KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 26 št. 3 leto 1978 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26. letnik Ljubljana 1978 3. zvezek Tone Ferenc: Narodnoosvobodilni boj v Slovenski Istri leta 1943 — Stran 129 The National Liberation Struggle in Slovene Istria in the Year 1943 Emilijan Cevc: Renesančni plastiki v kam- niškem Mestnem muzeju — Stran 150 Two Renaissance Sculptures in the Town Mu- seum of Kamnik Irena Vilfan Bruckmüller: Višnja gora in njeno prebivalstvo v 16. stoletju — Stran 155 The Town of Višnja gora And Its Inhabitants Damjan Prelovšek: Stavba deželnega gle- dališča v Ljubljani — Stran 159 The Country Theatre Building In Ljubljana Andrej Vovko: Donesek k zgodovini istr- skega osnovnega šolstva — Stran 166 Cuntribution to the History of the Istrian Ele- mentary School system Tone Zorn: Gradec in razmejitev na Šta- jerskem leta 1918/19 — Stran 175 Graz And the Demarcation in the Region of Stryria in the Year 1918/19 Iz starih fotografskih albumov — Stran 182 Photos from old albums Delo naših zavodov in društev — Stran 184 Notes on the activity of institutes and associa- tions Nove publikacije — Stran 188 New publications Na ovitku: Ant. Capellaris, Grad Rihemberk (1752), original v Pokrajinskem muzeju, Gorica Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Olga Janša-Zorn. Odgovorni urednik dr. Jože Zontar Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino Predstavnik Majda Kunaver — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III Tekoči račun 50101-678-47483 — Letna naročnina 120 din, posamezna številka 40 din. NARODNOOSVOBODILNI BOJ V SLOVENSKI ISTRI LETA 1943 KRATEK PREGLED' TONE FERENC Pod pokrajinskih imenom Slovenska Istra, ki se je uveljavilo v času narodnoosvobodil- nega boja, razumemo tisti del nekdanje po- krajine Istre, ki je naseljen s Slovenci. To območje je bilo pod Italijo in tudi pod nem- ško okupacijo v istrski ali puljski provinci. V poslednjih letih fašističnega režima je bilo na tem območju 7 občin, ki so po podatkih ljudskega štetja leta 1936 imele skupno 53.265 prebivalcev, od tega po podatkih fa- šističnega tajnega ugotavljanja »tujerodcev« 22.384 »navzočih slovensko govorečih prebi- valcev«. Pri tajnem štetju »tujerodcev«'so fa- šistične oblasti ugotovile znatno število Slo- vencev še v občinah Oprtal j, Buzet in Moto- vun, skupno 5426 Slovencev, v nekaterih so- sednjih pa le majhno število. Skupno so v puljski provinci takrat ugotovile 5786 sloven- sko govorečih družin z 28.884 člani. V treh obmorskih občinah (Koper, Izola in Piran) so ugotovile od 13,3 do 24 odstotkov sloven- sko govorečih prebivalcev, v štirih notranjih občinah (Hrpelje-Kozina, Dekani, Šmarje, Marezige) pa kar od 93,3 do 98,2 odstotka. V narodnoosvobodilnem boju je bila Slovenska Istra dvakrat organizirana kot samostojno okrožje, nekaj časa je bila tudi v okrožju Brkini—Slovenska Istra, še najdlje pa v šti- rih okrajih (socerbskem, loparskem, istrskem in obalnem) okrožja Južna Primorska, vse- skozi pa v pokrajini Slovensko Primorje (ne- kaj časa tudi: Primorska ali Primorska Slo- venija). Sedaj je večina Slovenske Istre v treh obalnih občinah (Koper, Izola iri Piran), manjši del pa v občinah Sežana, Dolina in Milje, od katerih sta poslednji v republiki Italiji. Slovenska Istra je bila izrazito kmetijsko- proizvodni predel. Vendar je bila večina ob- delovalne zemlje v rokah tujerodnih velepo- sestnikov, Slovenci pa so bili le najemniki zemlje, koloni, in niso bili lastniki obdelo- valnih sredstev (živine in orodja). Slovenska Istra je bila med dvema vojna- ma med najbolj nemirnimi predeli Julijske krajine. O tem priča podatek, da je bilo v 130 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 raznih spopadih proti fašizmu ubitih 14, kon- finiranih 54 in na skupno 538 let ječe obso- jenih 292 oseb; na stotine ljudi pa je bilo iz političnih razlogov obsojenih na krajše za- porne kazni.- Za Slovensko Istro velja, da je bila kljub svoji revolucionarni tradiciji poldrugo leto večinoma odmaknjena od glavnih žarišč na- rodnoosvobodilnega boja na Primorskem. V letu 1941 je delovanje prvih najvidnejših or- ganizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja Oskarja in Leva Kovačiča seglo iz Trsta tudi v Slovensko Istro, predvsem na miljsko in škofijsko območje, ter tudi v Hrvaško Istro (v Pazin, Buzet, Marcano pri Vodnjanu, Pulj). Prvi odbor OF so ustanovili decembra 1941 ali januarja 1942. Delo Kovačičevih na- slednikov Darka Marušiča in Albina Cotarja v letu 1942 je zajelo še nekatere druge istr- ske predele, predvsem šmarsko območje. Av- gusta 1942 so ustanovili mestni odbor OF v Kopru, v katerem so bili tudi Italijani (Pietro Gandusio in drugi). Vendar je za obe leti značilno, da ni nastala nikakršna organiza- cijska mreža Osvobodilne fronte. Prihajanje omenjenih in nekaterih drugih političnih de- lavcev v Istro je bilo le občasno, pomanjka- nje domačega revolucionarnega kadra pa ta- ko veliko, da je minilo precej časa do začetka vzpostavljanja organizacijske mreže OF. Ce ne bi skupina slovenskih partizanov iz Brkin- ske čete junija ali julija 1942 napravila dva- najstdnevnega pohoda v Slovensko Istro (pre- mikala se je tudi po Hrvaški Istri, kamor je iz iste čete odšla druga skupina), ne bi v ta predel skoraj dve leti stopila noga slovenske- ga partizana. Ko so oktobra 1942 v Soškem partizanskem odredu ustanovili Kraški bata- ljon, niso v njem niti ustanovili niti predvi- deli nobene istrske partizanske čete. Ker so tudi v Hrvaški Istri leta 1942 postojanke na- rodnoosvobodilnega gibanja šele vzpostavlja- li, je imela Brkinska četa kot najjužnejša pri- morska partizanska četa zveze s hrvaškimi partizani v Gorskem Kotarju, z istrskimi pa šele v letu 1943. Podobno kot za nekatere druge predele Slovenskega Primorja je bil tudi za Sloven- sko Istro pomemben mejnik prva pokrajin- ska konferenca KPS v začetku decembra 1942. Poleg temeljnih političnih nalog: dviga narodnoosvobodilnega gibanja do vseljudske vstaje, odprave ozkosti in zaprtosti ter raz- širitve partijskih vrst, ustanavljanja Narod- ne zaščite itd., je konferenca usmerila stalne politične delavce (nekaj so jih takrat vzeli tudi iz partizanske vojske) skoraj v vse pre- dele Slovenskega Primorja.^ V Slovensko Ist- ro, ki so jo tedaj prvič določili za samostoj- ^ no okrožje, je odšel Vidko Hlaj. Značilno za takratne razmere v tem okrožju je že to, da je moral Hlaj prebiti skoraj ves mesec (od druge polovice decembra 1942 do druge po- lovice januarja 1943 v Brkinski četi in je na- to šele po njenih zvezah ponovno odšel v svoje okrožje.'' Zvezo s PK KPS za Primor- sko je vzdrževal prek te čete in tudi prek Trsta, v katerem sta takrat delala sekretar in član PK KPS Branko Babic in Darko Maru- šič. V svojem delu se je naslanjal predvsem na nekatere predvojne komuniste in protifa- šiste (iz Rižane, Gabrovice, Pobegov itd) iz starejših letnikov ter na skupino slovenskih in italijanskih delavcev v Miljskih hribih, med katerimi je bila med najpomembnejšimi Alma Vivoda. Neugodno pa je bilo to, da na- sprotno kot aktivisti v drugih okrožjih ni imel na svojem območju nobene partizanske enote. Njegova in Babičeva prizadevanja, da bi mu dali vsaj oboroženo patruljo, niso us- pela. Vinko Hlaj je prizadevno gradil postojan- ko za postojanko narodnoosvobodilnega giba- nja. Po mnenju nekaterih političnih delavcev (npr. Darka Marušiča) je bil za istrsko ljud- stvo, ki je bilo precej komunistično usmerje- no, takrat zelo značilen strah pred organiza- cijo zaradi provokacij v preteklosti. Ljudstvo je bilo tudi precej nezaupljivo do političnih delavcev, dokler jih ni spoznalo. Poleg strahu pred provokatorji je bilo še nezaupanje, ki ga je nekoč povzročil neki komunistični agita- tor. Ta je denar, ki so ga pobirali kot prispe- vek za »stranko<<, zapravljal po gostilnah.* Vendar so se razmere hitro zbolj sevale, saj je bilo v drugi polovici februarja 1943 v 6 celicah že 12 članov in 15 kandidatov KPS; bila sta tudi že dva rajonska komiteja KPS.* Partija se je takrat razvijala celo hitreje kot Osvobodilna fronta. Ta je do takrat »prodrla« le v okrog 15—20 vasi, vendar še ni bila or- ganizacijsko oblikovana. Šibka organizacija OF se je poznala tudi po majhnih zneskih na- rodnega davka (marca le 2666 lir in aprila le 1512 lir ali desetkrat manj kot v drugih okrožjih)." Sredi marca je bilo 7 celic z 22 člani in 14 kandidati; bili so trije rajonski komiteji; OF je imela komaj 12 terenskih in 4 rajonske odbore.^ Šele 11. aprila so v Ber- toših pri Rižani ob navzočnosti sekretarja PK KPS Branka Babica ustanovili okrožni komi- te KPS, ki so ga sestavljali sekretar Vidko Hlaj-2ižič in člani Ivan Cah-Iskra, Franc Ivančič-Luka Gabrovčan ter Vincenc Kocjan- čič-Marko. Število organizacij KPS je ostalo enako kot sredi marca, terenskih odborov je bilo še vedno le 15 in še vedno le 4 rajonski odbori, pač pa so ustanovili prva dva odbora. 131 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Proglas I. bataljona 2. hr- vaške Istrske brigade po osvoboditvi Kopra 27. 9. 1943 SPŽZ ter »vod« NZ (le po dva oborožena za- ščitnika).'-' Okrožni odbor OF so ustanovili še- le v začetku maja 1943, sekretar je bil Vidko Hlaj in v odboru sta bili tudi dve ženski. Ti- sti čas je nastal tudi prvi aktiv ZKM (5 čla- nov SKOJ).^" Kurirske posle so takrat oprav- ljale Zofka Kraševec-Vesna iz Gabrovice ter Alma Miklavčič-Darinka in Jolanda Rodela- Cvetka iz Čepkov." Konec zime in spomladi 1943 se je širilo tudi narodnoosvobodilno gibanje med itali- janskimi delavci v obalnih mestih Slovenske Istre. Najvidneje se je izražalo v protifaši- stičnih napisih (marca in maja v Kopru tn Izoli, aprila v Sečovljah), trošenju letakov itd. Poleg Pietra Gandusia in Pietra Bussana iz Kopra je treba kot vidnejša komunista omeniti Giorgia Frausina in Almo Vivodo iz Milj. Prvega so italijanske oblasti zaprle 12. aprila skupaj s 26 somišljeniki (med njimi je bil tudi Stello Fontanot) zaradi protifašistič- ne demonstracije na pogrebu delavca-proti- fašista.'- Po trošenju protifašističnih letakov, ki so baje prispeli tudi iz Milana, v Kopru v noči na 4. junij je policija takoj zaprla osem lju- di, ki pa niso bili storilci. Zelo kmalu pa je izsledila člane komunistične organizacije in njihove somišljenike ter jih skoraj vse polo- vila. Ugotovila je, da je komunistična celica v Kopru obstajala najmanj od srede leta 1942, da je bila močna in povezana s komunistič- nimi organizacijami v Izoli, »ki ima malo članov, vendar so zvesti in zanesljivi«, Pobe- gih in Miljah. Eden glavnih organizatorjev v Kopru, Pietro Bussani, je uspel pobegniti v partizane, Alma Vivoda, ki je že od marca 1942 živela v ilegali, pa je padla 28. junija 1943 v Borštu pri Trstu. Podobno kot v Trstu in Miljah je tudi protifašistično gibanje v obalnih mestih Slovenske Istre spomladi 1943 utrpelo hude izgube.'' Med temeljnimi pomanjkljivostmi, ki so spremljale delo obeh okrožnih forumov, je bilo pomanjkanje literature. Hlaj je sicer pre- jemal nekaj časnikov in letakov po zvezah iz Trsta in Brkinov (celo iz osrednje Slovenije), vendar je to bilo premalo za razsežen teren. Razen enega pisma s sedeža PK KPS oziroma PO OF in Babičevih ter Marušičevih ust- nih napotkov več kot pet mesecev ni dobil nikakršnih posebnih navodil za delo. Glede literature so se razmere začele izboljševati sredi maja 1943, ko je po prihodu tehnikov iz osrednje Slovenije v bunkerju na pobočju Tinjana pri Gabrovici začela delovati parti- zanska ciklostilna tehnika »Naš dom« (vodja Milan Guček in nato Lado Trobevšek-Jodi). V drugi polovici maja je izdelala pet tiskov v skupni nakladi 660 izvodov, kar je razme- roma malo, vendar precej več kot pa je okro- žje dobivalo tiska dotlej. V začetku junija so morali tehniko premestiti v Bertoše pri Ri- žani, kjer je delovala tudi še po italijanski kapitulaciji, vendar pod novim imenom.'* Kljub razmeroma (poudarjam: razmeroma) naglemu razvoju narodnoosvobodilnega giba- nja v Slovenski Istri spomladi 1943 je tam novačenje v partizane nasprotno kot v dru- gih primorskih okrožjih zajelo le nekaj posa- meznikov, do julija 1943 le okrog 15 oseb.'* Temeljni vzrok za to je odsotnost partizan- ske vojske in tudi šibkost Osvobodilne fronte (okrog 130 vasi in zaselkov, a le okrog 15 te- 132 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1973 renskih odborov OF). Zato tam niso bile niti italijanske oblasti tako zelo nasilne pri mo- bilizaciji v italijansko vojsko kot v drugih primorskih predelih, kjer je bila tisti čas rekrutacija v partizane že množična. Nasilno mobilizacijo v italijansko vojsko so 8. marca izvedli le v 10 občinah puljske pokrajine, med njimi so bile tri tudi v Slovenski Istri (Deka- ni, Hrpelje-Kozina, Marezige). Pozneje so ci- vilne oblasti'^ ugotavljale, da so s tem vzne- mirile razmeroma mirno prebivalstvo. Kaže tudi, da je zaradi pomanjkljivih zvez ostala neizrabljena priložnost, ko je marca pribeža- la iz Ldvoma skupina 12 vojakov, večinoma Slovencev, s poročnikom in iskala zvezo s partizani. Iskala jo je v Trstu in na Reki (po nekih podatkih celo na Učki), vendar je ni dobila in se je razšla ter je le eden prišel med hrvaške istrske partizane.'' Pač pa je ti- sti čas odšlo iz premogovnika v Rasi razme- roma precej Slovencev v partizane, vendar brez zveze z narodnoosvobodilno organizaci- jo v Slovenski Istri. Verjetno takrat še ni bilo nobene zveze med vodstvoma narodnoosvo- bodilnega gibanja za Hrvaško in Slovensko Istro. V. Hlaj je šele 10. aprila poročal, da bo v kratkem s pomočjo sekretarja OK KPS Ilirska Bistrica (Brkini) dobil zvezo »s hrva- škim terenom, ki meji na mojega.«'^ Iz neka- terih virov lahko razberemo, da je imelo vod- stvo narodnoosvobodilnega gibanja v Hrvaški Istri zvezo z OK KPS Ilirska Bistrica (Brki- ni), kar je tudi razumljivo zaradi stikov med brkinskimi, kastavskimi in istrskimi partiza- ni v drugi polovici 1942. Ti stiki so decembra 1942 po italijanski ofenzivi na Planik (7. 12. 1942) pripeljali tudi 6 partizanov prve hrva- ške Istrske partizanske čete v slovensko Br- kinsko četo.'" Ko je ta 13. marca 1943 utrpela hud poraz v Kozjanah, so bili med padlimi tudi partizani iz prve Istrske čete, tudi njen politkomisar Avgust Vivoda-Arsen. Potlej je bilo še nekaj obiskov istrskih partizanov v Brkinih in prišlo je še tudi nekaj novincev iz Hrvaške Istre v Brkinsko četo. O sodelovanju med slovenskim in italijan- skim osvobodilnim gibanjem v Slovenski Ist- ri je v tistem času le malo podatkov. V glav- nem je bilo to sodelovanje neposredno v skupnih akcijah (npr. v Kopru 4. 6. 1943). Iz nekega podatka pa zvemo, da so se že takrat pojavljale tudi težave zaradi nerazumevanja slovenskega narodnega vprašanj a.^* Ustanovitev okraja Južna Primorska z okrožji Pivka, Ilirska Bistrica, Materija (no- vo okrožje), Kras in Slovenska Istra, ki mu je bil sekretar Rudi Mahnič-Brkinc (člana Franc Segulin-Boro in Avgust Špacapan- Stmad), 2. junija 1943, ni za Slovensko Istro imela nobenih bistvenih posledic. Spremenili so le nekoUko ime okrožja: Slovenska Istra- Trst okolica. Splošne razmere in delo OK KPS in OO OF so povzročili hitrejše širjenje OF tudi v tem predelu. Junija so imeli že sedem rajonskih in 69 terenskih odborov 0F.2' Rajonski odbori OF so bili v tehle ra- jonih: 1. rižanskem (od aprila, sekretar Anton Bernetič-Jakob in za njim Ivan 2igante-Pe- ter), 2. čežarskem (od aprila, sekretar Dani- jel Bertok-Cerčil), 3. škofijskem (od aprila, sekretar Bruno Klarič-Štefan in za njim Mar- jan Furlanič-Izidor), 4. šmarskem (od maja, sekretar Franc Glavina-Miklavž in za njim Avgust Štemberger), 5. dolinskem (od aprila, sekretar Andrej Vitrih-Peter in za njim Jože Sturman-Slavko), 6. gabrovškem (od maja, sekretar Roman Ivančič-Vojko), 7. loparskem (od junija, sekretar Avgust Starc-Vido).^^ Obalni predel Slovenske Istre od Kopra do Dragonje je bil zunaj teh rajonov in organi- zacijskega dosega OO OF Slovenska Istra. Spadal je pod mestni komite KPI Trst. Padec fašizma v Italiji je precej razgibal istrsko prebivalstvo. Še pred njim je bila 11. julija stavka delavcev v izolski tovarni rib- jih konzerv, čez 14 dni pa so odstranjevali znake fašističnega režima in si nakopali pre- ganjanje italijanskih oblasti.Povečalo se je tudi število sabotažnih akcij med delav- stvom.^^ Italijanski funkcionarji v občinah, kjer je bila razširjena OF (npr. v Hrpeljah- Kozini, Podgradu, Dekanih) so se pritoževali, da prejemajo zahteve okrajnega odbora OF za Južno Primorsko, naj italijanski priseljen- ci zapuste svoje položaje itd.^' Drugače kot v Hrvaški Istri, kjer je poleti 1943 odšlo v par- tizane po italijanskih podatkih več kot sto ljudi, med njimi precej labinskih rudarjev (tudi Slovencev), v Slovenski Istri zaradi od- sotnosti partizanske vojske ne samo v tem predelu, temveč v vsej Južni Primorski, ni prišlo do partizanskega novačenja. Kot pri drobitvi večjih okrožij na manjša ob ustanovitvi okrajev je vodstvo narodnoos- vobodilnega gibanja za Slovensko Primorje ob ukinitvi okrajev prešlo v drugo skrajnost. Iz petih okrožij v Južni Primorski je 4. sep- tembra 1943 ustanovilo le tri, med njimi tudi okrožje Brkini-Slovenska Istra. Vanj je zdru- žilo kar tri dotedanja okrožja: Ilirsko Bistri- co, Materijo in Slovensko Istro. Ker so Hlaja prejšnji dan odpoklicali v VOS, je sekretar OK KPS in OO OF postal Franc Segulin-Bo- ro Kladivar (člani OK KPS: Tone Dougan- Branko Smrekar, Jože Zidar-Jadran Hribar, Tone Jurišič-Pavel Jerebica, Jožef Strnad- Pipan, Ivan Cah-Iskra, člani OO OF poleg imenovanih tudi Viktor Berce-Božo in Vid KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 133 Oprešnik-Nace; od vseh je bil le Cah dote- danji politični delavec v Istri) To okrožno vodstvo je kapitulacija Italije kot zelo pomemben mejnik NOB v Sloven- skem Primorju in Istri vendarle nekoliko iz- nenadila. Njegovi člani niso bili skupaj (se- kretar je odšel v bivše okrožje Slovenska Ist- ra-Trst okolica) in so šele po enem dnevu zvedeli za ta dogodek. Tedaj je okrožni od- bor OF vendarle izdal proglas, v katerem je prikazal najpomembnejše naloge: boj proti nemškim in italijanskim fašistom, razorože- vanje italijanske vojske, prirejanje demon- stracij z zahtevo po izpustu jetnikov in inter- nirancev, vstop v Narodno zaščito, napadi na ječe in osvoboditev jetnikov, zasedba kara- binjerskih postaj ter občinskih in poštnih uradov, priprava na splošen narodni upor." Ker so ljudje prihajali k odborom OF po kon- kretnejša navodila, je OO OF 11. septembra izdal »odredbo št. 1«. Vsebuje kot najpo- membnejšo določbo prevzem oblasti, organi- ziranje Narodne zaščite, rušenje pomembnih prometnih žil itd. Naredba pa še nima določ- be o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodil- no vojsko.Okrožni odbor OF namreč še ni mogel vedeti, da sta jo tisti dan razglasila 10 OF in Narodnoosvobodilni svet za Pri- morsko Slovenijo. Vseljudska vstaja kot ena najpomembnej- ših značilnosti narodnoosvobodilnega boja v Slovenskem Primorju in Istri, je zajela tudi Slovensko Istro. Izražali so jo vsi tisti pojavi kot v drugih predelih teh pokrajin: množične demonstracije ali manifestacije, razoroževa- nje italijanskih oboroženih sil, prevzem ob- lasti in organizacija uprave, splošna mobili- zacija v Narodnoosvobodilno vojsko itd. Osvoboditev političnih jet- nikov iz koprskih zaporov 27. 9. 1943 134 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Množične demonstracije za izpust politič- nih jetnikov so zajele tudi Koper in Izolo. V Kopru so bile 10. septembra popoldne kot manjši odmev velikih in uspešnih demonstra- cij v Trstu, ki so pripeljale do izpusta poli- tičnih jetnikov. Čeprav je bil tudi v Kopru med italijansko vojsko in karabinjerji že raz- kroj, so oblasti uspele zadržati veliko večino jetnikov v zaporih. Drugi dan je prispela vest, da je ljudstvo razorožilo karabinjersko po- stajo Črni kal in da ne bi prišlo do ponovnih demonstracij, so izpustili iz zaporov okrog 20 jetnikov iz Istre. Ker je tisti dan zjutraj na poti v Pulj prispel v Koper avtomobil nem- ških vojakov, je zvečer okoli 500 jetnikov po- skušalo priti iz zaporov, kar so pazniki one- mogočili s streljanjem v zrak in metanjem ročnih bomb. Drugi dan je nemški okupator začel odvažati jetnike z ladjo v Trst.^^ V Izoli so predstavniki nekaterih do tedaj ilegalnih političnih strank ustanovili odbor za javno blaginjo, ki je prevzel oblast v mestu. Manifestacije so bile že 9. septembra. Lačna množica je drugi dan vdrla v tovarno kon- zerv; streljanje karabinjerjev je povzročilo smrtno žrtev. Kaže, da je bila v Izoli ubita ženska prva smrtna žrtev protifašističnega ¦ boja v Slovenski Istri po letu 1941. To je namreč bilo edino okrožje na Primorskem, v katerem do italijanske kapitulacije ni padel nobeden pripadnik narodnoosvobodilnega gi- banja ali nasprotnik. Pod pritiskom komuni- stov so morali karabinjerji in financarji- od- dati orožje. 15. septembra je prišla v Izolo partizanska četa.'" V Piranu je vse ostalo po starem. Posamez- ni protifašisti so sicer pozivali ljudstvo k vstaji, vendar ni bilo odziva.'' Vprašanje je, koliko je na to vplivala navzočnost nemške pomorsko-letalske posadke v bližnjem Por- torožu. Množična zborovanja OF so bila predvsem v notranjosti Slovenske Istre. Bila so v vseh rajonih, npr. v Pomjanu, Rižani, Gračišču, Marezigah itd.'^ Politični delavci in ljudstvo so pritisnili na karabinjerske in financarske postaje ter razorožil njihovo moštvo. Tako so razorožili karabinjerske postaje v Črnem Ka- lu, Šmarjah, Marezigah, Dekanih, Podgorju ter financarsko postajo v Strunjanu." Raz- oroževali so tudi manjše oddelke italijanske vojske, ki so se umikali iz Istre v Italijo. V okrožju Brkini-Slovenska Istra je Narodna zaščita na cesti med Markovščino in Obro- vom ustavila veliko italijansko motorizirano kolono — hitro divizijo »Eugenio di Savoia«, ki se je iz Hrvaške nameravala umakniti v Italijo. Pogajanja, ki sta jih vodila Viktor Dobrila, nekdanji borec 1. proletarske briga- de, in Franc Segulin-Boro, so pripeljala do načrta za skupni napad na Trst, vendar do njega ni prišlo in so divizijo razorožili.'^ V Slovenski Istri so takrat razorožili tudi ne- kaj manjših enot. Organi narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenski in Hrvaški Istri so tesno sodelovali in si pomagali. Vzpostavili so redne zveze in odvažali vojaški material tudi v Hrvaško Istro. Še v prvi polovici septembra so se od- ločili, da ustanovijo skupni »Hrvatsko-slo- venski odred za Istro«. V njegov štab so ime- novali ljudi iz obeh delov Istre (za koman- danta Viktoria Dobrilo, za njegovega namest- nika Ivana Motiko, za politkomisar j a Silva Mileniča-Lovra, člana OK KPH za Hrvatsko PrimorJe, za namestnika politkomisar j a Franca Segulina-Bora in za operativna ofi- cirja Josipa Matica-Andrica ter Franja Juri- ševiča).'" To je bila prva skupna slovensko- hrvaška partizanska enota v Slovenski Istri in obenem prva partizanska enota v tem pre- delu sploh. Po odlokih 10 OF in narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo o splošni mo- bilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko z dne 11. septembra 1943 je tudi OO OF Brkini — Stovenska Istra začel izvajati splošno mobi- lizacijo. 16. septembra je OK KPS Brkini- Slovenska Istra poročal, da je bua mobili- zacija splošna, vendar do takrat še niso mo- gli »prodreti« v vse predele okrožja. To je bilo mogoče šele po razorožitvi nekaterih ka- rabinjerskih postaj (Šmarje in Marezige 15. in 16. 9. 1943)." Poleg že omenjenega odreda so nastale tudi čete in bataljoni, npr. čežaran- ski bataljon, iz tržaških in miljskih protifa- šistov pa pri Miljah tržaški bataljon. 2e do srede septembra je bilo samo v okrožju Br- kini-Slovenska Istra zbranih prostovoljcev in mobilizirancev za tri bataljone (v vsej Istri in Brkinih pa za okoli 10 bataljonov) in pri- manjkovalo je predvsem nižjega poveljniške- ga kadra za čete in bataljone. Člana OK KPS Ivana Caha-Iskro" Je 20. septembra poklical v Buzet Anton Cerovac. Povedal mu je za nalogo, ki so j o dobili, da se povežejo z istrskimi Hrvati in Slovenci. Za- to so v Movražu ustanovili 4. bataljon 1. istr- ske brigade, v katerega naj se vključijo tudi Slovenci.'^ V ta bataljon so se res vključeva- li tudi istrski Slovenci in je jugozahodni del Slovenske Istre postal tudi njegovo operacij- sko območje. Na željo okrožnega komiteja KPS Brkini-Slovenska Istra so iz 2. istrske brigade poslali svoj 1. bataljon v akcijo za osvoboditev jetnikov iz koprskih zaporov. Od tam jih je namreč nemški okupator s čolni odvažal v tržaške zapore. Dne 26. septembra KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1973 135 ; Jože Zldar-Jadran je bataljon prišel v Marezige in Lopar, kjer se je seznanil z razmerami. Se isti dan je del bataljona odšel na položaje pred Koper, drugi dan zjutraj pa še drugi del. 27. septem- bra je ves bataljon vdrl v mesto, osvobodil več kot 200 političnih jetnikov, odnesel iz skladišč precej raznega blaga za potrebe par- tizanske vojske in odpeljal nekaj zagrizenih fašistov v Buzet. Bataljon je izdal proglas prebivalcem Kopra v hrvaškem in italijan- skem jeziku.^' Kaže, da je 1. bataljon 2. istrske brigade ostal v Kopru ali pri njem do 29. septembra. Poveljstvo 71. nemške pehotne divizije, ki je bilo odgovorno za vzdrževanje reda in mira v vsej Južni Sloveniji in Istri, je še tisti dan zvedelo za ta dogodek. V svojem »večernem poročilu« je navedlo: »Koper so zaisedli ban- diti. Njihova moč ni znana.« Ker so tisti in drugi dan imele enote 211. grenadirskega polka te divizije iz Trsta boje pri Žavljah, niso mogle kreniti v boj za zavzetje Kopra. Vendar so še tisti dan mislile na to. Pri nem- škem pomorskem komandantu za Severni Ja- dran (Istra), kapitanu Schmidtu se je nam- reč oglasil stotnik Henkel in prosil za motor- ni čoln št. 483, s katerim bi prepeljali v Ko- per okoli 400 vojakov. Vendar je ta čoln 28. septembra odpeljal hrano in strelivo obkolje- nim 200 nemškim vojakom v Portorožu (tam so bili še pred italijansko kapitulacijo), na- kar so ga morali poslati v Benetke. Zato so 29. septembra lahko dali na voljo za prevoz čet v Koper le dva splava in obalni parnik. Ta je res odpeljal četo vojakov proti Kopru. »Kot pravijo prispela poročila, ]e izkrcanje poteklo gladko, prodiranje pa je naletelo na nepričakovano močan odpor, tako da so se te enote morale spraviti v položaj ježa. V za- četku le za prevoz predvidena splava sta osta- la pred obalo kot topniško zavarovanje in za primer potrebnega vkrcanja vojakov,« so po- ročali 29. septembra na mornariškem povelj- stvu za Severni Jadran (Istro) v Trstu. O boju v Kopru in pri njem pripoveduje izjava komandirja druge čete bataljona 2. istrske brigade Antona Poropata: »Bataljon se je umaknil iz mesta in zavzel položaje v ne- posredni bližini. 28. (pravilno: 29. — op. T. F.) septembra zgodaj zjutraj se je pokazalo pred koprskim pristaniščem pet nemških boj- nih čolnov, polnih vojske. Mi smo streljali na- nje s topom iz borovega gozdiča nad poko- pališčem v Skocjanu. Tako smo Nemcem pre- prečili, da bi izkrcali v pristanišču večje šte- vilo vojske. Vseeno jim je uspelo izkrcaiti okrog sto vojakov. Naše enote so bile dobro oborožene. Na izhodu iz mesta so se žilavo borile in povzročile sovražniku velike izgube, kar ga je prisililo k umiku v mesto. Nemci so zavzeli položaje po hišah in na sitrehah. Padlo jih je okrog 30 in imeli so več ranje- nih.« Dne 29. septembra zvečer je poveljstvo 71. divizije poročalo: »Dopoldne so deli 211. grenadirskega polka z morske strani na 2 splavih napravili izkrcevalno akcijo v Kop- ru, ki so ga bile zasedle tolpe. Kljub temu, da so splava že obstreljevali na morju, so vojaki po izkrcanju v pouličnih bojih zavze- li Koper in ga zasedli. 20—30 tolovajev Je bilo ubitih, okoli 300 pa jih je zbežalo.« Ob- veščevalni oddelek II. SS-tankovskega kor- pusa pa je v svojem »jutranjem poročuu« 30. septembra govoril o 25 padlih in 8 ujetih partizanih. Tudi o tem, kaj se je zgodilo drugi dan, tj. 30. septembra, imamo na voljo nekaj podat- kov. Že omenjeni Poropat pripoveduje: »30. septembra so Nemci okrepili svoje sile v sme- ri Koper—Ankaran. Njihova artilerija je iz Trsta v presledkih obstreljevala naše enote. Hrvaški bataljon je bil razporejen vse do Bertokov. Borci so se dva dni in dve noči upirali Nemcem, ki so z večkratnimi naskoki skušali prodreti iz Ankarana. V tistih sep- tembrskih dneh se je našemu bataljonu pri- družila skupina italijanskih alpincev in so se borUi skupaj z našimi borci. Partizani so imeli na Markovem hribu postavljen top, s katerim so streljali na sovražnika. Toda za- radi neizkušenosti je bü učinek skromen.« 136 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1973 Poveljstvo 71. divizije pa je o tem 30. sep- tembra poročalo tole: »Sovražnikova baterija na točki 112 (4 km vzhodnojugo vzhodno od Kopra) z 2 topovoma cd danes zjutraj ob- streljuje Koper. Ni še jasno, ali gre za topa kal. 7,5 cm ali 10,5 cm. Uničil ju je ogenj iz naše težke baterije. Sedaj obstreljujejo novo sovražnikovo baterijo, ki je 500 m severno od prejšnje.« To je vse, kar za sedaj natančnej- šega vemo o bojih v Kopru in pri njem 29. in 30. septembra 1943.« Med večjimi spopadi mladih, še neizkuše- nih partizanskih sil v Slovenski Istri je tudi boj, ki ga omenja letak okrožnega komiteja KPS Brkini-Slovenska Istra o mobilizaciji. Poroča: »Dne 25. septembra 1943 so partizani iz Slovenske Istre imeli uspešen boj na Bivljah, zaplenili so dva kamiona in dva avtomobila in mnogo orožja. Sovražnik je pustil na bo- jišču enega mrtvega, enega ranjenega ter 11 ujetih.«"" Po začetnem popolnoma samostojnem ust- varjanju partizanskih enot v Istri so v drugi polovici septembra 1943 vojaško organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja vključili v šir- še razmere. Tako kot so za Hrvaško Istro ustanovili poseben operativni štab, tako je del Primorske južno od železnice Postojna do Trsta skupaj s Slovensko Istro postal opera- tivno območje 14. divizije ter pozneje 7. kor- pusa NOV in POJ. V ta predel, še posebno proti Trstu, je sredi septembra 1943 usmeril svojo pozornost tudi glavni štab NOV in PO Slovenije. Tja je napotil motorizirano Šer- cerjevo brigado, ki pa se je po spopadu s sovražnikom v Ilirski Bistrici vrnila na Ma- šun. Do Slovenske Istre se je pripeljal tudi komandant glavnega štaba NOV in POS Franc Rozman-Stane. Pravijo, da je bil 25. septembra celo v Pazinu. Vse enote, ki so ta- krat nastajale v Južni Primorski in Sloven- ski Istri, so sicer podredili štabu 14. divizije, ki jim je poslal tudi prepotrebni kader, ven- dar je imel njen štab z njim le rahle zveze. V okrožju Brkini—Slovenska Istra so v drugi polovici septembra poleg Snežniške ali Br- kinske brigade na Mašunu ustanovili tudi slovensko Istrsko brigado pri Dekanih (ko- mandant Ivan Kovačič-Efenka, politkomisar Dragomir Benčič-Brkin, njegov namestnik Bojan Škrk). Pri Dolini pa so tržaški in milj- ski protif ašisti ustanovili italijansko Tržaško brigado, (komandant Giovani Zol, politkomi- sar Natale Kolarič).'*^ Vseljudsko vstajo je vodstvo narodnoosvo- bodilnega gibanja razglasilo za plebiscit pri- morskega in istrskega ljudstva za novo, fede- rativno in na narodni enakopravnosti zgra- jeno Jugoslavijo ter sta vrhovni plenum OF in izvršni odbor ZAVNOH še septembra 1943 razglasila priključitev Slovenskega Primerja in Istre k Sloveniji in Hrvatski in s tem k Jugoslaviji. S to vseljudsko vstajo, še pose- bej z ustanovitvijo večjih partizanskih enot in razširitvijo Osvobodilne fronte, ki je pred- stavljala tudi ljudsko oblast na vsem območ- ju, razen v nekaterih mestih, je narodno- osvobodilni boj v Slovenski Istri začasno do- segel takšno širino in moč, kot jo je imel v drugih območjih. Nagla rast narodnoosvobodilne vojske, or- ganizacija javne uprave, pomanjkanje vodil- nega kadra, katerega del je odšel v vojsko, itd., so drugo organizacijsko delo okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF neko- liko potisnili v ozadje. Tako namreč lahko sklepamo po tem, da je okrožni odbor OF šele 27. septembra obvestil rajonske odbore o ustanovitvi narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo in novih nalogah: sploš- ni mobilizaciji v NOV, spravljanju italijan- skega orožja, streliva, opreme in hrane, spravljanju poljskih pridelkov, pripravljanju volitev za zbor odposlancev slovenskega na- roda, prirejanju množičnih zborov OF ild.** Kaže, da je bil prihod člana PK KPS in na- rodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slo- venijo Branka Babiča-Vlada v to okrožje prva priložnost, da sta se OK KPS in OO OF temeljiteje seznanila z razmerami v vsej po- krajini in najpomembnejšimi nalogami. »Pre- jeli smo direktivo o izvedbi volitev. Toda vo- jaške naloge nam niso dopuščale, da bi iste izvedli. Prispele so naknadno tudi neke di- rektive o nekih spremembah in za odpošilja- tev v Državni zbor, toda nismo prejeli pis- menih pač pa ustmeno. Bil je prisoten tov. Vlado, član PK KPS za Primorsko, ki nam je tolmačil. Na podlagi teh direktiv smo po- slali 28 odposlancev na osvobojeno ozemlje. Ker nismo mogli izvesti volitev, smo te od- poslance imenovali. Poslani so bili iz vseh rajonov okrožja,« je pozneje poročal sekre- tar Segulin."" Med omenjenimi odposlanci jih je bilo nekaj tudi iz Slovenske Istre (Stanko Ulčnik iz Šmarij, Nazari j Bordon iz Cezar- jev, Josip Miklavčič iz Plavij, Otilijo Kav- rečič iz Rižane, Avgust Stare iz Loparja in Vincenc Babic iz Vanganela).^^ PK KPS za Primorsko je pohvalil, da so »tako hitro izvršili« navodila o odposlan- cih."" Verjetno so na seji okrožnega vodstva na- rodnoosvobodilnega gibanja za Brkine in Slovensko Istro okrog 27. septembra tudi preuredili okrožni komite KPS in okrožni od- bor OF. Padel je namreč Jurišič in iz kopr- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 137: skih zaporov so rešili Albina Codino — Voja Slaviča, nekdanjega sekretarja OK KPS Materija, v vojski pa je bil Dougan (polit- komisar Brkinske ali Snežniške brigade). V OK KPS so ostali sekretar Segulin in člani Zidar, Dougan, Cah, Strnad, Cucek in Kir- nova, torej ponovno le en član iz Slovenske Istre, sprejeli pa so Codino. Bolj so preuredili okrožni odbor OF, katerega sekretar je na- mesto Segulina postal Zidar, člani pa Milan Guček-Javor, Cah, Vid Oprešnik-Nace, Vin- cenc Kocjančič-Marko, Kirnova, Berce (du- hovnik) in Jakob Marinšek-Mirko (duhov- nik), torej vendarle trije iz Slovenske Istre (Cah, Kocjančič in Marinšek).^' Svobodno partizansko ozemlje v Istri je bilo del velikega svobodnega ozemlja v jugo- zahodni Sloveniji in zahodni Hrvatski. Nem- škemu okupatorju je onemogočalo dostop na obalo, kjer je nekaj časa pričakoval izkrcanje britanske in ameriške vojske, ogrožalo zelo pomembne prometne zveze med večjimi mesti (Trst, Pulj, Reka itd.), v katera so kmaUi po italijanski kapitulaciji z velikimi težavami prodrli njegovi oddelki in predstavljali osam- ljene postojanke, onemogočalo mu je tudi vzpostavitev njegove učinkovite uprave, tj. organiziranje operacijske cone »Jadransko primorje«. Hitler jo je namreč ukazal ustano- viti že 10. septembra 1943 in je vanjo vklju- čil kot eno šestih provinc tudi Istro.''^ Vrhov- no poveljstvo nemške vojske je sredi septem- bra 1943 vse svobodno ozemlje v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvatski poimenovalo po Istri in trdilo, da je Josip Broz-Tito vanjo prenesel težišče svojega bojevanja.^" Hitler je takrat neprestano odrejal nove in vedno več- je enote za bojevanje proti partizanom na omenjenem ozemlju, dokler ni končno 19. septembra ukazal pripeljati sile tudi iz Se- verne Italije ter napraviti veliko ofenzivo. Zanjo je sam pregledal operacijski načrt in ga tudi nekoliko spremenil. Ponovno je uka- zal, naj »slovensko komunistično uporniško gibanje v Istri« uničijo z neusmiljeno trdoto in izkoreninijo upornike.'" Potem ko je II. SS-tankovski korpus pod poveljstvom esesovskega generala Paula Hausserja od 25. do 30. septembra izvedel prvi del svoje ofenzive v osrednjem delu Primor- ske,5i jo je v drugem delu usmeril proti Istri in Reki. Temeljni namen te ofenzive je bil uničiti partizansko vojsko, zasesti obalo, jto- metne zveze, gospodarske objekte itd. Po- veljstvo omenjenega korpusa na Opčinah pri Trstu je izvedbo ofenzive v Istri zaupalo po- veljstvu 44. grenadirske divizije »Hoch-und Deutschmeister« (poveljnik generallajtnant dr. Franz Beyer) v Lipici, medtem ko je imelo poveljstvo 71. pehotne divizije (po- veljnik generalmajor Wilhelm Raapke) na- logo, da vodi ofenzivo severno od Reke. Prva faza ofenzive v Istri naj bi zajela Slovensko Istro in del Hrvaške Istre do reke Mirne, dru- ga faza jugovzhodni in tretja jugozahodni del Istre. Od 2. do 4. oktobra sta 1. SS-tankovsko grenadirski polk divizije «Leibstandarte Adolf Hitler« (iz Milj) in 21. tankovski polk 24. tankovske divizije (iz Kozine) s sodelova- njem nekaterih delov 71. divizije in 44. gre- nadirske divizije vzporedno prodirala s črte Milje—Kozina v notranjost Istre. Prvi je prodiral po obali, ki so jo z morske strani za- pirali manjši oddelki nemške mornarice, in do večera prispel do Portoroža. Drugi je pro- diral proti Buzetu in ga zasedel že prvi dan ofenzive in so njegove predhodnice kmalu do- segle Mirno in tam sklenile južni del obro- Ča.a2 Najprej je ofenziva zadela na 1. bataljon garibaldinske Tržaške brigade na Miljskih hribih. V hudem boju je padlo 24, ranjenih je bilo 9 in ujetih 16 borcev.=^ Slovenska Istrska brigada se je iz Podgorja premaknila na Slav- nik, da bi prekoračila cesto Trst—Reka in prebila sovražno zaporo. Ponoči je prišla na Slavnik in se spustila do Skadanščine. Ker ni mogla čez cesto, se je prek Slavnika na- potila nazaj v Podgorje. Večino borcev je za- Franc Segulln-Boro fotografiran na sedežu OK KPS ; Brkini — Slovenslca Istra v Celju septembra 1943 ' 1381 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 j eia demoralizacija in je odšla domov. Osta- nek je štab brigade razdelil v zasede proti Trstu, cesti Trst—Reka in Munam. Štab bri- gade pa je bil okoli Vodic, da bi posredoval v eni ali drugi smeri, vendar se je moral ne- kaj dni celo skrivati pred nemškimi motori- ziranimi patruljami, ki so čistile Istro. 2. hr- vaško istrsko brigado je ofenziva zajela v se- vernem delu Istre, na položajih Bazovica— Kozina. Že prvi dan je imela hude izgube, padel je tudi politkomisar brigade. Njeni de- li so se umaknili na položaje Buzet—Račja vas—^Trstenik, kjer jih je sovražnik dokonč- no razbil. Stab 14. divizije in glavni štab NOV in POS, ki so jima bile podrejene šti- ri brigade v Brkinih in Slovenski Istri, nista mogla storiti ničesar. Nameravala sta jih umakniti čez cesto Pivka—Reka, vendar je bilo že prepozno. Usodno za obe hrvaški istr- ski brigadi in oba odreda pa je bilo to, da jim je ofenziva 71. divizije severno od Reke one- mogočila preboj v Gorski Kotar.-'* Nemška vojska je v ofenzivi v Istri dosled- no izpolnjevala Hitlerjevo povelje o »izkore- ninjenju upornikov«. Delno ali popolnoma je požgala mnogo (okrog 55) vasi v Slovenski Istri in postrelila nekaj desetin prebivalcev, največ v Trebešah (26) in Pridvoru (22). So- dijo, da je takrat bilo ubitih ali je padlo več kot 200 borcev in prebivalcev." Po tej hudi sovražni ofenzivi je Slovenska Istra ostala nekaj časa brez večjih partizan- skih enot. Ostanki slovenske Istrske in garibaldinske Tržaške brigade — štaba s spremstvom — so se nekaj časa dr- žali okoli Vodic in Mun.^« Glavni štab NOV in POS, ki je ugotovil, da Južna Primorska ni ustrezna za daljše bivanje in uspešno ope- rativno delovanje partizanskih brigad in di- vizij, je za Brkine in Slovensko Istro 5. ok- tobra 1943 ukazal ustanoviti Istrski odred, podrejen štabu 14. divizije (po 27. decembru 1943 neposredno glavnemu štabu NOV in POS). Odred je zbral vse razkropljene sku- pine borcev v Brkinih in Slovenski Istri (en bataljon so mu dodelili iz Brkinske brigade, ki so jo nato kmalu ukinili) in se krepili z domačini. Drugi bataljon, čigar operacijsko območje je bila Slovenska Istra, so ustano- vili pri Skadanščini med 15. in 20. novem- brom 1943, ali mesec dni po ustanovitvi prve- ga bataljona v Brkinih. Konec novembra 1943 so v bližini Dola pri Hrastovljah iz treh pre- ostalih skupin borcev bivše Istrske in Trža- ške brigade ustanovili še tretji bataljon in ga poimenovali po padlem komandantu Tr- žaške brigade Giovanniju Zolu (padel 7. 11. 1943 pri Malih Munah). Stab tega bataljona je imel tesne zveze s tržaško organizacija KPI. Odred je izvajal mobilizacijo, delal manjše akcije, večje pa šele v letu 1944. Bil je nekaj časa edina slovenska partizanska enota v Slovenski Istri.'' Po veliki sovražnikovi ofenzivi v Istri je bi- la pred okrožnim vodstvom narodnoosvobo- dilnega gibanja za Brkine—Slovensko Istro naloga odpraviti neugodne posledice te ofen- zive. Te so se izražale predvsem v veliki demo- ralizaciji prebivalstva zaradi nezaslišanega sovražnikovega nasilja. Potem ko je povedal, da je ofenziva napravila mnogo škode zaradi razbitja partizanskih enot in izgube težkega orožja, je OK KPS dodal: »Morala ljudstva je zelo padla in vse se izogiba borbi, vsak bi hotel ostati doma, vsak je bolan itd. (...) Med ofenzivo, ki se je začela prav v Istri, so se novomobiliziranci po večini razbežali na domove, tako da moramo sedaj vršiti mobili- zacijo znova. Vse se izogiblje pozivom in vsak hoče ostati doma. Kakor že omenjeno, pri- hajajo z vsemogočimi izgovori na dan, samo da lahko ostanejo doma. (...) Te dni sem se osebno mudil v Sloveski Istri, doživel sem nemško ofenzivo, ki je napravila veliko de- moralizacijo. Ljudstvo je vse zbegano bežalo od vasi do vasi, a Nemci so za njimi požigali in ropali.«'^ Pri odpravljanju neugodnih po- sledic sovražnikove ofenzive je bilo pomemb- no predvsem dvoje: 1) krepitev Osvobodilne fronte in 2) ponovna mobilizacija v narodno- osvobodilno vojsko. Verjetno bo držal podatek, da se je zaradi sovražnikove ofenzive v Brkinih in Slovenski Istri okrožno vodstvo narodnosvobodilnega gibanja za Brkine in Slovensko Istro moglo zBrati na svojem sedežu v Celjah v Brkinih šele okrog 13. oktobra. SklenUo je, da pošlje v Slovensko Istro, ki jo je najbolj prizadela sovražnikova ofenziva, skupino članov okrož- nega vodstva, in to Milana Gučka, Stanka Pervanjeta, Cucka, Marijo Segulin-Miro in Ivanko Nedog-Vlado. Skupina je odšla na pot v noči na 17. oktober in že čez štiri dni je okrožni odbor OF pisal Gučku, da je v Slo- venski Istri »vse tako zakonspirirano, vse ta- ko ozkogrudno povezano, da če človek bolj natančno pogleda situacijo, se cela naša orga- nizacija (sestoji) iz par tovarišev« in da »še vedno obstojajo samo nekaki rajonski komi- teji, ki pa so po večini sestavljeni iz enega ali pa^- tovariš-jv<. Svetoval mu je, da »se čimprej sestavijo rajonski odbori OF. ki bo- do v njih zastopani vsi dobri elementi, ki so se izkazali kot dobri aktivisti OF, ali ako niso meli prilike se izkazati, pa vsaj sedaj sprejemajo našo organizacijo. (...) Ako naj- deš dobre aktiviste OF, jih pritegni v teren- ske in rajonske odbore.« Svetoval mu je tudi, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 139 Sekretar OK KPS za Slov. Isfro Stanko Pervanje- Gruden naj k sedanjim članom rajonskih komitejev KPS priključi še nekaj dobrih aktivistov OF in bodo tako nastali rajonski odbori OF, ki bodo imeli najmanj po osem ljudi.Gučkova skupina se je po prihodu v Rižano razdelila na dva dela: Guček in Cucek sta odšla v no- tranjost Slovenske Istre in delala okrog Ce- zarjev, Pomjana, Šmarij, Loparja itd. Okrož- ni odbor OF jima je kmalu poslal v pomoč Božo Bašin- Tatjano in Savo Sosič. Pervanje- va skupina (on, Segulinova in Nedogova) je delala severno od Rižane.*' Okrožno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja za Brkine in Slovensko Istro je po- novno sprožilo akcijo za splošno mobilizacijo 18. oktobra. Takrat je OO OF izdal okrožnico »vsem članom okrožnega odbora OF«, v kateri jim je pojasnil naloge pri mobilizaciji. Po- krajinski komite KPS je čez deset dni tak način dela kritiziral: »Zdi se nam povsem nerazumljivo — skoraj bedasto — iz- dajati okrožnice na forum, v katerem ste sami«, in jih opozoril na redno, te- densko sestajanje.*^ Dne 21. oktobra pa je OO OF poslal posebno ciklostilirano okrož- nico o mobilizaciji vsem terenskim in rajon- skim odborom OF v okrožju. Priložil jim je tudi prazne »mobilizacijske pozive«.*^ Toda mobilizacijo je bilo težko; tisti čas so se vra- čali domov tudi nekateri borci iz drugih enot, na katere je udarila sovražnikova ofenziva na Dolenjskem in Notranjskem. Predvsem v Slovenski Istri se je začel pojavljati t. i. »istr- ski lokalpatriotizem« ali t. i. »dezerterstvo«, tj. odhajanje mobilizirancev iz vojaških enot v osrednji Sloveniji domov v Slovensko Istro. »Pospešuje to (oportunistično — op. T. F.) razpoloženje posebno povračanje posamezni- kov, ki se vračajo iz naših brigad ter pripo- vedujejo, kako slabo tretirajo naše vojaške komande Primorce. (...) Pritožujejo se pa sa- mo na nižje vojaške komande, kot npr. četne in bataljonske, medtem ko brigadne koman- de zelo hvalijo. Vsak dan se novi vračajo in naša mobiliza- cija je zelo težka, tolmačimo ljudstvu na mi- tingih, ki jih imamo vsak dan po vaseh, da je to samo zagovor teh ljudi, ker se bojijo kazni za dezerterstvo, toda težko se jih pri- pravlja do tega spoznanja.«** V svojem pismu z dne 28. oktobra 1943 je PK KPS za Primorsko napovedal prihod svo- jega začasnega sekretarja Antona Veluščka- Matevža v okrožje Brkini—Slovenska Istra, da bi »z njegovo pomočjo formirali nov O. K. za Istro.«*-* Pokrajinsko vodstvo je torej skle- nilo, da razdelijo okrožje v dve okrožji in imenujejo okrožno vodstvo za Slovensko Is- tro. Upoštevalo je torej pripombo OK KPS Brkini—Slovenska Istra z .dne 7. oktobra, da so težave pri delu tudi zaradi preobsežnosti okrožja in da bi morala Slovenska Istra biti okrožje zase.** Kot bomo videli, so to ures- ničili šele čez dva meseca postopoma. Velušček v Brkine ni prišel, pač pa je prišel konec oktobra ali začetek novembra v Južno Primorsko iz osrednje Slovenije novi inštruktor CK KPS za to območje Leopold Krese-Boštjan (Groga, Jost). »Tovariš Bošt- jan (Groga), inštruktor CK KPS je prispel in se nahaja v našem okrožju. Njemu smo po- slali vsa poročila in sporazumno preosnovali in dopolnili naš OK KPS, OO OF, OK ZKM, OO ZSM, OO SPŽZ. Na novo smo postavili okrožno gospodarsko komisijo, agitprop, podo- krožni komite PKS za Slovensko Istro« (pod- črtal T. F.), je poročal OK KPS Brkini—Slo- venska Istra 10. novembra 1943.'" Ob Kresetovi navzočnosti so imeli o. in 6. novembra 1943 pomembno sejo OK KPS Brkini—Slovenska Istra, na kateri so teme- ljito preuredili vse organe narodnosvobodil- nega gibanja v okrožju ter ustanovili nove. V okrožni komite KPS so sprejeli Franca Primca-Dušana in Božo Bašin-Tatjano. Sled- nja je kot sekretarka okrožnega odbora ZSM zamenjala Cucka, ki je potlej delal le med 140 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 197B mladino v Slovenski Istri. Med devetimi čla- ni OK KPS je bil iz Slovenske Istre še vedno le en član (Cah). Okrožni odbor OF pa so potlej poleg dotedanjega sekretarja Zidarja in članov Gučka, Oprešnika, Kocjančiča, Ber- cela in Marinška sestavljali še novi člani Stanko Pervanje-Gruden, dr. Fran Juriše- vič-Brundo in Alojz Lesar-Vekoslav (duhov- nik). Člana sta prenehala biti Kirnova in Cah ki sta ostala le člana OK KPS. Med de- vetimi člani odbora (vštevši sekretarja) so bili kar trije duhovniki; iz Slovenske Istre so bili trije člani (Kocjančič, Juriševič in Marin- šek). Izpopolnili so tudi okrožni odbor SpŽZ, ki ga je še naprej vodila Kirnova, v njem pa je bilo še 7 članic. Sekretarka okrožnega ko- miteja ZKM (ali SKOJ) je postala Bašinova, v komiteju so bili še trije člani, od katerih so trije (Cucek, Segulinova in Sošičeva) že de- lali v Slovenski Istri. V okrožnem odboru ZSM, ki ga je kot sekretarka začela voditi Bašinova, so bili vsi člani OK ZKM in še tri članice, od katerih sta dve (Nedogova in Al- ma Miklavčič-Darinka) že delali v Slovenski Istri. Ustanovili so tudi sedemčlansko gospo- darsko komisijo, ki jo je vodil dr. Fran Juri- ševič (v njej je bil tudi duhovnik Marinšek), tričlansko komisijo za agitacijo in propagan- do, ki jo je vodil Godina (člana sta bila Guček in Pervanje). Za nadaljnje delo v Slovenski Istri je bi- lo najpomembnejše to, da so vsaj deloma uresničili Segulinov predlog z dne 7. oktobra 1943 (verjetno je bila to želja tudi večine čla- nov takratnih okrožnih forumov) o obnovi okrožja Slovenska Istra. Ker ni bilo Veluščka z ustreznimi navodili PK KPS, so ustanovili le podokrožni komite KPS in podokrožni od- bor OF. Za sekretarja OK KPS so imenovali Pervanjeta in za člane Caha, Bašinovo in Gučka. Zanimivo je, da so vanj imenovali Bašinovo in ne Cucka, ki je bil mladinski ak- tivist v Slovenski Istri, in da niso imenovali Kocjančiča, ki je bil nekoč član prvega okrož- nega komiteja KPS za Slovensko Istro."* Iz zapisoika seje sicer ni razvidno, da bi že ta- krat ustanovili tudi podokrožni odbor OF. Vendar pa je ohranjen dokument, ki ga je iz- dal »podokrožni odbor OF za Slovensko Istro«, kar potrjuje njegov obstoj."' Kmalu po tej seji je res prispel v okrožje Velušček, ki je verjetno naročil, naj Sloven- sko Istro organizirajo kot samostojno okrož- je. Je pa obenem odpeljal sekretarja OK KPS Segulina s seboj v Trst, kjer je postal sekre- tar OK KPS Trst in kjer so ga jeseni 1944 uje- li in nato ubili v rižarni. Nasledil ga je Zi- dar, ki je bil še sekretar OO OF. Podkrožni komite KPS za Slovensko Istro je obstajal več kot mesec dni in delal na terenu. Iz njegovega poročila sredi decem- bra 1943 zvemo, da je omenjena skupina ak- tivistov OF, ki je sredi oktobra odšla v Slo- vensko Istro, tam našla »okrog 15, v celice nepovezanih partijcev« in da je že okrog 25 članov KPS. Zelo kritično, morda celo pre- kritično"" je presojal razmere v tamkajšnji partijski organizaciji: »Prejšnji tukajšnji aktivisti niso ločevali OF od KP, da, celo niti površnih simpatizer- jev od pravih članov.'' Vsakega simpatizerja OF in KP, ki je bil pripravljen plačevati ne- kako mesečno »udnino« v višini 10 lir, so smatrali za člana KP, ter odvajali zbrano članarino kot partijsko. Radi tega se je po- kazalo za nujno, da se izvede popolna reorga- nizacija part, org., kar se je moglo pričeti še- le poslednje dni, po predhodnem pripravljal- nem delu z organizacijo novih odborov in z vzpostavitvijo po nemški ofenzivi razbite OF organizacije.«'^ Podokrožni komite KPS je tožil, da pri- manjkuje domačih partijskih aktivistov in je le en član KPS sposoben za partijsko orga- nizacijsko delo." Poročal je tudi, da so pod- okrožje razdelili na osem rajonov (1. rižanski, 2. koprski, 3. milj ski, 4. šmarski, 5. dolinski, 6. gabroviški, 7. loparski in 8. pregarski), ki so vsi imeli rajonske odbore OF in skoraj vsi (razen šmarskega in gabroviškega) tudi že tričlanske gospodarske komisije. V teh osmih rajonih so bili tudi 3—5-članski rajonski ko- miteji KPS (vsak komite je predstavljal tudi partijsko celico), razen v šmarskem in pre- garskem rajonu, kjer še ni bilo komitejev (in verjetno niti celic). Poudaril pa je, da razvr- stitev rajonov »še ni dokončna, ker je orga- nizacija terena še v polnem teku«.'* Iz drugih virov zvemo, da v Slovenski Istri do takrat »tudi socialno poreklo mnogih ,samozvanih partijcev' ni bilo v skladu z na- čeli in določili, iz katerih plasti ali slojev je potrebno novačiti partijske kadre. Za člane partije so se šteli namreč tudi razni premož- ni posestniki pa tudi marsikateri trgovec ali uslužbenec in sodelavec minule fašistične uprave.«'" Iz poznejših poročil tudi zvemo, da se je veluc del članstva KPS po nemški ofen- zivi pasiviziral.'" »Takoj po ofenzivi se je pre- cejšnji del teh »partijcev« odtegnil vsakemu delu, postal popolnoma pasiven, deloma pre- šel celo v bolj ali manj odkrite nasprotnike (šmarski rajon in dr.). Pozneje, ko se je polo- žaj izboljšal (tu so čisto lokalno gledali na položaj), so zopet začeli nositi »članarino« in hoteli delati. (...) Kot drugod, je bila tu nem- ška ofenziva v prvih dneh oktobra lanskega kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1973 141 leta velika preizkušnja, kjer se je naš kader izčistil. Od nekaj stotin raznih elementov, ki so ob razpadu fašizma hoteli biti vsi ko- munisti, je ostalo nekaj klenih ljudi, ki so šli takoj zopet na delo, oziroma niso dela za- pustili niti v najhujših dneh. Ti so prava res- nična osnova tukajšnje Partije«, je pozneje poročal okrožni komite KPS za Slovensko Istro.''' Podokrožni komite KPS je preveril vse članstvo in menil, »da je v vsem pod- okrožju za nadaljnje članstvo zrelih kvečje- mu 5 članov in 6 kandidatov KPS.«'^ Ko je poročilo podokrožnega odbora OF z dne 14. decembra dobil tudi pokrajinski ko- mite KPS za Primorsko Slovenijo, je imel najprej samo dve kritični pripombi. Dokler ni v rajonu več celic KPS, ne more biti ra- jonskega komiteja, temveč mora biti celica zvezana naravnost z okrožnim komitejem KPS.'ä Ker je podokrožni oziroma že ok- rožni komite KPS upošteval to načelo, je bi- lo število rajonskih komitejev nato nekaj ča- sa še manjše.^" Druga pripomba je bila po- membnejša. PK KPS je menil, da so merila podokrožnega komiteja KPS za članstvo pre- ozka, celo sektaška. Ce so ljudje aktivno de- lali v OF in tudi plačevali članarino KPS, bi jih bilo treba sprejeti v Partijo ali jih v njej obdržati.*' Da je imel pokrajinski komite vsaj v neki meri prav, se vidi po tem, da so im.eli v Slovenski Istri do srede februarja 1944 že okrog 90 članov in 55 kandidatov KPS,**^ To nikakor nepomembno razpravo o član- stvu je vodil že novi okrožni komite KPS za Slovensko Istro. Ustanovili oziroma obnovili so ga 19. decembra 1943 v Bertoših (na istem kraju kot prvega 11. 4. 1943) ob Kresetovi in Zidarjevi navzočnosti.*' Sekretar je postal Pervanje in člani Guček, Cucek in Ernest Vatovec-Amedej, dotedanji rajonski obve- ščevalec.** Komisijo za agitacijo in propa- gando je vodil sam sekretar, člana pa sta bi- la Ivan Matko-Imko in neki Andrej. V okrož- ni tehniki »Snežnik« so takrat delali vodja Justin Miklavc-Očka, Ivanka Škapin-Mamca in Otilija Dobrinja-Tončka.*^ Kaže, da so OO OF ustanovili oziroma obnovili drugi dan, tj. 20. decembra. Njegov tajnik je postal Guček, namestnik Pervanje, blagajnik in gospodar- ski referent Vatovec in referent za saniteto in šolstvo Matko. Zanimivo je, da v okrožni odbor OF niso vključili sekretarjev okrož- nih odborov ZSM in SPŽZ. Okrožni odbor ZSM je vodil sekretar Cucek, članice pa so bile Segulinova, Nedogova, Sošičeva in Mi- klavčičeva. Okrožni odbor SPŽZ še niso imenovali; poverjenica za SPŽZ je postala Milka Kristan (z Rakulka na Pivki). Okrožno gospodarsko komisijo je vodil Cah in v njej sta bila še nekdanja člana prvega okrožnega komiteja KPS za Slovensko Istro Kocjančič in Ivančič.*' Pri obnovi okrožja so pustili tiste rajone (8), ki sta jih ustanovila podokrožni komite KPS in podokrožni odbor OF. Ugotovili pa so, da je skoraj v vseh rajonih »izvedena že popolna organizacija terenskih odborov OF«. O SPŽZ so ugotovili, da »pred dvema mese- cema sploh ni obstajala. Sedaj se ustanav- ljajo terenski in rajonski odbori, ki kažejo že sedaj precejšnjo aktivnost pri delu, posebno v pomoči pogorelcem in prizadetim po nem- ški ofenzivi, kakor tudi našim vojaškim edi- nicam.« O ZSM pa so poročali, da se je orga- niziranje mladine »pričelo pred dvema me- secema,« in da je postavljenih že šest rajon- skih odborov s podrejenimi terenskimi od- bori. Poročali so tudi, da se organizira Var- nostnoobveščevalna služba. Postavili so si štiri glavne naloge: 1. mobilizacijo v NOV, 2. ureditev gospodarstva, 3. ureditev šolstva in 4. izpolnitev organizacije.*' Okrožno vod- stvo narodnoosvobodilnega gibanja za Slo- vensko Istro se je teden dni po ustanovitvi nastanilo v novem bunkerju na Badihi nad Plavjami. Osrednja kurirska postaja za okrož- je je bila v Gabrovici in jo je vodila Zo- fija Krašovec-Vesna.8* Pokrajinski sistem ku- rirskih postaj tisti čas še ni segel v Sloven- sko Istro. vidko Hlaj-Zižie 142 ! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 Milan Guček-Javor fotografiran v bunkerju okrožnega centra na Badihi jeseni 1943 Inštruktor CK KPS za Južno Primorsko Leopold Krese-Jost je po skoraj dvomeseč- nem spoznavanju razmer in delu na terenu ugotavljal naravnost vpijoče pomanjkanje političnega kadra. »Ravno sedaj organizira- mo OK Istra, je to zelo zaostal teren v vsa- kem pogledu. Zato bomo morali dati (tja) ne- kaj zelo dobrih kadrov«, je poročal 17. de- cembra 1943.*" Podobno je poročal po obnovi okrožja: »V Istri smo organizirali samostojno okrožje. Tamkajšnji teren je še zelo v začet- ku, tako kar se tiče Partije kot OF in bi bilo potrebno novih dobrih aktivistov, zlasti za žensko delo, ki jih pa zaenkrat nimamo.«'" Glede »zaostalosti« Slovenske Istre je Krese navedel tri vzroke: 1. to območje ni bilo sa- mostojno okrožje, temveč priključeno Brki- nom; zaradi velike oddaljenosti vodstvo ni dovolj skrbelo za to območje; 2. pri obnovi okrožja niso imeli na voljo dovolj kadra, ki bi znal izrabiti vse možnosti; 3. »To okrožje ima premajhno oporo v vseh nas; potrebno bi bilo, da bi tovariši, ki jih od časa do časa pošljete vi na Južno Primorsko v svrho kon- trole in pomoči, obiskali tudi Istro, ki je tega najbolj potrebna. To se pa dosedaj še ni zgo- dilo.«"' V okrožju Slovenska Istra so bile po nemški ofenzivi posadke nemške vojske še red- ke, le v obalnih mestih. Fašistična »milica za teritorialno obrambo« (Milizia difesa territo- riale) se je šele organizirala. Karabinjerji so bili le v obalnih mestih, v notranjosti pa le v Dekanih in Šmarjah (!). V okrožju je bilo pred italijansko kapitulacijo devet italijan- skih občin (Koper, Izola, Piran, Šmarje, Ma- rezige, Dekani, Hrpelje—Kozina, Dolina in Milje). V vseljudski vstaji je bilo popolnoma svobodno vse ozemlje, razen občin Piran in Koper ter Milja in odstranjena italijanska uprava. Po svoji ofenzivi v začetku oktobra je nemški okupator uvedel svojo upravo v vseh obalnih mestih in v večjih krajih v notranjosti. Občine Koper, Izola, Piran in Milje so imele župane italijanske narodnosti; občina Dekani je dobila prejšnjega župana italijanske narodnosti, ki pa se je držal bolj v Trstu; v občini Dolina pa je nemški oku- pator postavil slovenskega župana. V drugih občinah so ostala ali pa so obnovili le nekakš- na tajništva, ki niso imela nobenih političnih Politkomisar slovenske Istrske brigade Drago Benčič-Brkin (četrti od leve) s partizani pri Podgorju Jeseni 1943 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1973 143 i Ciani okrožnega odbora OF za slovensko Istro v Stepanih 1. I. 1944 od leve; Stanko Pervanje-Gruden, Marija Segulln-Mira, Justin Miklavc-06ka, Milka Kristan in Ivan Matko- Imko funkcij, temveč so bili administrativni orga- ni za razdeljevanje živilskih nakaznic in vojnih podpor. Podokrožno in nato okrožno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja je dol- go časa trpelo to okupatorjevo upravo na te- renu. Še takrat, ko je vodstvo narodnoosvo- bodilnega gibanja za Slovensko Primor- je proti koncu leta 1943 razglasilo boj- kot vsega okupatorjevega (uprave, pre- skrbe, šolstva itd.), je okrožno vodstvo zago- varjalo svoje stališče z gospodarskimi razlo- gi: »Poleg aprovizacije (samo moke okoli 150 q mesečno — op. T. F.) prejema prebi- valstvo še precejšnje vojne podpore, ki gre- do v stotisoče. S tem denarjem si nabavljajo najpotrebnejše življenjske potrebščine. (...) Z nadaljnjim obstojem (vprašanje je seveda, koliko časa bodo še same po sebi obstajale) teh občinskih uprav, od sovražnika le črpa- mo, ne dajemo pa ničesar, kar je itak v na- šem interesu. Aprovizacija ni niti v enem slučaju bila za sovražnika kanal za njegovo propagando, ki je tudi v drugih oblikah ni na našem terenu, kar pa je menda dosedaj edinstven primer v naši pokrajini.«"- Eden od poglavitnih vzrokov za takšno stališče je bila tudi še neutečenost pri delu gospodarskih komisij. Ob tem, ko je trpelo okupatorjeva občinska tajništva, je podokrožno oziroma okrožno vodstvo odločno nastopalo proti po- skusom, da bi Slovenci prevzemali funkcije okupatorjevih županov; to je onemogočilo v Dekanih in Dolini." Pokrajinski odbor OF za Primorsko Slovenijo seveda načelno ni mogel soglašati s takšnim stališčem okrožnega vod- stva, čeprav je razumel zelo težke razmere v Slovenski Istri. »Razumemo vaše težko stali-. šče. Istra je bila do sedaj močno zanemarje- na. Morate pa na vsakem koraku pobijati oportunizem ljudstva. Vsako priliko morate uporabiti, da dvignete njegovo borbenost. (. ..) Zavedati se morate, da naša narodna oblast ne more trpeti, da bi na ozemlju, ki ga kon- troliramo mi, poslovale nemške agenture, kakšne so vaše občinske uprave, dasi so brez županov in dasi se pečajo le z razdeljeva- njem aprovizacije.«^** Občinske uprave so pregnali šele spomladi 1944.'° Glede mobilizacije v narodnoosvobodilno vojsko je imelo podokrožno oziroma okrožno vodstvo v Slovenski Istri odločnejše stališče. Vendar je zaradi neugodnih političnih raz- mer na terenu (»strahu in oportunizma pre- bivalstva«), pomanjkanja partizanskih enot (Istrski odred je bil v glavnem še ves v Br- kinih) in zvez s 7. korpusom do konca leta 1943 niti ni moglo začeti. To je lahko storilo šele v prvih mesecih 1944." Podobno je bilo glede organiziranja par- tizanskih šol. Podokrožno oziroma okrožno vodstvo je v Slovenski Istri, kjer sta bila za- radi raznarodovaine politike italijanskega fa- šizma znanje slovenskega jezika in pismenost med najšibkejšimi v tedanjih okrožjih (mor- da je zaostajala le še Beneška Slovenija), našlo le tri slovenske učitelje. Ivan Matko, ki je bil kot član okrožnega odbora OF poleg dru- gega tudi referent za šolstvo, je 19. I. 1944 poročal, da v okrožju ni okupatorjevih šol, ker so zatrli nekaj poskusov ustanovitve. Verjetno je to veljalo za notranjost Sloven- ske Istre. Poročal pa je tudi, da glede parti- zanskih šol »ni storjenega še skoraj nič«." Partizanske osnovne šole (več kot 30) so od- prli šele v prvih mesecih leta 1944.'* 144! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 Iz navedenega lahko ugotovimo, da je Slo- venska Istra dalj kot katerokoli drugo okrož- je na Primorskem premagovala neugodne posledice hude sovražnikove ofenzive. Poleg nje je bilo za naglejši razvoj narodnoosvobo- dilnega boja neugodno tudi to, da skoraj štiri mesece ni bila organizirana kot samostojno okrožje in je bila bolj privesek mnogo bolj organiziranim in razvitim Brkinom. Kot ve- mo, je sredi leta 1944 narodnoosvobodilni boj v okrožju Slovenska Istra dosegel svoj drugi vrh. Nato pa so se razmere ponovno slabšale zaradi okupatorjeve navzočnosti ne samo v Slovenski Istri, temveč na vsem Južnem Pri- morskem. OPOIvIBE 1. Ta pregled je nastal ob pripravi precej krajšega poročila za 9. pazinski memorial. Zanj sem uporabil partizanske ter širše zbrane itali- janske in nemške vire. Od literature sem upo- rabo, predvsem koristno knjigo Slovenska Istra v boju za svobodio in sem v tem pregledu kritično obravnaval nekatere podatke liz nje. Fotografije so mi ljubeznivo posredovali Muzej ljudske revo- lucije Slovenije, Rokrajinski muzej Koper, Po- krajijinski arhiv Koper in Milan Guček, za kar se jim toplo 'ziahvaljujem. —¦ 2. Slovenska Istra v boju za svobodo, Koper 1976, str. 288 (dalje: Slovenska Istra v boju). —' 3. Tone Ferenc: Kratek pregled raz- voja KPS in OF v Slovenskem Primorju od de- cembra 1942 do septembra 1943. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1/1960, št. 1, str. 108—116 (dalje: Ferenc, Kratek pregled razvoja). — 4. V knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo je Hlaj na strani 314 na kratko opisal svojo pot v Slovensko Istro. Povedal je, da je 23. decemb- ra 1942 zvečer prišel k Jožefu Kuzmiču, kovaču v Padni. Zvečer so ga obvestili, da so v vas pri- šli karabinjerji in fašisti, zato se je takoj umak- nil v Cetore in nato v Korte. V svojem poročilu z dne 13. 3. 1943 je zapisal: »Ko sem prišel sem doli, sem imel smolo. Po sestanku z odbornikom OF dan pozneje, so dotičnega aretirali, kjer sem spal. Hotel sem k drugim tovarišem, toda vsak se me je bal sprejeti. Moral sem v četo.« Ita- lijanski vir poroča nekoliko drugače. Dne 7. januarja 1943 je prišel na karabinjersko posta- jo Kastel pri Piranu čevljar Anton Petrušič (Antonio Petrucci) iz Nove vasi 28 in izjavil, da je 20. decembra zvečer prišel od J'ozefa Kuzmiča iz Padne k njemu neki moški, ki je povedal, da je iz 1. partizanskega bataljona iz Vipavske doline (Hlaj je bil do tedaj politkomisar tega bataljona) in da bo v Istri delal proti fašizmu. Povedal je tudi, da bo drugi dan zvečer pri Kuzmiču in nato pri Andreju Pucerju v Brecih pri Šmarjah. Drugo jutro je ta neznanec odšel. Petrušič je še izjavil, da ga je Kuzmič v začet- ku oktobra 1942 povabil na neki sestanek, ven- dar se vabilu ni odzval. Takoj po tej Petruši- čevi izjavi so mehanika Kuzmiča, starega komu- nista, in Pucerja karabinjerji zaprli. Prvega so internirali v Avelinu. (Arhiv RSNZ, karab. Ko- per, zapisnik zaslišanja A. Petrušiča 7. 1. 1943; poročilo karab. postaje Piran 8. 1. 1943, poročilo karab. čete Koper 19. 1. 1943). — 5. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročUo OK KPS Slovenska Istra 15. 5. 1943. Glej tudi poročilo D. Marušiča 16. in 22. 2. 1943. — 6. Arhiv IZDG, f. 532/III, poročilo D. Marušiča 16. in 22. 2. 1943. — 7. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo V. Hlaja 10. 4. 1943 in poročilo OK KPS Slov. Istra 15. 5. 1943; Ferenc: Kratek pregled razvoja, str. 165—166. — 8. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročili V. Hlaja 12. in 22. 3. 1943; Fe- renc: Kratek pregled razvoja, str. 165 do 166. — 9. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS za Slov. Istro 16. 4. 1943; Ferenc: Kratek pregled razvoja, str. 165—166; poročili B. Babica 11. in 15. 4. 1943; Slovenska Istra v boju, str. 319. B. Babic je 11. 4. 1943 poročal pokrajinskemu ko- miteju KPS za Primorsko: »Poleg tega sem bil tudi v Istri z Vidkotom. Delo je tam še pre- cej zaostalo, so pravzaprav šele prvi začetki. Sicer je pa Vidko udaril prve temelje še precej dobro, posebno kar se tiče partorganizacije. Raz- položenje za nas — OF — je absolutno, lahko se reče, da je Istra po političnem razpoloženju prebivalstva popolnoma rdeča. Seveda sem Vid- kota opozoril, naj ne sektaši. Organizirali smo okrožni partijski in OF odbor. Dosedaj je okrog 60 odstotkov vasi organiziranih v OF. Masovnega razpoloženja za v parti- zane še ni. Poedinci se javljajo tu pa tam. V Istri še ni » Copri fuoco« (policijske ure — op. T. F.) in vsi letniki od 1907 navzdol so še doma.« (Arhiv IZDG, f. 532/11) O ustano- vitvi OK KPS za Slovensko Istro glej tudi čla- nek Janeza Kramarja: KP Slovenije — organi- zator osvobodilnega boja v Slovenski Istri. Obala, 1973, št. 18 (marec 1973), str. 3—5. — 10. Slovenska Istra v boju, str. 319. — 11. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS za Slov. Istro 15. 5. 1943. — 12. Arhiv RSNZ, karab. Trst, po- ročilo karab. čete Trst—okolica 26. 5. 1943. Na ta dogodek se nanaša tale odlomek iz poročila OK KPS za Slov. Istro: »Iz bližnje vasi je pred par dnevi »umrl« v ječi eden naših ljudi. (To je bil Gino Marassi — op. T. F.). Ko so ga pokopali doma, se je tega pogreba udeležila večja mno- žica domačinov, ki so okrasili njegov grob z ven- ci iz rdečih rož. Drugi dan so fašisti aretirali 26 oseb, ki jih pa še do danes niso izpustili.« (Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS za Slov. Istro 16. 4. 1943). — 13. Do odkritja komunistične or- ganizacije v Kopru po trosilni akciji v nočeli na 3. in 5. junij 1943 je prišlo takole. Najprej je po- licija prijela mladoletnega dijalta Franka Car- doneja, ki je nato razkril dijaka Bruna Lončar- ja in ta ribiča Renata Luglia; aretirali so ju 8. junija in podvrgli »prisilnemu zaslišanju«. Cez tri dni so v Kopru prijeli tudi Viktorja Lončar- ja, delavca v ladjedelnici »S. Marco?, ki je op- ravljal kurirske posle med organizacijama v Trstu in Kopru. V Trstu je policija izsledila Nives d'Avanzo in v stanovanju Silvane Tome našla podobne letake, kot so jih bili raztresli po Kopru, vendar Tometove same ni našla. V kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1 978 145 i Kopru so prijeli okrog 40 članov komunistične organizacije in njenih somišljenikov, tako da so jih celo 27 prijavili posebnemu sodišču za obrambo države (kot pobeglega so navedli le Pietra Bussanija), nekatere so kaznovali z opo- minom, nekaj so jih izpustili itd. (ACS, Min. d. Int., Dir. Gen. PS, AGR 1931—1949, a. 1943, b. 48 B, poročilo kairab. čete Koper 4. in 23 . 6. 1943, brzojavka kvesture Pulj 5. 6. 1943, poročili pre- fekture Pulj 8. 6. 1943 s priloženimi letaki in 5. 8. 1943, poročilo prefekture Trst 13. 6. 1943; arhiv RSNZ, karab. Koper, zapisnik zaslišanja Viktorja Lončarja 11. 6. in 9. 7. 1943; prefektura Pulj, dopis kvesture Pulj 10. 7. 1943). — 14. Mi- lan Guček: Počakaj do prihodnje pomladi. Ko- per 1959, str. 62—78 (dalje: Guček, n. d.); Slo- venska Istra v boju, str. 320—326; arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo tehnike OK KPS za Slov. Istro 31. 5. 1943. — 15. Imena teh istrskih partizanov so v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo, str. 320. Darko Marušič je 22. februarja 1943 pi- sal: »Rekrutacija je zelo majhna, 1 je odšel, 2 se pa pripravljata. (Med temi sta bila Vinko Primožič in Andrej Žerjul iz Gabrovice — op. T. F.) Mislim, da se bo izboljšalo tudi v tem pogledu, ko bodo fašisti tudi v Istri pričeli po- birati, kakor v drugih okrožjih. Do sedaj je še vse mirno.« (Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo D. Marušiča 16. in 22,. 2. 1943.) Dne 12. marca je poročal V. Hlaj: »Jutri gredo 3 novi tov. v partizane; 2 člana KPS, ki sta bila vpoklicana v ital. vojsko, kmeta, in 1, ki je prišel na dopust iz it. voj. iz Calabrie.« (Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo V. Hlaja 12. 3. 1943.) Dne 10. aprila je OK KPS za Slov. Istro poročal: »Pred par dnevi je šlo 7 novincev v partizane (3 so bili že preje šli, ker pa niso dobili zveze, so se bili vrnili; 2 sta iz Trsta.« (Arhiv IZDG, f. 532/V.) — 16. Arhiv VZI, it. fondi, škatla 909, št. 22/4, pove- lje poveljstva 23. arm. zbora 3. 3. 1943, št. 25/4, poročUo puljske prefekture 10. 3. 1943, št. 29/4 in 32/4, pismi puljske prefekture 23. in 30: 3. 1943. — 17. O tem je 22. 3. 1943 poročal V. Hlaj (arhiv IZDG, f. 532/V), dne 10. 5. 1943 pa tudi Silvo Milenič-Lovro (Istarski mozaik, VI/1968, št. 1—3, str. 121). — 18. Arhiv IZDG, i. 532/V, po- ročilo OK KPS za Slov. Istro 10. 4. 1943. — 19. To so bili Avgust Vivoda-Arsen, Dušan Jardas, Pepi Šustar-Miha, Karel Lekšan-Jemej, Ivan Furl an in Ivan Frol-Voj novic. (Prva istarska par- tizanska četa. Rijeka 1972, str. 138, 140 in 150. Dne 18. 2. 1943 je poročal tudi sekretar OK KPS Ilirska Bistrica (Brkini) Rudi Mahnič: »Iz Istre so prišli 4 novi partizani. Imamo stalno vezo s Pulo in Reko in pa manjše patrole, ki prinašajo literaturo za istrske politične delavce.« (Arhiv IZDG, f. 532/V) — 20. Arhiv IZDG, f. 532/V, pi- smo D. Marušiča V. Hlaju 5. 3. 1943 o Lucianu Santalesi-Mariu 5. 3. 1943. — 21. OF v Slov. Istri (začetki). Slovenski Jadran, Koper 23. 4. 1954. Slovenska Istra v boju za svobodo str. 326—327 ne navaja niti pravilnega datuma niti pra- vilne sestave okrajnega komiteja KPS za Juž- no Primorsko. — 22. Slovenska Istra v boju, str. 327—330. — 23. Slovenska Istra V boju, str. 338 in 340. — 24. <3K KPS Istra—Trst okolica je 22. 7. 1943 poročal: »Delavstvo, ki je organizirano v OF in člani KPS, ki delajo po tovarnah v Miljah, Žavljah in Trstu, vrše dnevno sabotaže v tej ali oni ob- liki.« (Arhiv IZDG, f. 532/V.) — 25. ACS, Min. d. Int., Dir. Gen. PS, AGR 1920, 1923—1945, a. 1943, t 113 b, poročilo karab. tenence Buzet 24. 8. 1943. Grozilna pisma je podpisal Rudi Mahnič-Brkinc. Dne 4. 8. 1943 je R. Mahnič pisal, da mu je Hlaj poročal, da so v njegovem okrožju pobili več fašistov. V italijanskih virih ni teh podatkov. Ohranjena pa je pismena odstopna izjava de- kanskega župana. — 26. ZA CKZKS, št. 4344, sporočilo članom OK KPS Brkini—'Slov. Istra 7. 9. 1943; arhiv IZDG, f. 533, sporočilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 7. 9. 1943; f. 542/IV, okrožni- ca OOOF Brkini—Slov. Istra 11. 9. 1943. — 27. ZA CKZKS, pjoročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 16. 9. 1943; arhiv IZDG, f. 636/1 V, proglas OOOF Brkini—Slov. Istra 9. 9. 1943. Proglas je sestavil sekretar Segulin na Poglavniku nad Gabrovice in sta ga z I. Cahom odnesla v cik- lostilno tehniko »Naš dom«, ki ga je razmnožila v noči na 10. 9. Zjutraj sta ga okrožni kurirki Alma Miklavčič-Darinka in Jolanda Rodela- Cvetka raznesli po rajonih. (Slovenska Istra v boju, str. 345). — 28. Arhiv IZDG, f. 636/IV, od- redba št. 1 OOOF Brkini—Slov. Istra 11. 9. 1943. To je ena redkih posebnosti, da je organ OF, ki je bil takrat tudi že organ ljudske oblasti, iz- dal »odredbo« in ne odloka itd. — 29. O do- godkih v Kopru med 9. in 22. septembrom 1943 nas seznanja poročilo policijskega komisarja Antonia Felicianija iz Kopra: »V Trstu so se nemške čete 9. tega meseca pola- stile mesta in pristanišča • ter s topniškimi streli potopile nekaj ladij, ki so nameravale pobegniti. Isto jutro je množica napadla ječe v Coroneu in pri Jezuitih, medtem ko so se jet- niki uprli. Pazniki so popustili nasilju in se niso niti pobrigali za to, da bi prosili za pomoč po- licijo ali nemške čete ter je tako več kot 1300 jetnikov doseglo svobodo. Da se je povečal ne^ red v mestu, so se tja stekale čete, ki so jih za- pustili častniki; ti so se samo pobrigali za to, da bi se rešili in se izognili ujetništvu. Posle- dice teh dogodkov v Trstu smo brez zamude občutili tudi v Kopru. Zares, po enem dnevu vznemirjenja zaradi novic, ki so prihajale iz Trsta z odmevi topovskega streljanja, in zaradi nenadnega popolnega pomanjkanja kakršnih koli stikov s Trstom in Puljem, so popoldne drugega dne, tj. 10. t. m., tukajšnji vojaki na ukaz, naj se rešijo, zbežali in prepustili vojaš- nice, skladišča in zaloge živeža ter orožja ple- njenju prebivalstva. Popolnoma zbegani kara- binjerji so posredovali slabo ali pai sploh ne; bui so negotovi, ali bi ostali aU sledili zgledu vojakov. Okrog 18. ure so vsi svojci političnih jetnikov iz Kopra, ki jih je spremljala velika množica in so jih nahujskali zainteresirani elementi, začeli razgrajati po cestah in zahtevati osvoboditev jetnikov ter groziti, da bodo napadli ječo, kot se je zgodilo v Trstu. Pomanjkanje karabinjer- jev ter njihova neodločnost, nemožnost, da bi dobUi neko pomoč, in dejstvo, da je prenehalo. 146' kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 i978 obstajati tudi vojaško sodišče v Trstu zaradi be- ] ga vseh častnikov, so nam narekovali izpustitev] jetnikov tudi zato, da bi onemogočili, da bi se ti ! spuntali, jobvladali paznike ter se osvobodili, i Ukrep je zadovoljil množico in policijska ura je \ prinesla nekoliko reda, tako da je noč potekla i mirno. Medtem se je ustanovil občinski svet, j ki so ga sestavljali predstavniki najrazličnejših i političnih teženj in odtenkov v mestu. Na prvi seji, ki je bila 10. t. m. zvečer, je gospod Ghino Favento, lastnik istoimenske lekarne, odprto iz- javil, da nikakor ne mara več sodelovati z me- noj, ker sem bU najbolj osovražena in zaniče- vana oseba v kraju, ker sem obrekoval Koper, ko sem ga prikazoval kot komunistični brlog in j preziral italijanska čustva z znanim odlokom o j oddaji orožja in radijskih sprejemnikov. Podprl ga je Marchese Gravisi, ki je kljub obžalovanju Faventove vihravosti obtoževal mene, da sem potiskal v ozadje in omalovaževal velike ljudi i Kopra. Nihče med navzočimi mu ni nič ugovar- ! jal. Obema gospodoma sem odgovoril pošteno. ; Drugi dan, 11. t. m., je prispela novica, da se je i prebivalstvo Cmega kala oborožilo in pregnalo ; karabinjerje ter zasedlo njihovo vojašnico. To j je ponovno vznemirilo prebivalstvo, ki se je ba-i lo, da bi se partizani ali okoliško slovensko pre- ; bivalstvo pripravilo na pohod proti Kopru, da bi i osvobodilo slovanske jetnike. Nemško poveljstvo se je zanimalo, da bi imelo tudi posadko, vendar je samo v zgodnjih urah 12. t. m. pripeljal ka- I mion Nemcev, ki pa se je kmalu odpeljal. Zjut- ; raj 12. t. m. ,smo za pomirjenje prebivalstva iz- ; pustili na svobodo slovanske jetnike iz Istre ; (okoli dvajset), ostale pa obdžali v ječi. Isti ve- i čer so se jetniki, več kot 500, poskušali upreti in i uspeli vreči s tečajev nekaj vrat. Odločno po-j sredovanje paznikov, ki so nekajkrat s puškami ustrelili v zrak in vrgli nekaj ročnih bomis, je kmalu prineslo mir med jetnike, ki so bUi pred- vsem prestrašeni ob misli, da bodo končali v ro- kah nemških čet. Dne 12. t. m. so karabinjerji iz Marezig in Smarij pri Kopru, ko so zvedeli, j kaj se je zgodilo na Cmem kalu, zapustili svoji \ vojašnici in se umaknili v Koper. Dogodki prejš- j nje noči, glas, da so sedaj partizani že nekaj kilometrov pred Koprom, so povzročili preplah med prebivalstvom, preplah, ki se je razširil tudi med karabinjerje, financarje in paznike. Nekateri karabinjerji so se začeli preoblačlR v civilno obleko in zapuščati vojašnico ter je sa- mo stotnik Chiappafreddo z mnogimi napori us- pel ponovno osrčiti ostale karabinjerje ter jih zadržati v vojašnici. Nasprotno pa so se finan- carji zgledovali po svojem marešalu in pobegnili ter prepustili vojašnico plenjenju. Vendar smo j tudi tukaj posredovali pravočasno, preden bi iz- ropali ogromne vrednosti v skladiščih financar- jev. Tudi pri paznikih so se kazala znamenja ; razkroja, grozili so, da bodo zapustili ječo, kjer je bilo zaprtih več kot 400 jetnikov. Medtem je polkovnik Almerigogna ustanovil civilno stražo z okrog petdesetimi prostovoljci, med katerimi je bil tudi kakšen komunist, ki smo ga prejšnji dan izpustili iz ječe. Proti večeru so se duhovi ' nekoliko pomirili in smo preuredili varnostno i službo s pomočjo pripadnikov civilne straže, fi- nancarjev in karabinjerjev. Isti čas so sklenili, da bodo drugi dan prevratne elemente, ki so še v ječi in na voljo vojaškim sodiščem, policij- skemu inšpektoratu in raznim kvesturam, odpe- ljali v Trst v nadaljnje ukrepanje. Tisti dan je tudi Bruno Boico, ki se je bü.' iz previdnosti umaknil v Trst ter se vrnil v gonji za vodilnim položajem, spletkaril s tajništvom stranke v onem mestu ter dosegel, da bo nemški oddelek zvečer prispel v Koper in drugi dan prevzel vse jetnike. Medtem je ponoči prispela novica o du- čejevi osvoboditvT, novica, ki bi lahko spreme- nila položaj in spodbudila komuniste, da bi se združili s partizani z namenom, da zagospoduje- jo nad razmeranu, prej kot bi se utrdila nemška vojaška zasedba. Prve ure 13. t. m. so nemški vojaki začeli prevažati jetnike, med katerimi je bilo tudi nekaj Koprčanov ali Istranov, ki so bili obtoženi navadnih zločinov in so prestajali majhno kazen. Glasovi o grozovitostih, ki so jih drugod zagrešili Nemci nad jetniki, negotovost usode tistih jetnikov, ki so jih odpeljali, so po- vzročili živahno vrenje med prebivalstvom, ki so ga nahujskali zainteresirani hujskači. Četudi so nekateri »koprski gospodje« dobro vedeli, da je prihod Nemcev Boicovo delo, ne samo, da mu niso rekli ničesar, temveč so takoj začeli huj- skati ljudi proti meni in ravnatelju zaporov ter naju obtoževati, da sva jetnike izročila Nem- cem in da sva mesto izpostavila maščevanju partizanov. Na srečo smo uspeli doseči to, da je velik del navadnih jetnikov in nekaj Slovanov ostalo v krajevnih zaporih in smo jih del že iz- pustili. Zadeve so se tako pomirUe in z nepresta- nim prepričevanjem in pomirjevanjem mi je tudi uspelo pomiriti duhove ter povrniti kraju mir. Sedaj ladjedelnica Depangher in tovarna kon- zerv delata s polno zmogljivostjo kljub težavam, ki so se pojavile zaradi izplačevanja plač. Lad- jedelnica »Istra« dela z omejeno zmogljivostjo, medtem ko je tovarna Schnabl, ki že od nekdaj išče izgovore za zaprtje, odpustila osebje in ustavila delo, baje zaradi pomanjkanja surovin. Na splošno so se dogodki preteklih dni odvijali brez velikih neprilik, ki bi pa lahko bile izred- no hude zaradi razburjenja dvihov in preplaha, ki je večino napravil nerazsodno. Nasprotno pa so razmere zaskrbljujoče v okolici. Pred nekaj dnevi so partizani in prebivalci zagospodovali nad območjem Marezig in pričakujemo, da bodo svojo oblast slej ko prej razširili tudi na Šmar- je. V Dekanih so omenjeni med drugim odstra- nili župana in karabinjerje. V Marezigah so ka- rabinjerje, ki so se vrnili, razorožili in jih pre- obleki! v civilno obleko ter nastanili po kmeč- kih hišah v kraju. Kaže pa, da so jim prepove- dali vrnitev v Koper. Primeri plenjenja so bili skoraj povsod, posebno v Izoli, kjer je množica vdrla v tovarno »Arrigoni«, jo opustošila in od- nesla iz nje več kot 600 kvintalov olja. Kara- binjerji. so nato streljali v množico in ubili žensko, drugo pa ranili. Te dni smo vzpostavili stik s prefekturo Trst in z nemškim poveljst- vom, da bi območje Gornje Istre priključili pro- vinci Trst. Cisto slučajen ukrep je upravičen^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 147 ! zaradi popolnega pomanjkanja zvez s Puljem in potrebe, da bi dobili iz Trsta okrepitve, na- vodila, podporo in morebitno pomoč. Ta urad je zažgal šifre, okrožnico 1932 in vso naj zaupne j šo kartoteko. (...)« (ACS, Min. d. Interno, Dir. Gen. PS, AGR 1930—1955, a. 1943, b. 33, f- XIV, po- ročilo vodje komisariata javne varnosti Koper Antonia Felicianija 22. 9. 1943. To poročilo je Feliciani poslal prefekturi Pulj, ta pa 2. 10. 1943 prepis vodji italijanske policije v Rimu in sem ga našel v njegovem fondu. Pozneje sem našel tudi izvirno kopijo Felicianijevega poročila, in to v arhivu RSNZ, 3032-ZA, inv. 4, PS Koper.) Iz- pustil sem konec poročila, v katerem je Felicia- ni tožil, da živi v nevzdržnih političnih razme- rah, in prosil za premestitev v Trst. Izpuščam tudi njegovo prilogo — zapisnik o uničenju dokumentov 11. 9. 1943. Med njimi so bili tudi »dopisi o upornikih in oboroženih tolpah v letih 1941—1943«. — 30. Slovenska Istra v boju, str. 346—347. — 31. Slovenska Istra v boju, str. 347. — 32. Slovenska Istra v boju, str. 350-352. — .33. Slovenska Istra v boju, str. 348—349. Izjava Romana Ivančiča iz Gabrovice 6. 7. 1957, Karla Morgana-Izidorja iz Smarij 6. 7. 1957, Atilija Kavrečiča-Cirila 5. 7. 1957, Jožefa Korošca-Beba iz Boljunca 6. 7. 1957, Avgusta Starca-Vida iz Doparja 10. 7. 1957, Ivana Ziganteja-Petra, 3. 7. 1957, Marjana Tula-Cikonja 8. 7. 1957 pri avtor- ju. O tem, kaj se je npr. dogajalo septembra 1943 v občini Dekani, lahko zvemo iz poročila dekanskega župana, ki ga je sredi oktobra 1943 poslal puljskemu prefektu: »Se okrog 10. pr. m. s>o se v najbolj obrobnih zaselkih občine začele pojavljati prve partizanske patrulje. Okrog 14. ali 15. se je tolpa partizanov pojavila na Črnem Kalu in tam razorožila karabinjersko postajo. Dalje, ne morem sicer natanko določiti dnevov, so se pojavili partizani dvakrat v tej 0'bčini. Prvič je prišla enota okrog dvesto oseb in je ta- krat razorožila krajevni postaji kraljevih kara- binjerjev in financarjev. Drugič je prišlo okoli petsto oseb in so odpeljali avtobus, ki je vozil med Dekani in Trstom. Občino so partizani po- stopoma zasedli. Dne 27. so v Buzetu internirali nekaj oseb iz Dekanov, med njimi občinskega tajnika in njegovo ženo, občinskega redarja Car- mela Giacominija, zaupnika poljedelskih sindika- tov Giovannija Furlanija, desetarja prostovoljne milice nacionalne varnosti Francesca Hualo in druge. Dne 29. septembra so uradno zasedli ob- činsko središče in namestili vojaško poveljstvo v otroški vrtec On air in civilnega komisarja v občinsko poslopje. Tri občinske pisalne stroje so odnesli na vojaško poveljstvo. (. . .) Okrog 15. pr. m. so prerezali telefonske in brzojavne zve- ze in je občina ostala popolnoma osamljena. Po- šta ni delala od srede preteklega meseca do da- nes. (...)« (Arhiv RSNZ, it. fondi, šk. 909, dok. 21/5, poročilo župana občine Dekani puljski pre- fekturi 15. 10. 1943). — 34. ZA CKZKS, poro- čilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 16. 9. 1943 (Zbornik NOV, VI/7, dok. 67). Obsežnejše o kapi- tulaciji Italije in vseljudski vstaji v Slovenskem Primorju in Istri glej knjigo T. Ferenca Kapi- tulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943 Maribor 1967, str. 152—171, 216—226, 288—299 itd. (dalje: Ferenc, Kapitula- cija Italije). — 35. ZA CKZKS, poročUo štaba Hrvatskega-slovenskega odreda za Istro 15. 9. 1943, poročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 16. 9. 1943 (Zbornik NOV, VI/7, dok. 37). — 36. ZA CKZKS, poročilo OK KPS Brkini—Slov. IsTra 16. 9. 1943 (Zbornik NOV, Vl/7 dok. 67). — 37. Ta je bil po odhodu sekretarja Segulina 12. 9. edini okrožni funkcionar v Slovenski Istri. — 38. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS Brkini —Slov. Istra (A. Caha) 23. 9. 1943. Torej so v Hrvaški Istri še pred prihodom operativnega štaba za Istro (23. 9. 1943) in njegovim poveljem o ustanovitvi istrsluh brigad (24. 9. 1943) snovali brigado. Po Cahovem poročilu naj bi to bila 1. istrska brigada, vendar so 25. 9. 1943 pri Sv. Martinu pri Buzetu ustanovili 2. istrsko brigado. (Mr. Božo Jakovljevič: 2. istarska brigada. Ri- jeka 1978, str. 12—15, dalje: Jakovljevič, n. d.). — 39. Slovenska Istra v boju, str. 352—358, Ja- kovljevič, n. d., str. 16—17. »V Slov. Istri je bilo v prvih dneh razpada Italije polovljenih večje število izdajalcev, posebno v Kopru, ki pa so bili odpeljani v Buzet — Hrv. Istro, ter ob priliki nemškega napada na Istro izpuščeni od Nem- cev.« (Arhiv IZDG, f. 5S2/V, poročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 15. 10. 1943). — 40. Sloven- ska Istra v boju, str. 355—357; Bundesarchiv- Militärarchiv Freiburg/Breisgau, KTB des II. SS-Panzerkorps; KTB des Seekomandanten Nordadria (Istrien). — 41. Arhiv IZDG, f. 636/VI, letak OK KPS Brkini—Slov. Istra 26. 9. 1943. Ta podatek vsaj deloma potrjuje dnevno poročilo II. SS-tankovskega korpusa za 26. 9. 1943, ki pravi: »Območje Trsta: Na glavni cesti proti Pulju v predelu jugovzhodno od Milj je 25 letalcev padlo verjetno v roke banditom. Za- čela se je akcija za očiščenje predela Dekani in Škofije (10 km jugojugovzhodno od Trsta) ženim bataljonom in 2 baterijama.« Verjetno se na te dogodke nanaša tudi izjava Marija Furlaniča- Izidorja iz Škofij 4. 7. 1957, ki pravi: »Dne 22. 9. 1943 (prav: 25. 9. 1943 — op. T. F.) so bili po- stavljeni trije vodi naše vojske v zasedo v ob- močju Škofije in do križišča Rižane zato, ker smo zvedeli, da bodo Nemci šli iz Trsta na Por- torož. Se predpoldne so se Nemci pojavili z mo- tornimi vozUi in od teh treh vodov iz Škofij so bili napadeni pod Škofijami proti križišču Riža- ne. Nekaj jih je bilo ranjenih in nekaj smo jih polovili ter predali komandi Istrskega odreda, motoma vozila pa zaplenili. Popoldne pa je ena naša patrulja napadla eno nemško oficirsko iz- vidnico v bližini, kjer se sedaj nahaja blok Ško- fije, ko je prišla ogledovat teren. Oficirji so bili ranjeni ter so kljub temu pobegnili brez avta. Nato je patrulja avto zaplenila in ga predala Istrskemu odredu. Tisti dan so vrgli v zrak tudJ most na križišču Rižane; pri tej akciji so sode- lovali tudi naši ljudje.« Ivan Cah-Iskra pa je i). 7. 1957 izjavil: »Okoli 20. septembra je šlo 5 kamionov Nemcev proti Kopru in na križišču Ankaran je 8. četa istrskega bataljona prosto- voljcev napadla Nemce, zaplenila tri kamione in ujela nekaj Nemcev, ki jih je prek Cezarjev od-. 148 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1973 peljala v zaledje v Buzet. Nekaj Nemcev je bUo pobitih, nekaj ranjenih, večina pa je zbežala nazaj proti Trstu.« — 42. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 234—236, 265—266. — 43. Arhiv IZDG, f. 542/IV, okrožnica OO OF Brkini—Slov. Istra 27. 9. 1943. Glej tudi okrožnico OK KPS Brkini—Slov. Istra 30. 9. 1943 (Arhiv IZDG, f. 532/V). — 44. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročUo OK KPS Brkini—Slov. Istra 7. 10. 1943; ustna iz- java B. Babica avtorju 3. 10. 1978. — 45. Sloven- ska Istra v boju, str. 352. — 46. Arhiv fZDG, f. 532/V, pismo PK KPS za Primorsko 28. 10. 1943. — 47. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS BrEni—Slov. Istra 7. 10. 1943, ZA CKZKS, št. 2284, okrožnica OK KPS Brkini—Slov. Istra 28. 9. 1943. Ni nobenega podatka, da bi bila seja OK KPS 5. oktobra 1943, kot piše v Slovenska Istra v boju za svobodo, str. 369. Ker ni zapisnika in niti Segulin v poročilu 7. 10. 1943 ni poročal o njej, sodim, da se navedbe o preureditvi OK KPS in 00 OF v tem poročilu nanašajo na tisto sejo, ki je bila okrog 27. septembra! in se je je udeležil tudi član PK KPS Babic. On in SeguHn sta nato odšla v Slovensko Istro, kjer sta pre- bila nemško ofenzivo. SeguUn je bil 6. 10. že v Brkinih, kjer je tam tisti dan doživel sovražni- kovo ofenzivo in o njej poročal. Ce bi bila seja res. 5. 10., potem ne bi OK KPS in OO OF šele okrog 13. oktobra zvedela o strahovitih posledi- cah sovražnikove ofenzive v Slovenski Istri kot navaja Slovenska Istra v boju za svobodo na str. 370. Novi dokaz, da seja ni bila 5. 10. navajam nekoliko pozneje. — 48. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 352—374. — 49. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 375—376. — 50. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 375—379. — 51. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 379—395. — 52. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 395—398. — 53. Slovenska Istra v bo- ju, str. 360—361. — 54. Ferenc: Kapitulacija Ita- lije, str. 400—403; Savo Vukelič: 30. obljetnica formiranja 43. istarske divizije. Istra, XII/1974, št. 4, str. 7—9; Jakovljevič, n. d., str. 20—21. — 55. Slovenska Istra v boju, str. 361—362. O po- žganih vaseh občine Dekani zvemo iz poročila župana Dekani 15. oktobra 1943 pulj ski prefek- turi tole: »Dne 2. t. m. je bilo mnogo spopadov med partizani in nemškimi četami. Nemške čete so imele lahek opravek s partizanskimi tolpami. V spopadih so bile požgane mnoge hiše in so zelo trpeli zaselki Loka, Kubed, nekateri manjši zaselki vasi Sv. Anton, Podpeč in drugi. Po prvi približni oceni je v občini ostalo brez strehe okrog tisoč dvesto oseb.« (Arhiv VZI, it. fondi, šk. 909, dok. 21/5). Podobno je poročal tudi 15. julija 1944: »Oktobra 1943, po partizanski zased- bi občine in čistki nemških čet v prvi dekadi oktobra, so se gospodarske razmere ljudstva po- slabšale. V očiščevalnih operacijah ie bilo mrt- vih okrog petdeset oseb te občine, deloma na ob- močju občine in deloma zunaj njega. Do danes še ni bilo mogoče ugotoviti števila mrtvih. V teh operacijah so bile mrirve na območju občine raz- ne osebe iz neznanih občin, nekaj oseb niti ni bilo mogoče prepoznati. V tej čistki so požgali del za- selkov Hrastovlje, Kubed, Gračišče, Loke, Pod- peč in Zazid.« (Arhiv VZI, it. fondi, šk. 909, dok. 34/6). — 56. Maks Zadnik: Istrski odred. Nova Gorica 1975, str. 69—73 (dalje: Zadnik, n. d.). — 57. Zadnik, n. d. str. 78—124. — 58. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 7. 10. 1943. 00 OF Brkini—Slov. Istra je takoj po sovražnikovi ofenzivi organiziral pomoč xwgorel- cem. V Brkinih, ki so utrpeli manj škode kot Slovenska Istra, je pogorelce razmestil po vaseh in jim dal pomoč. Težje je bilo zanj vprašanje iz- datnejše pomoči pogorelcem v Slovenski Istri. Njegova pomoč tisti čas ni mogla biti kdo ve kako učinkovita. (Arhiv IZGD, f. 532/V, poročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 15. 10. 1943). — 59. Guček, n. d., str. 143—144; Slovenska Istra v bo- ju, str. 370—371. — 60. Arhiv IZDG, f. 636/11, pismo 00 OF Brkini—Slov. Istra 21. 10. 1943. V tem pismu je Segulin tudi spraševal Gucka, kako dela Cucek med mladino. Ker so navodua naslovljena na Gučka, domnevam, da je bil on in ne Stanko Pervanje-Gruden vodja skupine, kot piše v Slovenski Istri v boju, str. 370 in 406. Guček je tudi že nekoliko poznal Slov. Istro, Pervanje pa ne. — 61. Guček, n. d., str. 144 go 182; Slovenska Istra v boju, str. 406—410. — 62. Arhiv IZDG, f. 636/11, okrožnica OO OF Br- kini—Slov. Istra 18. 10. 1943; arhiv I2DG, f. 532/ V, pismo PK KPS za Primorsko 28. 10. 1943. — 63. Arhiv IZDG, f. 542/IV, okrožnica OO OF Br- kini^lov. Istra 21. 10. 1943. — 64. ZA CK ZKS, št. 2287, poročUo OK KPS Brkini—Slov. Istra 10. 11. 1943. — 65. Arhiv IZDG, f. 532/V, pismo PK KPS za Primorsko 28. 10. 1943. — 66. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 7. 10. 1943. — 67. ZA CK ZKS, št. 2287, po- ročUo OK KPS Brkini—Slov. Istra 10. 11. 1943. — 68. Arhiv IZDG, f. 532/V, zapisnik seje OK KPS Brkini—Slov. Istra 5. in 6. 11. 1943. Za to, da je bila seja ta dneva in ne 5. oktobra 1943, kot pravi Slovenska Istra v boju na str. 369—370, pričata dva podatka: 1. na zapisniku je podatek, da je »zaključen dne 6. novembra 1943«, 2. na seji je bil navzoč Krese, ki 5. oktobra še ni pri- šel v južno Primorsko, saj je bil 13. 10. pri CK KPS, ki mu je ta dan izdal poverilnico za in- štruktorja CK KPS za okrožji Brkini—^lov. Istra in Pivka. (ZA CK ZKS, št. 930.) — 69. Ar- hiv IZDG, f. 634/III, pismo podokrožnega odbo- ra OF za Slov. Istro 2. 12. 1943. — 70. Iz mno- gih poročil političnih delavcev v NOB se da ugo- toviti to, da so po prihodu na neki teren zelo kritično presojali razmere. Kmalu pa so poro- čali, da se razmere naglo izboljšujejo itd. Ker zelo naglo izboljševanje razmer ne bi moglo biti samo plod njihovega dela, lahko domnevamo, da razmere prej vendarle niso bile tako neugodne, kot so jih ocenjevali. — 71. Dvomim, da bi to bi- lo splošno stanje; če ne že drugi, sta Hlaj in Cah znala ločevati »OF od KP«. ¦- 72. ZA CK ZKS, št. 2291, poročilo podokrožnega komiteja KPS Slov. Istra 14. 12. 1943. — 73. Prav tam. — 74. Prav tam. — 75. Slovenska Istra v boju, str. 371; ZA CK ZKS, št. 10316, poročilo OK KPS za Slov. Istro 11. 2. 1944. — 76. ZA CK ZKS, št. 10316, poročUo OK KPS za Slov. Istro 11. 2. 1944. — 77. Prav tam. — 78. Slovenska Istra v boju, str. 371. »Izkazalo se je sedaj, da je bilo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 149 Število 25 članov Partije, kot smo ga poročali v našem poročilu z dne 14. decembra 1943, cenje- no mnogo previsoko.« (ZA CK ZKS, št. 10316, poročilo OK KPS za Slov. Istro 11. 2. 1944.) — 79. Arhiv IZDG, f. 532/V, pismo PK KPS za Pri- morsko 26. 12. 1943; Slovenska Istra v boju, str. 372. — 80. ZA CK ZKS, št. 10307, poročilo OK KPS za Slov. Istro 10. 1. 1944. »Po prejemu Va- šega dopisa (...) smo takoj razpustili vse v na- šem okrožju obstoječe Rajonske Komitete, ob- stoječe Partijske ceUce pa takoj vzeli v naše di- rektno vodstvo.« — 81. ZA CK ZKS, št. 10362, pismo PK KPS za Primorsko 26. 1. 1944. — 82. Glej op. 76. — 83. Skoraj dva meseca pozneje je Krese takole utemeljeval obnovo okrožja Slo- venska Istra: »Ko sem prišel jaz sem, je bilo območje Brkini—Istra eno okrožje; kar pa je bilo po obšimosti in geografski legi precej otež- kočeno delovanje pa tudi ker so se vedno zadr- ževali vsi člani OK le v Brkinih, kjer je bilo delo lažje, že kolikor toliko organizirano. Na- sprotno je pa v Istri še vse v početkih, kjer ljudje do kapitulacije Italije o Partizanih niso nič slišali in ker je tudi kretanje bolj otežkoče- no, se je redkokdaj spustil kak član OK v ta del okrožja; če pa je že šel, se je običajno hitro vrnil. Zato je bilo nujno postaviti samostojni OK Istra, ki se sestoji iz 4 tov.« (ZA CK ZKS št. 10008, poročilo L. Kreseta CK KPS 1. 1. 1944.) — 84. Slovenska Istra v boju za svobodo ne na- vaja sestave OK KPS za Slov. Istro, temveč le OO OF in okrožne odbore drugih množičnih or- ganizacij. Svojo sestavo je navedel OK KPS v svojem poročilu 10. 1. 1944. V tem poročilu piše, da so ga ustanovili 19. 12. 1943. (ZA CK ZKS št. 10308.) Sestavo OK KPS je navedel tudi L. Kre- se v svojem poročilu CK KPS 1. 1. 1944. (ZA CK ZKS, št. 10008.) — 85. ZA CK ZKS, št. 10308, sporočilo OK KPS Za Slov. Istro 10. 1. 1944. — 86. Guček, n. d., str. 183—184; arhiv IZDG, f. 542/VI, poročilo OO OF Slov. Istra 4. 1. 1944. — 87. Arhiv IZDG, f. 542/VI, poročilo OO OF za Slov. Istro 4. 1. 1944; Slovenska Istra v boju, str. 416—418. — 88. Slovenska Istra v boju, str. 418 do 421. — 89. ZA CK ZKS, št. 2293, pismo L. Kreseta 17. 12. 1943. — 90. Arhiv IZDG, f. 532/ V, pismo L. Kreseta 26. 12. 1943. — 91. ZA CK ZKS, št. 4732, pismo L. Kreseta 1. 2. 1944. — 92. Arhiv IZDG, f. 542/VI, poročilo OO OF Slov. Istra 10. 2. 1944. Natančnejši povzetek teh ute- meljitev glej v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo, str. 411^15. — 93. Arhiv IZDG, f. 542/ VI, poročiU OO OF za Slov. Istro 4. 1. in 10. 2. 1944. Dekanski župan, ki je bil isti kot do avgu- sta 1943, je julija 1944 poročal: »Po čistki oktob- ra lani je bilo v občini okrog dva meseca raz- meroma mirno. Obnovili smo karabinjersko vo- jašnico, občinsko poslopje, postajo finančne straže, toda decembra preteklega leta sa se po- novno začele pojavljati partizanske tolpe ter se vedno bolj približevati občinskemu središču. De- cembra se je vrnila v Koper finančna straža in 6. februarja letos karabinjerji. Razmeroma mir- no obdobje v občinskem središču je bilo od sre- de marca do srede maja, ko je bila v njem četa nemškega topništva.« (Arhiv VZI, it. fondi, šk. 909, dok. 34/6.) — 94. Arhiv IZDG, f. 542/VI, pi- smo PO OF za Primorsko 23. 2. 1944. — 95. Dne 15. 4. 1944 je OO OF za Slov. Istro poročal za mesec marec: »Na ozemlju, ki je pod našo kon- trolo, ni nobene karabinjerske postaje; občinske uprave pa so svoje sedeže prenesle v mesta, kjer je okupatorjeva posadka. Te premestitve nismo mogli preprečiti, ker so občinske uprave dobile nalog za tokojšnjo premestitev.« (Arhiv IZDG, f. 542/VI.) — 96. Arhiv IZDG, f. 542/VI, poročilo OO OF za Slov. Istro 4. 1. in 10. 2. 1944. — 97. Arhiv IZDG, f. 634/VII, poročilo OO OF za Slov. Istro 19. 1. 1944. — ftS. Slovenska Istra v boju, str. 538—546. 150 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 RENESANČNI PLASTIKI V KAMNIŠKEM MESTNEM MUZEJU i EMILIJAN CEVC Ob enem zadnjih obiskov pri zaslužnem kamniškem zbiralcu, insp. Josipu Niku Sad- nikarju, sta me pritegnili dve leseni plastiki spečih rimskih vojščakov, mimo katerih sem bil ob poprejšnjih ogledih hodil kot slep. Sta- li sta na omarici v kotu velike sobe, oluščeni nekdanje poslikave in najbrž prav zato nista privabljali oči. Še lastnik sam ju ni kaj pri- da hvalil; povedal je le, da ju je pridobil v mekinjskem samostanu. Tudi prof. Stele ju je bil sicer opazil, a motilo ga je, ker sta bili plastiki do lesa izmiti ter ju zato tudi v kam- niški umetnostni topografiji ni omenil. Poz- neje je plastikam.a priznal nadpoprečno kva- liteto. Sprejeti sta bili celo med eksponate velike razstave »Umetnost v Jugoslaviji od prazgodovine do naših dni« leta 1971 v Parizu. Tedaj sta bili tudi prvič objavljeni. Danes ju hrani Mestni muzej v Kamniku. Plastiki sta vredni, da se ob njima neko- liko pomudimo, ju natančneje opišemo in ju poskusimo stilno in časovno opredeliti. Predstavljata dva speča rimska vojščaka. Prvi je golobrad mladenič, drugi čokat, bra- dat starec. Izrezljana sta iz lesa in dovolj dobro ohranjena. Pri mladem vojščaku je od- bit košček »krila« ob levem boku in manj- kata mu prstanec in sredinec desnice. Pri sta- rem vojščaku je preluknjan kos plašča spo- Klp mladega vojščaka, Muzej v Kamniku daj na desni strani. Razen črvojednih luknjic, ki jih je restavracija nekoliko zabrisala, ne kažeta drugih poškodb. Pač pa moramo ob- žalovati, da se je odluščila prav vsa polihro- macija; samo v globinah so se ponekod ohra- nili ostanki krednate podsnove. Skope sle- dove živordeče in travnato zelene barve opa- zimo na spodnji strani prvega kipa in zraven s črno barvo zapisano črko N; na spodnji strani drugega kipa pa zaznamo ostanke ži- vordeče barve in na skali nekaj zelenine, zraven črke I (?) je še Sadnikarjev zapis: »Samostan Mekinje«. Kipa sta sestavna dela nekdanje večje kompozicije, delujeta pa kakor samostojni, polnovredni plastiki. Posebnih podstavkov nimata; ker sta bila vključena v pokrajinsko okolje, manjkata vojščakoma tudi primerna sedeža, pač pa se je pod starim vojščakom ohranil manjši del skale, na kateri je sedel. Ce kipec mladega legionarja prav posta- vimo, tako da so podplati plosko na tleh, me- ri v višino 26,5 cm. Z lahko razkrečenima no- gama sedi pred nami mladenič, oblečen v re- nesančno preoblikovano in zato malce roman- tično občuteno rimsko vojaško nošo. Čelada na glavi spominja bolj na grške kot na rim- ske čelade, saj je njen zgornji del vrčasto na- brekel in ima na vrhu gumbast zaključek; spodnji del čelade, ki bi moral pravzaprav varovati obraz, je oblikovan kot polovica lev- je glave, ušesa pa pokrivata ščitasti varoval- ni ploščici. Cez vojaško tuniko z rokavci do komolcev, katere nabrani rob še opa- zimo ob pravokotnem vratnem izrezu, ima vojščak nadet usnjen oklep, ki se prilega go- lemu telesu z nakazanimi mišicami. Na nad- lahteh prehaja oklep v široke, jermenaste pa- sove. Na hrbtni strani je po sredi, vzdolž hrbtenice, oklep okrašen s cekinastim trakom, ki se spušča spod krilate levje glave. Od Jedi j padajo trakovi vojaškega krila, ki pokrivajo dokolenske hlače. Pas ima spodaj luskin ast obrobek. Pod tuniko nosi mladenič še nekako srajco, od katere vidimo le do zapestij sega- joče ozke rokave. Noge tiče v tesno opri- jetih, malo manj ko do srede meč segajočih škornjih z zgoraj izvihanim in z okrasno sponko spetim robom. Plašč je vržen čez levo ramo; spušča se poševno čez hrbet, se v loku ovije ob desnem boku, se usloči čez naročje in levo stegno ter se z enim koncem spusti proti tlom in nabere v vozlast skupek gub. Kompozicija kipa je skladna in umirjena in plastična modelacija krepka, tako da se ni- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1973 151 ti V drobno nabranih gubah plašča ne izgubi voluminozno občutje. Celota je zajeta v meh- kem obrisu, zbuja pa vtis prostorske aktiv- nosti, ki je dinamična in prav nič manieri- stično izumetničena. Težnostna os sega od sklonjene glave na desno roko in nato med stopala, kompozicijska os pa sledi krivini te- lesa, ki je vidna zlasti na hrbtni strani. Pla- stika živi in se razvija iz svojega jedra, pri tem pa se podreja skladnim kompozicij- skim linijam. Te nakazujejo vzporedni verti- kalizem nog, diagonali podlahti z mehkima »volutama« dlani, mirni lok, potekajoč od desnega komolca do vrha čelade, in drugi, te- mu somerni lok plašča, ki se razpne od tal do zaviha čez levo koleno; ob hrbtu desne dlani se križata vi tke j ši iri zmernejši diago- nali roba plašča, ki teže od leve rame do skupka gub na tleh, in črta, ki jo slutimo od desnega ramena čez desno dlan na levo sto- palo. Spodnji del, od kolen navzdol, se zdi kakor podstavek za zgornji del telesa: po- gojujejo ga tektonika kockaste gmote nog in gube plašča ob levi nogi, ki izravnava nesi- metrični premik osrednje osi. Hkrati vdolbi- no med nogama ponavlja v zgornjem delu kontrapunkta vgloblina prsi med višinama lakti. To je klasično mirovanje; le še iskra manjka, pa se bo prebudilo v aktivno giba- nje: površinska mreža se bo razkrojila, pla- stična lupina razživela. Zdi se nam, da to mirovanje ni samo na- sledek preračunane kompozicije. Nasprotno: taka kompozicija pravzaprav podpira in pou- darja psihično stanje — zdravo spanje mla- dega vojščaka. Pozabil je na postave vojaške službe; glava mu je kinknila v levo navzdol, naslonil jo je na mehko zaobljeni hrbet le- vice, katere komolec sloni na levem kolenu. Pri tem se je vojščakovo lice nalahlo nagr- bilo, kar kaže, kako natančno je rezbar opa- zoval realistične nadrobnosti. Desnica je mla- deniču ohlapno omahnila med kolena. Obraz s težkimi loki zaprtih vek, z močnim nosom in s polnimi, mladostnimi ustnicami je skoraj žalosten. Nič junaškega ni na tem vojščaku. Ko se bo prebudil, se ne bo postavil v po- gumno, vzravnano držo, zakaj oči mu bodo še polne sanj in zamišljenosti. Drugi kip je visok 31 cm. Tudi ta predstav- lja spečega, le da starega vojščaka, ki je va- jen discipline. Zato je pravo nasprotje mlajše- ga tovariša. Starec, zarjavel v vojaški službi, je trudno sedel na skalnat rob in se pogreznU v spanje brez sanj. Noge je pri tem močno raz- krečil in levo pomaknil nekoliko v stran; nad vzravnanim telesom mu je glava omahnila vznak — spanec ga je premagal sredi stra- žarske dolžnosti. A še vedno se z obema ro- kama krepko oprijemlje sulice. Celo unifor- ma poudarja starčevo resnost: čez tuniko s kratkimi rokavi pokriva gornji del telesa anatomsko modeliran oklep z levjo glavo kot falero pod obrobkom na prsih in s cekina- stim trakom na hrbtu. Tudi naramna ščitni- ka sta se spremenila v levji maski, izpod teh pa se spuščajo jermenasti trakovi. Namesto per j anice ždi na vrhu čelade majhen lev. Ob ušesih sta členkasta ščitka, nad njima rozetna kroga, senčnika čelade sta vrvičasto obrob- ljena. Boke pokriva vojščaku krilo iz usnje- nih jezikov, nogi tičita v sandalih z golenico, ki se na razkriti levi nogi ob bogatih zavih- kih končuje z agrafo v podobi levje glave. Plašč je postal izrazito plastičen, prostorski element; zdaj sega poševno čez hrbet, pokriva levo ramo, se vleže čez naročje in odene nogi — levo do srede goleni, desno do gležnjev — med kolenoma pa se nabira v trikoten sestav zapletenih gub; nazadnje se še bogato razlije ob stopalih in tako figuro krepko poveže s tli. Starčevo spanje ni brezskrbno in lahko kot pri mladem vojščaku. Zdi se, da polod- prta usta hropejo; mišice rok so napete, s plaščem pokrite noge še povečujejo vtis teže in monumentalnosti. Resnost celote podkrep- ljuje starčeva razcepljena, kodrasta brada pod močnimi brki. Ob prvem klicu se bo voj- ščak prebudil in se takoj pripravil za boj. Mehko in plastično je oblikovan prvi kip. Zadržana napetost in komaj ukročena notra- nja moč se gostita v težki gmoti drugega; ob-_ Kip mladega vojščalta s hrbtne strani, Muzej v Kamniku 152 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Kip starega vojščaka, Muzej v Kamniku ris ni več sklenjen, marveč je slikovito raz- rahljan in diagonala sulice ga ostro seka; mase se v višino kopičijo in ne prelivajo. Če mladi legionar deluje predvsem z anatom- skimi plastičnimi poudarki, so ti pri starem vojščaku zabrisani z razmahom draperije. Horizontala desnice razpolavlja figuro v dva dela. Površinsko lupino že načenjajo pro- storski zaklinki, ki se zajedajo vanjo; jedro telesa je v napetem sorazmerju z njegovo po- vršino. Mirovanje je že preseglo kritično stopnjo, prehaja v latentno, eruptivno moč. Težnostna os poteka v samem trupu in ne več v »prostoru« pred njim. Podoba je, da se v tej plastiki naznanjajo že prvi zarodki zgodnjebaročnega kiparskega občutja. Kompozicijska in plastična načela, ki se na kipih odločujoče uveljavljajo, nam narekuje- jo,da ju slogovno uvrstimo v pozno renesanso, torej pred zmago baročnih tendenc, dasi figura starega vojščaka s svojim patosom in z vzne- mirjenim obrisom, te že napoveduje. Tudi ma- nierističnih značilnosti še ne opazimo. Odprto pa ostaja vprašanje, če se nemara manieri- stični značaj ni kazal v kompoziciji celote, v katero sta bila kipa svoj čas vključena. Zato pa močneje občutimo, kje se skrivajo obli- kovne korenine in motivni vzori za ti plastiki. Njuna govorica je italijanska in njuni vzori segajo do Michelangelovega kiparstva — konkretno do kipov Giuliana in Lorenza Me- dici v florentinski Medicejski kapeli ob cerk-^ vi S. Lorenzo, nastalih med letoma 1526 do 1534. Primerjava se zdi morda na prvi pogled drzna in pretirana, res pa je, da mekinjskih vojščakov brez Michelangelovih prototipov ne moremo niti slogovno niti motivno razložiti. Že njuna psihična karakterizacija je pogoje- na v michelangelovskem duhu, začenši s ka- rakterno dvojnostjo. Mladi vojščak je nede- javen, melanholičen, starec je žilav in voja- ško aktiven. Podobno je Michelangelo naka- zal duševno razpoloženje obeh medicejskih sinov, le da je moral pri teh poudariti pred- vsem resignacijo, zasanjanost, odmaknjenost ali celo omračitev duha. Po razpoloženju se Medicejcema približuje posebno naš mladi vojščak. Celo njegova postavitev je podobna. Pač pa Michelangelova poveljnika bedita, na- ša legionarja pa spita, kar je, seveda, nare- kovalo nekoliko drugačno držo in vzgib teles. Lahni kontrapost starega vojščaka, dosežen z zamikom prsnega dela telesa v levo in glave v desno, daje slikovit in dinamičen vtis — po- dobno držo pa opazimo tudi pri Giulianu Me- dici. Položaj mlajšega legionarja sicer ni tako dramatičen, zato pa srečamo pri njem drug michelangelovski motiv: desnica je usmerje- na navzdol, glavo podpirajoča levica navzgor. Nekoliko izumetničena drža levice, na katere hrbet vojščak naslanja glavo, je le nekakšna parafraza giba levice na kipu Lorenza Medi- ci. Prav tako je priljubljen Michelangelov motiv čez golo koleno vrženi rob plašča, ki zdrkne nato med nogama navzdol in tak mo- tiv srečamo tudi na naših kipih. Michelangelo ga je dosledno izpeljal pri sedečem Moj- zesu na nagrobniku papeža Julija II. v rim- skem S. Pietro in Vincoli, v reducirani obli- ki pa na kipu Giuliana Medici. Celotna mo- delacija in gmotna zgoščenost, ob telo pritis- njeni udi, zasenčena globina med nogama, »postament« spodnjih delov teles, zasuk ra- men starega vojščaka, vzporednost »pogle- dov« vojščakovega in levjega obraza na na- ramniku, premišljena ureditev plašča mla- dega vojščaka — vse to so nadrobnosti, za katere bi našli analogije na kipih Medice j cev in delno tudi na kipih sedečih sv. Kozma in Damijana v isti kapeli, izklesanih po Miche- langelovem osnutku. Pri tem nas ne sme mo- titi, da sta naša kipa drugačnih proporcev kot so Michelangelov!, da sta bolj čokata in da je rezbar nekoliko pretiral »stebratost« nog ter jih preveč vzporedno zastavil; s svo- jim — dasi nadpovprečnim — rezbarskim znanjem velikemu umetniku pač ni mogel bi- ti kos niti duhovno niti oblikovno. Ni izklju- čeno, da je Michelangelove kipe doživel na lastne oči, gotovo pa jih je poznal vsaj po ris- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1973 153 bah ali posnetkih; lahko pa bi bil našel na- vdih tudi pri drugih kiparjih, ki so Michelan- gelova dela posnemali. V treh desetletjih, ki so pretekla od nastanka florentinskih plastik, se je njihova kompozicijska shema gotovo že zelo razširila in doživela nekatere spremem- be. Michelangelovo kiparsko dediščino so pre- vzeli in razširjali odlični mojstri, kakršni so bili Jacopo Sansovino, Baccio Bandinelli, Bartolomeo Ammanati, Vincenzo Danti, Leo- ne Leoni in drugi. Nekatere figure na nagrob- niku Giana Giacoma Medici, ki ga je okoli leta 1560 ustvaril Leone Leoni za milansko stolnico, so našima kipoma v mnogočem so- rodne, posebno naš stari vojščak vabi v pri- merjavo z Leoni j evo alegorijo vojaške kre- posti v podobi sedečega vojskovodja. Res pa v Leonijevem delu naslutimo že manieristi- čen pridih. Iz Michelangelovega motivnega inventarja so prevzete tudi nekatere dekorativne na- drobnosti, na primer oblika in okras oklepov, vojaških obuval, delno celo čelad in še kaj. Morda bo potrpežljivo iskanje odkrilo še kakšno našima plastikama sorodne j šo kipar- sko umetnino, ki bo omogočila tudi natanč- nejšo določitev njune provenience. A po slo- govnih komponentah lahko že zdaj zapišem, da sta nastala okoli leta 1560 ali najpozneje 1570. Rezbar je bil po vsej verjetnosti Itali- jan ali vsaj pod zelo močnim vplivom itali- janske umetnosti. Morda bi ga smeli iskati med tistimi lombardskimi mojstri, ki so, sku- paj z arhitekti in kamnoseki, v drugi polovi- ci 16. stoletja v vse večjem številu prihajali v notranjeavstrijske dežele in se v njih nase- lili ali se vsaj dalj časa zadrževali. Zato ni ne- verjetno, da sta nemara nastala kipa na slo- venskih tleh. Tudi na Slovenskem se je nam- reč v tretji četrtini 16. stol. novo oblikovno razpoloženje, ki je sprejemalo italijanske slo- govne pobude, močno okrepilo, dasi ne sme- mo prezreti, da je bil to hkrati tudi čas naj- večjega razmaha protestantizma, ki sakral- nim upodobitvam ni bil naklonjen. In sakralni umetnosti pripadata tudi me- kinjska vojščaka. Očitno gre za ostanek večje kompozicije, ki bi bila lahko predstavljala Kristusa v grobu ali Kristusovo vstajenje. V obeh prizorih bi lahko nastopala speča voj- ščaka kot stražarja ob grobu. Srednji vek je upodabljal na prizoru Vstajenja še speče stražarje, od renesanse dalje pa so ti navad- no že prebujeni ter v grozi pred vstalim Kri- stusom padajo na obraz, krilijo z rokami ali prestrašeni beže. Sta morda strazila vojščaka nekoč grob s še mrtvim Kristusom? Kiparske skupine Kristusa v grobu (božji grob) so bile v srednjem veku navadno na- meščene v posebnih kapelah ali v stenskih nišah večjih cerkva. Na Slovenskem se nam ni ohranil noben tak primerek, le arhivalni vir omenja leta 1396 večno luč pred božjim gro- bom v velesovski samostanski cerkvi. Navad- no je bila to skupina plastik, pogosto celo v naravni velikosti, ki je predstavljala Polaga- nje Kristusa v grob ali nad grobom žalujoče žene z Janezom Evangelistom, Jožefom Ari- matejcem ter Nikodemom. Od srede 16. sto- letja so se začeli množiti posebni, z obredi velikega tedna povezani božji grobovi, ki so dosegli v baroku monumentalne mere ter se razvili v pravcate teatrske kulisne arhitektu- re; med take spada tudi božji grob v žup- nijski cerkvi v Mekinjah iz leta 1761. Naša vojščaka gotovo nista pripadala temu nove- mu tipu božjega groba. Kompozicija, v kate- ro sta bila vključena, je bila namenjena naj- brž le za neko zasebno ali samostansko ka- pelo. Mnogo verjetneje se mi zdi, da sta kipa se- stavni del prizora Kristusovega vstajenja. Dasi je porenesančni čas navadno upodabljal že prebujene stražarje groba, tudi speči še niso prišli iz navade. Ce pa pomislimo, da sta kipa nastala v dneh, ko je zmagovala refor- macija, bi bila taka razlaga še verjetnejša. Od vseh evangelijskih prizorov je dopuščal Luther najraje prav upodabljanje Križanja in Kri- stusovega vstajenja, kar opažamo tudi na te- Kip starega vojščaka s hrbtne strani, Muzej v Kamniku 154^: kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 danjih protestanskih nagrobnikih. Da, naša vojščaka bi bila lahko vključena celo v sku- pino, ki bi bila sestavni del nekega lesenega nagrobnika. Vnovič si moramo zastaviti vprašanje o izviru obeh kipov. V času, ko sta nastala, so v mekinjskem samostanu bivale še klarise. Njihovo redovno disciplino je tedaj že močno omajal prote- stantizem, a po vsem, kar smo povedali, bi to nastanka naše umetnine ne izključevalo. Ce- sar Jožef II. je leta 1782 mekinjski samostan zatrl; premoženje s stavbo in najbrž tudi z opremo vred je prešlo v zasebno lastnino. Je mar verjetno, da bi se bila mogla v kakšnem kotu, pa čeprav na podstrešju, ohraniti kipa vse do leta 1902, ko so samostan kupile ljub- ljanske uršulinke? Te so precej opreme pre- nesle v novo redovno hišo iz Ljubljane — med drugimi predmeti morda tudi opisana kipa. A tudi v Ljubljano so prišle uršulinke šele leta 1704 iz Gorice, kjer je bil njihov sa- mostan ustanovljen leta 1672. Vsi ti podatki kažejo, da z uršulinkami nastanka kipov ne moremo rešiti; bile so najbrž samo njihove prenašalke in ne naročnice. Pod Jožefom IL. so ljubljanske uršulinke prevzele nekaj umet- niških dragotin iz zatrtih ljubljanskih samo- stanov — kapucinskega, diskalceatskega in celo iz jezuitskega — vendar tudi umetnostni inventar le-teh ni segal do srede 16. stoletja. Najverjetneje se zdi, da sta kipa — ali ce- lota, ki sta ji pripadala — prišla v nunsko lastnino iz kakšne zasebne plemiške zbirke kot volilo samostanu ali kot sestavni del »osebne dote« katere od redovnic. Ne izklju- čujem mogočosti, da je to delo nastalo na načih tleh, umetnik, ki ga je ustvaril pa je bil po vsej verjetnosti italijanskega rodu ali vsaj italijansko šolan. H koncu naj samo še dodam, da sta ti na videz skromni, v resnici pa zelo kvalitetni plastiki pri nas edini do sedaj znani umetnini, ki nanju pada senca Michelangelovega umetniškega genija. Leone Leoni, Nagrobnlli; Giacoma de Medici, Milan, katedrala kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 i978 155 V katalogu pariške razstave (L'Art en You- goslavie de la préhistoire a nos jours, Paris 1971, kat. št. 425) sta kipa po zaslugi beograj- ske redakcije napačno pripisana »slovenske- mu mojstru«. Pod isto številko in z enako napako sta objavljena tudi v katalogu okr- njene ponovitve pariške razstave v Sarajevu (Umjetnost na tlu Jugoslavije od praistorije do danas, Sarajevo 1971); kip mladega voj- ščaka je tudi reproduciran. — Slike kipov so objavili tudi nekateri francoski časopisi, ki so poročali o razstavi, kot na primer: L'Ama- teur d'art, 18. marec 1971; La Galerie, Paris, marec 1971, str. 23; Nice-Matin, Nice 14. ma- ree 1971. VIŠNJA GORA IN NJENO PREBIVALSTVO V 16. STOLETJU OB PETSTOLETNICI MESTA irena vilfan-bruckmüller Ko so Turki v osmem desetletju 15. stol. izvedli zelo hude vpade na Kranjsko, so ne- katera tržna naselja dobila položaj mest. S tem so dobila med drugim pravico, zgraditi obzidje, torej povečati svojo lastno varnost pa tudi dajati pribežališče najbližji okolici in zapirati Turkom ceste, po katerih bi sicer na- ravnost prodirali skozi deželo. Med temi na- selji je bila tudi Višnja gora, ki je dobila mestne pravice leta 1478.^ Drugače kot dve drugi mesti, ki sta nastali ob tej priložnosti, se Višnja gora ne more ponašati z obsežnim mestnim privilegijem, zato pa se lahko po- naša z arhivom, ki vsebuje že za 16. stol. kar precej zgodovinskega gradiva. Višnjani so ga skozi stoletja vestno hranili, nazadnje pa bi bil dvakrat skoraj uničen. Višnjo goro so namreč Nemci septembra 1943, po kapitula- ciji Italije, bombardirali. Tedaj je zračni pri- tisk odnesel višnjegorski arhiv iz stavbe mestne hiše, kjer je bil spravljen, na vrt. Te- danji občinski tajnik Jožef Pajk (potomec Jurčičevega Pajka) ga je pobral in zložil na kup v obokanem pritličju mestne hiše. Proti jeseni 1946 ga je tukaj videl Sergij Vilfan in o tem obvestil sodelavca tedanjega zbirne- ga centra. Ko je pozneje nastopil delo v Mest- nem arhivu Ljubljana, je zvedel, da višnje- gorskega arhiva ni v nobeni arhivski ustano- vi. S pooblastilom in sodelovanjem Državne- ga arhiva Slovenije, ki ga je zastopala Mari- ja Verbič, je šel v Višnjo goro iskat arhiv. Na KLO o tem niso ničesar več vedeli. Na me- stu, kamor je Pajk spravil arhiv, je bilo vi- deti samo velik kup premoga. Za vsak pri- mer so začeli odmetavati nekaj premoga in pod njim so se srečno začeli pojavljati ostan- ki visenj skega arhiva, ki bil tisto zimo romal s premogom vred v peči. Tako so vse v sta- nju, primernem dotedanjemu shranjevanju papirja v vlagi pod premogom, prepeljali v ljubljanski Mestni arhiv, kjer so ga najprej osušili, očistili in uredili. Nekaj let pozneje je ta fond prevzel Arhiv SR Slovenije (teda- nji Državni arhiv). Kolikor je moč presoditi po spisih, ki jih je o Višnji gori objavil K. Crnologar, je bil ob teh nezgodah uničen le majhen del gradiva. Tako nam višenjski arhiv omogoča marsi- katera spoznanja o življenju tega mesteca v preteklosti, med drugim tudi tale: topografija Ko je Višnja gora dobila mestne pravice, so jo postavili na više ležeč kraj, ugoden za ob- rambo. Prvotno tržno naselje na ožjem območju Višnje gore je bil Stari trg, vzhodno pod se- danjim mestom. Ta se v virih 16. stol. večkrat omenja. Še danes je tam nekaj hiš in med njimi v hlev prezidana stara trška cerkev. Pr- votno je moral biti Stari trg večji kot je da- nes, ker je iz virov razvidno, da so njegovo zidov j e — očitno zidov j e opuščenih hiš — ru- šili leta 1554/55 za pridobitev materiala za posipanje ceste.^ Ker so bile te hiše gotovo prazne že od časov preselitve prebivalcev v novo »mesto« oktog 1480, je to dokaz, da so bila pri nas najpozneje konec 15. stol. vsaj pritličja meščanskih hiš zidana in ne več le- sena. Cerkev v Starem trgu je bila v 16. stol. še v funkciji in se označuje kot »stifft khir- he«.^ Sama Višnja gora se v nemških virih 16. stol. imenuje redoma Weichselberg ali Weixl- berg. Stala je na istem mestu kot danes, to je pod starim gradom na naravnem pomolu, 156 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Čez katerega je bila speljana cesta, ki je vo- dila iz Ljubljane skozi Spodnje blato in Pe- ščenjek, skozi Višnjo goro in naprej mimo Stične proti Novemu mestu. Višnja gora je to- rej s svojim obzidjem in vrati zapirala to cesto. Nastala je na tem mestu v času, ko je dobila mestne pravice. Morda je na mestu sedanje cerkve svete Ane, ki stoji sredi Viš- nje gore na najbolj vzvišenem mestu, prej stala neka manjša utrdba, podobno kot Mali grad nad Kamnikom. To bi mogli sklepati i^ tega, da je v cerkvi svete Ane še danes vidna v zidu ladje zazidana strelna lina, obrnjena proti sredi mesta. Prezbiterij je gotski in so v njem še neodkrite freske. Raziskava te cer- kve bi verjetno marsikaj pojasnila tudi za zgodovino samega kraja. Viri 16. stol. to cer- kev večkrat omenjajo,* vendar o njej pri tem ničesar podrobnejšega ne izvemo, razen po- datka, da je imela stolp.^ Glavno zunanje znamenje Višnje gore kot mesta je bilo mestno obzidje z mestnimi vra- ti. Potek obzidja je danes v splošnem še raz- ločno viden, čeprav ga nekatere novejše za- zidave kazijo. Obzidje pa najbrž ni nastalo v celoti že ob podelitvi mestnih pravic, tem- več so prvotno gotovo obzidali le najbolj ogrožena mesta. Tako si moremo razlagati velika gradbena dela, ki jih navajajo računi iz leta 1559/60. Tega leta so namreč ponekod porušili staro obzidje, na njegovem mestu ali morda nekoliko niže pa so proti severu, to je proti župni cerkvi, postavili nov del obzidja. Pri tem so po računski knjigi za leto 1559/60 delali 119 dnin v kamnolomu (kar je stalo približno 16 fl.), kupili 58 peljajev in 130 ko- balov apna (kar je veljalo skoraj 11 fl.), med- tem ko so za gradbeni les in za kritje strehe, kakor tudi za drug material porabili približno 33 fl. Skupaj je material v tem letu veljal kakih 60 fl., kar je predstavljalo vrednost ka- kih 12—15 bikov. V spomin na to zidavo je še danes v obzidju viden kamen z vklesano letnico 1560. Skozi obzidje so vodila tri mestna vrata: iz ljubljanske strani je cesta peljala najprej skozi Zgornja vrata' desno od danes še vid- nega južnega obzidja. Z dolenjske strani je cesta peljala v mesto skozi Spodnja vrata,' ki so bila pod cerkvijo svete Ane. Poleg teh dveh glavnih vrat je Višnja gora imela na zahodu še tako imenovana Mala vratca (»khlein tuerlain«). Ze v 16. stol. so bile pri teh vratcih stopnice**. Ime Mala vratca je še danes ohranjeno. V virih 16. stoletja se omenjajo tile mestni stolpi: spodnji turn pri stari Wuthalkhi» turn pri Aleksandru'" turn pri Werderici'^ novi turn (neuer thurn)'^ tum pri Kozlu (Khosl)'^ turn pri Malih vratcih'* Večine teh stolpov danes ne moremo več lokalizirati, ohranjen pa je oglati stolp pri malih vratcih, ki mu danes pravijo »pufl- turn«. Iz virov je razvidno, da so bili zid in stolpi pokriti s skodlami.'" Iz podatkov v računskih knjigah lahko sklepamo, da so do mestnih vrat vodili mo- stovi. Izrecno sta omenjena mostova pri Zgor- njih'" in Spodnjih vratih." Za popravilo mo- stov so uporabljali les iz mestnega gozda.'^ Poleg cerkve v Starem trgu in cerkve sve- te Ane (glej zgoraj), je imela Višnja gora še farno cerkev svetega Egidija,'' ki je stala zu- naj obzidja, oddaljena od mesta kakih 5 mi- nut hoje. Iz mesta je k cerkvi vodila pot, ki so jo večkrat povpravljali.^" Podrobnih podat- kov o cerkveni zgradbi nam viri 16. stoletja ne dajejo; današnja zgradba, ki stoji na me- stu nekdanje župne cerkve, pa je gotovo mlajša. Verjetno je že v 16. stoletju pri cer- kvi bilo pokopališče, vendar nam viri o tem ne dajejo sporočil. Tudi župnišče, ki se ome- nja v računih (im perg beim pharrhoff) je treba iskati poleg župne cerkve.^' V mestu samem se ne omenjajo nobene druge cerkve; viri navajajo le še nekaj oko- liških fara: npr. pri svetem Martinu itd.^^ Od javnih zgradb v mestu se največkrat omenja mestna hiša, imenovana »komaun« ali »komun«. Omenjena je v računskih knji- gah v zvezi s popravili (npr. popravilom stre- he).Kje je »komun« stal, iz virov ni raz- vidno, verjetno pa na istem mestu, kjer je stavba krajevnega urada, torej na zahodni strani sredine glavnega trga. V mestu je bil zapor (gefannghnus"), ki se omenja večkrat v zvezi s krvnimi rihtami, ki so jih opravljali v Višnji gori. Iz podatka v mestnem zapisniku izhaja, da je eden od mestnih stolpov služil za zapor: obtoženec je bil namreč zaradi mraza v stolpu premeščen V mestno hišo.^^ Sola, ki jo navajajo viri, se ne da točno lo- kalizirati, verjetno je stala na glavnem trgu. Iz računskih knjig izvemo, da so v šoli obrt- niki večkrat opravljali zidarska in tesarska dela in da je pri šoli stal vodnjak.^« Večkrat se navajajo dela na mestnih vod- njakih (prun, prun khasten^'). Iz del, ki so jih opravljali na njih in iz materiala, ki so ga uporabljali, je moč sklepati na njihovo pri- bližno obliko. Verjetno je bil prun kasten le- sen, zbit s klamfami (khlampflein^^) in pokrit z lesenim pokrovom. Železne dele vodnjaka KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 157 SO večkrat čistili rje.^^ Mestni hlapec je bil po predpisih jesenske vece iz leta 1573 zadol- žen, da je redno čistil vodnjak.^" Morda iz podatka, da so večkrat morali menjati cev (»ror«), lahko sklepamo, da je bil vodnjak v zvezi z vodovodom.*! Iz navedbe, da je bil Jurij Siromak (Georg Saromagkh) iz leta v leto plačan za ravnanje ure (vr rihten^^) lahko sklepamo, da je imela Višnja gora mestno uro, verjetno na stolpu cerkve svete Ane in da je za uro skrbelo sa- mo mesto. Do sedemdesetih let 16. stoletja se omenja- ta v mestu dve mesnici,'* odtlej naprej pa tri, ker je Marko Novak dobil 1576/77 dovolje- nje, da sme odpreti tretjo.'* Višnja gora je imela tudi svojo gmajno, ki se omenja v zvezi z deli v jarkih.'^ Ta gmaj- na je bila po ustnem izročilu domačinov na grajskem pobočju. Na gmajni se omenja mlin, pravzaprav mlinar (mulner auf der gmain'^). Poleg gmajne viri večkrat omenjajo mest- ni gozd (statforsf) odkoder so vozili les za popravilo mostov, za gradnjo mestnega zidu itd. Meščani so imeli pod »C vinger jem«, kakor se kraj tam danes imenuje (to je prostor pod nekdanjim mestnim zidom in nad današnjo staro cesto na vzhodni strani mesta,, že v 16. stol. svoje zelnike. O njih je govor v račun- skih knjigah, kadar so bila potrebna popravila ograje in podobno.'^ O teh vrtičkih piše Jur- čič v svoji povesti Kozlovska sodba v Višnji gori. V davčnih knjigah iz leta 1567 je navede- nih pet kašč, leta 1579 dva mlina, leta 1581 enajst kašč in šest mlinov, leta 1591 dvanajst kašč in trije mlini. Lastniki ali zakupniki kašč so bili okoliški kmetje, ki so tja sprav- ljali na varno svoje pridelke, kar je bila že stara navada v podeželskih srednjeveških me- stecih. Lastniki in zakupniki mlinov pa so bi- li tudi meščani. Od mlinov je mogoče približ- no lokalizirati mlin v Trsteniku, ki baje stoji še danes in mlin na gmajni.'^ Vodna sila v bližini Višnje gore pa ni za- doščala za žage, zato so žagan les nabavljali praviloma v Ljubljani.^" Davčna knjiga iz le- ta 1591 omenja pod rubriko »mlini« še kladi- vo (hamer) in delavnico smodnika, verjetno stope (pulfermaher) na Trsteniku. Nekoliko zunaj mesta, ob cesti proti Ljub- ljani, zasledimo v virih še studenec Konjšček (prun Khontschegkh). Tudi tega morajo po določilih jesenske vece iz leta 1573 redno či- stiti.^i Ta studenček deluje še danes in je oh- ranil svoje že v 16. stol. zapisano ime. Od krajevnih imen v bližnji in daljnji oko- lici, ki se omenjajo v računskih knjigah, jih je večino mogoče lokalizirati, npr. Kosca (Khositz^^)^ jji leži severno od Starega trga. Tam je tekel tudi istoimenski potok, ki so ga večkrat regulirali;'" Dohr ava (Dobroue") le- ži severovzhodno od Višnje gore; Dedni dol (Dedndol") severno od Višnje gore; Pešče- njek (Peschenickh^8) severozahodno cd Viš- nje gore; Peč (Offen"*') severozahodno; Po- lica (Pölitz**) prav tako severozahodno; Črne- lo (Tschernelu'") in podobno. Nekaj pa je tudi krajevnih imen, ki jih kljub povpraševanju domačinov ni bilo moč lokalizirati, npr: »Fal- khenschiess«;^" »Stanizer«;** »Camisch«'^ itd. Pritožba višenjskih meščanov iz konca 16. stol. pravi, da je bilo v Višnji gori 70 hiš.^* Ce iz več davčnih knjig (1567, 1579, 1581, 1591) skušamo ugotoviti naseljene in začasno nenaseljene hiše, pridemo do tehle cenitev: Precej hiš je bilo stalno naseljenih (vsaj 32), menjaje obljudenih pa je bilo približno 80, vendar je zaradi pomanjkljivega zaporedja v davčnih knjigah skupno število hiš verjetno manjše od 112 in moremo oceniti skupno šte- vilo, skupaj z začasno neobljudenimi na ka- kih sto. PREBIVALSTVO Davčne knjige so glavni vir za ocenitev števila prebivalstva. Neposredno moremo iz njih ugotoviti predvsem število družin. Tako prihajamo do naslednjih številk: leta 1567 85 družin hišnih lastnikov, 23 družin najemnikov, skupaj 108 družin. leta 1579 65 družin hišnih lastnikov, 18 družin najemnikov, skupaj 83 družin. leta 1581 85 družin hišnih lastnikov, 25 družin najemnikov, skupaj 110 družin. leta 1591 90 družin hišnih lastnikov, 10 družin najemnikov, skupaj 100 družin. Ce število družin za posamezno leto po- množimo s količnikom 5, dobimo približno število prebivalstva v posameznem letu. Le-ta 158 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 1567 je bilo v Višnji gori približno 540 prebi- valcev, leta 1579 — 415, leta 1581 — 550 in leta 1591 okrog 500. (Količnik 5 se je izkazal za relativno najbolj točnega.^* Zaradi velike umrljivosti v času kug, turških vpadov, vojsk in podobnih nadlog namreč ne smemo raču- nati s prevelikim številom družinskih članov.) Analiza priimkov, navedenih v davčnih in računskih knjigah, nam daje precej zanesljiv vpogled tudi v izvor prebivalstva. Sama po sebi imena niso vedno popolnoma zanesljiv kriterij za take presoje, zlasti ne, če se v nemških tekstih pojavlja nemško ime, obliko- vano iz besede, ki jo je mogoče prevajati. To dokazujejo že sami višenjski viri. Na nekaj mestih namreč opazimo, da so slovenske pri- imke prevajali v nemščino. Tako se Luka Go- dec (Godetz""") na drugem mestu imenuje Fie- dler,"« podobno se Pavel Kolar (Collar") na drugem mestu iste knjige imenuje Wagner"^ in Andrej Zima (Sima"') se drugod piše Win- ter."" Zato nemška oblika imena ni nujno ti- sta, ki jo je nekdo sam uporabljal. To velja posebej tudi o osebnih imenih, npr. Volko (Wollkho"') se v davčni knjigi prej imenuje Wollff."2 Viri so bili namreč pisani v nemšči- ni, zato ni čudno, da so imena prebivalcev včasih ponemčili. Izrazito nemških ali nem- ško poreklo dokazujočih imen pa je malo. Mednje bi šteli imena — morda priseljenih—• trgovcev Türingin,"^ Neymetz,"* in Holxin- ger.'ä S takimi in podobnimi izjemami pa so vsa imena, navedena v davčnih knjigah, slo- venska, čeprav so viri pisani v nemščini. Ta- ko moremo iz imen v tem primeru vendarle sklepati, da je bilo skoraj vse prebivalstvo Višnje gore domačega rodu in slovensko, po- sebno ker se marsikatera imena pojavljajo še danes tudi v kmečki okolici Višnje gore. Če primerjamo razne priimke v davčnih knjigah, pa opazimo tudi, da so bili sicer ne- kateri priimki v 25 letih (1567—1579) precej stalni, mnogo pa se jih je tudi spreminjalo. Res je, da priimki še niso bili čisto ustaljeni, vendar pa tako močno spreminjanje vendar- le kaže na neko fluktuacijo prebivalstva. Nekatere družine pa so se v Višnji gori dr- žale skozi stoletja. Ce ne v davčnih knjigah, pa v računskih knjigah in drugod srečujemo priimke Nadrag,«" Turk,"' Groznik,"« Pa j k"« itd., ki so še danes znani v Višnji gori. Ali smemo iz nekaterih priimkov sklepati tudi na poklic, ne moremo z gotovostjo trditi za vsak primer. Pogosto pa se priimek in po- klic gotovo ujemata. Mert Sloser je opravljal ključavničarska dela,'" Urban Maurer zidar- ska,"' Thomas Tzimerman tesarska'- itd. OPOMBE 1. Fr. Zwitter, Starejša kranjska mesta in me- ščanstvo, Ljubljana 1929, str. 3, 15. — 2. R. knj. 1554/55 (v nadaljevanju izpuščam prvi dve šte- vilki pri navedbi računskih knjig). — 3. R. knj. 76/77. — 4. Npr. r. knj. 76/77. — 5. R. knj. 58/59. — 6. Npr. r. knj. 50/51. — 7. Npr. 54/55 — 8. Npr. r. knj. 99/100. — 9. Npr. r. knj. 50/51. — 10. Npr. r. knj. 50/51. — 11. R. knj. 58/59. — 12. Npr. r. knj. 58/59. — 13. R. knj. 59/60. — 14. R. knj. 99/100. — 15. Npr. r. knj. 54/55. — 16. R. knj. 53/54. — 17. R. knj. 59/60. — JiS. R. knj. 96/ 97. — 19. R. knj. 58/59. — 20. R. knj. 52/53. — 21. Ibidem. — 22. R. knj. 76/77. — 23. R. knj. 76/77. — 24. R. knj. 50/51. — 25. Mestni zapisnik, 5. febr. 1574. — 26. R. knj. 97/98. — 27. Npr. r. knj. 50/51. — 28. R. knj. 54/55. — 29. R. knj. 76/77. — 30. Mestni zapisnik, 12. oktobra 1573. — 31. R. knj. 58/59. — 32. Npr. r. knj. 52/53. — 33. Npr. r. knj. 76/77. — 34. R. knj. 76/77. — 35. R. knj. 76/77. — 36. R. knj. 58/59. — 37. Npr. r. knj. 59/ 60. — 38. Npr. r. knj. 76/77. — 39. Gl. opombo 36. — 40. Npr. r. knj. 54/55 — 41. Mestni zapis- nik, 12. oktobra 1573. — 42. Npr. r. knj. 58/59. — 43. Npr. r. knj. 99/100. — 44. Npr. r. knj. 97/98. — 45. Npr. r. knj. 59/60. — 46. Npr. r. knj. 59/60. — 47. Npr. r. knj. 52/53. — 48. Npr. r. knj. 59/60. — 49. Npr. r. knj. 53/54. — 50. Npr. r. knj. 54/55. — 51. R. knj. 97/98. — 52. R. knj. 99/100. — 53. Viced, arh. 145, Lit W, 1-3, brez datuma. — 54. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, Ljubljana 1970, str. 84. —, 55. Npr. r. knj. 58/59. — 56. Npr. r. knj. 53/54. — 57. R. knj. 76/77. — 56. Npr. r. knj. 76/ 77. — 59. Dav. knj. ,1579, 1581. — 60. Dav. knj. 1591. — 61. Dav. knj. 1591. — 62. Dav. knj. 1581. — 63. Dav. knj. 1567, 1579, 1581. — 64. Dav. knj. 1567. — 65. Dav. knj. 1579, 1581, 1591. — 66. Npr. r. knj. 53/54. — 67. Npr. r. knj. 76/77. — 68. Npr. r. knj. 72/73. — 69. Npr. r. knj. 96/97. — 70. Npr. r. knj. 50/51. — 71. Npr. r. knj. 52/53. — 72. Npr. r. knj. 59/60. 159 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 STAVBA DEŽELNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DAMJAN PRELOVŠEK Stavba nekdanjega deželnega gledališča* sodi med najbolj ugledne spomenike tako imenovanega poznega historizma pri nas. Ne le skrbna obrtniška izdelava, ampak pred- vsem ohranjeno sozvočje arhitekture in de- koracije nam še vedno v polni meri lahko pri- čarata vzorno celostno umetnino iz konca preteklega stoletja, v kateri lahko podoživi- mo razpoloženje časa, razpetega med evforič- no vero v vsemogočnost tehnike ter željo po reprezentančnosti. Z zidavo gledališč je bilo povezano reševanje vrste zapletenih inženir- skih problemov. Medtem ko so drzne kovin- ske in železobetonske konstrukcije ostale skrite pod težko historičistično preobleko, pa okrasje ni bilo po godu funkcionalistični este- tiki. Z rehabilitacijo umetnosti 19. stoletja se počasi začenjamo zavedati tudi pomena sled- njega, saj je bilo krašenje sestavni del arhi- tekture. Kiparski in slikarski dodatki so bili navadno delo specializiranih industrijskih ob- ratov, kar velja tudi v našem primeru, a ven- darle anonimnosti ne smemo razumeti le v slabem pomenu. Zaradi obrtniškega načina dela, ki je vladal v takšnih delavnicah, so njihovi izdelki lahko dosegli visoko kakovost- no stopnjo. Likovna plat okrasja je tako vča- sih povsem enakovredna njegovi temeljni iko- nografski vlogi. Ne nazadnje velja v zagovor gledališke hi- še opozoriti tudi na z njo povezan del naše kulturne in politične zgodovine. Pri zidavi in opremi je igrala pomembno vlogo želja, da bi dela oddali prav tako slovenskim umetni- kom. Vendar je Mkovna osveščenost naroč- nikov segla le do dekoracije. Glede arhitek- tonskega dela naloge ni bilo pomislekov ne med Slovenci in ne med Nemci; deželne od- bornike je interesiral izključno ekonomski del projekta. Med Slovani je prav zidava gleda- lišč neredko razburkala ves narod kot na pri- mer Cehe, ki svoje narodno gledališče po pra- vici imenujejo »Hram prerojenja<. Slovenci smo bili v likovni umetnosti tedaj šele na za- Gre za današnjo opero (op. ur.). v. Waiter, Predlog za po- zidavo gledališča na sta- rem mestu, 1888 (Slovenski gledališki muzej) 160 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 V. Walter, Predlog za gle- dališče v Zvezdi, 1888 (Slo- venski gledališki muzej) četku poti in nam je primanjkovalo lastnih moči. Nekaj Ganglovih kipov na ljubljan- skem gledališču je, žal, vse, kar se je ures- ničilo od velike želje po sodelovanju domačih umetnikov. Neposredni povod za zidavo novega gleda- lišča je bil požar, ki je v noči od 16. na 17. februar 1887 do tal uničil staro stavbo na nekdanjem Kongresnem trgu.' Med Slovenci je ta dogodek zbudil upanje, da se na ljub- ljanskih gledaliških deskah končuje čas nem- ške diktature in da bo mogoče ustvariti pra- vičnejše razmerje v delovanju obeh ansamb- lov. V drugačnih okoliščinah bi Slovensko dramatično društvo moralo gotovo še dolgo gostovati v čitalniških prostorih ali pa mole- dovati za tistih nekaj dni v mesecu, določe- nih za slovenske predstave.- Narodnostni boj se je po požaru prenesel v deželnozborske klopi, kjer je bil ob slovenski poslanski ve- čini zagotovljen njegov ugodni razplet. Izdelavo načrtov za novo stavbo sta sicer sprta poslanska tabora po ustaljeni praksi za- upala deželnemu stavbnemu uradu in njego- vemu inženirju Janu Vladimiru Hraskyju. Med tem časom pa je svoj predlog ponudil celjski arhitekt in stavbni mojster, avtor celj- skega mestnega gledališča, Vladimir Walter.' Naredil je celo dva načrta, za staro parcelo in za prostor v Zvezdi, ki bi po njegovem mnenju dovoljeval monumentalnejšo stavbo ter bi tudi bolj ustrezal strogim paragrafom gledališkega zakona. Sveče, baklje in drugi pripomočki za osvetljavo odra so bili v pre- teklem stoletju krivi pogostih požarov. Ven- dar so oblasti odločneje nastopile proti lah- komiselnosti pri zidavi šele po katastrofah v Nizzi in na Dunaju, ki sta leta 1881 skupaj terjala skoraj tisoč žrtev.* Po drugi strani pa je pogosta obnova pogorelih gledališč spod- bujala k vedno bolj razkošni, a tudi varnejši izvedbi. Vrnimo se k ljubljanskim projektom, ki so bili gotovi še pred koncem leta 1887 in po- stavjeni na ogled v novem deželnem muzeju.' Poslance je interesirala predvsem finančna plat obeh rešitev: Walter je svojo stavbo v Zvezdi cenil na 114.400 gld., Hrasky pa je menil, da bo gledališče stalo najmanj 200.000 do 250.000 goldinarjev. V resnici zidava novega gledališča še ni bi- la tako blizu, ker je moralo deželno zastop- stvo prej premagati kopico najrazličnejših te- žav.' Še vedno so se vlekle tožbe z lastniki lož, ki so skušali ohraniti nekdanje ugodno- sti in se niso pustili odpraviti z izplačilom zavarovalnine. Rešitev tega vprašanja je ime- la politični značaj, ker so bile lože temelj nemške oblasti v starem gledališču. Dežela je poskušala prevaliti svoje obveznosti v zvezi z zidavo na mesto, vendar je dobila od magi- strata le zagotovljeno brezplačno zemljišče in nekaj denarja. In končno je bilo odprto tudi vprašanje lokacije, ker je bilo staro zemlji- šče pretesno in ni nihče vedel, če bo deželna vlada sploh dovolila spet zidati na tem me- stu, ljubljanski mestni očetje pa so odločno nasprotovali zmanjševanju parka Zvezde in Kongresnega trga. Magistrat je ponudil tri parcele,' vse nekoliko izven mestnega sredi- šča. Nekaj časa je kazalo, da bo gledališče 161 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 stalo med kolizejem in Lattermanovim dre- voredom, dokler se mesto ni uklonilo in je dovolilo zidati na cesarja Jožefa trgu (danes Krekov trg).^ Ko je bila sredi marca 1890 nazadnje le vložena prošnja za gradbeno do- voljenje, se je nenadoma ponudila priložnost za nakup sedanjega zemljišča ob Cankarjevi cesti.' Ob lokacijskih težavah so zidavo zavi- rala tudi zapletena finančna vprašanja. Fi- nančnemu odseku deželnega zbora je posto- poma postajalo jasno, da je Hraskyjeva oce- na pravilnejša ter da celo zavarovalnina in kredit skupaj ne bosta zadostovala za obnovo. Odsev tega stanja je bilo nenehno spremi- njanje načrtov. Poleti 1888 je ing. Hrasky narisal dve novi skici za prvotno zemljišče, ker je deželna vlada pripomnila, da naj bo gledališče sredi mesta, saj že tako ne zahaja veliko ljudi vanj.'* Če drže sporočene šte- vilke, potem je bila pikra pripomba prav go- tovo umestna. Sredi 18. stoletja je Ljubljana štela okoli 8000 prebivalcev, gledališče pa so postavili za 850 oseb." Po prezidavi leta 1846'^ je predstave lahko obiskovalo do tisoč gledalcev in slednja številka je nato obve- ljala tudi v programu nove stavbe dobrih šti- rideset let pozneje, ne glede na to, da je med- tem mestno prebivalstvo preseglo številko 30.000. Ko je deželna vlada zavrnila oba inženirje- va predloga, je kranjski odbor zemljišče z razvalinami vred prodal Filharmonični druž- bi. Deželni odborniki so 23. oktobra 1888 skle- nili razpisati javni natečaj za zidavo na novi parceli na sedanjem Krekovem trgu, a so se takoj nato premislili in so zaupali izdelavo projekta kar celjskemu arhitektu Walterju in inženirju Hraskyju skupaj,'^ češ da so pri- prave na natečaj predrage, uspeh pa neza- nesljiv. Iz tega časa se je ohranil arhitekton- sko reven predlog nekega dunajskega arhi- tekta Georga Hladniga," vendar zaradi po- manjkanja arhivskih podatkov ni jasno, ali je šlo za odmev preklicanega natečaja. Konec januarja 1889 je posebna komisija ocenila Walterjev in Hraskyjev načrt ter izrekla ne- kaj pripomb na račun premajhnega garde- robnega prostora.'5 Kaže, da se je medtem celjski arhitekt naveličal nenehnih sprememb saj še vedno ni bilo jasno, kje bo stalo gle- dališče in je zavlačeval z delom. Gotovo je imel tedaj tudi dovolj naročil v domačem mestu. Zato je Hrasky skupaj z risarjem no- vega gledališča, Antonom Hrubyjem, 10. ju- V. Walter in J. Hrask^, Predlog za gledališče na Krekovem trgu, 1889 (Slo- venski gledališki muzej) 162- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 J. Hrasky In A. Hruby Nelzvedena varianta fasa- de, 1889 (Slovenski gleda- liški muzej) nija 1889 predložil svoj projekt."* Ker bi zi- dava po teh načrtih veljala več kot po pribli- žni Walterjevi oceni, se je posebna strokov- na komisija-' odločila zaprositi za svet spe- cializirano arhitekturno podjetje Fellner in Helmer ter pri njem naročiti morebitne no- ve načrte. Dunajsko podjetje je ustreglo le prvi želji.Za izvedbo je priporočilo Hrasky- jev in Hrubyjev predlog, ker se je zdel arhi- tektonsko boljši od Walterjevega, a je hkrati opozorilo na nekatere pomanjkljivosti obeh projektov (slaba izpeljava veže in stopnišča, premajhne garderobe, slabo oblikovan avdi- torij, preveč lož, estetsko nezadovoljive stran- ske fasade in podobno). Deželni odbor se je ustrašil prevelikih stroškov in je Hraskyju naročil, naj do prihodnje pomladi kolikor mo- goče zmanjša predračun. V dogovorjenem ča- su sta Hrasky in Hruby res dosegla finančno sprejemljivejšo rešitev, ki je do izvedbe do- živela še nekaj manjših sprememb.^^ Marsi- kaj je bilo na videz mogoče prihraniti tudi na račun varnosti. Kljub energičnim protestom Ivana Hribarja so se poslanci namesto za električno razsvetljavo izrekli za cenejšo plin- sko luč.2« Nekaj besed velja spregovoriti tudi o obeh avtorjih ljubljanskega gledališča. Jan Vladi- mir Hrasky2i se je rodil 22. IV. 1857 v Babu- lah pri Haliču (Galicija) in je bil strokovnjak za hidrologijo. V 80 in 90 letih je deloval pri nas kot inženir kranjskega deželnega grad- benega urada. Po preselitvi v Prago se je po- svetil hidrološkim študijam, o katerih je pre- daval na tamkajšnji tehniki in napisal več razprav. Umrl je 12. IV. 1939 v Podebradyh. V Slovenijo je prišel verjetno po ustaljeni uradniški poti, ki se je navadno začela s_ prakso v kakem provincialnem gradbenem uradu. Hrasky sodi v vrsto znamenitih hidrologov na Kranjskem, ki so z inženirskim poklicem združevali tudi visoko stopnjo arhitektui-ne- ga znanja. V tem pogledu je bil vreden na- slednik Gabrijela Gruberja in Jožefa Sche- merla. Njegovo delo je obsegalo reguliranje rek in hudournikov, napeljavo vodovodov (Trnje pri Postojni) in kanalizacije (Ljublja- na), postavljanje mostov (most čez Savo pri Radečah) in podobno. Ob tekočih inženirskih opravilih je moral skrbeti tudi za javna po- slopja, ki jih je zidala dežela. Njegovo ime je povezano z nekaterimi najbolj uglednimi ljubljanskimi stavbami iz konca preteklega stoletja. Sodeloval je pri dokončevanju dežel- nega muzeja (1886—81),^- naredil neizveden načrt za gluhonemnico (1893), zasnoval dežel- ni dvorec (1896, načrte je predelal Dunajčan Hudetz),^ poleg tega pa še v Celju sezidal Narodni dom (1896—97).^* Kot arhitekt je se- gal po renesančni motiviki in pri tem poka- zal dobršno mero spretnosti in posluha. Skoraj ničesar pa ne vemo o Hrasky j evem sodelavcu, arhitektu Antonu J. Hrubyju. V Ljubljano je prišel kot uslužbenec Fellnerje- vega in Helmerjevega podjetja. Deželni stavb- ni urad mu je 29. III. 1889 za čas zidanja no- vega gledališča dodelil službo stavbnega ri- sarja z mesečno plačo 75 goldinar j e v.-° Kakš- no vlogo je pri tem delu odigral v umetni- škem pogledu, ni povsem jasno, saj se Hra- sky ni omejeval le na tehnični del projekta. V letih 1894—95 ga nato srečamo v Zagrebu, kjer je po Helmer j evih načrtih vodil zidavo Hrvaškega narodnega gledališča.-" Kaže pa, da je istoveten tudi z arhitektom Hrubyjem, 163 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 ki je skupaj z arh. Fischerjem leta 1897 se- zidal najemniško hišo na Strossmaverjevem trgu v Zagrebu. Njegovo ime zasledimo spet pet let pozneje ob priliki natečaja za gledali- šče na Vinohradeh v Pragi, kjer si je s Fell- nerjem in Helmerjem delil tretjo nagrado, te- daj že kot samostojen profesor v Osnabrü- cku.-'^' Ko je podjetje Fellner in Helmer vrnilo oba projekta za novo deželno gledališče, je pripomnilo, da med njima ni velikih razloč- kov, ker temeljita na skupni predlogi. Po- skusimo ugotoviti, za kateri vzorec je šlo! Projektiranje gledališč ni bila preprosta na- loga in je terjala veliko izkušenj pri reševa- nju svojevrstnih arhitektonskih problemov. Najtežje je bilo prav uskladiti avditorij z od- rom, ki je moral biti zaradi tehničnih pri- prav vsaj še enkrat višji. Da se Hraskyju in Hrubyju v notranjosti sprva ni posrečilo za- dovoljivo rešiti tega vprašanja, nam potrdijo tudi Fellner j eve in Helmer j eve pripom.be o previsoki dvorani in slabi vidljivosti na oder, medtem ko sta navzven z uravnoteženim stop- njevanjem fasade, avditorija in odra razloček v višinah bolje premostila. Avditorij in oder sta oblikovala povsem po nemškem vzorcu ali natančneje po izpeljankah Semperjeve dresdenske opere. Le glavna fasada z obvez- nim, bogato okrašenim portikom, ki naj bi simboliziral gledališče kot klasično izobraže- valno ustanovo, je dunajska. Približuje se ti- pu fasade s poudarjeno loggio brez stranskih stolpov, ki je še bolj prišel do izraza pri ures-^ J. Hrasky in A. Hruby, tloris, 1890 (Slovenski gle- dališki muzej) 164 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 J. Hrasky In A. Hruby, stranska fasada, 1890 (Slo- venski gledališki muzej) ničeni varianti. Neposredne vzore zanjo mo- ramo iskati v krogu Fellner j eve in Helmer- jeve arhitekture. Ljubljanska gledališka stav- ba dolguje največ Novemu nemškemu, sedaj Smetanovemu gledališču v Pragi iz let 1886 do 1887 ter Nemškemu ljudskemu gledališču na Dunaju, kakršno je bilo videti po dogra- ditvi 1888—1889.28 Tudi pri reševanju tlorisa so se vsi načrto- valci deželnega gledališča naslonili na pred- loge obeh najbolj zaposlenih gledaliških arhi- tektov, Fellner j a in Helmer j a. Brez težav lahko doženemo, da sta se Hrasky in Hruby zgledovala predvsem pri njunem Mestnem gledališču na Reki (1883—1885).29 Poglejmo še, kako sta arhitekta ustregla deželnemu odboru in znižala predračun. Spremeniti sta morala sprednji del stavbe, tako je od nekdanje monumentalne fasade ostal le še portik z atiko. Ker je bilo s stavb- nega programa črtano monumentalno stop- nišče z vežo, sta drugo fasado lahko prilago- dila polkrožnemu avditoriju. Tak »funkcio- nalni« tip zunanjščine, ki ne zakriva resnične prostorske razporeditve, je v tridesetih letih preteklega stoletja utrdil predvsem Gottfried Semper.^" V drugi polovici stoletja so bile po- dobne rešitve redkejše (na primer dunajski Burgtheater), ker so nasprotovale narašča- joči želji po stopnjevanju reprezentativnih prednjih prostorov. Junija 1890 je stavbno vodstvo končno lah- ko prosilo za gradbeno dovoljenje. 15. VII, je sledila licitacija, na kateri so razdelili delo:^' ljubljansko podetje Gustav Tönnies je z ugodnejšo ponudbo Kranjski stavbni družbi prevzelo zidarska in tesarska dela. Kamnose- ška naročila so dobili domačini Srečko in Peter Toman, Vinko Camernik in Alojzij Vod- nik, kleparska Srečko NoUi in Josip Stadler, kovaška pa Ernest Hammerschmid. Zahtev- nejše naloge so prevzeli tujci. Dunajsko pod- jetje Ign. Gridi je naredilo železne konstruk- cije strehe, lož in galerije, medtem ko je za kurjavo in zračenje poskrbelo podjetje V. Brückner, prav tako z Dunaja. Gradbeno do- voljenje je bilo izdano 10. avgusta, zaradi če- sar ni bilo mogoče misliti, da bo stavba se- zidana še v letu 1890. To so upoštevali tudi deželni poslanci in so Tönniesu odpustili za- mudne obresti."- Gledališče je bilo gotovo do začetka julija 1891. Interesantneje bo zvedeti, kako je v letu 1891 potekalo oddajanje krasitvenih del, še posebej, ker je stavbno vodstvo želelo pova- biti k sodelovanju predvsem domače umetni- ke.ää Ohranila so se pisma Ivane Kobilice, Ferda Vesela, Alojza Subica, Antona Ažbeta in Simona Ogrina, ki bi bili vsi radi poslikali gledališki zastor. Umetniki so tudi že skicirali vsak svojo zamisel, vendar na koncu iz vseh želja ni bilo nič. Ker tega leta niso izšli za- pisi deželnozborskih sej, gradbeni spisi pa so delno izgubljeni, oziroma nedostopni,"* ne ve- mo, kakšni motivi so odločali pri končnih od- ločitvah stavbnega vodstva. Kaže, da se je to raje ravnalo po ustaljeni praksi in je bolj upoštevalo solidno obrtništvo. Deželno gle- dališče so okrasila znana specializirana pod- jetja'" kot dunajska dekoraterska delavnica J. Kautski in Rottonara, praško podjetje bra- tov Bittnerjev ter dunajsko podjetje Winter 165 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 in Richter, katerega slike in kipi krase avdi- torij in fasado. Slikar Ceh'" z Dunaja je na- slikal alegorijo na stropu avditorija in friz nad proscenijem. Nekdanji zastor, ki je že pred prihodom v Ljubljano žel veliko hvalo, je delo v svojem času cenjenega praškega umetnika Liebscher j a, seveda če gre za Adol- fa Liebscher j a in ne koga drugega s tem pri- imkom. Zanj bi pričal tudi podatek, da je med drugim sodeloval pri poslikavi Narod- nega gledališča v Pragi. Ce odštejemo kiparski delež Alojza Gangla na fasadi in naročilo slikarju Heinrichu Wet- tachu za poslikavo foyer j a, zidava deželnega gledališča domačim umetnikom ni prinesla zaslužka. Da pa je to med javnostjo zbudilo tudi nekaj negodovanja, spoznamo iz kritike, ki jo je objavil »Slovenec«'' Iz ocenjevalčevih besed zvenijo predvsem narodnostni občutki in tako med drugim beremo, da figuralna sku- pina v atiki (delo dunajskega podjetja Fischer in Hasesteiner) povsem duši učinek Ganglove mojstrovine nad njo. Danes Ganglova plasti- ka zapuščena sameva na dvorišču Križank. Upajmo, da ne zato, ker bi kdo napačno ra- zumel našega kritika? OPOMBE 1. A. Trstenjak: Slovensko gledališče. Zgodo- vina gledaliških predstav in dramatične književ- nosti slovenske, Ljubljana 1892; Oesterr. Var- bands-Feuerwehr-Zeitung, 1887, pril. 5; Oceno škode glej v Obravnave kranjskega deželnega zbora, 1887—1888, pril. 76. — 2. Trstenjak, o. c, p. 61 ss. — 3. Obravnave ..., 1887—1888 pril. 76; Načrte in spremno pismo hrani Slovenski gle- dališki muzej v Ljubljani; O Walter ju glej P. Povh, Celjska arhitektura v 19. stoletju. Zbor- nik za umetnostno zgodovino, IX, 1972, p. 94 ss. — 4. H. Chr. Hoffmann, Theater und Oper in der deutschen Stadt v L. Grote; Die deutsche Stadt im 19. Jahrhundert. Studien zur Kunst des neun- zehnten Jahrhunderts, München 1974, zv. 24, p. 210. — 5. Obravnave..., o. e, — 6. Trstenjak, 0. C, passim; Obravnave..., 1887—1888, pril. 76, 1888 pril. 55 in 68, 1889, pril. 58, 1890, pril. 35. — 7. 30. VIII. 1888 (Obravnave, 1888, pril. 55). — 8. 4., XII. 188« (Obravnave, 1889, pril. 58). — 9. Obravnave, 1890, pril. 35. — 10. Obravnave. 1888, pril. 55. Po prvi skici bi bilo v gledališču pro- stora za 750 gledalcev in bi stalo 225.000 gld., po drugi pa za 770 ob stroških 190.000 gld. — Ii. Trstenjak, o. c, p. 24. — 12. Das Stand. Theater- gebäude in Laibach v Illyrisches Blatt, št. 33 (25. IV. 1846) in 34 (28. IV. 1846). — 13. Obrav- nave, 1889, pril. 58. — 14. Slovenski gledališki muzej, mapa z načrti. O tem načrtu naj bi na seji deželnega odbora 7. I. 1889 poročal poslanec Deschmann. — 15. cf. op. 13; V komisiji so bili: zastopnika deželne vlade, župan, mestni inženir, predsednik gledališkega društva, zidarski moj- ster Viljem Treo, dr. Mosche, zastopnik Kranj- ske hranilnice, višji nadzornik c. kr. tobačne re- žije I. pl. Resori, dr. Stare, gledališki vodja in načelnik požarne brambe. — 16. Ibid. — 17. Sta- ro komisijo so pomnožili še s stavbnimi strokov- njaki: stavbnim svetnikom F. Zieglerjem, ing. 1. Svitilom, arh. I. Dufféejem in deželnim inže- nirjem F. Witschlom. — 18. Obravnave, 1889 pril. 58; Podjetje Fellner in Helmer je 18. VI. 1889 sporočilo, da nima primernih načrtov, ker še ni zidalo gledališča po podobnem programu. — 19. Obravnave, 1890, pril. 35; Člani komisije so predlagali drugačno razpioreditev sedežev v av- ditoriju in se zavzeli za povečanje števila lož. — 20. Trstenjak, o. c, p. 172; Obravnave, 1890, p. 179 (zapisnik seje 11. XI. 1890). Električno raz- svetljavo je predlagal že v svojem prvem pro- J. Hrasky in A. Hrub^, prerez, 1890 (Slovenski gle- dališki muzej 166 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 jektu arh. Walter. — 21. O Hraskyju glej I. Hri- bar: Moji spomini, I. del, Ljubljana 1928, pas- sim; Ottuv slovnik naucny nove doby. Praha 1933; Jö. Kimc: Kdy zemfeU? 1937—1962, Praha 1962, p. 89 z nt. — 22. K. Deschmann, Zur Ge- schichte des krainischen Landesmuseums, MMK, 1889, p. 367. — 23. D. Prelovšek, Olbrichov pro- jekt deželnega dvorca v Ljubljani, Sinteza 18-19, Ljubljana 1970, pp. 23—30. — 24. Povh, Celjska arhitektura.. ., p. 103. — 25. Obravnave, 1889, pril. 58. — 26. H. Chr. Hoffmann: Die Theater- bauten von Fellner und Helmer. Studien zur Kunst des neunzehnten Jahrhunderts, zv. 2. Mün- chen 1966, p. 87. — 27. Ibid., p. 79. — 28. Glej Hoffmann: Die Theaterbauten.. ., sl. 148-157, 226-241. — 29. Ibid., sl. 75, 76. — 30. Hoffmanfi, Theater und Oper..., p. 215 in op. 18. — 31. Obravmave, 1890, pril. 35; Nadrobnejše podatke je objavil tudi Trstenjak, p. p. 170—173. — 32. Obravnave, 1892, p. 255; O Tönniesovi vlogi so razpravljali na seji 2. IV. 1892. — 33. at. Naši likovni umetniki in novo deželno gledališče v Ljubljani. Dokumenti Slovenskega gledaUškega muzeja, 4, Ljubljana 1965, p. 172 ss. — 34. Grad- beni spisi so bili vloženi v konvolut bivšega po- licijskega oddelka pri nekdanji c. kr. deželni vladi (št. 7, Theaterbau). V isti ustanovi (AS) pa se je med neurejenim fondom Gradbene direk- cije ohranil Hraskyjev korespondenčni dnevnik v zvezi z zidavo gledališča. — 35. Trstenjak, pp. 173—179; Ljubljanski zvon, 1891, št. 3, p. 186, št. 7, p. 442, št. 9, p. 571). — 36. Kako je bilu sU- karju ime in kako se je v resnici pisal, nj zna- no. — 37. Po članku Naši likovni umetniki..., pp. 176—177. DONESEK K ZGODOVINI ISTRSKEGA OSNOVNEGA ŠOLSTVA ANDREJ VOVKO Istra je bila poleg Koroške nedvomno tista dežela, kjer je za časa habsburške monarhije divjalo nad Slovenci in Hrvati najhujše raz- narodovalno nasilje.' Slovensko in hrvaško časopisje je večkrat primerjalo razmere v . Istri s turškimi, saj je italijanska manjšina izredno brezobzirno dušila narodnostne tež- nje Slovencev in Hrvatov. Italijani, ki so pre- vladovali v istrskih obalnih mestih, so s po- močjo volilnega sistema kurij gospodovali v istrskem deželnem zboru, saj je tam pri volitvah prišla do izraza njihova ekonomska moč, s katero so nadomeščali številčni zaosta- nek.2 Zakoni, ki jih je sprejemal tak deželni zbor, so bili v škodo Slovencem in Hrvatom, fa- vorizirali pa so italijansko manjšino." Primer takega ukrepanja je bilo reorganiziranje ob- činske uprave iz leta 1863, ko so ustanovili 50 velikih mestnih občin, katerih uprave so ime- li v rokah Italijani. Ko pa so zaradi demo- kratizacije volilnega sistema konec 19. stolet- ja začeli Italijani te občine izgubljati, so te- žili k njihovemu ozemljskemu zmanjševanju, da bi vsaj na nekaterih področjih obdržali upravo v svojih rokah.* Italijani so si zelo prizadevali asimilirati istrske Slovence in le zlasti Hrvate, pri če- mer jim je šel na roko avstrijski volilni in politični sistem, čeprav je mogoče v italijan- ski zgodovinski literaturi zaslediti trditve, da so avtsrijske oblasti favorizirale istrske Slo- vane proti njim." Kako je bilo s tem »favoriziranjem«, kaže- jo podatki o šolstvu v Istri, kjer so imeli šte- vilčno šibkejši Italijani veliko ugodnejše po- goje. Istrski deželni zbor je naperil vse sile proti hrvaškim in slovenskim osnovnim šo- lam, o čemer lepo pričajo podatki, da se je od leta 1864 do 1971 število hrvaških osnov- nih šol od 64 zmanjšalo na 33 in šele 1890 pri- šlo na 61, slovenskih od 20 leta 1864 na 23 leta 1890, število italijanskih šol pa je od 58 leta 1864 naraslo na 71 leta 1871 in se 1890 spu- stilo na 60." Vse te spremembe so posledica premikov v občinski upravi, saj so imele te odločilno besedo pri odločanju o tem, v ka- terem jeziku bodo poučevali v šolah. Zapostavljanje hrvaškega in slovenskega osnovnega šolstva v Istri je razvidno iz po- datkov o številu šolo obiskujočih otrok, šte- vilu učencev na šolo in učiteljsko moč, števi- lu razredov, prav tako pa tudi iz položaja in učiteljskih prejemkov.' Kot eno izmed orodij italijanske asimi- latorske politike se je uveljavilo dru- štvo »Pro Patria«, osnovano 1886, uki- njeno po ukazu avstrijskih oblasti in ob- novljeno leta 1891 kot »Lega Nazionale«. Od- pirali sta zasebne italijanske šole, ki pa jim je istrski deželni zbor naklanjal tudi fi- nančno pomoč. Tako so tam, kjer ni bilo za- 167 ' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Osnovna šola Truške, stav- ba je bila zgrajena leta 1909 konskih pogojev za odpiranje javnih italijan- skih šol, delovali njihovi privatni nadomest- ki, ob tem pa je bilo veliko število hrvaških in slovenskih otrok brez osnovnih šol. To vrzel je skušala premostiti »Družba sv. Cirila in Metoda za Istro«, ki so jo po vzoru sloven- ske soimenjakinje ustanovili leta 1893. Druž- ba je leta 1914 vzdrževala že 43 šol s 77 uči- telji, med njimi tudi slovenski osnovni šoli v Sv. Luciji pri Portorožu in v Kopru.^ Slovensko in hrvaško šolstvo v Istri še ča- ka na svojo temeljito obdelavo. Tokrat se po- mudimo le pri javnih osnovnih šolah v kopr- skem in voloskem okraju v letih od 1865 do 1913. S pomočjo petih letnic poglejmo učni jezik, število učencev, razredov in učite- ljev. Ze samo iz teh nekaj podatkov je mogo- če razbrati zapostavljanje slovenskega in hr- vaškega osnovnega šolstva, ki se kaže v ve- liko večjem številu učencev na enega učitelja in razred, kot je to primer pri italijanskih šolah.9 OKRAJ KOPER 168 ' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 169' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 170 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 171 172 i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 173 i 174 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Pri letu 1865 sta slovenski in učni jezik zajeta v terminu »slovanski«. Na zasilnih šo- lah so poučevali duhovniki, značilno za Istro pa je, da so zelo pogosti tudi po letu 1869, po šolskem zakonu, ki je vzel Cerkvi precej vloge v šolstvu. To je še eno znamenje ve- likega pomanjkanja učiteljev v Istri. Po Bar- balicevih ocenah naj bi bilo ob začetku prve svetovne vojne v Istri 296 slovenskih in hr- vaških učiteljev premalo, za italijanske pa naj bi ta številka znašala 31'». Iz tabele je razvidno tudi, da so nekatere šole opuščali, predvsem zasilne in pomožne, rednih pa niso ustanavljali. O tem pojavu piše že Rutar.*' Razvidno je veliko število slovenskih in hr- vaških učencev, ki pridejo na enega učitelja, medtem ko je pri italijanskih ta številka pra- viloma nižja. Nemški šoli v Opatiji in Lovra- nu je vzdrževala država. Pri učiteljiščih v Kopru in Kastvu sta ob- stajali osnovni šoli — vadnici. V Kopru je bil učni jezik najprej italijanski, hrvaški in slovenski, po 1908. pa samo italijanski, v Kastvu pa hrvaški. Navedimo še zasebne os- novne šole v obeh okrajih: v koprskem šole Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Ra- čicah, Kopru (slovenska). Sv. Barbari (sloven- ska). Sv. Luciji (slovenska), Kaštelu, v Volo- skem pa v Ičičih. V Voloskem so imele za- sebno osnovno šolo s hrvaškim učnim jezi- kom redovnice. Italijanska »Lega Nazionale* je vzdrževala osnovne šole v Humu, Božičih, Krkavcih v koprskem okraju. V Kopru sta bili zasebna italijanska ženska osnovna šola (Collegio s. Chiara) in mešana osnovna šola (Institute Grisoni). Od srednjih šol omenimo poleg obeh moških učiteljišč v Kopru in Kast- vu še državno gimnazijo v Kopru z italijan- skim učnim jezikom, nemško zasebno realno gimnazijo v Opatiji ter hrvaško nižjo občin- sko realno gimnazijo v Opatiji. Tako je bilo stanje ob koncu habsburške monarhije. Nad slovensko in hrvaško istrsko ljudstvo, ki jima tako šolsko stanje gotovo ni posebej pomagalo na poti kulturnega, gospodarskega in družbenega napredka, se je po krvavem premoru prve svetovne vojne zgrnila »tisoč- letna rimska kultura«, ki jima je vsekala glo- boke rane. Priti je moralo še do ene vojne, da so šole prenehale biti raznarodovalno orodje v rokah tujcev. Šele razvoj po osvo- boditvi jim je dal pravo mesto tako za slo- venski in hrvaški narod, kot tudi za italijan- sko narodnostno skupnost v Jugoslaviji. OPOMBE 1. Drago Pahor, Pregled razvoja osnovnega šol- stva na zahodnem robu slovenskega ozemlja — Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969, Ljub- ljana, Slovenski šolski muzej 1970, str. 249—250 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 175 ! — 2. Vasilij Melili, Volitve na Slovenskem 1861 do 1918, Ljubljana, Slovenska matica, 1965, str. 253—258, 409—115. — 3. Fran Barbalič, Narodna borba u Istri od 1870 do 1915 godine, Zagreb, JAZU, 1952, str. 14. — 4. Vjekoslav Bratulič, Do- kumenti o obrani i istrebljenju hrvatskih škola u Istri pod Itahjom, Zagreb, JAZU, 1955, 11—12. — 5. Carmelo Cottone, Storia della scuola in Istria da Augusto a Mussolini, Capodistria 1938, 61—125. — 6. Vjekoslav Bratulič, Dokumenti.. ., str. 12. — 7. Janez Sagadin, Kvantitativna ana- liza razvoja osnovnega šolstva na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem po uveljavitvi osnov- nošolskega zakona iz leta 1869 ter kvantitativni prikaz osnovnega šolstva v poznejši Dravski ba- novini. — Osnovna šola na Slovenskem ... 65 do 171. — 8. Božo Milanovič, Hrvatski narodni pre- porod u Istri, Pazin, Istarsko književno društvo sv. Cirila i Metoda, 1967, II. knjiga, str. 361 do 368. — 9. Za leto 1865: Detail Conscription der Volksschulen im Reichsrathe vertretenen König- reichen und Landen. Nach dem Stande vom En- de des Schuljahres 1865. Wien, 1870, str. 407 do 423. Za leto 1886: Popotnikov koledar za slo- venske učitelje, Maribor 1886 (sestavil Miha J. Nerat), str. 83—87. Za leto 1894: Popotnikov ko- ledar za slovenske učitelje, Maribor, 1894 (uredil Mihael J. Nerat), str. 136—139, 141—144. Za leto 1906: Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južnem Šta- jerskem in Primorskem z osebnim statusom kranjskega ljudskega učiteljstva, Ljubljana 1906 (sestavil Luka Jelene), str. 143—149. Za leto 1913: Pran Barbalič, Pucke škole u Istri, Pula 1918, str. 5—29, 147—162. — 10. Fran Barbalič, Pucke škole u Istri. . . str. 169, 170. — U. Simon Rutar, Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra, Ljubljana 1896, str. 136—143. — 12. Fran Barba- ne, Pucke škole u Istri . . . str. 5—29, 147—162, 171. GRADEC IN RAZMEJITEV NA ŠTAJERSKEM LETA 1918/19 TONE ZORN V prikazu dogajanja v času razpada habs- burške monarhije na štajerskem prostoru na- letimo na avstrijski strani večkrat na dolo- čeno nepoznavanje pa tudi nerazumevanje vzrokov takratnega dogajanja. Sem moremo prišteti vrsto zapisov, ki so konec leta 1963 ter v začetku leta 1964 izhajali v graškem listu Südost-Tagesport. V njih najdemo zago- tovilo, da se je štajerski slovenski kmet v av- stroogrski dobi čutil predvsem Štajerca ter kot tak od preloma stoletja dalje prebiral znano nemškutarsko glasilo istega imena (»Štajerc«). Graški list dodaja, da je bil »Šta- jerc« »nemško usmerjen list, pisan v sloven- ščini, ki je ... izhajal na Ptuju in ki so ga vo- dili ,nemški naprednjaki'«. Nadalje beremo, da je tako imenovano »štajercijansko giba- nje« okrog tega lista kmalu postalo pravo ljudsko gibanje. Po mnenju lista so tako med slovenskim štajerskim življem nastali trije sloji prebivalstva. Zgornja dva naj bi pred- stavljali Nemci in Slovenci (pač narodno osveščena slovenska inteligenca), spodnji sloj pa naj bi bili pristaši »štajercijanskega« giba- nja, ki so bili (kot bi mogli razbrati iz lista) vdani »enotni« Štajerski ter tamkajšnjemu nemštvU.' Mimo znanih dejstev zapisi v Südost-Ta- gespot zagotavljajo, da so bili po koncu prve svetovne vojne na takratnih mirovnih poga-, j an j ih Slovenci v primerjavi z avstrijskimi Nemci v vidno boljšem položaju, saj jim je kot odškodnino za Trst in Gorico prvi osnu- tek mirovne pogodbe zagotavljal celo južno Koroško s »čisto nemškimi mesti« Celovec, Beljak in Velikovec, poleg tega pa še Spod- njo Štajersko, skupaj z železnico Špilje— Radgona. List dodaja, da so šle slovenske za- hteve še sevemeje od te črte. Dalje omenja gospodarsko plat »izgube« Spodnje (Sloven- ske) Štajerske ter pravi, da je južni del de- žele v veliki meri oskrboval z živili ostalo Štajersko, poleg tega pa je bil slovenski del dežele veliko prodajno področje za zgornje- štajersko industrijo. Dejstvo, da je Slovenska Štajerska pripadla Jugoslaviji, je po pisanju lista pomenilo »raztrganje dežele« ter »eno najbolj zvijačnih grotesk senžermenskega diktata«, saj je ta na jugu trgal prometni tri- kot, ki ga predstavljajo mesta Celovec (oziro- ma Beljak), Maribor ter Gradec (oz. Bruck/ Mur). Z izločitvijo Maribora iz tega trikota je bila po tej interpretaciji ta »železniška mreža« pretrgana na dveh mestih.^ Na drugem mestu v Südost-Tagespost be- remo, da je bil slovenski kmet na Štajerskem proti »raztrganju dežele«, še zlasti pa se je zavzemal za to, da bi »Dravska dolina ostala pri Avstriji«," j 176 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Vendar pa vse, kar vemo o Štajerski v le- tih 1918/1919 zavrača omenjene in podobne trditve ter kaže, da pomenijo podobna stali- šča le zapoznele odmeve štajerskonemške pu- blicistike še zlasti iz dni razpada habsburške monarhije ter let med obema svetovnima voj- nama, v veliki meri pa se naslanjajo tudi na prizadevanja tistih predstavnikov štajerskega političnega življenja pred 1. novembrom 1918 in po njem, ki so skušali na tak ali dru- gačen način ohraniti »enotnost« dežele. I. Kolikor je znano, štajerske oblasti v za- četku niso posvečale majniški deklaraciji (30. maj 1917) tiste pozornosti, kot bi jo ta ne- dvomno zaslužila. Dokumentacija opozarja, da se je to zgodilo šele leta 1918, ko moremo opaziti nasprotovanje deklaracijskemu giba- nju tako na strani oblasti kot tudi štajerskih meščanskih strank. Te so namreč tedaj priče- le na tako imenovanih Volkstagih nastopati proti morebitni odcepitvi slovenskega dela dežele ter s tem združitvi Slovencev v triali- stično, morda pa tudi drugačno Jugoslavijo. Tako naletimo že na prvem graškem Voks- tagu na energično nasprotovanje majniški deklaraciji ob istočasnem zavzemanju za združitev Avstrije z nemškim rajhom (an- šlus). Značilno je, da na nekaterih Volkstagih nemškonacionalne zahteve niso bile tako v ospredju kot na drugih, temveč je bila na njih ob vprašanju prehrane še posebej po- udarjena gospodarska politika.* Robert Hin- teregger, pisec več del o štajerski problema- tiki leta 1918/1919, opozarja, da so nemški Volkstagi odločno prispevali k usmeritvi av- strijske notranje politike k znanemu »nem- škemu kurzu«, ki da je vodil k »dokončni strnitvi narodnostnih front na jugu monarhi- je«.' Oblasti so sicer sredi leta 1918 skušale preprečiti naraščajoči nemir s prepovedmi zborovanj ter z okrepljeno tiskovno cenzuro, vendar »nemira« niso mogle več preprečiti. Tako je na primer sredi junija 1918 celjsko okrajno glavarstvo poročalo, da vodi razpo- loženje prebivalstva h katastrofi. V takratni dokumentaciji tudi že zaslutimo delitev slo- venskega življa na Štajerskem na »nacional- no« slovensko inteligenco ter na kmečkega človeka, ki se ima predvsem za Štajerca, se v vsem podreja štajerskemu nemštvu ter se vseskozi zavzema (v nasprotju s slovenskimi težnjami!) za »enotno« Stajereko. Takratni tisk je tudi jasno opozoril, kaj se skriva za tako delitvijo slovenskega prebival- ^va; vrsta izjav namreč kaže, da je bilo pri tem še zlasti v ospredju nemško prizadevanje po ohranitvi ozemeljskega dostopa do Jadra- na. To vprašanje je bilo tudi tema posamez- nih Volkstagov. Na enem izmed njih v Mürz- zuschlagu so na primer 22. septembra 1918 zahtevali »ohranitev poti (za alpske in sudet- ske Nemce) do Jadrana« ter zahtevo podkre- pili predvsem z gospodarskimi vzroki. Dalje so poudarili »nedotakljivost in nedeljivost... nemških (pač avstrijskih) zveznih dežel v na- sprotju s slovenskimi in italijanskimi (welsch) željami...«. Resolucija je tudi zahtevala uvedbo nemščine kot izključnega »državnega jezika« ter to zahtevo utemeljevala s »potre- bo, ki jo vojne izkušnje ... naravnost silijo«. Ob zaključku je resolucija še postavila za- htevo po »tesni priključitvi (anšlusu)« avstrij- skih dežel nemškemu rajhu." Slab mesec po resoluciji najdemo v graški Tagespost zago- tovilo, da avstrijski Nemci ne bodo »nikoli in pod nobenimi okoliščinami niti v mislih pri- stali na ločitev slovenskih področij od alp- skih Nemcev«.' List je dalje poudarjal kul- turno nerazvitost Slovencev v primerjavi z alpskim nemštvom. Razlika med sudetskimi Nemci ter Slovenci na Štajerskem m Koro- škem (šlo je za primerjavo čeških in sloven- skih zahtev) naj bi bili tudi različni poselitvi obeh narodnosti, saj so sudetski Nemci vseskozi strnjeno naseljeni, medtem ko na Štajerskem in Koroškem »ni zaključe- nega slovenskega jezikovnega področja« ter imajo tu alpski Nemci v svojih rokah vse večje kraje.8 Na tretjem graškem Volk- stagu v dneh razpada habsurške monar- hije so udeleženci sicer sprejeli na znanje ustanovitev neodvisne češkoslovaške in ju- goslovanske države, vendar pa so istočasno zahtevali svobodo in neodvisnost za nemško Ostmarko (Avstrijo)." Iz drugih virov pa ve- mo, da je bil Gradec tedaj pripravljen odsto- piti nastajajoči Jugoslaviji le del slovenskega ozemlja. Po tem gledanju bi morala vsaj Ma- ribor in Ptuj pripasti nemški Štajerski. Tako je znano, da je 31. oktobra graško vojaško poveljstvo skušalo izpolniti obljubo, po kate- ri naj bi vojska v primeru razpada monarhi- je zasedla obe mostišči v Mariboru in Ptuju.'" Znano je tudi, da je v prihodnjih mesecih nemški štajerski nacionalizem postavil zahte- vo po »naravni« nemškoštajerski meji po ta- ko imenovani »vitanjski črti«.'' Gre za zahte- vo, ki je bila med drugim živa tudi po letu 1920, in kot kaže publikacija Gebiets- und Wirtschaftsfragen der Untersteiermark, Wien 1946, tudi še po drugi svetovni vojni (publi- kacijo je izdala avstrijska državna tiskarna na Dunaju). Po drugi strani pa dostopni viri opozarja- jo, da so se štajerski Nemci zavedali sflgyen- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1973 177 • skega značaja južnega dela dežele. To pa jih ni motilo, da ne bi še naprej iz gospodarskih izhodišč (za katerimi je, kot smo videli, še zlasti bila težnja po dostopu do Jadrana) po- gojevali nedeljivost dežele. Tako je v dneh razpada habsburške monarhije dr. Otto Am- brositsch, predsednik južnoštajerskega nem- škega Volksrata, opozarjal na upravičenost slovenskih zahtev do južnega dela dežele. Maribor, Radlje (Marenberg), Celje, Ptuj in Radgono je ob tej priložnosti označil za »na- videzne (nemške) jezikovne otoke« ter pod- črtal, da so ta mesta »kot prometna središča slovenske kmečke okolice nedeljiv del sloven- skega področja«. Da pa bi omilil to dejstvo, je Ambrositsch opozarjal na mnogo močnejšo davčno in gospodarsko moč 73.000 južnošta- jerskih Nemcev, ki jih je kot enakovreden dejavnik postavil ob rob 400.000 tamkajšnjih Slovencev. V težnji ohraniti nemško prevlado na Slo- venskem Štajerskem je bil predsednik spod- nještajerskega Volksrata pripravljen zagoto- viti Slovencem nekatere narodnostne pravi- ce. Njegov program (pogojen je bil z real- nostjo nastajanja nove jugoslovanske drža- ve) je skušal reševati, kar se je rešiti dalo, vendar z vidno težnjo po ohranitvi doteda- njih nemških pozicij na slovenskem delu de- žele. Najvažnejša točka njegovega programa je bila zagotovitev dvojezičnosti v uradnem poslovanju, po drugi strani pa je program predvideval vrsto pravic južnoštajerskemu nemštvu. Naj jih naštejemo: primerno upošte- vanje Nemcev pri izboru uradnikov, neovi- ran razvoj nemških (?) občin, ohranitev avto- nomije za vsa tri avtonomna mesta Maribor, Ptuj in Celje, nedotakljivost nemških šolskih ustanov, zavarovanje političnih svoboščin (za Nemce) ter poroštvo za neoviran obstoj nem- ških političnih, narodnostnih ter kulturnih ustanov in organizacij, poleg tega pa tudi ne- ovirane možnosti za nemško industrijo, obrt in trgovino. Hitri slovenski vojaški nastop generala Maistra v Mariboru 1. novembra 1918 je se- veda razbil podobne iluzije pa tudi težnjo Gradca po meji, ki bi tekla po dolini reke Drave. Kasnejša zahteva po »vitanjski črti« pa kaže, da je bila težnja po pripadnosti Ma- ribora in Ptuja nemškemu delu dežele le mi- nimalna zahteva vodilnih graških krogov. V avstrijsko-nemški literaturi najdemo tr- ditev, da je treba »izgubo« slovenske Štajer- ske po prvi svetovni vojni pripisati takratne- mu neodločnemu nastopanju Gradca in še posebej Dunaja. Kot nasprotje tega se po- stavlja koroško nemštvo, ki se je tedaj lotilo oboroženega boja za pripadnost slovenskega dela dežele »svobodni in nedelj eni-< (nemški) Koroški. Kot edina vojaška protislovenska (protijugoslovanska) akcija na Štajerskem se v tej povezavi omenja znani, a neuspeli na- pad na Radgono v začetku februarja 1919. Značilno je, da je do tega napada prišlo' po koroškem vzoru.'" To pa ne pomeni, da ne bi Štajerski nemški nacionalisti pripravljali še druge akcije, vendar so osrednje avstrijske oblasti preprečile in prepovedale nadaljeva- nje oborožnega boja. Vzrokov za co je več. Uspešni slovenski vojaški nastop 1. novem- bra 1918 smo že omenili. K temu moremo na nemškoštajerski strani prišteti strah vodilnih štajerskih krogov pred ^^nevarnostjo nekon- trolirane radikalizacije« štajerskega delavst- va, proces, ki se je pričel kazati še v času pred razpadom habsburške monarhije, bil pa je še zlasti pogojen z naraščajočo lakoto. Vod- stvo štajerske socialne demokracije se je tu- di balo, da bo izgubilo delavstvo iz svojih rok." Vsemu temu se je v dneh razpada mo- narhije pridružil strah pred vračajočimi se vojaki ter pred >>boljševiškim nasiljem«." Ob tem je treba upoštevati, da je bila Štajerska glede prehrane pasivna dežela, vezana na uvoz iz sosednjih dežel ter od 1. novembra tudi iz sosednjih držav (Jugoslavija, Ogrska). Prav to pa je bil eden glavnih vzrokov, da je Gradec nasprotoval takim oboroženim nasto- pom, kakršen je bil že omenjeni napad na Radgono, saj se je zavedal, da bi Jugoslavija v odgovor ustavila izvoz živil v Avstrijo in še posebej na nemško Štajersko, saj bi po- sledica take ustavitve ne bila le večja lako- ta, ampak tudi krepitev revolucionarnosti {»boljševizma«) tamkajšnjega delavstva. To pa seveda ni oviralo vodilnih štajerskih (pa tudi dunajskih) krogov, da ne bi opozar- jali na »neupravičeni jugoslovanski ekspan- zionizem« na obmejnem štajerskem narod- nostnem prostoru. Graški tisk je na primer tamkajšnji Maistrov vojaški nastop označil za »roparske pohode«.'" Po graškem gledanju so Slovenci v tem času neupravičeno zasedli Ma- ribor, Špilje, Velikovec in Grebin j." Ob tem naj opozorimo, da je v začetku leta 1919 av- strijska vlada (državni svet) sporočila, kate- re sodne okraje, občine in naselja prva re- publika vključuje v svoje državno ozemlje. Na slovenskem in mejnem ozemlju je šlo po tem sporočilu za naslednje sodne okraje: Er- novž (Ehrenhausen), Deutschladsberg, Ivnik (Eibiswald), Fehring, Lipnica (Leibnitz), Ma- renberg, Maribor, Muta, Ptuj, Zgornja Rad- gona, vse občine sodnega okraja Radgona z izjemo Plipic, na Koroškem celotna južna Ko- roška z izjemo občine Jezersko, medtem ko 178 . KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 je Avstrija terjala od Kranjske občino Bela peč (danes v Kanalski dolini).'^ Kljub uspešnemu Maistrovemu nastopu v Mariboru pa Gradec v prihodnjih dneh ven^ darle ni izgubil upanja po določeni ureditvi slovenskoštajerskega vprašanja po svojih že- ljah. Drugače bi zaradi »ureditve zadeve s Slovani (!)« ne ustanovil posebnega likvida- cijskega odbora, v katerega je imenoval nek- danjega deželnega glavarja grofa Attemsa, deželnega glavarja dr. Kaana, njegovega na- mestnika Pongratza ter dotedanjega sloven- skega poslanca dr. Karla Verstevska."» Po drugi strani pa je bil težek gospodarski po- ložaj nemške Štajerske vzrok neposrednega stika med Gradcem in Mariborom. V mislih imamo znani pogovor med generalom Maist- rom in graškim odposlancem polkovnikom Passyjem. Kot je znano, so ob tej priložnosti sklenili pogodbo, ki je določala, da vojaški oddelki generala Maistra brez predjudica za bodočo mejo zasedejo črto z vključno nasled- njimi štajerskimi in koroškimi kraji: Pride- va, Gornja Pukla, Brunsee, Št. Vid ob Voga- vi, Ernovž, Žagaj, Ivnik, Sentpavel, Grebinj, Važenberk, Slov. Šmihel, Krnski grad, Feld- kirchen (Trg), Beljak, Šmohor in do črte na deželno mejo. Nemške čete so se imele umak- niti do Wildona. Ozemlje med obema črtama bi bilo posebna nevtralna cona, ki naj prepre- či spopade med jugoslovanskim in nemško- avstrijskim vojaštvom. Nemškoavstrijske ob- lasti so bile po pogodbi dolžne obvestiti ka- terekoli vojaške oddelke na nemškoavstrij- skem ozemlju, da se proti oddelkom genera- la Maistra vzdrže vsake sovražnosti.^" Zna- čilno pa je, da je Gradec že čez dva dni spo- ročil, da je pogodba »brezpredmetna«, ker da je polkovnik Passy ni bil upravičen skleniti. Istočasno sta graška odposlanca, ki sta ob tej priložnosti prišla v Maribor, dovolila sloven- sko zasedbo Špilj, Lučan, Marenberga in Dravograda ter postavitev slovenske častni- ške straže na radgonskem kolodvoru.^' Kako je Gradec sprejel pogodbo Maister- Passy, razberemo iz sočasnega poročila šta- jerskega deželnega glavarja Kaana. Po tem poročilu je Passy obiskal Ivlaribor (spremljal ga je tudi komisar za gospodarstvo dr. Eis- ler), ko se je pokazalo, da gibanje jugoslo- vanske vojske lahko posebej škoduje dovozu hrane iz Ogrske. V nadaljevanju Kaan pravi, da je Passy pri tem pokazal »kar se da ob- žalovanja vredno pomanjkanje razumeva- nja«. Po Kaanovi interpretaciji je Passy pod- pisal pogodbo prepričan, da gre pri dokumen- tu za »zapis (slovenskih) želja in zahtev« ter za »elaborat, ki ga je predložil general Mai- ster«. Ob podpisu naj bi Passy tudi izjavil,. da ima dokument za predlog, ki ga bo pred- ložil Gradcu v odobritev. Kaan poroča, da je na seji deželne vlade prišlo po predložitvi do- kumenta do izbruha »elementarnega ogorče- nja«. Temu je sledilo takoj.šnje sporočilo ge- neralu Maistru in ljubljanski vladi, da ma- riborski dokument ni veljavna pogodba, am- pak le predlog slovenske strani. Iz poročila je tudi videti, da je mariborska pogodba povzro- čila razburjenje tudi v Celovcu, kjer po Ka- anu tamkajšnji »gospodje niso mogli niti v sanjah misliti, da bi bilo (v pogodbi) postav- ljeno vprašanje Koroške«.^' II. Drugi avstrijski faktor, odločilen za vpra- šanje razmejitve na Slovenskem Štajerskem, je bil Dunaj. Viri in literatura kažejo, da si je v poprevratnih dneh dunajska vlada priza- devala, da ne bi prišlo do oboroženega spo- pada z Jugoslovani. Dostopni podatki kažejo, da je avstrijski tajnik za zunanje zadeve dr. Bauer že 3. novembra 1918 poudaril, da je Dunaj proti vojaškemu posegu na jugu, saj tak poseg po njegovih besedah ne bi bil mogoč ter bi bil enak kršitvi vojaškega premirja. Prav tako je avstrijska vlada 20. novem.bra ponovno zavrnila prošnjo štajerske deželne vlade, po kateri naj bi sporno štajersko ozem- lje zasedli Italijani. Dalje je videti, da je Du- naj v tem času še pričakoval »kompromis« v jugoslovansko-avstrijski razmejitvi na Šta- jerskem. Že 26. novembra pa imamo Bauer- jevo izjavo, dano na seji avstrijske vlade, po kateri bi bilo napredovanje Slovencev vse tja do Gradca v skladu z dogovorom (o premir- ju). Videti je, da je prišlo do spremembe du- najskih stališč šele v začetku januarja z že omenjenim sporočilom o mejah prve avstrij- ske republike. Ne glede na to pa je Dunaj tudi v prihodnjem obdobju (šlo je še zlasti za avstrijski urad za zunanje zadeve) zaustav- ljal Gradec pred oboroženimi proti jugoslo- vanskimi akcijami (pred »vojaškim odpo- rom«). Tako je ob že omenjenem napadu na Radgono Bauer pozval Kaana, naj z vsemi silami prepreči napad na Jugoslovane, to pa utemeljeval s trenutnim stanjem pogajanj pa tudi s tem, da je na jugoslovanski strani pre- vzel poveljstvo srbski general; tako bi bila po njegovem morebitna vojaška akcija dva- krat nevarna. Dostopna dokumentacija opo- zarja, da je bil med nasprotniki oboroženega napada na Jugoslovane tudi avstrijski državni podsekretar za vojsko Julius Deutsch.-' Tako ni čudno, da so štajerske oblasti preprečile oboroženo akcijo, ki so jo pripravljali zgor- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 .1978 179 ! nještajerski študentje iz Gradca, Leobna in Brucka.2^ To pa ne pomeni, da Gradec ni imel načr- tov za vojaško osvojitev prostora, ki so ga zasedli vojaki generala Maistra. Vendar pa so ti načrti spodleteli ob »spravljivem« stališču štajerskih socialnih demokratov, ki se jim ni- so, kot piše R. Hinteregger^» »pridružili le krščanski demokrati, ampak tudi velik del nemških svobodnjakarjev«. Med vzroki, ki so zavrli nameravano vojaško akcijo, omenja Hinteregger protivojno vzdušje med delom južnoštajerskega (obmejnega) prebivalstva, poleg tega pa je v ospredju prehrambeno vprašanje, ki je bilo, kot smo že omenili, po- vezano z oskrbo iz Jugoslavije. Vsemu temu pa se je pridružila še revolucionarnost nem- škoštajerskega delavstva. R. Hinteregger opozarja, da je prišlo v začetku decembra 3 918 do prvih komunističnih »nemirov« na zgornje- štajerskem industrijskem področju. Ti nemi- ri so pomenili oviro »složnemu« protijugoslo- vanskemu nastopu. Dalje omenja, da so tedaj štajerski socialni demokrati bili »brez moči pred vdiranjem komunistične miselnosti v Volkswehr ter v Arbeitshilfskorp (pomožne delavske oddelke)«. Februarja 1919 je nato prišlo do »radikalne« komunistične propa- gande v Gradcu ter celo do resnih spopadov. Seveda pa krajši zapis ne more zaobjeti ce- lotne problematike. Vendar pa je gotovo po- učno opozorilo štajerskega deželnega glavar- ja Kaana, dano dne 30. aprila 1919 v dežel- nem zboru, s katerim je želel orisati doteda- njo štajersko obmejno problematiko. V poro- čilu je med drugim podčrtal, da so po razpa- du habsburške monarhije razmere »onemogo- čile deželni vladi, da bi ponesla sorojakom (Volksgenossen) na zasedenih delih dežele de- jansko pomoč«. »Tako smo se morali — je nadaljeval — z besedo in pismom braniti pred številnimi napadi in nasiljem, pod ka- terim trpi prebivalstvo Spodnje Štajerske«. V nadaljevanju je Kaan zagotavljal, da večina slovenskega prebivalstva, »še zlasti pa v Po- dravju« nikakor ni soglasna z nastopanjem »njihove« (slovenske) vlade proti vsemu, kar je nemško, ker da vidi v tem »težko ogroža- nje svojih gospodarskih interesov«. Kaan je dalje podčrtal nujnost izvedbe plebiscita na spornem ozemlju, ali, kot je dejal, »na zase- denih območjih Spodnje Štajerske«. Dalje je menil, da bi se na plebiscitu ob Nemcih »tudi večji del domačega slovenskega kmečkega prebivalstva« izrekel proti »ločitvi tega dela dežele, ki zemljepisno in gospodarsko pripa- da« domovini (= nemški Štajerski). Zatem je nadaljeval, da se deželna vlada najenergične- je zavzema za udeležbo »zastopnika zasede- nega dela dežele« na mirovnih pogajanjih v Parizu'-" (kot je znano, je postal član avstrij- ske delegacije na mirovnih pogajanjih znani radgonski nemški nacionalec dr. Franz Kam- niker). Dalje je značilno, da je predstavnik štajerskih socialnih demokratov med debato o predlogu mirovne pogodbe označil jugoslo- vansko zasedbo »ogroženega dela« štajerske za »imperialistično osvajalsko nasladnost (ju- goslovanskega) vladajočega razreda«. Na seji deželnega zbora 13. junija 1919 pa je namestnik deželnega glavarja Ahr er me- nil, da pomeni osnutek mirovne pogodbe »za- tajitev programa pravice do samoodločbe na- rodov« ter kot tak pomeni »nasilje nad več kot 80.000 Nemci, ki naj pridejo pod tuje (ju- goslovansko) gospostvo«. Po njegovem bi po- menila »izguba nadaljnjih nemških področij uspešen udarec s pestjo v obličje pravice«. S priključitvijo Jugoslaviji bi po Ahrejevi tr- ditvi 80.000 Nemcev prišlo v »jugoslovansko ujetništvo«, ter bi bili s tem »oropani svoje narodnosti (!), predvsem pa odtrgani od do- movine«. Zanimiva je dalje Ahrerjeva izjava, da bodo s tem spodnještajerski Nemci »oro- pani pravic ter posesti, kakršne zgodovina doslej še ne pozna«. Dodal je še, da zloglasna Napoleonova kabinetna ter narodnostna po- litika ni šla tako daleč ...«. S tem pa Nemci ne bodo izgubili le cvetoča mesta Celje, Ma- ribor, Radgono in Ptuj, ampak tudi vodilni spodnještajerski potencial, nato pa zagotovil, da nemški Spodnještajerci ne bodo nikoli prostovoljno postali jugoslovanski državlja- ni.2' Na isti seji je deželni zbor sprejel protest proti določilu načrta mirovne pogodbe o iz- ročitvi »nemških Štajercev nadvladi tujega naroda«, »odtrganja širnih delov nemških de- žel ter (nemških) cvetočih mest in trgov nem- škemu narodu« (protest se je očitno dotikal tudi sudetskega vprašanja). Deželni zbor je dalje pozval avstrijski državni urad za zuna- nje zadeve, da o protestu obvesti avstrijsko delegacijo na mirovni konferenci in zavezni- ške ter nevtralne države. Ob koncu pa je pro- test predlagal izvedbo plebiscita na »spornem delu nemške dežele« (obmejnem štajerskem prostoru). Po pozivu bi plebiscit vodila in nadzorovala nevtralna komisija.'^^ Za kasnejše nemškoštajerske poglede na slovensko vprašanje je vsekakor poučen za- pis graške Tagespost konec leta 1920. List je pisal, da tako »kot mora Nemška Tirolska pripasti domovini«, mora Štajerska dobiti na- ravno razmejitev na jugu«; taka razmejitev bi bila pogoj za mirno življenje »s sosedi« (Jugoslovani). K temu list dodaja, da »narav- na meja« med obema deloma Štajerske teče 180 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 južno od Pohorja, in sicer »v nadaljevanju Karavank« od Uršlje gore preko Vitanja ter slovenjekonjiških hribov, kjer »najde narav- no povezavo« z Bočem in Donačko goro. Za ta del »naravne meje^-c list piše, da to hribov- je sicer ni tako izrazito kot Karavanke, ven- dar pa kljub temu predstavlja »ostro narav- no mejo ter istočasno razvodje«, ki loči >vod- ne izvire Drave od reke Save«. List zagotav- lja, da je ta meja »s Ptujskega polja ali še bolje s pohorskih strmin« jasno vidna na ob- zorju. Po zagotavljanju Tagespost živi sever- no od te meje, na Dravskem polju, »z Nemci močno pomešano Nemcem prijazno prebival- stvo, ki ne hrepeni po ničemer drugem, kot po dnevu, ko bo združeno s staro štajersko domovino« (Stammland). V uvodniku tudi be- remo, da mora »tako kot Koroška in Tirol- ska tudi štajersko Podravje vedno znova za- htevati svobodno samoodločbo ter združitev z domovino«.-' III. Poučen dokument nemškonacionalnih šta- jerskih pogledov pa je tudi spomenica o mej- nem vprašanju, ki jo je v okviru avstrijske delegacije na mirovni konferenci pripravil že omenjeni dr. Kamniker. Spomenica uvo- doma opozarja, da sklep velesil o določitvi avstrijsko-jugoslovanske meje na Muri ter pripadnost Maribora Jugoslaviji ne more »za- dovoljiti Štajerske (!)«. Tudi dejstvo, da je bil prav tedaj sprejet sklep o pripadnosti Radgone Nemški Avstriji, ni zadovoljil Kam- niker j a, saj se je v spomenici zavzemal ne le za pripadnost Apaške kotline Avstriji, ampak tudi tistega dela Radgone, ki leži na desnem bregu Mure (šlo je za radgonsko predmestje Gris ter za Gornjo Radgono). Kamniker do- daja, da je z Apaško kotlino »znova žrtvova- no 9000 Nemcev Jugoslaviji«. Ko spomenica govori o dolini reke Drave ter o Mariboru (»Mariborski kotlini«), skuša poudariti tedanji nemški živelj s trditvijo, da tu »enako kot na Koroškem živijo Nemci ter (tako imenovani) Vendi (Wenden)«. Spome- nica tudi trdi, da imajo tamkajšnja mesta s priključenimi naselji 90 "/o delež nemškega prebivalstva, medtem ko na podeželju bivajo drug ob drugem Nemci in »Vendi«. O zadnjih Kamniker pravi, da se čutijo predvsem »Šta- jerce« ter se kot taki »bistveno ločijo od kranjskih Slovencev«. Da bi Kamniker še bolj podkrepil svoje trditve, navaja, da vse- buje »vendska« govorica vrsto nemških izpo- sojenk, kot plug (iz nem. Pflug), škarje (Schere), gvir (Gewir) itn. Pravi, da je »za Vende« beseda Kranjec žaljivka. Nadalje trdi. da v narodnostnem ter v gospodarsko-politič- nem smislu sestavljajo Dravska dolina, sred- nja Štajerska ter Gradec celoto. Poleg tega pa se je Maribor skupaj s številnimi občina- ^ mi oktobra 1918 izrekel za Nemško Avstrijo. Glede doline reke Mure Kamniker zagotav- lja, da zemljepisno spada k srednještajerski ravnini, v etničnem smislu pa da je del str- njenega nemškega jezikovnega prostora. Tu živi 9763 Nemcev (75 Vo vseh prebivalcev) ter 3482 Slovencev (25 "/o). Z gospodarsko- političnega stališča bi po spomenici »raztrga- nje« tega prostora imelo za posledico veliko gospodarsko škodo, saj tečejo vse prometne vezi med Cmurekom in Radgono po bregovih reke Mure. Dalje poudarja pomen proge Spi- Ije—Radgona za tamkajšnji prostor. Nato se sklicuje na v letih pred prvo svetovno vojno opravljeno regulacijo reke Mure ter pri tem omenja škodo, ki bi jo imela za posledico pri- padnost bregov te reke dvema različnima dr- žavama. Posebno mesto je v spomenici posvečeno »volji« tamkajšnjega prebivalstva. Tu izve- mo, da se je že oktobra 1918 celoten radgon- ski okraj izrekel za Nemško Avstrijo. Zatem spomenica omenja februarski napad na Rad- gono ter ga označuje za upor kmetov Murske doline (proti jugoslovanski zasedbi). Dalje omenja »poskusno glasovanje«, na katerem so se poleti 1919 vse »občine, tudi tiste z vend- skimi manjšinami« izrekle za Nemško Avst- rijo. — (Da je pri glasovanju šlo za enotno akcijo, priča podatek, da je 18 tamkajšnjih občin 19. junija 1919 poslalo v Pariz brzojav- ke z enako vsebino — op.)'" OPOMBE 1. Gl. Südost Tagespost, 28. december 1963, št. 299. — 2. Prav tam, 11. januar 1964, št. 8. — 3. Prav tam, 4. januar 1964, št. 3. — 4. Prim. Ro- bert Hinteregger, Die Steiermark 1918/19 (tipko- pisna disertacija fil. fak. graške imiverze iz leta 1971). — 5. Isti, Abwehrmassnahmen an der un- tersteierischen Grenze 1918/19. Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark, Graz 1975, 218 (v nad. Abvirehrmassnahmen). — 6. Tages- post, 23. september 1918, št. 261. — 7. Prav tam, 17. oktober 1918, št. 285. — 8. Prav tam. — 9. Grazer Zeitung, 29. oktober 1918, št. 248. — 10. Sigismund Knaus, Freiheitskämpfe in Deutsch- österreich, ZV. 2, Berlin 1942, 71, Abwehrmass- nahmen, 221. — 11. Gl. takratni tisk. — 12. Ambroßitschev zapis z dne 24. in 26. oktobra 1918. Gl. cit tDr. France Stele« Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 61000 Ljubljana, Novi trg 3, Yu Stavba deželnega gledališča v Ljubljani Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 26, št. 3, december 1978, str. 159—166, clt. lit 37 Stavba nekdanjega deželnega gledališča v Ljubljani zavz.ema ugledno me- sto med spomeniki tako imenovanega poznega historizma v Sloveniji. Po- stavili so jo v letih 1890-91 po načrtih deželnega inženirja Jana V. Hraskyja in arhitekta Antona Hrubyja. Slogovno se vključuje v krog arhitekture specializiranega dunajskega projektantskega podjetja Fellner in Helmer, ki je zidalo gledališča malodane po vsej Evropi in je sodelovalo z nasve- ti tudi pri ljubljanskem Talijinem hramu. Čeprav so deželni odborniki hoteli, da bi stavbo okrasili domači umetniki, sta naročila dobila le kipar A. Gangl in slikar H. Wettach. Vsa druga likovna oprema, ki ji ne gre odrekati solldnosti In kvalitete, je delo tujih specializiranih dekoratersklh delavnic. UDK 940.534,971,2—14 Ferenc Tone, znanstveni svetnik. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v LJubljani 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, Yu Narodnoosvobodilni boj v Slovenski Istri leta 1943 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 26, št. 3, december 1978, str, 129—149, cif. lit, 98 Razprava na temelju širše zbranih virov in literature obravnava narodno- osvobodilni boj v Slovenski Istri leta 1943, V tem letu je narodnoosvobo- dilno gibanje vzpostavilo trdnejšo in širšo mrežo svojih organizacij (OF, KPS itd,), ustanovilo istrske partizanske enote (slovensko Istrsko brigado, Istrski odred), vzpostavilo trdnejše stike s hrvaškim narodnoosvobodilnim gibanjem in z vseljudsko vstajo ter svobodnim ozemljem doseglo svoj prvi vrhunec. Drugega je doseglo poleti 1944, V opombah avtor tudi popravlja nekatere napake iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo. UDK 949,712 Višnja gora "15" Vilfan-Bruckmüller Irena, profesorica zgodovine in umetnostne zgodovine 1200 Wien XX, Hellwagstrasse 15/III/17, A Višnja gora in njeno prebivalstvo v 16. stoletju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 26, št, 3, december 1978, str, 155—158, cit, lit, 72 Višnja gora je dobila mestne pravice 1478, Tedaj so jedro naselja prelo- žili na sedanje mesto, nekaj prejšnjih hiš na Starem trgu pa so rušili še 1554/55, Obzidje mesta so 1559/60 Izboljšali, V arhivskem gradivu iz 16, stol, se omenjajo: dvoje večjih mestnih vrat z mostoma, ena mala vrata, šest obzidnih stolpov, rotovž, zapor v mestnem stolpu, šola, vodnjak, dve do tri mesnice, mestni zelniki, kašče, mlini itd. Stanovanjskih hiš je bilo okrog sto, toda niso bile vse naseljene. Prebivalcev je bilo okrog 500, Sko- raj vsi so bili domačini in Slovenci, ÜDC 725.82(497.12 Ljubljana) Prelovšek Damjan, Assistant, The Institute of the History of Art "Dr. France Stele" of the Slovene Academy of Science and Art in Ljubljana 61000 Ljubljana, Novi trg 3, Yu The Country Theatre Building in Ljubljana Kronika, a review for Slovene local history, 26, No. 3, December 1978, pp. 159—166, notes 37 The former Country Theatre building in Ljubljana holds a reputable place among other monuments of the so-called late historicism in Slovenia. It was constructed in the years 1890-91 according to the plans of the country engineer Jan V. Hrasky and the architect Anton Hruby. According to its sfj'le. It Is Included in the architecture of the specialized project company Fellner and Helmer which built theatres almost all over Europe and which gave advice also for the Ljubljana ftieatre. Inspite of the desire of the country commitee that native artists should decorate the building, only the sculptor A. Gana and the painter H. Wettach were engaged; all other plastic decoration — and its quality cannot be denied — was done by foreign specialized decoration ateliers. UDC 73.034(497.12)6 Cevc Emilijan, Scientific Counselor, The Insttute of the History of Art. "Dr. France Stele" of the Slovene Academy of Science and Art in Ljubljana 61000 Ljubljana, Novi trg 3, Yu Two Renaissance Sculpture in the Town Museum of Kamnik Kronika, a review for Slovene local history, 26, No. 3, December 1978, pp. 150—155 The Town Museum at Kamnik has two wooden statues representing two sitting and sleeping warriors. The statues, which form part of the com- position of Christ's Resurrection, were found at Mekinje (In an old con- vent of the Carmelites, which, from 1902 on belonged to the Ursuline Or- der). They appear to be of Italian origin and probably came to Mekinje only later. They date from about the year 1560 and are the only late- renaissance sculptures in which traces of Michelangelo's art can be seen (e. g. the statues representing Ix)renzo and Giuliano Medici at the Capella Medici in Florence). As its parallel in .style, one can mention Leone Le- oni's sitting statues of the Glan Giacome Medici tombstone in the Cathe- dral of Milan. UDC 949.712 Višnja gora "15" Vilfan-Bruckmüller Irena, Proffessor of History and Art History 1200 Wien XX, Hellwagstrasse 15/III/17, A The Town of Višnja gora And Its Inhabitants Kronika, a review for Slovene local history, 26, No. 3, December 1978, pp. 155—158, notes 72 Višnja gora obtained town rights in 1478. In that year the centre of the settlement was located where it is nowadays, and some old houses at stari trg were knocked down even in 1554/55. The town walls were stengthened in 1559/60. In the archives dating from the 16th century the following items are mentioned: two rather large gates, one small gate, six towers, a town-hall, a prison, in the tower a school, a well, two to three butcher's shops, town fields, granaries, mills etc. There were about 100 houses but not all of them were inhabited. The inhabitants were 500 in number, and almost all of them were natives. UDC 940.534.971.2—14 Ferenc Tone, Scientific Counselor, The Institute of Workers' Movement in Ljubljana 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, Yu The National Liberation Struggle in Slovene Istria In the Year 1943 Kronika, a review for Slovene local history, 26, No. 3, December 1978, pp. 129—149, notes 98 The article treats, on the basis of widely collected material and literature dealing with this subject, the National Liberation Struggle in Slovene Istria in the year 1943. In that same year, the national liberation move- ment established widely spread organizations, such as The Liberation Front, The Slovene Communist Party etc., and founded some partisan unities in Istria, such as The Slovene Istrian Brigade and The Islrian Detachment. A closer contact with the Creation national movement was also established. Thus the rising, which Included the whole nation, together with the free territory represented the first climax of the national liberation movement. The second was reached in summer 1944. In the notes the author also cor- rects some mistakes in the book Slovene Istria in the Liberation Struggle. UDK 341.222(497.12:436) "1918/1919" Zorn Tone, višji znanstveni sodelavec, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani 61000 Ljubljana, Cankarjeva 5, Yu Gradec in razmejitev na Štajerskem leta 1918/19 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 26, št. 3, december 1978, str. 175—181, cit. lit. 3D Članek uvodoma omenja stališča nemških štajerskih nacionalcev do slo- venskega vprašanja na Štajerskem v času pred razpadom habsburške mo- narhije. V nadaljevanju članek govori o posledicah slovenskega prevzema oblasti v Mariboru dne 1. novembra 1918 za prihodnjo razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo v Mariboru. P.-i tem so še posebej omenjena stali- šča osrednje dunajske vlade do državne razmejitve na Slovenskem Šta- jerskem ter takratna stališča nemškega Gradca (Graz) do razmejitve, ka- kršna se je pričela v tem času kazati. UDK 373.3(497.12—14 + 497.13—15) "1863/1918" Vovko Andrej, kustos-arhlvist. Slovenski šolski muzej v Ljubljani 61000 Ljubljana, Poljanska c. 28, Yu Donesek k zgodovini istrskega osnovnega šolstva Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 26, št. 3, december 1978, str. 166—175, cit. lit. 12 Za zgodovino Istre v času habsburške monarhije je značilno izredno raz- narodovalno nasilje nad Slovenci in Hrvati. Orodje tega nasilja italijan- ske manjšine, ki pa je sestavljala vodilni razred prebivalstva, je bilo tudi šolstvo. Zapostavljanje slovenskega in hrvaškega osnovnega šolstva je mo- goče opaziti tudi iz pregleda učnega jezika, števila učencev, razredov in učiteljev, ki ga tu podajamo. Gre za podatke v letih od 1865 do 1913 in sicer na področju koprskega in vološkega okraja, torej tam, kjer so v Istri delovale slovenske osnovne šole. UDC 341.222(497.12:436) "1918/1919" Zorn Tone, Senior Scientific Collaborator, The Institute for National Questi- ons in Ljubljana 61000 Ljubljana, Canliarjeva 5, Yu Graz And the Demarcation In the Region of Stryria In the Year 1918/19 Kronika, a review for Slovene local history, 26, No. 3, December 1978, pp. 175—181, notes 30 At the beginning of the article the author mentions the Germano-Styrian national socialists' standpoints concerning fhe Slovene question in the re- gion of Styrla at the time of the decay of the Habsburg monarchy. The article then treats the consequences of the Slovenes' taking over authority at Maribor on the November 1st, 1918, and how this affected the later demarcation between Yugoslavia and Austria which in fact took place in Miribor. The author mentions in particular the central Viennese govern- ment's point of view concerning the State demarcation in the Slovene part of Styria as well as the then standpoint of the German Graz concerning the demarcation such as began to appear at that time. UDC 373.3(497.12—14 + 497.13—15) "1863/1918" Vovko Andrej, Custodian-Archivist, Slovene School Museum in Ljubljana 61000 Ljubljana, Poljanska c. 28, Yu Contribution to the History of the Istrian Elementary School system Kronika, a review for Slovene local history, 26, No. 3, December 1978, pp. 166—175 notes 12 Istrian history at the time of the Habsburg monarchy is characterized by considerable denationalization violence against the Slovenes and the Cro- ats on the part of the Italian minority, which, nevertheless, formed part of the leading class. The school system was also used as a means of vio- lence. Disregard of the Slovene and Croat elementary school system can be seen from the survey of the school language, the number of pupils, classes and teachers given here. The data refer to the years from 1865 to 1913 and to the district of Koper and Volosko i. e. to those parts of Istria where there were Slovene elementary schools. Ant. Capellaris, Štanjel (1752), original v Pokrajinskem muzeju, Gorica