KATOLBKEM Škofovska konferenca. V Zagrebu je bila od 8. do 14. januarja konferenca jugoslovanskih škofov, ki ji je predsedoval zagrebški nadškof dr. Anton Bauer. Škofje so z vso resnobo in natančnostjo razpravljali o razmerah, ki v njih živi katoliška cerkev. Ugotovili so, da se v številnih šolskih knjigah izpodokopavajo temelji katoliške vere in morale; da se je javna nemorala v letnem času na obalah našega morja in naših rek razširila tako, da so po pravici v skrbeh vsi prijatelji našega naroda. V vsaki škofiji naj se izvaja Katoliška akcija po glavnih smernlcah sv. Očeta in po posebnih škofijskih pravilnikih. Ker je mnogo našega narodnega življa raztresenega po raznih delih Bveta, kjer jim preti velika nevarnost, osobito če nimajo lastnih duhovnikov, bodo katoliški škofje storili vse potrebno, da jim pomagajo z organiziranjem dušnega pastirstva, ki bo razumelo njih jezik. Našemu rojaku Nikoli Taveliču, mučeniku za svete kraje v Palestini, v čast je zgraien oltar v češki cerkvi v Jeruzalemu. Za svečanost posvetitve tega oltarja se bo pod vodstvom odbora Društva sv. Jeronima priredilo romanje v sveto deželo. Katoliški verniki, ki imajo možnost, nai si ogledaio razstavo katoliškega tiska v Vatikanu. Vsi naj se navdušijo za katoliški tisk, zlasti za dnevni katoliški tisk. Ker je gmotno stanje katoliške duhovščine izredno težko, bodo škofje delali na to, da se duhovnikom zasrotovi dofctojna eksistenca. Jugfoslovanski škofje so vsestransko preučili raznovrstno delavnost komunistične propagande v naši državi in strašno nevarnost, ki preti od te propagande veri in omiki. Izdali so posebno pastirsko pismo proti komunistom, kl bo prečitano po katoliških cerkvah. Grozote v Španiji. F- -.ncoski list »Croix du Midi« je že večkrat objavil stvarne podatk"} o grozotah, ki jih uprizarjajo boljševiki v Španiji. Nedavno je ta list poročal, da so španski komunisti in anarhisti zažgali, razdejali in oplenili 20.000 cerkva, kapelic, samostanov, cerkvenih poslopij, zavodov, šol, bolnišnic, sirotišnic itd. Nemogoče pa je dognati število ubitih duhovnikov, redovnikov in redovnic. To je mogoče samo v tistih pokrajinah, ki so prej bile v oblasti komunistov, pa so jih potem zasedle nacionalistične čete. Neka vsega -aupanja vredna oseba, ki je bila v Barcelonl, pa je od tamkaj pobegnila v letalu, pripoveduje, da je bilo v sami Barceloni in v bližnji In daljni okolici poklanih 1400 duhovnikov in redovnikov. Ker se je mnogim duhovnikom posrečilo, da so pravočasno pobegnili, ali pa se skrili, porabljajo boljševiki razna lažnjiva in podla sredstva, da bi jih ugrabili. Eno teh podlih sredstev je to-le: boljševiki pošljejo mlade deklice v hišo, o kateri sumijo, da ae v njej skriva kak duhovnik. Te deklice se delajo verne in pobožne in kažejo vel:i'o žalost nad preganjanjem cerkve in duhovnikov. Obžalujejo, da zdaj ni več duhovnikov, ki bi tolažili umirajoče ter jim delili sv. zakratnente. V tej in tej hiši, tako tarnajo vse v solzah pokvarjene mlade lažnjivke, je bolnik, ki srčno žell duhovnika, in tako se včasih zgodi, da pride kak duhovnik iz varnega skrivališča, gre z deklicami, ki ga peljejo ne k umirajočemu bolniku, marveč k satansko hudobnim boljševikom, kl ga kratkomalo ubijejo. Na duhovnike, ki se skrivajo po gozdih, naščuvajo dresirane pse kakor na zverjad. Poleg duhovnikov lovijo in ubijajo tudl tiste posvetnjake, o katerih vedo, da so praktičnl katoličanl. To so grozote, ki jim je težku najti para v svetovni zgodovini. O teh grozovitih zločinih ne poročajo llsti, ki simpatizirajo z ljudsko fronto: to so marksistični in liberalni listi. Tudi slovenski gosposki in kmečki liberalni listi podpirajo marksiste in komuniste s popolnim molkom o španskih grozotah. Kogar Bog pokliče. Na Angleškem je nedavno umrl katoliški duhovnik in pisatelj Barnes. Rojen je bil v anglikanski (protestantovski) veri. Izbral si je vojaiki poklic ter postal oficir. Pa ni v tem stanu našel sreče. Tudi s protestantovsko vero ni bil zadovoljen. Resni študij ga je preveril, da je katoliška vera edino prava vera. Zato je prestopil v katolicizem. In se več. Sel je v bogoslovje, zamenil sabIjico s križem ter na§el srečo. Postal je katoliški duhovnik že za časa papeža Leona XIII., ki je umrl leta 1903. Kot katoliški duhovnik je vneto deloval ter branil vero z besedo in peresom. — V Belgiji je vstopila v samostan gospa kralievega rodu. To je sestra umrlega belsriiskega kraIja Alberta, vdova vojvode HohenzollernSigmarinsren. Svet ji je bil na razpolaeo s evojo lepoto in uživanjem, ki ga nudi tistim, kateri mu služijo. Pa raiše Bogii služi na način, ki vodi ^ krščanski popolnosti. V samostanu ne bodo Ieinali ozira na njen kraljevski rod. Živeia bo kakor redovnica socialno najnižjeara rodu. Izpolnjevati bo morala natanko vsa redovna pravila, kakor naimaniša nienih tovarišic. Pa je sledila božjemu klicu. Kr?ži na poljsko-raski me.fi. Poliska je soseda Rusiie. Ruski vojaki, poslani od ruskih boiiševikov, so že leta 1920 prekoračili polisko-rusko državno mejo, hoteč podiarmiti Polisko ter jo pretvoriti v sovjetsko pokraiino. Poljaki so Vl\ nremagall ter pogna.li preko meje. Poliaki pa so si v svesti, da se to, kar se je zgrodilo leta 1920, lahko zocet ponovi. Te<?a ee zavedajo verni katoliški Ppljaki in zato postavljaio križe in kapelice na svoii državni meii proti Rusiii. S tem Poliaki izpoveduieio, da se hočejo boriti za Boera in z niesrovo pomočio proti boliševizrrm brezboštvu. Zmasro nad bol.iševiki 1. 1920 pripisuieio očividnl božji pomoči, ki io ie niim iznrosila Marija, kraliica Poliske. Na polisko-ruski meji postavlieni križi fn kapelice so dokaz zaupania ln pripravl.ienosti poljskeera naroda, da hoče z vsemi moomi obranitl svoje verske svetinie In svoio državno neodvisnost. Za hoii^p. vike v Rusiii pa so memento, kl jih kliče k spreobrnitvi. Dom duhovnlh vaj pri Sv. Jožefu nad Celjera. Tridneven tečaj duhovnih vaj za dekleta bo oč pondeljka 1. februarja do 5. februarja, od sobote 13. do 17. marca. Začetek vsakikrat ob 6. uri zvečer prvega imenovanega dne. Duhovne vaje za fante v Domu presv. Srca v Mariboru, Levatlkova 20; od 30. I. do 3. n.; od 20. do 24. februarja. Celotna vzdrževalnina znasa 60 Din. Začetek je prvega dne ob sedm* zvečer, sklep zadnjega zjutxaj. Vaak udeleženeo se mora vsaj trl dnl j-red teCajem priglaalti. — Predatojnistvo. — Te duhovne vaje priporo6a tudi Proavetna zveza v Mariboru.