio in Hercegovino. \ nanje dr/,.»ve. l<'raiM'»*ko starašinstvo je za du-Htnrliie ude izvolilo koiiHervnlivce Baragnona, Vallee-u iii llaussonville-a. Liberalna narodna skupščina )>u jo zavrgla izvolitev konsorvativ nega posluneu grofa Miinu. I/, Ctiui.i „('orriore d ltalia" piše, da kardinali, ki jih namerava sv. Oče meseca febr. 1H7'.i imenovati, bodo: 1'ee.ci , Iticci, Ja-cobini, Moglui in (lat i mu. Nuncij na I )unnju bodo neki imenovan Mimselii , za nuncija v Pariz pride Kometi v Madrid Czacki. Izvirni dopisi. 'Oi I9siiiaja, 10. novembra. (Dr. Itlei \v e i so v a h od e m ,1 e h e 11 e, I. u i e, u. j Kakor jo znano, delajo hc po vnem Slovenskem velikan 'sko priprave za Dr. Bloiiveisovo sedemdeset.- letnico. Vsaj ho tudi vsakemu znano zaslugo, kojo hi j« oče slovenskega naroda za hvojo domovino pridobil. Njegovo imo ho bo lesko talo v zgodovini slovanskega naroda , kakor svetla zvezda na siujem nebu. Dr. lHeiweisa ne bo vtč, in šo bo živelo njegovo imo med narodom! ! Pa ue lo rodoljubi na slovenski zemlji, ampak tudi Slovenci na ptujem hočejo ta dan slovesno praznovati. Tako jo bil dr. Dloivvom v tukajšnjem društvu „Sloveniju" za častnega uda sprejet. Ker pa društvu Sloveniji ui mogočo, osebno vdeležiti ho to slavnoati, napiOHila ho bosta po društvenem odboru dr. Kersnik in Šteinpihar, da izročita dotično diplomo g. jubilantu. Pa tudi na Dunaji živeči HloveiiHki dijaci praznovali bodo hIovohuo ta dan ; Slo venija napravi namreč v ta namen komor«, kterega bodo /bilja tudi drugi slovenski vse učilišniki obiskali. Dleiweisove zaslugo niso le znano po Slovenskem ; znane ho marveč po VHoj slovaiiHki zemlji. Tudi Hrvatje so hočejo hvaležne izkazati onemu možu, lu jo neumorno delal za ilirsko idejo. Mladina, pravi ho, jo up naroda in zategadelj važen del. Znano jo nam pro-dnbro, da Hrvate prav zelo zanimajo našo težnjo , naš boj za narsvetejšo svetinje vsakega naroda, za jezik in ennko|>ravnoHt. Na Duuuji živi mnogo hrvatskih, dijakov, ki ho cnacogn mišljenja z nami, ki |>a tudi našo osodo gorko pomilujejo. Hrvatje ho prav prijazni in ho obnašajo proti nam Slovencem bratovsko , Slovenci, ki dohajajo v društva hrvatskih dijakov, v „Vo-lobit", so Hrvatom vselej dobro došli. No imenujejo jih drugače, kakor „brača Slovenci." Sploh želimo, da bi Slovenci v ožji krog s Hrvati htopiti. Kako ho tudi oni prepričani o za slugah Dleivvoisovih zu jugosloveusko idejo, ovo lu dokazi. „Volebit" imel je (i. t . m. sejo. (logpnd Ko-vačovič razložil jo zasluge dr. Dlei\veisove, ktero Hi je pridobil za dobo Ilirizma, Htoječ zmeraj nu strani slavnega Hrvata Djud. (laja Spominja so pa tudi vseli jugoslovanskih bo rilcev tega vremena. Svoj klasični govor sklone z besedami : ,,l>r. Hleivveis kao otac slovenskega naroda zuslužujc, da ga i Hrvati, brač i Slovenca, u Deču u znak osohitoga priznanja izaberu svojim počastnini članom." Vsi diu štvonilu vstanejo iu sjirejmejo ta predlog z burnimi „živio klici'1. Odbor sprejme ta predlog tudi eiiogliiHiio iu sklene v debatah: 1. da ho društvo ,,Velebli" o obiio vdeloži to svečanosti in g. dr. Dloivveisu izroči diplomo ; 11. da tudi ua slavnostni dan slavnostnemu odbinu telegraliijo. Doličuo diplomo izdeluje ud Ve lobita g. Ilohujec. To jo pač najlepša zahvala našemu očetu, da ho ga hvaležno spumiiija ven aloviinski svet. Omenil hoiii prejo, da naj Sluvciici v ežji krog stopimo z. iiašutii sosedi Hrvati, /vedite pa tudi, kako nas sodijo Hrvatje. Najbolj raz fiirjeni Hrvatski dnevnik „()bzur" piše v več jem članku v št. '.!.'> 7 o sedemdesetletnici dr. Bleivveisovi. *) On ni' razodeva lo Hvojo misli o dr. lllei iveisu, ampak seznani tudi Hrvatski svet zua kuhi težnjami. Potrebno jo, da ho v tem važnem trenutku naslonimo ua Hrvate. Taka zveza lula lu juiiv po godu Hrvatom. Vsaj hiiiii ,,Obz.or" juSo: ,,Današnja doba viši) nego koja nalazo llrvaiom in Slovencem, da hudu v neprestanimi doticaju, da ftiujie v Sto ožjo zvezo." *) ('lilliok iiinn mnlnjič objilvili. Vred, Daljo navdušuje svojo rojake, da naj so v obilnem številu vdeležijo l$loiwelnovo slo vesnoHti. Dii, naš narod stoji na trdni podlagi in tudi to priznava „Obzor" , ki piše, da tisti narod, pri kojom hvaležnost proti svojim dobrotnikom ni puhla reč, nogo ho v tako hvc-čanem trenutku pokaže iskren, — ta narod ui izgubljen I Z a t i š k i. *) l/,l'el|<. novembra. (K dr. Hleivveis o v i s v o č a n o s t i.) Prvaka naroda sin venskega, gospoda dr. Janeza llleiiveisa, jo v spomin njegovega 70. rojstnega dneva v seji 5. t. m. tudi občina (Irad ua Hlodu enoglasno izvolila za častnega sreiijčana. Narodne gospo in gospodično pa mu bodo izročile iz 70 pla-uinskihcvot.ok (Ivlehveiss) sestavljen, na rudečo suknjo prilepljen venec, v ktcrcin je izdelano spodobno vošilo z višnjevimi ali modrimi črkami Vi, pori luno*:«, 13. novembra. (Pre h k u š u j a v S I a p s k i šoli.) Učenci sadjo-vinorej ko šolo na Slapu ho imeli 30. oktob. hvojo letno preskušnjo. Deželni odbor jioslal jo k prcHkušnji gospoda doktorja Deu-a, od vetnika v Postojni, kmetijsko družbo Kranjsko |in jo zastopal gos|iod dokau in častni kanonik Jurij (iiabrijan. Poslušalcev ho jo nabralo lepo število iz vsili krogov, tudi Vipavski grof go Hjiod Karel Danthien ho preHkušnjo h hvojo navzočnostjo počustili. Učencev bilo je letos šertt, lu ho vživali za lo šolo odmenjeno Sti jiendijo. OoH|iod vodja Kiliurd Dolenc izpruSo-vit 1 jo vinorejo in kletarstvo, zoljonadorojo m svilorojo; gospod pristav /ejiič |ni računstvo in zoinljoinorstvo, spisje, kemijo in kmetijstvo. Učenci ho tako dobro m umevno odgovarjali, ila so vsi poslušalci morali pritrditi , da sta gospodu učoiiiku svojo nalogo izvrstno dovršila Da je bila obširna Vvnriiia umno rtizdoljonn ni umevno predavana, pričali ho učenci h svojimi temeljitimi in jasnimi odgovori. Kar jo učciu c odgovoril, ui bilo le golo suhoparno pravilo, iiiii|uik kazal jo tudi praktično izpeljavo jio vodilnega pravila, naj hi bo že, da jo na tablo stvar narisal, ali pa nu stroju, klonil jo bilo v preskuši lijaki sobi obilo, reč pojasnoval. J ako umevno ho učenci odgovarjali , da ho kmečki možje po nkušn|i rekli: danes smo se pa še lili nekaj niiiičili, hočemo to v svojih iiognidih, vrlih iu njivah |ioskusiti. lo klini nilB vprniiiilo, iMitlniilujii mimo imo in karakter dotlčiiogn, Vrod. uma ima in si Slapsko šolo, njeno sadjo-vi-norejsko gospodarstvo ogleda. Odprta je vsakemu na ogled. Kako lepo redno so nogradi zasajeni, kar obdelovanje manjša iu lajša ; kuko dobra, čista so raznotera vina, ki se tam pridelujejo in drago prodajo. Ako si človek vrt ogleda, morajo ga izuenaditi lepa mlada sadna drevesa, ki po modri odgoji, že v malih letih z dobrini sadjem delo obilno plačujejo- Zeljo-nud vsako vrste zasajena po najnovejših žo skušenih pravilih, lopodišeče cvetlice,, vho ima svojo mesto, vho hvojo postrežbo. Človek mora pritrditi, da tukaj se zares zemlja izkoristi. O oliko bi kmetu umno kmetijstvo Htaii po-lajšalo, koliko bi mu še mati zemlja rada dala, ako bi ho ji znal iu hotel kaj prikupiti. Slap-nka šola zares čast dela gospodu vodju Kihardu Dolencu, ki neutrudljivn dela hh napredek kmetijstva in žrtvuje vse svoje moči, uporabi ves čas, da bi z naukom modrega kmetijstva kmetu jarem zlajšnl in poslajSal. Njegovo blago delo bodo zanamci vedli po vrednosti ceniti. Tudi gospod pristav Zepič je pri skušnji pokazal, da ue ume le mimo za se praktičnega kmetijstva, ampak da zna tudi drugim to umevno razložiti, kajti učenci so mu prav dobro odgovarjali. Okoli ono popoludiic je bila končana proskuSnjn. Dva učenca, eden druzega, eden prvega leta, sta dobila spričevalo zrelosti za kmetijstvo. Štirje učenci pa ostanejo šo ono leto v šoli. Uospod vodja sam, ker gospod doktor Deu ni hotel, je po skušnji učence prijazno nagovoril in ostale štiri učenec za prihodnje leto k umrljivosti spodbujal, dva odhajoča učenca pa je opominjal, da uaj pridno delata po naukih, ki hIii jih slišala v šoli, ui gotovo bosta najboljši vspoh dosegla. — Domače novice V I.juliljiioi I'J. novembru. (Ccsuritni ijoil) ho razne šolo danes praznovale s skupnimi sv. mašami, potoni jui ho imele prosto. (Srebrni /noorov venec), kterega izročti ljubljanske gospo dr. Hlonveisu v spomin njegove sedemdesetletnico, jo jako krasno izdelan iu jo bil to dni videti pri zlatarju Tamborninu. Na vsakem peresni vrezano jo ime ono vdelež-nice, ktorih jo vneli skujiaj 7H. (Mestni odbor) je žo v nedeljo čestital dr. lUoivveisu k njegovi 70lotniei. Zujian jo v svojem nagovoru povdarjal, da je 70. leto velika milost za vsakega, lu ga doživi, zlasti čo zn-inoro v tej starosti šo tako krepko iu vsestranko delovali kakor j;, jubilant. Ko jo mostni odbor zvevUl « tej vodki svečanosti, sklenil jo skupu« čestitati g. jubilantu, kot. vknjižoneuni meščunu m bivšemu mcHtnemu odborniku. Ta nliU»p mestni odbor izvršuje tem radostnejfti, ker mora vsakdo priznati ljubezen, vdanost in požrtvovalnost, s ktero jo dr. ltloivvois vos čns doni od no deloval za korist, deželo slovenske. Dr. Hleivveis je na to odgovoril, da ju vsled to noziiHlužeito časti jako ginjon, uidajoimol pri svojem delovanju v most nem odboru, v kl orom jo sedel od lota l S t H do IHliS , gotovo najbolj flo voljo, čo tudi zarad vs-straiiskih oprav kov za korist mesta ni mogel tolike storiti, luikor jo želel. Zdaj so jo iz zbora umaknil, m nn njegovo modo stopil jo njegov sin , ki bodo |ni gotovo deloval v ravno istem duhu, kakor njegov oče. On se glede političnih načel z nas|irotuo stranko no strinjamo , v ljubezni do domovine hiiio vendar odiui, iu g. jubilant upa, du bode enkrat, prišel čas, ko ho bodeiuo porazu mol i tudi v političnih nazorih , ker na sprotjo ni taku veliko in ojatro. Zadnje bo- sede bile 90 od navzočih sprejete z veliko za-dovoljnoBtjo in splošno pohvalo. — Zatem Be je dr. Bleiweisu poklonil deželni odbor, ter mu izročil izvrstno adreso, v kteri se pripozna-vajo njegove zasluge, ki si jih je pridobil v deželnem odboru, čigar ud je bil od leta 1861 do letošnjega leta. Tudi gg. bogoslovci so. g. jubilantu čestitali že v nedeljo, in sicer prvi izmed vsih druzih. Blagorodnemu gospodu dr. Janezu lllchveisii za 701etnico njegovega rojstva dne 19. novembra 1878. Srčno raduj se , r6d, Rojstva častiti god Sedemdesetič vžo Danes praznuje sin, Ki mu slavi spomin Zvestih rojakov sred! Slovenski dušni velikan, Naš venec prejmi v slavni dan, Ker domu vsegdar bramba, čast, Krepko si stal, kot v šumi hrast. V temini rod slovenski žil ln malo znan je svetu bil; Rodiš se Ti, in duh se Tvoj Razvnel za dragi dom je svoj. In k delu Ti spodžigal nas, S tešilom Ti si dvigal nas, Pobegnil vže je dušni mrak, Prosvete, glej, vihra barjak I Kar storil očini si do zdaj, Hvaležna Ti pomni vekomaj, Častil še Tebe pozni bode svet! A danes iz srčnih globočin Želi domovini vsak Ti sin : Bog živi Te še mnogo, mnogo let! Jos. Cimperman. (Slavnostna beseda v praznovanje dr. Jan. Bleiiveisove sedemdesetletnico) se bode vršila danes zvečer (19. novembra) v dvorani narodne čitalnice v Ljubljani. Program : 1. Herold: Over-tura k operi ,,Zampa". 2. Slavnostni govor. 3. Dr. B. Ipavec: Slavnostna kantata, besede Cimpermanove (spredej natisnjena.) Moški zbor 8 četverospevom. 4. Bazin: „Križari na moru", moški zbor. 5. Mayseder : Zastavenička , solo za gosli z orkestrom. 6. Nedved: „Želje", samospev za bariton ; poje gosp. Ivan Kosler. 7. Nedved: „Popotnik", moški zbor s tenor-solom in četverospevom; solo poje g. Meden. Potem: „Berite Novice1'! Izvirna veseloigra v jednem dejanji. Osobe: Kratki, nižji uradnik. Manica, njegova hči. Marjana, njegova sestra. Doktor Dragič. Dejanje se vrši leta 1864 v Ljubljani. — Začetek ob pol 8. zvečer. — Opomba. Vstop k besedi je čitalničnim udom prost proti vstopnicam, katere se bodo oddajale le v nedeljo |in v ponedeljek 17. in 18. novembra dopoludne od 9-12 ure pri g. Kadil ni ku v banki „Sloveniji", in veljajo one samo za osobo, na katere ime se glase. — Vstopnina za neude pa je 1 gl. za osobo. Tudi te vstopnice se dobivajo pri gosp. K a-d i 1 n i k u in zvečer pred besedo pri b 1 a-g a j n i c i. Odbor. (Iz seje deželnega odbora 8. novembra.) Dopis Ljubljanskega magistrata, da bode mesto skrbelo za družine reservistov iz Ljubljane in jim dajalo podpor , je deželni odbor vzel na znanje z -doscavkom , da se vsled tega družinam Ljubljanskih reservistov ne bodo več dajale podpore iz milodarov, ki se stekajo v deželni blagajnici. — Namesto bivšega deželnega odbornika g. Janeza Murnika, kateri je svoj mandat kot zastopnik deželnega odbora v deželnem šolskem svetu odložil, je deželni odbor izvolil deželnega odbornika g. pl. dr. Schreya v deželni šolski svet. — Pregledovanje in odobravanje bolniških računov različnih vnanjih bolnišnic dalo je deželnemu odboru povod, da potrebno ukrene, da se bolniki ne bodo predolgo v bolnišnicah puščali. — Pogorelcem iz Drskovič in Slavine se je dovolilo 100 gold oziroma 200 gld. podpore iz deželnega zaklada — Občini Griblje Be je ukazala nova občinska volitev. — Deželni vladi se odgovori, da se na deželne stroške ne dovoli Daprava zavetnih hiš za zanemarjano šolsko mladino. (K dr. Bleiiveisovi svečanosti.) Jezičnih.. A.Matej Ravnikar Poženčan. B Matija Vertovec. C. Mihael Verne XVI. Leto. V Ljubljani. 1878. Slavnemu dr Janezu Blei\veisu posvečuje spisovatelj naslednjo češtitko: Slavni Gospod! Bilo je i tisučnici Siovanski, da se je po ,,u č i t e 1 j s k e m T o v a r š u" rodil moj Jezičnik. Med prvimi, ki so koj takrat ga prijazno pozdrav ljali, bili ste Vi, in — kakor ste od 1. 1843 na slovstvenem polji narodu Slovenskemu prav res drugi Vodnik, tako ste od 1. 1863 veduo tudi Jezičniku, kteri je vzrastel sedaj že XVI. leto. Opisujejo se v njem trije Vam priljubljeni možje, kteri — domoljubni pisatelj duhovni — so po Vašem živem prijateljskem vzgledu dokaj dobrega storili za ljubo domovino svojo in so sedaj dostojno poslavljeni tudi z Vašo modro pomočjo. „Kjer časti Be m o drost, tam se imenuje mojsin" — kliče danes s premilim Vam pesnikom vsa hvaležna Slovenija. In Vam bodi tudi letošnji Jezičnik posvečen o preveselem Vašem LXX, godu, iu Bog daj, da bi vzajemno z Vami „z a vero, dom in cesarja" še mnogo let srečno delovati mogel Vaš Josip Mam Ljubljani 19. novembra 1878. — Poleg že omenjenih občin in društev, bil je dr. Blei\veis tudi še od mnogih drugih na Spodnjem Štajarskem, Goriškem in Hrvatskem imenovan za častnega uda. Na Goriškem so ga izvolile občine Podgora, Itihenberg, Komen in pevsko društvo „Slavec". Iz Hrvatskega pride k svečanosti tudi naš rojak, vseučiliški profesor dr. Feliks Suk kot zastopnik svetojero-nimskega društva, ktero ima med Hrvati euako nalogo, kakor družba sv. Mohora med Slovenci. Katoliška rokodeljska družba, kteri je dr. Blei\veis zavetnik (Schutzvorstaud), se bode spominjala sedemdesetletnice s sv mašo, ktero bode ob C. uri daroval predsednik rokodelske družbe č. g. Janez Gnjezda. Sicer pase družbeniki vdeležijo tudi bakljade. čitalnica novomeška bode 19. t. m. g. jubilantu na čast napravila: 1. skupno ve čerjo za odlične narodnjake, 2. sijajen ples za ude. čitalnica ga je tudi izvolila za častnega uda, ob enem mu pa rodoljubi dolenjski pošljejo posebno adreso, ktero mu bode izročii državni poslanec grof Barbo. V nedeljo je izvolila bizoviška čitalnica g. jubilanta za svojega častnega uda. Ob enem tudi g. Valentina Krisperja. B a k 1 j ad a sinoči bila je sijajna; trg pred škofijo bil je ves poin naroda, ki je z navdušenimi živio-klici pozdravljal g. jubilanta. Kakor je program določeval, pele so se 3 pesmi, godba pa je svirala sostavko narodnih pesem; okoli 10. ure odšli so čestilci čez Valvazorjev (šolski trg) in št. Petersko predmestje proti Čitalnici. (Včerajšnji somenj) se ni posebno obnesil nekaj je ljudi zadržalo slabo vreme, nekaj pomanjkanje denarjev, da se ga niso obilno vde-ležili. Kupčija zarad tega ni bila kaj živahna zlasti je bil slab živinski sejem. Konj so bili prignali 378, pa ne posebno lepih, in tudi goveje živine ni bilo toliko kakor navadno o tem času. Bazne reči. — Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem. Na meščanski šoli v Kerškem sta gg. J. Lapajne iz Ljutomera in pl. Vidmer. Definitivna sta postala: gosp. Anton Razinger podučitelj na II. mestni šoli v Ljubljani in gdč. Friderika Konšek na mestni dekliški šoli; gosp. Anton Lobe, poprej (zač.) v Poljanici sedaj stalno na Kerki, gosp. Anton Kratohwil (zač.) učitelj v Reki (Kočevski) v Morovce stalno, gosp. France Duler v Semič, gdč. Adele Krušič (Crusiz) za 1. in gdč. Marija Borovski za 2. učiteljico na dekliško šolo v Kočevji stalno, gosp. Valentin Pin iz Senožeč za nad-učitelja v Šmartno pri Litiji. Gdč. Fani Šetina poprej (zač.) v Kočevji sedaj v Višnjigori, gdč. Amalija Regnard, iz Mokronoga v Šentrupert (zač ), gosp, Teodor Valenta iz Doline v Ji se-nice na Dolj. (zač.), gosp. Matej Arko, učit. kand. pomožni učitelj v Hajdovici, gosp. Jožef Jajec iz Krašine v Slatino, g. Janez Sorčan iz Waldherr. zavoda v Žalec pri Celji. Iz tega zavoda sta izstopila g.g. Mas in Ilabč, pervi v Terst, drugi v Funfhaus pri Dunaji, — vstopil pa je gosp. France Leveč iz Borovnice. — Nov političen list. V Brnu je dvakrat na mesec izhajati jel nov političen list ,,Lucerna", kteremu je založnik J. Kozišek, vrednik pa J. Lang. Namen lista je vsestransko vzbuiati vzajemnost českomoravsko, in v prijetni obliki našega nekdanjega Jauežičevega Glasnika stane na leto 2 gl. 40 sold. Kakor ,,česka V č e 1 a" v Pragi, kteri je že tretje leto vrednik B. Pichl, izhaja tudi dvakrat na mesec v veliki obliki s podobami, in vela na leto po pošti 5 gld. — Letos prinese naročnikom svojim posebej in zastonj veliko podobo Fr. Lad. Čelakovskega, — tako bodi priporočena vsem, ki češki znajo ali se učijo, dobra Lucerna" v Brnu \Ti».j novejša novica. Iz N e a pe Ij n a se je včeraj telegrafiralo, da je tam včeraj dopoludne nekdo v s tre lil na italijanskega kraljallumberta in ga ranil na roki. Tudi general, kije kralja spremljal in je hotel hudodelnika prijeti, bil je v nogo obstreljen. Eksekutivre dražbe. 20. novembra: 2. Vavpotič iz Rače, 2. Ribič Ihana, 2. Dobovšek iz Cepclj, 2. Urankar iz Gobrovnice, vsi v Brdu. 1. Pašid iz Vranovič, 3. Horvat iz Bubnarec, oba v Metliki. 1. Gašperlin Kaple vasi, v Kamniku. 2. Sušteršič z Jezera, Ljubljani. 1, Zupan v Novem mestu. 3. Cerov-šek iz Ardrova. 1. Metelka iz Dolenje vasi, 1. Srovin iz Podulič, v Krškem. 1. Verčon s Slapa Vipavi. 2. Milharčič iz Hrušuja, 3. Srebotnjak iz Šmihela, 2. Premrov iz Malega Ubclskega, 3. Pupis 2. Podboj iz Šmihela, 2. Mogajnn, 2. Baje Osna iz Razdrtega, vsi v Senožečah- 1. Spctie Čep na in 1. Podboj iz Belskega, oba v Postojni. Umrli so: Od 14. do 15. novembra: Franc Zadnikar, kmeč. o. 2 1-, za davico. Ivan Meden, priv. vrad. o. 10 m., za zazsedenjcin krvi. V bolnišnici od 21. do 31. oktobra: Jernej Pakic, obe. pisač 26 1., Jakob Logar, hlnpcc 27 za vročinsko boleznijo. Jera Faciter, mein, ž. za vtriplj. možganov; Jožef Grcgorič, del. 58 1., za pljučnico; Marija Oblak, gostinja 86 1,, za vročinsko boleznijo. Avgusta Bražun 171., zti drisko. Šepla Šuber 3 d., vsled slabosti. Tclenrnllčne d«n»rne rene 18. novembra. Papirna renta 61.45 — Sreberna rent« 62.65 — Zlata renta 72 05 — 1860letno državno posojilo 112.50 Bankin« »keije 792 — Kreditne akcije 221.50 — London 116 80 — Srebro 100—.— Ces. kr. cekini 5,56. -20-frankov 9.33. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip lladerlap. J. Blainikovi našlo miki v Ljunljain.