H o	w ^	^ 6 ^ tt.r1- H'vči. ^	^ rx, B-.<V o-V^ ^.S»
i3 Gasilo delovnega
KOLEKTIVA SOZD ISKRA
Številka 41 - Leto XXI - 6. november 1982
^red XI. zunanje-trgovinsko konferenco
Še nikdar ni bila uspešnost Iskre tako odvisna od mednarodnega trženja, kot zdaj. Zato bo imela XI. konferenca mednarodnega trženja naše sestavljene organizacije, ki bo na Brdu pri Kranju od 8. do 10. novembra letos, prav poseben pomen.
do:
‘Podi
zaostrenih pogojih gospodarjenja 'kovini in v obdobju globoke gobarske recesije na zahodu bo v za-, L*u prihodnjega tedna na Brdu pri gbju tradicionalna Iskrina zuna-^-"trgovinska konferenca. Potekala
^t°rej v času> i(0 je delovanje Iskre l J kot kot kdajkoli prej odvisno od °za. Prav zato bo vsebina konfe-
" Ce osredotočena v obravnavo izvoza Pteostaiih tednih letošnjega leta in v hodnjem letu ter v načrtovanju
Lrep°v,
%za
ki naj omogočijo Iskri rast ^°za v naslednjih letih. Udeleženci j^terence — prisostvovali ji bodo tudi *ateri ugledni slovenski gospodarski P°Jttični delavci — bodo ocenili tudi v katerih poteka Iskrino med-
»Čk;
»1
hi
no trženje, hi nferenca bo razdeljena na štiri l e' ^ prvem, internem delu bodo de-D, ?! matič^ zunanje—trgovinske te-organizacije v Iskri Commerce p. °^je Iskrinih enot v tujini podrobno |postit mednarodno trženje v tem in k Panjem letu ter gospodarjenje nnih enot v tujini.
^ drugem, plenarnem delu bodo glavniki Iskrinih proizvodnih or-^‘zacij in SOZD skupaj z zunanje-g.Sovinski delavci obravnavali politiko, too izvajanje in družbene pogoje za .^narodno trženje Iskre ter Iskrino ll|ko na tujih tržiščih.
J tretjem delu se bodo udeleženci trčde**d P° delovnih skupinah za ciljne ^.ter obravnavali smernice Iskrine SLltlke do najpomembnejših ciljnih p odjemalcev v tujini. Prav v umevanju teh ciljnih skupin odje-^Cev je bistvena razlika od prejšnjih l, konferenc, ko je obravnava pote-0ya Po geografskih območjih, državah !,|,r0rna tržnih usmeritvah posameznih diih delovnih organizacij.
. Organizatorji konference so se v do-
V četrtem in sklepnem delu bo konferenca obravnavala poročila delavnih skupin za ciljne trge in poročilo komisije za sklepe konference. Po zaključku bodo udeleženci obiskali DO Kibernetika.
Vsekakor bo imela konferenca več pomembnih ciljev. Prvi bo gotovo v notranji mobilizaciji za mednarodno trženje v Iskri, predvsem za prednostno usmeritev vseh dejavnosti Iskre na mednarodno tržišče in za enotnost Iskre v mednarodnem poslovanju. Konferenca bo torej konkretno obravnavala izvoz v tem in prihodnjem letu ter sklepala o potrebnih ukrepih.
Drugi temeljni cilj bo prikaz mednarodnega trženja Iskre, zlasti prikaz doseženih uspehov in kratkoročne akcijske usmeritve pa tudi cene, ki jo je mo-
rala plačati za te uspehe in takšno usmeritev. V zvezi s tem bo konferenca sprejela predloge Iskrinih stališč glede potrebnih družbenih ukrepov (republiških in zveznih) za nadaljnjo uspešnost mednarodnega trženja.
Tretji cilj konference bo določitev temeljev politike Iskre na ciljnih tržiščih, to je do ciljnih skupin odjemalcev Iskre na svetovnem trgu. Gre za kakovostno nov pristop,, ki je nadgradnja dosedanjega členjenja tržne politike Iskre po proizvodnjah oziroma geografskih območjih.
Osnove politike Iskre na ciljnih trgih bodo med konferenco izdelale delovne skupine na osnovi vnaprej izdelanih tez.
Konferenco, o kateri bomo seveda obširneje poročali v prihodnjih številkah našega tednika, je pripravljala delovna skupina, v kateri so Peter Cuderman, Mitja Tavčar, Dušan Benko, Bojan Šulc in Blaž Kavčič.	^D
V »bri
)ru z Iskrinimi tovarnami odločili za
Mobilizacija za izvoz
Spričo možnosti, da 'v Iskri lahko še do konca letošnjega leta izvozimo na konvertibilna tržišča še za dodatnih dobrih osem in pol milijona dolarjev blaga in spričo dejstva, da najnovejši ukrepi omogočajo uvoz re-promateriala, če je v izvoženih izdelkih do 50 % uvoženih surovin ali sestavnih delov, vse to nam narekuje nedvomno mobilizacijo vseh notranjih sil v Iskri, od delavcev za stroji, do organizatorjev in vodij delovnih procesov, da store vse in tako omogočijo omenjeni izvoz.
Nedvomno bo to terjalo od vseh nas nekatere spremembe ustaljenih, lagodnih navad, večjo prizadevnost, mobUnost in naglo ukrepanje pa naj gre za uvajanje druge ali tretje izmene v naših tovarnah, premeščanje delavcev iž tistih TOZD, kjer nimajo dovolj dela in surovin v one TOZD, ki bodo delale za izvoz, skratka, odpira se vrsta možnosti, da dodatni izvoz uresničimo do konca tega leta.
Te vrste niso napisane kot nekakšen poziv ali apel, temveč žele samo vzpodbuditi vse zavestne dejavnike v naši SOZD, da čim prej in čim hi-
. avnavo osmih takšnih skupin ozi-!r(Ca ciljnih trgov. To so PTT, Elek-jij, Aergetika, Namenski odjemalci,
^.^ajalci zabavne elektronike, Indu-oJa> odjemalci opreme in delov,
^Jemalci informatike, birotehnike,
. °ka potrošnja, trgovina in proizvod-ter Inženiringi.
^LKCU GLAVNIH DIREKTORJEV SOZD ISKRA
'fSE SILE ZA DODATNI fcVOZ!
Pred začetkom redne seje kolegija glavnih direktorjev naših DO (bil je v sredo, 27.10.) so predstavniki večine naših delovnih organizacij podpisali tri
treje ukrenejo vse potrebno, kajti možnosti so, pri tem pa naj vse naše delavce , ki bodo tako nenehno delali za izvoz, ustrezno nagrade za njihovo delo, saj je delo zadobilo z zadnjimi ukrepi tudi ustrezne materialne spodbude, kar je seveda še nova možnost, da čisto konkretne izvozne možnosti do konca leta tudi uspešno uresničimo.
Tako se torej v Iskri začenja nekakšno mobilno stanje za uresničevanje rednega in še dodatnega izvoza na konvertibilno območje, vse to pa je najtesneje povezano z izpolnjevanjem našega letošnjega izvoznega plana, ki ni niti majhen n"d preprost, vendar je Iskra kot taka že doslej, zlasti pa še v takšnih situacijah kot sedaj pokazala, da je kos svojim nalogam in zahtevam trenutka in tudi časa. Ta pa je jasno označen z neusmiljenim dejstvom: vse sile, moči in napore vseh usmeriti v proizvodnjo za izvoz, v tisto proizvodnjo, Id jo bomo, kljub težavnim mednarodnim gospodarskim razmerah, lahko prodali in izvozili na konvertibilna tržišča.
D.Ž.
saj je prav usposobljenost kadrov, zlasti mlajših na področju zunanje trgovine in izvoza, še kako pomembno v danem trenutku, ko spričo hudega gospodarskega položaja ukrepamo na vseh ravneh, da bi čim več izvozili in s tem tudi gospodarstvu olajšali nemoteno proizvodnjo in ustvarjanje nove vrednosti.
D.Ž.
samoupravne sporazume našem poslovnem letalu.
in sicer o mikroelektroniki, katodnih ceveh in
(v !Va točka dnevnega reda kolegija |sk°dl1 ga je predsednik KPO SOZD D0va Anton Stipanič) se je nanašala na vj ® akrepe na področju zunanjetrgo-(L^6 menjave. Žal do takrat ustrezni st0 . ae niso imeli v rokah uradnih li-1^1. ,n je bila informacija podana pač • J. ali manj na podlagi agencijskih Uk 1 in časopisnih poročil o novih j j^Pih ZIS, ki naj bi vzpodbudili naše k°znike k še večjemu in .dodatnemu
jQ°^u v letošnjem letu. V.D. direktorja Sn:ZP Zunanja trgovina IC Miloš Re-Pte 6 P°u<iaril, da se je potrebno naj-pj J Seznaniti z novimi izvoznimi ukre-v0ri ie 80 v tem smislu potrebni razgo-
0	n ^ SISEOT in pogovoriti se je treba
alogah kriznega štaba, ki so po-aibne zlasti pri določanju uvoznih D^bosti naših posameznih TOZD in
da^0t P°memben ukrep je smenil neki h00 ^"Odstotno devalvacijo dinarja, py 0.Vsekakor vzpodbudno vplivala na ,ia|eCanie izvoza 'n ugodnejši mate-l)jkni Položaj izvoznikov. Glede izvoz-ile|(Premij pa je dejal, da je federacija
1	aterc premjje v tem smislu znižala, Hill at° 0cenjujejo, da bo znižanje zvez-j. Premij učinek devalvacije nekako
“ačila.
Med obravnavo druge točke dnevnega reda, ki je zadevala uresničitev Iskrinega izvoznega načrta za letošnje leto je bilo ugotovljeno, da je možno v letošnjem letu izvoziti od planiranih slabih 139 milijonov dolarjev 121,5 milijona dolarjev, kar pomeni dobrih 87 % uresničitve letne izvozne naloge.
Da pa bi ta odstotek čim bolj povečali, Iskra Commerce ocenjuje, da bi na temelju tržnih možnosti uspela še do konca decembra 1982 dodatno izvoziti blaga v višini 8,665.000 dolarjev na konvertibilno območje, kar pomeni, da bi z omenjeno akcijo letošnjo izvozno realizacijo plana uresničili s 94%. Pri tem je bilo seveda opozorjeno, da bo treba v vseh izvozno naravnanih TOZD in DO storiti vse, da bi omenjeni dodatni izvoz tudi uresničili.
Ob koncu je stekla beseda še o vpisu v program strokovnega izpopolnjevanja 4. zunanjetrgovinske šole v Iskri, za katero se je prijavilo le deset kandidat tov od predvidenih 29, formalni razpisni rok pa je potekel že prvega septembra. Vsekakor tako majhno število prijavljenih v to, za Iskro tako pomembno šolo kaže, da bo treba storiti vse, da hi v šolo poslali oz. prijavili čim več kadrov.
Izmenjava Iskrinega znanja in kitajske tradicije
Predstavniki TOZD Keramični kondenzatorji iz Žužemberka in kitajske industrije elementov za elektroniko so se že nekajkrat srečali. Obe strani sta zainteresirani za sodelovanje pri proizvodnji keramičnih kondenzatorjev, se najbolj pa pri proizvodnji večslojnih (multyleyer) kondenzatorjev. Sklenili so že nekaj konkretnih dogovorov.
V žužemberški Iskri so namreč razvili in izpilili proizvodnjo večplastnih kon-denzatoijev. Pilotska proizvodnja že teče in prve količine tega iskanega elementa so že na trgu, kjer so bile dobro sprejete. Pri fundamentalnem razvoju je-sodeloval tudi Inštitut Jožef Stefan. Kitajski gostje, predstavniki vlade in
POSVETOVANJE KOMUNISTOV V ISKRI
ZA VEČJO UČINKOVITOST DELAZK
Samoupravno združevanje dela in sredstev, povezovanje proizvodnih, raziskovalnih in strokovnih potencialov v večje sisteme in sestavljene organizacije združenega dela je nedvomno v sedanjih zahtevnih gospodarskih razmerah ena bistvenih nalog organizacije zveze komunistov in drugih organiziranih socialističnih sil. In prav učinkovitemu doseganju tako zahtevnih in strateških nalog je občinska konferenca ZKS Ljubljana—Center v sredo, 11 .t.m. namenila delovni posvet vseh sekretarjev OO ZKS v Iskri, koordinatorjev in poslovodnih delavcev, da bi tako na podlagi sklepa komisije za organiziranost, ražvoj in kadrovsko politiko pri Predsedstvu CK ZKS dobili neposreden vpogled v izkušnje in probleme delovanja komunistov v tako velikem gospodarskem sistemu kot je SOZD Iskra.
Posvetovanje je odprl predsednik OK ZKS Ljubljane—Center Cedo Mokole, ki je med navzočimi pozdravil tudi člana predsedstva CK ZKS in predsednika skupščine SRS Vinka Hafnerja, izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS Ivana Godca, člane delovne skupine in vse navzoče.
Prvi je spregovoril predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, ki je v daljši uvodni besedi podrobneje predstavil Iskro, njene delavce, njeno organiziranost, poslovanje in izvoz, pri čemer je zlasti poudaril pomembnost vloge komunistov pri ključnih problemih Iskre v sedanjem trenutku, ki terjajo njeno učinkovito organiziranost, prepotrebno investiranje zlasti v znanje in znanstveno opremo ter seveda v še večji izvoz, zlasti na konvertibilno območje. Uspešen in povečan izvoz pa je zlasti odvisen od inoviranja Iskrinega proizvodnega programa zdaj in v bližnji prihodnosti, kar je seveda enako pomembno tudi za naslednja leta zdajšnjega srednjeročnega programa kot tudi za v prihodnje.
Izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ivan Godec je bil drugi uvodni raz-pravljalec, ki je znova najprej potrdil, da je in ostaja osnovna organizacija ZK temeljna celica naše organiziranosti, vendar pa komunisti vseeno premalo uporabljajo in izvajajo še druge oblike organizacijskega in akcijskega povezovanja tako v DO kot SOZD, ki bi lahko (Ispešno, učinkovito in pravočasno razrešila najrazličnejše probleme, ki se zlasti kažejo v zaostrenih gospodarskih razmerah. Zato je opozoril na predlog organiziranja akcijskega povezovanja komunistov in osnovnih organizacij ZK v DO in SOZD, ko naj bi se formirale stalne akcijske konference na ravni DO, medtem ko je na ravni SOZD primarna oblika akcijskega povezovanja komunistov problemska konferenca, za pripravo katere se imenuje delovno predsedstvo, katerega naloga pa je, da sodeluje pri organizacijskih pripravah problemske konference, vodi konferenco in deluje tako dolgo, dokler se sklepi konference ne uresničijo.
V obširni in konkretni razpravi po uvodnih izvajanjih, ki so se je deležih nekateri sekretarji in koordinatorji ZK v Iskri, je na kratko spregovoril tudi Vinko Hafner, ki je zlasti poudaril, da so ga takšni pogovori, kot se jih je pravkar udeležil, zelo opogumili, hkrati pa so mu omogočili, da bosta tako tudi skupščina SRS kot sam osebno lahko mnogo konkretneje in stvarneje ukrepala in odločala pri svojem delu.
Ob koncu posvetovanja so udeleženci v osnovi sprejeli predloženo gradivo CK ZKS o organiziranju akcijskega povezovanja komunistov in osnovnih organizacij ZK V DO in SOZD, podprli so samoupravno organiziranost Iskre ter se zavezali, da bodo kot komunisti storili vse, da bomo v Iskri izpolnili vse plane, zlasti pa še letošnji plan izvoza.
elektronske industrije so pokazali veliko zanimanje za sodelovanje.
Tako so se dogovorili, da bi TOZD Keramični kondezatorji iz Žužemberka nudili svoje znanje, tehnologijo in opremo. Tako bi praktično iz Iskre izvozili znanje in izkušnje. Pripravljajo že posel, da bi na Kitajskem postavili kompletno proizvodnjo večslojnih kondenzatorjev, kjer bi izdelovali 5 milijonov kosov tega elementa na leto za začetek. Oskrbeli bi tovarno z vso opremo — tehnologijo.
Pogovarjajo pa se že tudi o dolgoročnem sodelovanju na področju keramičnega programa. Kitajska ima namreč tisočletno tradicijo pri proizvodnji porcelana in to prenašajo tudi na tehnično področje. Tako bi Iskra iz Žužemberka od njih uvažala nekatere materiale, ki jih zdaj kupuje na konvertibilnem področju.
Računajo, da bo že prihodnje leto posel stekel v višini pol milijona dolarjev. To pa je seveda šele začetek dolgoročnega sodelovanja.	KF
Kitajski gostje v IEZE.
Z odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost
Kako po novem z izumi?
Pretekli teden je bila v Ljubljani 2. seja odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost. Obravnavali so gradivo »O razmerjih na področju industrijske lastnine med naročniki in izvajalci razvojno-raziskovalne dejavnosti«. Pri tem so se ustavili predvsem pri urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z ustvarjenim izumom v primeru, ko stranki nista združeni v isto OZD, oz. poslovno, ali samoupravno interesno skupnost s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev, oz. s pogodbo za financiranje dela pri ustvarjanju izumov, sklenjeno med OZD, ki se zavezuje, da bo izumiteljsko delo opravila in organizacijo, ki to delo financira.
Področje doslej ni bilo dobro definirano, saj stari zakon o patentih ščiti predvsem naročnika, nov zakon pa pravico do zaščite izuma pripisuje organizaciji, kjer je izum nastal, razen če ni s pogodbo, ali drugim samoupravnim aktom to drugače določeno.
Prav zaradi tega novega določila je v Iskri naše sodelovanje potrebno na tem področju natančno opredeliti in določiti. Da bi Iskrine organizacije, oz. njene interese zaščitili na tem področju kar najbolje, je služba za industrijsko lastnino izdelala predlog takega sporazuma, ki ga skleneta naročnik in izvajalec, ki naj bi bi se ga držali vsi, ki take pogodbe sklepajo.
Na sestanku je bilo na predlog sporazuma, danih še nekaj pripomb, ki jih bo do naslednjega sestanka služba za industrijsko lastnino pregledala in uredila.
V naslednji točki je Stane Jenko podal informacijo o »Predlogu za usmeritev združenih sredstev za strateške razvojne programe v letu 1983. Poudaril je, da bodo sredstva v letu 1983 v strateške razvojne programe znašala 0,9 % od dohodka SOZD tekočega leta. Izhodiščna, nominalna višina teh sredstev bo znana, ko bo usklajen plan dohodka SOZD Iskra za leto 1983.
Tedaj bo znana tudi participacija po posameznih projektih. Zaenkrat je predlagano največ sredstev za infrastrukturne projekte, kot je mikroelektronika, ki ji po predlogu namenjamo
17,8%, sestavine računalniških sistemov, in jim namenjamo 9,3 %, pomembnejšim sistemskim projektom, kakršni so_ kibernetski sistemi, ki jim namenjamo 16,2%, profesionalni elektronski in elektromehanski elementi, ki jim namenjamo 14,3 %, integrirani telekomunikacijski sistemi, ki jim namenjamo 12,5% in drugi.
Pri vseh projektih pa omenjena združena sredstva predstavljajo le del vlaganj, saj je predvideno sofinanciranje DO, oz. TOZD uporabnic, v nekaterih primerih pa tudi raziskovalnih skupnosti pa tudi drugih zunanjih namenskih virov.
Vsekakor pa bodo o predlogu za usmeritev iz združenih sredstev za te projekte razpravljali še na sestanku projektnih teamov ter nato na področnem kolegiju za raziskovalno-razvojno dejavnost, končno pa bo predlog prešel v samoupravno usklajevanje.
V nadaljevanju seje so obravnavali še vključitev novega določila 7. člena pogodbe o izvajanju RR nalog strateških projektov SOZD Iskra ter soglasje z zaključitvijo nalog. Obravnavali pa so tudi predloge za podaljšanje rokov zaključkov nalog ter sklenitev aneksov k pogodbam.
Ob koncu pa so na delegatsko vprašanje sprejeli še sklep, naj služba za industrijsko lastnino poda kvalificirano mnenje o angažiranju tako imenovanih svobodnih izumiteljev v razvojnem procesu Iskre.	Mak
Nagrajeni Iskraši na jubilejni razstavi inovacij
Letos je bila že peta razstava in podelitev nagrad inovatoijem v občini Novo mesto. Iskraši so razstavili vrsto dosežkov na področju inovacij. Razstavili so makete dosežkov, izdelke in slike zahtevnejših postopkov, na katerih so opravili tehnološke izboljšave, ali jih celo v celoti sami skonstruirali. Razstavo in podelitev nagrad je organizirala občinska Raziskovalna skupnost Novo mesto v počastitev kongresov ZSS in ZSMS ter občinskega praznika.
Na razstavi so sodelovale organizacije združenega dela iz vse novomeške občine. Iz Iskre so razstavljali: TOZD Upori in TOZD Potenciometri in hibridi iz Šentjerneja ter TOZD ELA iz Novega mesta. Kakšno mesto ima raziskovalna dejavnost v združenem delu je lepo povedala predsednica Raziskovalne skupnosti prof. Stanka Florjančič:
»Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto s sodelovanjem Občinske konference SZDL, Medobčinske gospodarske zbornice, Občinskim svetom Zveze sindikatov Novo mesto letos že petič podeljuje diplome in nagrade najuspešnejšim inovatorjem, racionaliza-torjem in raziskovalcem, ki s svojim delovanjem in odnosom do raziskovalnega dela prispevajo k nadaljnjemu razvoju iznajditeljskega in raziskovalnega dela v občini Novo mesto.
Letošnja podelitev je tudi v počastitev minulega kongresa Zveze sindikatov in občinskega praznika. V vseh kongresnih dokumentih je jasno zapisana vloga raziskovalnega dela, vloga lastnega znanja za naš boljši jutri. Tako smo razpravljali na aktivih izumiteljev, v komisijah za pospeševanje inovacijske dejavnosti.
V občini Novo mesto smo bili vsi priče v preteklih letih zelo dinamični in skokoviti rasti gospodarstva. Pri tem, morda prenaglem razvoju novomeškega gospodarstva, pa smo večkrat zelo zapostavljali lastno ustvarjalno delo. Pri večjih investicijskih naložbah v različnih panogah naše industrije smo se žal prevečkratnaslanjalina uvoz tujih tehnologij in licenc.
Na žalost moramo danes, kljub svečanosti tega trenutka ugotavljati, da imamo le v nekaterih naših delovnih organizacijah urejene lastne razvojne enote oziroma sektorje oziroma temeljne organizacije združenega dela. Občinska raziskovalna skupnost je v preteklem in v letošnjem letu namenila del sredstev za pospeše-
vanje tega dela. V zaostrenih razmerah gospodarjenja v delovnih organizacijah zmanjkuje sredstev za to dejavnost, čeprav bi morala biti prednostna, saj je temeljnega pomena pri vseh naših prizadevanjih in naporih, da bomo smotr-noi prestrukturirali našo industrijo.
Tako bi morali razumeti tudi program Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za leto 1982. Občinska raziskovalna skupnost ima orhejena sredstva, potreb pa je veliko. Vemo pa, da se tudi brez večjih sredstev, a z veliko volje do dela, marsikaj naredi. Inovacijska dejavnost naj ne bo le parola, ampak sestavina vsakega delovnega programa, saj postaja z inovacijami pridobljeni dohodek že nepogrešljiv za gospodarsko rast.
Z današnjo podelitvijo nagrad izrekamo družbeno priznanje avtorjem tehničnih izboljšav, izumiteljem, delavcem za razvojno raziskovalno delo in za popularizacijo raziskovalnega dela med mladino.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in želimo, da bo nagrada vzpodbuda za nadaljnje delo, saj je ustvarjalno delo edini porok za lepši jutrišnji dan.«

Francu Sussingeriu v slovo
Je že tako, da boleča praznina za nenadomestljivim sodelavcem zazeva prav tam in prav takrat, ko bi najmanj pričakovali in ko bi zveste in delovne roke še najbolj potrebovali. Tudi tokrat je na Pr-Žanu boleče odjeknilo, da Franca ne bo več na delo.
Žrtev je Velika, saj je kolektiv na Fržanu ostal brez sodelavca, ki je Iskri posvetil vse življenje, vsa aktivna leta. Na Pržan je prišel že leta 1956, s trdnim namenom, da upraviči zaupanje tovarne, ki ga
V———--——
je štipendirala na tehniški srednji šoli. Z delom je pričel kot laborant v razvojnem oddelku, nato opravljal naloge razvijalca, mojstra v TV proizvodnji, tehnologa, glavnega tehnologa za TV, bil pa je tudi član inženiringa za televizijo in slednjič postal vodja sektorja kontrole kvalitete. Njegovo delo je na Pržanu veliko pomenilo, bil pa je tudi vzor odločnosti in tistega, čemur pravimo Iskraš Z dušo in srcem. Ne le svoje delo tudi svoja sinova je usmeril tako, da bosta lahko koristila Iskri.
Aktiven pa je bil tudi v svojem življenjskem okolju. Športni aktivist ni nikdar nehal biti, čeprav je imel težave z zdravjem, ki bi marsikoga odvrnile od podobnih naporov. Nikdar ni bil površen — ko je delo sprejel, ga je opravil do konca. To dokazuje športno igrišče, za katerega je največ pripomogel, to dokazuje njegovo strokovno delo, ki ga ne bi mogel opraviti tako, kot ga je, če ne bi tovarna postala njegov drugi dom.
Njegovo pionirsko delo bo ostalo za vedno zapisano v kroniki Iskrine tovarne na Pržanu!
Sodelavci
Na slovesnosti ob otvoritvi razstave so prejeli najaktivnejši inovatorji zaslužena priznanja in nagrade, med njimi trije Iskraši:
Janez Alič iz TOZD HIPOT Šentjernej je dal izjemno velik prispevek k razvoju proizvodnje hibridnih vezij. Kot dolgoletni konstrukter inovator je s posebno domiselnostjo reševal mnogotere probleme, ki so se prijavljali pri razvoju v tehnologiji in vpeljavi v proizvodnjo raznih hibridnih vezij. Sam in v sodelovanju s sodelavci je v zadnjih dveh letih izdelal in realiziral štiri inventivne predloge, ki predstavljajo pomembno postavko v nadaljnjem razvoju TOZD HIPOT.
Skonstruiral in patentiral je posebno izvedbo žičnega priključka, kot nadomestilo za sedaj uvožene kontakte. Izdelal je osnovno zamisel za tehnologijo chip uporov, sodeloval pri konstrukciji avtomata za lomljenje chipov, sodeloval pri konstrukciji sitotiskarskega stroja s krožnim sitom.
Franc Rabzelj iz TOZD Upo*1 ■ Šentjerneju je prejel nagrado za raA I zaščitnih uporov za U const., ki so on), gočili Iskri IEZE, TOZD Upori razšli' tev ponudbe predvsem za izvoz. p Leopold Mihelič — Iskra, TO*' Napajalne naprave v Novem meStVke dokazal, da je mogoče ustvariti veh1^ prihranke z angažiranim delom na vsa kem delovnem mestu. Kot Itebavni j ferent je vedno iskal možnost za nad mestitev dražjih materialov s cenejši^ uvoženih z domačimi. S takšnimi pre logi je samo v letošnjem letu prihran svoji TOZD okoli 1.200.000 dinarjev Marjan Lenart iz TOZD Novo mesto s skrbnim opazov^ njem dela strojev in delavcev išče nac ne, kako bi delo olajšal in hkrati pove čal kapacitete naprav. V njegovi )e meljni organizaciji še posebej cen)J izboljšave na stroju za kopirno bruse nje, kjer je skonstruiral mehanizem avtomatsko prestavljanje brusa spremenil obliko rezilnih nožev.
r
POTREBE PO SODELAVCIH
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 83’ členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela in naloge. v glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka.	_
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije Aj Ljubljana, Š 11, telefon 213-213, int. 21-25.
Iskra Elektrozveze, TOZD SPS 1. Čistilka
Pogoji: osnovna šola, predviden OD 8.000 din
TOZD PMD 1. Strugar
Pogoji: poklicna šola, 5 let delovnih izkušenj, predviden OD 10.000 din
TOZD TTS 1. Strojni ključavničar
Pogoji: KV ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj, predviden OD 9.000 din.
Delo je za določen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili p°š' Ijite v 15 dneh na naslov Iskra Elektrozveze. kadrovska služba, Ljubljana.Stegne 1
POPRAVEK
Iskra ZORIN, TOZD CAOP pri
Programerju I — smo pomotoma objavili zahtevano izobrazbo dipl. ing. namesto ing. matematike, računalništva ali elektrotehnike. Za pomoto se opravičujemo!
P
V
ku
spi
Zlil
go
mi
:*k
Ze
Ze
Vq
hi
1e
nii
ce
mi
Zn
kc
fii
kt
K
to
Sc
n
k
it
$1
h
ia
ri
k
n
i
v
ji
c:
l
n
v
li
e
v
IZ DRUŽBENO-POLITICNE OCENE SOZD ISKRA
Družbenopolitične organizacije, njihov položaj in oblika organiziranosti SOZD Iskra
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
IH. DELOVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DELEGATSKEGA SISTEMA V SOZD ISKRA
Razvejanost sistema SOZD Iskra ter dogovori, ki smo jih zapisali v samoupravni sporazum o združevanju v SOZD, po katerih se večina odločitev na samoupravnih organih SOZD sprejema v skladu z odločitvami, ki so jih delavci sprejeli z osebnim izjavljanjem, ali na DS TOZD, zahteva veliko samoupravno disciplino vseh udeležencev, posebno v rokih sprejemanja odločitev. Pri tem je seveda nenadomestljiva pomembna
vloga družbenopolitičnih organizacij, še posebej sindikata, da deluje celoten sistem koordinirano ter upoštevajoč skupne interese vseh udeleženk.
V	SOZD Iskra lahko ugotavljamo, da nam je do sedaj uspevalo ohraniti učinkovitost pri sprejemanju samoupravnih odločitev tudi zahvaljujoč se aktivni vlogi družbenopolitičnih organizacij.
V	glavnem bi lahko opredelili naslednje značilnosti pri uresničevanju samoupravljanja in delovanja samoupravnih organov v okviru SOZD Iskra:
— delovanje delavskih svetov na vseh ravneh organiziranja se je bistveno izboljšalo, saj delegati prihajajo na seje dobro pripravljeni, kvalitetneje pa so pripravljeni tudi materiali za odločanje. Poslovodni organi po
pravilu delujejo,pri odločanju \ skladu s svojo zakonsko funkcijo ter so le redki primeri njihovega nesamoupravnega ravnanja do delavskih svetov
—	v fazi izvajanja ZZD smo v samoupravne splošne akte po pravilu vnašali tudi določila, ki opredeljujejo način sprejemanja odločitev. Pri tem lahko zaznamo, da smo velikokrat opredelili zahtevnejšo raven odločanja, kot jo zakonodaja zahteva predvsem zaradi tega, da bi zagotovili resnično demokratsko odločanje pa tudi rešitve, ki jih je kasneje prinesla sodna praksa, nam niso bile še znane. Tak pristop pa se nam že včasih kaže kot neučinkovit, saj je v nekaterih primerih težko zagotavljati sklepčnost, predvsem zborov delavcev, po drugi strani pa spet razvrednotimo pomen delavskega sveta kot organa upravljanja
—	napredek se čuti tudi pri vključevanju družbenopolitičnih organizacij v delovanju delavskih svetov ter ostalih organov upravljanja. Posebno pomembna je njihova vloga v fazi javnih obravnav ter pri delovanju samoupravnih skupin
—	še vedno se čuti pomankljivost pri izvajanju kontrolne funkcije v organih upravljanja, ki se kaže pri nedoslednem spremljanju izvajanja sprejetih samouprav-
nih odločitev ter uveljavljanja odgovornosti nosilcev izvedbe
— kot pomanjkljivost pri delovanju delavskih svetov in ostalih organov upravljanja v TOZD lahko štejemo velikokrat tudi preveliko zaprtost v okvire in probleme TOŽD ter s tem slabo in nedosledno upoštevanje širših družbenih interesov.
Pri delovanju samoupravnih organov na ravni SOZD bi lahko opredelili naslednje ključne ugotovitve:
a) DELAVSKI SVET SOZD
Delavski svet deluje kot skupni organ upravljanja združenih delovnih organizacij. Večino odločitev sprejema v soglasju s sklepi referendumov zborov delavcev in DS v TOZD. Avtonomno sklepa le o zadevah, za katere je pooblaščen po samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD Iskra, kar pa je v večini primerov omejeno le na proceduralna in kadrovska vprašanja. Tak način dela zahteva absolutno soglasje vseh delegacij, kar lahko tudi zavre posamezne odločitve, ki so v interesu velike večine delavcev v SOZD.
Lahko sicer ugotovimo, da je delavski svet v dosedanji praksi deloval uspešno, kljub zapletenosti samoupravnih postopkov. To je tudi odraz visoke integrativnosti same
ZD Iskra, kar pa ne pomeni, da ne b° , rali vprihodnje bolje definirati poob 3 SOZD in posebnih procesov vsklaj6^
, ko za posamezno odločitev ne bodo ) v SOZD.	■.(
'ozitivno lahko ocenimo tudi sodelov , ižbenopolitičnih organov in delavs* ^ ta, saj poteka v konstruktivnem duh“ . kladu z zakonskimi in samoupravno sp
imi normamj. Tako DS redno obravn ^
bude družbenopolitičnih organizacij' njih opredeljuje, ali pa prosi za sta 1 ižbenopolitičnih organizacij d° P°sa,žuč. i vprašanj, ki niso vsklajena, ali S0_L-Up ga pomena za nadaljnji razvoj SU
Za razliko od delavskega sveta pa n^. peli zagotoviti ustrezne aktivnosti o , v pri DS SOZD. Pri odborih bi morah P' z jami DS strokovno obdelati vPrasan^e-ihovega področja, vendar tega ne a jo dosledno. Predvsem se pojavljajo P ^ ;mi pri teni, da se člani odborov na s jah pojavljajo kot predstavniki P°sa |ni h DO iz katerih so, ne pa. kot nev okovni delavci, ki morajo strokovno li predloge za DS SOZD. Pri tem Prc..eV a jo obliko delovanja strokovnih kclcB 1^. vsklajujejo stališča posameznih DO-orno bomo morali zato ob novelaci)

,skRA
MIKROELEKTRONIKA — DO V USTANAVLJANJU
Poraba mikroelektronskih Vezij hitro narašča
Vse večja avtomatizacija proizvodnje, telekomunikacij in prometa zahteva tudi vse večjo koncentracijo elektronike, ki jo zanesljivo lahko jamči le mikroelektronika. To težnjo vse bolj čutijo tudi v Iskrini Mikroelektroniki. Naročil za posebna vezja je vse več, tako za domači trg, kot tudi za izvoz.
V Iskri, Mikroelektroniki, delovni organizaciji v ustanavljanju, so pred kratkim dobili novega direktorja, diplomiranega inženirja elektrotehnike in magistra ekonomije Iva Baniča. Ivo Banič je star Iskraš, sicer star 49 let in večini v Iskri poznan iz marketinške dejavnosti, komerciale in zunanje trgovine. Nanj smo se obrnili z vprašanjem, kako teče nova investicija v II. fazo proizvodnje mikroelektronskih vezij, kako jugoslovanski kupci naročajo mi-krovezja in kako teče proizvodnja v tovarni.
, takole pravi: »Naj povem na začet-,U’ da sem delo v Mikroelektroniki rad f^ejel. Če ne bi bil prepričan, da je to Z:ires koristno in zanimivo delo, bi se ga 'Sotovo ne lotil. Reči moram, da je Wada in visoko strokovno usposobljena ,^'Pa sodelavcev v Mikroelektroniki c|o zagnana v svoje delo in je že doslej Ze'o veliko naredila.
Marsikdo ne ve. kako težko, odgo-v°rno in samosvoje delo je opravila Slrokovna ekipa Mikroelektronike, ki U) zahtevno vejo najsodobnejše teh-n|ke presadila v Iskro. Nobenih precedenčnih primerov ni bilo in ni se bilo ^goče z nikomer posvetovati. Vse Zr,;|nje so morali samostojno in do-j.enčno prenesti v čisto nove in speci-k'ne razmere. Najbližji, ki je lahko Mrkoli svetoval je bit v Santa Clari v Mtlifomiji. kar pa seveda ni preveč pri r°ki. Moramo pa reči, da so strokovni ^delavci to ogromno delo odlično °Pravili.
Prav zdaj zaključujemo investicijo v k fazo proizvodnje mikrovezij. Delo je Zek) zahtevno in naši inženirji in tehniki Cčino opreme sami fizično montirajo.
Cciznost, strokovno znanje in visoka filološka raven zahtevajo že pri mon-Ijkd opreme visoko stopnjo tehnolo-s|Cga znanja.
Proizvodnje mikrovezij pa ne smemo ,računati po klasičnih merilih po številu jelkov ali vrednosti. Najvažnejše me-f1*0 je višina integracije, ali če hočete koncentracije elementov in funkcij v ttikrovezju, še bolj precizno: število Začctih rezin.
Tako lahko rečemo, da je zmoglji-v°st Iskrine Mikroelektronike 4 mili-Jone vezij na leto, kar pa je zelo nepre-Clzno. Natančneje lahko rečemo, da je 2aiog|jivost Mikroelektronike 25.000 rezin. Rezina pa pomeni od 100 do 500 Czij, odvisno od velikosti tega vezja.
Mtr pa je bistvena gostota, so tu važni ekvivalentni tranzistorji. Na enem Czju pa je integriranih 10, 2(1 ali 30
Ivo Banič.
tisoč tranzistorjev. Po tem merilu bomo izdelovali približno 25 milijard ekvivalentnih tranzistorjev na leto. Tako smo povedali najvažnejše merilo kapacitet, ker je iz 25 milijard tranzistorjev možno narediti velikansko število funkcij.
Standardnih vezij delamo zelo malo. našit specialnost so posebna mikrovezja po naročilu, l a vezja so naročena po želji kupcev za čisto določene funkcije in so izkoriščena s 100%. Standardna vezja se namreč izkoriščajo le 20 do 40-odstotno.
Skratka, vsi kupci, oz. naročniki vezij. kPpostavljajo zahtevo, da je volumen majhen, majhna potrošnja energije in d;i je koncentracija visoka, se odločajo za specialna vezja, izdelana po naročilu. Ker pa pomeni poraba mikroelektronskih vezij določeno prestrukturiranje in s tem seveda investicije. se ta proces pri nas odvija bolj počtt-
<i.
Tako je v Iskri in vsej Jugoslaviji.Oh znanih restrikcijah je to eno dejstvo. Drugo, za nas pomembno pa je. da vse bolj prodiramo in bomo še bolj, na svetovna tržišča, lam pa se moramo pojaviti z najnovejšo generacijo elektronike. ki jxi nujno vsebuje mikroelektroniko. ('tis in položaj ter nujna usmerjenost v izvoz sili vse proizvajalce, zlasti profesionalne elektronike, da posežejo po mikrovezjih.
Seveda pa je vprašanje, koliko so porabniki na to pripravljeni. Menim, da je večina v Iskri pripravljena. Seveda ne povsod enako, tu bolj, tam manj in taka je ocena tudi za vso Jugoslavijo.
Večina kupcev naroča posebna vezja predvsem za izdelke profesionalne elektronike. Tako prav zdaj izdelujemo


y .- >	.
.v-#'-
Mikrovezje — za primerjavo vžigalica.
^'agavanje rezin za mikrovezja (Marija Raj bar).
(.“^Pravnega sporazuma o združevanju v Sp-D natančneje opredeliti vlogo in način ^lovanja teh odborov, kot tudi njihovo po-^čje dela, saj ugotavljamo, da tisti odbori, snto jih ustanovili zaradi potreb po vskla-'VanJu vprašanj na določenem področju pa ls° opredeljeni v samoupravnem spora-I^tiu o združitvi v SOZD. zelo uspešno dc-leJO (npr.v samoupravnem sporazumu o j ružitvi v SOZD, zelo uspešno delujejo °^*'or zn varstvo pri delu in humaniza-
E1, SAMOUPRAVNA DELAVSKA
k0ntrola
v dosedanjem delu odbora za samou-rravni nadzor v SOZD Iskra, ki je sestavljen neposredno voljenih delegatov DO. lahko ^Sotavljamo veliko pomanjkljivosti. Kljub “ari normativni ureditvi dela tega organa.
° v samoupravnem sporazumu o združe-Jinju v SOZD, kot tudi v Statutu SOZD. ni j.Jai kvalitetnejšega premika v njegovi ak-■ nosti. Ocenjujemo, da tako stanje pogo-k ^ Vseh'nil dela tega organa, ki ni pod vsa-_‘'dnevnim pritiskom perečih problemov. Ipiohno kot so organi SKD v TOZD. ,Tak mora obravnavati bolj načelna vpra-‘ "Jit. ki so zahtevnejša in kompleksnejša po i °lI Vsebini ter terjajo boljšo in celovito in-rrniranost članov odbora.
Verjetno moramo oceniti, da ta organ pri svojem delu tudi ni dobil zadostne podpore družbenopolitičnih organizacij, kljub stališčem. ki jih je o nalogah sindikata sprejel RS ZSS v letu 1980. Prav tako tudi nismo uspeli povezati organov delavske kontrole po vertikalni organiziranosti pri skupnem reševanju problemov, ki jih občutijo delavci v posameznih sredinah. Bolj bomo morali zato usmeriti aktivnost delovanja odbora za samoupravni nadzor v kontrolo kvalitete gospodarjenja in izvajanje sprejetih samoupravnih aktov ter odločitev na rttvni SOZD. pri čemer je posebno pomembno izpolnjevanje planskih aktov ter kontrola delovanja organizacij skupnega pomena.
Tudi na področju delovanja delegacij v SIS in zborih združenega dela ne moremo biti zadovoljni. V prvih dveh mandatih nismo uspeli- najti ustreznih metod dela delegacij. Predvsem smo šepali na organiziranju konferenc delegacij v večjih središčih (npr. Ljubljana), na povezanostidelegacij z organi upravljanja ter strokovnimi službami tet na informiranju delegacij.
Zaradi takih ocen smo se odločili, da bomo na ravni SOZD Iskra pripravili problemsko konferenco, ki naj bi pomenila osnovo za nadaljnje aktivnosti pri poživitvi delovanja delegatskega sistema v sleherni naši TOZD.	"	X~—'
vezje zti telefonsko centralo S 20(10, to je za nov sistem. Delamo tudi mikrovezja za telefon ETA 800, poleg tega pa pripravljamo vezja za vrsto izdelkov v Kibernetiki, instrumentih, Elektroop-tiki in drugod. Poleg tega delamo mikrovezja za izvoz v Italijo in Avstrijo. Delamo pa še tudi neke usluge na mikrovezjih za nekatere ameriške kupce.«
F. Kotar
Obisk
predstavnikov zveznega sekretariata za LO
V DO CEO so predstavniki JLA obravnavali aktualne naloge delovnih organizcij CEO in DO Elektrozveze.
Najvišji predstavniki sektorja za vojaško proizvodnjo so predvsem ocenili
Bo naš Poslovni center zaživel vsak dan uro pozneje?
DO INVEST SERVIS
Začetek dela za delavce skupnih dejavnosti ob sedmih
Ob akciji za čimbolj varčno porabo energije je prišlo tudi priporočilo slovenskega izvršnega sveta in slovenskih sindikatov, naj bi pozimi začeli delati pozneje. To priporočilo zlasti velja za delovne organizacije, dejavnosti in ustanove, ki delajo v eni izmeni, to pa je doslej pomenilo večinoma čas od 6. do 14.
In kako bomo delali v Iskri? Ker večina tovarn in delavcev v neposredni proizvodnji dela najmanj v dveh izmenah, precej pa v treh, je tu skoraj nemogoče kaj.spremeniti. Tovarne obratujejo praktično 16 ur dnevno, oz. 24. Zato je po informacijah, ki smo jih zbrali po delovnih organizacijah doslej obveljal predlog, da tovarne delajo v neposredni proizvodnji'povsod tako kot doslej. Prva izmena od 6. do 14. druga od 14. do 22. in tretja od 22. do 6. zjutraj.
Drugače pa je za delavec, ki so zaposleni v skupnih dejavnostih in to skoraj izključno v eni — dopoldanski izmeni. Te že nekako lahko vzporejamo s službami in ustanovami javne uprave, ki ho premaknila delovni čas po večini od sedanjega na osmo uro in to do 16. in še dlje, odvisno od odmora in delovnih sobot.
V kranjskem bazenu šo se v Iskri dogovorili. da bi začeli delati delavci v • skupnih dejavnostih ob 1: Pravtako so se dogovorili v Stegnah, ki je največji
kompleks Iskrinih tovarn v Ljubljani, enako na Savski cesti in drugod. Seveda so povsod uredili tudi vprašanje dejavnosti tistih delavcev, ki so nujno vezani z operativnim delom na neposredno proizvodnjo tudi po delovnem času. Tako je z nekaterimi tehnologi, vzdrževalci, skladiščniki pa še s kom.
Seveda pa bo treba urediti tudi vse spremljajoče dejavnosti, ki spremljajo premik delovnega časa s šeste na sedmo uro. Tako prehrano, prevoze, otroško varstvo in tako naprej.
In kitko bodo delali v naši največji poslovni hiši - v PPC na Trgu revolucije? Predvsem bodo prilagodili delovni čas delu v delovnih organizacijah, za katere delajo. Seveda pa je pri tem treba upoštevati tudi gibljiv delovni čas in fiksne ure začetka in konca dela. Gibljiv delovni čas je seveda po stoje boniteta za vsakega delavca, hkrati pa je to tudi nuja. Prihod na delo in tudi odhod z delti še mora raztegniti najmanj na eno uro.
Zakaj tako dolgo? Ker dela v PPC precej čez 1000 ljudi je treba računati z zmogljivostmi vhoda, dvigal in končno tudi registrirnih ur, ki beležijo čas prihoda na delo in z dela. Samo ugibamo lahko, kitko bi bilo, če hi se hkrati znašlo pred dvigali I ()()() ljudi! Zato so pripravili temeljito analizo in na podlagi delovnega časa v Iskrinih delovnih organizacijah pripravili dva alternativna predloga:	___
Definicija termina	Sedanje stanje	PredloR	Varinnta
1. Čas za pričetek <ielax	6.00-7.50	4 7.30-8.30	7.00-8.»O
?. Čas obvezne prisotnosti	7.50-15.50	8.30-14.30	.	8.50-14. ',()
3. Čas za zaključek dela	15.30-17.00	15.50-17.00	14.30-17.00
't. Časovno obdobje za opravilo del.dolž.	6.00-17.00	7.50-17.00	7.00-17.00
5. normalni del.čas	6.50-1^.00	8.00-16.50	7.50-10.00
6. Delovni čas ob petkih	6.50-14.50	8.00-16.00	7.30-l5.50
7. Maksimalno število dovoljenih oprav.ur	10(11)	9,5	10
8. Dovoljeni mesečni presežek ur	25	20	20
Morajo pa pohiteti z odločitvijo, saj Končno in zadnjo besedo bodo v de-koiegij predlaga, naj bi novi delovni čas lovnih organizacijah in skupnih službah začel veljati že 15. novembra.	rekli te dni in o tem bomo še pisali.
Toliko vam lahko povemo danes.	FY
izvajanje pogodbenih obveznosti v obeh DO.
Delegacija se je ob tej priložnosti podrobneje pozanimala za možnosti dolgoročnega sodelovanja in izrazila pri pravljenost podpreti delavce DO Elektrozveze pri premagovanju nastalih težav. Kritično so ocenili neenotnost, ki pri posameznikih obstaja in zahtevali, da DO Elektrozveze z ja o začrtanim programom v sanacijskem r . rtu, zagotovi izpolnjevanje nalog, za katere je bila ustanovljena.
S sanacijskim programom v DO Elektrozveze se predvidevajo ugodnejše rešit ve v: smeri programske orien tacije, investicijskih posegov in boljše Organiziranoti poslovanja tudi z nekaterimi statusnimi spremembami, v DO.
13.C,
ISKRA — AVTOELEKTRIKA
Ugodni devetmesečni poslovni rezultati
Te dni smo na zborih delavcev in na zasedanjih delavskih svetov v vseh temeljnih organizacijah in DSSS novogoriške Iskre — Avtoeiektrike sprejemali poročilo o poslovanju od januarja do Septembra letošnjega leta. Rezultati so dokaj ugodni. Nobena izmed 10 temeljnih organizacij ni poslovala z izgubo, je pa izredno značilno, da smo delali v zelo težkih gospodarskih pogojih. Težave pri preskrbi z repromateriali so bile za "letošnje leto sicer pričakovane, vendar ne v taki ostrini, kot smo jim bili priča v letošnjih devetih mesecih in, ki nas bodo še bolj spremljale tudi v novembru in decembru.
V rezultatih, ki smo jih dosegli v prvih treh kvartalih letošnjega leta se odražajo napori vseh zaposlenih za doseganje planiranih ciljev, seveda pa so doseženi rezultati tudi odraz razmer, v katerih se je gospodarjenje odvijalo.
PROIZVODNJA
Vrednost proizvodnje v tem obravnavanem obdobju znaša 1,2 milijarde din in je za 11 % večja od vrednosti proizvodnje v enakem obdobju lani. Letni plan proizvodnje smo dosegli z 68 %. Planiranim rezultatom so se najbolj približali v tovarni velikih zaganjalnikov in v tolminski Iskri, kjer so letni plan dosegli 74 % največje odstopanje od plana proizvodnje pa je v tovarni vžigalnih tu-. Ijav v Bovcu in v tovarni žarnic Ljubljana, kjer so dosegli letni plan z 59%, oz. s 60%..
Moderne delovne naprave so pogoj za kakovost izdelkov.
Za neizpolnjevanje planirane proizvodnje moramo na prvo mesto postaviti kot razlog kritični položaj na področju oskrbe s potrebnimi materiali. Med kritičnimi materiali se največ pojavljajo okrogla jekla, hladno valjeni trakovi, profilni baker, bakrena pločevina, odlitki, ležaji, laki itd. Seveda je prav to vplivalo na pogoste spremembe v proizvodnem procesu. Velikokrat je nujno potrebni material prispel tik predxprete-čim zastojem v proizvodnji. Do zadnjega trenutka negotov položaj je tudi negativno vplival na zaposlene.
Problem manjše proizvodnje od predvidene s planom za leto 1982 je bil reševan tudi s prerazporejanjem delavcev, ki bi sicer zaradi izpada proizvodnje morali ostati brez dela. Razporejeni so bili v druge TOZD ali skupne službe, kjer so opravljali različna začasna dela. Tako so delavci iz tovarne malih zaganjalnikov opravili prek stotisoč ur v drugih TOZD.
V tovarni žarnic v Ljubljani je na obseg proizvodnje močno vplivalo še pomanjkanje merilne in kontrolne opreme za merjenje ključnih vhodnih materialov in kontroliranje postopka izdelave. In če pri ocenjevanju dosežene proizvodnje upoštevamo okoliščine, v katerih je proizvodnja potekala, lahko ugotovimo, da so proizvodni rezultati zadovoljivi.
Tudi v tovarni delovnih sredstev je za preteklo obdobje letošnjega leta značilno soočenje s problemom dobav reprodukcijskih materialov, rezervnih delov in orodij, kljub temu pa je delavcem uspelo vzdrževati osnovna sredstva in orodja v vseh TOZD, za katere to dejavnost opravljajo tako, da ni bilo zastojev.
Poleg tekočih del so v tretjem trimesečju opravili v tovarni delovnih sredstev tudi nekatera investicijska dela in dela na novih orodjih. Naštejmo nekatera: natiskovalno orodje za kolektorje, orodje za krivljenje rotorskih palic, stiskalnica za ro-torski list, paket orodij za posebne namene, sodelovanje pri prenovitvi galvane v tovarni malih zaganjalnikov, generalno popravilo stružnice, generalno popravilo orodja za stiskanje rotorskih listov itd.
PRODAJA
Celotna fakturirana realizacija za vso delovno organizacijo, dosežena v letošnjih devetih mesecih je Za 31 % večja od prodaje, dosežene v enakem obdobju lanskega leta. Tako je bil letni plan dosežen z 78 %. Problemi v proizvodnji so se odražali tudi pri prodaji predvsem pri nepravočasnih in premajhnih dobavah alternator-jev, nekaterih vrst zaganjalnikov in žarnic, saj ni bilo mogoče zadovoljiti vseh potreb industrije in druge vgradnje.
Prav tako je bila premajhna tudi količina nekaterih bistvenih rezervnih delov, ki bi jih lahko prodali.
Na zunanjem trgu smo dosegli 85,5 % planiranega celotnega izvoza za leto 1982, konvertibilni izvoz pa predstavlja 78,6 % letnega plana izvoza na konvertibilno tržišče.
DO ŠIROKA POTROŠNJA
Kako bo z letošnjim
poslovanjem?
Delegati so na delavskem svetu DO Široka potrošnja že obravnavali oceno, ki naj bi veljala za letošnje poslovanje. Seveda je bilo po izdelavi te ocene objavljenih že nekaj ukrepov, ki utegnejo spremeniti veljavnost napovedi, če bodo seveda pričeli učinkovati dovolj zgodaj. Zaenkrat pa velja, da bistvenih sprememb v letošnjem letu najbrž ne bo, saj se bodo učinki verjetno pokazali kasneje. Katere naj bi bile torej osnovne značilnosti gospodarjenja Široke potrošnje v letošnjem letu?
Huda ovira za uspešnejše gospodarjenje bo pomanjkanje ustreznih finančnih virov za obratna sredstva. Ko-' liko sredstev bo primanjkovalo, je nemogoče točno povedati, kajti dosedaj je bilo temu vprašanju namenjeno premalo pozornosti. Z večanjem vrednosti denarja bo seveda treba odnos v biti spremeniti, saj bodo sicer posledice lahko usodne. Že sedaj namreč velja ocena, da bodo tekoči računi v Široki potrošnji pogosteje blokirani, kar bo povzročalo zastoje v proizvodnji in velike težave pri izplačilih osebnih dohodkov. Močna ovira je tudi pomanj-• kanje liKvidnih deviznih sredstev, ki so potrebni za nakup uvoznih materialov, za devizne participacije in za vračila deviznih kreditov.
Tudi preskrba z domačimi repromateriali je močna ovira pri poslovanju v letošnjem drugem polletju. Posebno poglavje je tisto, ki govori o možnostih za izvoz, saj svetovna gospodarska kriza lahko zmeša marsikatere račune. Seštevek vseh teh dejavnikov je zato napoved o možnostih za »rdeče števil-
ke« v nekaterih temeljnih organizacijah.
Široka potrošnja se bo v" letošnjem letu (gledano v celoti) obnašala povsem stabilizacijsko pri upoštevanju določil družbenega dogovora o razporejanju sredstev za osebne dohodke. Prekorači-teljev z izjemo TOZD Montaža in Raziskovalni institut ne bo pa tudi omenjeni temeljni organizaciji imata tehtne razloge za prekoračitve —- obe se namreč močno širita, zato pa se veča tudi masa sredstev za OD.
Vseeno pa to še ne pomeni, da bi v TOZD lahko pričeli dvigovati OD, kajti poslovni rezultati so v tem trenutku šele napovedani, ne pa tudr realizirani!
Pri oblikovanju napovedi za gospodarjenje je zopet prišlo do izraza že tolikokrat na različnih organih grajano dejstvo: podatkov ni moč zbrati sistemsko, temveč se nakopičijo kampanjsko, kakor pač nanese in kolikor je v različnih sredinah dobre volje za sodelovanje. To marsikateri oceni lahko tudi zbije vrednost in postavi prizadevanja strokovnih služb — v tem pri-
Detajl iz bovške Iskre.
Če naredimo primerjavo z enakim obdobjemTani bomo .videli, da je celotni izvoz letos večji za 37 %, izvoz na konvertibilno področje, pa za 12%.
Solidni rezultati, oz. dokaj visok odstotek doseganja letnega plana celotnega izvoza so bili doseženi predvsem s povečanjem izvoza na klirinško področje (zaganjalniki in alternatorji za SZ). Na konvertibilnem področju bi lahko dosegli še boljše rezultate od prikazanih, vendar je izvoz za drugo vgradnjo v Italijo skoraj v celoti izpadel zaradi težav, v "katere je zapadel italijanski kupec."
Na področju uvoza ne dosegamo planiranih vrednosti. Celoten uvoz predstavlja 67,3 % letnega plana, uvoz s konvertibilnega področja pa 60,7 % letnega plana. Plana uvoza ne dosegamo predvsem zaradi restrikcij pri razpolaganju z devizami. Uvažali smo le najnujnejše repromateriale in bo nadaljevanje takega stanja na področju uvoza lahko imelo težke posledice v nadaljnjih obdobjih poslovanja.
ZAPOSLENI IN OD
Število zaposlenih v delovni organizaciji se je v tretjem trimesečju še nadalje zniževalo, saj je kljub večjemu številu novo zaposlenih v septembru znašalo povprečje za 9 mesecev letos 3.082 delavcev, to pa predstavlja ■ 30 zaposlenih manj, kot v enakem obdobju preteklega leta. Stanje 30. septembra letos, ko je bilo zaposlenih 3.102 delavca, se približuje stanju zaposlenih na začetku letošnjega leta, saj je le za 13 zaposlenih manjše od stanja 1.1.1982.
Masa osebnih dohodkov za to obravnavano obdobje je večja za 21 % nasproti lanskemu letu, planirana masa za osebne dohodke v letu 1982 pa je dosežena s 72 %.
Povprečni osebni dohodek v letošnjih devetih mesecih je znašal 12.212 , din in je za 21 % večji, kot v enakem obdobju lani. Izračunani povprečni neto osebni dohodek v septembru 1982 je za 23 % večji od povprečnega neto osebnega dohodka v letu 1981 in za 20 % večji od povprečnega neto osebnega dohodka v decembru 1981.
Tudi fluktuacija v delovni organizaciji se je zmanjšala v primerjavi z lanskim letom za 1,3%. Iz DO odhaja predvsem nekvalificirani kader, saj je bilo od skupno 190 delavcev, ki so prenehali delovno razmerje kar 112 PK delavcev. Delavce, ki so odšli smo nadomeščali predvsem s premeščanjem delavcev iz TOZD v TOZD.
Opozoriti moramo tudi. da smo v poslovni in rezervni sklad razporedili manj, kot v prvih šestih mesecih kar pomeni, da -je bil poslovni rezultat zadnjega tromesečja slabši od poslovnega rezultata v prvem polletju.
M.R.
merfl planske — na delovni organizaciji
v kaj čudno luč.
In še nekaj številk. Predvidevanja kažejo, da bi Široka potrošnja kot celota lahko dosegla prodajni plan na domačem trgu, ali ga celo za nekaj odstotkov presegla. Take ugotovitve, žal, ni mogoče zapisati pri izvozu, ki nas prav gotovo tudi najbolj zanima. Predvidevajo, da bi ga bilo moč uresničiti le 78 %, kar je zaskrbljujoče.
Nekaj podobnega naj bi se dogajalo tudi pri akumulaciji, ki naj bi je dosegli za petino pod načrtovano vrednostjo. Plana ne bi dosegli nikjer z izjemo TOZD Montaža in Prodaja. Zanimive so številke, ki ocenjujejo delež izvoza v celotnem prihodku. DO v celoti z izvozom prisluži kar 20,3 % (gre za konvertibilni ižvoz), od temeljnih organizacij pa prednjači TOZD Elektromotorji iz Železnikov, kjer vrednost konvertibilnega izvoza predstavlja kar 3 1 % celotnega prihodka.
SF
\
ISKRA—AVTOMATIKA
Področje za industrijsko avtomatiko
Modernizacija industrije in preostalih gospodarskih panog je vedno vezana na stopnjo dosežene avtomatizacije. Čeprav ima Iskra danes na vol velike količine kvalitetnih elementov in podsestavov, ki so predpogoj za g ditev modernih naprav in sistemov, je bila prav na področju avtomatizacij
ditev modernih naprav m sistemov, je bila prav na področju avtomaiiz<“-,J industriji do nedavnega programsko in kadrovsko precej razdrobljena-sledica takšnega stanja j e bila, da se panoga ni dovolj hitro in uspešno razdrla. Delno je bil vzrok za takšno stanje tudi v tem, da je Jugoslavija v vet
w%e*e	• m'«»-wI1 r 4k	eAI z,♦	. v 4k wx »•	4X 4 <k Ir 4k 4 4kLe e-k 4k I 4k4' 1 < e 4-1 4kl	4x4 erk «k e-k w-«1 l
la. Uelno je bil vzrok za taksno stanje tudi v tem, da je Jugoslavija v »>•-. primerov uvažala kompletno opremo tako tehnološki del, kot naprave in steme, ki šo potrebni za avtomatizacijo. Skoraj enako stanje kot v Iskri je b ^
ni‘i Cfkrrkfirtih	nv/ii-n/nioxi IT rwie«*wnwn*/ot'*ii A T Vi lu* • .
steme, ki so potrebni za avtomatizacijo. Skoraj enako stanje kot v Iskri je u ^ pri sorodnih jugoslovanskih proizvajalcih, v Energoinvestu, ATM j,, zmanjšanjem uvozne opreme pa še je na domačem trgu pojavila praznin' s tem tudi možnost za plasma izdelkov, predvsem na tistih tehnoloških P' cesih, ki jih domača strojegradnja delno obvladuje.
Ul
E Ul
Elektronska dozirna in mešalna naprava za smole v tovarni Donit v Borovnici
Takšno stanje je narekovalo, da smo v Avtomatiki takoj začeli s koncentracijo vseh področij, ki pokrivajo to dejavnost in da bi v okviru TOZD Sistemi formirali področje industrijske avtomatike. Predhodno je bil pripravljen tudi elaborat s programsko usmeritvijo, pri kateri so bili upoštevani naslednji kriteriji:
—	programska usmeritev mora biti zasnovana dolgoročno, z opredeljenimi prioritetami
—	posamezni programi morajo zagotavljati najmanj 50 % udeležbo TOZD Avtomatike, oz. SOZD ISKRA.
—	za vse programe, kjer Avtomatika ne nastopa kot finalist, morajo obstajati možnosti za dolgoročne povezave s proizvajalci opreme.
Na osnovi zaokroženega programa pa se področje deli v:
—	»otočno« avtomatiko (zaključni tehtalni sistemi, delovna mesta z roboti...)
—	izdelavo kompleksnih strojnih in varilnih tehnoltftkih linij
—	avtomatizacijo delnih tehnoloških procesov (avtomatizacija regalnih in drugih skladišč, sistemov za distribucijo materiala, tehtalno—dozirni sistemi itd.)
—	in avtomatizacijo proizvodnje tehnoloških procesov (sajvnih, oz. di-
'skontinuiranih procesov.*.) ,
Omenjeni.programi ne zaostajaj« za ostalimi tako, da trenutno nima nihče posebne prednosti."S tem je dan pogoj, da v primernem vlaganju v razvoj naprav. sistemov in podsistemov lahko pokrijemo pretežni del tržišča.
V povezavi in sodelovanju z OZD,.ki proizvajajo	strojno—tehnološko
opremo" in -močnimi inženiring organi-
tudi
zacijami pa bi nam bil omogočen izvoz v dežele tretjega sveta in drža SEV.
Tržne raziskave, ki so bile opravljt’11 vzporedno z izdelavo elaborata, so kazale, da bi bilo možno v petih le11"’ ob približno 30-60% udeležbi po P° sameznih programih planirati za cca L milijarde dinarjev proizvodov na o mače tržišče.
Če izhajamo iz trenutnega stanja, imamo za 250 miljonov pridobljen1 naročil in povpraševanje še ni UP ,!,0 tudi napovedi niso pretirane. Nekob* manj spodbudni so pokazatelji na P°
j r ^ _ i- • i _ i ■   i.. t.—10'
d roč ju tehnike. Ker se Iskra v preteklo
- * *• »	• * * v -	*• *	nfO'
sti ni dovolj načrtno usmerjala v te p' grame, nam primanjkuje senzorje • pretvornikov, delno so zaostale tud’,e. htalno—dozirne naprave in nič bolje n na različnih izvršilnih organih, ki j111 potrebujemo pri realizaciji projekt0'-
Uspeh, ali možnost, da bi tržni p° tencial zadovoljili, je v največji me odvisen od osvajanja izdelkov v de lovni organizaciji in uspešnosti pove zevanja z drugimi organizacijami zdru ženega dela.
Prve stike smo že navezali z En«P goinvestom in ATM, v okviru SOŽV pa s Kibernetiko, s katero se dogova1"' jamo o usklajevanju programov. £n° izmed pomembnejših sodelovanj P3 beležimo s SOZD Slovenska stroj0' gradnja in njenimi delovnimi organiz*1' cijami. s katerimi smo se dogovorili-0 bomo ustanovili skupni proda) no—projektni biro za realizacijo dm bave kompletne tehnološke oprem6-prpdvsem na področju prehrantim1-industrije, gradbenega materiala, k° mije in metalurgije.	^ ^
Dve naši sodelavki Angelca Srša, delavka iz TOZD UZ in Anica Faganel, pomočnik v0^ računovodstva DO, sta odšli v pokoj. Njuni sodelavci so ob lej priložnosti priredili skro"1 ^ slovesnost, na kateri so se jima za njun trud in dolgoletno prizadevno delo, katerega seje p0 . liko letih v Iskri že kar precej nabralo, najiskreneje zahvalili. Še posebej so jima izrekli /n-rtU nosi zit njuno nesebičnost in pripravljenost pomagati, ali poprijeti za delo kadarkoli je h' bilo potrebno.
udarile
Obe sodelavki sta se zah valili za izkazano pozornost ter ob tej priložnosti še posebej potno dasta v takšnem kolektivu, kot sta bili radi delali, saj sta se v njih dobro počutili ter. da bosta v bodoče usele vsakega snidenja s svojimi dosedanjimi sodelavci.
^KdJE ISKRA COMMERCE POSLOVALA V 9. MESECIH
Uspešno doma, manj na tujem
Iskra Commerce je v 9. mesecih tega leta uresničila za več kot 15 milijard dinarjev prodaje in storitev. S tem je letni plan realizirala 66-odstotno, lanskoletne rezultate iz enakega obdobja pa prekoračila za tretjino. Med posameznimi temeljnimi organizacijami je letni plan prodaje najbolje izpolnjevala TOZD Marketing, sledita ji Servis in Zastopstva, medtem ko TOZD Prodaja in TOZD Zunanji trg tega načrta nista uresničili.
T°ZD PRODAJA
..Koi je znano je ta temeljna organiza-Clja razdeljena na dve dejavnosti — !"aloprodajo in domačo nabavo. V dednosti maloprodaje so letošnji plan v reh četrtletjih realizirali le 68 odstot-I0. vendar pa kumulativnega 100 od-. °tno. Poudarjajo, da šo se v vsem tem asu srečevali s pomanjkanjem nekate-'h Iskrinih izdelkov, zlasti iz programa Slr°ke potrošnje. *
Pestilo jih je tudi splošno naraščanje ^likvidnosti, ki je v gospodarstvu pobilo prekomerne terjatve do kupcev, s'em pa tudi vedno večje pomanjkanje °°ratnih sredstev.
2a letošnje poslovanje je značilno to, da dobavitelji pogojujejo do-
doi
ve z avansi in pa, da zmanjšujejo že
govorjene prodajne količine, i Povsem enak indeks, kot v malopro-taji, so dosegli tudi v dejavnosti dpmače ,®bave, s tem da so lanskoletno realiza-C|Jo presegli za skoraj petino, povsem P' so se približali kumulativnemu Planu.
Vzroki, da plana niso realizirali so nani: splošno pomanjkanje reproduk-jjbkih materialov, plačilni pogoji ter ,evizna participacija. Morda podatek: elezarna v Smederevu je dobavila Iskri 0 sedaj le 51 odstotkov od zahtevanih ^ičin hladno valjanih trakov in p loče-lne, tovarne iz Banja Luke pa samo 9 Pdstotkov dogovorjenih količin. O sami kakovosti ne bi zgubljali besed.
Skupno je TOZD Prodaja prodala v . • mesecih dobrih 5 milijard 300 milijonov dinarjev, kar je za petino več kot v inskih 9. mesecih.
T°ZD SERVIS
Servisne delavnice so v devetih mescih izvozile 319,6 milj. dinarjev od storitev in prodaja materiala, kar je 7% kot smo planirali in 27% več kot v anskem primerjalnem obdobju. Pro-t;uktni sektorji so prodali za 24 1,6 milj in rezervnih delov, kar je 13 % več kot Panirano in 37% več kot v enakem ob-oobju lanskega leta.
. blajhujši problem Iskrinih serviser-!ev so še vedno slaba likvidnost, pre-
majhne zaloge rezervnih delov in neplačana realizacija.
TOZD ZUNANJI TRG
Ta, za vso Iskro izredno pomembni kolektiv, je v 9. mesecih uresničil le 61% izvoznega. načrta, mnogo bolj uspešen pa je ta'rezultat, če ga primerjamo z enakim obdobjem lani: izvozili so za 13% več ob upoštevanju novega tečaj dolarja tudi za lansko leto.
Na konvertibilno območje so izvozili za več kot 8!_ milijonov dolarjev.
Ti izvozni rezultati kažejo, da letošnjega plana izvoza ne bomo uresničili. Vzroki so predvsem v težavah pri pridobivanju izvoznih naročil, kar je posledica recesije na svetovnih trgih, pa tudi v starosti Iskrinega izvoznega programa in s tem v nekonkurenčnosti naše ponudbe.
Trenutno tudi še ne morejo oceniti, kako bodo vplivali najnovejši ukrepi Zveznega izvršnega sveta, na njihov izvoz in uvoz, verjetno pa bodo prišli do veljave šele prihodnje leto.
TOZD ZASTOPANJE TUJIH FIRM
Na poslovanje tega kolektiva je vplival že znani položaj zunanje—trgovinske menjave. Prvi tak pokazatelj je število sklenjenih pogodb med našimi partnerji v Jugoslaviji in zastopanimi tvrdkami. Slabšajo se tudi plačilni pogoji, dobave itd.
TOZD MARKETING
V uvodu smo že omenili, da je ta temeljna organizacija — po sestavi in or: ganizaciji docela spremenjena od prejšnje — najbolje poslovala v vsej Iskri Commerce v obdobju januar — september (letni plan je uresničila 82%) kumulativnega presegla za 21 odstotkov, lanskoletno realizacijo pa 17 odstotkov.
Kljub temu pa so se na tržnemu področju srečevali s številnimi problemi, predvsem tako imenovano desortira-nostjo blaga, ko so nekatere blagovne skupine ostajale na zalogi, drugih pa jim je primanjkovalo.
LD
•lO KONDENZATORJI. SEMIČ
0 poslovanju v devetih ihesecih
Proizvodnja
,y septembru smo proizvedli' za Jy98.383 din blaga, ali 85% od mednega plana proizvodnje. V devetih Učečih letošnjega leta smo tako dosc-Ij1 proizvodnjo v višini 504,946.932 ln- kar predstavlja 5 1 % letnega plana Proizvodnje. Temeljne organizacije pa s,) plan proizvodnje v obdobju ja-nUar—september dosegale takole: ’
. TOZD Elektronski kondenzatorji !e Proizvedel za 195.685.837 din blaga, jrpredstavlja 58% doseganje letnega Plana
— TOZD Energetski kondenzatorji je s proizvodnjo v višini 169.059.057 din dosegel 55% letnega plana proizvodnje
— TOZD Mehanski deli in naprave je proizvedel za 28,175.445 din blaga za eksterno prodajo in je letni plan izpolnil 25%
— TOZD HOM pa je s proizvodnjo v višini 1 12.026.593 letni plan proizvodnje izpolnil z 48%.
Izvoz
V' septembru 1982 smo izvozili za
*■ ‘Inlžini vsegu svege/JvAcg« kompleksa te pr tulijo liikoimemn tiui komunalni , ('nadnjo so odlapali skoraj dve leli. zaradi različnih zapletov Z.tlai polapajo <‘l' š" plavni zbiralnik kanalizacije, io je pravzaprav presiaviiev kanalizacijskega j '"tilnika Semvid - l.iloslroj. ki zdaj poteka prav po zemljišču, kjer so predvidena ^""lisca za nove pradnie v Stepnah.
' "6. zbiralnika pa im potekal vod KELT {toplovodno ogrevanje), instalacija '■" elektriko visoke napetosti. I‘l / kabli, plin. voda, javna razsvetljava in čez vse po no. za^taninetn mu rtu se javna cesta. Med Mikroelektroniko in Magneti pa je '"‘'Ividcn podhod za pešce in kolesarje, kar je trenutno zelo aktualno, za prehod na """sirijsko cesto.
929.034 dolarjev, skupaj pa v devetih mesecih realizirali izvoz v višini 5.065.900 dolarjev, kar predstavlja 43 % letnega plana izvoza. Na konvertibilno področje smo v tem obdobju izvozili za 2,869.207 dolarjev, kar predstavlja 32% izpolnitev obveznosti.
Po TOZD smo izvozne obveznosti na konvertibilno področje izpolnjevali tako:
— TOZD Elektronski kondenzatorji je na konvertibilni trg izvozila za 2,016.001 dolarjev," kar predstavlja 56% letnega plana
— TOZD Energetski kondenzatorji je izvozila za 1,533.181 dolarjev ali 50% plana konvertibilnega izvoza
— TOZD Mehanski deli in naprave je z izvozom v višini 205.947 dolarjev dosegel le 10% realizacijo letnegp plana.
— TOZD EOM je na konvertibilni trg izvozila za 1.310.771 dolarjev in tako plan dosegla s 44%.
V	obdobju januar—september smo na klirinško področje izvozili za 2,196.693 dolarjev, kar predstavlja 83% od letnega plana klirinškega izvoza
UVOZ
V	devetih mesecih letošnjega leta smo uvozili za 3,438.000 dolarjev, kar je 45% letnega plana uvoza. S konvertibilnega področja smo uvozili za
3.118.000	dolarjev oz. 42 % letnega plana, s klirinškega področja^ pa za
320.000	dolarjev. Za 457.732 dolarjev materiala smo dobili s konvertibilnega področja v predelavo.
FINANČNI REZULTAT
V	septembru smo ustvarili celotni
prihodek v višini din 174.757.990, oz. v obdobju	januar—september
1.004,601.915 oz. 74% letnega plana CP. Po TOZD smo CP dosegli tako: TOZD Elektronski kondenzatorji je letni plan CP izpolnila z 80% v višini 284,775.952 din, TOZD Energetski kondenzatorji CP v višini 274,498.620 din. ali 8 1 % letnega plana, TOZD Mehanski deli in naprave je z 224,590.206 din letni plan dosegel 74%, TOZD EOM pa je s 144,890.969 din letni plan CP dosegel 57%.
V	obravnavanem obdobju smo porabili sredstev (materialni stroški in amortizacija) za 600,983,110 din ali 74% letnega plana . Dohodek je dosegel višino 403,6 18.805 din in je letni plan dohodka dosežen s 75%. Tako je dohodek v letu 1982 za 20% večji od doseženega dohodka v istem obdobju lanskega leta.
Čisti dohodek delovne organizacije znaša 255,287.030 din in je tako dosegel 74% letnega plana. To pomeni, da so tudi obveznosti iz dohodka naraščale sorazmerno z rastjo dohodka. V pri-merjavi z istim obdobjem lanskega leta se je čisti dohodek povečal za l?i%.
Masa sredstev za osebne dohodke je dosegla višino 179,412.929 din. kar predstavlja 67% letnega plana. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je-masa sredstev za OD porasla za 21%.
Peter Golobič
TOZD MONTAŽA, SPODNJA IDRIJA
Novo
mladinsko
vodstvo
Konec septenibr o v TOZD Montaža po dveh letih pripravili volilno programsko konferenco OO ZSMS, na kateri so mladi poleg volitev novega vodstva; osnovne organizacije .tudi dodobra pretresli svoje dotedanje delo.
Podobno kot v marsikateri osnovni organizaciji so mladi tudi v Idriji
OBVESTILO
POSLOVNIM
SODELAVCEM
Obveščamo vas, da smo spremenili delovni čas tako, da od 2. novcmha naprej pričenjamo z delom uro.kasneje. Novi delovni čas je:
ponedeljek, torek, četrtek, petek: od 7. — 15. sreda: od 7. — 17.
Iskra — Široka potrošnja. DSSS,
v
Titov trg 3 a, Škofja Loka
v
Varčevanje v DO Kibernetika
V	okviru ukrepov za stabilizacijo smo v Iskri Kibernetiki sprejeli posebna pravila o ravnanju v zvezi s prevozi, predvsem glede prevozov z osebnimi avtomobili, kjer je potrebno porabo goriva znižati za 40 %.
V	delovni organizaciji smo s službenimi avtomobili mesečno prevozili okrog 32.000 km, z. zasebnimi pa še okrog 3.000.
Uporaba osebnih avtomobilov mora biti zdaj izredno smotrna, ker moramo nadomestiti še kilometre, prevožene z zasebnimi avtomobili.
Povzetek ukrepov je naslednji:
—	čimveč potovanj je potrebno opraviti z javnimi prevoznimi sredstvi. Vozne karte za vlak se bodo naročale skupno za relacijo Kranj — Ljubljana. Poenostavljen bo obračun potnih stroškov
—	povprečno porabo goriva za avtomobile je treba znižati za 5 do lO^fin to z boljšim vzdrževanjem vozil, s počasnejšo vožnjo" in z ustavljanjem motorjev ob postankih,
—	potrebe po prevozih sc združujejo tako, da se,potovanja predhodno planirajo,
—	poostri se evidenca opravljenih voženj,
—	prednost pri uporabi imajo' avtomobili z nižjo porabo goriva,
—	kadar je za prevoze z letališča potreben osebni prevoz, se koristi taksi,
—	prevoz pošte iz Kranja v Ljubljano je zagotovljen le trikrat tedensko,
—	v okviru prodaje v Ljubljani -bo organizirano nabavno mesto, da se bodo zmanjšala potovanja v Ljubljano,
—	zaradi manjšega obsega prevozov bo določeno število šoferjev razporejeno na druga dela: šoferji imajo prednost tudi pri zaposlovanju na druga ustrezna dela.
V	delovni organizaciji se uspešno izvajajo tudi drugi ukrepi, za pospešeni izvoz in znižanje porabe deviznih sredstev. V zvezi s tem se skrajšujejo službena potovanja, zmanjšuje število udeležencev na poslovnih razgovorih ter obiskih sejmov, razstav in posvetovanj.
V	Kibernetiki (menda edini DO v SOZD Iskra) smo znižali višino dnevnice na 60% (prej 70%), v primeru da se nočnina plača posebej.
Vsi varčevalni ukrepi pa so pripravljeni tako, da z njimi ni prizadet izvoz oz. povečan uvoz. Varčevalne ukrepe ju obravnaval tudi odbor samoupravne delavske kontrole in jim dal ustrezno podporo.
Nace Pavlin
TOZD Feriti: r inovacijo ing. Marka Mraka so predelali praehoma stroj napravo za ploščinsko brušenje ferimih jeder na vrtljivi magnetni mizi. Z inovac ijo se je produktivnost • stroja <S’ krat povečala!
ugotavljali, da je od velikega števila mladih — ki v tem kolektivu zaradi širjenja proizvodnje, oz. naglega večanja števila zaposlenih — aktivnih mladih premalo. Že na prvi redni seji v preteklem mandatnem obdobju (po volilni konferenci leta 1980) je bil sklenjen dogovor, da bodo mladi poskrbeli za urejena delovna mesta, da se bo kar najbolj zmanjšal izmet. Menili so tudi, da hi bilo treba v novi menzi urediti ozvočenje, pripraviti oglasno desko itd.
Seznam njihovih dejavnosti pa obsega še marsikaj. Skupaj z mladimi iz Gorenje Kanomlje so sodelovali na proslavi oh počastitvi dneva republike. se udeležili lokalne delovne akcije »BUKOVO 80«. skupaj z OO ZSMS idrijske tovarne Kolektor pripravili seminar na Črnem vrhu Obiavriavali so aktualne zunyije politične dogodke, sistem SLO in DS tet mesto organizacije ZSMS v njem. . 'volili so o nalogah sindikata pri stabilizacijskih prizadevanjih, o ekonomski krizi v svetu, o delitvi dohodka.,čistega do-' hodka in sredstev za OD Seveda je bilo zanimivo tudi poglavje o razvojnih možnostih idrijske tovarne Kolektor in Iskrine "I OZD Montaža.itd.
Mladi v Spodnji Idriji so pričeli tudi z izdajanjem svojega glasila, or' ganizii,tli smučarski tečaj, sc srečevali z vrstniki iz tovarne Rade Končat iz Labina, aktivni pa so tudi v okviru dejavnosti ZSMS v Iskri. Udeležili so se volilno programske konference v Poreču, vključujejo pa se tudi v delo mladine v okviru Široke potrošnje.
Oh naštevanju dejavnosti te osnovne organizacije pa seveda ne smemo izpustiti aktivnosti na športnem področju, ki že po tradiciji pri-
tegne tudi največ mladih. Ob tem so v poročilu o svojem preteklem delu mladi kritično ugotovili, da se žal tudi sodelovanje v okviru Široke potrošnje vse preveč omejuje na športna in spoznavna srečanja, kar pa ob obilici drugih, aktualnih problemov gotovo ni dovolj.
Na osnovi spoznanj iz dela v preteklem obdobju so se mladi zavzeli za spremembe, ki so jih tudi vključili v akcijski načrt dela za bodoče obdobje. Osnovne dejavnosti bodo tako temeljile na organiziranju OO ZSMS. uveljavljanju načel delitve po delu m rezultatih dela, še vedno bo veliko pozornost namenjeno tudi u-veljavljanju delegatskega sistema v praksi. Osnovna naloga mladih bo še naprej spremljanje gospodarjenja v tozdu, načrtneje pa nameravajo obravnavati še stanovanjsko problematiko zaposlenih; ocenili bodo aktivnost mlailih"kojnunistov na vseh področjih družbenopolitičnega dela, udeleževali se bodo mladinskega prostovoljnega dela in sc vključevali tudi v dejavnosti na področju krepitve sistema SL.O in DS. V okviru smernic svojega akcijskega delovanja p, še vedno osta ja na častnem mestu stalna naloga vseh mladih —- obujanje tradicij NOB. Čeprav jih navajamo na koncu, pa seveda tudi športnih dejavnosti ne bodo'ukinili.
Na volilno programski konferenci so v Spodnji Idriji izvolili tudi novo predsedstvo osnovne organizacije. Predsednik je postal VOJKO ČESNIK. podpredsednica VESNA KhKMA VINAR.	sekretarka
BETKA VONČINA in blagajničarka NADJA SEDEJ.
SE
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
Iskra Commerce. Ljubljana. TOZD Servis — Centralno—tehnični servis Ljubljana, Rožna dolina c. IX,6a, objavlja naslednje nove telefonske številke:
—	Iskra servis Ljubljana, nova številka naročniške centrale je (161 267—541
.— Služba za ekonomiko, plan in analize TOZD Servis, nova številka 061 267;—598
—	Produktni sektor servisiranja telefonije in alarmnih naprav (OZD Servis, nova številka 061 267—589
—	Informacije o popravljenih proizvodih v servisu Ljubljana, nova številka 061 261—276.
Ostale telefonske številke ostanejo nespremenjene.
X.________________________________________;_________;_____________ J

Investicija terja pripravljenost
Obiskali smo
bolnico Franja
O nameravanih investicijah v DO Elektrozveze smo v članku z dne 18. septembra v glasilu »ISKRA« obljubili podrobnosti ob drugi priložnosti. Menimo, da je ena izmed teh priložnosti prav te dni.
»Osrednji predmet dela investicijske službe,« govori nam njen vodja Maks Simončič — »pridobitev soglasij za investicijski program »MURA 8283«, je te dni zaključen. Tudi v časopisu »DELO« ste v četrtek, dne 21.10.1982 na prvi strani lahko prebrali obvestilo o sklepih Republiške komisije za ocenjevanje investicij.
Za našo DO je sklep imenovane komisije, s katero ugotavlja ubranost naših načrtov z republiškimi in še posebej njihova uvrstitev v prednostne naložbe izjemnega in dolgoročnega pomena. Bralcem želimo predstaviti vsebino tega investicijskega programa v glavnih obrisih takole:
—	investicijska vrednost programa je približno 550 milijonov dinarjev,
—	vrednost gradbenih del 120 milijonov din,
—	vrednost uvožene opreme 170 milijonov din,
—	vrednost domače opreme 10 milijonov din,
—	približno 14 milijonov dinarjev za ostala vlaganja,
.	— razlika do polne vrednosti pa je
namenjena za obratovalna sredstva.
V gornji finančni sestavi so zajeta gradbena dela za rekonstrukcijo proizvodnih prostorov mehanskih delov, adaptacijo prostorov za proizvodnjo končnih izdelkov (oboje na stegenski lokaciji DO), kar je osnova za postavitev in smotrno organiziranje proizvodnega procesa.
Tehnična oprema, tako domača kot uvožena, je namenjena posodobitvi opremljenosti proizvodnega procesa v vseh njegovih delih. Posebej moramo povedati, da nam sovlagatelj zagotavlja brezcarinski uvoz vse tehnološke opreme, kar pomeni, da bo realna vrednost uvožene opreme praktično podvojena.
Dotok obratovalnih sredstev je po programu predviden kasneje, leta 1984, ko bo že dosežena takšna stopnja izvedbe investicijskega programa, da bo omogočen skok obsega proizvodnje.
Osnovna organizacija sindikata TOZD Sestavni deli v DO Avtomatika je priredila v soboto, 16. oktobra enodnevni izlet za člane kolektiva. Že na štartu nas je pozdravilo prijetno jesensko jutranje sonce in v nas vlilo mnogo dobre volje ter prepričanje, da bo izlet uspel.
Dosežena stopnja pripravljenosti investicijskega programa v trenutnem poslovnem položaju pa. še ne dopušča neoviranega optimizma. Ovira obstaja ^dejstvu, da DO ne razpolaga s potreb-, no 40% vrednostjo lastnih sredstev za pričetek izvajanja; mimo tega pa udeleženci v financiranju (SOZD, IKM in LB) pogojujejo sovlaganje z notranjo konsolidacijo naše delovne organizacije.
Problematika seveda presega okvir dela investicijske službe, vendar pa menimo, da je prav, da iz tega zornega kota ocenjujemo nujnosti za preseganje nakopičenih težav. Priložnost, ki nam je ponujena z odobritvijo investicijskega programa je, brez drugih, zadosten razlog, da se s svežo voljo zavzamemo za prehod v novo kakovost našega dela in dosežemo dosegljive cilje.
Če se dogovorimo, so pred nami še nova odprta vrata, k nadaljnji rasti skozi nove projekte: v katerih bi lahko vsi in še novi sodelavci, imeli priložnost opravljati delo, ki nudi zadovoljstvo in dolgoročno socialno varnost.«
B.C.
ISKRA—AVTOMATIKA
»Obrambni dan« v TOZD AVN
Najprej smo se za krajši čas ustavili v Škofji Loki, nato nadaljevali pot po Poljanski dolini do Žirov ter prek Idrije v Cerkno in že smo bili na našem prvem cilju, slovenski partizanski bolnici »FRANJA.«
Za večino udeležencev je bil to prvi obisk tega spomenika našega narodnoosvobodilnega boja ter humanosti in iznajdljivosti pri pomoči ranjenim in bolnim partizanom. Z velikim zanimanjem smo prisluhnili kako so partizani v decembru 1943 ob pomoči domačih aktivistov postavili prve barake za ranjence in zdravstveno osebje.
Bolnico je sovražnik večkrat napadel, vendar je ni mogel uničiti, čeprav je imel na tem področju nad 75.000 svojih vojakov, nasproti okoli 10.000 borcem IX. korpusa NOV Slovenije. Bolnica pa se je kljub napadom sovražnika, zaradi svojih potreb širila in izpopolnjevala tako, da je bilo tu konec vojne že 12 barak, v katerih se je lahko naenkrat zdravilo da 108 ranjencev. Imela je svojo električno centralo, rentgen, invalidski dom, ostale medicinske prostore ter bunkerje za evakuacijo ranjencev in obrambo. Iz nje pa so pošiljali trdi medicinske ekipe v kraje, kjer so pričakovali hujše borbe, ali potrebovali zdravstveno pomoč.
Polni vtisov o volji in iznajdljivosti partizanov v tistih težkih časih zgodovine slovenskega naroda ter s spoznanjem, kaj lahko naredi človek z neizmerno voljo, zavestjo in požrtvovalnostjo, obogateni s takimi spoznanji
V okviru rednega usposabljanja članov kolektiva je bila na predlog Komiteja za SLO in DS ter pod vodstvom IOOOS organizirana in opravljena vaja »obrambni dan«.
Vaja naj bi pokaztila pripravljenost ter usposobljenost, da bi v primeru nevarnosti v čim večjem številu zapustili tovarno, se umaknili in prepeljali stroje na odrejeno mesto ter po prenehanju znova začeli z delom v posebnih (vojnih) razmerah. Oh sami vaji smo aktivirali tudi Narodno zaščito, ki je imela nalogo zaščititi tovarno, pot za evakuacijo ter samo mesto evakuiranja. Povsem razumljivo je, da je bila aktivirana tudi služba bolničarjev ter vzpostavljena radijska zveza med tovarno (vod-
Tudi pesem se je razlegla po končani vaji


Še preizkušnja v streljanju z zračno puško.
Po akciji je Komite na čelu z IOOOS analiziral samo akcijo ter evidentiral dobre ter slabe strani, ki so se pokazale ob sami organizaciji, ali pa med samo akcijo ter si nabral izkušenj za nadaljnje delo.
Menim, da je akcija povsem uspela, čeprav odziv ni bil tak, kot smo ga pričakovali, saj smo imeli težave zaradi bolj slabe udeležbe, kajti datum je sovpadal s pospravljanjem pridelkov in trgatvijo, poleg tega pa še skoraj do zadnjega dne nismo vedeli, kje dobiti skromna denarna sredstva.
Ko smo seznanili z namenom Občinski sindikalni svet, so nam ti pokazali pot iz zagate in podprli akcijo, oz. vajo »obrambni dan«.
Vsem udeležencem ter organizatorjem gre zahvala za res vztirno organizacijo in uspelo vajo. IOoS TOZD
stvom) in centrom za evakuacijo. Evakuacijo so opravljali po skupinah in sicer je vsaka skupina imela do deset ljudi z vodjem. Skupina se je po terenu gibala s pomočjo kart. Vodja skupine je vedel za kraj evakuacije, kar je bilo nujno, da je akcija potekala čim bolj konspirativno.
Akcija evakuiranja je trajala dve uri. Na prostoru za evakuacijo smo pripravili sprejem, poljsko kuhinjo ter priročno strelišče. Ob vsem tem pa smo na jari v gozdu imeli srečanje vseh prisotnih kar smo popestrili s pesmimi, deklamacijami ter izmenjavami izkušenj iz takih in podobnih situacij.
Velik interes je bil za streljanje. Streljali so z zračnimi puškami nalOm razdalje s pet poskusnimi in dvajset streli za oceno. Rezultati so bili odlični, glede na prehojeno pot in celotno situacijo.
Ob koncu akcije pa smo si privoščili skromen prigrizek, kar naj bi pomenilo preskrbo in pripravljanje hrane v izrednih razmerah
'V sektorju zunanje—trgovinske operutive, v oddelku likvidatur izvoznih faktur v Iskri Commerce so se te dni po skoraj desetletju poslovili od Milke Ogrizek, ki je odšla v pokoj.
Na temelju člena SIM. Zakona o združenem delu, člena 78., 85. in 86. Sam
louprfl
>3 h
obi
bo’
sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD Iskra, člena 120. Statuta SOŽP js r p. člena 15. in 16. Poslovnika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, sla kolegip* L 'slovodni organ SOZD in kolegij predsednikov kolegijskih poslovodnih organov in indivi ^ nih poslovodnih organov delovnih organizacij, združenih v SOZD Iskra, na skupni seji 27.10.1982 sprejela naslednji
POSLOVNIK O DELU KOLEGIJEV I. SKUPNE DOLOČBE
1. ORGANIZACIJA
Člen 1.
1. delo in poslovanje kolegija predsednikov kolegijskih poslovodnih organov in individu^
poslovodnih organov delovnih organizacij, združenih v SOZD Iskra, oblikovanega n8
•	........-	-----------------------o združitvi DO v SOZD Iskra in člena D-
delo in poslovanje področnih kolegijev SOZD Iskra, oblikovanih na temelju člena
2'SE>
Koli
oze
e8iju V o,
enaki,
melju člena 86. Samou
slovnika KPO SOZD
ipravnega sporazuma o zi Iskra (v nadaljevanju: »
kolegij direktorjev«),

moupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD Iskra in člena 16. Poslovnika SOZD Iskra,	>vltr
kakor tudi pravice in dolžnosti predsednikov, članov ter sodelujočih delavcev kolegij6^ administrativno poslovanje, potrebno za nemoteno delovanje teh teles (v nadaljevanju-8
legijeVe)-	-	Člen 2.
Kolegiji kot organi KPO SOZD, predstavljajo obliko usklajevan
Na
$ozr
pre
'eda-
INvaj
ivuivgiji ivvi vMgttsu «v, v	_______j~j____________ija dela predsednike'
individualnih poslovodnih organov DO v SOZD Iskra in koordinacije dela in p0sU'Un) ^ posamezna področja dela poslovodnih organov DO v SOZD Iskra, v skladu z določi i pravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD Iskra in Statuta SOZD Iskra.
Delo kolegijev je javno, v kolikor ne predstavlja v posameznih zadevah vojaške an
tl1 Sklepi, sprejeti na kolegijih, so za njihove člane obvezni, nimajo pa značaja samouprav"1 aktov.	^
2. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI PREDSEDNIKOV IN ČLAN KOLEGIJEV
Člen 3.	.	, yjv
Poleg pravic in dolžnosti, ki jih imajo predsedniki in člani kolegijev glede na svoj P01 jn združenem delu po zakonih in samoupravnih splošnih aktih, imajo ti še posebne pravi dolžnosti po tem poslovniku.
Člen 4.
Predsedniki kolegijev imajo pravice in dolžnosti, da:
—	skrbijo za redno in nemoteno delo kolegija, ki ga vodijo;
—	določajo dnevni red, datum in kraj seje;
—	sklicujejo in vodijo seje kolegija;
—	odrejajo člane KPO SOZD in druge delavce, ki so dolžni prisostvovati sejam; ,re.
—	skrbijo za pripravo strokovnega in drugega gradiva, ki bo predmet dnevnega reda m dijo osebo oz. službo, ki to gradivo sestavi oz. pribavi;
—	vodijo glasovanje na sejah in glasujejo;	Atfr
—	vodijo evidenco sprejetih sklepov, nadzirajo njihovo izvrševanje ter sprejemajo p°r o njihovi izvršitvi od članov;
—	odrejajo svojega namestnika v funkciji;
—	opravljajo druge zadeve, za katere so prisotni po tem poslovniku.
Člen 5.
Pr e
-I'
3' Al
. Vsi
lar, k
■‘»sle
' sl
1 Vi ‘ Vi ‘ Vi O
Ul. p
>'PI
Po
>i
Szt
levai
N?
s02
Člani kolegijev imajo pravice in dolžnosti, da:	a iku '
- se sej redno udeležujejo, morebitno upravičeno zadržanost sporočijo predsedni
odredijo svojega namestnika v tej funkciji z enakimi pooblastili;	jed6'
proučijo gradivo za sejo in ga poprej obravnavajo z delegati, organi in službami svoj
lovne organizacije;
— na seji o vseh zadevah razpravljajo in glasujejo;
(Nadaljevanje na 7. strani)
—	spoštujejo in izvajajo na sejah sprejete sklepe;	■.$
—	obvestijo po seji o sprejetih sklepih na podlagi prejetega izvoda zapisnika člane s j -poslovodnega organa, oz. člana svojega kolegija, samoupravne organe in delega
—	se v svoji delovni organizacji dogovorijo o načinu koordiniranja organov upravljanja ^ na ravni DO, kot tudi v TOZD, glede reševanja problematike, ki je bila obrav%aDreje" seji kolegija in glede izvajanja sprejetih sklepov, zlasti v primerih, ko bo DS SOZD sp mal posamezne sklepe v soglasju s stališči vseh delegacij, oz. vseh DS TOZD; ^
—	z delegati svoje DO, ki so bili izvoljeni v DS TOZD in samoupravne organe D
[ 3VUJt- LW, IXI 3V X/lll H.TX/IJX.H- . w	...	- ----,------ -	=	7 dt"8	^
TOZD, v skupščine družbeno-pohtičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter z
ičnimi organizacijami v DO, obravnavajo gradivo za sejo kolegija, po s j.^
Pc -1 1
" c n ' c
ti
' ti
c
z
' s 2 l
2. S
benopolitičnimi organizacijami .	x„..e.™--------------- —-= . - .
sprejete sklepe kolegija in jih seznanijo s stališči kolegija ter poslovodnih organo
<'*en 6'	moU'
Predsedniki in člani kolegijev so za svoje delo odgovorni po določilih zakona in satn
pravnih splošnih aktov organizaciji združenega dela, kjer združujejo svoje delo.	-a.
Isto velja tudi za delavce, ki jih predsedniki, oz. člani kolegijev pooblastijo za nadome nje — vse v okviru danega pooblastila.
3. SEJE KOLEGIJEV
Člen 7.
ovi čla"'1
Kolegiji opravljajo zadeve vsak iz svoje pristojnosti na sejah, izven sej pa njiho.'l;kjepov,,
svojih delovnih organizacijah v koordinaciji z drugimi organi in službami, na podlagi	pj„
sprejetih na seji kolegija, čigar člani so, vse v skladu s samoupravnimi splošnimi akti SU DO, kjer združujejo svoje delo in določili tega poslovnika.
Člen 8.	i	•.
Seje kolegijev sklicujejo njihovi predsedniki po potrebi, vendar pa se morajo sestat •
—	kolegij direktorjev najmanj enkrat mesečno,
—	področni kolegiji najmanj vsaka 2 meseca.	--vald
Sklicatelj seje tudi določi druge delavce, ki morajo prisostvovati seji, bodisi kot poroce
ali svetovalci.
Člen 9.
van
N
D Prip la! V er
V
'voj
'ični
Sre
F
(.len 9.	sCjo
Vabila na sejo morajo biti dostavljena najmanj 5 dni pred sejo, tako da se vabljeni n ^ ^ lahko temeljito pripravijo in zadeve po potrebi tudi obravnavajo z organi in službami
kij
»z.
'Oj'
lovni organizaciji. V izjemnih primerih pa je kolegij lahko sklicati tudi v krajšem roku
Člen 10.
Člani kolegijev so se dolžni udeležiti sej. V primeru, da se iz upravičenih razlogov ne mor6^ udeležiti, morajo svojo odsotnost sporočiti sklicatelju seje, na sejo pa napotiti svojeg3
mestnika oz. pooblaščenca z enakimi pooblastili
Člen 11.
Kolegiji so sklepčni, če je na seji navzoča nadpolovična večina njihovih članov. Kolegiji sprejemajo svoje sklepe soglasno. Glasovanje na seji je javno.	'
Ostali povabljeni sodelujejo na sejah s posvetovalnim glasom, brez pravice odlo
Člen 12.
O vsaki seji se vodi zapisnik, ki vsebuje med drugim:
—	datum in kraj seje ter čas začetka seje,	*■
__ imena navzočih članov ter imena upravičeno oz. neupravičeno odsotnih članov,
—	imena drugih oseb, ki so bile vabljene na sejo,
—	sprejeti dnevni red seje,
—	kratek povzetek razprave o posameznih točkah dnevnega reda,	riiu*50
—	sprejeti sklepi po posameznih točkah dnevnega reda, z navedbo števila glasov, s kate ^ bili sprejeti in koffkretnih zadolžitev posameznih članov kolegija, v zvezi z izvedbo s pov,
—	čas zaključka seje in
—	podpis predsedujočega ter zapisnikarjli.
Clen 13'	amei"1
Takoj po seji je treba zapisnik razmnožiti in ga dostaviti vsem članom kolegija ter u s osebam, ki so bile povabljene na sejo.
II. KOLEGIJ DIREKTORJEV
1. PRISTOJNOSTI
Člen 14.
Kolegij direktorjev vseh delovnih organizacij, ki so združene v SOZD luje na ravni SOZD kot posebni posvetovalni in koordinacijski organ KPO S predvsem zaradi:	me(j
— koordinacije dela in sodelovanja med poslovodnimi organi v SOZD tet njimi in drugimi organi upravljanja v SOZD, oz. v DO;	.,inoU'
J"'	.... ....L'''‘ njii
delovanja v smeri čimboljšega dela delegacij in delegatov kot organov san10 .L
_ .11   1 ..	.J... m.*-. .x ,x I U .4 ,x1 .i i 7 ,-x i, -to	, e Vi	to o It ncE	1 li
pravljarija združenih delavcev, za njihovo delo pa v ustreznih
p 1 tj > IJClltjtl	1 VIZ V. 1 1111	J * * * ^	j----	------
SOZD, družbeno-političnih skupnosti ali samoupravniii interesnih skup110^
—	obranavanja zadev, ki bodo kot predlog posredovane v obravnavanje organ
upravljanja SOZD, DO ali pa tudi TOZD,	.
— tekočega usklajevanja, dogovarjanja in reševanja zadev, ki spadajo v pns nost in delokrog poslovodnih organov,	. j-j
—	sprotnega obveščanja služb in organov DO in TOZD o posameznih zadeva ^ jih je kolegij direktorjev obravnaval in o stališčih, ki jih je kolegij direktor) teh zadevah sprejel.
ISKRa
^	%_________% w	% H	H's. o ^	4	^
obravnavanja in zavzemanja stališča o posameznih operativnih zadevah zaradi bolj usklajenega delovanja ustreznih služb v SOZD.
!'SESTAVA	,	Ocn ,5.
^ Kolegij direktorjev "predstavljajo predsedniki kolegijskih poslovodnih organov Z individualni poslovodni organi vseh delovnih organizacij, ki so združene v j UZD Iskra ter predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, ki ko-predseduje in vodi njegovo delo.
^ odsotnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa vodi delo kolegija in Predseduje z vsemi pravicami in dolžnostmi njegov namestnik, oz. pomočnik, z nakimi pooblastili.
Člen 16.
Na seje kolegija direktorjev morata biti povabljena tudi predsednik delavskega $02	'n Preclsec*nik KOS SOZD ter sekretar družbenopolitičnih organizacij
Predsednik kolegija direktorjev določi glede na zadeve, ki so predmet dnevnega 'eda seje, kateri od članov kolegijskega poslovodnega organa SOZD, morajo biti ™vab!jeni na sejo.
'	Člen 17.
Predsednik kolegija direktorjev lahko skliče kolegij v posamezni zadevi, na kate-,e8a povabi za to zadevo neposredno odgovorne poslovodne organe SOZD in DO ,0zii kolegij).
3' ADMINISTRATIVNO poslovanje
Člen 18.
Vse administrativno poslovanje za kolegij direktorjev opravlja poslovodni sekre-r’ ki je za svoje delo neposredno odgovoren predsedniku kolegija direktorjev.
p	Člen 19.
°slovodni sekretar:
^ sprejema, vpisuje ih oddaja tekočo pošto, x vodi sejne zapisnike, jih razmnožuje in razpošilja, vodi evidenco članov in njihove navzočnosti na sejah,
" v°di evidenco sklepov kolegija in zadolžitev posameznih članov po teh sklepih, ^ opravlja še druge posle po nalogu predsednika kolegija direktorjev.
^ PODROČNI KOLEGIJI
1 pristojnosti
Člen 20.
^odročni kolegiji delujejo na ravni SOZD Iskra kot koordinacijski in posveto-j oi organi na področju tržništva, ekonomike, raziskovalne dejavnosti, kakovosti, ^žbeno-pravnih zadev, organizacije in informatike, kadrovske politike in izobra-.evj>nja, družbene samozaščite in SLO, finance (v okviru Iskra banke), namenske otzvodnje in na ostalih področjih dela članov kolegijskega poslovodnega organa
HIZD.
Člen 21.
"odročni kolegiji vsak na svojem področju dela:
koordinirajo dela in sodelovanje med njimi in drugimi organi upravljanja v ^ SOZD oz. v DO:
^ obravnavajo zadeve, ki bodo kot predlog posredovane v obravnavanje orga-^ notn upravljanja SOZD, DO ali pa tudi TOZD; obravnavajo in zavzemajo stališča o posameznih operativnih zadevah zaradi bolj Usklajenega delovanja ustreznih služb v SOZD:
'ekoče usklajujejo, dogovarjajo in rešujejo zadeve iz pristojnosti članov KPO °z. delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, neposredno odgovornih < za ustrezno področje dela;
sprotnega obveščanja pristojnih služb in organov DO in TOZD o posameznih Zadevah, ki jih je področni kolegij obravnaval in o stališčih, ki jih je področni kolegij o teh zadevah sprejel.
1SESTAVA	Cen 22.
Področni kolegij sestavljajo člani kolegijskih poslovodnih organov DO oz. delavci i 'Posebnimi pooblastili in odgovornost jo o/ za to področje odgovorni delavci (kjer 5 legijski poslovodni organ ne obstoja), ki so v DO konkretno odgovorni za delo-anje ustreznega področja (čl. 1) in član KPO SOZD Iskra, pristojen za strokovno
Področje kolegija.
Člen 23.
f^elo področnega kolegija vodi za to področje pristojni član KPO SOZD Iskra, ki [Upravlja gradivo za seje, sklicuje in vodi seje, predseduje kolegiju ter skrbi za red
sejah. '
? ' Primeru njegove odsotnosti ga nadomešča njegov namestnik o/, pooblaščenec er|ukimi pooblastili.
Člen 24.
\sak član kolegijskega poslovodnega organa SOZD, ki vodi področni kolegij lj.0jega področja dela, mora koordinirati in usklajevati z delegati v družbeno-poli-nih in samoupravnih interesnih skupnostih stališča, sprejeta na kolegiju, kadar 1 e za zadeve, ki so pomembne za SOZD Iskra.
Člen 25.
,, Predsedniki in člani področnih kolegijev morajo hiti seznanjeni s problematiko.
11° je obravnaval kolegij direktorjev pod predsedstvom predsednika KPO SOZD. J-; ki so jo obravnavali poslovodni organi v DO, da lahko z vso odgovornostjo na elilh področnih kolegijev zavzamejo stališča o posameznih vprašanjih.
3	ADMINISTRATIVNO poslovanje
Člen 26.
,. k'se administrativno poslovanje za vsak področni kolegij oprav Ija tajništvo člana PO SOZD, ki ustrezni kolegij vodi, zlasti pa: sPrejema, vpisuje in oddaja tekočo pošto,
' 'odi sejne zapisnike, jih razmnožuje in razpošilja,
'odi evidenco članov kolegija in njihove navzočnosti na sejah.
'odi evidenco sklepov kolegija in zadolžitev posameznih članov po teh sklepih. Upravlja še druge posle po nalogu člana KPO SOZD, ki predseduje področ-Uernu kolegiju.
4	posebne določbe
Člen 27.
^sak področni kolegij lahko v soglasju s kolegijskim poslovnim organom SOZD aradi specifičnosti svojega delovnega področja in svpjih pristojnosti, sprejme še po-
pa
j^btia pravila o svojem delu, ki pa ne smejo biti v nasprotju z določili tega poslovni-Puitvila so organizacijski akt podiočnega kolegija, ki jih je sprejel.
Iv Končne določbe
Člen 28.
, Ercdlog tega poslovnika določi kolegijski poslovodni organ SOZČ), nakar sledi ličjem poslovnika na skupni seji kolegijskega poslovodnega organa SOZD in ko-..SPja direktorjev po postopku, kakor v el ja za sprejemanje samoupravnih splošnih °v, ki imajo značaj poslovnikov.
Člen 29.
■'Premembe in dopolnitve tega poslovnika lahko predlaga kolegijski poslovodni , S;in SOZD in poslovodni organ v sake DO; sprejemajo pa se po enakem postop-’ kakor velja za sprejemanje poslovnika.
Člen 30.
(f 1 a poslov nik prične v eljati 8. dan po tem, ko sta ga sprejela kolegijski poslov odni |an SOZD in kolegij direktorjev na skupni seji in ga objavila v glasilu > Iskra«, ''klep skupne seje je priloga in obenem tudi sestavni del tega poslovnika.
Predsednik
i	KPO SOZD in kolegija direktorjev SOZD Iskra:
,Sl,tovUveni sklep:	(Anton STIPANIČ. dipl. mr.)
J Poslovnik sta sprejela KPO SOZD kolegij direktorjev SOZD na KhuPni seji dne 27.111.1982.
Tnljen pa je bil v......številki
1 ils>la Iskra dne.....1982
Prvi koraki v računalniški mreži v Iskri narejeni
Pretekli teden je bila v poslovni stolpnici v Ljubljani seja področnega kolegija za organizacijo in informatiko, na kateri je bil prvič predstavljen osnutek računalniške in terminalne mreže za poslovni sistem SOZD Iskra. Načrt računalniške in terminalne mreže so usklajevali z delovnimi organizacijami, čeprav ježev fazi izdelave. Na kolegiju so preverjali, če mreža, pa tudi dinamika polnjenja mreže, potekata, kot je bilo načrtovano.
■ Sodeč po mnenju predstavnikov delovnih organizacij naša DO Avtomatika vztraja na svojem konceptu razvoja informatike in podpira mrežo kot celoto, čeprav se še ni opredelila glede dinamike in združevanja sredstev za nabavo opreme in povezovalnega računalnika v SOZD.
Tudi DO ISEZ podpira mrežo, sredstva za računalniško opremo pa bodo združili že v naslednjem letu. DO Te-lematika čaka na odgovor v zvezi z najemom IBM opreme in meni, da predlog mreže ni razdelal vprašanja tehnične opreme za delovno organizacijo — za poslovni del pa mrežo podpirajo.
Prav tako podpirata mrežo tudi DO Kibernetika in DO ERO. Z mrežo se strinja tudi DO I.C., nekaj nejasnosti je le v zvezi s konverzijo IBM na Delto in pri možnosti združevanja sredstev, v prehodnem obdobju bodo imeli dva sistema (IBM in Delta). Za varnost njihovih obdelav garantira dvojček s povezovalnim računalnikom SOZD. V sodelovanju s CAOP vidijo možnost racionalizacije splošnih paketnih obdelav. Pogrešajo le jamstvo s strani Iskre Delte, da bodo lahko zadovoljili potrebe po opremi, saj je interaktivno delo za I.C. življenjska nujnost.
Brez pripomb podpirata mrežo tudi DO ISE in CEO 1EZE pa mrežo podpira s pripombo, da bo dinamika nabave pri njih verjetno počasnejša, saj bodo v tem planskem obdobju združevali le petino sredstev.
Poudarjajo pa, da je potrebno rešiti problem komunikacij v Iskri. DO ŠIPO meni, da so v mreži zajeti vsi cilji njihove delovne organizacije, podpirajo pa tudi morebitno interno komunikacijsko mrežo (z usmerjenimi zvezami). DO Kondenzatorji podpira mrežo, čeprav še niso rešili vprašanja prehoda iz sedanjega na bodoči sistem. V DO Av-toelcktrika menijo, da bi mreža morala predvideti neposredno povezavo med Delto 644 in RRC, sicer pa mrežo podpirajo tudi oni. Dvomijo le v izgradnjo komunikacijske infrastrukture in menijo, da dohodek ni ustrezen ključ za združevanje sredstev za nabavo računalniške opreme SOZD. V tej zvezi se zavzemajo za selektivni ključ. DO Zmaj meni, naj bi denar za povezujoči računalnik SOZD zbrali iz združenih sredstev za investicije, kjer DO že združujejo 25 % amortizacije in poslovnega sklada. Sicer mrežo tudi oni podpirajo.
DO IKM meni, naj bi OZD Iskre na Tržaški cesti imele svoj računalnik. V tej smeri se že interno organizirajo. V DO Iskra Delta, kjer imajo večnamenske računalniške potrebe, se z mrežo strinjajo s pripombo, da ta zaenkrat še ne rešuje potreb lokacij izven Slovenije. Tudi DO ZORIN mrežo podpira.
Na seji je bilo poudarjeno, da je mreža, ki sta jo pripravili OZD ZORIN in Iskra DELTA v sodelovanju s predstavniki DO dobro pripravljena in. da predstavlja osnovo za nadaljnje delo. Lahko jo bodo uporabljali tako v Iskri, kot izven nje, v zvezi s pridobivanjem soglasij za investicije in podobno. Zato so na seji menili, da je treba delo na investicijski zasnovi in investicijskem elaboratu za povezujoči računalnik nadaljevati, DO ZORIN. DO Iskra DELTA in DO Invest servis pa naj povezujočo dokumentacijo pripravijo v čim krajšem roku. Investicijska dokumentacija ho služiht tudi za pripravo predloga za finaciranje tega računalnika.
Zaenkrat je obveljal predlog, naj bi računalnik financirali iz združenih sred-
Obiskali smo bolnico Franja
(Nadaljevanje s 6. strani)
smo se vrnili v partizansko C erkno.-si ga z. zanimanjem ogledali in spoznali njegovo zgodovino, se okrepčali v prekrasnem hotelu Ltii ter nato nadaljevali pot v Brda. V Dobrovem smo si ogledali slovito vinsko klet. spoznali Brica kako je s kleno voljo iz nič postavil v slabih dvajsetih letih sodobno in veliko vinsko klet. Po kratkem postanku v prestolnici Brd Dobrovem smo se polni vtisov in tudi dobre volje, s pesmijo na ustih vrnili v večernih urah v Ljubljano.
A.C.
štev Iskre za investicije, vračilo sredstev pa naj bi prevzele delovne organizacije po ključu uporabe povezujočega računalnika. Dogovorili so se še. da delovne organizacije o vseh vsebinskih spremembah ter spremembah v dinamiki nabave računalniške opreme tekoče obveščajo področni kolegij.
Sklenili so še oblikovati register programskih rešitev Iskre, pregled teh rešitev pa naj bi skupaj s trakovno informacijo pripomogel k reševanju in zagotovitvi boljše informiranosti. V ta namen so sprejeli sklepe, da DO Iskre posredujejo DO ZORIN, TOZD CAOP obstoječe sistemske, oz. programske računalniške rešitve, ki so relevantne za povezan računalniški sistem v bodoči računalniški mreži Iskre. Oblike vsebine materialov pa je treba uskladiti z nosilcem projekta zasnove
informacijskega sistema; brez soglasja področnega kolegija pa naj bi delovne organizacije ne nabavljale računalniške opreme pa tudi aplikacijske programske opreme ne.
Področni kolegij je bil seznanjen tudi z oceno vrednosti celotne mreže in povezovalnega računalnika tako, da bi DO v grobem lahko predvidele obremenitve v svojih planskih dokumentih. Teze področnega kolegija morajo strokovni in poslovodni organi delovnih organizacij obravnavati in najkasneje do 12. t.m. poslati svoja mnenja, oz. predloge za dopolnitve teh tez.
V nadaljevanju je kolegij obravnaval in sprejel še devetmesečno poročilo o izvajanju dejavnosti in projektnih nalog s področja organizacije in informatike in osnutke plana za leto 1983, višina potreb združenih sredstev za pokrivanje dejavnosti INDOK centra in Standardizacije pa se vsklajuje z rastjo dohodka SOZD Iskra.
Program projektnih nalog, ki so ga obravnavali v nadaljevanju pa bo ponovno v obravnavi 9.11., tedaj ho izvedena tudi selekcija obravnavanih projektnih nalog. Delovne organizacije pa morajo svoja mnenja in razvrstitev predlaganih projektnih nalog posredovati do 4.t.m. področnemu kolegiju za organizacijo in informatiko.
Mak
ISKRA AVTOELEKTRIKA
Predsedstvo KOS o letovanju
Ponedeljkovo sejo, 25. oktobra je predsedstvo konference O OS Iskre — ■ Avtoelektrike Nova Gorica pretežno namenilo za oceno letovanja članov kolektiva te delovne organizacije v letošnjem letu. Ugotovili so, da je potekalo letovanje v glavnem kot prejšnja leta, vendar s to razliko, da so ugodneje izkoristili začetek in konec sezone. Tokrat je namreč največ prostih kapacitet, zato so le-te odstopili po ekonomski ceni turistični agenciji Globtour iz Ljubljane.
Letošnja sezona je trajala 61 dni, od katerih je 28 dni koristila turistična agencija, 33 dni pa je bilo na razpolagi) delavcem iz Avtoelek trike. Nakazana rešitev je bila nujna spričo obveznosti ko-ri šče n j a k ole k t i v n ega dopusta, ki je letos trajal 24 dni. Turistične kapacitete v domu v Dramlju so bile v letošnji sezoni izkoriščene približno 85 odstotno, to pa je za celih 13 % bolje kot v prejšnji sezoni. Skupno je bilo izkoriščenih 2326 penzionov. Povedati moramo tudi. da sc neizkoriščene kapacitete nanašajo na prve dni sezone, ki se jih ni dalo koristiti zaradi pogodbenih obveznosti 'za tuje goste in zaradi upravičene odsotnosti letovalcev, ki so ostali doma zaradi bolezni, nezgod itd.
Predsedstvo se je nato seznanilo z izredno visokimi cenami prehrambenih proizvodov, saj so se cene povečale kar zti 1 16%, to pa seveda bistveno vpliva v ceno penziona, ki ga sestavljajo prehrambene surovine 34 odstotno.
Tudi letovanje v prikolicah je najdražja oblika letovanja. Že ob koncu sezone je bila potrjena i trditev, ki je celo presegla pričakovan je, so poudarili na predsedstvu. Cene za najemnino
prostora v campih so dosegle nesluteno višino, to pa se nikakor ne sklada s tistim, kar nudijo. Tudi v letošnji sezoni je Avtoclektrika nudila isto število kamp prikolic in sicer 22.
C e pogledamo v obračun,.bomo ugotovili, da so plačali za najemnino 467.701) din, za zimo vanje 90 tisoč ter za postavitev, demontaže, prevoze in popravilo še okrog I 25 tisoč din.
V Avtoelektriki so planirali, da bov letošnji sezoni (oh upoštevanju, da letujejo 4-članske družine) letovalo v prikolicah 5384 udeležencev. Upoštevajoč 4-člansko družinopa so realizirali 1 4708 udeležencev, ali 87,5 odstotno zasedenost. Ge naredimo primerjavo z lanskim letom, je izkoriščrnostkapacitet nižja za 2,5 % to pa je pripisati slabemu vremenu v začetku sezone.
Upoštevajoč vse stroške letovanja v ca m p prikolicah se resno postavlja vprašanje, ali je sploh še smotrno nadaljuje letovanje v teh objektih in ali ni gospodarneje letovanje v počitniškem domu, kjer je letovalec deležen celotne oskrbe in ki bi z večjo udeležbo letovalcev postal rentabilne jši?
M.R.
priporočamo *
Knjižna zbirka Prešernove družbe
Predstavljamo vam redno letno knjižno zbirko, ki jo bo ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna izdala Prešernova družba v nakladi dvajset tisoč izvodov. V njej bodo letos naslednje knjige:
1.	Prešernov koledar za leto 1983, z barvnimi reprodukcijami odličnega slovenskega slikarja Nikolaja Omerze in drugimi zanimivostmi .
2.	Polona Škrinjar: Pavla, povest
3.	Miran Ogrin: Po stopinjah Aleksandra Velikega, potopis
4.	ŽivoJin Gavrilovič: Igmanci, roman
5.	Mira Ružič: Biti ali ne biti, knjiga o onesnaževanju in varstvu
okolja
6.	Aleksander Cordell: Mortymerjevi, roman - nagradna knjiga (bre -
plačen za člane Prešernove družbe, ki so poravnali članarino do 30.6. 1982)
Cena zbirke (šest v platno vezanih knjig) je 850,00 dinarjev oziroma 700,00 dinarjev (brez šeste knjige). Knjige v mehki (broširani) vezavi pa Stanejo 500,00 oziroma 400,00 dinarjev.
Vsi, ki "Prešernove zbirke" niste naročili pri poverjeniki! Prešernove družbe ali v knjigami, lahko to storite tudi z naročilnico:
NAROČILNICA

Naročam letno knjižno zbirko Prešernove družbe s Prešernovim koledarjem 1983:
1.	vezano v platno	(z nagradno knjigo)	850	din
2.	vezano v platno	( brez nagradne knjige)	700	din
3.	broširano (z nagradno knjigo)	500	din
4.	broširano (brez	nagradne knjige)	400	din
Knjige mi pošljite na naslov:
Naročnino bom poravnal
a)	po povzetju
b)	v zaporednih mesečnih obrokih po najmanj 200 din.
Datum:
Podpis:
Naročilnico izpolnite in pošljite na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
Tretja izdaja knjige o Črni roki
Na Slovenskem je sorazmerno malo knjig, ki dožive v kratkem časj.i/sbdmih let.kar ni. izdaje In izjema, že tretja izdaja Vidičeve knjige »Po sledovih črne roke«, samo potrjuje to pravilo.
Prva izdaja te knjige je ob izidu 1975. leta naletela na izjemen odmev: 7800 izvodov je bilo razprodanih v pičlih štirinajstih dneh. Podoben uspeh je doživela tudi druga izdaja (decembra 1975 v nakladi 8000 izvodov, ki je tudi takoj pošla) in zdaj imamo pred seboj že tretjo, dopolnjeno in razširjeno izdajo te knjige, ki se je od prvotne izdaje »zdebelila« kar za sto strani. To pa tudi ni nič čudnega, saj so številni bralci posredovali v tem času piscu nove podatke o zločinih, zločincih in žrtvah črne roke.
Sicer pa si je Vidic s pisanjem o črni roki naložil dokaj težko in zamudno, strpno delo, saj je bilo zbiranje podatkov na to tematiko izredno težko. Črnorokci namreč niso pustili za seboj nobenih sledov in pisanih dokumentov in zato je še tudi zdaj marsikaj za vedno zavito v tenčico skrivnosti.
Vidic je ves čas hodil po naših mestih in vaseh ter poslušal srhljive zgodbe in pripovedi o morijah črnorokcev, pri tem pa je seveda tudi uporabljal gradivo s sodišč, ki so po vojni sodila črnorokcem in njihovim sodelavcem in tako zares zaoral prve brazde v doslej tako malo znano, a zato tako pošastno in skoraj1 neverjetno področje naše zgodovine.
ležko bi bilo opredeliti Vidičevo pisanje in samo tematiko črne roke. Na eni strani so to reportažni zapisi, nekakšno, skoraj pisateljsko podoživljanje usode žrtev črne roke (to velja zlasti za poglavje o Kozlarjevi gošči), na drugi strani pa so tu intervjuji in dokumentarni zapisi z neštetimi sogovorni-
ki, bodisi znanci, prijatelji in najožjimi sorodniki žrtev črne roke, bodisi z drugimi, ki so bili več ali manj slučajni očividci, v bistvu redkimi, ki so bili priča teh.gnusnih dejanj slovenske kontrarevolucije.
Zlasti ta del in Vidičevo delotemeljiprav na tem, lahko bi tekli, »živem in nepozabljenem materialu« pa hkrati predstavlja tudi izredno dragocen vir za zgodovinsko in znanstveno opredelitev in vlogo »črne roke« kot nelegalne in menda v Evropi med minulo vojno edinstvene organizacije, ki je združevala v sebi nekatere mafijske in teroristične prvine.
Prav zavoljo tega, ker ne moremo govoriti o neki, zares organizirani organizaciji, je Vidic marsikod stal pred naravnost nerešljivimi problemi, ki jih je več ali manj uspešno skušal razvozlati po neki logiki, notranji zakonitosti ali pa bo bežnih indicijah, kolikor jih je pač našel zapisanih ali dokumentiranih.
Zanimivo ob tem je tudi dejstvo, da danes niti belo-plavogardistična emigracija v tujini noče priznati očetovstva nad tem garjavim otrokom slovenske kontrarevolucije, čeprav je to Vidic prav v svoji knjigi zgodovinsko m dokumentirano dokazal in dognal. Nihče namreč noče hiti kri v za brezumno po*bi janje otrok, mater in ostarelih oseb, ki sojih samo osumili sodelovanja z Osvobodilno fronto.
Zato ob koncu lahko samo zapišemo, da nedvomno predstavlja Vidičeva knjiga hudo' obtožnico proti morilcem, njihovim voditeljem in naši kontrarevoluciji sploh.
In povsem prav je, da tudi sedanje generacije,. za katere predstavlja naš narodnoosvobodilni boj že zgodovino, spoznajo in jasno razvidijo, kaj se je dogajalo pred dobrimi štirimi desetletji pri nas in da se kaj podobnega nikoli ne sme več ponoviti.
Tretjo, razširjeno izdajo Vidičevega dela »Po sledovih črne roke« je s številnimi fotografijami in dokumentacijo izdala založba Borec v opremi Matjaža Vipotnika. D.Ž.
Enciklopedija druge svetovne vojne
Med številnimi enciklopedijskimi deli, ki izhajajo pri nas, zavzema pravkar natisnjena »Enciklopedija druge svetovne vojne 1939—1945« vsekakor posebno mesto. Gre namreč za specializirano enciklopedijo na temo druge svetovne vojne, čeprav nam del o tej tematiki na knjižnem trgu ne primanjkuje. Vendar je to delo povsem drugačno od obravnave tovrstne tematike, drugačen je predvsem osrednji del knjige, leksikon, ki se začne z geslom ABC, načrti, konča pa se z geslom Žukov. Gesla v enciklopediji so zasnovana tako, da v sintetičnem, strjenem, celovitem toku zaokroženo obravnavajo vse aspekte vojnega časa, ne samo z vojaškega stališča, ampak tudi s političnega, kulturnega, družbenega, ideološkega in še katerega. Sestavki pod skrbno izbranimi gesli so zelo bogati in obsegajo v glavnem vse, kar lahko zahteven bralec pričakuje od takega dela.
Enciklopedija druge svetovne vojne je v glavnem prevod istoimenske belgijske enciklopedije, ki je izšla 1977. leta in predstavlja, po mnenju urednikov slovenske izdaje enciklopedije dr. Toneta Ferenca in dr. Milana Ževarta, najmanj enostransko tovrstno delo, ki je izšlo na zahodu. Seveda tudi belgijska osnova ni brez pomanjkljivosti, zlasti kar zadeva odporniška gibanja po Evropi, med njimi seveda tudi naš narodnoosvobodilni boj. Dalje je belgijska osnova namenjena predvsem zahodnemu bralcu, zato so med vojaškimi osebnostmi druge svetovne vojne premalo obdelani zlasti sovjetski vojskovodje, ki so v slovenski'varianti dobili ustrezno težo. Urednika sta tudi povečala glosarij slovenske izdaje za kakih 90 novih gesel, s katerimi sta z jugoslovanskimi osebnostmi našega boja tako dopolnila to end-tiopcdijo, da bo zares lahko v polni meri koristila slovenskim bralcem.
Sama razdelitev endklopedije pa je v
nekem smislu želo pregledna in smotrna. Tako je najprej objavljen podroben krono-loški pregled dogodkov, ki se začenja že z 18. in 19. IX. 1931, ko Japonska zasede Mukden v Mandžuriji, konča pa se s 3. majem 1946 , ko se je začel pred mednarodnim sodiščem v Tokiu proces proti japonskim vojnim zločincem. Sledi daljša uvodna beseda Hendrika Brugmansa, enega izmed urednikov enciklopedije, ki na dokaj sintetičen način najprej obravnava vzroke druge svetovne vojne, potem pa daje pregled obdobja od 1918 do 1939, to je obdobje med obema vojnama. Uvodu sledi najobsežnejši del knjige, to je leksikon sam, ob koncu pa najdemo še zanimivo sklepno besedo istega urednika Hendrika Brugmansa, v kateri najdemo spet zelo sintetičen in pregleden prerez neposrednih in daljnih posledic druge svetovne vojne, ki jih čutimo še dandanašnji.
Enciklopedijo druge svetovne vojne 1939—1945 je izdala založba Borec v uredništvu dr. Toneta Ferenca in dr. Milana Ževarta, prevodu Franceta Šušteršiča in opremi Matjaža Vipotnika, medtem ko je številne zemljevide in razpredelnice narisal Brane Sotošek.	^
Izlet v neznano
Planinsko društvo Iskra bo organiziralo 13. novembra bdet v neznano. Dobili se bomo ob 6. zjutraj pod uro na ljubljanski železniški postaji. Hoje bo približno 3 ure. V Ljubljano se bomo vrnili ob 20. Prijave sprejema Breda Jančar, tel.: 575-344, int.: 311.
V.
r
IZLET V NEZNANO
re^fkJlUC:ek bo,.j ali. mani uspešne planinske sezone bo Planinska sekcija DO * KRANJ priredila v soboto, 13. novembra tradicionalni izlet v neznano.
Planinska vodnika Igor Kloar in Edo Erzetič skrbno skrivata načrt izleta zato o njem le tole:
Startali bomo ob 6. zjutraj izpred kranjskega hotela Creina in se vrnili okrog 20. bkdo oMšč	^ UrC ^°je lažJe8a značaja po planinskem svetu, katerega sicer ma-
Na koncu poti je seveda dobro gostišče, kjer se bomo odpočili, poveselili in okre-P™1.’ .?r nalbp stal° 200 din. Udeležba bo na žalost omejena, zato bo Volga Pajkova iz tajništva DO £RO sprejemala prijave in vplačila le do zasedbe avtobusa oz do srede, 10. novembra.
Na svidenje torej v soboto, 13. novembra ob 6. pred Creino v običajni planinski opremi!
SMUČARSKI TEČAJI!
Iskra Invest servis, dejavnost za šport in rekreacijo obvešča delavce Iskre, da bodo tudi to zimo organizirani smučarski tečaji v Gozd Martuljku..
Novost teh tečajev je, da bo angažiranih večje število učiteljev in vaditeljev smučanja.
Termini: 1. skupina 15.1.1983 — 22.1.1982 (rezervirano za DO Avtoelektrika); 2. skupina 22.1.1983 — 29.1.1983; 3. skupina 29.1.1983 — 5.2.1983; 4. skupina •5.2.1983 — 12.2.1983;
Cena tečaja: Odrasli 4.400 din; Otroci od 7—14 let 4.200 din; Otroci do 7 let 3.850 din;
V	ceno je vključeno: polni penzioni v pensionu Špik, turistična taksa, shramba smuči, prijava, zavarovanje in strokovno vodstvo tečaja.
Prijava in način plačila: prijave sprejema Iskra Invest servis. Tehnična miza K—I (Jože Pirc) Trg revolucije 3, Ljubljana, telefon: 222—163, ali H. C. 213-213, int.: 12-42.
Po predhodni prijavi je treba celotni znesek nakazati na ž.r. 50101—601—17218 Iskra invest servis Ljubljana in navesti namen nakazila.
V	primeru odpovedi mora odjavljeni pridobiti drugega tečajnika, drugače zadržimo 40 % cene aranžmaja.
Iskra Invest servis Dejavnost za šport in rekreacijo
BALINARJI ISKRE HORJUL NEKOČ IN DANES
Letps mineva 25. let življenja in dela tovarne Iskre v Horjulu in hkrati 20 let obstoja balinarske sekcije Iskre Horjul. Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo začetkov razvoja in aktivnosti članov sekcije ter njihovih športnih dosežkov.
Začeli so tako, kot začne vsako novoustanovljeno društvo — z veliko navdušenostjo in daljnosežnimi cilji. Sekcija je imela tedaj še malo članov, zato pa se je lahko pohvalila z njihovo zagnanostjo in delavnostjo. Z lastnimi prispevki in prostovoljnim delom so si zgradili svoje prvo balinišče v 5 km oddaljeni vasici, imenovani Žažar, toda bilo je dovolj za trening in organizacijo manjših prijateljskih srečanj. Dovolj tudi za temelj in podlago današnjemu balinarskemu športu v Horjulski dolini. Tu so se rojevale in razvijale številne ideje, pa tudi sposobnosti prvih Iskrinih balinarjev. Dokazali so jih, ko so že prvo leto svojega delovanja prvič sodelovali na turnirju v gosteh — na letnih športnih igrah Iskre v Kranju.
Prvo balinarsko ekipo Iskre Horjul so tedaj predstavljali: Jazbec Franc, Tominc Anton, Šušteršič Stane, Mrzlikar Pavel.
Počasi, a vztrajno so se člani BS Iskra Horjul prebijali iz popolne anonimnosti in športni uspehi so z leti postajali vidnejši. Dosegli so 3. mesto na športnih igrah Iskre, pa . 1. mesto na turnirju na igriščih Zarje v močni konkurenci ekip, kakršne so Kranj, Sežana, Nova Gorica, Avtomatika in druge. Odlične uvrstitve so se vrstile na domala vseh turnirjih, prijateljskih srečanjih in drugih tekmovanjih, katerih so se udeležili.
Tekmovali so po vsej Sloveniji in gostovali tudi na baliniščih v Zagrebu. Z aktivnostjo in uspehi so v svoje vrste pridobivali vedno več
POSTANITE ČLAN OSNOVNIH ORGANIZACIJ • SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE!
Velike ugodnosti članov:
1.	popust pri nakupu smučarske opreme
2.	popust na vseh slovenskih žičnicah
3.	popust v hotelih, kampih in kopališčih
4.	zavarovanje
5.	popust na maratonih in rekreacijskih tekmovanjih SZS.
Članarino lahko poravnate, ali se na novo vpišete v Iskri Invest servis, Trg revolucije 3, Ljubljana, pritličje, vsako sredo od 8. do 13. pri Viliju Tekavcu.
ZAHVALI
Ob izgubi dragega očeta
JOŽETA JUGA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD TEA za izrečena sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti
Davorin Jug.
Ob izgubi dragega moža in očeta
LEOPOLDA BOHINCA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem Iskre IEZE — TOZD Naprave in orodja za izraze sožalja, za poklonjeno cvetje, gmotno pomoč in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti
žena Marija in sin Roman z družino.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehanlko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov,tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar:	Mara
Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Boris Čerin (Elektrozveze), Spela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telema-tika), Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana, Tržaška c.
15, telefon: 263-825 — Tisk: Časo-pisno-tlskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS Je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
^ .	7
novih članov in balinanje v Horjulu je dobivalo nove, večje razsežnosti, z njimi pa so prišle tudi nove želje in potrebe. Enostezno balinišče v oddaljeni vasici je postalo premajhno, potrebovali so novo, boljše igrišče, kjer bi lahko treniralo več balinarjev in na katerem bi lahko organizirali pomembnejša tekmovanja.
Tako so v letu i980 — po dolgih letih delovanja Iskrinih balinarjev — ustanovili novo sekcijo v okviru ŠD Hoijul, ki danes združuje že preko 20 aktivnih članov. Na parkirišču Iskre Horjul je s prostovoljnim delom članov obeh sekcij zraslo novo, dvo-stezno balinišče, zgrajeno po najnovejših pravilih balinarske zveze. Balinarjem Iskre Horjul in kraja so se s to pridobitvijo močno povečale možnosti za trening in organizacijo vrhunskih tekmovanj, z njo pa. so povezani tudi vedno večji športni uspehi, ki sojih člani obeh sekcij poslej dosegali.
Organizirali so turnir za pokal Horjulske doline, ki je postal tradicionalen, prvenstvo posameznikov Horjulske doline, katerega se je udeležilo prek 20 tekmovalcev, no, pa še številna druga prijateljska srečanja in tekmovanja. Končno lahko na svoja igrišča povabijo ekipe iz Ljubljane, Žirov, Brezovice, Vrhnike in drugih krajev, kjer so gostovali vsako leto;
Letos so se vključili v novoustanovljeno Notranjsko balinarsko zvezo in že takoj dokazali, da sodijo med boljše, saj se lahko pohvalijo s 3. in 5. mestom prvenstva med posamezniki NBZ in s 3. mestom prvenstva v četvorkah NBZ itd. Slednje prvenstvo je potekalo v organizaciji balinarjev Horjula in
V septembru so člani obeh sekcij na mačcm balinišču organizirali turnir v p°ča stitev 25-lctnice Iskre Horjul in 20-letn1^ BS Iskre Horjul, na katerega so povabili 1-najmočnejših ekip z gorenjske, Ijubljansl' in notranjske balinarske lige.
Dokazali so, da so odlični organizator)11, gostujoči tekmovalci so navdušeni obljub111' da še pridejo v Horjul. Vse to pa je samo*1' ček, samo kratek pregled vsega, kar so član balinarske sekcije Iskre Horjul prispeval1 razvoju balinarskega športa v Horjulu.
Le sami vedo, koliko dobre volje in Pr0,
•	....	---- ao cn 011
stovoljnih ur je bilo potrebno, da
skromnih finančnih sredstvih lahko ustvan
Časopisne novice
»Delo« se je pozanimalo, kako potekajo prevozi delavcev na delo in zdela v spremenjenih razmerah . Novinarji so povprašali predstavnike nekaterih podjetij, med njimi tudi dva iz naših delovnih organizacij.
» Čeprav smo si te dni prizadevali, da bi izvedeli kaj več, kako bo v prihodnje organizirana preskrba vozil za kurirske in službene prevoze glede goriva, nam nihče ni vedel povedati ničesar. Naši vozniki, kot vsi drugi porabniki, čakajo v vrstah pred črpalkami* »—ugotavlja Marjan Dvoraček iz Iskre Invest servisa. »Ker nam mestni promet s sedanjimi prevoznimi programi in voznimi redi ni mogel zagotoviti zadovoljivega prevoza delavcev predvsem v industrijsko cono v Stegnah, smo se dogovorili z Alpetou-rom za najem dveh avtobusov, ki vozita delno zjutraj in po končanem delu med ljubljansko železniško postajo in Stegnami. Oba avtobusa opravita v dopoldanskem času še po dve vožnji med Stegnami in mestom s postajališči pri Tobačni tovarni, v Šubičevi, Kotnikovi ulici in na Savski cesti — torej povsod, kjer so Iskrine organizacije. Doslej se jih naši delava niso polno posluževali za prevoza po službenih opravkih, pričaku-jemo pa, da bosta avtobusa poslej na teh vožnjah polno zasedena.«
»Prevozov na delo in z dela s 15 najetimi Alpetourovimi avtobusi načrtujemo, usklajujemo in povezujemo tudi z drugimi delovnimi organizacijami v Kranju tako, da so polno zasedeni« — trdi Nace Pavlin iz kranjske Iskre — »z Alpetourom se že dogovarjamo o povečanju števila voženj na primestnih progah do krajev, ki so od Kranja
nHHal i#»n i rl/t 1 D V m Z VI«-« C»n A.. -	X   -	- ' ’
oddaljeni do 10 km (Naklo, Šenčur itd.) Prva vožnja je namenjena za delavce v proizvodnji, ki začno delati zjutraj ob šestih, druga pa za vse tiste, ki imajo premakljiv delovni čas«.	'
Na Otočcu je bilo srečanje gospodarstvenikov, ki so si ogledali načrt ISIP — Informacijski sistem za izvozni proces. Srečanje je pripravila Gospodarska zbornica Slove-nije z namenom, da bi spodbudila tudi druge organizacije, ki se ukvarjajo z ekonomskimi odnosi s tujino.
Nekatere organizacije — med njimi Iskra Commerce — so že pred leti začele sestavljati projekt ISIP, ki je računalniško zasnovan, programiran in vsebinsko usklajen z dejavniki, ki spremljajo, usklajujejo in nadzirajo izvozne procese.
Iskrini Elektromotorji v Železnikih se srečujejo v zadnjem času s precejšnjimi težavami. V njihovih bilancah se pojavljajo tudi rdeče številke in tako so se znašli med ti-stimi, ki so si izplačevali previsoke osebne dohodke. Bolj kot sama višina osebnih do-hodkov, so seveda zanimivi vzroki za nastali položaj.
Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala so dosegli lani proizvodni načrt le 88,5 %. V precejšnji meri je prišlo do tega zaradi pomanjkanja deviz, ki so jih potrebovali za uvoz pa tudi za vrsto domačih materialov.
V zadnjih mesecih lanskega leta se je težavam priključila še nepričakovana omejitev uvoza pri kooperacijah. Pri tem bi morala biti menjava uvoza z izvozom v razmerju * L v resnici pa je bila 0,81:1. Tako jim je ostalo konec leta neizkoriščenih dobrih tri milijone dolarjev kooperacijske menjave.
Velik razlog za slab finančni rezultat so tudi velike podražitve reprodukcijskega materiala. Tega niso mogli nadomestiti niti z večjo reproduktivnostjo, niti z doslej pri nas najpogostejšo rešitvijo — povečevanjem cen končnih izdelkov. Izdelki so se lahko podražili za osem do deset %, medtem ko so se materiali neprimerno bolj — ljubljanski Dnevnik.
Iskrina tovarna mikroelektronskih elementov v Stegnah pri Ljubljani je tik pred otvoritvijo. Tovarno bodo odprli z zamudo, čeprav na videz ni objektivnega vzroka za zamujanje. Gre namreč za to, da smo odobravanje naložb tako zapletli, da traja tudi pol leta ali še več, preden lahko investitor dobi dovoljenje za začetek uresničevanja naložbe. Za elektronsko industrijo pa ima zamujanje hude posledice. Tovrstna tehnologija se namreč v svetu izredno hitro spreminja in zastara v dveh ali treh letih. Če smo prepočasni pri gradnji tovarne, se utegne zgoditi, da je zastarela, preden začnemo v njej proizvajati.
Samo ta drobni primer kaže, kako občutljiva je elektronska industrija in zakaj je pomembno, da je čimbolj povezana in zakaj ji mora družba dajati dejansko in ne le verbalno podporo — mariborski Večer.
Sobotna anketa »Dela« je obravnavala izkoriščanje, oz. neizkoriščanje delovnega časa. V njej je sodeloval Ivan Longar, direktor TOZD Napajanje v Novem mestu. Povedal je tole: » Po površni oceni je pri nas izkoristek delovnega časa približno 80 % in gre predvsem na račun motenj v oskrbi z reprodukcijskim materialom. Rezultat pa je približno za 15 % boljši, odkar imamo drseč delovni čas.
Bistvenih razlik med proizvodnim in administrativnim delom ni, kajti v zadnjem času smo se močno vključili v akcijo, čimmanj širiti režijo.
». y,skr!ludl razmišljamo o skrajševanju delovnega časa, vsekakor pa bi se vključili v širšo akcijo. Smiselno se nam zdi, da bi delovni teden skrajšali na 40 delovnih ur. Večina strojev dela pri nas v dveh izmenah, vendar je izkoriščenost druge izmene manjša, kot pri prvih in sicer zaradi slabših organizacijskih prijemov—če bi v dveh izmenah delala vsa tovarna, bi bil učinek znatno večji. Smo tudi za izvedbo zimsko-letnega časa, kar bi omogočilo boljšo ureditev prevozov na delo in boljši dotok reprodukcijskega mate-
Zbral in uredil Marjan Kralj
N
izkazali so se tudi kot odlični organizatorji-Člani BS Iskra Horjul in BS ŠD Horjul P“ so 20-letno delo Iskrinih balinarjev prosi3 vili in potrdili še mnogokrat. Na sindikatu6,^ prvenstvu občine Vič je ekipa Iskre Horju letos zasedla I. mesto, KS Horjul pa jim je1,3 krajevnem prazniku podelila posebno pnZ' nanje za njihove dolgoletne aktivnosti. , Tudi člani BŠK Horjiil so letos osvojil1 z6 lepo število pokalov na številnih turnirjih gosteh. Mimo osvojenega 3. mesta na prvenstvu v četvorkhh NBZ je vsekakor najp°' membnejše II. mesto s turnirja na Rakeku-kjer sta sodelovali tudi ekipi Skala iz Sežan6 in Železničar iz Postojne, ki sodelujeta 1 tekmujeta v prvi zvezni balinarski ligi-
Ob)
S

to, kar imajo zdaj, ko praznujejo let.J" Čestitke, ki jim jih izrekamo, so pre malo za dokaz našega priznanja njihovem delu, zato jim zaželimo, da bi tudi napr6l tako uspešno delovali v tem zdravem šp°r tu '	Jelka Vrhove6
Br,
dn:
ls|irii
‘nja
Va
dav
V
H
Nr
Np
S
M
^pi
In,
tde
"ove.
ob
D
T
sin
lav
nih
dol
•alt
--
lok
t
del
lav
hje
lok,
sPo
čuti
ierti
dok
slov
Pra
je.
n
hač
idn
;r«c 'o <j
P
%
vdE
Pov
Ža
,U()|
"lei
tac
0io
Dač
Pril
've:
hči
upr
k
'pr
nos
bili
ndp
l
Pon
Pra
Soči
rod