KRIMINALNE OBRESTI
V PREISKAVI   ^
TRIGLAV USODEN ZA
VELENJČANKO
Stran 26
UGRABLJENA iN
BREZ POMOČI?
Stran 8
ST. 37 - LETO 58 - CELJE, 11.9. 2003 - CENA 350 SIT 22,5 HRK
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
DRAMATIČNA
BITKA
DOLOGARSKE
Stran 25
ŽUPNIK KOT
SCENARIST
IN REŽISER
Stran 9
2
DOGODKI
UVODNIK
Bo novi gvant
ta pravi?
Letos mineva 140 let, odkar so v Celju
po poročanju mariborskega nemške-
ga lista Correspondent fiir Unterste-
iermark pripravili prvo »kmetijsko
razstavo«, na kateri so se predstavili
tudi obrtniki iz mesta in okolice. Če-
prav se razstava šteje kot začetek mo-
demih sejemskih prireditev v Celju,
se visoka obletnica nikomur ne zdi
zadosti pomembna, da bi jo vsaj ome-
nil, kaj šele izkoristil za kakšno do-
bro marketinško potezo. Preteklost,
vsaj v tem primeru, očitno ni več pomembna, gledati je
treba naprej.
Tudi direktor družbe Celjski sejem mag. Franc Pangerl je
napovedal, da takšen Mednarodni obrtni sejem, kakršne-
ga smo bili vajeni zadnja leta, letos gledamo zadnjič. Pri-
hodnje leto bo dobil novo obleko, ukrojeno po evropski mo-
di. Bilo pa bi dobro, če bi se po Evropi zgledoval tudi pri
merah in merilih, predvsem pa po tistem, kar je pod oble-
ko. Čeprav ni vljudno, še manj pa modro že v naprej ocenje-
vati nekaj, kar se še ni zgodilo, se bojimo, da bodo od celj-
skega sejma (če bo res postal stičišče gospodarstva med ju-
gom in zahodom, kot napovedujejo organizatorji) več imela
srbska, bosanska, makedonska in še kakšna podjetja kot
pa slovenska. Usoda našega gospodarstva se že in se bo še
bolj krojila predvsem v Evropi in ne Balkanu. Tega se k
sreči zaveda večina podjetij in zato se ne smemo čuditi, da
je vse več podjetij, ki prekinjajo tradicijo svojega nastopanja
v Celju. Arene, v kateri bi se zgolj razkazovali, ne pa tudi
česa naučili, zares ne potrebujejo več. Denar raje dajejo za
udeležbo na tistih sejmih, kjer se srečata svetovna ponudba
in povpraševanje in so pomembni za zbiranje informacij o
konkurenci in svetovnih trendih ter za sklepanje poslov.
Pa še tole: Celjani se najbrž v teh dneh veselo muzajo, ko
v propagandnem sporočilu, ki vabi na sejem, poslušajo,
kako je tudi Celje v času sejma poskrbelo za obilico zabave
in kulinaričnih užitkov. V tistih štirih ali petih gostilnah,
kolikor jih premore mestno središče, še ni ničesar opaziti.
Morda pa se bo poznalo zvečer, ko bodo ulice namesto ob
sedmih opustele pol ure kasneje.
JANJA INTIHAR
KRATKE-SLADKE
iUa zemljevidu
Celje se je, kot je že pred svojim prvim mandatom napo-
vedoval celjski župan Bojan Šrot, končno zapisalo na zem-
ljevid Evrope. Pa ne zaradi številnih trgovskih centrov, gradnje
cestne infrastrukture, čistilne naprave... Na zemljevid Evrope
se je uvrstilo, ker smo končno dobili kebabdžinico, lokal,
brez katerega ni nobenega pomembnega evropskega mesta
in ker smo, prav tako slednjič, dobili internetno kavarno.
Vprašaj
žalski župan Lojze Posedel je nagovor na slavnostni seji
začel s preverjanjem navzočnosti, kot to počnejo župani na
rednih sejah. Sicer župan Posedel v dvorani Doma II. slo-
venskega tabora ni dokončal štetja svetnikov, vendar so to
opravili zlobni jeziki - in ugotovili, da je bila sklepčnost
žalskih svetnikov na slavnostni seji (spet) pod vprašajem.
Vzgoja
Nekdaj je kariera z lokalne ravni vodila v ministrstva in
še naprej... Danes je drugače, kar dokazuje državni sekretar
za kmetijstvo dr. Darko Simončič, ki bo postal direktor
žalskega inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Ali pa je
nekdo iz kmetijskega ministrstva, ki je previharilo že kar
nekaj viharjev, edini primeren, da »vzgoji« savinjske hme-
ljarje?
Razsvetljeni
Banka Celje je poskrbela za razsvetljenje svojih komiten-
tov. Sponzorirala je namreč osvetlitev novega nogometnega
stadiona v Celju. Zdaj nestrpno pričakujemo, da bo več svet-
lobe tudi pri odpravljanju dolgih čakalnih vrst.
Optimizem
Govor ministra dr. Slavka Gabra na žalski slavnostni seji
je bil podoben uri zgodovine, obarvane s sociološkimi pri-
jemi. Učnega predmeta za Gabrove napovedi o Sloveniji
kot o »državi v zgornjem vrhu lestvice evropskih narodov«
pa v slovenskih šolah še niso uvedli.
Celeia
odstira
tančice
Gradnja Mariborske omogoča nova
arheološka odkritja - Končno tudi
uradno nov obvoz ob gradbišču
Skupina arheologov že
od prejšnjega ponedeljka
preiskuje severni del grad-
bišča, kjer so med priprav-
ljalnimi deli za izkop grad-
benega kesona naleteli na
ostanke starorimske Cele-
ie.
Opravili so sondiranja in
z njimi ugotovili, da se ar-
heološko najdišče razteza
proti začetku grabišča oziro-
ma proti križišču pri vojašni-
ci, le manjše površine so na
delu, kjer bo ob pričetku iz-
kopa do sedem metrov glo-
bokega podvoza gradbeni ke-
son. Arheologi imajo za po-
trebna izkopavanja na voljo
tudi gradbeno mehanizacijo,
dela pa morajo opraviti v 90
delovnih dneh. Nova odkritja
odstirajo tančice doslej nez-
nanega bitja in žitja starorim-
ske Celeie.
Dars kot glavni investitor
bo za arheološka izkopava-
nja na severni strani gradbiš-
ča odštel 240 milijonov to-
larjev, 120 milijonov tolar-
jev pa je predvidenih še za
izkopavanja na južnem delu
ob gradbišču, v bližini avto-
busne postaje.
Vse bolj jasno postaja, da
bodo pričela izkopavanja
ovirati gradnjo podvoza. De-
lavci CM Celje opravljajo
med izkopavanji tudi priprav-
ljalna dela, ki zadevajo ure-
ditev križišč pri vojašnici in
v križišču z Levstikovo, prav
tako nemoteno pa napredu-
je gradnja železniškega nad-
voza.
Zaplet pri odprtju novoz-
grajene obvozne ceste ob grad-
bišču na Mariborski cesti naj
bi rešili včeraj. Obvoznico so
pravočasno zgradili, pot čez
železniško progo uredili z av;
tomatskimi zapornicami ir
svetlobno signalizacijo, nisc
pa uspeli pravočasno kategc
rizirati ceste, kar je bil pogc
za odprtje. Ko si je v torek c(
sto in predvideno prometn
signalizacijo, ki dovoljuje j
promet z osebnimi vozili, oj
ledal še pooblaščenec Direl
cije Republike Slovenije z
ceste, naj bi promet tudi foi
malno pravno stekel po tej pc
membni obvoznici, ki bo
mnogočem olajšala prevoj
nost s severa na jug Celja ii
obratno.
BRST, foto: ALEKS ŠTERI
Spodbuda za ljudi z rakom
Nacionalne dobrodelne prireditve
Tek - hoja za življenje, ki jo je Druš-
tvo za vzgojo in promocijo za zdrav-
je Slovenije v petek pripravilo na sta-
dionu v Žalcu, se je udeležilo okoli
600 ljudi.
Kot je povedala Viktorija Rehar,
predsednica Društva za promocijo in
vzgojo za zdravje Slovenije, ki je pri-
reditev, namenjena spodbudi ljudi, ki
imajo izkušnjo z rakom, po licenci
Ameriškega združenja za raka tokrat
prvič pripravilo v Sloveniji, so organi-
zatorji z odzivom zelo zadovoljni.
Ob Občini Žalec, žalski mestni skup-
nosti ter Zavodu za kulturo, šport in
turizem Žalec, ki je bil sponzor prire-
ditve, so društvu na pomoč pri pripra-
vi prireditve priskočila številna podjetja
in posamezniki. Ob ljudeh, ki imajo
izkušnjo z rakom, so bili vabljeni nji-
hovi sorodniki, prijatelji ter vsi, ki jim
ni vseeno za lastno zdravje. Na projekt
so se dobro odzvali tudi v šolah in vrt-
cih Savinjske doline in Celja, kjer so
dan namenili pogovorom o skrbi za
zdravje. Med posebnimi gosti priredi-
tve brez alkohola, kajenja in drog je
bil tudi Lojze Peterle, ki je zbranim
spregovoril o svoji izkušnji z rakom.
Organizatorjem, ki nameravajo s pro-
jektom nadaljevati, so na pomoč pri-
skočili tudi v društvu za boj proti raku
Celje, katerega predsednik mag. Ivan
Eržen je povedal, da je v Sloveniji tre-
nutno približno 100 tisoč ljudi oziro-
ma kar 5 odstotkov Slovencev, obole-
lih za rakom, vsako leto pa se jim pri-
druži približno 8 tisoč novih bolnikov.
»Ker je rakavo obolenje pogosto mo-
goče preprečiti, če pravočasno in pra-
vilno ukrepamo, so tovrstni projekti po-
membni tudi zato, ker se z njihovo po-
močjo zmanjšujejo predsodki v zvezi
z rakavimi obolenji,« je povedal mag.
Ivan Eržen.
AMS, foto: TT
S hojo oziroma tekom so v Žalcu podprli obolele za rakom.
Stoletni drevored Plevna podirajo zaradi lubadarja.
-   Št. 37 - 11. september 2003   -
Lubadarji žro brei
premora
s celjske območne enote zavoda za gozdove Slovenije
sporočajo, da nepričakovano močan napad podlubnikov,
ki so po poletni suši izjemno ogrozili skoraj vse iglaste
gozdove v Sloveniji, še kar traja.
Tudi na celjskem območju se položaj ne umirja, če-
prav je po močnejšem deževju lubadarje že mogoče zati-
rati na najbolj preprost način - s sežiganjem obolelih dre-
ves. Močnejše napade lubadarja so zdaj ugotovili že pri
920 lastnikih gozdov, najhuje pa je v okolici Celja, v Sa-
vinjski dolini, v okolici Konjic in na Kozjanskem. Luba-
darji so naredili nepopravljivo škodo že na 1500 kubikih
lesne mase.
Najnovejše žarišče so gozdarji odkrili v slovitem drevo-
redu Plevna, ob istoimenski graščini v bližini Gotovelj. Lu-
badarji so uničili celoten drevored mogočnih, 120 do 130
let starih dreves. Gozdarji ocenjujejo, da napada v nasled-
njih dveh letih ne bo preživelo niti eno od dreves v drevore-
du.
BRSt
Foto: T. TAVČAR
DOGODKI
3
Razburjenje zaradi
tleče hmeljevine
Krajani Ločice pri Polzeli so napisali odprto pismo - Sanacija odlagališča
naložena Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS i
Kdor vsaj malce pozna
proces pridelave hmelja, ve,
(ja so s cele rastline uporabni
jamo storžki, ostalo zele-
nje skupaj s plastičnimi vr-
vicami pa večina hmeljar-
jev drobno razreze. In že
smo pri problemu, kam s te-
mi odpadki.
Ni treba biti ne vem kak-
šen strokovnjak, da veš, da
plastika ne gori ravno najbo-
lje, kakšno pa je stanje v na-
ravi, bi najbolje vedli pove-
dati krajani v okolici Loči-
ce, kjer velikanski tleči kup
ihmeljevine neznosno smrdi.
»Prizadeti krajani prosimo za
takojšnjo sanacijo tlišča
hmeljskih sekancev, ki ima-
jo tudi veliko vsebnosti po-
limerov. Ti ob počasnem tle-
nju in pri nizki temperaturi
povzročajo tvorbo in izhaja-
nje neznosno smrdljivega,
lepljivega, strupenega in za-
gotovo tudi kancerogenega
plina, ki je težji od zraka in
se ob mirnih večerih in no-
čeh vali v stanovanja okoli-
šanov,« so zapisali krajani v
odprtem pismu, ki so ga mi-
nuli teden naslovili na več
pristojnih naslovov.
Jeza krajanov
isilci tlišče večkrat po-
ivujo z vodo, vendar tlenja
ne morejo pogasiti. Z niža-
njem temperature tlenja pa
se strupenost samo veča, kar
je znanstveno potrjeno, ob-
javljeno in dostopno v stro-
kovni literaturi. Odpadki po-
časi tlijo že tri mesece, ven-
dar kljub večkratnim urgen-
cam nihče ne pristopi k sa-
naciji,« so zapisali krajani.
»Problem je pereč - v Ločici
in okolici v resnici smrdi,«
pravi eden od podpisnikov
Matej Kos, »pa dolgo nismo
vedeli, od kod ta vonj.«
O skoraj neznosnem smra-
du je govorila tudi Zdenka
Pečnik Kočevar. »Seveda ra-
zumemo pridelovalce hme-
lja, da morajo te vrvice ne-
kako odstraniti. V okolici jih
je kar veliko, zato smo se dol-,
go pogovarjali, preden smo
se odločili za odprto pismo.
Vendar menimo, da kmetje
s kurjenjem zastrupljajo
okolico in sebe,« povzema
Kočevarjeva razmišljanje
podpisanih krajanov. »Stanje
je nevzdržno, najbolj pa smr-
di zjutraj in zvečer. Praktič-
no krajani ob večerih sploh
ne moremo biti zunaj, pri tem
pa se gremo zeleno Savinj-
sko dolino, kolesarjenje in
še marsikaj. Le kako? Nihče
niti ne ve, kako dolgo bo ta
plastika še gorela.«
»Če plin vdihneš, je, kot
da bi te nekdo udaril po pr-
sih; pljuča ali eno pljučno
krilo pa te boli in skeli še
nekaj ur. Ob manjših kon-
centracijah v stanovanjih zju-
traj boli glava in peče v gr-
lu. Plin se lepi na roke, lase
in obleko. Roke še dolgo po
stiku smrdijo in se je treba
umiti, da se znebiš smradu.
Zaključek je enostaven: če
se lepi na roke, se lepi in na-
laga tudi na pljuča,« so za-
pisali krajani. »Poleg sana-
cije bi s svojim pozivom ra-
di ljudi osvestili, da ne bi
več sežigali hmeljevine,« je
dodala Kočevarjeva, njeno
razmišljanje pa je potrdila
tudi neposredna soseda ku-
rišča na Ločici Marija Div-
jak: »Počutim se ogroženo,
poleg tega imam astmo, za-
to bežim od doma, saj ne
morem dihati. Ko smrad pri-
tisne, te hoče zadušiti. Moti
nas, ker se nič ne premak-
ne, radi pa bi tudi točno ve-
deli, katerim plinom in ne-
varnostim smo izpostavlje-
ni. S tega tlišča se menda kadi
po celi Savinjski dolini.«
Jeza
hmeljarjev
Problem je znan Krajevni
skupnosti Šempeter. Predsed-
nik sveta KS Jože Randl je
povedal, da so že obiskali ne-
katere kmete, najemnike ali
pa lastnike hmeljišč v okoli-
ci. »Hmeljarji se jezijo. Ve-
činoma ti odpadki niso nji-
hovi, temveč so ostanki še iz
časov kombinata, Hmezad
Kmetijstva Žalec. Mnogi
hmeljarji namreč ostanke že
zmeljejo in jih uporabljajo
kot gnojilo. Poleg tega se je
med hmeljevino v Ločici
znašlo veliko drugačnih od-
padkov, kmetje pa še trdijo,
da smeti niso zažgali sami.«
Randl je še pojasnil, da so tu-
di v KS Šempeter obvestili
inšpektorat ter druge pristoj-
ne organe.
Po pogovoru z višjo sveto-
valko za komunalni nadzor
v žalski občini Simono Bo-
larič lahko napovemo, da bo
pot do končne rešitve dolga
in da se bodo mnogi zaradi
Kdor pozna Savinjsko
dolino, ve, da tlišče v Loči-
ci še zdaleč ni edino. Po neu-
radnih podatkih so v pone-
deljek policisti odkrili še več
kurišč, znane lastnike, ve-
činoma hmeljarje, pa ver-
jetno čakajo tudi kazni.
nje še bolj jezili. Po mnenju
Inštituta za hmeljarstvo in pi-
vovarstvo Slovenije v Žalcu
gre za biološke odpadke, ki
bi jih lahko vračali nazaj v
hmeljišča, druge analize o
strupenosti in kancerogeno-
sti plastičnih hmeljnih vrvic
pa niso izdelane. Glede na za-
plete z lastništvom zemljišč
so za odlagališče hmeljevi-
ne v Ločici Skladu kmetijskih
zemljišč in gozdov RS, ki je
upravljalec zemljišč (lastnik
je država), že izdali odloč-
bo, po kateri mora poskrbe-
ti za sanacijo odlagališča ter
preprečiti nadaljnje kurjenje.
»Samo v primeru Ločice je
po hitri oceni približno 500
kubičnih metrov hmeljevine,
precejšnje količine hmelje-
vine pa so tudi v drugih kra-
jih Savinjske doline. Sanacijo
teh odlagališč bomo naloži-
li skladu. Ob tem je treba ve-
deti, da zaradi varstva pod-
talnice ne dovolimo zasipa-
vanja, drobno razrezano
hmeljevino, pomešano z
zemljo, bi lahko uporabljali
na površini ali pa odpeljali
na ustrezno deponijo,« pra-
vi Bolaričeva in dodaja, da
se zaveda, da bodo te zahte-
ve povzročile kar nekaj ne-
jevolje med hmeljarji. Ven-
dar so tudi v posameznih
podjetjih tako ali drugače pri-
siljeni k skrbi za okolje - za-
kaj bi torej lahko posamez-
niki ravnali drugače?
URŠKA SELIŠNIK
Podobnih prizorov s kupi hmeljevine je v Savinjski dolini veliko.
Zdravje
preko meja
Upokojena profesorica
zdravstvene vzgoje in višja
medicinska sestra prihaja iz
velike družine. Štirje bratje
in dve sestri ji pomagajo pri
preventivno zdravstvenih
projektih, ki se jih loteva z
nenavadno voljo in vztraj-
nostjo - čeprav naleti na svoji
poti na prenekatero oviro.
Kljub temu, da bi jo kdo od
tistih, ki jim gre njena
vztrajnost včasih na živce,
kakšen trenutek morda naj-
raje utopil v žlici vode, Vik-
torija Rehar svojega imena
ne nosi brez razloga. Videti
je, da z neizmerno močjo
volje, ki včasih meji že nal
trmo, na koncu vedno zma-
ga. Ali vsaj doseže zastav-
ljeni cilj.
Viktorija, ki je otroštvo
preživljala v Žalcu, kjer žii^
vi še danes, ni prav dosti raz-
mišljala o tem, kakšen po-
klic bi izbrala. Potem ko je
postala profesorica zdravs-
tvene vzgoje, je odšla v Beo-
grad in tam pridobila še na-
ziv višje medicinske sestre.
Po šestih mesecih dela v pa-
tronaži se je leta 1963, ta-
koj po ustanovitvi, pridru-
žila celjskemu zavodu za
zdravstveno
varstvo,
kjer je pred
tremi leti
dočakala
pokoj.
V začetku
je bila njena
skrb name-
njena vars-
tvu matere
in otroka,
referat, kot
so tovrstne
službe ime-
novali v zla-
to rdečih ča-
sih, se je
kmalu nad-
gradil v refe-
rat za
zdravstveno
vzgojo, ki je
deloval   v
sklopu oddelka za socialno
medicino pri ZZV Posebno
skrb je skupaj s sodelavci
posvetila področju mladin-
skega zobozdravstva, izobra-
ževanja na področju spolnosti
ter higienskemu minimumu,
ves čas pa se je izobraževala
tudi v tujini. Odhod na pa-
riško konferenco s področja
za zaščito matere in otroka
leta 1968 je bil nepozabno
doživetje; in izkušnje, ki jih
je pridobivala, je uspešno
uvažala čez mejo iz takrat na
marsikaterem področju bolj
razvitih evropskih dežel. »Že
takrat smo se izobraževali na
področju socialne pediatri-
je in ginekologije in to zna-
nje smo prenašali strokovnim
delavcem doma. Velik dose-
žek, ki nam je uspel s pomoč-
jo izkušenj iz tujine, je bila
zmanjšana umrljivost otrok.«
V tujini je prišla do spoz-
nanja, da je mogoče s pre-
ventivnim delom za svoje
zdravje narediti največ. Leta
1975 je šla spet v Pariz in sre-
čala takrat še živečega Pia-
geta, preko celjskega ZZV, ki
je bil v mreži slovenskih za-
vodov, pa so Celjani znanje
prenašali po vsej deželi.
Za senzacijo je poskrbe-
la, ko je s kolnske protika-
dilske konference prinesla
Maxa kadilca, lutko, ki se ji
ob prižgani cigareti v ustih
vidi v pljuča. »Ljudje so ob-
nemeli od presenečenja, ko
so ga videli.« To je bil po-
memben začetek projekta
Filozofija kajenja, njenega
opozarjanja o škodljivosti
kajenja, s čimer je še danes
povezana večina njenih pre-
ventivnih dejavnosti.
Sledila je ustanovitev druš-
tva nekadilcev in društva za
boj proti raku ter skupina za
zdravo življenje, ki se sreču-
je še danes. Osem let je bila
nacionalna koordinatorka za
tobak, za kar je prejela tudi
posebno priznanje Svetovne
zdravstvene organizacije.
Društvo za vzgojo in promo-
cijo za zdravje Slovenije, ki
ga je skupaj s somišljeniki
ustanovila takoj po osamos-
vojitvi Slovenije (»Šele takrat
smo se lahko organizirali kot
društvo. Prej bi lahko to sto-
rili le kot vladna organizaci-
ja...«) je aktivno še danes. In
ker so s kajenjem povezana
številna ra-
kava obole-
nja, v druš-
tvu nenehno
opozarjajo
tudi na to
bolezen.
Vrhunec
dosedanjih
dejavnosti
je bila prire-
ditev Tek
hoja za živ-
ljenje, ki so
jo minuli
petek orga-
nizirali v
Žalcu. Naj-
bolj opti-
mistična
pričakova-
nja so bila
presežena,
ko se je ho-
je na štadionu v Žalcu ude-
ležilo okoli 600 ljudi, kar
je več kot dobra spodbuda
za nadaljnje delo. Viktori-
ja Rehar, ki je imela pred
leti tudi sama izkušnjo z ra-
kom, je ponosna na to, da
ji nihče, ki ga je prosila za
pomoč pri organizaciji pri-
reditve, pripravljene po li-
cenci ameriškega združenja,
le-te ni odrekel. »Včasih se-
veda ni lahko, ampak... ovi-
re so zato, da jih premagaš.«
Majhen košček časa, ki ji
ostaja, posveti potovanjem,
branju, glasbi in svoji širši
družini. Svoje si ni ustvari-
la, zato ji podpora bratov
in sester pomeni še toliko
več. Prireditev na žalskem
štadionu je vodil brat To-
ni, ki se je zelo dobro zna-
šel. V petek je lahko v pol-
ni meri uživala uresničitev
smisla svojega življenja, ki
jo predstavlja pomoč dru-
gim ljudem. »Bolezen gre
preko vseh meja,« je prepri-
čana, »zdravje pa tudi.« Še
posebej, če zanj poskrbimo
pravočasno.
ALMA M. SEDLAR
Viktorija Rehar
Št. 37 - 11. september 2003
4
INTERVJU
»Že zdaj sem
predsednikfc
Predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič pravi, da ga politika ne mika
Zoran Jankovič je med
najbolj zaposlenimi Sloven-
ci. Že drugi mandat vodi po-
slovni sistem, ki ima okoli
13 tisoč zaposlenih ljudi, in
ki je lani ustvaril 320 mili-
jard tolarjev čistih prihod-
kov. Delo, ki ga opravlja,
zahteva celega človeka.
»Navadno delam ves dan,«
odgovori na vprašanje, kak-
šen je njegov običajen dan.
»Najbolj uživam, ko sem v
Mercatorju, v poslovni stav-
bi ali v kateri od trgovin. Vsta-
jam vsako jutro malo pred
sedmo, spat se odpravim obi-
čajno ob pol dveh zjutraj. Ob
tem mi časa pravzaprav ne
zmanjkuje, vse je stvar do-
bre organizacije.«
Mercator ste popeljali v
sistem, ki ni več samo naj-
pomembnejša slovenska tr-
govska veriga, vse bolj ste
prisotni tudi v tujini...
Delujemo na Hrvaškem, v
Srbiji in BiH. Ti trgi so bli-
zu, domača trgovina tam ni
dobro organizirana, naša bla-
govna znamka je na teh trgih
izjemno prepoznavna. Danes
delamo tam petino prome-
ta, toda vse tri družbe izven
Slovenije še vedno delajo z
izgubo, predvsem zaradi ve-
likih investicijskih stroškov.
Na tujem imamo nakuplje-
nih še 17 zemljišč, v kar smo
vložili že 43 milijonov evrov.
Koliko se pri poslih na Hr-
vaškem poznajo zaostreni
politični odnosi?
Trgovina je vezana na lo-
jalnost potrošnikov in na nji-
hovo dobro počutje. Zato se
vse, kar se te mesece dogaja,
krepko pozna. Ne spuščam
se v to, kdo ima prav. Me-
nim pa, da se morata vodstvi
obeh držav dogovoriti, kajti
eni drugim smo dani sosedi
in večno bomo to.
Se prištevate v tisto gar-
do slovenskih poslovnežev,
ki jo je nekdanji predsed-
nik družbe Gorenje, Jože
Stanič, označil kot old boy-
se?
Ne vem, če sem pri 50 le-
tih že old boy, če pa me s tem
štejejo med dobre direktor-
je, sem ponosen, da sem ko-
lega s Turnškom, Staničem,
Kovačičem in drugimi staro-
stami slovenskega gospodars-
tva. Prav ti gospodarstveniki
so v času tranzicije videli
mnogo dlje in pripomogli, da
se je Slovenija zelo hitro po-
stavila na lastne noge.
Vas je kdaj zamikala po-
litika, v njej imate izjemne
zveze?
V Sloveniji se praktično
vsi poznamo. Jasno, da se sre-
čujem tudi s politiki in sood-
visnost politike in gospodars-
tva je normalna. Država je so-
lastnica vseh pomembnejših
podjetij v državi. Toda, po-
litika me ne mika. Za politi-
ka moraš biti rojen in se za
ta poklic tudi izobraževati,
ker je zelo resen posel.
Pred leti mi je nek zna-
nec rekel: »Jankovič bo še
predsednik...«
Že zdaj sem predsednik -
uprave Mercatorja, kar me
izjemno zadovoljuje. Sem
tudi predsednik Rokometne
zveze Slovenije. Vse to mi
je dovolj, drugih predsedniš-
kih nazivov res ne potrebu-
jem. Rad delam v okolju,
kjer se takoj vidi, ali zade-
neš ali zgrešiš. V politiki je
preveč soodvisnosti in pre-
več dela v prazno. Za to ni-
sem ne rojen in ne priprav-
ljen.
Že dolgo niste le živilska
trgovina. Uveljavljate last-
ne blagovne znamke... Kak-
šni bodo naslednji koraki?
Kje so meje?
Mercator je star 54 let. Ob-
likovali smo štiri divizije.
Najpomembnejši je s 40 od-
stotki živilski program, ima-
mo tekstilni program, ima-
mo svojo tehniko, ki jo se-
stavljajo gradbeni, hobi pro-
gram in prodaja pohištva, do-
bili smo tudi licenco Inters-
porta za vso jugovzhodno
Evropo. Vse te divizije želi-
mo razvijati enakovredno, za-
to mej praktično ni, so le v
naših idejah, glavah, domiš-
ljiji. Ponuditi moramo pač
nekaj več kot drugi. Zato smo
v petih letih kupili 18 podje-
tij in v to vložili okoli 150
milijard tolarjev.
Ali ni trgovine v Sloveni-
ji že preveč...
Je. Vsak si bo pač moral
najti svojega kupca. Komur
bo uspelo, bo preživel, vsi za-
gotovo ne bodo. Konkuren-
ca je že zdaj izjemna... A s
tem slovenski državljan do-
biva pestro izbiro, kar je naj-
večji dokaz, da država ni po-
stavljala ovir, zlasti pri na-
stopu tujih družb. Vsak bo
pač moral biti zelo pozoren
na poteze konkurence, kajti
potrošnik lahko v trenutku
zamenja trgovca.
Pri tem se zdi pomembno,
da spodbujate domače proi-
zvajalce.
Prav to bo poglavitna raz-
lika med nami in konkuren-
co, saj imamo v ponudbi sko-
raj 65 odstotkov domačih iz-
delkov. Še pred petimi leti,
ko smo pričeli povezovanje
s proizvodnjo, so nas zmer-
jali z grobarji. A s svojimi
pogoji smo proizvajalce pri-
silili k nujnim reorganizaci-
jam in jih na ta način pripra-
vili na jutri, ko bomo v Evro-
pi.
Ste nasprotnik zahteve,
da bi bile trgovine ob nede-
ljah zaprte. Zakaj?
Še pred desetimi leti so
prebivalci očitali veliki trgo-
vini, da se ni sposobna prila-
gajati potrošniku. Ob nede-
ljah smo pričeli delati pred
petimi leti in v tem času do-
bili svoje potrošnike. Vsako
nedeljo v naših centrih izda-
mo 250 tisoč računov. Je pa
referendum oblika demokra-
cije, ki jo spoštujem. Želim
le, da bi glasovalo čim več
ljudi. Sindikat je zbral 49 ti-
soč podpisov, če bodo šli na
referendum vsaj naši nedelj-
ski potrošniki, ki jih je četrt
milijona, bo to pomembna
protiutež.
Od filozofije velikih na-
kupovalnih središč nekoli-
ko odstopate na podeželju.
Vse več je vaših franšiznih
trgovin.
V petih letih smo zaprli
400 trgovin. Pravila so pri nas
zelo preprosta. Trgovina mo-
ra delati pozitivno. Tretjino
prometa ustvarimo v hiper-
marketih, 70 odstotkov pris-
pevajo male trgovine. Prav
zato močno razvijamo fran-
šizo, družinske trgovine, ki
jih je že 110 in ki poslujejo
po vseh Mercatorjevih stan-
dardih.
Prihajate tudi v Celje. V
še ne tako davni preteklo-
sti oblasti Mercatorja v Ce-
lje niso hotele spustiti...
To se nenehno dogaja, tu-
di danes. A je kratkoročno.
Poglejte Laško, kjer lokalna
skupnost ščiti domačo Izbi-
ro. Občinskega soglasja za
gradnjo svojega centra nismo
dobili, čeprav smo zemljiš-
če že kupili. Spodleteli so tudi
dogovori o povezovanju z Iz-
biro. A prepričan sem, da bo-
mo slej ko prej prišli tudi v
Laško. Vajeni smo podobnih
zapletov. Ponekod, kot na pri-
mer v Tuzli, dobimo dovo-
ljenja izjemno hitro, drugod
čakamo, ponekod tudi po štiri
leta.
Kaj boste v novem cen-
tru ponudili Celjanom?
Zagotovili bomo preko 500
parkirišč v garaži, 200 zuna-
njih, center bo posloval na
12 tisoč kvadratnih metrih po-
vršine, klasičen hipermarket
bo na 3 tisoč kvadratih, v cen-
tru bodo prodajalne vseh na-
ših programov. Prvič v zgo-
dovini Mercatorja bo v ob-
jektu tudi multikino s peti-
mi dvoranami, ki pa so last
KD group. Če nam bo ta po-
skus uspel, bo to vzorec za
gradnjo verige multipleks ki-
nematografov ob naših cen-
trih v tujini, kjer je tovrstni
standard še nekoliko nižji.
Novost našega centra pa je
predvsem v tem, da računa-
mo na starše, ki bodo vodili
otroke na treninge ali na tek-
me, vmesni čas pa bodo lah-
ko prebili pri nas od naku-
pih ali razvedrilu. Gre torej
za objekt, kjer bodo ljudje
lahko preživljali svoj prosti
čas. Pri tem so najpomem-
bnejše sobote in nedelje.
Povejte nam še kaj o svoji
veliki ljubezni do športa.
Šport imam zelo rad. Vsak
dan tečem, enkrat na teden
odigram partijo tenisa, ob-
časno igram nogomet. Nas-
ploh pa šport skrbno sprem-
ljam. Nogomet, košarko,
zlasti pa rokomet, kjer sem
ponosen na dosežke tako
vseh moških ekip in izbra-
nih vrst kot na dekleta. Po-
gosto me čudi, da dvomili-
jonski narod spravi skupaj
tako odmevne športne dosež-
ke v nenormalno velikem
številu športov. Poglejte, ka-
ko enakopravno se kosamo
za vrh Evrope. To kaže, ka-
ko pridni smo in kako smo
lahko uspešni. V poslu je ena-
ko. Spoštujmo vse, a zave-
dajmo se, da smo dobri in
naj drugi dokažejo, da so
boljši...
Zapovedanega športa med
poslovneži, golfa, se bojda
izogibate. Zakaj?
Zavestno sem se odločil, da
golfa ne bom igral, saj vzame
preveč časa in tudi našim di-
rektorjem sem svetoval, da
golf pustijo ob strani. Smo sto-
ritvena dejavnost in od naših
direktorjev pričakujem, da tu-
di s svojo prisotnostjo v trgo-
vinah pokažejo pozornost do
kupcev in do zaposlenih.
V kratkem boste postal
dedek...
Mlajši sin z izvoljenko V(
sno pričakuje konec marc
otroka. Zelo si želim, da I
bila punčka, ki sem si jo ti
di sam zelo želel, pa dob
dva sina. Že zdaj obljubijan
da jo bom, če bo punčka,
val vsak dan 45 minut.
In kaj boste počeli, ko h
ste izpregli?
O tem vse več razmišljan
Drugi mandat mi poteče, k
bom star 55 let. Odgovor
kaj bom delal, še nimam, a
nesljivo pa ne bom samo si
del in poležaval. Tudi v za(
njem življenjskem obdobi
mi bo motiv najpomembne
ši, v to sem prepričan. Upan
da bom našel svoj prostori
najrazličnejše aktivnosti ti
di v teh lepih letih, v »ne
službi«, ki je po številu z
poslenih največja v Sloven
ji-
BRANKO STAMEJCI
Foto: ALEKS ŠTERJ
Št. 37 - 11. september 2003
TEMA TEDNA
5
Kriminalne obresti
3ivše vodstvo Kluba študentov celjske regije posojalo denar - Obresti skoraj 100-odstotne - Na policiji že več primerov
Celjsko posojilno sceno so pred
jekaj leti oplemenitili fantje, ki
jO vodili Klub študentov celjske
fegije (KŠCR). Njihov primer
obravnavajo na celjskem tožils-
tvu, v avgustu pa je na policiji
jtekla še preiskava zaradi suma
goljufije. Za astronomsko viso-
Ite obresti naj bi namreč posojali
denar preko svojih številnih pod-
jetij, pa tudi različnih društev,
med njimi tudi humanitarnih,
preiskavo so na policiji začeli za-
radi prijave občana, s katerim smo
se pogovarjali tudi mi.
Občan ne želi biti imenovan, ta-
Ito da mu recimo Tomaž. Tomaž
si je maja od podjetja Goldena, ki
je v lasti bivšega vodstva KŠCR, iz-
posodil 2 milijona tolarjev, 21. av-
gusta pa je bil dolžan 3 milijone in
90t) tisočakov. Nemogoče je mo-
goče? Vsekakor mogoče, če podpi-
šeš takšno pogodbo. In Tomaž jo
ie. Seveda sem jo podpisal. Pod-
pisdl pa sem jo zato, ker sem verjel
ustnemu dogovoru, da so obresti 5
odstotne. Ustni dogovor je bil tako
z Gradišnikom kot s Špegličem, Ro-
maničem. S pretvezo, s prevaro in
praznimi obljubami so me prepri-
(Sali, da sem pogodbo tudi podpi-
sal,« sedaj obžaluje Tomaž.
Pogodbe so bile sestavljene na svo-
jevrsten način. »Če si človek izpo-
sodi milijon tolarjev za tri mese-
ce, mu zaračunajo 5-odstotno
obrestno mero, torej 1,150.000. V
pogodbi pa mu ne napišejo, da so
posodili milijon tolarjev plus obre-
sti, ampak, da so izplačali milijon
150 tisoč tolarjev. Obrestna mera
je torej nič odstotna, čez tri mese-
ce pa mora posojilojemalec vrniti
1,150.000. V roko pa človek ne dobi
milijon sto petdeset tisoč, ampak
milijon tolarjev,« pojasnjuje Tomaž,
ki je pri podpisovanju pogodbe šel
še malce dlje.
Tomaž si je prvič od njih izposo-
dil denar že februarja, vendar je vse
vrnil. 1. maja si je ponovno izpo-
sodil milijon tolarjev in čez 14 dni
še en milijon. Ustni dogovor je bil
5-odstotne obresti. Vendar pa je v
pogodbi, ki jo je Tomaž podpisal,
zapisano, da so mu posodili 3 mi-
lijone 900 tisoč tolarjev. V resnici
pa je dobil izplačana prej omenje-
na 2 milijona. Razlika do treh mi-
lijonov 900 tisoč pa naj bi bili vredni
podpisi, ki bi jih Tomaž zbral. 50
podpisov študentov so fantje na-
mreč potrebovali, da bi KŠCR še
lahko posloval, tako kot je že v pre-
teklosti. Ker je Tomaž v tem času
napredoval v službi in ni imel časa
zbirati podpisov, je kasneje poso-
jilodajalcem dejal, da podpisov ne
bo zbral, vendar bo vrnil ves dolg
(2 milijona + 5 % obresti). Podpi-
sov tako ni bilo, bila pa je podpisa-
na pogodba za skoraj 4 milijone
izposojenih tolarjev. Brez zbranih
Podpisov pa Gradišnik in Marko
•^omanič, bivši predsednik KŠCR-
)a- nista bila pripravljena upošte-
\'ati ustnega dogovora.
Stare zgodbe
Da naj bi v KŠCR-ju posojali klub-
ski denar, se je govorilo kar nekaj
'et. Zgolj govorice pa je presekalo
f^ogajanje lani marca, ko so zaradi
^Uma storitve kaznivih dejanj gos-
podarskega kriminala celjski kri-
¦^inalisti opravili hišne preiskave
Pn Borutu Čmeru, bivšemu pred-
sedniku KŠCR-ja, in Aleku Gradi-
šniku, klubskemu finančniku. Po-
Alek Gradišnik
vod za začetek preiskave je bil dom-
nevni poskus prevzema študentske-
ga kluba v Kopru. Domnevno naj
bi ta klub skušali prevzeti zato, da
bi lahko razpolagali s še večjimi
vsotami denarja. Lanski omenjeni
primer še vedno preiskujejo na to-
žilstvu, kaj več pa niso želeli ko-
mentirati. Menda zato, da to ne bi
oviralo preiskave.
Predstavnica policije Irena Go-
renak pravi, da je preiskava v pol-
nem teku in da so prejeli še ne-
kaj prijav občanov. Gre pa za ze-
lo veliko podjetij, ki so posejana
po celi Sloveniji in ne le v Celju
in okolici. Policija ljudem svetu-
je, da pred podpisom kakršne koli
pogodbe le-to dobro preberejo ali
pa se posvetujejo z odvetnikom.
In kako je mogoče, da ima štu-
dentski klub toliko denarja? Kar ne-
kaj milijonov je bilo v KŠCR-ju pri-
varčevanih še iz let, ko je bil Štu-
dentski servis Celje v lasti kluba.
Servis je ustvaril takrat približno
milijardo tolarjev letno, od tega je
klub dobil približno sto milijonov
na leto. Konec leta 1999 se je štu-
dentski servis preoblikoval in klub
je vsak mesec od njega dobil »le«
še približno 5 milijonov tolarjev.
Študentski servisi so namreč mo-
rali del svojega dobička nakazova-
ti lokalni študentski organizaciji
oziroma klubu. V enem letu se je
tako na račun KŠCR-ja nakapljalo
60 milijonov tolarjev, delalo pa se
je bolj malo. In javnost je postala
pozorna. Začele so se govorice, da
je vodstvo kluba z Borutom Čme-
rom, Alekom Gradišnikom in pred-
sednikom delovnega predsedstva
Dejanom Špegličem posojalo klub-
ski denar preko svojih podjetij, us-
tanovljenih v času vodenja kluba.
Danes pa naj bi bilo teh podjetij in
društev že približno 60.
Na posojanje študentskega denarja
že nekaj časa opozarja Bojan Sto-
janovič, protikandidat Marka Ro-
maniča na volitvah, ki jih je Upravna
enota Celje letos razglasila za ne-
veljavne. Stojanovič je v svojem opo-
zarjanju dejal tudi, da je takratno
vodstvo kluba ne le posojalo, am-
pak tudi pralo študentski denar. Ne-
mudoma je dobil poziv odvetniš-
ke pisarne Čeferin, da se mora jav-
no opravičiti. To je tudi storil, saj
kot povsem normalen študent ni-
ma denarja, da bi si privoščil od-
vetnika, ki bi ga branil. Tomaž pa
ima vsega zadosti, tako da brez dla-
ke na jeziku pove tudi to, kar naj
bi vedeli vsi: »Oni še zdaj posojajo
denar KŠCR-ja, ker je klub s pod-
jetjem Goldinvest ali Goldena, ne
vem točno, leta 2001 podpisal po-
godbo. Takrat je KŠCR dal temu
podjetju 72 milijonov tolarjev in
pogodba je sklenjena do leta 2005.
To podjetje torej še kar upravlja z
denarjem KŠCR-ja.«
Naivni in zauedeni
Ljudi, ki so si izposojali denar
od prej omenjenih oz. njihovih pod-
jetij, je bilo veliko. Med njimi tudi
gospa, ki si je izposodila 200 tisoč
tolarjev, za garancijo pa je dala av-
to polo, letnik 2000. »Z obrestmi
vred je vrnila že več kot 300 tisoč
tolarjev, ampak oni so ji na račun
tega posojila zaplenili avto. Pod-
pisala je namreč pogodbo, da lah-
ko upravljajo z njenim avtom. Oni
so se s tem avtom torej vozili, po-
tem so ga celo razbili in prodali v
Šmarju pri Jelšah. Policija te stva-
ri ve, saj to tudi raziskujejo krimi-
nalisti v Mariboru in v Celju, kon-
kretno pa nihče nič ne naredi,« je
nad pristojnimi razočaran Tomaž.
Tomaž si je denar izposodil pri
podjetju Goldena. Po njegovih be-
sedah pa so njihove »posojilnice«
še Goldinvest, Gradišnik M & A,
Panteja, Al hiša financ, humani-
tarno društvo Wish and have. To-
liko jih Tomaž ve na pamet. Kdo
bi si namreč lahko zapomnil še
cel kup pevskih in drugih društev,
pa še kakšno podjetje zraven.
Zakaj pa so si ljudje sploh izpo-
sodili denar v teh podjetjih, ni zna-
no. Nekaj je takih, kot je Tomaž,
ki so se s temi fanti poznali in so
jim zaradi prijateljstva verjeli. Ve-
liko pa je tudi takih, ki v banki iz
različnih razlogov posojila niso do-
Maiko Romanič
bili. In potem so si izposodili, kljub
pogodbam, ki jih morda sploh ni-
so razumeli, denar za astronomske
obresti. Na policiji so od avgusta
prejeli še nekaj prijav občanov, To-
maž pa pravi, da je vsaj 10 oškodo-
vancev pripravljenih iti v tožbo.
Za komentar in odgovor smo že-
leli vprašati glavne akterje. Alek Gra-
dišnik nam je na prvi klic odgovo-
ril, da nima časa in takoj odložil
slušalko. Drugič pa je dejal, da bo
zadeva dobila epilog na sodišču in
da je ne želi komentirati. Borut Čmer
pravi, da s tem nima nič in da je z
vsemi prekinil stike takoj po voli-
tvah, ko je bil izvoljen Marko Ro-
manič. Marko Romanič pa je na na-
še vprašanje po telefonu dejal, da je
zelo zaposlen in da nima časa ter da
se moramo nanj obrniti pisno. Vpra-
šanja smo mu poslali že prejšnji po-
nedeljek, vendar ni odgovoril.
Zgodba torej čaka najprej na poli-
cijsko preiskavo, potem pa na
morebiten epilog na sodišču. Glede
na hitrost obračanja sodnih mlinov
pa bodo verjetno ta podjetja lahko
»obrnila« še kar nekaj denarja. In ljudi.
ŠPELA OSET
Foto: GK
Št. 37 -11. september 2003
6
GOSPODARSTVO
Odločitev o
Banki Celje
še v zraku
Nadzorni svet Nove Ljub-
ljanske banke se tudi na po-
nedeljkovi seji ni odločil,
kaj bo naredil z nekaj manj
kot 37-odstotnim deležem v
Banki Celje. Govoril je le o
učinkih te kapitalske na-
ložbe, razpravo pa bo na-
daljeval na prihodnji seji,
ki bo predvidoma konec pri-
hodnjega meseca.
Banka Slovenije je že lani,
pred izdajo soglasja k proda-
ji 34-odstotnega deleža Nove
Ljubljanske banke belgijski
KBC priporočila, naj ljubljan-
ska banka najkasneje do konca
leta 2003 zmanjša svoj delež
v Banki Celje pod 10 odstot-
kov. Centralna banka se je za
takšen ukrep odločila zato, da
Nova ljubljanska banka, ki je
postala last Belgijcev, ne bi
imela prevelikega tržnega de-
la. Sama ima približno 35 od-
stotkov slovenskega trga, de-
lež Banke Celje pa je približ-
no 6-odstoten.
Nadzorni svet Nove Ljub-
ljanske banke je priporoči-
lo Banke Slovenije upošte-
val in takoj sprejel sklep o
umiku iz celjske banke,
upravi pa je tudi določil rok,
do kdaj mora to storiti. Ven-
dar pa se je vodstvo Nove
Ljubljanske banke, vsaj do
sedaj, zavzemalo za to, da
Banka Celje ostane pod nji-
hovim okriljem.
JI
Foto: GK
Certifikat Icaicovosti
radešici papirnici
Na petkovi slavnostni seji občinskega
sveta Občine Radeče je minister za delo,
družino in socialne zadeve Vlado Dimov-
ski podjetjema Radeče papir in Radeče pa-
pir Muflon podelil certifikat kakovosti ISO
9001: 2000, ki potrjuje, da imajo v naj-
večji slovenski papirnici poslovanje ure-
jeno po evropskih standardih.
Začetki izdelave papirja v dolini Sopote
segajo že v 18. stoletje. Največji vzpon je
papirnica doživela v šestdesetih letih s po-
stavitvijo novega pisalnega stroja in v za-
četku osemdesetih, ko je pridobila še stroj
za proizvodnjo vrednostnih in zaščitenih pa-
pirjev. Leta 1998 je podjetje Radeče papir
ustanovilo hčerinsko družbo Ipra, ki se je
pred dvema letoma preimenovala v Radeče
papir Muflon. Podjetji letno proizvedeta
50.000 ton papirja in kartonov, 12 milijo-
nov plastičnih kartic, 20 milijonov kvadrat-
nih metrov samolepilnih materialov in fo-
lij, poleg tega pa približno petsto zaposle-
nih izdeluje tudi različne tiskovine, samo-
lepilne etikete in podobno.
Podjetji si v zadnjem času precej prizade-
vata za posodobitev tehnologije in poveča-
nje zmogljivosti proizvodnje, svoje aktivno-
sti pa usmerjata tudi v varovanje okolja, pred-
vsem v zmanjševanje obremenitve voda.
BOJANA AVGUŠTINČlC
Banka Celje je v ponedeljek spet odprla poslovalnico v Vodnikovi ulici v Celju, ki je po štirih mesecih prenovi
dobila bolj evropski izgled, drugačen pa je tudi način poslovanja. Čez nekaj dni bo banka začela prenavljal
tudi poslovalnico v Rogaški Slatini. Prenova bo trajala do 15. decembra, v tem času pa bodo celotni
poslovanje prenesli na začasno lokacijo.
Že drugi »netf za
dolcapitalizacijo
v Termah Olimia bi mo-
rali imeti že drugo letošnjo
skupščino, na kateri bi od-
ločali o dokapitalizaciji,
vendar je vodstvo podjetja
sejo preklicalo. Kapitalska
in Krekova družba se na-
mreč nista strinjali z novi-
mi pogoji, pod katerimi bi
bile Slovenske železnice
končno pripravljene pod-
preti dokapitalizacijo.
Kot je znano, so želeli v Ter-
mah Olimia z dokapitaliza-
cijo zagotoviti denar za na-
kup Tuheljskih toplic, ven-
dar so železnice, ki so naj-
večji lastnik term, na junij-
ski skupščini temu naspro-
tovale. Terme Olimia so za-
to za plačilo Tuheljskih to-
plic morale najeti posojilo,
vendar namere o dokapitali-
zaciji niso opustile. Tudi za-
to, ker so predstavniki Slo-
venskih železnic po neuspe-
li skupščini sami ponudili na-
daljnja pogajanja, vendar
očitno ostala dva velika last-
nika na njihove pogoje nista
hotela pristati.
Kapitalska in Krekova
družba bosta zato dokapita-
lizirali nedavno ustanovlje-
no hčerinsko družbo Terme
Olimia Bazeni, v katero bo-
sta vložili vsaka po pol mili-
jarde tolarjev. Kot je pove-
dal direktor Term Olimia
Zdravko Počivalšek, bo
skupščina hčerinske družbe
že v teh dneh, z denarjem od
dokapitalizacije pa bodo ta-
koj poplačali posojilo za Tu-
heljske toplice.
V novem podjetju bodo
Terme Olimia imele le manjši
Zaradi nagajanja železničarjev m
ra Zdravko Počivalšek ustanavljat
hčerinska podjetja.
delež, kar pomeni, da Sk
venske železnice ne bod
imele prav nobenega vpliv
na poslovanje Tuheljskih to
plic. Ali to tudi pomeni, d<
bodo zdaj še težje prodal«
svoj delež v termah, ki ga po
nujajo že od lanskega leta
pa bo najbrž jasno že pra<
kmalu.
JI, Foto: 4
Dobrna
povečuje
dobičeic
Iz Term Dobrna še naprej
poročajo o spodbudnih fi-
nančnih rezultatih in o ze-
lo dobrem obisku. Napove-
dali so tudi začetek grad-
nje zunanjega bazenska
kompleksa in skorajšnjo ot-
voritev nekaterih prenovlje-
nih prostorov v osrednjem
zdraviliškem hotelu.
V prvih sedmih mesecih so
imeli v zdravilišču 9.240 go-
stov, kar je za dobrih 36 od-
stotkov več kot v enakem lan-
skem obdobju. Povprečna za-
sedenost hotelov je bila 75-
odstotna, v hotelu Vita pa je
bilo zasedenih kar 82 odstot-
kov zmogljivosti. Več kot la-
ni je bilo tudi nočitev. Do kon-
ca julija so jih našteli 61.329,
kar je za 29 odstotkov več kot
v lanskih sedmih mesecih in
za desetino več kot so načr-
tovali. Število tujih nočitev
se je povečalo za skoraj 37
odstotkov, domačih pa za 26
odstotkov.
Zaradi večjega obiska ima-
jo v termah boljše finančne
rezultate, kot so jih pričako-
vali. Ustvarili so 840 milijo-
nov tolarjev čistih prihodkov,
kar je za tretjino več kot v
enakem lanskem obdobju in
6 odstotkov nad načrti. Ob
polletju so imeli 25 milijo-
nov tolarjev čistega dobička,
konec julija pa že 59 milijo-
nov tolarjev.
Terme Dobrna je pred krat-
kim zapustil direktor mar-
ketinga Aleš Topolšek, ki
po novem enako delo oprav-
lja v slatinskem podjetju
Hotel Sava.
V Termah Dobrna bodo
kmalu začeli graditi zunanji
bazenski kompleks z novimi
savnami in lepotilnim cen-
trom. Poleg tega bodo s po-
sebnim hodnikom povezali
vilo Higiea s hotelom Vita in
zgradili panoramsko dviga-
lo v hotelu Park. Celotna na-
ložba je vredna 500 milijo-
nov tolarjev, zaključena pa
bo, z izjemo lepotilnega cen-
tra, ki ga bodo predvidoma
odprli že decembra, spom-
ladi prihodnje leto.
JI
Nemce navdušila akacija
v družbi Rogaška Les, ki sodi v skupino Steklarne
Rogaška, so imeli v prvih sedmih mesecih 26 milijonov
tolarjev izgube. Po besedah direktorja steklarne Davori-
na Škrinjariča, je razlog za tako slabo poslovanje sko-
raj 80-odstotno znižanje naročil za sezono 2002/2003.
V Rogaški Les, kjer je zaposlenih 113 ljudi, so namreč
doslej izdelovali vrtno pohištvo predvsem iz bukovega lesa,
ki pa v tujini ne gre več dobro v prodajo. Zato so se preu-
smerili na izdelovanje pohištva iz akacije in že na nedav-
nem pohištvenem sejmu v Nemčiji uspeli. S skupino Kett-
ler, ki je največji nemški prodajalec vrtnega pohištva in eden
večjih v Evropi, bodo v kratkem podpisali pogodbo, s kate-
ro bodo zmogljivosti Rogaške Les zapolnili kar do 31. julija
2005. Škrinjarič je prepričan, da bo že konec tega meseca
podjetje spet pozitivno. JI
Bo Aero prodajal ali saniral?
Odločitev O usodi Aera Copy bo znana še ta mesec - Kljub recesiji večji izvoZ
Direktorica Aera Milena
Brezigar že ve, kaj bo na-
redila s hčerinskim podjet-
jem Aero Copy, ki jim zad-
nja leta prinaša le izgubo.
Odločitev bo javnosti spo-
ročila šele potem, ko jo bo
potrdil tudi nadzorni svet.
Ta naj bi se predvidoma se-
stal 25. septembra.
Za Aero Copy sta možni
samo dve rešitvi - prestruk-
turiranje ali prodaja. Vods-
tvo matičnega podjetja je do-
slej omenjalo le sanacijo in
že lani pripravilo program,
s katerim bi na novo posta-
vili temelje nadaljnjega raz-
voja hčere, vendar očitno do-
govori s Papirnico Goričane,
ki ima v lasti dobrih 75 od-
stotkov Aera Copy, niso bili
najbolj uspešni.
Aero Copy, ki je še pred
nekaj leti v skupno blagaj-
no skupine Aero prinašal
skoraj polovico vseh prihod-
kov skupine, izdeluje le sa-
mokopirni papir. Slabše pov-
praševanje po tem izdelku
in precejšnje zmanjšanje
prodajnih cen sta zadnji dve
leti prihodke podjetja tako
oklestila, da so izgubo čuti-
li v celotni skupini. »Z do-
končno odločitvijo morata
soglašati oba lastnika, ne sa-
mo Aero,« je že spomladi po-
jasnjevala Brezigarjeva, ki je
prepričana, da bodo tako
kot pred leti v matičnem
podjetju uspešno rešili teža-
ve tudi v največji hčerinski
družbi. Tudi zato, ker ima
Aero v Aero Copy veliko ka-
pitala in ker gre za skoraj sto
delovnih mest.
Kljub težavam s hčerinsko
družbo skupina Aero letos
dobro posluje. Čeprav je na
večini evropskih trgov rece-
sija, je matična družba po-
večala izvoz. Glede na lani
načrtujejo sedem- do ose-
modstotno rast prodaje. Ae
ro je imel lani 5,6 milijard
tolarjev prihodkov od proda
je, kar je za 11 odstotkov ve
kot predlani, prihodki celot
ne skupine, v kateri so pole
treh hčerinskih proizvodnil
družb še štiri trgovska pod
jetja v tujini, pa so se pove
čali za 5 odstotkov in so zni
šali 11,8 milijarde tolarje^
Dobiček matične družbe j
znašal skromnih 8 milijonO
tolarjev, kar je precej mail
kot prejšnja leta, skupina
ro pa je zaradi Aera Copy irnt
la izgubo.
JANJA INTIHA
Št. 37 - 11. september 2003
GOSPODARSTVO
7
Žavbice za
lepoto in tegobe
Kozmetika Afrodita vse bolj uspešna - Ponovno na vseh jugoslovanskih
trgih - Do zime večji proizvodni prostori
Jutri se bo v Rogaški Sla-
tini na prvem Afroditinem
(lednarodnem strokovnem
srečanju zbralo okrog dve-
sto kozmetičarjev in frizer-
jev. Prišli bodo iz vseh dr-
yv, v katerih se je podjetje
Kozmetika Afrodita uvelja-
vilo kot upoštevanja vreden
proizvajalec kozmetičnih
izdelkov. Udeleženci sreča-
,0)3 bodo poslušali vrsto
I strokovnih predavanj, saj
|e prav izobraževanje tisto,
Ičemur lastnica in direkto-
rice podjetja Danica Zorin
Mijošek daje zelo velik pou-
darek že vseh trideset in še
nekaj let, kolikor je z bla-
govno znamko Afrodita pri-
sotna na trgu.
Sprva je imela le kozme-
tični salon, ki ga je leta 1969
odprla v Rogaški Slatini kot
dopolnitev zdraviliški ponud-
be. Ker ji opravljanje stori-
tev kmalu ni več zadostova-
lo, je začela še sama »mešati
kremice«. Pri tem je imela
kar nekaj težav, saj domačih
[ffoizvajalcev osnovnih suro-
vin v tistem času ni bilo, uvoz
pa je bil praktično nemogoč.
?omagala si je z babičinimi
icepti iz zeliščnega vrta in
postavila temelje, na katerih
še danes stoji njena kozme-
tika. Vsi izdelki Afrodite so
namreč povsem naravni, brez
sintetike in kemije. »Že pred
tridesetimi leti smo bili tam.
kamor se je svetovna kozme-
tična industrija usmerila še-
le zadnja leta,« pravi Dani-
ca Zorin Mijošek.
Sprva ni razmišljala o tem,
da bi svoje izdelke tudi pro-
dajala, vendar so jih stran-
ke, ki so hodile v salon, že-
lele kupiti. Tako je nekaj ča-
sa vzporedno razvijala salon
in proizvodnjo ter bila pri
tem tako uspešna, da je po-
stala »številka ena« v takrat-
ni Jugoslaviji. Po petnajstih
letih pa se je, povsem slučaj-
no, tehtnica prevesila na stran
proizvodnje. »Zgodilo se je
preko noči in še vedno se sme-
jemo na ta račun. Za lastne
potrebe sem naročila dva ali
tri litre acetona, pa so mi ga
na dvorišče pripeljali kar tri
tone. Seveda sem šla takoj v
Ljubljano, da bi pri podjet-
ju, ki mi je aceton nabavilo,
reklamirala naročilo. Pred
pogovorom sem zavila še na
kavo v bližnjo kavarno. Tam
sem se zapletla v pogovor z
nekimi gosti in eden od njih
mi je potožil, da se nikjer ne
da dobiti acetona. Zgodba se
je končala tako, da sem ob
pomoči sosedov iz cele uli-
ce v samo nekaj dneh prepa-
kirala aceton v majhne ste-
kleničke in ga poslala na tr-
žišče,« se spominja Mijoško-
va.
Poleg acetona je trgu kmalu
ponudila tudi lastne kozme-
tične izdelke, vendar je bila
pot do uspeha trnova, saj tr-
govci njenih preparatov ni-
so hoteli postaviti na police.
Odločila se je za tako ime-
novano prodajo »door to
door« in z družinskimi pa-
keti pokrila vso Jugoslavijo.
Visoica cena za
Jugoslavijo
Prav zaradi korenin, ki jih
je uspešno pognala po nek-
danji skupni državi, se je v
začetku devetdesetih mora-
la soočiti s podobnimi teža-
vami kot večina slovenskega
gospodarstva - z izgubo sko-
raj celotnega trga. »Dokler je
trajalo, je bilo lepo. Jugoslo-
vanski trg je bil namreč za-
prt za večino tujih kozmetič-
nih izdelkov in je imel 20 mi-
lijonov prebivalcev. Ob osa-
mosvojitvi smo skoraj pro-
padli, saj smo bili na jugu bolj
priznani kot doma. V Slove-
niji so nas sicer poznali, ven-
dar nas v trgovinah ni bilo.
Podjetje, v katerem je takrat
skupaj s honorarnimi sode-
lavci delalo že okrog sto lju-
di, je bilo treba spet postavi-
ti na noge. Morali smo krep-
ko znižati plače, vendar nas
kljub temu ni nihče zapustil,«
je še danes ponosna Mijoš-
kova.
Novim razmeram so se hi-
tro prilagodili tako, da so po-
leg slovenskega in hrvaške-
ga trga začeli osvajati še češ-
ki, madžarski in celo kanad-
ski trg, kjer so uspešni zlasti
z anticelulitnim programom,
s katerim so se prvi v Slove-
niji začeli ukvarjati načrtno.
Izdelki iz tega programa, ki
ga nenehno dopolnjujejo z
novimi programi in prehite-
vajo konkurenco, so še ved-
no njihov »paradni konj«.
Počasi se je vrnila tudi os-
tala Jugoslavija in podjetje
danes izvozi okrog 60 odstot-
kov izdelkov. Novi trgi so se
jim odprii še na Poljskem, v
Iranu ter v Združenih drža-
vah Amerike, spogledovati so
se začeli tudi z Rusijo. Zara-
di lažjega prodora so v tujini
začeli ustanavljati tudi pod-
jetja in sklenili mnoga eks-
kluzivna predstavništva. »Do
sredine devetdesetih so nam
zlasti slovenski trgovci oči-
tali, da imamo sicer dobro
vsebino, a zelo neprivlačno
embalažo. Imeli so prav, ven-
dar si takrat lepše podobe iz-
delkov preprosto nismo mo-
gli privoščiti, saj je bilo de-
narja premalo tudi za razvoj
proizvodnje,« pojasnjuje Da-
nica Zorin Mijošek.
Preko 600
izdelkov
S proizvodnih linij Kozme-
tike Afrodita prihaja trenut-
no okrog 600 izdelkov, v pod-
jetju pa je, tako kot v najbolj-
Oanica Zorin Mijošek
šib starih časih, zaposlenih
okrog 100 ljudi. Dobrih 15
odstotkov jih ima visoko izo-
brazbo. »Afrodita ni več
majhna, predvsem pa ni kak-
šno »garažno« podjetje, kot
o nas še vedno mislijo neka-
teri. Nenehno se razvijamo,
vse bolj pa raste tudi naš ug-
led,« pravi Mijoškova. Z rast-
jo (v zadnjih šestih letih so
čiste prihodke iz prodaje po-
večali s 456 na 1.144 milijo-
nov tolarjev) so jim kljub av-
tomatizaciji proizvodni pro-
stori postali premajhni. Za-
to so letos objekt na Kidriče-
vi ulici povečali in pridobili
dodatnih 2.500 kvadratnih
metrov proizvodnih prosto-
rov, nekaj pisarn ter zadosti
prostora za laboratorije. Od-
slej bodo imeli kar tri - po-
leg razvojnega in kemičnega
so se namreč odločili še za
mikrobiološki laboratorij,
saj so doslej tovrstne stori-
tve morali naročati pri zuna-
njih izvajalcih. Nove prosto-
re, v katerih bo tudi promo-
cijski center, bodo uredili do
zime.
V Evropi bo
lažje in težje
Danica Zorin Mijošek pra-
vi, da se Evropske unije ne
bojijo. Slovenski kozmetič-
ni trg je že vseskozi odprt in
na njem so vsi največji evrop-
ski in svetovni izdelovalci ter
vse najpomembnejše blagov-
ne znamke. Tujci že zdaj ob-
vladujejo večino trga, saj zaš-
čite domačih proizvajalcev,
ki v negovalni kozmetiki za
telo in obraz zalagajo tretji-
no trga, ni. »Čeprav se zave-
damo, da bo zaradi unije pri-
tisk na slovenski trg še večji
kot doslej, se Evrope veseli-
mo, saj bo tudi nam lažje pro-
dajati. Slovenska kozmetič-
na industrija prav nič ne zao-
staja za evropsko ali svetov-
no. Razlika je le v tem, da v
svetu prevladujejo velike koz-
metične hiše. Tehnološko
gledano so naši kozmetični
izdelki primerijivi s tujimi,
saj so osnovne sestavine tak-
šne, kot jih vsebujejo kozme-
tični izdelki najbolj znanih
svetovnih znamk.«
JANJA INTIHAR
Foto: ALEKS ŠTERN
Lokalni podjetniški center d.o.o. se s svojimi dejavnostmi
letos že tretjič predstavlja v okviru Mednarodnega obrtnega
sejma v Celju.
Na našem razstavnem prostoru v hali L1 št. 37 vas bomo
seznanili z oblikami podpore, ki jo nudimo lokalnemu
okolju torej s projekti, inženiringom, podjetniškimi krožki, vav-
čerskim sistemom svetovanja, lokalnimi partnerstvi savinjske re-
gije ter nenazadnje z novostmi s področja grozdenja.
V nenehno spreminjajočem poslovnem okolju pogosto za uspeh
ni dovolj, da podjetja na trgu konkurirajo samo z lastnimi viri,
ampak povezana s sodelovanjem povečujejo svoje konkurenč-
ne prednosti.
Podjetja iz grafične dejavnosti na področju Mestne občine Celje
Sora d.o.o., Grafika Gracer d.o.o., Lithoteam&CO d.o.o., Ti-
skarna Koštomaj Marjan s.p., Grafotehna - TT d.o.o.in Če-tisk
grafično podjetje d.o.o. so se skupaj z Razvojnim centrom R&S*
Celje d.o.o. Območno Obrtno zbornico Celje, Srednjo Strojno
šolo Štore in Lokalnim podjetniškim centrom d.o.o povezala in
oblikovala celjski grafični center Cegraf. Kljub veliki krizi v tek-
stilni industriji ali pa prav zaradi tega so se tudi tekstilna podjetja
Co. Andraž d.o.o., Vrvica d.o.o.. Nitka d.o.o. terR.T.S. d.o.o.
skupaj z Lokalnim podjetniškim centrom d.o.o.. Razvojnim Cen-
trom R&S Celje d.o.o. in Srednjo strokovno in poklicno šolo
Celje odločila povezati v celjski tekstilni grozd Cetex.
Oba grozda sta zaživela in se promovirata na 36. mednarod-
'lem obrtnem sejmu. Verjamemo, da bo našim podjetjem uspelo
'Okoristiti prednosti in priložnosti tovrstnih povezav, ki predstav-
ijo za majhna in srednje velika uspešna podjetja v razvitih tržnih
9ospodarstvih učinkovito orodje za pogoje na globalnem trgu.
združuje nas moto: "Povezani smo uspešnejši!"
Gabimo, da nas obiščete na našem razstavnem prosto-
^ ali na sedežu družbe!
Vodja projektov: Tatjana Štinek
Optimizem na
icapitaisicem trgu ostaja
Optimizmu na domačem kapitalskem trgu tudi ta te-
den ni videti konca. Potem ko so delniški tečaji večine
slovenskih najpomembnejših podjetji do srede povečali
svojo vrednost, so v četrtek in petek nekoliko mirovali.
Indeks SBI20 je tako v petek ponovno dosegel nivo iz
srede, njegova rast pa se je nadaljevala v ponedeljek in
torek. Glede na dobro razpoloženje tako domačih kot
tudi tujih vlagateljev, lahko kratkoročno še pričakuje-
mo nadaljnjo rast slovenskih »blue chipov«.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 3. 9. do 9. 9. 2003
Špekulacije na delnici MlP-a
Najprometnejše delnice so bile delnice Krke, Petrola, Pi-
vovarne Laško, Mercatorja ter Gorenja. Vsem tem delnicam
so se enotni tečaji glede na prejšnjo sredo povečali. Iz borzne
kotacije je morda smiselno omeniti močan ponedeljkov upad
delnic Dela Prodaje (-4,5%), medtem, ko se vrednost delnice
Živil viša (-1-2,1%), večinoma kot posledica prevzemnih po-
gajanj treh tujih podjetij z lastniki, ki prodajajo večinski de-
lež tega podjetja. Takšna pričakovanja so v torek pognala v
zrak tudi delnico MlP-a iz Nove Gorice, ki je v enem samem
dnevu pridobila 22,3%. Na prostem trgu je bilo opaziti pove-
čano zanimanje za delnice Heliosa, Cinkarne Celje, Juteksa
ter holdinga Infond. Prav tako so bile izredno priljubljene
delnice investicijskih družb (ID-ov), pri katerih so visoki pro-
meti postali del vsakdanjika. Podobno lahko rečemo tudi za
delnici Zvona enke in dvojke, PID-a Infond ter PID-a KD.
Obvezniško trgovanje je po izrazito visokih prometih iz spom-
ladanskih mesecev močno zamrio, znake življenja pa kaže
zgolj še obveznica Slovenske odškodninske družbe.
Rast indeksov od začetka leta
Podobno kot na našem trgu velja optimizem tudi na tujih
trgih, kjer so tečaji od iraške krize dalje izjemno zrasli. Raz-
log za tako rast je gospodarski optimizem, izboljšane pri-
hodnje napovedi za posamezne makroekonomske kazalce,
umiritev tečaja med evrom in dolarjem ter dobra poslovanja
tujih podjetij. V kolikor si podrobneje ogledamo spodnjo
tabelo, ki prikazuje rast različnih svetovnih borznih indek-
sov glede na letošnji začetek leta, ugotovimo, da so vsi del-
niški tečaji nad nivojem iz začetka letošnjega leta. Slovenski
borzni indeks SBI20 je v iraški krizi izgubil mnogo manj v
primerjavi s tujimi indeksi, vendar pa je do junija 2003 še
naprej padal, medtem ko so drugi indeksi večinoma nadok-
nadili vse, kar so pred tem izgubili. Do avgusta so se vsi obrav-
navani indeksi nekoliko izboljšali. Med tujimi je bil, glede
na začetek leta, negativen še zgolj francoski CAC, medtem ko
sta bila nemški DAX in ameriški Dow Jones glede na začetek
leta 2003 že močno pozitivna. Tuji indeksi so počasneje
povečevali vrednost kot domači SB120, ki se je v tem času
dobesedno prebudil ter tudi eksplodiral na pozitivne nivoje
glede na začetek leta. Trenutno imamo, glede na rast, še ved-
no v ospredju tuje indekse, domači SB120 pa jih počasi dohi-
teva. Škoda je le, da je vlagatelj na slovenskem trgu izpostav-
ljen približno 5% inflaciji, vlagatelj na tujih trgih (EU) pa le
približno 2%.
Nominalna rast različnih svetovnih borznih indeksov
glede na začetek leta 2003
Št. 37 - 11. september 2003
8
AKTUALNO
Ugrabljena
in brez pomoči?
Zgodba nekdanje stanovalke velenjske varne hiše o tem, kako ji niso pomagali, potem ko naj bi jo ugrabil soprog
A. K. iz okolice Celja in
njena prijateljica sta se na
novinarje obrnili, potem ko
so ju odpustili iz varne hi-
še v Škofji Loki. Po njunih
trditvah zato, ker se nista
razumeli z ostalimi sosta-
novalkami, po trditvah de-
lavk varne hiše pa zaradi
disciplinskih težav. Pred le-
tom je A. K. že bivala v var-
ni hiši v Velenju, kjer pa je
bila prav tako nezadovolj-
na, češ da zanjo niso stori-
li dovolj. Ustanove, ki so se
doslej ukvarjale z družino,
vedo povedati drugačno
zgodbo. Najbolj žalostno pa
je, da so vanjo ves čas vple-
teni tudi otroci, za katere
so poskrbeli šele pred
kratkim.
»V zakonu sem bila žrtev
psihičnega in fizičnega nasi-
lja, zato sem se po pomoč v
celjsko varno hišo obrnila že
pred dobrim letom. Name-
stili so me v varno hišo v Ve-
lenje, kjer sem bivala nekaj
mesecev, potem pa me je ne-
kega dne mož pričakal v ve-
lenjskem Intersparu in me do-
besedno ugrabil ter prisilil,
da sem se vrnila domov. S sabo
sem morala vzeti tudi otro-
ke in vrnili smo se k možu,
ki je nad nami izvajal različ-
ne oblike nasilja,« je pripo-
vedovala A. K, katere glavni
očitek je naperjen proti de-
lavkam varne hiše, češ da se
niso ustrezno odzvale ob ob-
vestilu, da je odšla. »Da me
je ugrabil mož, sem sporo-
čila dežurni svetovalki, ki je
o tem obvestila direktorico
Suzi Kvas, vendar v varni hi-
ši niso naredili nič, da bi mi
pomagali. Zato sem pri mo-
žu ostala še skoraj leto dni
in v tem času je mene in otro-
ke pretepal, tako da sem pred
nekaj meseci vzela otroke in
spet odšla.«
Na presenečenje delavk var-
ne hiše pa se je pred tedni,
ko so jo odpustili iz varne hiše
v Škofji Loki, A.K. skušala
spet vrniti v - celjsko varno
hišo. »V času, ko je A. K. po-
klicala in vprašala, ali lahko
pride, v naši hiši ni bilo pro-
stora, zato smo jo napotili v
drugo varno hišo,« je pove-
dala Suzi Kvas, direktorica
zavoda Socio in predsedni-
ca društva Regionalne varne
hiše. Prošnja, da bi se gospa
vrnila v hišo, iz katere je ta-
ko jezna odšla, jih je začudi-
la - pa vendar so ji bili še ved-
no pripravljeni pomagati.
Vzorec se
ponavlja
Varna hiša Celje, ki sta se
ji pridružili varni hiši v Ve-
lenju in Slovenj Gradcu, je
bila ustanovljena pred tremi
leti. Vanjo se zatekajo žen-
ske, ki kot žrtve nasilja, ve-
činoma skupaj z otroki, po-
gosto brez prtljage in doku-
mentov ter z modricami, za-
puščajo nasilne partnerje. V
varni hiši najdejo zatočišče
in podporo v času, ko si sku-
šajo na novo urediti življe-
nje. Vendar starega življenja
ni mogoče pozabiti kar tako.
Kar se pozna tudi pri biva-
nju v varni hiši, predvsem v
trenutkih, ko med stanoval-
kami prihaja do nesporazu-
mov. Svetovalke, zaposlene
v varnih hišah, skušajo tovrst-
ne situacije reševati predvsem
s pogovorom z uporabnica-
mi, saj razumejo, da slednje
pogosto izhajajo iz ne ravno
naklonjenih jim okolij in da
čutijo posledice trpinčenja
tudi ob poskusu, da bi zaži-
vele novo življenje.
Zato so, pravi Irena Ro-
mih, nekdanja strokovna
vodja varne hiše iz Velenja
(sedaj vodi materinski dom,
ki deluje v okviru JZ Socio),
tudi prepiri in nesporazumi
nekako lažje razumljivi, ven-
dar pa jih je treba poskusiti
reševati ter se ob tem učiti
tudi novih načinov reševanja
težav.
Pripoved v
drugačni luči
Po besedah Suzi Kvas je bila
A. K. sprejeta v varno hišo
Velenje z enim otrokom, dru-
gega je pustila doma. »Neke-
ga dne je hišo zapustila in se
ni vrnila. Po tem dogodku me
je njen mož poklical v služ-
bo in povedal, da želi priti
po njene stvari, vendar sem
mu povedala, da to ni mogo-
če in da mora ženska po stvari
priti sama. Nazadnje sva se
dogovorila, da bosta po stvari
prišla oba na avtobusno po-
stajo v Velenju. Ob prevze-
mu so bili na našo željo pri-
sotni tudi policisti iz velenj-
ske policijske uprave. Po do-
godku me je poklicala sve-
tovalka in povedala, da je pri-
šel mož sam. Na vprašanje,
kje je žena, je odgovoril, da
je ni, saj je razočarana nad
delom svetovalk v varni hiši
ter da jih ne želi več videti.«
Čez nekaj dni je A. K. spet
poklicala Suzi Kvas in pove-
dala, da je ponovno pobeg-
nila, da je v stanovanju in da
nima ne hrane ne oblačil ter
da prosi za pomoč. S pomoč-
jo centra za socialno delo so
ji pomagali.
»Iz dokumentacije varne
hiše izhaja, da je A. K. 22.
junija lani zaprosila za izhod
iz varne hiše z namenom, da
obišče svojo mamo. Dva dni
pozneje je klicala svetoval-
ko in ji povedala, da jo je v
domačem kraju srečal mož
in da je v strahu odšla z njim.
Torej zgodba o ugrabitvi v In-
tersparu ne drži. Iz doku-
mentacije je razvidno tudi,
da smo v varni hiši vse po-
datke posredovali na CSD in
skušali narediti vse, da bi A.
K. pomagali tudi, potem ko
je zapustila varno hišo. Si-
cer pa,« dodaja Suzi Kvas, »če
bi bilo res, da A. K. sveto-
valk varne hiše ne želi več vi-
deti, potem ko so jo odpu-
stili iz varne hiše v Škofji Lo-
ki, verjetno ne bi kar trikrat
klicala v našo varno hišo in
ponovno zaprosila za spre-
jem...«
Policisti so se
vedno odzvali
Na Policijski upravi Celje
omenjeno družino dobro
poznajo. »A. K. je na policij-
ski postaji Laško podala več
prijav zaradi nasilnega rav-
nanja moža, ki so jih polici-
sti vedno obravnavali. Dva-
krat so nasilneža ovadili
Okrožnemu državnemu to-
žilstvu, nekajkrat pa sodni-
ku za prekrške,« so nam po-
vedali. »Vendar je v prvem pri-
meru A. K. na sodišču svojo
izjavo umaknila, zato je bila
ovadba zavržena. Ne glede na
to, so policisti ukrepali tudi
ob vseh naslednjih klicih, ta-
ko kot to počnejo vedno, ko
gre za ogroženost,« je pove-
dala kriminalistka Zdenka
Jan, ki, kot še marsikdo, me-
ni, da imajo ženske pravico,
da se same odločijo, kako bo-
do živele. »Tudi če se ženska,
ki je žrtev nasilnega partner-
ja, želi vrniti k možu, gre za
njeno odločitev, ki jo je treba
spoštovati - čeprav jo je vča-
sih morda težko razumeti. Če
se nasilje ponavlja, ženska pč
kljub vsem možnostim, ki jH
ima, da bi zaživela novo ži)^
Ijenje, nenehno odpušča ij
se vrača k soprogu, je polic
ja sama pri tem nemočna. Zj
to je nujno, da se v reševanj
vključijo tudi druge inštiti
cije, npr. Center za socialn
delo in nevladne organizac
je, kar je bilo v tem primeri
storjeno,« je še povedal
Zdenka Jan in poudarila, d
mora biti ne glede na mat^
rino odločitev poskrbljene
da bodo otroci odraščali
varnem okolju brez izpostan
Ijenosti nasilju med starš«
ma.
Spet doma...
Podobno zgodbo so nan
povedali na pristojnem cen
tru za socialno delo, kjer pri
mer gospe A. K. in njene dru
zine prav tako že dolgo poz
najo. »Pomagati smo ji sku
šali na več različnih načino\
vendar se slej ko prej vedn
vrne k možu. Ko je prvič odi
la iz varne hiše v Celju, sml
ji našli opremljeno stanov«
nje, ki ga je že po treh dne
zapustila in se vrnila domoi
Glede na to, da se je pred dn<
vi vrnila k možu, je bilo treb
vsaj začasno najti novo, us
treznejše okolje za otroke,
so nam povedali na CSD, kje
so se z A. K. dogovorili, d
bi otroke začasno oddali v re
ništvo, s čimer se je strinja
la. »Na dan, ko je rejnišk
družina otroke pričakoval
prvič, jih ni pripeljala,« 9
povedali na CSD. Zakaj ne
bi lahko pojasnilo poročil
celjskih policistov. V času, k
je A. K. novinarjem razlag«
la, da išče stanovanje, se je^
resnici, skupaj s prijateljico
in otroki, vrnila k možu. Že
dan pozneje je doma izbruh-
nil pretep in eden od otrok
je dobil tako hude poškod-
be, da so ga morali odpeljati
v bolnišnico... Kot smo izve
deli na CSD, so bili otroci za-
časno oddani v rejništvo mi-
nuli petek, na centru pa za-
gotavljajo, da bodo primer
pozorno spremljali še naprej-
Zakaj pristojne službe
otrok, ki so v vsej zgodbi naj-
večja žrtev, niso odvzele že
zdavnaj, je vprašanje, na ka-
terega iščejo odgovor tudi pri
ministrstvu za delo družino
in socialne zadeve. S prime-
rom A. K., ki kljub temu, da
se pritožuje nad delom pri;
stojnih služb, v polni med
uživa njihovo podporo in po-
moč, so namreč že nekaj Ča-
sa seznanjeni. Pred dnevi so
ga pričeli, predvsem zaradi
negotove usode treh otrok'
od katerih je najmlajši staf
le nekaj mesecev, podrobneje
preiskovati.
ALMA M. SEDLAP
V žalostne družinske zgodbe so običajno vpleteni tudi otroci.
AKCIJA
9
Župnik kot
scenarist in
režiser
Idilično Sladko Goro obiskuje na tisoče obiskovalcev - Koristne izkušnje iz
cvetličarstva
župnik Rok Metličar, kil
jena lestvici najbolj priljub-i
Ijenih južnoštajerskih du-i
hovnikov med najvišje
uvrščenimi, je na Sladki Go- j
ri sedmo leto. V čudovitem i
kraju, z biserom slovenske-:
ga baroka, v vinogradniški
pokrajini. Za župnika ter:
župljane je sladkogorski,
vsakdan manj romantičen
kot za številne obiskovalce!
iz zbetoniziranih središč. ;
Rok Metličar je odraščal v j
kmečki družini na Vrhu pri,
Šmarju pri Jelšah, v bližini;
Sladke Gore. Doma je bilo pet
otrok, med njimi je bil Rok
najmlajši. Njegovo osebno
ime takrat še ni bilo modno,
okolico je opozarjalo, da so
mu dali ime po svetem Ro-
ku, ki ga verni Šmarčani po-
sebej častijo.
Postal je ministrant, vendar
ga to ni usmerjalo k razmiš-
ljanju o morebitnem duhov-
niškem poklicu. »V najstniš-
kih letih sem izgubil v razme-
roma kratkem času brata ter
očeta, kar me je spodbudilo
k drugačnemu načinu raz-
mišljanja o življenju,« se spo-
minja Rok Metličar. Toda to
še ni pomenilo neposredno
razmišljanje o duhovništvu.
Najprej je končal srednjo tr-
govsko šolo ter se zaposlil kot
trgovec. Nekateri Šmarčani se
še ga spominjajo iz domače
semenarne s cvetličarno. Tam
je delal kar štiri leta in pol,
skupaj z učno dobo, nato še
leto dni v celjski semenarni.
Njegova odločitev za du-
hovništvo je dozorela med slu-
ženjem vojaškega roka v ju-
goslovanski vojski, kjer je bil
kuhar v vojaškem hotelu. Bi-
la je težka odločitev, tudi za-
to, ker ni imel polne srednje-
šolske izobrazbe. Na teološ-
ki fakulteti pripravljalnih let-
nikov, ki so danes v pomoč v
takšnih primerih, še ni bilo.
Zato se je moral pred diferen-
cialnimi izpiti veliko samoi-
zobraževati.
Po novi maši je bilo njego-
vo prvo kaplansko mesto v Bre-
žicah, od koder je odšel po
letu dni za kaplana v Sloven-
ske Konjice. »Na Konjice
imam nasploh zelo lepe spo-
mine. To je bila moja najbolj
duhovniška doba. Kot župnik
moram imeti na skrbi različ-
na področja, tudi gospodar-
ska vprašanja župnije.«
Pankracij in
unija
Po slovesu od Konjic se je
med ponujenimi župnijami
odločil za Sladko Goro, čeprav
je to za župnike zelo zahtevna
župnija. V župniji s komaj
1400 župljani je nič manj kot
pet cerkva. »Prva desetletja po
drugi svetovni vojni se cerkva
ni moglo obnavljati, zato je za
poznejše duhovnike ostalo ve-
liko dela.« Tako so lani obnav-
ljali celo zadnje popotresne
poškodbe iz sedemdesetih let.
Pred desetletjem je Metli-
čarjev predhodnik dr. Ivan
Rojnik z župljani celovito ob-
novil cerkev na Podplatu. Pod
Metličarjevim vodstvom so
pred tremi leti celovito obno-
vili cerkev na Pečici, lani je
sledila cerkev sv. Miklavža v
Lembergu. Trenutno obnav-
ljajo slovito župnijsko Mari-
jino cerkev, ki slovi daleč pre-
ko državnih meja. Njena
obnova bo trajala več let; tre-
nutno obnavljajo tlak, na vr-
sti so izjemni oltarji vrhun-
skega kulturnega spomenika,
ki so se jih lotili lesni insekti.
Tudi freskam, ki so bile poš-
kodovane pred desetletji med
zamakanjem strehe (s kam-
nito kritino), se ne bo mogo-
če izogniti. Sv. Pankracij, ena
od dveh lemberških cerkva
(ena starejših v pokrajini
vzhodno od Celja), pa čaka
na Evropsko unijo, omenja
sladkogorski župnik. »Menim,
da se bo kulturnim spomeni-
kom takrat boljše pisalo.«
Župljani, s katerimi se do-
bro razume, so nasploh ze-
lo prizadevni. »Ljudje so zelo
povezani z župnijo, z darom
ubogih vdov obnavljamo ve-
like stvari. Resnično si za-
služijo pohvalo.« Župnija
Sladka Gora obsega med
drugim tudi industrijsko
Mestinje, trg Lemberg, Dol-
go Goro v šentjurski občini
ter Pečico.
Posebnost Sladke Gore so
številni obiskovalci vrhunske
baročne cerkve, tako romar-
ji kot turisti. Lani se je tam
ustavilo nad dvesto avtobusov
ter veliko manjših skupin z
avtomobili, prihajajo celo po-
hodniki (ob cerkvi je skrinji-
ca s planinskim žigom).
w
Župnik
kulturnik
Izkušnje iz let v semenarni
s cvetličarno mu pridejo prav
tudi v duhovniškem poklicu.
Župljani in obiskovalci Slad-
ke Gore so pozorni na lepe
parkovne nasade, ki so nje-
gova zamisel. Na Sladki Gori
je vse več obiskovalcev, saj pri-
hajajo v zadnjem času celo
skupine, ki se udeležujejo du-
hovnih vaj. Župniku Metličar-
ju je namreč uspelo lani ure-
diti v nekdanjem župnijskem
gospodarskem poslopju dom
duhovnih vaj.
Okoličani so nas posebej
opozorili na njegova prizade-
vanja na kulturnem področ-
ju. Še posebej lani, ko so praz-
novali 150-letnico rojstva v
Mestinju rojenega pisatelja
Jakoba Sketa. Metličar je na-
pisal scenarij po njegovi po-
vesti Miklova Zala ter veliko
predstavo tudi režiral. Na
odru se je zvrstilo nič manj
kot 150 nastopajočih. Prav ta-
ko lani, ko je umrl avstrijski
pesnik Alois Hergouth, poet
Sladke Gore (njegova mati je
bila iz tega kraja, Hergouth
pa je podedoval na Pečici pre-
prosto kmečko hišo). Sladko-
gorski župnik je pripravil v
pesnikov spomin razstavo nje-
govih del.
Letos poleti je poskrbel že
za drugi Praznik žanjic, za
prireditev s približno sto na-
stopajočimi. Pred njim so no-
vi izzivi, za 250-letnico žup-
nije, ki bo prihodnje leto.
Takrat želi med drugim iz-
dati zbornik o zanimivi žup-
niji.
Vsako nedeljo izda Sladko-
gorski list, ki ni zgolj običaj-
no župnijsko oznanilo. V njem
so bile celo objavljene pesmi
domačih pesnikov, kratki ne-
krologi o umrlih ter še mar-
sikaj, kar napiše sam. V eni
od zadnjih številk je, na pri-
mer, na pobudo župljanov
opozoril na kulturo obnaša-
nja na pogrebih. Tudi na Slad-
ki Gori se dogaja, da se neka-
teri sodelujoči ne vedejo, kot
bi se morali.
Na območju Sladke Gore
so seveda še hujše težave, nas
je opozoril župnik. Mladi žal
prepogosto odhajajo v večje
kraje. Tam je zato vse več os-
tarelih župljanov ter veliko
neporočenih kmečkih gospo-
darjev. V sladkogorski šoli je
dandanašnji vsega skupaj de-
vet otrok, čeprav je res, da so
nekateri še v štirih drugih oko-
liških šolah.
BRANE JERANKO
Siadkogorska idila. Župnik Rok Metličar pred baročno župnijsko cerk-
vijo, ki slovi po vsej srednji Evropi. Za župnika in krajane je tamkajšnji
vsakdan manj romantičen kot za množice obiskovalcev.
Tudi ta teden se vrstni red med prvimi desetimi ni bis-
tveno spremenil. Med imeni, ki se pogosto pojavljajo na
vaših glasovnicah, so še: Vinko Čonč, sv. Duh Celje, mag.
Branko Cestnik, Frankolovo, Anton Perger, Vojnik, Du-
šan Egidij Kubot, sv. Lenart, Laško, Jože Vengust, Plani-
na pri Sevnici, Janko Cigala, Galicija... Zanimivo pa je,
da glasujete tudi za duhovnike, ki niso z našega območja.
Z akcijo bomo zaključili proti koncu leta, ko bomo raz-
glasili najbolj priljubljenega duhovnika na našem območ-
ju - po mnenju bralcev - zato imate še dovolj časa za poši-
ljanje glasovnic in za to, da ste tudi sami nagrajeni.
1. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (404)
2. Marko Šraml, Slivnica pri Celju (306)
3. Janko Strašek, Dobrna (228)
4. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (191)
5. Milan Strmšek, Dramlje (187)
6. Izidor - Dori Pečovnik, Berlin (120)
7. Jože Horvat, Laško (115)
7.    Rok Metličar, Sladka Gora (115)
9.   Jože Kovačec, Polzela (77)
10.    Miha Herman, Ponikva (51)
Nagrajene bralke: Frančiška Ferlinc, Topole, Rogaška
Slatina, Metka Kline, Klane, Dobrna in Jožica Ostrož-
nik, Vrh, Šmarje pri Jelšah. Prejele bodo hišno darilo
NT&RC, ki ga dobijo na oglasnem oddelku naše hiše.
¦vi tednik
INFORMACIJE
11
Zoisovi štipendisti že
sedmič na Šmoiiorju
Planinski dom na Šmo-
horju je bil letos že sed-
mo leto zapored prizoriš-
če poletnega raziskoval-
nega tabora Zoisovih šti-
pendistov iz vse Sloveni-
je, ki ga organizirata Za-
vod za zaposlovanje RS,
Območna enota Celje in
podjetje Petan d. o. o. iz
Celja.
»Začeli smo v občini Laš-
ko in tu ostajamo, saj ima-
mo trdno oporo župana,
Šmohor pa je tudi idealen
prostor za tako razvejano
dejavnost, kot jo imamo mi
ves teden, ko se razporedi-
mo v skupine šestih razi-
skovalnih delavnic,« je de-
jal vodja tabora Marjan Pe-
tan mentorju Andreju Že-
raku v krajšem intervjuju,
objavljenim v glasilu Naša
lipa, ki ga Zoisovi štipen-
disti izdajo ob koncu vsa-
kega tabora in dodal, da se
vsa leta odlično razumejo
tudi z upravnikom doma na
Šmohorju Tulliem Bolči-
čem in njegovo ekipo. To
so potrdili tudi udeleženci
in še zlasti udeleženke, ki
so menile, da so v tednu dni
pridobile na teži kakšen ki-
logram, če ne še več, v to
pa nismo podvomili, saj je
tudi ob našem obisku iz ku-
hinje prijetno dišalo daleč
naokrog.
Letošnjega tabora se je
udeležilo trideset štipendi-
stov iz vse Slovenije, med
njimi jih je bilo kar deset
iz celjske regije, ki so ves
teden delali v šestih razisko-
valnih delavnicah. Čeprav je
bila rdeča nit tabora ekolo-
gija, so se posamezniki v de-
lavnicah spoznavali tudi z
drugimi področji. Novinarji
so dokumentirali celotno
dogajanje, se povezovali z
mediji in ob koncu izdali
bilten, veliko dela in sreče
so imeli astronomi, saj so
poleg celotnega ozvezdja
prav letos lahko namenili
največ pozornosti Marsu,
geologi so v Govcah, kjer je
tudi geološka učna pot, is-
kali fosile, biologi so lovili
nočne metulje, jemali vzor-
ce vode ter proučevali nje-
no čistost in raznovrstnost,
turisti so se seznanjali z zna-
menitostmi in turistično po-
nudbo Laškega in okolice,
etnologi pa s tipično arhi-
tekturo in starim načinom
življenja naših prednikov.
Delavnice so vodili mentorji
Tomaž in Aljaž Majcen iz
Laškega, Mitja Centrih in
Andrej Žerak iz Celja, Črt
Reberšak iz Šempetra ter
Samo Podgornik iz Ljublja-
ne, prav vsi pa so bili mne-
nja, da je teden prehitro mi-
nil. Svoje delo so strnili v
bilten Naša lipa in ga, tako
kot predstavitev dela vseh
delavnic, ob kulturnem pro-
gramu, na zaključku pred-
stavili tudi svojim staršem.
MOJCA MAROT
Na Šmohorju je bilo največ Zoisovih štipendistov iz celjske regije, ostali pa so bili iz drugih slovenskih krajev.
V sredini med njimi je tudi Marjan Petan, sicer član New Svving Quarteta, ki že sedmo leto zapored vodi
raziskovalni tabor za Zoisove štipendiste.
12
Prenavljanje tržnice
številnim gradbiščem v
Celju se bo v ponedeljek pri-
družilo še eno. Začela se bo
nujna in dolgo pričakova-
na obnova celjske mestne
tržnice.
Za obnovo, ki naj bi traja-
la do 15. oktobra, je predvi-
denih deset milijonov tolar-
jev. »Gre za temeljito obno-
vo vseh tržničnih dovozov, ko-
munalnih vodov ter za pre-
plastitev teh površin, pri če-
mer se prostora, kjer so stoj-
nice, še ne bomo lotili,« je
povedal Dare Popovič, teh-
nični vodja podjetja Ce-Ka,
ki bo usklajevalo vsa dela raz-
ličnih izvajalcev.
Med obnovo bodo zamenja-
li vse električne vode in v Lin-
hartovo in Savinovo ulico na-
peljali priključke za kabelsko
televizijo in potrebne signal-
ne kable. Zamenjali bodo ne-
kaj vodovodnih priključkov,
napeljali nove za stranišča na
tržnici ter obnovili vsaj dva
kanala. Dela se bodo pričela
pri zapornici, ki omejuje do-
stop v Linhartovo ulico, na-
daljevala pa v Savinovi ulici,
vse do nekdanjega gostišča Pri
starem piskru.
Med deli, pri katerih so-
delujejo kot soinvestitorji
Mestna občina Celje, Elektro
Celje, Vo-Ka in Elektro Turn-
šek, bodo zagotavljali potre-
ben dostop do tržnice. Kljub
temu bo ta otežen, zato že
zdaj pozivajo k strpnosti ta-
ko branjevce kot tudi potro-
šnike. Delali bodo postopno,
večino del pa bodo zaradi po-
manjkanja prostora opravili
brez gradbene mehanizacije.
Prostor na sami tržnici pa
zaenkrat še ne bo doživel pre-
nove, saj je še vedno predvi-
den za novogradnjo, med ka-
tero naj bi v prihodnosti na
tem mestu zrasla dvonad-
stropna stavba za potrebe
celjske živilske tržnice.
BRST
Na čelu desetine
Štorska občinska nagrajenka Anica Vengust je vsa
predana gasilstvu
Ko so v občini Štore kon-
cem maja letos praznovali
občinski praznik, je bila
med nagrajenkami tudi
Anica Vengust iz Laške va-
si, ustanoviteljica ženske
gasilske desetine v doma-
čem kraju, zborovska pev-
ka in ženska, ki ji tudi de-
lo na humanitarnem po-
dročju ni tuje.
Pogovori o gasilstvu so bi-
li pri Vengustovih od nekdaj
tema stalnica, saj je Aničin
mož gasilec že štiriinštiride-
set let, pa tudi sicer je v Laš-
ki vasi s približno tristo pre-
bivalci skoraj pri vsaki hiši
vsaj po en gasilec, član PCD
Štore. Ker pa se v tem zasel-
ku dogaja bolj malo tistega,
kar bi interesno in družabno
povezovalo tudi ženske, se je
Anica leta 1994 domislila, da
bi to lahko bila gasilska eno-
ta. Za stvar se je takoj ogrelo
še nekaj žensk, ki so potem
opravile vse potrebno za us-
tanovitev gasilske desetine.
To je bila prava priložnost za
druženje in obenem učenje,
urjenje, preizkušanje v gasil-
skih veščinah in spretnostih.
Moški kolegi so jim bili pri
tem v oporo in začelo se je
redno delo pod mentorstvom
Aničinega moža Ivana-Žana:
spoznavanje gasilskega orod-
ja in upravljanje z njim, sle-
dile so taktične vaje in po-
tem še sodelovanje na raz-
ličnih meddruštvenih tekmo-
vanjih, kjer se je deset žensk
iz gasilske enote Laška vas
merilo z ostalimi ženskimi
desetinami. Z vztrajnostjo in
zavzetostjo ter disciplino so
si utrle tudi pot do regijske-
ga tekmovanja. Kot vzorna iz-
prašana gasilka je Anica tu-
di članica upravnega odbora
PGD Štore.
Bronasto priznanje Obči-
ne Štore si je Anica Vengust
zaslužila tudi z delom na hu-
manitarnem področju. Letos
spomladi je v bližnjem za-
selku Gorica zagorelo na dru-
žinski hiši, nastala je velika
materialna škoda in takrat se
je oglasil Aničin čut za sti-
sko sočloveka. Z možem sta
šla od hiše do hiše, od zasel-
ka do zaselka in zbirala de-
nar za v požaru prizadeto dru-
žino.
Anica, ki je po petintride-
setih letih dela v nekdanjem
LIK Savinja v Celju zdaj že
lep čas upokojenka, tudi ra-
da poje, zato je članica Kul-
turnega društva Štore 2000,
kjer vse od ustanovitve pre-
peva v tamkajšnjem dvaind-
vajsetčlanskem mešanem
pevskem zboru Bojansko, ki
se zadnje čase vse pogosteje
pojavlja na najrazličnejših
občinskih proslavah in raz-
nih drugih prireditvah.
Ko ni gasilka ali pevka, se
njeno veselje odvija na do-
mačem vrtu, kjer skrbi, da
so pridelki čim bolj zdravju
Anica Vengust: »Bronastega ob-
činskega priznanja sem se zelo raz-
veselila, toliko bolj, ker ga nisem
pričakovala. Priznanje pa pomeni
tudi še večjo odgovornost in spod-
budo za nadaljnje delo, zlasti vtem
našem zaselku, kjer bi potrebovali
večnamenski prostor za najrazlič-
nejše potrebe in interesno druže-
nje občanov iz Laške vasi."
prijazni, žal pa je letos tudi
njen bio vrt močno osiroma-
šila suša. Veselje pa v Vengu-
stovo hišo vstopi tudi vsakič,
ko se na vratih pojavita sino-
va-dvojčka ter dve vnukinji
in dva vnuka.
MARJELA AGREŽ
Ob petdeseti obletnici mature
Maturanti Ekonomske srednje šole, letnik 1952/53, so praznovali 50. obletnico
mature.
Na dvorišču šole jih je prijazno sprejel in pozdravil ravnatelj Janko Poklic. Obiskali so
učilnice, vendar se niso vedno strinjali, kdo je kje sedel in kateri razred je to bil - nič
čudnega, petdeset let je dolga doba! Nato so odšli na skupno kosilo, kjer sta se pridružila
še profesorja Milena Vršnik - Štiftar in Zoran Razboršek. V zahvalo so gostom izročili
skromna darila. Srednji ekonomski šoli v Celju pa listino zahvale. S to listino so se dijaki
- maturanti zahvalili za takrat pridobljeno kakovostno srednješolsko strokovno izobraz-
bo, ki je omogočila nadaljnje izobraževanje in uspešno delo na odgovornih mestih. Ob
prijetnem klepetu in obujanju spominov jih je razveselil nastop dueta Biser iz Nove
Cerkve. AM
igrala za
otroke enote
Sonce
Vrtec Anice Černjeve iz Ce-
lja je s pomočjo pokrovite-
ljev dobil več novih igral.
Uradno otvoritev pripravljajo
proti koncu meseca septem-
bra, ko bo urejena tudi ce-
lostna podoba igrišča, na igra-
lih pa že lahko uživajo otro-
ci enote Sonce.
SB, foto: GK
PPOZOR, HUD PES
One
Verjetno se mora vsak člo-
vek vsaj enkrat v življenju
spopasti s kruto realnostjo
okvare neke stvari, ki mu je
bodisi nujna ali pa draga v
tehnološkem kozmosu. Če
mu je boginja usode prihra-
nila težave v tem smislu, na-
leti na majstre kje drugje.
Osebno se z majstri sreču-
jem že od rane mladosti, na-
nje sem navajen podobno kot
na kavo, budilko ali pa na
čike. Že pri sami zidavi na-
še bajte sem spoznal kakšnih
osem zidarjev, prizadevanja
mojega očeta, da bi končno
srečal »ta pravega«, s kate-
rim bi bil zadovoljen, pa so-
dijo v rubriko pobožnosti.
Zmeraj je bilo nekaj naro-
be, eden je sicer delal poce-
ni, pa je bil nekoliko štorast
pri tem ali onem znotraj
stroke, drugi je bil sicer O.K.,
a je bil v redu samo do pold-
neva, ker potlej ga je že pir
rahlo izdajal, tretji je spet
delal vse »iz vinkla«... Z elek-
tričarji je bilo podobno, vo-
dovodarji so bili še hujši. Tu-
di majstri iz plinarne ti jo
znajo zagosti, še posebej za-
to, ker se človek boji plina
kot hudič križa in se v to stro-
ko še najbolj drzni samou-
ki ne spuščajo preveč, pa če
so že od otroških let naprej
nagnjeni k praktičnosti, ka-
kor se ljudje radi izrazijo.
Osebno se ne spuščam v nič.
Razlog je preprost, ker se mi
niti ne ljubi, v zadnjem ča-
su pa opažam, da mi je vsa-
ko »uradno« srečanje z maj-
stri prava popestritev dne-
va. Sicer se tudi svet znotraj
majsterskega stanu precej
spreminja, predvsem moda,
saj so modri mantlni (ki so
bili nekoč tako poceni, saj
si ga dobil v službi) zdaj že
prava redkost; danes se ti na
vratih pojavljajo majstri, ki
po izgledu spominjajo na
poudarjeno futuristično
skreirane in vešče tipe, za-
poslene kot bencin kelner-
je in vulkanizerje formule
1 ali pa na »action mene« na
policah otroške trgovine z
igračami. Zvezda stalnica
med majstri je njihov besed-
njak in njihov pristop do de-
la. Tudi tu lahko ločimo cjel-
ski besednjak od preostale-
MOHOR HUDEJ
ga. Ena izmed najbolj zani
mivih besednih opazk, ki si
je vsak mlad majster nauč
verjetno že pri svojem uči
telju, je, da mora pri popra
vilu neke stare stvari, ki ji
že bila nekoč popravljana al
pa nespretno zmontirana
povprašati stranko: »Čujte
ja kir une (one) vam je p;
tole delu?« Osebno še nisen
videl majstra, ki bi znal poh
valiti predhodnika. Običaj
no sem doživel, da mi je bi
lo pojasnjeno, kako zelo seri
lahko srečen, da me ni ubi-
la elektrika, raznesel plin,
da se mi ni vdrl strop ali pa,
da bi lahko sredi noči uto-
nil v svoji lastni postelji. On^
je nekdo, ki se ga enostavno
niti ne želi poimenovati, ki
nikakor ne more biti maj-
ster, kar je mnenje vseh maj-
strov o majstrih. Nekoč so
mi pojasnili, da je one ne-
kaj, kar je neposredno po-
vezano  tudi  s  spolnim
udom, v sočni južni kletvi-
ci naj bi to pravzaprav po-
menilo »kure«. Sam sem
mnenja, da gre pri tej bese-
di za nekaj več, da gre tukaj
pač za skup znanj nekih maj-
strov, ki se znajo obenem
izražati še na lep, učen cjel-
ski način, ki prezira, pa ne
preveč, saj bi se morebiten
prostaški izraz lahko slabo
obnesel, ko bodo morali na-
slednjič v popravila, pa tu-
di, da bo lahko kdaj kakšno
drugo on^ popravljalo za
njim in si je pač treba nare-
diti nekaj taktičnega pred-
prostora za morebitne pre-
pire, kjer bodo sodelovali v
triu: stranka, prvi majster
.(one za drugega) in drugi
majster (one za prvega). V
Celju imamo majstra pri hiši
in onete izven nje. Preosta-
lo je splet iger in naključij,
koga prikličeš po mobitelu.
St. 37 - 11. september 2003
13
Zadovoljni
ob prazniku
Častnim občanom Žalca se je pridružil Miloš Mikeln
Praznik Občine Žalec
praznujejo v spomin na le-
to 1868 in drugi slovenski
tabor, dogajanja in pomen
taborov za obstoj slovens-
tva pa je na sobotni slav-
nostni seji žalskega občin-
skega sveta predstavil žu-
pan Lojze Posedel.
»Zadovoljni in ponosni
smo na opravljeno delo,« je
v svojem nagovoru poudaril
župan Posedel ter omenil
predvsem investicije na po-
dročju šolstva in vodovodov,
okrcal nepovezane hmeljar-
je ter izpostavil nujnost po-
vezovanja in skladen regio-
nalni razvoj. »Za boljše po-,
goje dela si moramo vsi pri-
zadevati in ne čakati le na po-
moč države,« je poudaril žal-
ski župan. Nekatera razmiš-
ljanja o preteklosti, poveza-
ni z vstopom v Evropsko uni-
jo, je v svojem nagovoru pov-
zel minister za šolstvo zna-
nost in šport dr. Slavko Ga-
ber.
Na slavnostni seji Občinske-
ga sveta Žalec so listino čast-
nega občana podelili pisate-
lju, dramatiku in publicistu
Milošu Mikelnu, ki je otroška
leta preživel v Petrovčah, mla-
dostni spomini pa se odraža-
jo tudi v njegovih delih. Pisa-
teljevo delo, predvsem roman
Veliki voz, ki je prejel nagra-
do kresnik za najboljši roman
leta ter zadnji roman Poroč-
nik z Vipote, je predstavila
prof. Marija Končina, ki je Mi-
kelna označila kot kronista
svojega časa, ki pa ne sodi in
obsoja. Častni občan Mikeln
je svoj nagovor začel in za-
ključil z besedami »dragi moji
Savinjčani«, priznanje pa pos-
vetil Petrovčam in tamkajš-
njemu kulturnemu življenju.
Poleg Miloša Mikelna so častni
občani Žalca še Jelica Žuža,
Oskar Kogoj in Rudi Špan-
zel.
Grbe Občine Žalec so pre-
jeh Franci Ježovnik iz Mi-
gojnic ob življenjskem ju-
bileju in za zapise iz prete-
klosti ter Marjan Kozmus
ob življenjskem in poklic-
nem jubileju ter za dolgo-
letno delo na področju glas-
be. Med prejemniki grba sta
tudi podjetje Mikropis Hol-
ding za večletne poslovne
uspehe in celjska enota Za-
voda za varstvo kulturne de-
diščine RS za profesional-
no izpeljano delo pri obnovi
kulturnih spomenikov v žal-
ski občini. Plaketo Občine
Žalec so prejeli Jurij Bran-
ko Kert za delo v Krajevni
skupnosti Gotovlje, Ignac
Mastnak za delo v Grižah,
Martin Vrbnjak za delo v
Šempetru ter Miro Novak
in Konjeniški klub Gotov-
lje za uspehe na področju
konjeništva.
Že pred začetkom slav-
nostne seje so se predstavi-
li zabukovški godbeniki,
kulturni program pa so ob-
likovale flavtistka Eva Sla-
na, harfistka Urška Križnik
in Ljudske pevske s Ponik-
ve.
US, Foto: TT
Žalski nagrajenci
Žalski IHP za večji kos pogače
Državni sekretar dr. Darko Simončič prevzema vodenje Javnega inštituta za hmeljarstvo in
pivovarstvo Slovenije v Žalcu - Akreditacija kot izziv
Dva laboratorija v Jav-
nem zavodu Inštitut za
hmeljarstvo in pivovarstvo
Slovenije v Žalcu se od sre-
de tudi uradno ponašata z
akreditacijsko listino, ki jo
je direktor Slovenske akre-
ditacije Boštjan Godec izro-
čil v. d. direktorja IHP dr.
Andreju Simončiču.
V žalskem IHP so se za akre-
ditacijo laboratorijev pri-
pravljali več let, njihova pri-
zadevanja pa je med drugim
upočasnil požar v laborato-
riju za agrokemijo. Junija so
v laboratorijih za pivovars-
tvo* in agrokemijo končno
pridobili akreditacijo po med-
narodnem standardu in s tem
uradno priznanje za usposob-
ljenost za preizkušanje hme-
lja in piva. »Z akreditacijsko
listino dokazujemo, da delo
opravljamo dovolj kakovost-
no, po drugi strani pa da smo
pripravljeni na nove izzive,
saj smo primerljivi z drugi-
mi inštituti v slovenskem in
evropskem prostoru,« je pou-
daril dr. Simončič in dodal,
se delo v inštitutu nenehno
spreminja, saj vse bolj upo-
števajo kompleksen trajnost-
ni razvoj in ohranjanje na-
ravnega okolja. Akreditaci-
ja po eni strani pomeni bolj-
še delo, po drugi pa bo lah-
1^0 IHP poslej konkurenčne-
ie deloval na trgu in si s tem
rezal debelejši kos pogače,
f^ogoje za uspešno delo so us-
tvarjali več let, akreditacija
Pa po besedah dr. Simonči-
pomeni začetek uresniče-
vanja smelo zastavljenih ci-
ljev v žalskem inštitutu. Po-
dobni postopki za pridobi-
tev akreditacije čakajo še po-
^^oqe začimb in zdravilnih
Rastlin.
Zaskrbljenost
zaradi
hmeljarjev
IHP, ki se je sicer reorgani-
ziral v javni zavod in se uk-
varja z večimi področji dela,
v veliki meri še vedno prvens-
tveno povezujemo s hmeljars-
tvom. »Stanje v hmeljarstvu
spremljamo z veliko mero za-
skrbljenosti: razne vremenske
nevšečnosti, nizka cena hme-
lja na svetovnem trgu ter neor-
ganiziranost hmeljarjev ne za-
gotavljajo varne in dobre pers-
pektive,« razmišlja dr. Simon-
čič, ki po 15 letih dela zapuš-
ča IHP. Z začetkom oktobra
bo prevzel vodenje Kmetijske-
ga inštituta Slovenije, svet za-
voda pa je na petkovi seji za
novega direktorja IHP imeno-
val dr. Darka Simončiča, se-
danjega državnega sekretarja
za kmetijstvo. US
Med ogledom laboratorija v žalskem IHP - prvi z leve dr. Andrej Simončič, tretji z leve novi direktor dr. Darko
Simončič.
Zavod zapolnjuje življenje
v Žalcu od začetka maja deluje Za-
vod za kulturo, šport in turizem, ki
je svoje delo in prenovljene prostore
v Domu II. slovenskega tabora pred-
stavil na sredini novinarski konfe-
renci ter dnevu odprtih vrat.
V žalskem zavodu je zaposlenih osem
delavcev, vodi pa ga Tanja Razboršek
Rehar. Programska direktorica za turi-
zem je Sabina Kladnik, za šport Uroš
Vidmajer, za področje kulture pa pro-
gramskega direktorja še niso imenovali.
Programe v posameznem sklopu priprav-
ljajo na novo imenovani programski sveti.
Tako so na področju kulture zaključili s
prijavami za abonma za odrasle, nada-
ljevali z mladinskim in otroškim abon-
majem, razmišljajo pa tudi o glasbenem
abonmaju. Poleg nedeljskih kino pred-
stav in art kina bodo pripravljali več kon-
certov, v Savinovi hiši pa razstave ter glas-
bene in salonske večere. Pod okriljem
zavoda je tudi lokalni časopis Utrip.
Na področju turizma bodo priprav-
ljali več različnih prireditev, pri hote-
lu že deluje infomat, seveda pa bodo
skrbeli za večjo prepoznavnost žalske
občine v slovenskem prostoru in tudi
širše. Na področju športa bodo poleg
različnih prireditev v ospredje posta-
vili šport mladih, promocijo in uprav-
ljanje Športnega centra Žalec, kjer raz-
mišljajo o gradnji večnamenskega ob-
jekta. Žalski zavod za kulturo, šport in
turizem (ZKŠT), ki deluje pod sloga-
nom Zaoolnimo živlienie. bo letos us-
ZTŠK v tem tednu, ko v Žalcu na-
daljujejo s prireditvami ob občin-
skem prazniku, pripravlja več pri-
reditev. Tako bo danes, v četrtek, ob
20. uri v telovadnici I. OŠ koncert
skupin Bepop in Povver Dancers. V
soboto, 13. septembra, se bo ob 16.
uri pred Domom II. slovenskega ta-
bora začel Hmeljarski likof, v do-
mu pa bo ob 20. uri koncert Vlada
Kreslina z Beltinško bando.
tvaril približno 125 milijonov tolar-
jev prihodkov, svoje delo pa bodo ob-
likovali v koordinaciji s posamezni-
mi turističnimi, športnimi in kultur-
nimi društvi v žalski občini.       US
P   NA
KRATKO
Invalidi,
odvisni od
drugih
BRASLOVČE - Medobčin-
sko društvo invalidov Žalec
je v letu invalidov pri ribiš-
kem domu v Preserjih pripra-
vilo srečanje nepokretnih in
težje pokretnih invalidov. Po
besedah predsednika društva
Janeza Meglica je v medob-
činsko društvo včlanjenih
1050 invalidnih oseb in 650
podpornih članov. V občinah
Spodnje Savinjske doline so
že marsikaj postorili za neod-
visno gibanje in življenje in-
validov, veliko dela pa jih še
čaka. Srečanje so popestrili
Dobroveljski fantje in kvin-
tet Lastovka.
Po poti
Andražank
GORNJI GRAD - Na tek-
movanju Gasilske zveze Zgor-
nje Savinjske doline za pio-
nirje in mladince se je po-
merilo preko 30 ekip. V ka-
tegoriji pionirji so prva tri me-
sta osvojili gasilci z Rečice,
iz Nazarij in Gorice ob Dre-
ti. Med pionirkami so se na
območno tekmovanje v Žal-
cu uvrstile ekipe Radmirja,
Gorice in Luč. Med mladin-
skimi ekipami so bili najbolj-
ši Radmirci, Pobrežani in Re-
čičani. Med mladinkami so
se od 1. do 3. mesta razvrsti-
le ekipe Rečice, Radmirja in
Šmartnega ob Dreti. Spom-
nimo, da so mladinke iz An-
draža nad Polzelo letos na ga-
silki mladinski olimpijadi os-
vojile naslov olimpijske pr-
vakinj. TT, US
Št. 37 - 11. september 2003
14
(Pre)velika občinska stavba
Zaradi občinske stavbe težave pri denarju za podružnično šolo - Možnost občinskega podjetja svetniki zavrnili
župan občine Tabor Vil-
ko Jazbinšek je na zadnji
seji občinskega sveta pred-
lagal, da bi občina pristo-
pila kot družbenica k ne-
kemu podjetju. Po njego-
vem mnenju bi to lahko re-
šilo finančne težave, v ka-
terih se je znašla občina za-
radi gradnje nove občinske
stavbe. Stavba je namreč
vredna tri četrtine celotne-
ga občinskega proračuna.
Svetniki so županov pred-
log zavrnili.
»Projekt izgradnje občin-
ske stavbe, ki je produkt
prejšnje oblasti, nima finanč-
nega kritja. Oči so bile veli-
ke, želje po zmagi na voli-
tvah tudi. To pa je najlažje
doseči tako, da ljudem ne-
kaj zgradiš,« pojasnjuje Jaz-
binšek, ki je na volitvah za-
menjal prejšnjo županjo Vi-
do Slakan. Stavba, v kateri
je bila predvidena tudi raz-
košna knjižnica in garaža, je
zgrajena in zdaj je treba ne-
kaj z njo storiti in jo seveda
odplačati. Problem je v tem,
da potrebnih 20 milijonov ne
morejo preložiti na proračun
za naslednje leto, ker bodo
takrat potrebovali denar za
izgradnjo oz. dograditev po-
družnične šole.
Eno izmed možnih rešitev
je ponudil Jazbinšek. Po nje-
govem predlogu bi občina
Vilko Jazbinšek
kupila 49 odstotkov nekega
podjetja, ki bi potem z banč-
nim posojilom odkupilo od
občine del občinske stavbe.
Tako bi občina prišla do 20
milijonov tolarjev, imela pa
bi tudi svoje podjetje. To bi
v nasprotju z javnimi podjetji
(tista, v katerih ima občina
vsaj 50-odstotni delež) izvr-
ševalo izključno strateške
projekte občine Tabor. Ta je
namreč tik pred sprejetjem
Prostorsko ureditvenih pogo-
jev. Župan Jazbinšek zato
predvideva, da bo v občini v
naslednjih mesecih na razpo-
lago kar nekaj zemljišč oz.
zazidalnih parcel. Tisti, ki so
namreč vložili zahtevke za
pozidavo in svojih zemljišč
še niso pozidali, bodo obdav-
čeni in bodo zato zemljišča
hoteli prodati. Po županovem
mnenju bi bilo dobro, da bi
občina ta zemljišča kupila,
saj bi s tem lahko razvijala
strateški razvoj občine. Ker
pa občina nima denarja, bi
bila idealna rešitev takšno
podjetje.
Težave pri
sprejemanju
Na občinskem svetu je za
županov predlog glasoval en
svetnik, en svetnik je bil proti,
kar štirje pa so se vzdržali.
To pojasnjuje, da svetniki s
predlogom niso bili seznanje-
ni, saj jim je Jazbinšek pred-
log prinesel kar na samo se-
jo, tako da se niso mogli pos-
vetovati. Jazbinšek bo pred-
log ponovno predstavil na od-
boru za gospodarstvo.
Težava pa ni bila le v nera-
zumevanju predloga ali pre-
pozni predstavitvi. Svetniki
so namreč želeli vedeti, za
kakšno podjetje bi šlo v tem
primeru in kdo bi bili druž-
beniki. Na seji župan imena
podjetja ni povedal, v pogo-
voru za Novi tednik pa je de-
jal, da bi predlagal podjetje
Sinonim d.o.o. Gre za speče
podjetje, ki čaka, da ga nek-
do kupi in začne s kakšno de-
javnostjo. Več kot 600 tisoč
tolarjev v nakup deleža v pod-
jetju naj ne bi vložili in svet-
niki bi se lahko kadarkoli od-
ločili, da bi ga prodali.
Usoda šole
Kakorkoli že, občina po-
trebuje naslednje leto prib-
ližno 20 milijonov za zače-
tek gradnje podružnične šo-
le. Občina bo dala 40 odstot-
kov denarja, ministrstvo pa
Nova občinska stavba v Taboru
60 odstotkov. »Če ne bomo
zbrali teh 40 odstotkov, tudi
ministrstvo ne bo dalo nič,«
pravi Jazbinšek. Za investi-
cije bodo drugo leto, tako kot
letos, namenili 45 milijonov
tolarjev. 22 milijonov je že
»porabljenih«, saj mora ob-
čina odplačati izgradnjo
Šentjurskega klanca, tako da
bo za šolo ostalo 23 milijo-
nov. V primeru, da bo treba
plačati še del občinske stav-
be, pa je šola pod vprašajem.
čeprav župan obljublja, da šo-
la tako ali drugače bo: »Na-
šel bom rešitev, ker šolo o;
njeno širitev moramo dob
ti. Drugače bo Tabor ostal v<
sredi Savinjske doline, bre
perspektive, brez mladih Iji
di. Mi pa pričakujemo in i
želimo, da mlade družine 02
mladi ljudje, ki so v Tabori
tu ostanejo in da tudi druj
pridejo sem. Zato pa je šol
nujno potrebna.«
ŠPELA OSE
Ob Aninem jubileju so se čestitkam pridružili polzelski podžupan Stan-
ko Novak, predsednik društva upokojencev Anton Mesič in predstavnik
RK Peter Zabukovnik.
Siavljenka Ana
Med najstarejšimi v polzelski občini je 95-letna Ana
Sitar iz Andraža, ki so ji ob jubileju domači pripravili
veliko slavje v dvorani zadružnega doma v Andražu.
Ana se je rodila v Zalogu pri Šempetru, kjer je obiskovala
osnovno šolo. leta 1937 pa se je primožila k Sitarjevim v
Andraž. Z možem Andrejem sta obdelovala kmetijo ter po-
vila pet hčera, ena med njimi pa je med vojno umrla. Tudi
zato je bilo Anino življenje polno dela, skrbi in žalosti, vse
težave pa je premagovala z vztrajnostjo in dobro voljo. Je-
sen življenja preživlja pri hčerki Lojzki, med tem pa se je
družina povečala za 14 vnukov in 22 pravnukov. Ana je
ovdovela že pred leti, sedaj pa živi v zadovoljstvu med svo-
jimi domačimi. TT
Za vodo zmanjkali milijoni
Kakor kaže, krajani Pod-
kraja v KS Ponikva še vsaj
do konca leta ne bodo pri-
ključeni na javni vodovod-
ni sistem, saj je za 130 mi-
lijonov tolarjev vredno na-
ložbo zmanjkalo 7 milijo-
nov tolarjev.
Naložba v žalski občini se
vleče že šesto leto, saj so ta-
krat začeli z raziskavo vod-
nih virov, nato zgradili vrti-
no, lani po zapletih z izva-
jalci in lastniki zemljišč pri-
marni vod, letos pa so dogra-
dili še sekundarni vodovod,
za katerega uporabno dovo-
ljenje pričakujejo v tem me-
secu. Krajani v 64 gospodinjs-
tvih so za eno največjih na-
ložb v Krajevni skupnosti Po-
nikva odšteli po tri tisoč mark
v tolarski protivrednosti, ob-
čina Žalec je zbranim 22 mi-
lijonom dodala 110 milijo-
nov tolarjev, pa vendar za do-
končanje naložbe, gradnjo
hišnih priključkov, še vedno
manjka 7 milijonov tolarjev.
To je tudi eden od razlogov,
zakaj v torek niso odprli se-
kundarnega dela vodovoda.
Točna cena gradnje hišnih
priključkov bo sicer znana po
jutrišnjem odpiranju po-
nudb, po projektantski oce-
ni pa bo naložba znašala 17
milijonov tolarjev. Kakor je
zatrdil žalski župan Lojze Po-
sedel na torkovi novinarski
konferenci, žalska občina iz
proračuna ne bo prispevala
potrebnega denarja ter da je
stvar režijskega odbora za
gradnjo vodovoda Podkraj-
Stebovnik in KS Ponikva, kje
bo zbrala potreben denar. Po-
leg različnih del v lastni re-
žiji, s katerimi bodo počen
li gradnjo hišnih priključko
bodo verjetno opravili še d(
datne pogovore s krajani, s«
se za priključitev na omenjen
vodovod še ni odločilo 17 gos
podinjstev. Glede na precej^
nje težave pri preskrbi s pil
no vodo v letošnjem sušner
obdobju na Ponikvi upajo, d
se bodo krajani odločili za
obročno plačilo 500 tisoč to-
larjev, sploh zato, ker bo v
kratkem cena priključka bis-
tveno višja.
USi
Prizidek
k šoli
največja
pridobitev
Občina Braslovče bo v so-
boto pričela s praznova-
njem občinskega praznika.
Prireditve bodo tako pote-
kale cel teden, zadnji dan
praznovanja pa bo tudi slav-
nostna seja s podelitvijo ob-
činskih priznanj. Ob letoš-
njem prazniku se lahko Bra-
slovčani pohvalijo z novi-
mi pridobitvami, med ka-
terimi je največja prav go-
tovo prizidek k osnovni šoli,
ki je stal približno 150 mi-
lijonov tolarjev. TT
OŠ Vransko-Tabor brez težav
Osnovna šola Vransko-
Tabor je v šolsko leto stopi-
la z novo v. d. ravnateljice
Majdo Piki. Kot smo že po-
ročali, je bivša ravnatelji-
ca Valerija Pukl sprejela me-
sto ravnateljice na OŠ Pol-
zela, tako da je bilo treba
poiskati novo vodstvo.
Kljub hitri zamenjavi pa
vse poteka nemoteno.
OŠ Vransko-Tabor je ena
najbolj dejavnih šol. Poleg
EKO šole in udejstvovanja na
različnih tekmovanjih in pri-
reditvah, kot je na primer Tu-
rizmu pomaga lastna glava,
imajo tudi svoj dobrodelni
sklad Žarek upanja. V. d. rav-
nateljice Majda Piki pravi, da
bo šola nadaljevala z vsemi
dejavnostmi in da vse pote-
ka tako, kot je prej. »Da Pu-
klova odhaja z mesta ravna-
teljice sem bila seznanjena
pravočasno in skupaj sva pri-
pravili načrt in vse, kar je po-
trebno za začetek šolskega le-
ta. Tri leta sem bila tudi nje-
na pomočnica, tako da sem
bila z njenim delom sezna-
njena,« pojasnjuje Piklova.
Zaenkrat vse poteka nemo-
teno, otroci pa tudi ne bodo
imeli težav s privajanjem, saj
je Piklova učila biologijo in
gospodinjstvo. Takoj bodo
začeli tudi s postopkom za
razpis za mesto ravnateljice.
ŠO
Majda Piki
Št. 37 - 11. september 2003
15
Z ljubeznijo za bodoče rodove
Prihodnjih 50 let bodo za grajski kompleks na Planini skrbeli v podjetju Tajfun
Za grajski kompleks na
planini pri Sevnici bo pri-
hodnjih 50 let skrbelo pod-
jetje Tajfun; k temu se je med
odmevno turistično priredi-
tvijo Angelska nedelja v
imenu podjetja zavezal di-
rektor Iztok Špan s podpi-
som dolgoročne najemne
pogodbe z županom Obči-
ne Šentjur Štefanom Tislom.
V planinskem podjetju ozi-
roma družini Špan imajo za
grajski kompleks velike na-
črte, vse na grajskem območ-
ju pa bodo počeli z veliko od-j
govornostjo in ljubeznijo za
bodoče rodove. Direktor pod-
jetja Tajfun Iztok Špan se je
z vodstvom šentjurske obči-
ne dogovoril za dolgoročni,
50-letni brezplačni najem
grajskega kompleksa na Pla-
nini. Grad s prelepim grajskim
dvoriščem je zadnja leta bolj
kot ne sameval, občasno je oži-
vel le poleti, s prireditvijo ka-
terega od krajevnih društev.
V KS Planina pri Sevnici so
uredili javno razsvetljavo do
gradu ter osvetlitev grajskih
ruševin, za kaj več pa ni bilo
denarja. V podjetju Tajfun, ki
velja za uspešnega proizvajal-
ca kmetijske in gozdarske me-
hanizacije, so se pred časom
zanimali za ureditev in pre-
novo grajske kašče, vendar so
zatem v dogovorih s šentjur-
skim občinskim vodstvom
prevzeli skrb za celoten graj-
ski kompleks.
Kot je bilo slišati med slo-
vesnim podpisom najemne
pogodbe, bodo v Tajfunu dol-
goročno poskrbeli za ohra-
njanje grajskega kompleksa,
sčasoma pa mu bodo skušali
vdahniti več življenja. V enem
letu bodo pripravili projek-
te za njegovo obnovo in oživ-
ljanje, grajski kompleks na
Planini pa naj bi zaživel kot
športno rekreacijsko območ-
je z gostinsko ponudbo, ka-
sneje pa tudi s hotelskimi na-
stanitvenimi zmogljivostmi.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
Grajsko dvorišče bo ostalo tudi v prihodnje odprto za
krajevne prireditve. Ena največjih je Angelska nedelja, ki
jo je Turistično društvo Planina pri Sevnici v nedeljo pri-
pravilo že sedemindvajsetič. Ob prikazu stare kmečke ohceti
z vsemi šegami in navadami so organizatorji obiskoval-
cem ponudili na ogled tudi razstavo ohcetnih jedi, neve-
stine bale in starih fotografij poročnih obredov. Gobarsko
društvo Jurček pa je kljub letošnji slabi beri gob pripravi-
lo razstavo in srečanje slovenskih gobarjev.
Direktor Tajfuna Iztok Špan in šentjurski župan Štefan Tisel sta dolgoročno najemno pogodbo za
planinski grajski kompleks podpisala pod budnim nadzorom grajskega pisarja.
Rdeča nit tradicionalnega, letos že 18. prikaza starih ljudskih šeg in delovnih opravil v laški občini, je
bila mlačev.
Z mlatiči v Šentrupertu
s pritrkavanjem zvonov v
farni cerkvi sv. Ruperta, stre-
ljanjem z možnarji in korač-
nico godbenikov s Svetine so
etnografske skupine kuhur-
nih društev iz laške občine
v nedeljo začele tradicional-
ni, 18. prikaz starih ljudskih
šeg in delovnih opravil. Le-
tos so ga v Odboru za etno
dejavnost Možnar pripravi-
li pred gostiščem Kocman v
Šentrupertu, rdeča nit prika-
za [M so bila opravila ob mlač-
vi.
V pripravi prikaza so so-
delovali člani kulturnih dru-
štev Šentrupert, Anton Tanc
iz Marija Gradca, Trobni Dol,
Prežihov Voranc iz Jurklo-
Stra, Miklavž ter etno skupi-
ne Strelskega društva Mala
Breza in Društva podeželske
tnladine Laško-Radeče, de-
lovna opravila in šege ob
inlačvi pa je s prikazom to-
<5enja medu popestril doma-
^'i čebelar Stanko Pertinač.
C^ogajanje v Šentrupertu - od
^četka, ko so s starim lojtr-
lim vozom pripeljali posu-
šeno snopje na pod, do za-
ključnega likofa z družabni-
mi igrami - so popestrili s stoj-
nično ponudbo izdelkov do-
mače in umetne obrti ter do-
brot iz kuhinj domačih gos-
podinj.
IS, Foto: MOJCA MAROT
Uspešne
mažo-
rete
Na evropskem tekmova-
nju mažoretk med 5. in 7.
septembrom v Bratislavi so
se znova odlično odrezale
mažorete Godbe na pihala
iz Laškega.
Na tekmovanju so sode-
lovale mažoretke iz devetih
držav; iz Slovenije skupine
iz Laškega, Trebnjega in Lo-
gatca. V skupini senior, kjer
nastopajo dekleta, starejša
od 14 let, so Laščanke kot
najboljše Slovenke v konku-
renci 21 ekip osvojile 5. me-
sto.
IS
Po uspehu v Bratislavi se mažorete pripravljajo na nastop ob slovesnem odprtju nove OŠ Debro, ki ga v
Laškem napovedujejo za konec meseca.
Napredek močnejši
od mračnjaštva
v Radečah so slovesnost
ob občinskem prazniku
združili s podelitvijo Certi-
fikata kakovosti ISO
9001:2000 družbi Radeče
papir in podjetju Radeče pa-
pir muflon. Zbrane je na-
govoril minister za delo, dru-
žino in socialne zadeve dr.
Vlado Dimovski, slavnost-
ni govornik ob občinskem
prazniku župan Franc Li-
poglavšek pa je podelil naj-
višja občinska priznanja.
Listino častnega občana je
prejel Janez Zahrastnik,
dolgoletni politični funkcio-
nar, direktor radeške papir-
nice ter prvi radeški župan v
letih 1994 do 1998. Srebrni-
ke so prejeli Andrej Čeč,
Franc Zoreč, Rado Ribič in
Marija Bregar, zlatnike pa
Boris Vahter, Jože Prah,
Društvo prijateljev mladine
Radeče, Jože Potrpin in
Franc Medved. Priznanje za
najlepše urejeno krajevno
skupnost so prejeli v KS Vr-
hovo, najbolj urejene hiše
imajo Polda in Ivo Binder iz
Radeč, Pavla Močilar-Čonda
s Počakovega in Štefka Ške-
tako z Jagnjenice. Priznanja
za najbolje urejeno kmetijo
so prejeli Franc Kosem s Po-
čakovega, Mihela in Janez Za-
hrastnik s Hotemeža ter Av-
gust in Jožica Sinkovič z Vr-
hovega. Radečani so občin-
ski praznik obeležili s kul-
turnimi prireditvami, dobit-
niki priznanj pa so se očitno
držali besed, ki jih je na seji
izrekel župan Franc Lipo-
glavšek: »Vredni bomo toli-
Janez Zahrastnik
ko, kolikor bomo postorili
danes.«
Janez Zahrastnik, častni
občan Radeč: »Za častnega ob-
čana so me izbrali, ker so ver-
jetno ocenili, da je tako prav
in imeli pred očmi 40 let mo-
jega dela v Radečah, kjer sem
nastopal v različnih vlogah.
Najbrž so predlagatelji me-
nili, da je bilo moje delo us-
pešno. Karkoli sem počel ali
za karkoli sem se zavzemal,
vedno sem imel pred očmi,
da so sile napredka močnej-
še od sil mračnjaštva. Prepri-
čan sem, da se bodo za raz-
voj in napredek občine bori-
le tudi nove generacije. Ob-
čutki ob prejemu te listine
so prav gotovo prijetni, če-
prav sem prepričan, da je še
dosti ljudi, ki si zaslužijo po-
dobno priznanje. Sam nisem
pričakoval, da bom prejel ta
častni naslov. Politična volja
je namreč zelo heterogena,
očitno pa je prevladalo dejs-
tvo, da sodim med tiste, ki si
tako priznanje zaslužijo.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Št. 37 - 11. september 2003

NOVI nDNIl
Vlakov
malo, ljudi
veliko
Množice ljudi na praznovanju stoletja rogačana
Proga Grobelno-Rogatec,
zgrajena pred 100 leti, je
zadnje čase v zatonu. Na
njej je zelo malo potniške-
ga in tovornega prometa,
vendar prebivalcem ob njej
kljub temu še vedno zelo ve-
liko pomeni. To se je izka-
zalo med sobotnim prazno-
vanjem 100-letnice rogača-
na.
Častitljivo obletnico so
obeležili s slovesno vožnjo
muzejskega vlaka iz Celja v
Rogatec, kjer so ga na po-
membnejših postajah priča-
kali številni ljudje. Nič čud-
nega, saj so v Slovenskih že-
leznicah izračunali, da je na
obsoteljski progi odpeljalo v
enem stoletju kar milijon vla-
kov. V Celju, Grobelnem,
Šmarju pri Jelšah in Rogaški
Slatini so organizirala občin-
ska vodstva med postanki za-
nimive prireditve.
Skoraj povsod je bilo mo-
goče zaznati utrip starih ča-
sov, med drugim s starinsko
oblečenimi igralci, ki so pred-
stavljali nekdanjo gospodo.
Z gospodo iz časov, ko si na-
vadni smrtniki vožnje z ro-
gačanom skorajda niso mo-
gli privoščiti. Za razliko od
danes, ko si lahko tudi ljuds-
tvo namesto vlaka privošči
udobnejšo avtomobilsko vož-
njo.
Največja, več kot tisočglava
množica, se je zbrala na
osrednji prireditvi v Rogat-
cu. Tam je glavni govornik,
vodja uprave Slovenskih že-
leznic Blaž Miklavčič, po-
leg zgodovine spomnil na
približevanje novi dobi vla-
kov. Tako na pričakovanje no-
ve hitre železniške proge Bar-
celona-Kijev, ki jo na itali-
janskem ozemlju že gradijo
za potrebe vlakov, ki bodo
hiteli čez naše kraje s tristo
kilometri na uro.
Sicer pa so v Rogatcu v
soboto istočasno praznovali
letošnji občinski praznik. V
kraju, ki je bil zaradi svoje
obmejne prepletenosti ta-
koj po osamosvojitvi na ro-
bu propada, so danes med
najuspešnejšimi občinami
regije. Letos je Občina Ro-
gatec ob pomoči države med
drugim celo dokončala ob-
novo gradu Strmol. Na pri-
dobitve zadnjega leta, na-
juspešnejšega doslej, je
opozoril župan Martin Mi-
količ.
Med gosti praznovanja je
bil obsoteljski rojak, kmetij-
ski minister Franc But, ki je
opozoril na tamkajšnjo ob-
mejno lego ter sožitje.
BRANE JERANKO
Foto: S. JAVORNIK
Rogaške novice
Šentviški
vrtec
zaživel
Z novim šolskim letom |
so po dolgih letih znova|
oživili vrtec v Šentvidu pri;
Grobelnem. V celodnevni
program je vpisanih 18|
otrok, ki so v mešani sku-
pini otrok od 2. do 6. leta.
Do obuditve vrtca je priš-
lo zato, ker je veliko otrok
iz občine Šmarje pri Jelšah
vpisanih v oddelke vrtca v
Šentjurju, pri čemer obstaja
bojazen da bo v šentviški šo-
li sčci.soma premalo otrok.
Otroci, ki obiskujejo vrtec v
Šentjurju, namreč pozneje
večinoma obiskujejo tudi ;
lamkaišnjo šolo. V šentjur-
skem vrtcu je trenutno vse- !
ga skupaj kar več kot tride-
set otrok, ki so oliCani šniar-
ske občine.
Šentviški \'riec /. imenom
Cicibanje v [prostorih ixxlruž-
nične šole, kier io bil [ireil
uvedbo deveticike [irograin
skrajšane pri[irave otiok na
šolo. Ureditev \'itca ni bila
draga naložba, sdj je morala
občina kupiti le nekaj pohiš-
tva. V tem mesecu iiamer.v
va zagotoviti še sredstva za
ureditev zunanjega igiišča, z
nekaj igrali, ki bo služilo tu-
di [)rv()šolCkom.
Sicei pa je šentviška šola
med šestimi podružničnimi
všmarski občini največja. Le-
tos jo obiskuje nad sedem-
deset otrok. BJ
Premalo znanja
za razvoj
Krajevna skupnost Koz-
je je ob krajevnem prazni-
ku pripravila 4. Kozjanski
sejem z mnogimi prireditva-
mi, med katerimi je ob sej-
mu izstopala okrogla miza
o razvojnih možnostih na
Kozjanskem.
Predsednik odbora za pri-
pravo Kozjanskega sejma in
predsednik gospodarskega
odbora občine Kozje Andrej
Kolar je povedal, da so na
pogovor povabili svetnike z
županom Andrejem Kocma-
nom, predstavnike krajevnih
skupnosti in zasebnike ter
obrtnike.
Na okrogli mizi so med dru-
gim opozorili na slabo pove-
zovanje vinogradnikov pri od-
pravljanju različnih težav, ne-
prisotnost predstavnikov
Monta, demografske proble-
me in negativne posledice vi-
soke brezposelnosti (dobrih
17 odstotkov v občini Kozje).
Opozorili so tudi na proble-
me tistih posameznikov, ki si-
cer imajo pogoje za vključe-
vanje v eko in druge perspek-
tivne programe, nimajo pa us-
treznega znanja. Udeleženci
okrogle mize so posebej to-
plo pozdravili idejo direktorja
Dekorja Jožeta Božičnika o
možnosti ustanovitve »evrop-
ske šole oblikovanja«, s kate-
ro bi kasneje, ko bo Sloveni-
ja v EU, lahko predstavljali
bogato izročilo unikatnega in
klasičnega brušenja stekla.
Ob okrogli mizi je bil us-
pešen tudi 4. Kozjanski se-
jem, ki si ga je v dveh dneh
ogledalo več kot štiri tisoč lju-
di, 29 razstavljalcev pa je
prišlo iz občin Bistrica ob Sot-
li. Laško, Rogatec, Celje,
Šentjur in Kozje. Na letoš-
njem sejmu so ločili razsta-
vo obrtnikov, zasebnikov in
podjetij od kulinaričnih iz-
delkov. V športnem parku so
odprli igrišče z žarometi za
mali nogomet ter novo igriš-
če za balinanje.
TONE VRABL
Izgradnja proge, zgrajene za obiskovalce Rogaške Slatine, je povzročila razcvet kraja. Zato so Slatinčani
pričakali muzejski vlak z deželnim glavarjem grofom Attemsom, zaslužnim za izgradnjo proge. Skupaj i
županom mag. Brankom Kidričem so se s kočijo odpeljali v zdraviliški park.
V Rogatcu je obsoteljska proga pospešila razvoj na obeh straneh meje. Tam so v pozdrav vlaku igrali
godbeniki s hrvaške strani, iz Huma na Sutli.
Hrvati so presenetili
Za ponovno ojezeritev ob-
mejnega Sotelskega jezera
(imenovanega tudi Vonar-
sko jezero) vlada tako na
slovenski kot hrvaški stra-
ni izjemni interes. To se je
izkazalo med razvojno
konferenco, ki jo je pred
dnevi pripravila Občina Ro-
gaška Slatina.
Čeprav je bilo umetno je-
zero, ki je prazno blizu dve
desetletji, zgrajeno predvsem
zaradi protipoplavne varno-
sti, so navzoči izkazali velik
interes predvsem za turistič-
ni razvoj. Tako župani slo-
venskih in hrvaških obmej-
nih občin in predstavniki kra-
pinsko-zagorske županije kot
direktorji slatinških in pod-
četrteških turističnih gigan-
tov.
Oboji vidijo v slovensko-
hrvaškem jezeru novo veli-
ko gospodarsko priložnost.
Slatinčani ter Podčetrtetča-
ni dodatno turistično ponud-
bo, obmejna hrvaška stran pa
očitno tudi pričakuje ugod-
ne vplive že zdaj izjemnega
turističnega razvoja na slo-
venski strani. Pri tem je med
razvojno konferenco prijet-
no presenetila zares številč-
na udeležba različnih hrvaš-
kih veljakov. Na slovenski
strani namreč pred tem niso
vedeli kako razmišljajo o po-
novni ojezeritvi Hrvati.
Tako se je, na primer, žu-
pan hrvaške občine Hum na
Sutli spominjal, da so med
nekajletno ojezeritvijo opa-
žali številne obiskovalce iz
Zagreba ter razvoj gostinske
ponudbe. Njegov sosed iz hr-
vaških Zagorskih Sel pa je
izrazil upanje, da bi se lah-
ko njegova občina z ojezeri-
tvijo med drugim tudi izko
pala iz današnje prometne
izolacije. Ojezeritvi so očit-
no naklonjeni tudi na pokra-
jinski ravni, v pristojni žu-
paniji.
Tako bo na povabilo iz žu-
panije Hrvaškega Zagorja, jav-
no izraženo med razvojno
konferenco, naslednje takšno
srečanje na Hrvaškem. To bo
čez nekaj mesecev, do takrat
pa sta predstavnika slovenske
ga ministrstva za okolje, pro-
stor in energijo ter hrvaške dr-
žavne uprave za vode oblju-
bila sodelovanje pri reševanju
nekaterih predhodnih vpra-
šanj. To naj bi bilo postorje
no do konca novembra.
Pri vsem skupaj se je na-
mreč treba pripraviti na ob-
novi obeh jezerskih pregrad,
izračunati stroške, pripravi-
ti želijo okvirno študijo o iz-
koriščanju jezera v turistič-
ne namene ter še marsikaj-
Sicer pa je največ odvisno
prav od obeh držav, lastnic
Sotelskega jezera. V občinah
ter turističnih podjetjih imajo
malo besede; ti lahko obe dr-
žavi na pozabljeno jezero
predvsem opozarjajo.
BRANE JERANKO
Nagrajenci v
Podčetrtku
Med devetimi predlogi so svetniki občine Podčetrtek
potrdili tri kandidate, ki bodo na slavnostni seji v soboto,
13. septembia, dobili občinska priznanja. Najvišje priz-
nanje, plaketo občine Podčetrtek, bo tokrat dobil Alojz
(Slavko) Toplišek z Gostince za dolgoletno uspešno udejs-
tvovanje v različnih, predvsem kulturnih društvih. Priz-
nanje bo dobil odlični vinogiadnik za promocijo domače-
ga vinorodnega okoliša Rajko Pečnik iz Sedlarjevega, de-
narno nagrado pa Zvonko Ivačič iz Sedlarjevega za dose-
žene izredne rezultate v borilnih veščinah na domačih in
mednarodnih tekmovanjih.
Ob letošnjem prazniku bodo pripravili tudi več različ-
nih športnih prireditev. TV
Št. 37 - 11. september 2003
17
Med najmlajšimi
in najmanjšimi
Z novim šolskim letom je s poukom začela tudi nova gimnazija v
Slovenskih Konjicah
o gimnaziji so v Konji-'
cah začeli razmišljati pred^
tremi leti. Ugotovili so, da^
se v srednjo kovinarsko šo-'
lo v Zrečah vpisujejo celo;
odlični dijaki, še posebej, i
če prihajajo iz socialno šib- \
kejših družin. Avtobusni 1
prevoz v Maribor mesečno
presega že skoraj 30 tiso-
čakov, v Celje nekaj manj.)
Poleg tega so dijaki, bilo;
naj bi jih 120, prihajali do-j
mov zelo pozno in jim prav-^
zaprav ni ostalo skoraj niči
prostega časa za obšolske de-
javnosti. Tudi profesorski ka-
der je dnevno migriral na de-
lo v Maribor, Ptuj in ostala
srednješolska mesta. Odlo-
čitev za gimnazijo je bila to-
rej na dlani.
Po nekaj zapletih so letos
prvič vpisali 64 gimnazijcev,
ki trenutno še nimajo svo-
jih prostorov, pač pa gostu-
jejo v Osnovni šoli Pod Go-
ro. Ena najsodobnejših šol
Dravinjske doline jim je pre-
pustila dve učilnici, uporab-
ljajo lahko njihove naravo-
slovne kabinete in računal-
niško učilnico. »Prvo leto,«
pravi ravnatelj mag. Franc
Šelih, »je gostovanje celo
smiselno, vendar pa si dru-
gega šolskega leta v teh po-
gojih ne znam predstavlja-
ti. Rešitev je samo novograd-
nja.« Izmed kar nekaj razli-
čic so se odločili, da bo naj-
bolje objekt postaviti ob os-
novni šoli Pod Goro. Obči-
na je že zagotovila komunal-
no urejen prostor, ostala
sredstva za izgradnjo - pre-
dračun znaša okoli 690 mi-
lijonov tolarjev - pa bosta za-
gotovila Ministrstvo za šols-
tvo, znanost in šport in Ob-
čina Slovenske Konjice.
V novem objektu bo na raz-
polago 9000 kvadratnih me-
trov šolskih prostorov, v njih
pa bo poleg dveh oddelkov
gimnazije še 10 oddelkov os-
talih štiriletnih programov,
ki jih bodo oblikovali glede
na potrebe v gospodarstvu.
ROZMARI PETEK
Franicolovčani med Črnogorce
Jubilejno leto frankolovskega moškega pevskega zbora
Moški pevski zbor Anto-
na Bezenška s Frankolove-
ga, ki praznuje letos 30-let-
nico delovanja, v teh dneh
vestno vadi za gostovanje
po Črni gori. V republiko pod
južnim soncem, kjer bodo
jastopali v obalnih mestih,
bodo odšli 17. septembra.
Njihovi koncerti bodo v Ko-
torju, Budvi ter Ulcinju.
Frankolovski pevci odha-
jajo v Črno goro na povabilo
Kulturno-umetniškega druš-
tva Nikola Durkovič iz Ro-
torja. Zbor iz Rotorja je na-
stopil letos (skupaj s klapo
Karampana in folklorno sku-
pino) na jubilejnem koncer-
tu frankolovskih pevcev, obo-
ji pa so se spoznali med na-
stopanjem na lanskih evrop-
skih dneh v Szegedu na Ma-
džarskem.
Moški pevski zbor Anto-
na Bezenška s Frankolove-
ga bo odšel na gostovanje
v Črno goro skupaj z župa-
nom Občine Vojnik, Benom
Podergajsom. Pri tem naj bi
prišlo s Rotorjem do podpi-
sa pisma o nameri za sode-
lovanje na kulturnem in tu-
rističnem področju.
Zbor s Frankolovega že vr-
sto let prijateljuje tudi z zbo-
rom iz drugega največjega
madžarskega mesta, kjer je
nastopil že večkrat. Vse to
priča, da imajo na Franko-
lovem odličen zbor, ki je pred-
lani zapel celo na Dunaju.
Med adventnim petjem je pel
v dunajski mestni hiši, s Schu-
bertovo mašo pa še v eni od
cerkva svetovne glasbene me-
tropole.
Pevci frankolovskega moš-
kega zbora so najbolj znani
prav po božično-novoletnih
koncertih ter rednih letnih
koncertih, ki jih pripravlja-
jo od Ptuja do Sevnice. Le-
tos so bili tudi prvi zbor, ki
je nastopil v novem vojniš-
kem domu starejših, sledili
pa so še drugi. Sicer pa je zbor
ob jubileju izdal zgoščenko
Pesem nas druži, kar za Fran-
kolovčane zagotovo drži.
V zboru, ki nastopa zad-
nja leta pod taktirko zbo-
rovodkinje Darinke Stagoj,
je kar štirideset pevcev.
Najmlajši je sedemnajstlet-
nik, najstarejši ima sedem
križev. Močan steber zbora
predstavljajo predvsem pev-
ci iz tamkajšnjih glasbenih
rodbin: pet bratov Pinter,
štirje bratje Gregorc ter bra-
ta Selčan, k vsem pa je tre-
ba prišteti še njihove sino-
ve.
BRANE JERANKO
Moški pevski zbor s Frankolovega v jubilejnem letu. Frankolovčani bodo pribodnji teden predstavili sloven-
sko pesem v Boki Kotorski, Budvi ter Ulcinju.
Devetieticini icriži in težave
V Osnovni šoli Frankolovo vlada zaradi uvedbe de-
vetletke ter enoizmenskega pouka, ki poteka že nekaj
let, prostorska stiska. Da bi zadevo vsaj začasno rešili,
So poleti pregradili eno od učilnic, že konec prejšnjega
leta pa je učilnica postala tudi šolska knjižnica.
I..ini je bilo trob.i /.ir.uli iu)\\\\im\i;,i sit'\ iLi iic\'iu'ov' [nii
"¦azretl razdeliti v dva oddelka. rniiotliiK' šolsko leto bo
Zaraiii cnoi/.iuenskcivi pouka stisk.i še večja, zalo se pri-
Pravljajt) na gratliijo [ni/idka ter iiail/.idavo.
Na l'rankok)veni bo namreč treba /.aj',otoviti ši- šini veli-
l^e ter dve manjši učilnici, osem kabinetov, večjo kuhinjo
'er jedilnico, ki je še nunajo. Občina Vojnik trenutno čaka
na soglasje šolske;:;,! ministrstva za idejni [irojekt ter [iriča-
kuje, da bi začeli / iv^^diiio v [iivi polovici [iri hod njega
leta. Po projektantskem izračunu znaša vrednost naložbe
[irililižno 190 milijonov tolariev.
Sicer pa nekateri ["rankolovčani [)ieči,\i iu\^o(luieio zara-
di tlejstva, tla bodo začeli graditi [irizidek k sosednji voj-
niški šoli [ii"e(l\'iclonia že v tem meseeu, njihova sola [ia bo
inoiala [ločak.iii. Občinski svet je namreč sprt^iel namero
za istočasno rešitev v obeh krajih. Pri tem v občinski stavbi
pojasnjujejo, da je imela vojniška šola na razpisu ininistis
tva za sofinanciranje pri točkah prednost.
Obnovljeni cesti
na Zrešicem
Minuli petek so v Zrečah
odprli obnovljen odsek regio-
nalne ceste Pesek - Rogla -
Zreče in cesto skozi center
Zreč. Obe skupaj sta Mini-
strstvo za promet RS, Direk-
cijo RS za ceste olajšali za
skoraj 450 milijonov tolar-
jev.
Investicijska vrednost obeh
odsekov, ki sodita med največ-
je naložbe ministrstva na po-
dročju državnih cest, je zna-
šala 451,2 milijona tolarjev, od
tega je občina Zreče za uredi-
tev ceste skozi mesto prispe-
vala 6,7 milijonov tolarjev.
Obnovi, v skupni dolžini 5,4
metrov, nista pomembni zgolj
zaradi večje prometne varno-
sti, pač pa bosta pomembno
vplivali tudi na zadovoljstvo šte-
vilnih turistov, ki Roglo in Zreče
obiskujejo skozi vse leto.
Ob regionalni cesti skozi cen-
ter Zreč so uredili pločnike,
ustrezno odvodnjavo in javno
razsvetljavo. Petkilometrski
odsek med hotelom Planja
Rogli in Zrečami, ki so ga za-
čeli obnavljati že lansko jesen,
ima sedaj 5,5 metra široko vo-
zišče, urejeno odvodnjavo in
ostale elemente ceste.
RTC Rogla je poleti odpra-
vil ozko grlo na smučišču na
Planji. Štirisedežnica, s ka-
tero pričakujejo, da bodo po-
večali število obiskovalcev
za 5 do 10 odstotkov, je vred-
na 350 milijonov tolarjev. V
prvih osmih mesecih letos so
zabeležili 73.735 nočitev, v
Termah Zreče pa 79.578.
Več del je bilo na regional-
ni cesti do RTC Rogla oprav-
ljenih že v preteklih letih. Le-
ta 1998 so obnovili 1,8 km dolg
odsek od Padeškega Vrha do
Boharine, v letu 2000 pa tudi
3 km cestišča na odseku Ro-
gla - Padeški Vrh. Skupna vred-
nost obnove, ki jo je zagotovi-
la Direkcija RS za ceste, je zna-
šala 421 milijonov tolarjev.
RP
Velikanka na ogled
V dvorcu Majpigel v bližini velikega gradu Lemberg
pri Novi Cerkvi so konec avgusta začeli z obnovitveni-
mi deli na strehi.
Po pogodbi, ki so jo podpisali prejšnji mesec med za-
sebnim lastnikom iz Ljubljane, kulturnim ministrstvom
in občino Vojnik, bodo zamenjali dotrajano leseno ostreš-
je ter poskrbeli za novo kritino. Največji delež stroškov
bo kril lastnik kulturnega spomenika, ki mu bosta poma-
gala ministrstvo ter občina.
Trenutno odkrivajo streho, obenem bo lastnik do konca
septembra obnovil tudi prešnico. Gre za prizidek dvorca,
z eno največjih starinskih vinskih stiskalnic srednje Evro-
pe, ki bo tako pripravljen za javne oglede. Prešnica je bila
doslej najbolj ogroženi del zanimivega kulturnega spo-
menika. V zadnjem času je bila zaradi nevarnosti poruši-
tve podprta z opornimi tramovi. BJ
Št. 37 - 11. september 2003
Stranske poti so
zapeljivejše od glavnih
Slovenija je tako majh-
na, da jo lahko v vseh sme-
reh prevozimo v nekaj
urah. Drvite lahko po glav-
nih cestah ali pa uporabi-
te stranske. Tako boste
spoznali drugačne kraje,
drugačne čase, številne na-
ravne in kulturne zname-
nitosti.
Slednje vam priporoča tu-
di Slovenska turistična orga-
nizacija (STO). S sloganom
Stranske poti so zapeljivejše
od glavnih vodijo promocij-
sko in prodajno pospeševal-
no akcijo, ki je namenjena do-
mačim in tujim javnostim.
Prepoznamo jo kot akcijo Na
lepše, tujci pa kot Next exit
(Byways are more attractive
than highways.). Kratkoroč-
ni cilj akcije je povečati po-
trošnjo tranzitnih gostov in
motivirati Slovence za eno ali
večdnevno odkrivanje Slove-
nije. Dolgoročni cilj pa je
ohraniti ali celo povečati pov-
praševanje domačih turistov
in privabiti tuje. Projekt Na
lepše na zanimiv način pred-
stavlja slovensko turistično
ponudbo (naravne in kultur-
ne znamenitosti, aktivnosti,
namestitev, kulinarična po-
nudba. ..) v obliki šestih temat-
skih stranskih poti. V njem
sodeluje več kot 330 ponud-
nikov.
Po poti
jantarja
Skozi naše kraje teče Jan-
tarjeva pot. Ime izhaja iz dav-
nih časov, ko so tod predni-
ki tovorili jantar. To je bila
ena najpomembnejših pove-
zav svojega časa. Potekala je
od Baltika do Jadrana. Oko-
li nje so se razvile številne
kulture. Današnja Jantarjeva
pot je pot od severovzhod-
nih meja do osrčja dežele.
Zajema več kot 250 km
stranskih poti od Ljubljane
do Maribora. Iz Ljubljane, čez
Domžale se lahko zapeljemo
v Arboretum Volčji potok, ki
je priljubljeno sprehajališče
z raznolikimi rastlinskimi vr-
stami in vsakoletnimi razsta-
vami cvetja. Nadaljujete lah-
ko proti Kamniku in si ogle-
date srednjeveško mestno je-
dro ali pa še kaj več. Cesta se
začne vzpenjati proti prela-
zu Črnivec. Lahko osvojite Ve-
liko planino ali pa se spusti-
te v Gornji Grad in se podate
na Menino planino. Iz Gor-
njega Grada preko Ljubnega,
Luč in Solčave pridete v eno
najlepših ledeniških dolin v
osrčju Savinjskih Alp, to je
Logarska dolina. Tu lahko
preživite čudovit dan ali pa
kar daljši aktivni dopust. Če
se iz Gornjega Grada ne bi
napotili proti tej dolini, se
zapeljite v Mozirje in obiš-
čite Mozirski gaj.
Naslednji cilj je lahko Ve-
lenje z najbolj obiskanim
podzemnim muzejem v Slo-
veniji, to je Muzej premogov-
ništva Slovenije. Obiskoval-
ci se spustijo 180 metrov pod
zemeljsko površje in zaslu-
tijo, kakšen je bil in je kna-
povski kruh. Če ste raje na
površju, vam za ogled osta-
ne Velenjski grad, v njem je
muzej z različnimi zbirkami
in razstavami. Iz Velenja se
lahko usmerite proti Koroš-
ki ali preko Polzele v Šem-
peter in si ogledate arheološko
najdišče Rimsko nekropolo
z grobnicami patricijev, ki so
tu živeli pred dvema tisoč-
letjema. V bližini je tudi tu-
ristična jama Pekel, kjer lah-
ko občudujete skrivnostni
podzemni svet. To pa je za
Celjane že zelo domače. Če
svoje mesto že poznate, spoz-
najte tudi bližnjo okolico. V
Šentjurju si lahko ogledate
rojstno hišo družine sklada-
teljev in zdravnikov Ipavec.
Tu se lahko tudi poročite.
Povzpnete se lahko na Rifnik,
kjer so ostanki največje poz-
noantične naselbine na Slo-
venskem.
Južno od Celja, v Laškem,
vas bodo povabili k ogledu gra-
du Tabor, morda se boste os-
vežili s termalno vodo, ki jo
imajo tudi v Rimskih Toplicah.
Preko zasavskih revirjev ob Savi
do Litije in preko Šmartnega
pridete do gradu Bogenšperk,
kjer je Valvasor pisal zgodovin-
sko knjigo Slava Vojvodine
Kranjske. Blizu Litije v Vačah
so našli svetovno znano vaško
situlo iz železne dobe. In že ste
skoraj na geometričnem središ-
ču Slovenije, v Spodnji Slivni.
To pa je le del Jantarjeve poti,
ki vodi še na Koroško in Mari-
bor s Pohorjem.
Po poteh
zlatoroga,
vetra, sonca...
Zlatorogova pot vodi od
zahodne tromeje do središ-
ča Slovenije. Ime je dobila
po pripovedki o zlatorogu.
Pot je dolga preko 160 kilo-
metrov in vodi po Gorenjski.
Zajema tudi večji del Triglav-
skega narodnega parka
(TNP).
Soški del TNP pa leži ob
Smaragdni poti, ki povezu
je Alpe z morjem. Ime je do-
bila po barvi Soče.
Vetrova pot odkriva skriv-
nosti znamenitega Krasa in
obalo. Tu se srečujeta prijet-
na morska sapica in silovita
burja.
Krošnjarska pot nas spo
minja na nekdanje krošnjar-
je, vinorodne griče, nežne
breze, šumenje Krke in Kol-
pe, brundanje medvedov v
kočevskih gozdovih...
Sončeva pot nas vodi po
toplih krajih vina in zdravil-
nih vod. Povezuje jug in
vzhod Slovenije.
Poti so natančneje opisa-
ne na posebnih zloženkah, ki
vsebujejo tudi zemljevid. Že
lani jih je izdala STO, letos
pa so natisnili Vodnik po stran-
skih poteh, v katerem so
združili vseh šest poti. Do-
bite ga na večjih bencinskih
servisih ali v vseh turistično
informativnih centrih.
SUZANA KLAVS
KULTURA
19
Mozaikova nanizanka
Slikarsko-kiparska kolonija MOS - razstava v galeriji
Teden dni pred pričetkom
piednarodnega obrtnega
jejma v Celju organizira za-
sebna galerija Mozaik iz
Gosposke 3 v Celju slikar-
sko kiparsko kolonijo v ma-
lih Braslovčah, ki nosi ime
jn pečat največje sejemske
prireditve pri nas.
Od 1. do 5. septembra se je v
počitniški hišici Klinarjevih,
lastnikov galerije, tako kot že
minulih deset let, zbralo deset
vrhunskih slikarjev in kiparjev:
fjaca Rojnik, Viktor Šest, Si-
mon Kajtna, Štefan Marflak,
Milena Braniselj, Jože Kotar,
Jože Denko, Franc Vozel, Fran-
ce Slana in Peter Beus.
Mnogi prihajajo v gosto-
ljubne Male Braslovče že od
vsega začetka. Postali so tu-
di del utripa kraja, ki umet-
nike vselej zelo gostoljubno
sprejme medse.
Tudi letos so umetniki pu-
stili organizatorju po dvoje
del. Jutri, v petek, ob 18. uri
bodo v galeriji Mozaik, ki si
je pridobila sloves uspešne
Simon Kajtna v elementu...
kulturne ustanove, odprli raz-
stavo umetniških del, nasta-
lih na tej tradicionalni slikar-
sko-kiparski koloniji.   MP
Štipendija
za Majo
Plesni forum Celje praz-
nuje 28. obletnico uspe-
šnega delovanja na področ-
ju sodobnega plesa in ple-
snega gledališča. Z izobra-
ževanjem otrok in mladi-
ne zapolnjujejo vrzel po-
manjkanja šol za sodobni
ples. Številnim mladim ple-
salcem odprejo možnost
nadaljevanja plesnega štu-
dija v tujini.
Med njimi je tudi Maja Ka-
lafatič, ki je uspešno opra-
vila sprejemne izpite na
Akademiji za sodobni ples
v Salzburgu (SEAD). Ker mi-
nistrstvo za kulturo običaj-
no ne odobri mednarodne šti-
pendije za prvo leto študija
v tujini, bi ta lahko bil zara-
di visokih šolnin in stroškov
bivanja onemogočen.
Zato so se v Plesnem fo-
rumu Celje odločili, da bo-
do v petek, 12. septembra,
ob 20. uri pripravili večer z
Majo, na katerem se bo pred-
stavila v različnih koreogra-
fijah. Večer bo namenjen
predvsem morebitnim dona-
torjem, ki bi finančno pod-
prli njeno izobraževanje v
Salzburgu.
Nekateri nekdanji foru-
movi gojenci so svoje ka-
riere uspešno nadaljevali
v svetovno znanih skupi-
nah: Tadej Brdnik v sku-
pini Mihaela Barišnikova
v New Yorku, Iris Savernik
v New Yorku, Estela Žutič
v Belgiji, Natalija Petrovič
v Londonu.
Maja Kalafatič je zapisana
sodobnemu plesu že od otroš-
kih let. Pod pedagoškim
vodstvom Goge S. Erjavec se
je v Plesnem forumu Celje uči-
la dvanajst let in hitro napre-
dovala v eno najbolj nadar-
jenih mladih plesalk. Kljub
mladosti je s predanostjo in
resnostjo uspešno oblikova-
la različne plesne vloge v šte-
vilnih projektih ter se redno
udeleževala državnih tekmo-
vanj v avtorskih plesih Opus
1, kjer se je vedno uvrstila v
sam vrh. Njen trud je bil po-
plačan leta 1996, ko je zma-
gala s plesom Sloboda. S šte-
vilnimi samostojnimi plesi je
vsako leto sodelovala tudi na
različnih prireditvah. Izred-
no je nadarjena tudi za ple-
sno improvizacijo, saj je so-
delovala kar na nekaj zani-
mivih džez koncertih, reci-
mo Doug Hammond Trio N.Y.
in Pulse and breath - Salz-
burg Trio. G S
Novosti v poletju 2004
Letos je v okviru celjskih
poletnih prireditev Fit me-
dia pripravila enajst dogod-
kov, med njimi koncerta
Zorana Predina in Ibrice
Jusiča ter izbor prestižne Ve-
ronikine nagrade. Zaključ-
na prireditev, 14. septembra
ob 20.30 uri v SLG Celje, pa
bo namenjena predvsem
sponzorjem.
Sponzorjema, ki sta se po-
sebej izkazala, bodo podeli-
li kristalna Friderikov stolp
in Veronikino vrtnico. Sledila
bosta monokomedija Jamski
človek in družabni večer.
Za leto 2004 pa Fit media
obljublja nekaj sprememb v
svojem programu v okviru Po-
letja v Celju, knežjem mestu.
Predvsem se trudijo za oživi-
tev kulturnega prizorišča na
Starem gradu, s čimer bodo
lahko prihodnje leto ponudi-
li vsaj šest večjih grajskih pri-
reditev. Letos jim je dež pok-
varil kar pet večerov, zato so
zaprosili občino, da bi jim za
prihodnje leto zagotovila po-
krito prizorišče, katerega
končna podoba bi bila po vzo-
ru ljubljanskih Križank.
Poleg stalnic poletnega pro-
grama, ki jih predstavljajo graj-
ski večeri, poletne komedije
in Veronikina nagrada, priprav-
ljajo za naslednje leto tudi dve
novosti. Večer izseljeniške in
zamejske poezije in medna-
rodni grajski festival za otro-
ke, ki bosta zagotovo pripo-
mogla tudi k večji prepoznav-
nosti Slovenije v svetu.
GS
»Galerijasavijatf drugič
Filmsko umetniško društvo Okkomar iz Celja je v nedeljo na obrežju Savinje pripravilo
drugo »Galerijosavijo«, na kateri je svoja dela predstavilo 15 ustvarjalcev - osem s fotografi-
jami in sedem s slikami, narejenimi z različnimi tehnikami. Večino sprehajalcev ob Savinji
so stojala presenetila in radovedneži vseh starosti so si z zanimanjem ogledali razstavljena
dela. Okkomarjevci so povedali, da so z letošnjo »Galerijosavijo« zadovoljni - bolje je bila
Organizirana kot lanska, težav z vremenom ni bilo, s številom obiskovalcev so bili zadovolj-
ni, pa tudi dela so bila kvalitetnejša, pravijo. Namen razstave je dati mladim ustvarjalcem
Priložnost, da svoja dela predstavijo širši javnosti, zato upajo, da bo naslednje leto sodelova-
lo še več bodočih umetnikov in da bo razstava postala tradicionalna. JB
PRIPOROČAMO!
• Na Starem gradu si lah-
ko v Galeriji likovnih del
mladih vsak dan ogledate
razstavo del Toneta Kosta-
njevca, slikarja, ki že sko-
raj štirideset let živi v Juž-
noafriški republiki. Na raz-
stavi se pojavljata dve glav-
ni temi - prečudovita pokra-
jina, ljudje in živali iz av-
torjeve nove domovine, in
domotožje po Sloveniji. Sli-
ke so zanimive, narejene
predvsem v tehniki akvare-
la in barvnih svinčnikov.
• Danes pripravljajo v ka-
varni Muzeja novejše zgodo-
vine ob sedmih zvečer peti
cinkarniški kulturni večer.
Glavni gost bo Lenart Horva-
tič, amaterski igralec in ka-
rikaturist, ki bo predstavil
svojo novo zbirko karikatur.
Sodelovali pa bo člani KUD
Razkrižje z županom ter kvar-
tet Grmada. Večer, na kate-
rem ne bo manjkalo zabave,
bo vodil Zoran Pevec. Vstop
je prost, dogodek pa - kot tr-
dijo na vabilu - bo!
• Za ljubitelje sodobne
umetniške forme se danes v
Galeriji sodobne umetnosti
Celje obeta prava poslastica.
Prvič v Sloveniji je priprav-
ljena retrospektivna razsta-
va del Raše Todosijeviča, ki
jo bo odprl kustos Muzeja sa-
vremene umetnosti Beograd
Dejan Sretenovič, ki je tudi
kurator razstave. Razstava z
naslovom Hvala Raši Todo-
sijeviču bo odprla vrata ob
osmih zvečer, vendar se bo
že pred tem, ob pol petih, za-
čela spremljevalna okrogla
miza z naslovom Kaj je umet-
nost - Rekonstrukcije zgodo-
vinskega spomina, arhivira-
nje in kolekcije sodobne
umetnosti. Za mizo bodo se-.
deli Marina Gržinič, razisko-
valka na Filozofskem inšti-
tutu in profesorica iia Aka-
demiji za likovno umetnost
na Dunaju, Ana Peraica,
neodvisna kuratorka in teo-
retičarka, ki se ukvarja z ana-
lizo novih medijev, Walter
Seidl, publicist in kritik, prej
omenjeni Dejan Sretenovič
ter skupina IRWIN, ustanov-
ni člani NSK. Razstava bo na
ogled do 18. oktobra.
Horda je vasa pot namenjena prav k nam!
l2;iroitce naso viztiKot
Mali potrebujejo
boljšo zaščito države
Mednarodni obrtni sejem v Celju letos v znamenju skorajšnjega vstopa Slovenije v Evropsko unijo
Predsednik vlade Anton
Rop je včeraj v Celju odprl
36. Mednarodni obrtni se-
jem, na katerem se je letos
zbralo okrog 1.700 razstav-
ljavcev iz tridesetih držav.
Sejem bo tudi tokrat trajal
osem dni, vsebina vseh
spremljajočih prireditev -
organizatorji so jih napo-
vedali prek petdeset, pa bo
naravnana predvsem na
pogovore o novostih in
spremembah, ki čakajo
slovensko gospodarstvo ob
vstopu naše države v
Evropsko unijo.
Kot je v otvoritvenem go-
voru poudaril premier An-
ton Rop, je mednarodni
obrtni sejem dobra prilož-
nost, da malo in veliko gos-
podarstvo ob razstavljenih iz-
delkih in številnih poslovnih
stikih izmerita, kje sta, kaj
hočeta in kaj še lahko dose-
žeta. Prepričan je, da bo Slo-
venija že prihodnje leto, ko
bo polnopravna članica uni-
je, dokazala, »da je dovolj
inovativna in prodorna ter
da zna poiskati razvojne pri-
ložnosti in probleme spre-
minjati v izzive.« Predsed-
nik vlade je tudi opozoril,
da je prav konkurenčnost
srednjih in malih podjetij
ključnega pomena za splo-
šni razvoj Slovenije. »Naša
država ima po strukturi, po
deležu zaposlenih in po iz-
vozni usmerjenosti evropsko
primerljiv sektor majhnih in
srednjih podjetij, ki pa pri
doseganju dodane vrednosti
na zaposlenega in pri pri-
hodkih iz poslovanja za
evropskim povprečjem še
vedno zaostajata. S spodbu-
janjem inovativnosti, s po-
vezovanjem znanosti in gos-
podarstva ter z dostopnejši-
mi pogoji financiranja bo-
mo odpravili tudi te pomanj-
kljivosti,« je poudaril Rop in
napovedal, da bo vlada v zve-
zi s tem v kratkem obravna-
vala dva ključna sistemska
zakona - zakon o spodbuja-
nju podjetništva in obrtni za-
kon.
O tem, da mora biti med-
narodni obrtni sejem tudi
ogledalo priprav na bližajo-
čo priključitev k Evropi, je
včeraj poudaril tudi predsed-
nik Obrtne zbornice Slove-
nije Miroslav Klun, ki je po-
novno opozoril, da celjski
sejem kljub temu, da se na
njem predstavlja tudi veli-
ko gospodarstvo, še naprej
ostaja predvsem obrtniški.
Povedal je, da je mnoge slo-
venske obrtnike strah Evro-
pe, saj so nanjo še premalo
pripravljeni, pa tudi posle-
dice evropske konkurence
bodo na svoji koži občutili
prav oni. Država bi morala
zato v pripravljanje ljudi na
nove čase vložiti veliko več
truda in z ustreznimi zakon-
skimi spodbudami malim
podjetjem omogočiti, da se
bodo lažje spopadla z evrop-
skim trgom. »Prepričan sem,
da bo malo gospodarstvo v
prihodnje tisto, ki bo zago-
tavljalo identiteto slovenske-
mu gospodarstvu. Velika
podjetja bodo zagotovo
prevzele mednarodne korpo-
racije, pa če nam bo to všeč
ali ne, mala bodo ostala v
domači lasti, torej v sloven-
skih rokah,« je še poudaril
Klun.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Predsednik vlade Anton Rop v pogovoru s celjskim županom
Bojanom Šrotom na otvoritvi sejma.
Horda je vaša pot namenjena prav k nam!
Izvolite naso vizitliof
Letos se na sejmu predstavlja 1.700 razstavljalcev iz tridesetih držav, večina pa jih prihaja iz Slovenije.
Petdeset spremljevalcev
v času sejma se bo zvrstilo prek 50 strokovnih prireditev, na katerih bodo govorili predvsem o novostih in spremem-
h, ki čakajo slovensko gospodarstvo ob vstopu naše države v Evropsko unijo. Danes bo posvet o tem, kaj delodajalcem
inašajo nacionalne poklicne kvalifikacije, jutri pa bo poslovno srečanje podjetnikov jugovzhodne Evrope. Sobota bo
imenjena predstavitvi srbskega gospodarstva, ki je na letošnjem sejmu zelo močno zastopano, sestali se bo slovenski in
strijski cestni prevozniki, dan pa bodo z že tradicionalnim srečanjem popestrili še spominkarji. Zanimivo dogajanje
bo nadaljevalo tudi v ponedeljek, ko bo osrednji sejemski dogodek dan podjetništva, predstavili se bodo lokalni
ozdi, Italijani pa bodo slovenske kolege poučili, kakšno je njihovo nacionalno združenje za obrt.
Novosti
Ena od pomembnih no-
vosti letošnjega sejma je Po-
slovna avenija v hali L, v ka-
teri se predstavljajo največji
dobavitelji poslovnih stori-
tev v Sloveniji, od vladnih
institucij do proizvajalcev
računalniške opreme.
V večjem obsegu kot
prejšnja leta se v povečani
hali K2 predstavljajo živil-
ska in gostinska podjetja.
Del hale je namenjen turi-
stičnim in športnim stori-
tvam, v njej pa se tudi na
enem mestu predstavljajo
nekatere občine Savinjske
regije. V hali F, ki je bila v
preteklih letih namenjena
predstavitvi živilske indu-
strije, so letos ponudniki s
področja zaključnih del v
gradbeništvu.
Dva odra za
zabavo
Obiskovalcem in razstav-
ljavcem sta letos prvič na vo-
ljo dva prireditvena odra, na
katerih se bo vsak dan zvr-
stilo za deset ur zabavnega
programa z modnimi revija-
mi, koncerti in drugimi za-
nimivimi dogodki. Dobro je
poskrbljeno tudi za gostin-
sko ponudbo, prostor zase pa
lahko najdejo tudi najmlajši
obiskovalci.
Št. 37 - 11. september 2003
22
ŠPORT
Cigonce, Žoga park.
Štadion Hudinja - nova er^
Mladi reprezentanci Slovenije in Francije krstili novi objekt - Sašo Fornezzi zaklenil vrata - Jutri Celjani s Šiškarji ob 20.^
Celodnevno deževje devetega
septembra ni preprečilo dobrega
obiska, obenem pa tudi ni poslab-
šalo pogojev za igro na odlično
pripravljenem travniku novega
celjskega štadiona. Premiera je
bila zelo uspešna, tudi zato, ker
so naši nogometaši izvlekli remi
(0:0) proti izjemno tehnično pod-
kovanim Francozom, ki so prvič
v kvalifikacijah za EP ostali brez
zmage.
Štadion še nima imena. Dobil naj
bi ga preko natečaja.
Cigonce?
Zgodovinsko društvo Celje je pred-
lagalo ime Cigonce, kajti štadion je
zgrajen v bivši Opekarniški jami. Naj-
brž niti eden od zgornjih imen v na-
slovu članka ne bo prišel v poštev. V
tujini so to začeli reševati drugače.
Bogato podjetje nakaže določeno de-
narno vsoto upravitelju štadiona, ta
pa v ime objekta za določen čas, na
primer za desetletje, vključi ime po-
krovitelja (xy Arena, xy Park...).
Takšne poteze vlečejo avtomobilske
tovarne, podjetja za telekomunika-
cijo. Svoje bo povedala tudi Nogo-
metna zveza Slovenije, ki so jo očitno
v Celju dovolj »zastrupili« in se je
ogrela za nadaljevanje gradnje šta-
diona.
Začetni udarec je izvedel celjski
župan Bojan Šrot, še prej pa goste
nagovoril v francoskem jeziku. Ju-
tri bo nova slovesnost, štadion je bil
kljub vsemu zgrajen za celjski klub.
Gostil bo Ljubljano, kasneje še Ma-
ribor Pivovarno Laško, Maccabi...
Reprezentanci
»Celjski štadion je po moje naj-
lepši v Evropi, vsaj glede travnate
površine. Tribuna je krasna. Treba
jo bo le napolniti!« meni Zoran Jan-
kovič. Dodal je še, da ga je na član-
skem dvoboju Slovenije in Izraela
prijetno presenetil Matej Šnofl. Bra-
nilec CMC Publikuma je izjemno
pomembno zmago v Ljubljani v
kvalifikacijah za EP takole poko-
mentiral: »Vtisi so zelo dobri, kajti
bili smo pod velikim pritiskom.
Naša zmaga je zaslužena. Verjetno
smo že osvojili drugo mesto v sku-
pini, ki smo si ga zastavili pred za-
četkom kvalifikacij.« Šnofl je odi-
gral celo tekmo, na klopi jo je pre-
sedel Robert Koren, v drugem pol-
času pa je priložnost dobil tudi Si-
mon Sešlar: »Bilo je enkratno. Ime-
li smo priložnost, da povedemo s
3:0. Po protinapadu so Izraelci zni-
žali zaostanek. Nato pa smo mi us-
pešno izvedli protiudar, povedli s
3:1 in tekmo po željah mirno pri-
peljali do konca. Ambient je bil fan-
tastičen. Vložek je bil ogromen, zato
je bila prisotna živčnost. Ja, v izrael-
ski reprezentanci je precej igralcev
Maccabija iz Haife. Naša izbrana
vrsta je pokazala pravo pot. Mac-
cabi je premagljiv v 1. krogu poka-
la UEFA!« V ospredju pozornosti
je bil seveda Mariborčan Zlatko Za-
hovič: »Nasprotnik nas je prisilil,
da smo odigrali perfektno tekmo!«
Selektor iz Šmartnega ob Paki
Bojan Prašnikar je po novinarski
konferenci priznal, da je zelo sre-
čen. Po »Katančevi pravljici« je mo-
ral zgraditi novo ogrodje reprezen-
tance, pri čemer se je moral izogi-
bati polen, ki so mu jih metali pod
noge. Včeraj se je zoperstavil Fran-
cozom, še za Bežigradom.
Mlada selekcija (U-21) ima kljub
remiju s Francozi malo možnosti
za preboj na EP, čeprav bo o dru-
gem mestu odločal neposredni dvo-
boj s Ciprom, a več kot 12 točk na-
ši ne morejo zbrati, kar pa bo brž-
kone premalo za dodatni kvalifi-
kacijski tekmi. Selektor Lučjo Per-
tič se je nenadoma odrekel uslu-
gam Vranšana Domna Beršnjaka.
Proti »galskim petelinom« (eden od
gostujočih navijačev je na celjskem
štadionu pestoval petelina) sta zai-
grala dva člana CMC Publikuma,
vratar Sašo Fornezzi in Dejan Pla-
stovski, ki ga je v končnici ob
čuna zamenjal Luka Žinko
Šmartnega. Tri tisoč gledalcev
navdušil prav Fornezzi, ki je v
polčasu preprečil gostom, da bi
deli iz petih priložnosti. V zadn
20 minutah pa so Slovenci zaigi
bolj pogumno, v drugem delu
devetkrat izvajali strele s kotov
DEAN ŠUSl
Foto: GREGOR KA'
V drugem polčasu se je razvnela zanimiva bitka.
Gostujoči navijač s krasnim petelinom.
Mlada slovenska reprezentanca s članoma Publikuma: oba druga z desne, junak tekme Sašo Fornezzi zgoraj
in Dejan Plastovski spodaj.
Tribuna za zelo pomembne goste.
Št. 37 - 11. september 2003
ŠPORT
23
ta priključek
k vodilnim
\liC Publikum z Ljubljano že jutri, vstop pa prost - Remi
bi razhudil mnoge
0rda so prav nogometaši
,|)ljane največji dolžniki
(C Publikuma, saj so v
fjšnji sezoni visoko zma-
|i v Šiški in obenem za-
ičili objektivno boljše Če-
pe. Razmerje moči je spet
jobno, a Ljubljančani
jjo biti sila neugodni. Pub-
0\ bo pod pritiskom, saj
,ra zmagati, na tribunah
doslej največ radovedne-
vodilni možje kluba ne-
pno pričakujejo zmago
premieri štadiona,
imartno bo v nedeljo go-
ivalo pri Muri in poskusilo
iževičevo »gibanico«.
Doniače
gostovanje
fjogometaše CMC Publiku-
ičaka jutri prva tekma na
vem štadionu. Varovanci
irijana Pušnika se bodo
merili z Ljubljano. Mlada
irezentanta Sašo Fornezzi
Dejan Plastovski sta se
ištvu pridružila včeraj, Pra-
karjevi Simon Sešlar, Ro-
t Koren in Matej Šnofl pa
obračunu s Francijo šele
les. »Mislim, da nam zma-
tokrat ne sme uiti in da so
lii fantje favoriti,« je kot po-
iadi optimističen trener Ce-
lov, vendar pa opozarja:
novem štadionu že dalj
I nismo trenirali, zato bo
a nas tako kot za Ljublja-
pravzaprav gostovanje. Prav
0 bo skorajda novost igra-
ipod žarometi, saj smo pod
svetljavo odigrali malo te-
mi« Rumeno -modre pesti-
poškodbe, še najbolj napa-
Ica Dragana Čadikovske-
in Dejana Robnika,
pam, da se bo Draganov
ravstveni bilten popravil in
1 lahko nastopil proti Ljub-
ni. Dejan pa na žalost ne bo
igral, saj si je prejšnji teden
Sje poškodoval koleno...,«je
Jžno dejal celjski trener. Po
Oni bo odpotoval v Izrael,
^ se pričenja prvi krog dr-
i^ega prvenstva. Tam bo sku-
šal zbrati še več informacij o
Maccabiju iz Haife, ki bo Pub-
likumov nasprotnik v prvem
krogu pokala UEFA. »Zave-
damo se, da je Maccabi te-
žak nasprotnik, ki ima veli-
ko izkušenih igralcev, med
njimi je kar šest reprezentanč-
nih izbrancev,« je še dodal
Pušnik. V soboto si jih je og-
ledal že za Bežigradom.
Igra bo
prinesla prvo
ligo
Drugoligaši so odigrali tek-
me 6. kroga. Na lestvici s 16
točkami pred Zagorjem (13)
in Dravinjo (11) še vedno vodi
velenjski Rudar, ki je na šta-
dionu Ob jezeru pred 400 gle-
dalci visoko, kar z 8:0 po-
tolkel Livar. Po katastrofal-
nem porazu je odstopil tre-
ner gostov Brane Vrščaj, do-
mači strateg Drago Kostanj-
šek pa je bil s prikazano igro
svojih varovancev več kot za-
dovoljen. »O tako visoki zma-
gi nismo razmišljali. Naš cilj
je čim bolje igrati in ustvari-
ti ekipo, ki se bo v primeru
prvega mesta brez večjih te-
žav znašla v prvi ligi. Mislim,
da smo z dosedaj prikazano
igro na dobri poti!«. Hat-trick
je uspel Mirnesu Ibrahimo-
viču, dva zadetka je dosegel
Ismet Ekmečič, po enega pa
Amel in Alem Mujakovič ter
Gregor Bunc. Velenjčane v
7. krogu čaka gostovanje pri
petouvrščeni ekipi Krško Po-
savje. »Napoved je enaka.
Skušali bomo narediti vse,
da bi se v tem letu vrnili v
prvo ligo in ne razmišljamo
preveč o nasprotniku, tem-
več o svoji igri in ta je tista ki
bo prinesla rezultat. Krško
je zagotovo kvalitetna ekipa,
dobro jo poznam in vem, kaj
nas čaka. V vsakem primeru
bomo poskušali domov pri-
nesti vse tri točke,« je zaklju-
čil Kostanjšek. Dravinja je na
gostovanju pri ekipi Brd iz-
tržila neodločen izid 0:0 in
je tako pred naslednjo tekmo,
ko bo gostila ekipo Izole, zdr-
snila z drugega na tretje me-
sto.
JASMINA ŽOHAR
MOJCA KNEZ
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
Marijan Pušnik nekaj časa ne bo mogel računati na Dejana Robnika (desno), zato bo več priložnosti dobil
Andrej Kvas (levo).
^stjan Gobec nogometašu Primorja Urošu Barutu: »)Ne veselite se
preveč, kmalu vas bomo ujeli!«
24
ŠPORT
Vrniti naboj v Zreče!
Pogovor s trenerjem Rogle Jožetom Hrenom
Po lanski zelo uspešni se-
zoni Rogle pod vodstvom
Memija Bečiroviča je v zreš-
ki ekipi prišlo do kar nekaj
sprememb. Že pred koncem
sezone je Bečirovič najavil
svoj odhod, kar je po pr-
venstvu tudi uresničil. Kar
precej časa je v mestu pod
Roglo vladalo zatišje, le od-
hodi igralcev so se vrstili,
nato pa so v klubu nekoli-
ko presenetljivo ponudili tre-
nersko mesto 46-letnemu
Jožetu Hrenu. Hren je bil
dolga leta pomočnik števil-
nim trenerjem v klubu, na
klopi pa je vse od začetka
vzpona zreške košarke v pr-
vo ligo, ko je asistiral ta-
kratnemu trenerju Goraz-
du Bokšanu.
Kontrolor meril v podjetju
Unior se je brez pomislekov
odzval na pogovor za Novi ted-
nik o sezoni, ki je pred vrati.
Kako je prišlo do tega, da
ste sedli na vročo klop Ro-
gle?
Ob zmanjšanju proračuna
v klubu ni bilo druge rešitve.
Po temeljitih pogovorih in raz-
mišljanju sem pristal, da prev-
zamem ekipo. Pogojev glede
uspehov mi niso postavljali,
kajti na to ne bi pristal. Smo
se pa dogovorili, da bomo sku-
šali ohraniti status prvoliga-
ša z ekipo, kakršno smo se-
stavili. Menim, da nam bo to
glede na sedanjo sestavo eki-
pe tudi uspelo.
V tem poletju je bilo veli-
ko menjav...
Odšla je praktično celot-
na peterka, ki bi lahko igra-
la še kako vidno vlogo v prvi
ligi. Dundovič, Mihajlovič,
Zarič, Meško in pa poškodo-
vani Benič. Dobili smo cen-
ter Aleša Živanoviča, na kril-
nem položaju Matjaža Želja
in pred dnevi Sama Gruma,
ki bo v precejšnjo pomoč na-
šim branilcem, kot učinko-
vit strelec in tudi organiza-
tor igre. Menim, da so ome-
njene okrepitve dostojna za-
menjava za tiste, ki so Zreče
zapustili.
Prihod Gruma je presene-
čenje, ki je odmevalo po ko-
šarkarski Sloveniji...
Samo je že lani treniral z
nami, a takrat ni prišlo do do-
govora s Krko, katere član je
bil. Letos je do sodelovanja
prišlo nekoliko nepričakova-
no, tudi sam sem bil prijetno
presenečen, da se je odločil
za naš klub. Sicer ima Grum
v pogodbi zapisano, da lahko
ob dobri ponudbi iz tujine za-
pusti naš klub, vendar bo na
moje vztrajanje ostal pri nas
vsaj do konca novembra, če
že ne do zaključka celotne se-
zone. Tako bi barve Rogle bra-
nil vsaj v prvi tretjini prvens-
tva.
Kako potekajo priprave
ekipe?
Štartali smo v začetku av-
gusta. Vse delo opravljamo v
Zrečah, kajti naša nekdanja
baza Rogla je bila zasedena,
pa tudi finance niso dopušča-
le odhoda v drugi kraj. Sicer
pa imamo v Zrečah odlične
pogoje, fantje delajo dobro na
treningih, tako da večjih te-
žav ni. Vadimo enkrat dnev-
no, saj smo se odločili za pol-
profesionalni pristop. Drugače
enostavno ne gre.
Kakšni so načrti do pr-
venstva, ki se bo začelo ko-
nec meseca?
*V načrtih sta vsaj dve pri-
pravljalni tekmi tedensko. V
bližini je na pripravah nekaj
močnih ekip, tako da glede
nasprotnikov ni težav. Potreb-
no bo še precej uigravanja
moštva, ki je bistveno spre-
menjeno, nekateri igralci pa
se še morajo privaditi tudi na
moj način dela. Menim, da
nam bo uspelo ekipo pripra-
viti za start in da ne bomo imeli
večjih težav.
Kakšen je položaj pri
mlajših selekcijah?
Že nekaj sezon delamo na-
črtno, tako da imamo kar ne-
kaj perspektivnih igralcev. Ne-
kateri so bili že lani v moš-
tvu, letos pa bodo dobili še
boljšo priložnost, saj smo gle-
dali na to, na katerih mestih
se bomo okrepili. Nekaterim
želimo dati polno priložnost,
da izkažejo svojo sposobnost
in znanje, ki so ju pridobili v
letih dela pri mlajših selekci-
jah.
Boste v klubu še morda is-
kali kakšno okrepitev?
V dogovoru z upravo smo
se odločili, da ne bomo več
iskali igralcev, temveč delali
s tem, kar imamo. Menim, da
bi takšna ekipa lahko izpol-
nila osnovni cilj, ki ga pred-
stavlja obstanek v ligi.
Je obstanek edini cilj?
Da in ne. Menim, da bi z
ekipo oziroma dobrimi pri-
pravami lahko posegli v boj
za sredino lestvice ali pa se
morda z nekoliko sreče pre-
bili tudi v zgornji del. Seveda
moramo ostati v ligi. Ob ka-
dru, kakršnega imamo, in pa
trdem delu mislim, da to ne
bi smel biti problem.
Kaj boste naredili, da se
bodo gledalci vrnili v dvo-
rano?
Res smo ob številnih menja-
vah tako trenerjev kot igral-
cev izgubili tisti naboj, ki smo
ga imeli v Zrečah med gledal-
ci. Upam pa, da bodo sedaj do-
jeli, da imamo novo ekipo, da
morda rezultati na začetku ne
bodo takšni, kot so bili lani,
vendar obljubljam veliko bor-
be in srčnosti igralcev. To bi
morali gledalci prepoznati in
se vrniti na naše tribune, saj
nam bo brez njihove številč-
ne pomoči precej težje.
Kakšna je vaša napoved
za prihajajoče prvenstvo?
Prepričan sem, da smo se-
stavili povsem konkurenčno
moštvo, ki bo tudi v tej sezo-
ni pokazalo, da je Rogla trd-
no zasidrana v slovenskem ko-
šarkarskem prostoru. S fanti
imamo dovolj volje in želje
do dela, to delo pa mora po
mojem prinesti tudi rezulti
zadovoljiv predvsem za ni
gledalce, našo upravo in i
nazadnje tudi za nas sam(
JANEZ TERBO^
Jože Hren
NAKRATKCI
Poraz in zmaga Žaičanic
Žalec: Na turnirju v dvorani I. OŠ so domače rokometaši-
ce v polfinalu izgubile z varaždinsko Koko s 25:27, nato pa
premagale Slavonijatrans iz Slavonskega Broda s 36:21 in
osvojile tretje mesto. Prva je bila Koka, druge pa Sesvete.
Za najboljšo vratarko je bila izbrana domačinka Maja Grudnik.
(TT)
Ni še iconec sezone
Celje: Potem, ko so mladinci in mladinke atletskega klu-
ba Kladivar postali ekipni državni prvaki, so uspehe na po-
kalnem tekmovanju dodali še pionirji v Kopru in mlajši
mladinci v Ljubljani. Pri pionirjih je v skoku s palico držav-
ni rekord s preskočenimi 421 centimetri postavil Svit Pin-
tar. Mlajša mladinka Daša Fliš je bila na visokih ovirah pr-
va, na nizkih pa druga. Živa Topole je v metu kopja dosegla
drugo mesto, Urban Grosek pa v troskoku tretje. »Najbolj
zanimivo tekmovanje za nas bo ta konec tedna v Celju, in
sicer državno prvenstvo za mlajše člane in članice. Pričaku-
jemo visoke uvrstitve,« je dejal o nadaljevanju sezone tre-
ner Romeo Živko, ki je vodil eno od selekcij, ostale pa Miro
Kocuvan, Hrvoje Fižuleto in Marko Božiček. (JŽ)
Hudej spet odličen
Celje: 34. memorial profesorja Bojana Hrovatina je or-
ganiziralo Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske
v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije. Na atlet-
skem štadionu Kladivarja je na tekmovanju, ki edino šte-
je za državno prvenstvo, nastopilo okoli 100 tekmoval-
cev iz Slovenije, nekaj pa jih je prišlo tudi iz HrvašL
»Mislim, da je memorial lepo uspel, tako organizacijsi
kot tudi tekmovalno. Vesel sem, da se paraplegiki tal
močno udeležujejo tega tekmovanja,« je povedal pre
sednik društva Janez Hudej, ki je potrdil normo za n
stop na paraolimpijskih igrah prihodnje leto v Atenaj
Kroglo je sunil do 8,46 m, sicer pa je njegov letošnji iz
8,81 aktualni evropski rekord in drugi izid na svetu,
mu je prinesel zlato medaljo na EP v Assenu. Marko S
ver iz Vipave je postavil štiri nove državne rekorde, šti
letni Aljoša Škrablin iz Rogatca pa je v vožnji na lOO
dosegel 2. mesto in je po Hudejevem mnenju zelo obe
ven. Najboljši skupni rezultat so dosegli prav domi
tekmovalci iz Društva paraplegikov jugozahodne Štaj
ske, prvi mesti posamično pa sta poleg Hudeja osvoi
še Branko Zupan in Aleš Povše. (JŽ, DŠ)
ilfiericur podaljšal pogodbo
Celje: Včeraj je predsednik uprave delniške družbe M
kur mag. Bine Kordež na otvoritvenem dnevu obrtnega 5
ma podpisal novo sponzorsko pogodbo z državnimi prva!
njami v košarki. Predstavniki kluba Merkur Celje pa so pr«
stavili tudi ekipo in načrte v letošnji sezoni. (MK)
Katarini drugi grand slam
New York: Velenjčanka Katarina Srebotnik je zmagov
ka zadnjega letošnjega turnirja za grand slam na odprta
prvenstvu Združenih držav Amerike med mešanimi dv^
cami. Z Američanom Bobom Bryanom je v finalu prema!
la rusko-kanadsko navezo Lina Krasnoruckaja - Daniel'
stor s 5: 7, 7:5 in 7:6. Srebotnikova je tako po letu 199^^.
je bila v Parizu najboljša z Južnoafričanom Pietom Non
lom, osvojila že drugi naslov na turnirjih za grand sla
(MK)
Čeplakova končno zmagala
Rieti: Velenjska atletinja Jolanda Čeplak se je na
njem mitingu za veliko nagrado v letošnji sezoni v Rit'"
po skoraj treh mesecih vrnila na najvišjo stopničko zi"
govalnega odra. Čeprav Čeplakova ni imela pravih tekin
je bil njen tek na ravni njenega letošnjega povprečja i''
boljših petih nastopov. 800 metrov je pretekla v ča-
1:58,26. (MK)
Dobitniki priznanj in organizatorji Vebrovega memoriala
Memorial Vlada Vebra
Žalec: Že od leta 1979 poteka memorialni turnir v tenisu v spomin na pedagoga in športnega delavca Vlada Vebra.
Turnirja naključno izžrebanih parov se je udeležilo 62 igralcev, pripravili pa so ga Zavod za kulturo, šport in turizem.
Teniška akademija Žalec in TK Žalec. Vrstni red do 45 let: 1. Marko Šavc, Sašo Kač, 2. Mirko Sopčič, Beno Kveder, 3.
Bogdan Eržen, Matjaž Zagoričnik; nad 45 let: 1. Irena Mežnar, Drago Rezec, 2. Radovan Antloga, Jože Kveder, 3. Lojze
Posedel, Milivoj Domjanovič. (TT)
Št. 37 - 11. september 2003
ŠPORT
25
Klasični junaki do Logarske;
Barber, Smodiš, Horvat!
19. maratonskemu pohodu od Celja do Logarske doline vreme naklonjeno - Dramatična bitka v finišu Stanku
Barberju
Razplet na mega razdalji
,il zelo razburljiv. Odloči-
0 zmagovalcu je namreč
dla slab kilometer pred ci-
ui, ko je Stanko Barber iz
jnice pri Velenju prehitel
Igo časa vodilnega Ulric-
Grallatha iz Hersbrucka
si »pripel« še osmo zvez-
0. Potem ko je za Nem-
p v Robanovem kotu zao-
jal že za štiri minute, je
[rajno začel zniževati
jstanek, potem pa tekme-
ujel pri »mitnici« v Logar-
jdolini in ga takoj tudi pre-
ičijivo prehitel ter vodstvo
Iržal do cilja pri hotelu Ple-
it
ifiznal je, da so se v cilju
d njegov pot pomešale tu-
fllze. »Pri mojih letih ni kar
[O zmagati na maratonu,
laga je prišla nepričakova-
, Izkoristil sem ponujeno,
ri tekmo sem ženi zabičal,
jmi ne daje podatkov s pro-
Ni me zanimalo, koliko
3Stajam, koliko prednosti
jm pred ostalimi... Vztra-
sem v svojem ritmu in ener-
0 hranil za zaključek, kar
mi je spet obrestovalo,« je
kmalu po teku zbrano pri-
/edoval Stanko Barber, ki
bnes dopolnil 46 let. Nje-
Irekord proge je 4 ure in
minut. »Tedaj sva s Stane-
n Rozmanom pritekla do
ibnega v treh urah in minu-
Tempo je bil »do roba«. Te-
ei zdaj ne dovoljuje več to-
inih podvigov. A prireditve
t)om udeleževal, dokler bom
logel. Ali si bom izbiral
ijše razdalje ali pa se le pri-
Ijal z avtom in pozdravil
eležence,« se je razgovoril
er skromni Barber in šči-
zalogajčke s kosa kruha,
"eje Barber že legenda ma-
ona, pa je legenda pohoda
'eda 69-letni Celjan Franc
jiodiš, ki je vselej (kot edi-
1 prehodil celotno progo.
TOt sem štartal že ob treh
ttraj, da sem lahko prisos-
tvoval razglasitvi. V temi ni bilo
lahko, potem pa še težje pod
močnim soncem. Težave s krč-
nimi žilami sem vendarie pre-
brodil. Vesel sem, ko vidim,
da pohod še vedno živi in da
je bila udeležba visoka. Na 10.
pohodu sem obljubil, da bom
sodeloval tudi na 20., in ob-
ljubo bom držal. Stre me lah-
ko le bolezen!«
Rezultati: na 75 km 1. Stan-
ko Barber 5:20,06, 2. Ulrich
Grallath 5:21,05, 3. Jorg
Schreiber 5:31,43; 1. Barba-
ra Krumpak (Celje) 6:46,05,
2. Renata Bezdekova 8:26,05,
3. Tina Jelene 8:32,07, na 40
km 1. Tadej Drobnič in Ma-
rija Loc, na 25 km 1. Zdrav-
ko Grahut (Celje) in Anja Pod-
lesnik, 3. Maja Grešnik (obe
Ljubno); na 15 km 1. Dam-
jan Slapnik in Anica Živko,
2. Jelka Čuk (obe Celje).
Slepi Celjan Ivan Horvat se
je na progo podal tretjič, pre-
magal pa jo je drugič. »Spet
me je spremljal Ivan Valenčak.
Tokrat sva imela palico, ki jo
drživa oba, nekoliko daljšo,
da ga nisem ves čas sezuval ta-
ko kot lani,« se je takoj poša-
lil dobro razpoloženi Ivan, ki
ga je v cilju pričakalo dekle.
To so junaki, zmagovalci pa
seveda tudi vsi ostali.
»Vseh udeležencev je bilo
610. Prijav je bilo sicer preko
800. Zelo smo zadovoljni. Vre-
me nam je šlo na roko. Mara-
ton smo speljali po željah.
Okrepili smo varovanje na trasi,
ki je bila takšna kot v zadnjih
letih. Nezgod ni bilo. Ambient
pri hotelu Plesnik je veliko lep-
ši kot prej v kampu. Jubilejni
pohod naslednje leto zagoto-
vo bo. Ker pa gredo nekatere
stvari na bolje, bomo navzlic
težavam, ki ostajajo, bržkone
zmožni nadaljevati s tradicijo
pohoda,« meni predsednik
Društva maratoncev in pohod-
nikov Celje Odon Simonič, ki
je skupaj z Ivanom Žaberlom
in mnogimi prostovoljci do-
bil nov motivacijski zagon.
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
Glavnemu operativcu pohoda Alojzu Melavcu energije ne zmanjka. Prvi je čestital zmagovalcu, v ozadju
Barberjeva žena Jožica.
Ulrich Grallath je imel v Lučah
poldrugo minuto naskoka.
Start v Ljubnem.
Po izčrpljujočem boju je Nemec priznal premoč neuničljivemu Stanku
Barberju.
NA KRATKO
Pokal Rečica 2003
Rečica pri Laškem: Na strelišču društva Dušana Požene-
la je potekalo tekmovanje za pokal Rečice 2003. Tekmoval-
ci so se pomerili v streljanju z vojaško puško posamezno in
ekipno. Med posamezniki je bil prvi Janez Kralj (SD Sonje
Vesel), ekipno pa je zmagala ekipa Celja v postavi Jože Je-
ram, Marjan Zdovc in Slavko Frece. (MK)
Ivezič srebru dodal bron
Rio de Janeiro: Slovenski rokometaši so na mladinskem
svetovnem prvenstvu v Braziliji osvojili odlično tretje me-
sto po zmagi s Španijo s 35:33. V finalu so Švedi po podaljš-
ku s 36:34 premagali Dance. Selektor naših, Celjan Slavko
Ivezič, je natrosil vtise: »Najbolj boleč dogodek je bil polfi-
nalni poraz s Švedi, ki smo jih nadigrali v vseh elementih
rokometne igre, a smo vseeno izgubili, najbolj vesel pa na-
ša psihološka moč, kajti po porazu v predtekmovanju, smo
Špancem vrnili dolg in se v odločilni tekmi za odličje zbrali
in zmagali. Vse štiri polfinalistke so bile izredno izenačene,
tako da bi lahko bil končni vrstni red tudi obraten. Tokratni
bron predstavlja piko na i lanskemu srebru z evropskega
prvenstva na Poljskem. Dosegli smo uspeh, ki smo si ga
potihem želeli, na glas pa ga nismo napovedali. Poleg tega,
da smo osvojili bronasto medaljo, imamo v najboljši sed-
merki prvenstva tudi levo krilo Davida Špilerja, Vid Kavtič-
nik je drugi najboljši strelec, Luka Dobelšek pa je zbral
največ asistenc in ukradenih žog!« (GP)
Šov na celjski zvezdi
Celje: Center za zdravje in rekreacijo Top Fit v sodelova-
nju s Projektno pisarno Celje pripravlja predstavitev svojih
dejavnosti v centru Celja, v soboto ob 10. uri. V šov progra-
mu bodo nastopali Aerobik team Top Fit, plesna skupina
Top Fit Divas, Top Fit otroci...
Jure Zdovc je dejal: konec!
Slovenske Konjice: Košarkar Jure Zdovc se je odločil za
zaključek športne poti. 37-letnemu Konjičanu, ki bi moral
zaigrati za Krko, se je namreč obnovila poškodba hrbteni-
ce. V dolgoletni karieri je igral za domači Comet, Olimpijo,
Slovan, Virtus, Limoges, PSG, Iraklis, Panionios, Tofas in
Split, kot kadet pa je s Celjem osvojil naslov jugoslovanske-
ga prvaka. Njegovi uspehi z jugoslovansko člansko repre-
zentanco so ogromni: naslova svetovnega in evropskega pr-
vaka, srebrna olimpijska kolajna v Seulu leta 1988, z Limo-
geso pa je osvojil naslov evropskega klubskega prvaka. Zbral
je 83 nastopov v dresu jugoslovanske reprezentance, maji-
co s slovenskim grbom pa je oblekel 57-krat, in je glede
lovorik najuspešnejši slovenski košarkar. (DŠ)
Št. 37 - 11. september 2003
26
KRONIKA
Padla osemdeset
metrov globoko
Sestop s Triglava je bil usoden za 41-letno Natašo Vajthauzer iz Velenja - Umrla na kraju nesreče
Tragična nesreča tik pod
vrhom najvišje gore v Slove-
niji je minuli petek zahteva-
la življenje 41-letne Nataše
Vajthauzer iz Velenja. Dra-
ma, ki se je odvijala med se-
demnajsto in osemnajsto uro,
je težko predstavljiva. Žen-
ska je namreč padla kar
osemdeset metrov globoko,
nato pa še skoraj sto metrov
drsela po kamnitem območ-
ju Malega Triglava!
»Nemočno gledati kaj ta-
kega je neverjetno boleče,«
so se pogovarjali po nesreči
v Triglavskem domu na Kre-
darici. Od tam so namreč ne-
kateri nesrečo tudi videli.
»Eden izmed gostov, ki je bil
takrat pri nas, je pritekel v
dom in povedal, da je neka
oseba padla v globino. Takoj
smo poklicali pomoč,« raz-
laga oskrbnik tamkajšnjega
doma Dušan Vidmar. Doda-
ja pa, da je bila to že tretja
nesreča v dveh urah tisti dan.
V prvem primeru so morali
gorski reševalci odhiteli na
pomoč planinki, ki je doži-
vela infarkt, v drugem pa si
je neki planinec poškodoval
gleženj. Oba so s helikopter-
jem slovenske policije pre-
peljali v jeseniško bolnišni-
co. Tretjič pa, žal, življenja
niso mogli rešiti.
Nesrečni petek
»Tisti dan je bil res nesre-
čen. Nekaj dni prej je zapadel
nov sneg, mogoče so ljudje bolj
nepazljivi, kdo ve,« je bil pre-
senečen Vidmar.
Nataša se je odpravila na
Triglav s partnerjem in s pri-
jatelji. Sestopali so po ozna-
čeni planinski poti proti Kre-
darici, ko naj bi ji na zalede-
nelem delu nenadoma spodr-
snilo. To se zgodilo tik nad
Maliin Triglavom. V akcijo so
takoj stopili gorski reševalci
z Mojstrane, helikopter slo-
venske policije s kriminali-
stom in zdravnik z Jesenic,
vendar je bilo za Natašo že
prepozno, nam je povedal na-
čelnik gorske reševalne služ-
be Mojstrana Janez Brojan.
Poškodbe zaradi padca so bi-
le tako zelo hude, da je 41-
letnica umrla na kraju nesre-
če.
Brojan je še dodal, da je v
gorah v tem času potrebna po-
sebna pazljivost. Zaradi novo-
zapadlega snega prihaja do za-
ledenelih površin, ki so za pla-
nince, če se le-ti predhodno
ne prepričajo o nevarnosti, lah-
ko tragične.
Toda nesreča nikoli ne po-
čiva. Niti takrat, ko je človek
dobro pripravljen. Tudi Nataša
naj bi bila za gore dobro
opremljena. In v gore tokrat
ni šla prvič. Bila je namreč iz-
kušena planinka, saj je bila že
več let članica Planinskega
društva Velenje, kot tudi njen
dolgoletni partner Darko. Smrt
je vzela mater dveh sinov, Kle-
mena in mlajšega Mateja. Tu-
di sinova sta že opravila pla-
ninsko šolo, saj so bile gore
ljubezen vse družine.
Vajthauzerjevo so pokopali
v torek na velenjskem poko-
pališču Podkraj. Na zadnjo pot
so jo poleg sorodnikov pospre-
mili še njeni številni prijate-
lji, znanci in sodelavci. Nata-
ša je bila najprej zaposlena na
Obrtni zbornici v Velenju, na-
to pa več let v Gorenju na po-
dročju prodaje, v tem času pa
je bila tik pred diplomo. Nje-
na tragična nesreča, ki je ena
hujših v slovenskih gorah, je
šokirala vse.
SIMONA ŠOLINIČ
Triglav, ki je zahteval prvo letošnjo smrtno žrtev. Foto: Ciril Velkovrh
Ni dneva brez nesreče
v slovenskih gorah ne mine dan, da se ne
bi zgodila nesreča. Do sredine avgusta so
morali gorski reševalci posredovati že 170-
krat. Ponesrečilo se je 186 ljudi, največ ne-
sreč pa se je pripetilo pri hoji po poti. 24
ljudi je zaradi hudih poškodb umrlo, 66 pa
je bilo težje poškodovanih.
Vzroki nesreč so povezani z izbiro pre-
zahtevnega cilja, pomanjkljive in neustrez-
ne opreme, z neusposobljenostjo in pomanj-
kanjem znanja o gibanju in pravilni upora-
bi opreme, nepoznavanjem poti in površja
ter podcenjevanjem trenutnih razmer v go-
rah, ki so povezane predvsem s padavinami
in temperaturnimi značilnostmi. Najpogo-
stejše nevarnosti so zdrs, padec, padajoče
kamenje, strela, plaz in podliladileV; „^ _
»Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da
ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja,
izkušenj in možnosti. Poškodovanega je treba
najprej zavarovati pred nadaljnjimi poškod-
bami, mu nuditi prvo pomoč ter ga zaščititi
pred mrazom, vetrom in vlago. O nesreči se
mora čimprej obvestiti gorsko reševalno službo
(obveščevalne točke GRS, centri za obvešča-
nje, policijske postaje). Sporočilo o nesreči
naj vsebuje podatke, kaj in kako se je zgodi-
lo, kdo se je ponesrečil in koliko je ponesre-
čenih, kakšne poškodbe imajo, kje in kdaj se
je zgodila nesreča, kako smo oskrbeli pone-
srečenca in kdo posreduje sporočilo. Zelo ko-
ristni so tudi podatki o vremenu, stanju poti
in o možnostih za pristanek helikopterja,« pra-
vijo pri Gofski reševalni službi Slovenije.
NOVITET
Varen
prvi
šolski
teden
Policisti so zadovolji
prometno varnostjo pr
ga šolskega tedna, saj
na Celjskem ni zgodila
bena prometna nesreč^
kateri bi bili udelež
otroci na poti v šolo ij
nje. Bolj pa so presen?
ni nad obnašanjem vo^
kov.
Takšen primer je bil na
močju Šentjurja, kjer so
tavili voznika, ki je napj
2,42 promila, največjo
trost pa so izmerili na a\
cesti, kjer je moški pritij
na plin in dosegel kar 183
lometrov na uro. Načeli
urada uniformirane polii
PU Celje Bojan Vrečic pr;
da so 77 voznikov poslal
sodniku za prekrške, napi
pa so skoraj osemsto pla
nih nalogov. Kar nekaj p
krškarjev pa se je znašlo
di med vozniki šolskih a\
busov.
»V prvem šolskem tedni
je zgodilo 65 prometnih i
sreč. K sreči nobena smrt
ena se je končala s hudo,
dem pa z lažjimi telesni
poškodbami, v ostalih jei
stala le gmotna škoda. Vi
nesrečah je bil udeležen
otrok, vendar ne na šolski]
ti. Vzrok je bil njegov nep
vilen premik s kolesom, vi
sreči pa ni bil nihče ranje
razlaga Vrečic. i
V preventivnih akcija«
začetku šolskega leta so
luje več kot petsto policist
ki so opravili že sto obis^
po šolah, najmlajše pa so|
peljali po šolskih poteh
jih poučili o previdnosti
upoštevanju pravil v proii
tu.
Sporne listine še
vedno v spisu?
Zagovornik zahteval izločitev predsednika senata,
tožilke in predsednika Okrožnega sodišča v Celju
Za minuli petek razpisa-
ni ponovni začetek sojenja
sojenje Konradu in Kristi-
janu Kameniku, njuni ma-
mi Mariji Kamenik ter Sa-
šu Fijavžu in Alojzu Založ-
niku je predsednik senata
Marko Brišnik prekinil, saj
je Fijavžev zagovornik Da-
niel Planinšec zahteval iz-
ločitev predsednika senata
Marka Brišnika, državne to-
žilke Branke Zobec Hrastar
ter predsednika Okrožnega
sodišča v Celju Andreja Pa-
vline.
Glavni razlog za zahtevo po
izločitvi predsednika senata
je devet listin - dovoljenj za
navidezni odkup mamil, ki naj
bi jih prejšnji predsednik se-
nata osebno dvignil na poli-
cijski upravi in jih vložil v sod-
ni spis - čeprav naj bi bili za
to pooblaščeni le na državnem
tožilstvu. Ker naj bi prav te
listine po mnenju Planinšca
vplivale na obsodilno sodbo,
ki jo je izrekel prejšnji senat
(višje sodišče je sodbo potem
razveljavilo in jo vrnilo na pr-
vostopenjsko sodišče pred no-
vim senatom), je Fijavžev za-
govornik zahteval, da se listi-
ne do nadaljevanja obravna-
ve izločijo iz spisa.
Predsednik senata je obrav-
navo prekinil, zadevo pa bo
predal višjemu sodišču. Če
bo slednje zahtevi po izloči-
tvi predsednika senata ugo-
dilo, bo sojenje članom dru-
žine Kamenik prestavljeno za
nedoločen čas. Marija Kame-
nik čaka nanj v priporu, od-.
kar so jo marca aretirali av-
strijski policisti. V španskem
priporu pa je Alojz Založnik,
eden od soobdolženih, saj so
ga v začetku poletja aretira-
li, ker naj bi preprodajal ma-
mila. Zato je sodnik Brišnik
predlagal, da Založnika za-
časno izločijo iz procesa, s
čimer se je državna tožilka
strinjala.
AMS
Nora sejemska gnečd
Jeza voznikov ne bo pripomogla k manjši zmedi v
prometu
številni vozniki, ki se bo-
do te dni prebijali skozi pro-
metno gnečo zaradi 36. Med-
narodnega obrtnega sejma,
bodo morali imeti dvojno
mero potrpežljivosti. Polici-
sti se pripravljajo na obilico
dela, čeprav vedo, da ne bo-
do mogli zagotoviti takšne
pretočnosti prometa kot prejš-
nja leta.
Jezo marsikaterega voznika
bodo do naslednje srede stop-
njevale kolone vozil zaradi ob-
nove Mariborske ceste ter
zmanjšanje števila parkirnih
mest kar za polovico! Do
zmede utegne priti tudi zato,
ker je namreč večina parkir-
nih mest letos na zahodni in
vzhodni vpadnici v mesto, ne
pa na severni, iz smeri avtoce-
ste, kjer se na sejem pripelje
60 odstotkov vseh vozil. Poli-
cisti pričakujejo še dodatne te-
žave v primeru dežja, saj je ve-
čina parkingov na travnatih po-
vršinah, na katerih ob slabem
vremenu praviloma ne bo
možno parkirati. Hude krvi bo
te dni očitno veliko, še pose-
bej ob podatku, da se v času
sejma promet vozil v Celju po-
veča dnevno v povprečju za
približno štirideset do šestde-
set avtobusov in kar za šest ti-
soč vozil!
V okolici sejmišča pa so po-
nekod že spremenili promet-
ni režim. Opekarniška in Sta-
ra Dečkova cesta sta postali
enosmerni, in sicer Opekarniš-
ka od od Dečkove do Jamove
ulice in Stara Dečkova od Vrun-
čeve do Mariborske.
»Prometne konice bodo na
Dečkovi in Mariborski pred-
vsem med deveto in enajsto
uro zaradi odpiranja sejma,
trinajsto in šestnajsto zaradi
lokalnega prometa in med
osemnajsto in dvajseto uro ob
zapiranju sejma. Zadnji dan,
ko bodo razstavljavci posprav-
ljali sejem, pa bosta med pet-
najsto in dvajseto uro obre-
menjeni Dečkova in Vrunče-
va,« je pred dnevi razlagal na-
čelnik Urada uniformirane po-
licije PU Celje Bojan Vrečic
in dodal: »Vozniki in obisko-
valci naj poskrbijo za varnost
svojih vozil, naj v njih ne p
čajo vrednejših predmetoi
osebnih stvari. Še posebej
bodo pazljivi na osebne si
ri, ki jih nosijo s seboj, sa
vsako leto v tem času kar
kaj tatvin, predvsem denai
in mobilnih telefonov. Sta
valci okoliških hiš in blol
pa naj sami zavarujejo zi
niče in druge površine, ^
jih lahko zaparkirali brez
zirni vozniki.«
Lani je sejem minil b
hujših kaznivih dejanj,
lo jih je sedemnajst, naj
tatvin, policisti pa so nit"
posredovati zaradi dveh
šenj javnega reda in mif
Na sejmu bo za proitif
javni red in mir skrbelo 23
licistov in kriminalistov, ^
letos policijske pisarne
do imeli, saj, kot pravijt^
policiji, bodo na svojih ob
dih vidni, obiskovalci pa'
primerih težav lahko obiT
tudi na številko 113.
SIMONA ŠOLl'
Št. 37 - 11. september 2003
NASVETI
27
POGLEJMO V PRIHODNOST
Šifra
»TRICIA<f
fudi vi mi pišete že dru-
f Res je, da ste v prvem
.0\ navedli premalo na-
menili podatkov. Upam, da
jte z mojim današnjim od-
borom zadovoljni,
sprašujete me, če se vam
pta sprememba v zasebnem
^Ijenju. Sprememba se bo
[idila, ko boste začeli de-
bati v smeri, ki jo želite
femeniti. Predvsem mora-
^četi delovati pri sebi. Raz-
jsljte o sebi, o tem, kaj za-
5 želite in kaj zares priča-
kujete. Res je, da je bilo vaše
preteklo življenje precej te-
žavno, vendar pa je čas, da
začnete spoštovati sami se-
be. Vaše težave se ne bodo
razrešile same po sebi.
Partnerja, s katerim boste
ustvarili novo vezo, boste
imeli možnost srečati v ob-
dobju enega leta. Morda ce-
lo prej! Možno je, da to ose-
bo že poznate, vendar še ne
veste, da je prava. Odprite oči,
vendar ne prehitevajte dogod-
kov.
Tudi možnost za selitev v
drugo stanovanje je na vidi-
ku, vendar se tudi to ne bo
zgodilo izjemno hitro. Tre-
ba bo -vztrajati in iskati
različne možnosti. Preselili
se boste, vendar verjetno še-
le nekje v poletnem času pri-
hodnje leto.
Zanima vas tudi zdravje.
Kažejo se težave v predelu ro-
dil. Pojdite h ginekologu. Prav
tako imate težave z živci in
zaradi tega verjetno tudi s pre-
bavili in želodcem. Pojdite na
pregled k svojemu zdravniku
in se posvetujte z njim.
Šifra
»SONCE«
Napisali ste, da kupujete
novo stanovanje in da se želi-
te preseliti do konca letošnjega
leta. Sprašujete me tudi, kje
bo to stanovanje. Odgovora
na vprašanje, kje bo novo sta-
novanje, vam žal ne morem
dati, ker niste napisali nič o
tem, kje stanovanje kupuje-
te. Stanovanje boste kupili,
vendar ni nujno, da se boste
preselili že letos. Lahko se zgo-
di, da vse ne bo potekalo po
načrtih. Potrebno bo malo po-
trpežljivosti, pa tudi previd-
nost pri nakupu ne bo odveč.
Svetujem vam, da se nakupa
lotite premišljeno. Preden se
odločite, se pozanimajte o
vsem, da ne boste imeli ka-
sneje nepredvidenih težav. Pri
tem imam v mislih pomanj-
kljivosti, ki jih lahko opazite
prepozno.
Šifra
»ŠKORPIJON
1970 K.C.D.«
Možnosti, da se ponovno
zaposlite, vsekakor so. V pri-
meru, da se boste odločili za
ta korak, lahko dobite zapo-
sUtev v roku desetih mese-
cev. V prihodnosti se kaže
možnost dodatnega izobra-
ževanja in s tem tudi mož-
nost za prekvalifikacijo. Ste
že kaj razmišljali o tem? Raz-
mislite, ker vam lahko to od-
pre dobre možnosti za pri-
merno zaposlitev. Premalo ste
mi napisali o svoji prejšnji
zaposlitvi. Denar, ki vam ga
dolguje bivši delodajalec, bo-
ste težko dobili, vseeno pa
iščite poti za rešitev tega prob-
lema. Pozanimajte se o mož-
nostih v zvezi s tem.
Na komercialni številki
sem dosegljiva vsak delov-
ni dan od ponedeljka do so-
bote med 9. in n.30 in med
14. in 24. uro. Nikar pa me
ne kličite ob nedeljah, ker
je takrat zame dan počitka.
Vaš zakon bo v prihodno-
sti trden in stabilen. Občasno
se bodo pojavljale manjše skr-
bi, vendar ni razlogov za za-
skrbljenost. Razumevanje
med vami in moževimi starši
bo zadovoljivo. Večjih zaple-
tov ne bo, občasno pa se lah-
ko pojavijo manjša nesoglas-
ja oziroma skrbi. Gledano dol-
goročno imate možnosti za sa-
mostojno življenje, vendar pa
se to lahko realizira šele čez
nekaj let.
Ne vem, kaj ste imeli v mi-
slih, ko ste mi postavili vpra-
šanje glede sinove odločitve.
Kot kaže, ima sin željo po na-
daljevanju šolanja, vendar se
še ni popolnoma odločil, kje
bo šolanje nadaljeval.
Hči ne bo imela večjih te-
žav pri vstopu v šolo. Dobro
se bo znašla in se prilagodila.
Je komunikativna, zvedava in
bistra.
Pravite, da se sedaj dobro
počutite in da nimate težav z
zdravjem. Tarot pa vam kljub
temu svetuje, da se dogovori-
te s svojim zdravnikom za po-
drobnejši pregled.
Šifra »VROČA
JESENff
Napisali ste nekaj vprašanj,
vendar pa niste napisali ne
svojega rojstnega datuma, ne
datuma ustanovitve firme in
ne datuma rojstva osebe, ki
vas zanima. Brez datumov
vam na vprašanja ne morem
odgovoriti.
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
_ DOBRO JE VEDETI
Novosti
stanovanjsicega
zaicona
Neprofitne
najemnine
Novi zakon opredeljuje vr-
ste najemnih stanovanj in uvaja
enoten način oblikovanja ne-
profitne najemnine, s katero
se pokrivajo stroški za vzdr-
ževanje in zavarovanje skup-
nih delov, za opravljanje
upravniških storitev, amorti-
zacije in financiranja. Zakon
določa, da bo lahko višina
neprofitne najemnine zna-
šala največ 4,68 odstotka
vrednosti stanovanja letno.
Glede na že sprejeto ustavno
odločbo, ki določa višino toč-
ke za izračun najemnine v vi-
šini 2,63 evra, se bodo najem-
nine ob upoštevanju 4,68 od-
stotka vrednosti stanovanja v
povprečju povišale še za naj-
več do 22 odstotkov. To povi-
šanje bo zadevalo približno
90 odstotkov najemnikov v ne-
profitnih stanovanjih, pri os-
talih bo to pomenilo zniža-
nje najemnin za približno 8
odstotkov. Najemniki v dena-
cionaliziranih stanovanjih pa
bodo imeli za približno 84 od-
stotkov višjo najemnino. Pri
tem je treba upoštevati dejs-
tvo, da slednji sedaj plačuje-
jo bistveno nižji delež od vred-
nosti stanovanj kot drugi na-
jemniki. Novi način obliko-
vanja najemnin naj bi začel
veljati 30. junija 2005, polna
uveljavitev določb o nepro-
fitnih najemninah pa bi bila
dosežena do konca leta 2006.
Pri tem zakon predpisuje le
najvišjo dovoljeno stopnjo
neprofitne najemnine, de-
janska višina pa je odvisna od
posameznega lastnika, ki se
glede na pogoje, tržne razmere
na stanovanjskem področju in
socialno strukturo lahko od-
loči za nižje najemnine.
Subvencioniranje
najemnin
Zaradi predvidenega povi-
šanja najemnin je ustrezno
preoblikovan tudi sistem sub-
vencioniranja najemnin. Po-
membna novost pri tem je,
da bodo najemniki z nižjimi
dohodki za najemnino plače-
vali precej manj kot doslej -
le 20 odstotkov najemnine -
do sedaj pa so morali plače-
vati 50 odstotkov. Do subven-
cije je upravičen najemnik,
če mu po plačilu najemnine
ne bi ostal minimalni doho-
dek, povečan za 30 odstotkov
njegovega ugotovljenega do-
hodka, subvencija pa lahko
znaša največ 80 odstotkov na-
jemnine. Na podlagi novega
zakona bodo morale občine
po trenutnih ocenah za sub-
vencije najemnin nameniti več
sredstev kot do sedaj.
Dodeljevanje
neprofitnih
stanovanj
Novi stanovanjski zakon
ne ločuje več med neprofit-
nimi in socialnimi stanova-
nji, temveč za kategorijo so-
cialno šibkejših najemnikov
uvaja subvencioniranje na-
jemnin. Tako bodo občine
pripravljale enotne razpise
za različne kategorije najem-
nikov, kar jim med drugim
omogoča lažje odzivanje na
dejanske potrebe ljudi. Na
račun poenotenja kategori-
je neprofitnih najemnin pri-
čakujejo večji interes občin
za gradnjo stanovanj za so-
cialno šibke najemnike. Po-
goje za dodelitev neprofit-
nih stanovanj bo določilo
ministrstvo s podzakonskim
aktom, podrobnejše pa ob-
čine. Najemodajalec lahko
v posameznem razpisu raz-
piše tudi plačilo lastne ude-
ležbe kot prednost pri pri-
dobitvi stanovanja in vpla-
čilo varščine, ki se najem-
niku povrne pod pogoji in
na način, ki bo določen s pod-
zakonskim aktom ter s po-
godbo z upravičencem do
pridobitve neprofitnega sta-
novanja. Morebitno plačilo
lastne udeležbe pa lahko na-
jemodajalec predpiše za
največ polovico stanovanj,
ki so predmet posameznega
razpisa. Zakon tudi določa,
da mora najemodajalec v po-
sameznem razpisu posebej
opredeliti stanovanja, ki so
predvidena za oddajo v na-
jem prosilcem, ki glede na
socialne razmere niso zave-
zanci za plačilo lastne ude-
ležbe in varščine.
Posegi v
stanovanju
Lastnik ne more odreči so-
glasja najemniku za poseg
v stanovanju, če so izpolnje-
ni določeni pogoji.
Prenova mora biti tako v
skladu s sodobnimi tehnič-
nimi zahtevami in v osebnem
interesu najemnika. Stroške
prenove nosi najemnik. Spre-
memba ne sme ogrožati in-
teresa lastnika stanovanja in
ostalih lastnikov v stavbi. Po-
seg ne sme povzročiti poš-
kodb na skupnih delih več-
stanovanjske stavbe in ne sme
spreminjati zunanjega izgle-
da stavbe.
Najemnik mora lastnika
zaprositi za soglasje za vsak
poseg v stanovanjske prostore
ter vgrajeno opremo in na-
prave, vendar mu lastnik v
primeru, ko so izpolnjeni na-
šteti pogoji, soglasja ne sme
odreči. Če mu lastnik soglasje
vseeno odreče, lahko najem-
nik soglasje doseže v nepravd-
nem postopku pred pristoj-
nim sodiščem.
Nadaljevanje prihodnjič
pravna enota Celje, oddelek za okolje in prostor, Trg celjskih
lezov 9, 3000 Celje, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zako-
10 varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93 in 1 /96) in 159.
ena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS
. 80/99, 70/00 in 52/02) v postopku izdaje gradbenega
jvoljenja za gradnjo tekočih stopnic in nakupovalne ulice v I.
idstropju trgovskega centra Merkur, trgovina in storitve, d.d.,
ssta na okroglo 7, 4202 Naklo, s tem
JAVNIM NAZNANILOM
OBVEŠČAJAVNOST
da bodo osnutek gradbenega dovoljenja za vgradnjo tekočih
stopnic in nakupovalne ulice vi. nadstropju trgovskega cen-
tra Merkur, Poročilo o vplivih na okolje za razširitev trgovske-
ga centra v obstoječem skladiščno - prodajnem objektu na
Hudinji v Celju št. EK-640/01 z dne 28.8.2001, ki ga je
izdelala KOVA d.o.o.. Teharska 4, 3000 Celje in projekt št.
12/03, ki ga je izdelal NAVOR d.o.o. Celje, v juliju 2003,
javno predstavljeni oz. dani javnosti na vpogled in seznanitev
od 12. 9. do 26. 9. 2003
prostorih Upravne enote Celje, Trg celjskih knezov 9,
3000 Celje, soba 34/11
v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 14. ure,
v sredo od 8. do 16. ure, v petek od 8. do 12. ure
da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Merkur,
trgovina in storitve d.d., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo
v četrtek, 25. 9. 2003, ob 9. uri
v prostorih Upravne enote Celje,
Oddelek za okolje in prostor, soba 34/1!
Trg celjskih knezov 9, Celje
1. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pnpomb, ki
bo med javno predstavitvijo v prostorih Upravne eno Celje,
oddelka za okolje in prostor, soba 34/11, ali v pisni obliki
posredujejo navedenemu upravnemu organu, kakor tudi po-
1 dajo na zapisnik na javni obravnavi.
' Damjan Vrečko
načelnik Upravne enote Celje
("OVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPRE-
JEMLJIVOSTI POSEGA, ki je sestavni del poročila o vplivih na
*olje za razširitev trgovskega centra Merkur na Hudinji v Ce-
k ki gaje pod št. EK-640/01 izdelala KOVA d. o. o, Teharska
' Celje, v avgustu 2001. Investitor je pritličje predmetnega
*jekta spremenil v trgovski center, v medetaži so pisarniški
prostori, v etaži pa je predvidena nakupovalna ulica, izdelana
Jo IV. gradbene faze, v kateri je predvideno 16 lokalov in bodo
zmenjeni oddaji najemnikom. Etaža bo dostopna po tekočih
^opnicah.
Slede na tehnične in druge predpise s področja varstva okolja,
^Veljajo za obravnavani poseg, predložene tehnične dokumen-
^cije in vrednotenja vplivov, ki jih bo povzročal razširjeni trgov-
ci center v obstoječem objektu na Hudinji v Celju na okolje in
^rejemljivosti obremenitev in sprememb okolja ocenjujemo:
da se kvaliteta zraka v okolici ne bo bistveno poslabšala
¦ da novi poseg ne bo imel degradacijskih vplivov na kvaliteto
Površinskih voda in podtalnice
da zaradi prometa na parkirišču imisijske vrednosti hmpa pred
Sosednjimi objekti ne bodo prekoračevale mejnih vrednosti
da se glede na lokacijo stanje ostalih parametrov (krajina,
'avna, flora, odpadki) ne bo poslabšalo v taki meri, da bi
fiegativno vplivalo na okolje.
^^de na navedena dejstva ugotavljamo, da razširitev trgovske-
»centra v obstoječem skladiščno-prodajnem objektu na Hudi-
1'v Celju ne bo povzročila prekomerne dopustne stopnje obre-
menitve okolja, zato je obravnavani poseg z okolje varstvenega
"^ika dopusten in sprejemljiv.
za KOVA d.o.o.
Igor Dušak, u.d.i.k.t.
Dušan Kresnik, u.d.b.
28
Hovi npn
Trideset
zmagovalcev v
enem nizu
Uvod v Festival slovenskega filma v Celju bo v art kinu Metropol
6. Festival slovenskega filma z vsemi svojimi razpro-
stranjenimi programi je oddaljen še slabih 14 dni, toda
uvod vanj se že pričenja. Art kino Metropol bo od sobote,
13. septembra, vrtel vse zmagovalce posameznih festi-
valov - od TDF-a preko portoroškega maratona do festi-
vala v sedanji obliki. Ponuja se zelo redka priložnost za
zamudnike, za filmofile in za radovedneže!
Filmi se ne bodo vrteli po
vrstnem redu, temveč bo-
do združeni po različnih
sklopih. Kjer je to mogoče,
jih povezuje režiser (v enem
primeru scenarist). Začelo
se bo s filmom v filmu Kar-
pa Godine, Umetni raj (ter
Splavom meduze), nadalje-
valo pa z Matjažem Klopči-
čem, Francetom Štiglicem,
Francijem Slakom, Miranom
Znpaničem, Filipom Robar-
jem - Dorinom... vse do re-
žiserjev mlajše generacije:
Maje Weiss, Saše Podgorška,
Janeza Burgerja, Damjana
Kozoleta, Janeza Lapajne-
ta. V času retrospektive bo
art kino opremljen s plaka-
ti zmagovalnih filmov. Ča-
sovni stroj bo tako karseda
popoln. Retrospektiva bo
svoj vrh doživela s prenov-
ljeno različico Cvetja v je-
seni, prvega zmagovalca iz
leta 1973, ki se bo odvrtela
prvega dne festivala v Unio-
nu. Tedaj bodo na projekci-
jo povabljeni tudi vsi avtor-
ji zmagovalnih filmov. In mi-
mogrede: art kino Metropol
bo tudi po festivalu ostal v
festivalskih oblačilih: v ne-
deljo, ponedeljek in torek bo
vrtel ponovitve različnih fil-
mov.
Posebnost v zvezi z retros-
pektivo je še tale: double bili.
To pomeni, da bodo obisko-
valci lahko kupili karto po nor-
malni ceni za en film, ogleda-
li pa si boste lahko dva. Za da-
rilo ob nakupu karte boste do-
bili tudi katalog retrospekti-
ve, v katerem so podatki o vseh
filmih, ki si jih je možno og-
ledati, program retrospektive,
pa še nekaj dodatnih tekstov.
Eden od teh tekstov je v po-
vezavi z drugo »uvodno fe-
stivalsko prireditvijo«, razsta-
vo, ki bo na ogled od 16. do
28. septembra. Filmska pri-
reditev v mestu ob Savinji je
naslov razstave, ki so jo pri-
pravili v Muzeju novejše zgo-
dovine Celje (avtorica je viš-
ja kustodinja Iris Zakošek),
v njej pa predstavljajo kro-
nološki pregled dogajanj v ok-
viru Tedna domačega filma
od leta 1973 do leta 1989. Raz-
stavljeno je originalno gra-
divo, ki ga hranijo celjske
kulturne ustanove - Osred-
nja knjižnica Celje, Zgodo-
vinski arhiv Celje, Zavod za
kulturne prireditve Celje.
Vstop je prost.
RETROSPEKTIVA V
ART KINU
Filmsko Novo mesto
V preteklih dneh je tudi Novo mesto doživelo svoje
intenzivne filmske dni. V soboto se je najprej zaključil
festival SNIFF, katerega glavna tematika je bila čas. Žiri-
ja v sestavi Janez Lapajne, Matthew Ravier, Jean-Cri-
stophe Couet, Magdalena Kropiunig in Tina Kosi je Zla-
te luske za originalnost v kategoriji Fanatik podelila fil-
mu Vivian und Edward, koncept in izvedba Karin Fisst-
haler, Austria, 2002, Zlate luske za najboljši film v kate-
goriji Fronta pa Hinh Bong (Senca), režija: Robin von
Hardenberg.
V sredo, 4. septembra, so v Novem mestu odprli drugi
Tušev multikino, ki premore pet kinodvoran in ki je
obenem, kot v Celju, trgovski center. Prvega dne so (sta-
rejše) filme vrteli zastonj, prireditev je bila nadvse za-
dovoljivo obiskana, otvoritveni film četrtka pa je bil
Pirati s Karibov: prekletstvo črnega bisera. September
bo tudi za Novo mesto zelo filmski...
Pirati s Karibov
preicietstvo
črnega bisera
Ima toboganske akcije: me-
čevanje, zasede in bezanja.
Ima pregone z ladjami. Ima
zapuščene otoke, govoreče
papige, škrbaste zobe. Ima
črne piratske zastave z loba-
njami, grozni urok, zaklete
nesmrtne gusarje, usodno
ljubezen. Ima simpatične, to-
da povsem stranske Geoffrey-
ja Rusha, Keiro Knightley in
Orlanda Blooma, ki izgleda,
kot da so ga iz sveta vilincev
Gospodarja prsta-
nov vrgli nazaj na
zemljo, za srečo pa
mu pustili nekaj
nadpovprečnih te-
lesnih lastnosti.
Ima nekaj krasnih
dialogov in seveda
sode ruma. Hej - ho!
Ima tudi 30 minut nepo-
trebne dolžine, torej precej
odvečnih scen, pa nekaj pre-
cej neumnih zapletov in
neodgovorjenih vprašanj.
Predvsem pa ima film Pi-
mti s Karibov: prekletstvo čr-
nega bisera... Johnyja Dep-
pa. Sicer tale karakter pirata
Jacka Sparrovva ni nič poseb-
no novega zanj. Neke vrste
transvestit je že bil v Edu Woo-
du in Preden se znoči; kostu-
me je imel izredno rad v Don
Juan De Marcu pa Brezgla-
vem jezdecu; svobodnega jez-
deca vetra je igral kot cigan v
Čokoladi; zadet pa je bil vsaj
v Snifu in Iz pekla. Dodajte
nekaj šarma starih piratskih
filmov in obnašanje Keitha
Richardsa: in imate vrabca
Piše: PETER ZUPANC
(Sparrovva) v roki. Sparro
je konglomerat praktičr
vsega, kar je Depp ustvaril
ampak to je v tem primeru
redu. Sparrow
izjemno razpršf
lik: brezglav, di
ji in nerodei
smešen in ob
nem nevaren, vf
balen in fizikale
teatraličen
pragmatičen, ciničen in ]
zionarski, obseden in pat
tičen, skromen in razvp
včasih pretirano modernisi
čen, potem pa spet starinsl
šarmanten, včasih deluje, k
da je izpljunjen v ta film,
povsem drugega časa in \s
solja, obenem pa hodi po i
ratskem svetu, kot da je pi^
stoletji sam postavljal kulij
zanj... Dodatno noto vlogi d
je še očitni komični užitekj
katero jo je Depp odigr^
Depp suče film naprej, til
ko ta ne ve, kaj bi počel s \
bo. Depp prekrije platno, t
nonšalantno stopa skozi dvi
boje in izigravanja. Dep|
Depp, Depp.
Včasih imajo režiserji (i
ostala klapa) tudi srečo.
PETER ZUPANi
PISMA BRALCEV
29
Ifedništvo objavlja pi-
^bralcev po svoji preso-
i^^^eii ko gre za odgovo-
j„ popravke v skladu z
[Oiiom o medijih. Dolži-
na) ne presega 50 vrstic,
jje prispevke krajšamo
fedništvu. Da bi se izog-
I nesporazumom, mora-
[,iti pisma podpisana in
^mljena s celotnim ime-
,1, naslovom ter telefon-
iŠtevilko avtorja, na ka-
,lahko preverimo njego-
(Jentiteto. Nepodpisanih
pin ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
PREJELI
[ SMO
polemična
blaninska
bbletnica
78. in 29. številki NT je
objavljena polemika med
(cionarjema PD o 110. ob-
lici PD Celje -Matica. Oba
kcionarja sta imela v mi-
110-letnico Savinjske po-
zni ce Slovenskega planin-
ga društva, polemizirala pa
0 dediščini tega društva,
fed ljudmi, ki spoštujejo
avne zakonitosti in imajo
za poštenost in pravičnost,
lemore biti sporno in prob-
latično. To so dobrovoljni
Ije, ki spoštujejo Slomškov
is v pesnitvi Slovo solčav-
n planinam, kot ga je spo-
?al Franc Kocbek: »Košata
juha, visoka Ojstrica, gor-
Rinka in zobata Olševa!
digajte Slovencem bistre
e, naj bodo vrli sini Sla-
,«
Din PZS so nastale po oku-
iji in ustoličenju ideološ-
j režima in niso smele v
slu SPD v celoti nadalje-
idelo, ampak so morale biti
Sposredniki partijske ideo-
iie. Nastale so nove orga-
Jcijske forme, da bi se za-
iala kontinuiteta dela SPD
lastala je krovna (ideološ-
organizacija PZS, da je di-
rala vsem ostalim PD na-
in smisel delovanja,
'o osamosvojitvi leta 1991
[nastale razmere, ki omo-
ajo nadaljevati naravni raz-
1 stvari in ki so se ohranile
livčasu nasilja nad osebno
'bodo in odgovornostjo.
Nkaj bi se zato moralo vr-
'na raven naravnih medč-
|kih odnosov, zlasti vred-
Kastnine in osebne odgo-
•sti. To se na žalost ni zgo-
paj so branilci ideologije
*gami in sprenevedanjem
^3nili svoje položaje. Po-
''no ravnajo danes vsi last-
planinskih koč in uprav-
Ci PD in PZS. Članstvo v
*nizaciji je samo prispevek
Videnco in statistiko, saj
i nobene druge vloge, ra-
da daje nekaj popusta pri
ini. Koče so postale višin-
jostilne, ki morajo ustvar-
^"lobiček, da se pokriva ce-
0 razkošno poslovanje or-
Zacije. Na pokrivanje zgolj
kov in člansko prostovolj-
Plo nihče več ne pomisli.
Iiihu prostovoljstva so de-
1 zanesenjaki in rodolju-
N 110 leti v SPD, v Sa-
dolini pa Fran Kocbek,
'ov način dela nam je lah-
ko za zgled, njim smo dolžni
večno zahvalo in samo v nji-
hovem duhu lahko k sloven-
skemu planinstvu in gorništvu
kaj dodamo. Samo v tem du-
hu je vredno praznovati 110-
letnico SPD, ki je bila resnič-
no rodoljubna in domoljub-
na organizacija, zato ni dopust-
no, da je ta jubilej le kulisa pri
praznovanju 55. obletnice PZS.
Slovenci smo dokazano pla-
ninski narod, saj smo pred 110
leti v gorah dokazali svojo sa-
mobitnost in ljubezen do do-
movine, od morja preko vino-
rodnih gričev do skalnih go-
ra, kjer smo v alpinizmu spo-
sobni poseči v sam svetovni
vrh. Vse to naj bodo motivi za
praznovanje, ob dejstvu, da nas
različnosti v naravi in gorah
razveseljujejo in bogatijo.
Obnova planinske postojan-
ke pod Ojstrico v Kocbekovo
zavetišče, ki smo jo spodbu-
dili v Gorniškem klubu Savinj-
ske doline, je izraz pristnega
spoštovanja do Kocbekovega
vzornega delovanja in naše se-
danje državnosti, toda zaradi
zapostavljanja in nestrpnosti
ni deležno nobene pozorno-
sti. Nasprotno, to se je začelo
zlorabljati za razdor med us-
tvarjalci in upravljavci, name-
sto da bi bilo v zadovoljstvo
in ponos vseh Slovencev in lju-
biteljev gora, ki so zaslugi do-
mačinov danes lahko koristi-
jo funkcionalni spomenik slo-
venski samobitnosti in držav-
nosti. Obnova Kocbekovega
nagrobnika v Gornjem Gradu
je lepa, pomembnejša pa je vse-
kakor obnova Kocbekove za-
puščine na Molički planini. Ta
bi morala biti vsem v veselje
in priložnost za dostojno in
spoštljivo praznovanje 110-let-
nice SPD.
FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjur
Po
petdesetih
letih spet
sifupaj
Maturanti Kmetijsko - živi-
norejske šole v Šentjurju smo
se po dolgih petdesetih letih
prvič srečali. Bilo je lepo, ker
so nas na šoli prisrčno spreje-
li in pogostili. Prisotni pa smo
bili razočarani nad hstimi so-
šolci, ki se srečanja niso ude-
ležili, čeravno sta se organi-
zatorja in sošolca, Romih Franc
in dipl. oec. inž. agr. Albert
Lichtenegger, nadvse trudila,
da bi vse še živeče sošolce spra-
vila skupaj.
Srečalo se nas je le 8 od 17
živečih sošolcev, te pa le kaže
omeniti: Pavel Novak, Jurij
Reja, Oroslav Planine, Alojz
Tisnikar, Franc Krajnc, Vladi-
mir Zaje, Franc Romih, Albert
Lichtenegger in razrednik inž.
Jernej Borovnik. Žal pa med
nami ni bilo tudi Zdravka Av-
berška, Rafka Bornška ter pro-
fesorjev dipl. inž. Dolfeta Ci-
zeja - ravnatelja, prof. Franca
Žagarja in učiteljice Mire Med-
ved, ki so že pokojni.
Naša nostalgija pa sega na
področje poljedelstva - trav-
ništva, katerega vodja je bil
pokojni brigadir Ivan Mrav-
Ijak, odličen strokovni učitelj,
Franc Knez - živinorejski bri-
gadir, dober strokovnjak s te-
ga področja, Andrej Jernej -
sadjarski strokovnjak ter vrt-
narski strokovnjak Milan Jan-
čič. Vse to je bilo na kmetij-
sko - živinorejski šoli Šent-
jur, kamor pa je spadala tudi
ekonomija Slom pri Ponikvi,
katere upravnik je bil odličen
strokovnjak celotnega po-
dročja in dober prijatelj go-
jencev, prav tako pokojni Kari
Podbregar.
Po prijetnem pogovoru in
obujanju spominov, smo šo-
lo zapustili ter se odpravili
na Slom in si pod strokov-
nim vodstvom ogledali nji-
hove nasade jablan in hladil-
nico sadja. V neposredni bli-
žini je Slomškov dom, kjer
nas je prisrčno sprejel gos-
pod Miha Herman, nas po-
peljal po življenjski poti An-
tona Martina Slomška in nam
razkazal cerkev na Ponikvi,
kjer je tudi njegovo službe-
no mesto.
V Slomškovi hiši in v cerk-
vi na Ponikvi nam je naš sošo-
lec, znani operni tenorist Ju-
rij Reja, zapel nekaj prelepih
arij in nas navdušil s svojim
žametnim tenorjem.
Naše druženje smo zaklju-
čili na kmečkem turizmu pri
Podkrajškovih blizu Ponik-
' ve in si v veselem vzdušju ob-
ljubili, da nismo zadnjič sku-
paj in da se kmalu spet vidi-
mo.
ALBERT LICHTENEGGER,
Žalec
MODRI TELEFON
Neprofitna
stanovanja
Gospoda Draga, ki živi v
neprofitnem stanovanju Pod
gabri v Celju, zanima, v čem
je razlika med socialnim in
neprofitnim stanovanjem in
zakaj so zvišali stanarino
zgolj neprofitnim. Kako je
mogoče, da v socialnih sta-
novanjih živijo ljudje, ki se
vozijo z dragimi avtomobiU
in sploh niso socialno ogro-
ženi?
V Nepremičninah so nam
odgovorili, da je po sedaj ve-
ljavnem stanovanjskem za-
konu razlika med socialni-
mi in neprofitnimi stanova-
nji tako po viru financiranja
kot tudi glede upravičencev
do najema. Socialna stano-
vanja so se gradila z namen-
skimi sredstvi, ki jih je po-
samezna občina za ta namen
pridobila deloma od države,
deloma pa sama. Pogoje za
pridobitev socialnega stano-
vanja določa poseben Pravil-
nik o merilih za dodeljeva-
nje socialnih stanovanj v na-
jem, ki ga je izdalo ministrs-
tvo za okolje in prostor. Z uve-
ljavitvijo novega stanovanj-
skega zakona, ki bo pričel ve-
ljati 16. 10. 2003, se ukinja
delitev stanovanj na nepro-
fitna in socialna, uveljavlja
pa se enotna kategorija ne-
profitnih stanovanj. V razpi-
su za oddajo neprofitnih sta-
novanj v najem mora naje-
modajalec posebej opredeliti
stanovanja, ki se oddajajo v
najem socialnim upravičen-
cem. Najemnine bodo tako
enotne, le da bodo imeli so-
cialni upravičenci subvencio-
nirano najemnino.
Do zadnjega večjega zvi-
šanja najemnin je prišlo za-
radi odločbe Ustavnega so-
dišča, s katero je bilo razve-
ljavljeno določilo 5. člena
Odloka o metodologiji za
oblikovanje najemnin v ne-
profitnih stanovanjih, kjer je
bilo določeno, da se za izra-
čun najemnine za stanova-
nja, dana v najem pred uve-
ljavitvijo te metodologije,
upošteva nižja vrednost toč-
ke (3,75 DEM), kot za sta-
novanja oddana po 23. 3.
2000. To je pomenilo pove-
čanje najemnin vsem tistim
najemnikom, ki so najem-
no pogodbo sklenili pred
tem datumom, razen za so-
cialne upravičence, ki jih je
citirana odločba ustavnega
sodišča izvzela.
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Marjela Agrež. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
»Merila za stopnjo social-
ne ogroženosti določajo
predpisi o socialnem varstvu
in je vsaka ocena socialne
ogroženosti, podana mimo
zakonsko določenih meril
samo subjektivna ocena, ki
pa na uveljavljanje pravic so-
cialnega upravičenca ne mo-
re vplivati. Se pa strinjamo z
mnenjem, da bi bilo treba
merila za pridobitev posa-
meznih socialnih upravičenj
poenotiti in socialne pomo-
či na koncu tudi sešteti, da
ne bi prihajalo do situacij,
ko seštevek vseh dohodkov
in pridobljenih pomoči kak-
šnega od socialnih upravičen-
cev preseže cenzus, postav-
ljen kot merilo za socialno
ogroženost,« menijo v Nepre-
mičninah. ŠO
Prenizka
napetost
v Dolah pri Šentjurju ima-
jo napetost 150 voltov in ne
220 voltov, kot je običajno.
Že pred leti so začeli z iz-
gradnjo nove transformator-
ske postaje, vendar ena izmed
lastnic zemljišča ni dovolila
prekopa. Letos se je uredilo
tudi to in na Elektru Celje so
prebivalcem obljubili, da bo-
do do junija imeli napetost
220 voltov. Ker se to ni zgo-
dilo, bralko Majo zanima, ko-
liko časa bodo morali še ča-
kati in kaj je narobe.
Vodja službe za izgradnjo na
Elektru Celje Anton Povše
nam je povedal, da so čakali
na transformatorsko postajo.
Dobavni rok je približno dva
meseca, vendar se je zaradi po-
čitnic malce zavleklo. Trans-
formatorska postaja bo v ro-
ku enega meseca dobavljena,
tako da bodo Dolani v jesen-
skem roku že imeli 220-volt-
no napetost. ŠO
Premoženje pod točko 2 se prodaja v kompletu kot celota, izklicna cena
znaša 1.505.920,00 sit. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 20.6.2003.
Izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili, ki jih je izdelal stalni sodni ceni-
lec g. Zvonko JEZERNIK univ.dipl.ing.
Celotno premoženje se prodaja v kompletu, na javni dražbi (I. dražbeni na-
rok), ki bo v sredo 24. 9. 2003, ob 10. uri v prostorih Okrožnega sodišča
Celje, v sobi 106/1, Prešernova 22, 3000 Celje.
POGOJI PRODAJE NA JAVNI DRAŽBI
1. Premoženje se prodaja po načelu »videno kupljeno«, po posameznih kom-
pletih ali skupaj, prednost ima dražitelj, ki kupuje vse skupaj.
2. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju
Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije
in predložijo potrdilo o državljanstvu ter dokazilo o plačilu varščine. Kupci
ne morejo biti fizične osebe določene v skladu s 153 čl. ZPPSL
3. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno
pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom.
4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini najmanj
10% izklicne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika
odprt pri odprt pri Banki Celje d.d., št. 06000-0934148032 z navedbo - pla-
čilo varščine za javno dražbo. Pred začetkom javne dražbe mora dražitelj
predložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno s strani banke.
5. S plačilom varščine sprejme ponudnik obveznost, da pristopi k dražbi. V
primeru odstopa ponudnika od javne dražbe, že vplačana varščina zapade
v korist stečajne mase.
6. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražiteljem, ki na dražbi ne
bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 8 dni po končani javni dražbi brez obresti.
7. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku do 45
dni po izvedeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečaj-
nega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dra-
žitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase.
8. Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljav-
ljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL ter 510. in 513. čl.
Obligacijskega zakonika.
9. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno
listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo
dejstva in okoliščine iz I, II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali poda izjavo, overjeno
pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne
obstojijo dejstva in okoliščine iz I, II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL
10.Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne
kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bo
zadržal stečajni dolžnik.
11. Izbrani ponudnik si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve
in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoje-
čo zakonodajo.
12. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in pris-
pevki se zaračunajo izbranemu ponudniku dodatno, in sicer na osnovi Za-
kona o davku na dodano vrednost ( Urad. List 89/98 ) in Zakona o davku
na promet nepremičnin ( Uradni list št. 57/99). Vse dajatve in stroške v
zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec.
13. Kupljeno premoženje bo kupcu izročene v posest in last po plačilu celotne
kupnine.
14. Ogled premoženja in cenilnih mnenj je možen po objavi teh pogojev vsak
delovni dan od 8. do 11. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upravi-
teljem g. KOS Tomažem (tel.: 03 427 44 80,041 652-185).
III. PRAVILA JAVNE DRAŽBE
1. Dražbo vodi stečajni upravitelj.
2. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pisnim dokazilom o
plačilu.
3. Zastopnik dražitelja mora predložiti pisno pooblastilo.
4. Za predmet prodaje pod točko 1 lahko dražitelj dvigne ceno za najmanjši
znesek 1.000.000,00 Sit, za predmet prodaje pod točko 2 pa za najmanjši
znesek 100.000,00 Sit.
5. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba.
6. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno.
7. Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi.
8. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti dokler ni zaključen
zapisnik o poteku dražbe.
9. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj.
10. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom pred-
sednika stečajnega senata (154/1 čl. ZPPSL).
Št. 37 - 11. september 2003
30
INFORMACIJE
Ko dozorijo
buče
Buče so že na pogled zelo zanimive. Ne-
katere sorte so namenjene za okras, spet druge
so zelo uporabne za pripravo najrazličnej-
ših jedi.
Buče izvirajo iz Srednje in Južne Ameri-
ke, torej so toplotno dokaj zahtevne rastli-
ne, vendar nas bodo na tleh, ki so bogata s
hranili, ter ob ustrezni temperaturi, svetlo-
bi in vlagi nagradile s čudovitimi plodovi.
Buče razvijejo več metrov dolga stebla, ki
se plazijo po tleh, nekatere druge sorte pa
razvijejo krajša stebla in imajo grmičasto
obliko. Bučke so enodomne rastline, kar po-
meni, da na eni rastlini razvijejo moške in
ženske cvetove. Iz ženskih cvetov se po opra-
šitvi razvijejo plodovi, ki so botanično jago-
de.
Bučno meso vsebuje veliko vode, hkrati
pa je bogato z vitamini in minerali. Poleg
bučnega mesa so uporabne tudi bučne peč-
ke, ki vsebujejo nenasičene maščobne kisli-
ne, beljakovine, vitamine in minerale ter še
nekatere snovi, ki ugodno vplivajo na zdravje.
Iz bučnih pečk iztiskajo vsem dobro znano
bučno olje.
Naredimo figurice
Pripravimo različne plodove, ki nam jih
ponuja narava: za osnovo vzemimo bučke,
lahko uporabimo tudi koruzne storže, ja-
bolka, orehe, želod, storže iglavcev...
Za dodatek vzemimo še nekaj barvnih listi-
čev, barvice, volno, slamo in lepilo.
Otroci lahko z malo domišljije iz različ-
nih plodov naredijo zanimive figurice.
NASVETI
31
Obleke kot
domišljijski
polet
okviru prireditev ob žal-
]i občinskem prazniku
še v petek zvečer v Savi-
(ta salonu z likovno raz-
0 predstavila Diana Kot-
Lavtižar in Silvo Lavti-
zatem pa so si obisko-
1 lahko ogledali še mod-
evijo priznane slovenske
Ine oblikovalke, sicer do-
inke iz žalske občine,
ana Kotnik Lavtižar je šir-
mosti poznana kot dvakrat-
nagovalka natečaja za naj-
šo kreacijo, v kateri se miss
enije predstavi svetovnemu
toriju. Na petkovi samo-
li modni reviji je prikaza-
ilekcijo ekstravagantnih ob-
; pretežno za nežni spol,
aj ščepcev pa je bilo vmes
moških slovesnih oblačil,
oživeli smo vizualni spre-
med nostalgijo, eksotičnim
!em in trendovskim glamur-
imed vzdušji, ki jih je krea-
3 ponudila tako doživeto,
ijenih oblek ni bilo mogo-
; gledati, saj se dotaknejo
'vseh gledalčevih čutil. V
ovejši kolekciji, ki je nad-
ija njenih prejšnjih stva-
se prepletajo aktualni
modni tokovi; od obdelave ple-
menitih tkanin do unikatnih
svilenih patchvvork sestavljank
z ročno poslikanimi vzorci in
aplikacijami iz Svarovvski kri-
stalčkov. V snovanju kreacij
upošteva letos aktualno plaste-
nje tkanin, poigrava se z asi-
metrijo, zavezalkanimi detaj-
li na korzetih, čipko, frfotavi-
mi volančki a la Carmen, s ka-
terimi na zadnjem delu oble-
ke ustvari zametke stila, ki aso-
ciira na cul de Pariš... S posli-
kavo in orientalskimi aplika-
cijami smelo odpira pot v nek
drug, daljni svet...
Temeljni kamen kolekcije je
čmo-belo (ne) barvno dmženje,
ki v nadaljevanju eksplodira v
paleto ciklamno-vijoličnih, in-
tenzivno zeleno-modrih, roza,
zlatih, srebrnih... odtenkov.
Svoj domišljijski polet je Dia-
na Lavtižar Kotnik zaključila z
izrazito modnim stiliranjem;
z neprosojnimi barvasdmi no-
gavicami, zlatimi in srebrnimi
čevlji ter umetelnimi neo-punk
pričeskami.
Večer v Savinovem salonu,
vključno z likovno razstavo, je
obiskovalcem ponujal veliko
estetskih užitkov in istočasno
opozarjal, da je na Celjskem
vse premalo tovrstnih dogod-
kov.
Foto: GREGOR KATIC
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Vaša nova podoba je akcija,
ki v sodelovanju z izkušenimi
stilisti vsak zadnji petek v me-
secu poteka v Planetu Tuš v
Celju. Pot do nove podobe ne
more biti lažja - izpolnite spod-
nji vprašalnik in sestavite kra-
tek življenjepis, v katerem se
predstavite in pojasnite, zakaj
ste se prijavili. Ne pozabite na-
vesti konfekcijskih številk ob-
leke in obutve. Vsemu prilo-
žite tudi svojo novejšo foto-
grafijo. Vse pošljite na naslov
Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje.
Med vsemi prijavljenimi bo-
mo vsak mesec izžrebali eno
osebo, ki bo skupaj z izžre-
bancem v Planetu osrečena z
modno preobrazbo. Izžrebane
bomo o sodelovanju obvestili
po pošti.
KAJ BI DANES KUHALI
Nadevane pečenke
(edeljske pečenke, ki so jih
Iravljale naše babice, so
(bogate in nasitne, prav
»bogate pa so bile tudi pri-
f. Pečenke za svečane dni
D le nekaj posebnega. Ze-
pva ni več le priloga me-
Kmveč je lahko narahlo
pa v mesni ovoj. Med pe-
hn se meso in nadev spo-
|V okusno celoto, ki je bo-
[fcsela želodec in oko.
' Telečja
pečenka z
različnimi
nadevi
"trebujemo: ] kg telečje-
%a za pečenko, sol, po-
^dcčo papriko, zelena po-
"a zrna, timijan, pol li-
khe.
po oplaknemo, ga posu-
li položimo na delovno po-
k in potresemo s soljo,
hvn in sladko rdečo pa-
»>¦ Meso obložimo s po-
•im nadevom, ga zvijemo,
O ovijemo z nitjo in do-
•atremo z začimbami. Na-
^0 telečjo pečenko damo
^aščen pekač, prilijemo
riuhe, postavimo v segreto
in pečemo približno dve
uri pri 200 stopinjah. Med pe-
čenjem od časa do časa prili-
jemo preostalo juho in večkrat
oblijemo meso s sokom, da
ostane sočno. Preden jo nare-
žemo, jo pustimo še nekaj ča-
sa v pečici, da se sok usede.
Osnovo precedimo, ji dodamo
jedilni škrob in smetano ter
pripravimo omako.
Koruzni nadev
z grahom
Potrebujemo: 2 žlici ma-
sla ali margarine, 100 g ko-
ruze, 2 žlici sesekljanih me-
šanih zelišč, 200 g zamrznje-
nega graha, sol, poper
Maslo ali margarino segre-
jemo, stresemo nanjo zele-
njavo in zeliščne dišavnice,
solimo in popramo ter na hi-
tro zdušimo. Nato naložimo
nadev na meso.
Cvetačni
nadev
Potrebujemo: srednje ve-
liko cvetačo, vodo, sol, 30 g
masla ali margarine, 30 g
moke, 2 žlici smetane, šče-
pec muškat nega oreška.
Cvetačo razdelimo na cve-
tove, jo operemo in kuhamo
okoli 8 minut v vreli slani vo-
di. Segrejemo maslo ali mar-
garino, stresemo vanjo mo-
ko in jo svetlo rumeno pre-
pražimo. Prilijemo malo vo-
de, v kateri smo kuhali cveta-
čo, vmešamo smetano in ku-
hamo 10 minut. Tu in tam
premešamo. Nato stresemo v
omako cvetačne cvetove, jih
začinimo s soljo in muškat-
nim oreščkom ter naložimo
na meso.
Nadev iz
stročjega
fižola
Potrebujemo: 100g mesna-
te slanine, 100 g stročjega fi-
žola, 100 g korenja, 100 g gra-
ha, sol, poper
Slanino narežemo na košč-
ke in jo razpustimo v ponvi.
Dodamo odcejeno ali rahlo na-
tajano zelenjavo in jo na hitro
zdušimo. Začinimo s soljo in
poprom ter porazdelimo po me
su.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Nadev iz
rdečega zelja
Potrebujemo: polovico gla-
ve rdečega zelja, 20 g svinj-
ske masti, pol skodelice vo-
de, lovorjev list, 3 do 4 klinč-
ke, 1 do 2 žlici kisa, žličko
sladkorja, sol, poper
Rdeče zelje očistimo, ga ppe-
remo in narežemo na tanke re-
zance; pred tem odstranimo ko-
cen. V ponvi segrejemo mast,
stresemo nanjo narezano zelje,
med mešanjem podušimo, nato
dodamo vodo, lovorov list,
klinčke, kis in sladkor ter du-
šimo še okoli 15 minut. Krep-
ko osolimo in popramo ter na-
ložimo nadev na meso.
Št. 37 - 11. september 2003
33
ZA AVTOMOBILISTE
Prvi maybach pri nas
čeprav se slovenski avtomobilski trg sre-
čuje s skoraj enakimi težavami kot vsi dru-
gi - ker je kupcev premalo - pa se zgodi, da
se tudi pri nas pojavi kakšno izjemno vo-
zilo. Tako je bil julija pri nas registriran
prvi maybach, nedvomno ta hip eno naj-
dražjih in najprestižnejših vozil.
Maybach je avtomobilska znamka znotraj
Mercedes Benza, ime maybach pa so si »spo-
sodili« pri inženirju in konstruktorju Will:
helmu Maybachu z začetka prejšnjega stolet-
ja. Maybach je na voljo v dveh različicah, in
sicer kot model 57 oziroma 62, pri čemer je
razlika zgolj v dolžini (maybach 62 meri skoraj
620 centimetrov). Za pogon skrbi bencinski
dvanajstvaljnik z gibno prostornino 5,5-litra
in s 550 KM. Kot pravi tovarna, zmore ta veli-
ka limuzina največ 250 km/h in do 100 km/
h pospeši v 6,5 sekunde. Na slovenskem trgu
stane maybach nekako 400 tisoč evrov.
VW beetle ima v ZDA težave z zavorami.
Ileetli v
ZDA na
pregled
3lkswagen ima v ZDA kar
aj težav, nenazadnje tudi
idi dokaj pogostih težav
rtomobili. Sedaj tovarna
zredni pregled kliče sko-
160 tisoč novih beetlov.
pravijo, bi lahko prišlo
lapake na zavorah oziro-
stikalu zavornih luči. Gre
[ključno za beede, oprem-
e z avtomatskim menjal-
om. V Evropi takšnega
jleda menda ne bo.
eta 2005
ludi focus
losmiortii
i Fordu so dokaj zado-
ni s tržnim uspehom fo-
i, ki pa je že toliko časa
i^etu, da ga bo treba kmalu
loviti oziroma narediti na
0. To naj bi se zgodilo le-
!0O5. Tedaj naj bi pred-
ili tudi športno izveden-
tega vozila pod znamko
ivorth, ki naj bi imela mo-
s kar 300 KM. Kdaj naj bi
azličica zapeljala na če-
pa še ni znano.
40
RUMENA STRAN
Zasebna zabava za
priljubljene voditelje
Sobotna Vikendova rega-
ta slavnih na Bledu, ki Ji
manjka glamur Stopovih Vik-
torjev, je tako kot vedno malce
razočarala prav gledalce, se
pravi tiste, brez katerih ra-
dijskih in televizijskih vodi-
teljev sploh ne bi bilo.
Dolgočasni in absolutno
predolgi zahvalni govori
zmagovalcev so se namreč
zavlekli v temno ter hladno
noč, kremne rezine so dobi-
li samo udeleženci regate, vo-
ditelji pa so bili prepričani,
da morajo na vsak način za-
senčiti nastopajoče. Več kot
šesturno veslanje takšnih in
drugačnih zvezdnikov vseka-
kor ni dovolj za zadetek v pol-
no, nekaj hudomušnih oprav,
med katerimi so kraljevali sta-
rodavni Vikingi, pa lahko vsa-
ko leto na veliko bolj izvi-
ren način vidimo na katerem
koli pustnem karnevalu. Ve-
slaške ekipe številnih radij-
skih, televizijskih, časopisnih
in oglasnih hiš širne Slove-
nije resda ukradejo nekaj me-
dijske pozornosti, kar pa ni-
kakor ne odtehta truda, dol-
gega časa, žeje in lakote gle-
dalcev, ki že po uvodni uri
nimajo pojma, kaj naj poč-
nejo sami s seboj. Lansko le-
to jih je zabavala vsaj koza
filma Amir, letos pa to ni us-
pelo niti Iztoku Čopu, ki bi
moral seveda dobiti gong po-
pularnosti za najboljšega ve-
slača regate. Vidite, pri tak-
šnih rečeh se konča domiš-
ljija in začne realnost. In ja-
sno, kam za vraga se je skril
Celjan Darko Žvižej?
GI
Pevka Natalija Kolšek, možev naj-
boljši priboljšek, je na regati slav-
nih pokazala tudi svoj materinski
čut. Pogrešali smo njeno sestro,
saj smo tudi mi hoteli kak pribolj-
šek zase. Ravno zaradi tega pa je
praznih rok ostal še najstniški idol
Sebastian.
Voditeljica Vesna Milek je bila tokrat sovražno razpoložena do fotografov, kar
je malce nenavadno, glede na to, da si je populamost zvišala ravno s svojimi
vročimi fotografijami. Vida Petrovčič, zmagovalka med voditelji informativ-
nih oddaj, pa je dobila svojo rožo in domov odkorakala vidno ganjena. Upamo,
da sedaj ne bo bolj prizanesljiva do svojih sogovornikov na televiziji.
Vedno vroča pevka Alya je očitno ugotovila, da bo morala za večjo prodajo
plošč spremeniti svoj stil in se podati v narodnozabavne vode, kjer bi jo
lahko marsičesa naučila prikupna Saša Lendero.
Fanta skupine Nude Tošo j)
naši hišni veslaški zvezdni
na Brglez in Špela Oset teri
navijača Miha Alujevič in|
kritik Peter Zupane so sei
po geslu: »Super smo, m
smo!« In res, najprej so ptj
tem so veslali in na koncm
kategoriji celo zmagali. K g
verjetno pripomoglo tudi ti
kot edina tekmovalna skupi
li menedžerja Boštjana Dem
se je izkazal tudi pri posredi
ko je znani fotograf Marca«
cigareto ranil Toša in je k
trebna prva pomoč reševal
pe! Sicer pa si je ekipa Nudi
dio Celje nadela ime Hans,|
nu, ki ga imata Boštjan inI
čeprav sta Simona in Špelai
lizaimeBeNude.
Neuničljivi veslač Iztok Čopi
vodi brez konkurence, zato
zanimalo, če bi zmagal tui
goriji lobiranja, se pravi v|i(
panogi, kjer ponavadi zmaj
slovenske reklamne ageij
Čedalje bolj ošabni Mark Žitnik, solastnik novopečene televizije Papri-
ka in nekdanji zvezdnik TV Pike, ki je na Bledu imel kar tri različne čolne,
se kot veste vsak teden pojavlja v vseh slovenskih medijih. Pravici je
zadoščeno, sedaj se je končno pojavil tudi v našem časopisu.
Urednik revije Stop Igor Savič, ki je ves glamur pustil doma in se na Bled
pripeljal s kolesom, je Francijo Keku, nekdanjemu očku prireditve Ročk
Otočec, verjetno razlagal, da Regati slavnih manjka malce več blata in
razgaljenih deklet.
Jurij Scholmayer, direktor iK
nega kluba KD Olimpija in
verig trgovin BOF, je bil vide'
no sproščen. Škoda, danili
govega konkurenta Zorana i
ča, saj bi bilo zanimivo sp'
njun veslaški obračun. SiC
se lahko znani podjetnik
po Amoldu Schwarzeneg9^
zaradi podobnosti v priimld
tako podal v politične v«
Št. 37 - 11. september 2003