V e s t n i k. i f Jakob Smolej. J Dne 15. t. m. popoldne je umrl po dolgi bolezni vpokojeni deželni šolski nadzornik, g. Jakob Smolej, star 74 let. Pokojnik je bil rojen 1. 1825. na Brezju. Dovršivši gimnazijo v Ljubljani, je obiskoval na Dunaju vseučilišče ter postal profesor za latinski in grški jezik. Služboval je v Opavi, v Požunu in v Ljubljani. Leta 1866. je postal gimnazijski ravnatelj, 1. 1884. je bil imenovan deželnira šolskim nadzornikom namesto R. Pirkerja, 1. 1890. pa je bil stalno vpokojen. Služboval je 40 let ter dobil v priznanje zuslug red železne krone III. razreda. Pokojnik je bil blag mož, ki je vzgojil svoje otroke pa tudi svoje vnuke v slovenskem duhu Kot učitelj, ravnatelj in nadzornik je bil Smolej pravičen in prijazen, zato pa so ga ljubili učitelji in učenci. N. v rn. p.! Osobna vest. Obcina Slap pri Vipavi je imenovala g. nadučitelja Frančiška Punouha, ki je tudi načelnik posojilnice na Slapu, častnirn občanom. Stipendijo za znanstveno potoranje po Francoskcm je naučno rainistrstvo podelilo profesorju na l.jubljanski višji realki, g. Laharnerju. Virat scquens! Ceiovški mestni šolski svet je v seji dne 10. t. m. sklenil enoglasno, da se opusti tajna kvalifikacija in dovoljuje v bodoče vsakemu učitelju, da si sme ogledati, oziroma prepisati inšpekcijski zapisnik. Izkušnjc učiteljske usposobljenosti. Pred izpraševalno komisijo v Kopru so napravili minuli teden izkušnje učiteljske usposobljenosti za slovenske, oziroma hrvaške ljudske šole sledeči gg.: Anton Bezeg, učitelj v Borštu; Ana Klančič, učiteljica v Gorici; Martin Kranjčič, učitelj v Št. Vidu (Štajersko); Kazimir Rade, uoitelj v Buzetu; Josip Kraljic, učitelj v Dragucah; Romana Osana, uoiteljica v Loparjih pri Slov. Bistrici; Jelica Radivoj (z odliko), uoiteljica v Omišlju (otok Krk); Vinko Trobec, učitelj v Marezijah pri Kopru, in Ivan Vuga, učitelj v Rihenburgu. Vprašanja za pismeni izpit uene usposobljenosti y Ljubljani. A) Za meščanske šole I. skupino: 1.) Iz pedagogike: <i) Eintheilung und Cbarakteristik des inneren Lehrverfahrens: a) mit Rlicksicht auf den Lehrstoff, b) rnit Rlicksicht auf den Z(3gling. b) Zgodovinsko pokažite, kako se je utiralo pot v poučevanje sedanjega časa načelo ,,poučuj nazorno". 2.) Iz slovenščine: Kaj je sonet, kaj sonetni venec? Zgodovina soneta v slovenskem slovstvu. 3.) Iz zern ljepisj a: a) Opisati je vojvodino Štajersko v fizikalnem, politionern in gospodarskeiti oziru (z risbo). b) Die Grundziige der Verfassung der oesterreichisch-ungarischen Monarchie. 4.) Iz zgodovine: a) Luksenburžan Karel IV. na Geškera. b) Die Reformthatigkeit der Kaiserin Maria Theresia. B) Za ljudske šole: 1.) Iz pedagogike: a) Was ist formale und materiale Bildung und wie vvird die eine und die andere durch den Sprach- und Rechenunterricht in der Volksschule erreicht? b) Kateri so poglavitni vzgojevalni činitelji ljudske šole, in kako delujejo? 2.) Iz računstva: 1.) Kako je izpreminjati višje enote na nižje in obratnor Metodična razprava. 2.) Trapeo v ljudski šoli. Metodicna razprava. 3.) Streha v obliki štirirobne pravilne piramide, katere osnovni robovi so po 4"5 m> obstranski pa po 5*1 m dolgi, se irna pokriti z bakrom. Koliko bi veljal baker, ako računarno 9°/o za prigibke in obrezke, ako tehta 1 m2 pločevine 10 ky, 1 lcg bakra pa velja 2"7 K? 3) lz realij: 1.) Načrb šolske sobe. Metodična obravimva z nariskom. 2.) Šeuka. Metodična obravnava v 4. šolskem letu. 3.) Die Oondensation der Wasserdiinste, — Thau und Reif. Methodische Abhandlung. Lepe .besede. Pri ogrskera naučnem ministru Juliju Wlassiczu je bila nedavno deputacija društva ogrskih ljudskih učiteljev in učiteljic. Deputacija se je zahvalila ininistru za nanieravano uvrstitev ljudskega učiteljstva v XI. činovni razred državnih uradnikov, za obljubljeno napravo internatov (konviktov) za otroke ljudskih učiteljev in za ustanovitev ravnateljskih mest. Minister je odgovoril deputaciji, da je naloga in dolžnost samozavestne kulturne politike, povzdigniti učiteljski stan na tisti nivo, brez katerega si v istini koristnega delovanja učiteljstva niti misliti ne rnoremo. Minister je priznal, da je bil' učiteljski stan na Ogrskem dlje časa v slabera položaju, in prav zato je njegova neovržena dolžnost, storiti sedaj za ljudske učitelje vse, kar je v njegovi moči ternbolj, ker je dežela dolžna učiteljskemu stanu za njegovo vdano in navdušeno delovanje hvalo in priznanje. Pri avstrijskem naučnem ministru je bila nedavno tudi učiteljska deputacija, a visokega gospoda — ni bilo doma. Peticija tirolskega učiteljstva na deželni zbor obsega te-le točke: 1.) Učiteljstvo naj dobiva po prebitem usposobljenostnera izpitu take plače kakor državni in deželni uradniki zadnjih treh činovnih razredov. 2.) Za učiteljstvo in za učiteljske vdove naj se ustvarijo taki pokojninski zakoni, kakršne je dovolila država z zakonora z dne 14. vel. travna 1866 svojim uradnikom. 3.) V penzijo naj se vštevajo tudi leta začasnega službovanja. 4.) Plaoe naj prevzame dežela ter naj se izplačujejo pri davkariji. Deželni zbor salcburški je sprejel sedemletno šolsko dolžnost, dveletno nedeljsko šolo ter opustil vse olajšave glede šolskega obiskovanja. SloTaški dobrotnik. V Stolnem Belemgradu na Ogrskem je urarl odvetnik Jan Martinka ter zapustil celo svoje imetje v znesku 72.000 gld. slovaški ,,Matici", da se podpirajo slovaške šole in drugi narodni zavodi. Osemdesetletnico Ivana vitcza Trnskega so obhajali dne 1. t. m. v Zagrebu hrvaški književniki, pesniki, umetniki in pevska ter umetniška društva. Ivan vitez Trnski je starosta hrvaških pisateljev, izmed mnogo delujočih »Ilirijanov" pa gotovo edini še živeči. Bog ga ohrani bratom Hrvatom in Slovanom sploh do skrajnosti! Ceški deželni zbor je sprejel resolucijo, s katero se naroča vladi, da se v prihodnje pri kvalifikaciji ljudskih in meščanskih učiteljev izpusti iz kvalifikacije politično rnnenje dotičnega učitelja. — Našim zavezam bo treba delovati na to, da se take resolucije stavijo prihodnje leto v vseh deželnih zborih, zakaj skušnja nas uči, da. se nekatera šolska oblastva ozirajo pri oddaji služeb v prvi vrsti na politično prepričanje dotičnika, učna usposobljenost jim je pa v takih slučajih le stranska stvar, dasi bi morala biti edino le ta merodajna. Za nabirarce poštnih razglednic. Ljudevit Stiasny, učitelj v Radovljici, potuje letos v Kavkaz. Kdor rau pošlje 3 K, dobi od njega po pošti 15, največ uraetniško izdelanih poštnih razglednic, namreč: iz Radovljice, Trsta, Brindisi, Korfu, Aten, Dardanel, Carigrada, Tiflisa, Jaljbe, Sevastopola, Odese, Cernovic, Budimpešte, Zagrebajn Reke (torej s petimi raznimi poštnimi znamkami). V Št. Vidu pri Ljubljani bo binkoštno nedeljo in pondeljek razstava risarij učencev obrtno-nadaljevalne šole. Odprta bo ta dneva ob 8. do 10. dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Vabijo se na obisk te razstave vsi, ki se zanimajo za napredek obrtno-nadaljevalnih šol, posebno pa še obrtniki. Tržaško naniestništvo je rešilo rekurz, katerega so vložili tržaški Slovenci proti temu, da se tržaška občina brani osnovati v mestu eno slovensko šolo. Namestništv-o je odbilo rekurz z rnotivacijo, da je za šolske potrebe tržaških Slovencev dovolj preskrbljeno s slovenskimi šolami po okolici! Tržaško namestništvo se je torej brezpogojno postavilo na stališče naših nasprotnikov. Sedaj vsaj vemo, pri čern smo!