Pred mano smrt. Končana zdaj je pot.
Sprejema me jetnika, ki nazaj
spet vrača se, pozdravlja rodni kraj.
MOLITEV
ALOJZ    GRADNIK
O   blagoslovi Bog nam naša trda, 5 opočna tla, naš up, naš trud in znoj krvi nemire in grobišč pokoj — o, blagoslovi Bog nam naša Brda!
O, blagoslovi hiše krov in hleva in latnike pred hišo, črešenj sad in breskev cvet in polni sod in kad, ko breme trt jeseni dozoreva!
In blagoslovi nam, o blagoslovi, očvrsti z vedno slajšimi sokovi, drevo besede naše osamelo.
In kjer odpade z njega list, o daj, da ko se v solncu spet povrne maj, stotero novih listov bo brstelo.
USMILJENKI
ALOJZ    GRADNIK
Vsi v potu težkih, ledenečih srag, iščoč izhod s steklenimi očmi, po vrsti stopajo na smrtni prag, utrujeni, izmučeni, zasopli.
V vročini zunaj se sušijo parki in solnce skuša oživeti tok usihajoče, strjene krvi.
Nobeni žarki niso tako topli, kot topli so dobrotni, mili žarki vsevdilj se darujočih tvojih rok.