ŠTEVILKA
LETO SČLVH, 4 SEPTKhflBEfl! 2015 CENA 1.60 EUli
Maja Mihelinec na svetovnem prvenstvu pritekla osebni rekord na dvesto metrov
STRAN 17
od 4. do 9. septembra 2015
obiščite EUROSPIIU
IN POSKUSITE KAŠE IZDELKE
BREZPLAČNO
Polnjeni metinl bonboni 400 g
Ob nakupu katere ko i i vrednosti s predložitvijo tega bona pri biagajni, prejmete
brezplačno;
Polnjene meti ne bonbone 400 g
Bor nel|a wfro od i. no 3. sipremira 11 to^on- orejmeDe I :ifE3Jl3«n uk!EIEP< J^1 W ur Mitevap rti n*up ne lahto uvcluvi urno 1 cool Vebo uma bon iz mpukv Vii>x-V> lieljaH fcclkmr-	figovi---
Bon lahko unovčite samo v trgovini EURO SPIN NAZARJE, PHhova ulica 56, 3331
Oglasi
mark
fJlJKL l-klUV,
bikov; rtLicis fklefî jiuii D%VMO
KAJVlilE OMilTSrrOF! MOŽNOST ruflLA
TAKIU:
■ -.-."r Nirtšj m i,.i i H:..... |
BmmjtigjS™1 1 Ï--13-1 N.ixjjie
Bfiïcr. ûl'jiï ¡a židdfti&nt mižbs ,:„■ ¿ft .:.■ JiV:. l .-n rofittii i.'nt'i-j, ¡fame, r.'ii.h ltj.'lj. flWfitmiM ».
jecMififru. 1 ................... ÎT.'itl
S hi«1 il L'1 M»
.Null il. : i- urao.nUiu inuEm i'i.hu ,M maij
Qr$fmajrQJtW r/j.-ii f.'îfii ^vyîlu m \.-rpniiiJinn gmjsjši iréftigVi.'
2 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Novo šolsko leto,
nove organizacijske težave?..............................4
Odpis dolgov:
Občine dolgove že odpisujejo -
tudi brez medijskega pompa.............................6
Občina Rečica ob Savinji:
Delajo na izboljšanju infrastrukture in odpravljanju posledic naravnih nesreč..........7
Sejem Agra:
Izletniški kmetiji Klemenšek
bron za Klemenč želodec................................. 11
Zlata harmonika Ljubečne:
Zmagovalec občinstva
tudi letos Gašper Laznik iz Mozirja............... 11
Trideset let Zmajev:
Čas prestavili v zlata leta plesa......................12
"...■^SiiSS^
(ST)
Tretja stran
Odbojkarica Valentina Založnik:
Profesionalno pot bo pričela v Franciji........19
Menina:
Meninski praznik zamenjal pastirskega.....19
Kronika:
Huje poškodovan motorist pri Igli..................21
Za znanje naših ucencev nam ni treba skrbeti
V torek se je začelo novo šolsko leto in tudi tokrat je resorno ministrstvo poskrbelo za nekaj novosti v sistemu. Zaradi demografskih nihanj so v nekaterih šolah soočeni z izzivom, kako zagotoviti zadostno število ur za vse zaposlene učitelje, a po besedah ljubenskega ravnatelja Rajka Pintarja se šole pri reševanju tovrstnih težav povezujejo med sabo, kar je nenazadnje tudi v interesu učencev, da imajo zagotovljen ustrezen strokovni nivo pouka.
Če ste pred nekaj tedni v Savinjskih novicah brali intervju z ravnateljem gimnazije Celje - Center Gregorjem Delejo, se gotovo spomnite njegovih komplimentov na račun zgornjesavinjskih osnovnih šol. Na njihovi gimnaziji ugotavljajo, da iz naše doline prihajajo učenci z nadpovprečno dobrim znanjem, kar na najboljši način odraža raven učnega procesa na omenjenih šolah. Glede tega smo torej lahko zadovoljni, če pa k temu dodamo še odličnost, ki jo na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih izkazujejo učenci na-zarske glasbene šole, potem si lahko kvečjemu želimo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.
Medtem ko se je večina slovenskih medijev ob začetku novega šolskega leta osredotočila zlasti na vprašanje zagotavljanja varnosti učencev in dijakov na poti v šolo in nazaj domov, so v časniku Dnevnik opozorili še na en, vse prej kot nepomemben pojav, in sicer napake v slovenskih učbenikih.
Učenci in učitelji se namreč pogosto ubadajo z učbeniki, v katerih je veliko strokovnih in tip-
karskih napak ter drugih nesmislov. Odgovornosti za te napake se branijo vsi, ki naj bi jamčili za brezhibnost učnega gradiva. Založniki menijo, da se napakam ni mogoče v celoti izogniti, a bi jih v normalno delujočem sistemu lahko sproti odpravljali.
Zaradi napak v učbenikih se pri učencih in dijakih pojavljajo frustracije, saj slednji začnejo dvomiti v svoje znanje in izgubijo samozavest, učitelji pa zapravljajo dragocen čas s preverjanjem, kaj je prav in kaj ne. Postavlja se vprašanje, kako je možno, da se v učbenikih, ki jih za avtorji preberejo še uredniki, recenzenti in jih na predlog komisije za učbenike potrdijo strokovnjaki v strokovnem svetu za splošno izobraževanje, še vedno pojavljajo napake? In kdo je zanje v resnici odgovoren?
Ni moja ambicija v tem kratkem razmišljanju najti odgovor na izpostavljeno dilemo, preden zaključim, želim samo na kratko komentirati navedbo v tokratnih pismih bralcev, da Savinjske novice tako kot ostali mediji raje kot dobre in pozitivne objavljajo slabe, negativne informacije. Pregledal sem 35. številko SN in naštel 28 prispevkov s pozitivno, štiri z negativno in štiri z nevtralno vsebino. Če se vam ljubi, naredite enako s časopisom, ki ga imate v rokah. Rezultat?
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 36, 4. september 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
3
Tema tedna
NOVO ŠOLSKO LETO, NOVE ORGANIZACIJSKE TEŽAVE?
Več izbire za otroke, šole še vedno v primežu
varčevanja
Ta teden je šolske pragove po vsej Sloveniji prestopilo 174 tisoč osnovnošolcev, skoraj 22 tisoč je prvošolčkov. Šolski sistem je znova pripravil nekaj novosti, z njihovo izvedbo, ki v duhu varčevanja ni vedno najbolj preprosta, pa se seveda ukvarjajo vodstva osnovnih šol. Poleg uvedbe prvega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta za prvošolčke je med novostmi tudi bolj zgodnja možnost izbire neobveznih predmetov. V duhu dodatnega varčevanja je parlament v poletnem času potrdil predlog ministrstva za izobraževanje, ki omogoča, da učitelji še dve leti učijo tudi predmete, za katere nimajo ustrezne izobrazbe.
ANGLEŠCINA ZA PRVOŠOLČKE TUDI PO ZGORNJESAVINJSKIH ŠOLAH
Letošnji prvošolčki so prva generacija, ki bo lahko izbrala učenje angleščine ali nemščine takoj ob vstopu v šolo. Že lani se je na 61 šolah začelo poučevanje prvega tujega jezika v drugem razredu,
i ; 1 -i Al
(Foto: SMS)
prvi tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet v prvih razredih so letos začeli poučevati na tistih šolah, ki so se za to možnost odločile.
Izvajanju pouka angleščine za prvošolčke so se pridružili tudi na vseh zgornjesavinjskih osnovnih šolah. V drugih razredih bo pouk prvega tujega jezika potekal na
151 slovenskih šolah, saj se bo zdajšnjim pridružilo še 90 novih. To je manj, kot je bilo sprva načrtovano, je pa glede na nenehno ni-
žanje finančnih sredstev šolam to povsem razumljivo.
Tudi večja izbirnost neobveznih predmetov, te bodo lahko
Naša anketa
Imamo dobre pedagoge?
Učitelj mora biti strokovnjak na svojem področju. Obvladati mora snov, ki jo poučuje, in jo podajati učencem na način, primeren njihovi starosti. Prav tako mora vzpostaviti ustrezen odnos tako z učenci kot njihovimi starši ter vzgojno delovati. Sam pa se mora vseživljenjsko izpopolnjevati. A pogosto se dogaja, da mora učitelj poučevati tudi predmet, za katerega se ni usposabljal. Kljub temu mora biti dober pedagog in se prilagajati razmeram, v katerih se znajde. Pri tem so prikrajšani mladi učitelji, ki ne dobijo zaposlitve oziroma so zaposleni za določen čas. Pa je lahko učitelj pri poučevanju takih predmetov enako uspešen kot pri tistih, za katere se je usposabljal?
Ivica Orešnik, Ljubno ob Savinji
Na splošno lahko rečem, da imamo v dolini kakovostno izobraževanje, a se mi zdi, da bi predmete morali učiti taki učitelji, ki so za to usposobljeni. Predmete, kot so likovni, telovadba, gospodinjstvo, bi lahko učili tudi tisti, ki za take predmete nimajo ustrezne izobrazbe. Tudi mladi učitelji so v zelo slabem položaju, njih bi morali zaposliti na daljši rok, saj bi tako dobili tudi kakovostnejše delavce, ki bi se trudili za dobrobit otrok. Sicer pa bi morali imeti več poudarka na praksi in ne toliko na teoriji.
Andrej Rak, Bočna
Veliko sodelujem s šolami po naši dolini in z gotovostjo lahko trdim, da je izobraževanje kakovostno. Starejši učitelji pomanjkanje znanja zelo dobro nadomestijo z izkušnjami. Žal so zaradi tega na slabšem mladi, ki iščejo službo. Do njih je sistem neprizanesljiv, marsikdo ostane na šoli le eno šolsko leto oziroma se mu delovno razmerje prekine za čas počitnic.
„ \
Adrijana Supin, Luče
Sem študentka sociologije in v času mojega osnovnošolskega obdobja lahko rečem, da sem dobila v Lučah veliko znanja. Tega so mi predale učiteljice z veliko izkušnjami, ki so sedaj že v pokoju. Zamenjali so jih mlajši kolegi, ki pa nekateri niso dovolj usposobljeni za predmete, ki jih poučujejo. Koliko znanja bodo ti predali naprej pri predmetih, za katere niso usposobljeni, bo pokazal čas. Sicer pa je zaposlovanje mladega neizkušenega kadra vseslovenski problem na vseh področjih in ne le v šolstvu. Pri zaposlovanju od nas zahtevajo izkušnje, a teh ne moremo dobiti, ker ni zaposlitev. Vrtimo se v začaranem krogu.
Jure Rakun, Nazarje
Za našo dolino lahko rečem, da imamo kvalitetno izobraževanje. Sem pa mnenja, da bi morali učitelji poučevati samo tiste predmete, za katere so usposobljeni, tudi če bi poučevali na več šolah, da bi imeli izpolnjeno normo ur, ker morajo imeti določeno znanje in določene izkušnje. Tudi sam delam na fakulteti za kmetijslvo ter na fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru prav zaradi tega, da imam dovolj ur. Mlade profesorje bi morali zaposlovati za več časa in ne le za eno šolsko leto, saj bi bili tako bolj produktivni in bi tudi lažje ustvarjali svojo eksistenco. Tako pa se mnogi bojijo negotovosti.
Jožica Jeraj, Rečica ob Savinji
Težko nekdo, ki nima dovolj znanja iz določenega predmeta, uči te predmete. Bolje bi bilo, da učitelji delovno obveznost izpolnijo na več šolah in tako poučujejo tiste predmete, za katere so si pridobili znanje na fakulteti.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
4 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
Tema tedna, Šolstvo
Rajko Pintar,
ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji:
»Skoraj nemogoče je, da bi na šolah poučevali učitelji, ki nimajo dokončane fakultete in opravljenega strokovnega izpita, ker je število nezaposlenih učiteljev z ustreznimi pogoji zelo veliko, tudi v Zgornji savinjski dolini.
S padanjem števila rojstev otrok se seveda pojavlja problem zagotovitve števila ur za že zaposlene učitelje. Ta problem ravnatelji največkrat rešujemo z urami podaljšanega bivanja, za katere imajo zakoniti pogoj vsi strokovni delavci, ki lahko učijo v osnovni šoli. Še več - ni tako redek pojav, da imajo na nekaterih delovnih mestih v šoli učitelji še previsoko izobrazbo za delo, ki ga opravljajo. Skratka, povezanost osnovnih šol v Zgornji Savinjski dolini je tako velika, da se praktično v vseh primerih pomanjkanja ustreznih kadrov šole med seboj povezujejo in tako zapolnijo praznino.«
poleg peto- in osmošolcev od letos izbirali tudi četrto- in sedmo-šolci, je šolam povzročila nemalo organizacijskih težav. Te so povezane tako s kadrovskimi kot finančnimi omejitvami, ki so del določb zakona za uravnoteženje javnih financ.
S POVEZOVANJEM ŠOL DO USTREZNEGA KADRA
Tudi sprejet predlog ministrstva za izobraževanje, ki omogoča, da učitelji še dve leti učijo tudi predmete, za katere nimajo ustrezne izobrazbe, je nastal na podlagi varčevalnih ukrepov. Vodstva šol se zato sprašujejo, kako zagotoviti kakovosten pouk, če je treba ohraniti zaposlitev učiteljev, ki nimajo dovolj učnih obveznosti, hkrati pa stroka opozarja, da učitelji, ki poučujejo predmete, za katere se niso izobraževali, pri pouku ne morejo biti enako suvereni in strokovni kot primerno izobraženi kolegi.
Rajko Pintar, dolgoletni ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji, za problematiko, o kateri teče beseda, pravi, da to ni v osnovnošolskem izobraževanju nič novega. »Pred desetletji je bila bolj ali manj omejena na manjše podeželske šole, ker je v ru-ralnem okolju kronično primanjko-
valo učiteljev z ustrezno izobrazbo. Tudi v Zgornji Savinjski dolini ni bilo nič drugače. Vendar pa so temeljne predmete (slovenščina, matematika, tuji jezik) vedno poučevali učitelji z ustrezno izobrazbo na vseh štirih šolah, ki so takrat obstajale na tem področju. Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so se začele šole dodatno povezovati in, ko so se bistveno izboljšale še komunikacijske možnosti (boljše ceste, več avtomobilov ...), je bilo tudi pri ostalih predmetih učiteljev z neustrezno ali z nedokončano izobrazbo zelo malo.«
Kot pravi Pintar, je takšno stanje še danes. Šole se med seboj povezujejo in nič posebnega niso učitelji, ki svojo učno obveznost dopolnjujejo na različnih šolah. Pintar poudarja, da »to dovoljuje in celo spodbuja tudi šolska zakonodaja. Še več, če šola potrebuje novega strokovnega delavca, mora najprej izkoristiti možnosti sodelovanja s sosednjimi šolami.«
UČBENIKI ZASTARELI, DENARJA
ZA POSODOBITEV UČBENIŠKIH SKLADOV PREMALO
Varčevalni ukrepi zadnjih let so svoj pečat pustili tudi na učbeniških skladih. Šole zaradi varčeva-
nja učbenikov v učbeniških skladih že nekaj let niso smele zamenjati s posodobljenimi, čeprav že štiri leta v devetletkah poučujejo po prenovljenih učnih načrtih. Ker je zastarelih učbenikov največ v tretji triadi, je država letos za zamenjavo učbenikov v učbeniških skladih za tretjo triado devetletke namenila 3,1 milijona evrov.
Vendar to očitno ne bo dovolj,
saj v Odboru za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bodo letos v šolah zamenjali le dobro polovico ali slabi dve tretjini učbenikov vse tretje triade. To pomeni, da bodo tudi v naslednjem letu šole še vedno uporabljale del neveljavnih učbenikov in bodo nadaljnja finančna sredstva še kako potrebna.
Tatiana Golob
OSNOVNA SOLA GORNJI GRAD
Pred pričetkom pouka še zamenjava strehe na
telovadnici
Telovadnica Osnovne šole Frana Kocbeka v Gornjem Gradu je bila pozidana in predana namenu februarja 1979. Poleg šolarjev telovadnico uporabljajo številna društva v kraju, saj je v popoldanskem času namenjena klubskim treningom in aktivnostim društev. Strešna kritina je bila doslej še prvotna in že v lanskih počitnicah bi morala biti zamenjana, saj je na več mestih zamakalo.
Ker je bil lani velik problem s pomanjkanjem prostora v vrtcu, je občinska uprava našla rešitev v ureditvi novih učilnic v bočki šoli, dotedanje pa so namenili vrtcu. Tako so zadostili vpisu otrok v vrtec in financirali izgradnjo novih učilnic ter zamenjavo kritine v Bočni, kar je pomenilo, da bo telovadnica v Gornjem Gradu na kritino počakala še leto dni.
Letos je tako končno prišla na vrsto tudi ta investicija. Dela na strehi so se izvajala v avgustu. Izvajalci so zamenjali kritino, uredili dodatno izolacijo, zračni most in na novo podeskali streho. S tem del na gornjegrajski šoli še ni bilo konec. V nekaterih učilnicah so zamenjali pode in prebe-
lili vrtčevske prostore. Vrednost del je bila okrog štirideset tisoč evrov.
Dobrih sto let stara stavba šole je potrebna še več obnovitvenih del. Več učilnic, med njimi izstopa učilnica za gospodinjstvo, je potrebnih te-
meljite prenove, potrebna bo zamenjava strehe na šoli in vrtcu, razmišljajo tudi o dograditvi dodatnih prostorov na podstrešju starega dela šole, je povedal župan Stanko Ogradi.
ŠMS
Izvajalci so zamenjali kritino, uredili dodatno izolacijo, zračni most in na novo podeskali streho.
(Fotodokumentacija Občine Gornji Grad)
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 5
Iz občin
ODPIS DOLGOV TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI?
Občine dolgove že odpisujejo - tudi brez medijskega pompa
V poletnem času je v veljavo stopil zakon, s katerim se odpisujejo dolgovi socialno najbolj ogroženim prebivalcem. O podrobnostih odpisa smo pisali v 31. številki Savinjskih novic, spomnimo le, da je obrazce za odpis dolgov mogoče oddajati do 31. oktobra, odločbo o odpisu dolga pa bodo prosilci dobili najpozneje do 31. januarja prihodnje leto. Med podpornike projekta odpisa dolgov je že pristopilo 61 slovenskih občin, a zgornjesavinjskih med njimi še ni.
ZGORNJESAVINJSKE OBČINE DOLGOVE
NAJREVNEJŠIM ODPISUJEJO NA LASTNO POBUDO
Med upniki, ki so pristopili k projektu, so poleg občin predvsem elektro podjetja, podjetja s področja energetike, komunalna podjetja, šole in vrtci. Odpisujejo dolgove, ki so nastali do 31. decembra 2014. Glede samega odpisa dolgov je še vedno veliko deljenih mnenj, med skeptiki projekta pa so očitno tudi zgornjesavinjske občine. Manjka nam sicer podatek za Občino Mozirje in Občino Luče, saj se na našo prošnjo za posredovanje podatkov do zaključka redakcije niso odzvali.
Kot kažejo odgovori županov, večina naših občin odpise dolgov najrevnejšim že izvaja na lastno pobudo, zato jim projekt ministrstva pravzaprav ne pomeni nič novega. Ljubenski župan Franjo Naraločnik je povedal, da je njihova občina v stalnih stikih z našimi zavodi in imajo zelo dober vpogled v dolgove, ki se pri tem pojav-
Predstavniki slovenskih občin in ministrstva za finance so začeli s pogajanji o višini povpreč-nine za leti 2016 in 2017. Prvo srečanje na to temo je potekalo v sredo, 26. avgusta. Vlada v prihodnjem letu ponuja ohranitev višine povprečni-ne kot velja v tem polletju, občine se s tem ne strinjajo, zato se bodo usklajevanja nadaljevala; naslednjega načrtujejo v začetku septembra.
UKREPI VLADE NISO PRINESLI ŽELENEGA UČINKA
Vlada torej občinam zaenkrat ponuja 519 evrov povprečnine na prebivalca, kolikor dobivajo v tem polletju. Na občinah s tem niso zadovoljni, saj nekateri izračuni kažejo, da so občine v preteklih letih za izvajanje zakonsko določenih nalog porabile okoli 671 evrov na prebivalca, je povedal predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.
ljajo. »Probleme skupno z dolžniki rešujemo že vrsto let, uspešno in brez velikega medijskega pompa. Navsezadnje, na težki socialni situaciji določenih državljanov graditi politično popularnost, kot smo razumeli javni podpis sporazuma o odpisu dolgov, ni korektno, če uporabimo naj-milejši izraz.«
Tudi župan Stanko Ogradi je potrdil, da imajo v Gornjem Gradu na podlagi sprejetega odloka v proračunu rezervirana sredstva za dodelitev enkratne denarne pomoči. Le-ta lahko prosilec porablja tudi za kritje stroškov in reševanje trenutne finančne ter materialne stiske.
Na Občini Solčava so pravilnik o dodelitvi enkratne denarne pomoči sprejeli pred kratkim. Na njegovi podlagi se trudijo pomagati plačevati dolgove tistim, ki tega sami ne zmorejo. Tudi županja Katarina Prelesnik pa, podobno kot ostali kolegi župani, pravi, da ni prepričana, da bo ta sporazum izboljšal sistem in razbremenil dolgov najrevnejšim.
Na Občini Rečica ob Savinji podobno razmišljajo, poraja pa se tudi občutek, da se bodo finančne posledice odrazile v občinskih proračunih.
V NAZARJAH SE PROJEKTU PRIDRUŽUJEJO, OSTALI BODO PODPISALI, ČE SE IZKAŽE POTREBA
Kljub temu da zgornjesavinjskih občin še ni med podpisniki, niso brezkompromisno proti projektu odpisa dolgov. V Nazarjah namerava-
Prav zato občine vztrajajo na tem, da se, če ostane povprečnina tako nizka, znižajo tudi zakonsko predpisane naloge, kot je bilo obljubljeno že v začetku letošnjega leta. Po mnenju občin nabor ukrepov vlade ni prinesel želenega učinka. Če se naloge in s tem stroški zmanjšajo, so pripravljene pristati na znižanje povprečnine.
DRŽAVA NE BO MOGLA ZAGOTOVITI CELOTNIH SREDSTEV
Predsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Ivan Žagar je opomnil, da se na občinah že sedaj soočajo z likvidnostnimi težavami. Obenem je poudaril, da se glede na dogovore s sindikati javnega sektorja sproščajo napredovanja javnih uslužbencev, občinam pa se preko nove zakonodaje nalaga dodatne stroške, namesto da bi država, kakor je z Vlado RS dogovorjeno, sprejemala ukrepe, s kate-
jo med podpornike projekta pristopiti ravno v teh dneh. Kot pravi župan Matej Pečovnik, ne pričakuje veliko vlog za odpis, saj je njihova občina dolgove odpisovala tudi do sedaj.
»Kar pa se tiče dolgov najemnikov stanovanj do občine, ki so bile evidentirane pri JP Dom Nazarje kot upravnikom stanovanj, pa veliko možnosti za odpis ni, saj je podjetje v stečaju. Dolg do šole in vrtca znaša okoli 2.500 evrov, vendar še ni ugotovljeno, koliko je dolžnikov, ki so opravičeni do odpisa.«
Občina Solčava namerava več podrobnosti o odpisu dolgov svetnikom predstaviti na naslednji občinski seji. Pri tem županja Prelesniko-va izpostavlja skrb, kaj bo odpis dolgov s strani osnovne šole ali vrtca, višino katerega bo sicer določila občina, pomenil za občinski proračun: »Zavod bo verjetno pričakoval plačilo od občine za pokrivanje materialnih stroškov. Kaj pa to pomeni za občinske proračune? Država že tako zmanjšuje prilive občinam, hkrati pa jim nalaga dodatne naloge.«
Potrebo po dodatnih odpisih dolgov so preverili tudi na Občini Rečica ob Savinji. Pristojni za Vrtec Lipa Rečica ob Savinji so občini odgovorili, da nimajo dolžnikov iz obdobja, ki je predvidno za odpust dolgov. Kot solastnica pa občina preverja še stanje v Javnem podjetju Komunala Mozirje. Če bi se izkazalo, da potreba je, bodo tudi v rečiški občini pristopili k podpisu sporazuma.
Tatiana Golob
izboriti več
rimi bi se stroški občinam zniževali. Tokratni vladni predlog prinaša še izplačilo dveh odstotkov za financiranje občinskih investicij, med tem ko je bilo to še nekaj let nazaj štiriodstotno.
Kot so sporočili iz Skupnosti občin Slovenije, je državna sekretarka na ministrstvu za finance mag. Mateja Vraničar povedala, da država ne bo mogla zagotoviti celotnih sredstev, ki bi zakonsko pripadala občinam, saj bi za ta namen morala zagotoviti dobrih 300 milijonov evrov iz državnega proračuna, obenem pa je zavezana, da tudi ob siceršnji gospodarski rasti zmanjšuje javno porabo. Zavezala pa se je, da do prihodnjega srečanja ministrstvo za finance zagotovi bolj podrobno oceno tekočih stroškov ter ocene rasti stroškov občin zaradi sprostitve napredovanj javnih uslužbencev.
Marija Lebar
SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE IN ZDRUŽENJE OBČIN SLOVENIJE
Si bodo občine za prihodnje leto uspele
denarja?
6 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
■
Iz občin, Šolstvo
Delajo na izboljšanju infrastrukture in odpravljanju
posledic naravnih nesreč
OBČINA RECICA OB SAVINJI
V občini Rečica ob Savinji so nedavno zaključili sanacijo skoraj dva in pol kilometra dolgega odseka ceste Borseka-Ston, a izvajalec VOC Celje, izbran na razpisu, že zaključuje naslednji projekt v občini - plaz Jermančnik-Lipa. Za letos načrtujejo še nekaj večjih posegov, zlasti na sanaciji posledic lanskoletnih naravnih nesreč, za
V KRATKEM SE EN VELIK ZALOGAJ
Pred jesenskim deževnim vremenom namerava rečiška občina urediti razmere še na enem plazu, to je na cesti Šentjanž-Jermančnik. »Za ta poseg smo od države dobili odobrenih 92 tisoč evrov nepovratnega denarja iz naslova lanskoletnih novembrskih poplav,« je dejal župan. V
Saniranje plazu na cesti Jermančnik-Lipa (Fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji)
kar jim je uspelo pridobiti nepovratna sredstva od države. Izvedli bodo tudi nekatere ukrepe za povečanje protipoplavne varnosti, katerih stroške bodo pokrivali iz sredstev občinskega proračuna.
PROJEKTNA DOKUMENTACIJA -STROŠEK OBČINE
Kot je povedal rečiški župan Vinko Jeraj, so na občini poskrbeli, da so imeli ustrezno projektno dokumentacijo za sanacije po žledu in poplavah pripravljeno že v naprej, kar je osnova za odobritev državnih sredstev.
Pridobitev ustreznih papirjev za projekte terja precej dela in tudi denarja, saj strošek investicijske dokumentacije ter DDV nosi občina sama in ne štejeta med upravičene stroške, ki jih povrne država po uspešno zaključenem projektu.
DELA NA PLAZIŠČU V ZAKLJUČNI FAZI
Za sanacijo plazu na cesti Jermančnik-Lipa je ocenjena vrednost izvedbe okoli 46 tisoč evrov skupaj z davkom na dodano vrednost. Država bo iz namenskih sredstev za sanacije po poplavah novembra 2014 občini primaknila malo manj kot 38 tisoč evrov. V sklopu del je bilo zgrajene 28 metrov kamnitobetonske zložbe, ki je več kot 5 metrov globoko vkopana v zemljino. Na zunanji del ob cesti so namestili 28 m varovalne ograje.
tem sklopu bodo izvedli čiščenje in ureditev vodotoka na omenjenem območju, zgradili bodo pregrado - zadrževalnik za gramoz, še više pa tudi tako imenovane kovinske grablje, na kate-
Razpis za štipendije za deficitarne poklice je razveljavljen, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč presodilo, da je prišlo do neenakopravnega obravnavanja prosilcev, ki niso imeli dostopa do vlog na spletu. Sklad za razvoj kadrov pripravlja nov razpis, ki bo objavljen na spletni strani ta petek, 4. septembra, skupaj z vlogo, te pa se bodo vlagale 11. septembra.
Zaradi velikega navala na spletno stran sklada ob objavi vloge za štipendiranje deficitarnih poklicev se je le-ta za nekaj ur sesula, zato velik del zainteresiranih prosilcev do vloge ni uspel priti. Ker je določeno, da se o odobritvi vlog odloča po času njihove vložitve, je bilo veliko prosilcev iz krajev oddaljenih od prestolnice v neenakopravnem položaju z živečimi v Ljubljani ali bli-
rih se bodo nabirale večje naplavine. Z deli naj bi zaključili do konca oktobra.
NOV MOST IN ČIŠČENJE POTOKA REČICA
Most, ki v bližini kulturnega doma vodi preko potoka Rečica, je precej dotrajan, je povedal Jeraj. Bati se je, da bi ga večje vode lahko povsem poškodovale. Tako bodo tam zgradili nov most, uredili bodo tudi pripadajoče oporne zidove v strugi potoka. Hkrati s temi deli, za katera je predvidenih okoli 23.000 evrov proračunskih sredstev, bodo na tem območju očistili še strugo potoka. Za dodatno protipoplavno varnost nameravajo s čiščenjem potoka nadaljevati tudi na drugih kritičnih mestih.
OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT (OPN)
V letu 2014 je občina zaradi težav s prejšnjim izdelovalcem zamenjala izdelovalca OPN. To je zdaj družba Sava projekt. Postopki potekajo v skladu s terminskimi opredelitvami, je povedal župan. Dobili so potrditev OPN-ja s pristojnih ministrstev, sedaj pridobivajo še mnenja soglasodajalcev, od katerih so pozitivno mnenje nekateri že poslali, ostale pričakujejo v kratkem, saj je rok, da soglasodajalec poda mnenje, 30 dni. Pričakujejo, da bodo tudi ostala mnenja pozitivna. Sledi zaključno dejanje, to je, da prostorski načrt potrdi še občinski svet. Tako bi lahko bil OPN na prvi naslednji seji konec septembra ali v začetku oktobra sprejet tudi s strani sveta.
Marija Lebar
zu nje. O razdelitvi štipendij bo zato sklad odločal na podlagi novega razpisa. Z odločitvijo, da bodo vloge dosegljive že od 4. septembra, vlagale pa se bodo 11. septembra, se želi sklad izogniti osnovni napaki, ki je »zakrivila« velik naval na njihovo spletno stran.
Na sklad je do konca prejšnjega tedna prispelo več kot 6.300 vlog za štipendije. A razpisanih je 1,2 milijona evrov, kar omogoča 1.000 štipendij po 100 evrov mesečno. Med deficitarne poklice so uvrščeni mesarji, zlatarji, zidarji, peki, elektrotehniki, gozdarji, slaščičarji, mehatroniki, keramičarji, mizarji, kleparji, dimnikarji, kemijski tehniki, avtoserviserji in drugi. Na seznamu, kdo lahko vloži vlogo, so zapisane šole in njihovi programi.
Tatiana Golob
RAZPIS ZA ŠTIPENDIRANJE DEFICITARNIH POKLICEV PONOVLJEN
Vloge znova dosegljive od 4. septembra dalje
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 7
Zdravstvo, Organizacije
SESTANEK NA TEMO NOVE MREŽE NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Z rezultati prvega pogovora zadovoljni tako župani
kot v zdravstvenem zavodu
V	ponedeljek, 31. avgusta, se je v Nazarjah odvijal delovni sestanek na temo nove mreže nujne medicinske pomoči (NMP). S strani ministrstva za zdravstvo sta se sestanka udeležila vodja projekta reorganizacije NMP mag. Dušan-ka Petrič in član projektne skupine Jože Prestor, Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje sta zastopala direktorica Darja Es in vodja NMP Bojan Leskovšek, Prisotni so bili županja in župani, mozirskega je zastopal Janez Janko, in poslanka državnega zbora Nada Brinovšek.
PO PRVEM SREČANJU NISO RAZOČARANI
Po sestanku, na katerem zdravstveno ministrstvo ni želelo prisotnosti medijev, je v imenu županov spregovoril nazarski župan Matej Pečov-nik. Dejal je, da nad izidom srečanja ni razočaran, saj jim je bilo v prvi meri zagotovljeno, da se za prebivalce doline ne bi smelo poslabšati stanje na področju NMP. »To je bilo prvo srečanje, teh naj bi bilo še več, saj se bodo odslej podatki o NMP enotno zbirali in upoštevali ter tudi pokazali, kakšen obseg storitev bo dolini pripadal v prihodnje,« je povedal Pečovnik.
DO LETA 2019 BREZ SPREMEMB
V	prehodnem obdobju do leta 2019 sprememb ne bo in vse ostaja tako, kot je sedaj. Pe-čovnik je dodal, da pri satelitskem urgentnem centru niti ne vztrajajo, pomembna je prisotnost nujnega reševalnega vozila in zagotovljena 24-urna prisotnost zdravnika v dolini. Temu bo treba prilagoditi sedanji načrt prizidka k zdravstveni postaji v Nazarjah. Letos naj bi se izvedli nakup zemljišča in spremembe načrta prizidka.
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
VSE JE ODVISNO OD OBREMENJENOSTI
Tudi Darja Es je bila s prvim pogovorom zadovoljna. »Pomirilo me je dejstvo, da dežurni zdravnik ostaja v dolini, kar je za nas bi-
Od septembra dalje skupini za žalovanje tudi v dolini
Slovensko društvo Hospic izvaja več programov, med njimi spremljanje na domu, programe žalovanja odraslih ter otrok in mladostnikov in prostovoljstvo. Velenjski območni odbor je že večkrat organiziral razna predavanja in srečanja v Zgornji Savinjski dolini, ki so bila vedno dobro sprejeta in obiskana, s septembrom pa pripravljajo redna mesečna srečanja skupine za žalovanje.
Prvo srečanje bo v Šmartnem ob Dreti v četrtek, 24. septembra, ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti. Srečanja v Šmartnem bodo sledila vsak četrti četrtek v mesecu. Na Rečici ob Savinji se bodo v Medgen borzi prvič srečali v četrtek, 8. oktobra, ob 19. uri, srečanja se bodo od-
letnem prehodnem obdobju pa bo znana ocena, kaj vse nam pripada glede na obremenjenost.«
Dodala je še, da bodo v tem obdobju morali rešiti prostorsko stisko z gradnjo prizidka, katerega načrte bodo morali malenkostno prilagoditi potrebam, prav gotovo pa bodo načrtovali, da bodo pogoji zadoščali tudi za satelitski ur-gentni center.
POMEMBNA JE 24-URNA PRISOTNOST ZDRAVNIKA
Ker je satelitski urgentni center za dolino mogoče res težko dosegljiv, so v stroki enotni, da zadošča 24-urna prisotnost dežurnega zdravnika v dolini, reanimobil in da se vse odvija iz Na-
Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Darja Es: »Startno mesto ekipe NMP ostaja Nazarje, po štiriletnem prehodnem obdobju pa bo znana ocena, kaj vse nam pripada glede na obremenjenost.« (Foto: ŠMS)
stvenega pomena. Ker se bo merila obremenjenost dežurne službe, kaže celo, da bi lahko imeli stalnega dežurnega zdravnika. Startno mesto ekipe NMP ostaja Nazarje, po štiri-
vijala vsak drugi četrtek v mesecu. Delavnice so namenjene žalujočim oziroma, kot so povedali v Hospicu, vsem, da bi zopet našli mir v svojem srcu in začutili neomejeno ljubezen. Zaradi boljše organiziranosti srečanj prosijo, da predhodno pokličete Marjetko Vodovnik na številko 051 418 445.
V svoje vrste vabijo nove prostovoljce. V jesenskem času se bo namreč odvijal tečaj, katerega morajo prostovoljci opraviti. V kolikor se čutite poklicani za pomoč drugim, se obrnite na velenjski območni odbor, kjer boste prejeli vse informacije.
ŠMS
Zupan občine Nazarje Matej Pečovnik: »To je bilo prvo srečanje, teh naj bi bilo še več, saj se bodo odslej podatki o NMP enotno zbirali in upoštevali ter tudi pokazali, kakšen obseg storitev bo dolini pripadal v prihodnje.«
(Foto: ŠMS)
zarij. Kot je še dodala Esova, vse kaže, da Velenje res ni opcija, na katero bi bili vezani, saj vse nujne primere vozijo v celjsko bolnišnico.
Omenila je še izjavo mag. Petričeve, ki je dejala, da smo Zgornjesavinjčani lahko ponosni, da imamo poslanko, ki zna tudi udariti po mizi. Esova je zelo zadovoljna, da je Brinovškova na odborih za zdravstvo opozorila, da smo tudi pode-želani ljudje, ki imamo iste pravice kot drugi. Direktorica zdravstvenega zavoda je zelo zadovoljna tudi s tem, da je njen odnos z župani odličen in vesela, da podpirajo stroko pri kar najboljših rešitvah za prebivalce doline.
ŠMS
8 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Politika
POGOVOR O ZAKONU O PRIKRITIH VOJNIH GROBIŠČIH IN POKOPU ŽRTEV
Ljudje, ki so 70 let brezimni pod zemljo, si zaslužijo
dostojen pokop
V kampu Menina je v soboto, 22. avgusta, tekla beseda o sprejetem zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je pripravila Nova Slovenija. Zakon naj bi pripomogel k izpolnjevanju civilizacijskih norm, kot so pokop po vojni pobitih, pravica do groba in pravica do spomina. Nepokopani in njihovi svojci zaslužijo prostor, kamor se lahko prinese svečo in cvetje, so bili prisotni na 6. poletnem taboru dr. Andreja Bajuka enotnega mnenja.
Postopki, ki vodijo k uresničevanju zakona, bodo ponovno stekli in s finančno podporo države se bo lahko realiziral dostojen pokop. O izboljšavi obstoječega zakona o vojnih grobiščih je spregovorila predsednica stranke Ljudmila No-
Profesor dr. Mitja Ferenc je povedal, kaj se je dogajalo na terenu, saj se kot zgodovinar že dolga leta ukvarja s problematiko Hude jame in drugih prikritih vojnih grobišč. (Foto: Slavica Tesovnik)
vak. Nova Slovenija se je dotaknila občutljive teme, sledilo je precej nasprotovanj. K boljšemu seznanjanju s tematiko sta veliko pri-
OBČINA NAZARJE
w
J|t vv	•	v v
Čiščenje prodišča v Spodnjih Krašah
V soglasju z Agencijo RS za okolje in Zavoda RS za varstvo narave ter na osnovi pridobljene projektne dokumentacije je Občina Nazarje objavila razpis in izbrala družbo Nivo Eko kot najugodnejšega izvajalca del za čiščenje prodišča reke Drete v Spodnjih Krašah. Tam se je nabrala znatna količina proda, tako da je bila zmanjšana pretočnost vode v strugi in je nanos predstavljal povečano poplavno ogroženost kraja.
Zaradi omejitev posegov v nara-
vo so se dela lahko pričela s prvim avgustom in so že zaključena. Količina proda je bila ocenjena na okoli 3.000 kubičnih metrov. Kot je povedal direktor občinske uprave Samo Begič, so manjši del izkopanega grušča uporabili pri gradnji novega parkirišča v Šmartnem ob Dreti, večino pa so ga vgradili na območju Industrijsko obrtne cone Prihova in s tem povečali protipoplavno varnost tamkajšnjih gradbenih zemljišč.
Marija Lebar
pomogla kriminalist Pavle Jamnik in zgodovinar ter profesor dr. Mitja Ferenc, ki sta delovala na terenu. Novakova meni, da je bila podpora Stranke modernega centra ključnega pomena, da se bo zakon začel v kar najkrajšem času tudi izvajati.
Pogovoru je prisostvoval profesor dr. Mitja Ferenc, ki je v to problematiko že vložil precej energije. Kasneje se je omizju pridružila poslanka Iva Dimic in pridala, da je soočenje na TV3 z glasovanjem
gledalcev potrdilo potrebo po dopolnitvi zakona in njenem izvajanju, saj je bilo za zakon kar 87 odstotkov sodelujočih gledalcev.
Profesor dr. Ferenc je po izkušnjah na terenu, med drugim v Hudi jami, prepričan, da si ljudje, ki so 70 let neimenovani in brezimni pod zemljo, zaslužijo dostojen pokop z ustrezno podporo države. V tem času naj bi se dogovarjali o ukrepih z ministrom za gospodarstvo. Septembra pričnejo s postopki, najprej tam, kjer so možne identifikacije ljudi. Po evidencah bo potrebno potrditi lokacije in s pomočjo sodne medicine in antropologov z analizo določiti DNK ob prekopu.
Ferenc je dodal, da 2.500 do 3.000 žrtev v Hudi jami ne more biti shranjenih v pokostnici, ki je težko dostopna in ostaja grobišče za zaprtimi vrati. Pred rudnikom je prostor za grobišče, ki bo svojcem dostopno. Sprejet zakon določa odgovornost in določena finančna sredstva bodo omogočila, da uredimo potrebno, je povedal strokovnjak.
Slavica Tesovnik
LAS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Prvo srečanje za pripravo strategije lokalnega razvoja 2014-2020
Odstranjevanje naplavljenega proda (Foto: LM)
V petek, 28. avgusta, so se v večnamenskem prostoru na Forštu, na Ljubnem ob Savinji zbrali številni udeleženci srečanja, ki sta ga pripravili obstoječa lokalna akcijska skupina (LAS) - Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline in Zavod Savinja kot upravljavec te LAS. Na vabilo so se odzvali člani dosedanje LAS, partnerji nove LAS in predstavniki strokovnih institucij, ki pokrivajo območje naše doline.
Namen srečanja je bil opredeliti izhodišča in določiti terminski načrt dela za pripravo podlage za izvajanje CLLD, to je razvoja, ki ga
vodi skupnost. Ta bo v sedanji perspektivi zamenjal od prej poznani program Leader, preko katerega se je v okviru zgornjesavinjske LAS uresničilo veliko število projektov iz sklopa razvoja podeželja.
Na tokratnem srečanju so se udeleženci strinjali, da je treba aktivnosti za pripravo strategije izpeljati tako, da bo ta narejena do konca letošnjega oktobra, ko je prvi rok za oddajo strategije lokalnega razvoja.
Več o vsebinah na srečanju in nadaljnjih aktivnostih v naslednjih številkah Savinjskih novic.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 9
Gospodarstvo
6. SALON TRAMINEC V NEGOVI
Bogato vinsko ponudbo dopolnjevala tudi zgornjesavinjska kulinarika
V ponedeljek, 24. avgusta, je na gradu Negova potekal šesti Salon Traminec, ki je več kot tisoč obiskovalcem ponudil bogato izbiro vzorcev tega cenjenega vina iz sedmih držav. Vinsko ponudbo je zaokrožila prvovrstna kulinarična ponudba, vrhunec večera pa je bil koncertni nastop Severe in Gala Gjurina.
Salon Traminec vsako leto ponudi najboljše tramince iz kleti slovenskih in tujih vinarjev. Tokrat je bil na voljo 101 vzorec vina, izbranim slovenskim so se pridružili še traminci iz Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Češke in Francije. Na voljo so bili suhi, polsuhi, polsladki in sladki vzorci, kakor tudi peni-
ne, bio ter arhivski primerki.
V mali šoli vinskih okusov je vinar Danilo Steyer udeležencem razkril nekaj novih skrivnosti, predvsem kako spoznati dobro vino in kako ga okušati. Znanje o izboru pravega kozarca za posamezne vrste vina je bilo le še pika na i za vse slušatelje tokratne šole.
Izbor tramincev so pospremile kulinarične dobrote kuharskih mojstrov iz vse Slovenije. Med ponudniki je bil tudi Kamp Menina iz Varpolj z gostilno Kaca. Obiskovalcem salona so nudili zgornje-savinjski želodec, mohot in dimlje-no postrv. Da je pokušina tramin-ca potekala na vrhunskem nivoju,
Da je pokušina traminca potekala na vrhunskem nivoju, je poskrbela ekipa Steyerjevega zastopnika Danija Grudnika iz Mozirja. (Foto: Franci Kotnik)
PODJETJE RIHTER
Prvošolčkom podarili rumene rutice
Podjetje Rihter z Ljubnega ob Savinji ima dolgoletno tradicijo gradnje montažnih hiš, a se na vsakem koraku zaveda, da brez zdravega lokalnega okolja in družbene odgovornosti temu ne bi bilo tako. Tako so že pred začetkom novega šolskega leta občinama Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem podarili približno 300 rumenih rutk za prvošolčke, saj se ravno v letošnjem letu v omenjenih občinah gradi večje število Rihterjevih montažnih hiš.
Za akcijo Varno v šolo so se odločili, ker sovpada z njihovim načinom razmišljanja, da gradijo domove, ki so varno zavetje strank. »Tako je edino pravilno, da poskrbimo tudi za naše najmlajše, ki so najbolj ranljiva skupina, še posebej na poti v šolo,« je povedal Stanko Rihter.
Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1991, že vrsto let pomaga v bližnjem in daljnem lokalnem okolju, kjer je sponzor in donator različnim športnim, kulturnim in ostalim društvom.
NG
Med ponudniki kulinaričnih dobrot je bil tudi Kamp Menina iz Varpolj z gostilno Kaca. (Foto: Franci Kotnik)
je poskrbela ekipa Steyerjevega za- še bolj udarno predstavitev zgor-
stopnika Danija Grudnika iz Mozir- njesavinjske kulinarike.
ja, ki za prihodnje leto napoveduje	Franci Kotnik
ŠPORTNA TRGOVINA ČAPLJA DEBELAK
Vse za šport in rekreacijo v trgovini v Juvan ju
Ana (levo) in Neža Debelak se kot dobri športnici prav dobro spoznata na
artikle v trgovini. (Foto: ŠMS) Avgusta mineva 25 let, kar sta mači trgovini povečala, vsak dan
nosilec olimpijske medalje v smučarskih skokih Matjaž Debelak in njegova žena Vida odprla športno trgovino v Ljubljani. Po desetih letih v maloprodaji sta se zadnjih 15 let ukvarjala z veleprodajo športnih artiklov. Skrbela sta za opremo šol in klubov, vedno pa je bilo tudi nekaj artiklov na zalogi doma.
Sedaj sta zalogo izdelkov v do-
pa bosta za kupce dosegljiva v popoldanskem času od 14. do 18. ure oziroma po dogovoru. V prodajalni je velik izbor artiklov za vse športe: od nogometa, rokometa, košarke, odbojke, tenisa, vse za telovadnice, skratka vse za šport in rekreacijo. Kar ni na zalogi strankam, dobavijo v najkrajšem času.
ŠMS
10 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
Gospodarstvo, Kultura, Moda
POMURSKI SEJEM GORNJA RADGONA
Izletniški kmetiji Klemenšek bron za Klemeni
V okviru sejma Agra so v ponedeljek, 24. avgusta, pripravili slovesno podelitev priznanj mednarodnega ocenjevanja živil za kategorijo mesa in mesnih izdelkov. Med prejemniki prestižnih medalj je bila tudi izletniška kmetija Klemenšek iz Logarske doline. Za Klemenč želodec so osvojili bronasto medaljo, do srebra jim je zmanjkalo le 33 stotink točke.
Judita Klemenšek je povedala: »Medalja za naš želodec nam pomeni zelo veliko. Je priznanje, da pri izdelavi suhomesnih izdelkov, ki jih ponujamo tudi gostom na svoji kmetiji, stopamo po pravi
Komisija je Juditi Klemenšek predala listino o bronasti medalji.
(Foto: Jure Zauneker)
poti. Hkrati je to priložnost in izziv, da še nadalje delamo na dvigu kakovosti. Le 33 stotink točke nam je zmanjkalo za srebrno odličje.«
Sestavine, iz katerih pripravljajo Klemenč želodec, so samo štiri: svinjsko meso, piranska morska sol, poper in sladkor, je pojasnila Klemenškova in dodala, da mlade prašiče kupujejo na kmetiji, kjer jim ne krmijo soje. Prašiče nato doma dokrmijo do ustrezne teže. Tudi tukaj so pri prehrani prašičev zelo skrbni, saj je od tega odvisna kakovost mesa in posledično tudi izdelkov iz tega mesa.
Marija Lebar
35. ZLATA HARMONIKA LJUBECNE
Zmagovalec občinstva tudi letos Gašper Laznik iz Mozirja
Zgornjesavinjski finalisti Zlate harmonike Ljubečne (od desne): Tom Kladnik, Klemen Lamprečnik, Gašper Laznik, Tanja Podkrižnik in Nejc Klemenšek (Foto: MŠ)
MANEKEN GAŠPER TRATNIK
Delal tudi v Milanu
Zgornjesavinjčan Gašper Tratnik, priznani slovenski maneken, ki je svojo kariero nekaj let uspešno gradil v Aziji, se očitno tudi na domačih in sosednjih tleh dobro znajde. V poletnem času smo ga tako videvali na številnih lokacijah po hrvaški obali, na jumbo plakatih v kampanji mednarodne blagovne znamke, da ne bo pomote.
Pred kratkim pa je bil s strani Manekenske šole Bernarde Marovt, še ene v modnih krogih uveljavljene Zgornjesavinjčanke, deležen pohvale za uspešno opravljeno delo na Expo Milano 2015. Julija je namreč kot model poziral na slovenskem paviljonu za podjetje, ki prodaja moderne sedežne garniture. V omenjeni manekenski šoli so ga na svoji facebook strani izrecno pohvalili za njegovo profesionalno opravljeno delo.
TG
. m
'v«,
F	I
.Jjr% fg
kv
Gašper Tratnik na Expo Milano 2015
(Fotodokumentacija Manekenske šole Bernarde Marovt)
Zadnji vikend v avgustu je na Ljubečni potekalo finale državnega tekmovanja frajtonarjev. Nastopilo je 55 tekmovalcev, ki so po mnenju komisije najbolje zaigrali na enem od petih predizbor-nih nastopov. Eden takih je bil tudi julija v Nazarjah. Ker so se v letošnje finale tekmovalci uvrstili direktno z izbirnih tekmovanj, je to bilo izvedeno v dveh etapah.
V prvi etapi so frajtonarji zaigrali obvezno skladbo v svoji kategoriji in eno po lastni izbiri. V drugo etapo so se uvrstili vsi tisti, ki so v prvem krogu osvojili več kot 85 točk, teh je bilo 26.
Med tistimi, ki so zaigrali v drugem krogu, so bili tudi učenca Primoža Zvira: Tanja Podkrižnik
z Ljubnega ob Savinji in Klemen Gungl iz Maribora, učenci Andreja Raka: Klemen Lamprečnik iz Spodnjih Kraš, Nejc Klemenšek z Rečice ob Savinji in Tom Kladnik iz Luč, ter učenec Uroša Točaja, Gašper Laznik iz Mozirja. Medtem ko sta si zlato priigrali Podkrižnikova, Gungl in Kladnik, so ostali osvojili srebro. Absolutni zmagovalec je letos postal Blaž Jamnikar Pukl, zmagovalec občinstva pa že drugič zaporedoma Zgornjesavinjčan Gašper Laznik iz Mozirja.
Letos je tekmovalce ocenjevala strokovna komisija v sestavi Tina Bohak, Tomaž Guček in Zmago Štih.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 11
Ljudje in dogodki, Oglasi
30 LET ZMAJEV
Čas prestavili v zlata leta plesov
Na prizorišču dogajanja v Solčavi se je ob praznovanju jubileja glasbene skupine Zmaji zbrala tisoč glava množica. Prizorišče dogajanja je bilo tonsko in s svetlobnimi efekti sodobno, glasbeniki pa so navzoče popeljali skozi 30 let njihovega delovanja. Pari so se zavrteli v ritmu glasbe, ki jih je spremljala pri odraščanju in druženju v mladih letih. Seveda ni manjkal nihče iz dolgoletne večkrat spremenjene zasedbe Diamantov in večino časa Zmajev.
Zazvenele so skladbe od začetkov do danes, ki so jih glasbeniki ali naštudirali s kaset ali novejših zapisov, ali pa so nastale kot avtorsko delo. Poslušalci in plesalci so se preselili v čase, ko so se slišale Poštar zvoni samo dvakrat, Čokolada in Ljubica mojga srca, pa tudi njihove, kot sta Bambina in Pozdrav iz Logarske.
Na začetku se je pisalo leto 1985. Osnovnošolci Alojz Lipnik, Marko Slapnik, Franci Podbrežnik, Miran Grudnik in Jernej Slapnik so pričeli nastopati kot Diamanti. Kmalu so se preimenovali v Zmaje in tako se je začelo potova-
Sedanji sestav Zmajev s pevko Aleksandro Zupanc in številna publika (Foto: Slavica Tesovnik)
nje. Sprva v Solčavi, nato po dolini, sledila je širna Slovenija.
Sodelovanje z Zoranom Zorkom in kasneje z Natalijo Verboten je terjalo posebne na-
Ne morš v'rjet - Zmaji špilajo že 30 let! (Foto: Slavica Tesovnik)
pore in zato so sedaj zadovoljni, da ni več toliko igranja. Danes so v skupini trije začetni člani in trije najnovejši. Poleg Lipnika, Grudnika in J. Slapnika, so v zasedbi še Matej Kranjc, Samo Rajgl in Aleksandra Zupanc. Kot nekdanji člani so se muziciranju pridružili Peter Zamer-nik, Alojz Selišnik, Slavko Bojnec, Jože Grudnik in Mitja Venišnik. Gostje, nekdanji člani Happy Banda in Irena Vrčkovnik, so dogajanje še dodatno popestrili.
Dolgo obdobje glasbenega udejstvovanja je terjalo veliko učenja in sprememb, vendar so člane izkušnje kalile in starali so se kot dobro vino. Torta ob polnoči je bila zmagoslavje slavljen-cev in obiskovalcev. Ples se je nadaljeval vse tja do tretje ure zjutraj.
Dobro zasnovan in izpeljan projekt so podprli številni sponzorji, kot povezovalka pa se je v zgodbi skozi čas izkazala Andreja Lenko. Zmaji so ob priložnosti oboževalcem ponudili majice z jubilejnim napisom. Izkazali so se tudi mojstri ob mešalnih mizah in lučkar, saj je koncert za-žarel v vseh barvah.
Slavica Tesovnik
I
12 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
Zgodovina in narodopisje
Velika beseda (4)
Piše: Aleksander Videčnik
Glede ponemčevanja so bile razmere v Mozirju lažje, saj tod ni bilo nemčurjev. Po ljudskem štetju iz leta 1903 so v Gornjem Gradu, kjer je bilo uradništvo sreza in nadškofijskega posestva, našteli vsega 13 Nemcev. Baje je bilo tudi nekaj domačinov, ki so se jim udinjali. V drugih krajih naše doline je bilo Nemcev zelo malo.
Prva svetovna vojna je povsem zatrla kulturno delovanje. To so bili časi hudega odrekanja, najhuje je bilo zadnji dve vojni leti. Zaradi nenehnih zaplemb kmečkih pridelkov je bilo hudo za hrano.
V zadnjem letu vojne je bila pred našim ljudstvom velika odločitev. Po vsej deželi so ljudje podpisovali predvideno ločitev od Avstrije v okviru »majniške deklaracije«. Na kmetijah povečini ni bilo gospodarjev, ki so bili v vojski. Odločale so žene, matere in dekleta. Komaj se je vojna končala, že so morali naši možje v bran slovenske zemlje pod poveljstvom generala Maistra. Tu velja omeniti, da so prav naši možje in fantje, ki so se komaj vrnili iz vojne, množično sledili klicu Maistra in šli v njegove enote braniti našo severno mejo. To je gotovo posledica kulture narodne zavesti.
Takoj po prvi svetovni vojni so se prebivalci Mozirja spet povezali v razna društva. Ne le kulturna, tudi druga društvena dejavnost je spet postopno zaživela. Časi po vojni so bili zelo težki, saj je dejansko vsega primanjkovalo, posledice dolge vojne je bilo čutiti na vsakem koraku. Toda spet se je pokazalo, da prav domača pesem in materinščina združujeta. Že leta 1919 so zaigrali prvo igro - po dolgih štirih letih vojne. Najbolj je zaživela pevska dejavnost, čeprav so se vojne rane le počasi celile. Seveda mnogih, ki so bili pred vojno nosilci kulturne dejavnosti, ni bilo več med živimi, ostali so na bojnih poljih Galicije, Srbije in Italije.
NOVA DRŽAVA
Toda nova državna tvorba ni bila tisto, kar so ljudje pričakovali. Kaj kmalu smo občutili ponovno pritiske, tako narodnostne kot politične. O obljubljeni federaciji ni bilo niti sledu, vedno glasneje so zahtevali vladarji z juga eno državo in en sam jezik.
Še huje je bilo po uvedbi diktature kralja Aleksandra. Tedaj so že odkrito nasprotovali rabi slovenske zastave, naši šolski zvezki so bili natisnjeni v cirilici in na šolskih proslavah smo morali poslušati srbske guslarje in hvalnice ve-likosrbski misli. V tem času so prepovedali de-
lovanje nekaterih kulturnih in telovadnih društev. Tako in še ostreje je bilo vse do srede tridesetih let, ko se je ta unitarizem malo utišal.
Vse do druge svetovne vojne so naša slovenska društva delovala s polno vnemo. Posebno po zasedbi Češke, ko je postala jasna nakana velikonemštva, ki želi nadoblast «čiste rase«. Prav v tem času so naši ljudje nudili odločen in nič več prikrit odpor. Zavedni krogi so budili Slovence k osveščanju in opozarjali na pričujočo nevarnost nacističnih in fašističnih sil. V tem obdobju je bilo torej slovensko kulturno delovanje tako vsestransko, že pripravljeno na bližajoče politično nasilje tujerodnih velesil. Tudi v Mozirju, v tem malem kraju, so kazali odpor v načrtnem kulturnem delovanju. Takšen je bil odgovor našega ljudstva.
PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Vladarji nasilja so namenili našemu narodu izginotje! Okupator je od vsega začetka javno dokazoval, kaj namerava. Ni skrival namena popolnega potujčenja, saj je Hitler ob obisku Maribora naročil svojim pajdašem: »Naredite mi to
deželo spet nemško ... « Vsa slovenska društva so takoj po vkorakanju v naše kraje zatrli in to brutalno brez primere, premoženje pa zasegli v korist Urada za jačanje nemštva na Spodnješta-jerskem. Med nami je nastalo moreče vzdušje. Utihnila je naša beseda, zamrla je slovenska pesem. Nasilje je postopno naraščalo, tako so nabili na vrata trgovin tiskan poziv: »Vstopiš tu kot Nemec, potem naj bo tvoj pozdrav Heil Hitler!« Dežela, ki je bila od 6. stoletja naša domovina, naj bi postala tuja, naša materinščina pa naj bi utonila v pozabo.
Ko je bila v drugi polovici leta 1944 Zgornja Savinjska dolina osvobojena, so ljudje spet govorili in peli slovensko. Predvsem so si dali duška ob petju in razne kulturniške skupine so pri-
rejale prireditve, ki so jih ljudje bili željni. Okupatorji so pozimi spet zavzeli dolino, pa vendar, v zraku je že bilo vzdušje bližajoče se svobode.
Kar takoj po umiku okupatorja se je spet pričelo kulturno delovanje in res je bilo čutiti olajšanje po vseh zločinih pobeglih Nemcev. Vnema kulturnega delovanja je nenehno rasla in ljudje so množično pristopali v razna društva, ki so se ustanavljala. Zanimivo, recitatorji so bili zelo zaželeni. Tudi Mozirje je spet pelo, igralo in recitiralo.
Tedaj pa so se nekje za zeleno mizo spomnili, da naša kulturna dejavnost preveč posnema čas čitalništva in »smrdi po naftalinu«. Pojavili so se reformatorji, ki so videli v TV klubih sodobno obliko širjenja kulture. KUD-i pa so bili za odpad, tako so pridigali ti »inovatorji«. Res je to med ljubitelji povzročilo precej negotovosti. Končno pa se je spet pokazalo, kako je naše ljudstvo trdno in v slabem preizkušeno, kljub vsemu so spet množično zaživela kulturna društva, pevski zbori pa so tako delovali ves čas, tudi med »ofenzivo« novodobnikov.
Vsako obdobje v življenju nekega naroda pač prinese svoje. Vse se nekako spreminja, toda v Mozirju je že v koreninah rodovnega drevesa domačinov smisel za ljubiteljsko kulturo. Odrska dejavnost se je odlično razvijala po prizadevanjih Franja Cesarja, ki je bil vse do smrti nosilec dramskega napredka mozirskih kulturnikov.
POGLED NAZAJ Neumorni kulturnik Franjo Cesar je ob stoletnici odrskega delovanja v Mozirju zbral zanimive podatke, ki so bili podlaga za širše raziskave gledališke dejavnosti. Po Cesarjevih podatkih naj bi v Mozirju prvo igro predstavili leta 1876, in sicer so igrali Bob iz Kranja. Seveda manjkajo podrobnosti, saj ni arhivov iz tistega časa.
Nadaljevanje prihodnjič.
Tamburaški zbor pred prvo svetovno vojno. Vodil ga je Franc Es, igrali pa so Janez Es, Anton Es, Frančiška Es, Liza Cesar, Neža Venišnik, Mici Venišnik, Jožef Dobrovnik, Blaže Goričar, Anton Dreo,
Janez Brdovnik in Anton Lekše.
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 13
Nasveti
Vzdrževanje gozdnih vlak
ma trase vlake. Kako velike in obsežne so, je odvisno od elementov vlake, količine lesa, strojnika, stroja in vremenskih pogojev, v katerih se delo izvaja. Vsekakor jih je treba po končanem spravilu popra-
steje se dogaja, da po končanem spravilu ne poskrbijo za sanacijo in odvodnjavanje. Vlak ne poravnajo in ne prekopljejo na mestih, kjer je mogoč odtok vode z vlake v gozd, v katerem se neškodlji-
MARIJAN DENSA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Gozdne vlake so gozdne prometnice, ki olajšajo spravilo lesa iz gozda do gozdne (kamionske) ceste. Sistem gozdnih vlak (v povezavi s cestnim omrežjem) je namenjen temu, da v največji možni meri zmanjša poškodbe gozdnega eko-sistema, tako gozdnih tal, odraslega drevja in mladovja, ki bi jih naredil gozdarski traktor, če bi prosto vozil po gozdu. Hkrati pravilno načrtovan, trasiran, zgrajen, uporabljan in vzdrževan sistem vlak prispeva k ekonomski učinkovitosti in varnosti pri izvajanju del v gozdovih.
Po vlakah se les vlači, torej les vsaj z zadnjim koncem drsi po tleh. Zato pride pri vsakem spravilu neizogibno do poškodb tal oziro-
Gozdne vlake morajo biti prekopane, da preprečimo erozijo.
(Foto: Marijan Denša)
viti, predvsem pa preprečiti vodno erozijo. Dobro urejene vlake se po daljšem obdobju brez vlačenja po njih uspešno zatravijo, nekatere celo zagrmovijo.
Na Zavodu za gozdove Slovenije smo zaznali, da je vse več lastnikov, ki ne vzdržujejo gozdnih vlak tako, kot je treba. Vse pogo-
vo razprši oziroma razlije. Zato prihaja do erozije vlak, vlake se poglabljajo in postanejo koritnice za padavinsko vodo. Prekop mora biti temeljit. Včasih so prekopi narejeni zgolj simbolično in se hitro zapolnijo s prinešenim materialom.
Na nesaniranih vlakah dobiva voda vedno večjo erozijsko moč, uni-
čuje vlako in ogroža spodnjo cesto, na katero se navezuje. Po vsakih malo večjih padavinah prinese material na gozdne in lokalne ceste. Material se odlaga in kopiči v obcestnih jarkih, koritnicah in cestnih prepustih ter jih zamaši. To povzroča nepotrebne poškodbe cest. Njihovo vzdrževanje ni zastonj, zato smo na zavodu začeli z evidenco tovrstnih lokacij in z opozarjanjem lastnikov, da napake odpravijo še pred jesenskim deževjem. To je letos pomembno tudi zaradi uspešnejše sanacije podlubnikov.
Sanacija podlubnikov, ki so se po Sloveniji in tudi našem območju razširili kot še nikoli do sedaj, zahteva čim hitrejše spravilo napadenega lesa iz gozda do gozdne ceste in odvoz iz gozda. Večina lesa iz gozdov se še vedno spravi z vlače-njem po gozdnih vlakah. To lahko v deževnem in mokrem jesenskem času predstavlja velik problem sam po sebi, posebej pa pride do izraza, če vlake niso primerno vzdrževane.
Vlake so prometnice, ki trajno odpirajo gozd, kar se posebej dobro pokaže pri »intervencijah« v gozdu, kot je sanacija žarišča luba-darja. Zato je nujno, da so vedno v dobrem stanju!
Strupene vrtne rastline (2. del)
Teloh (Heleborus sp.)
Strupena je cela rastlina. Strupena snov je alkaloid. Znaki pri zastrupitvi s telohom so: bruhanje, draženje prebavnega trakta in draženje kože.
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Oleander (Nerium oleander)
Je posodovka, to pomeni, da preko zime ne sme biti zunaj. Strupeni so vsi deli rastline. Strupene snovi pri oleandru so: glikozidi in eterična olja. Znaki zastrupitve so: slabost, bruhanje, driska in motnje delovanja srca do prenehanja bitja srca.
Glicinija (Wisteria sp.)
Strupeni so plodovi, poganjki in korenine. Strupena snov je glikozid. Če se z glicinijo zastrupimo, dobimo drisko.
Volčja češnja
Volčja češnja (Atropa bella - donna)
Strupeni so vsi deli rastline. Vsebuje tropan-ske alkaloide. Simptomi so žeja, zmedenost, omotica in halucinacije.
Ciklama (Cyklamen sp.)
Gomolji ciklame in drugi deli vsebujejo dražeče saponine. Posledice uživanja ciklam so bruhanje, driska in motnje v delovanju srca.
Pomladni veliki zvonček (Leucojum vernum)
Strupeni so vsi rastlinski deli in vsebujejo strupene alkaloide in kalcijev oksalat. Znaki zastrupitve so: omedlevica, bruhanje, slabost in bolečine v želodcu in driska. Znani so tudi smrtni primeri. Strupen je tudi mali zvonček (Galanthus nivalis).
Šmarnica (Convallaria majalis)
Strupeni so vsi rastlinski deli. Škodljivi so različni srčni glikozidi. Znaki zastrupitve so naslednji: slabost, bruhanje, driska, krči, omotica in pe-šanje srca.
Salamonov pečat (Polygonatum sp.)
Strup je v jagodah in koreniki, v kateri se nahaja snov glikozid. Povzroča drisko, počasen utrip in srčno blokado.
14 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
Nasveti, Ljudje in dogodki
Ptičja strašila zapolnila Mozirski gaj
Jesenski podlesek
Jesenski podlesek (Colchicum autumnale)
Strup je v semenih, čebulicah in cvetu. Strupena snov je alkaloid. Znaki zastrupitve so naslednji: slabost, bruhanje, driska, ohromelost okončin in prekinitev dihanja.
Pegasti kačnik (Arum maculatum)
Vsi deli rastline vsebujejo aronin, saponinski alkaloid in kalcijev oksalat. Simptomi zaužitja so pekoča usta, prebavne motnje in bolečine, dia-reja, nepravilno bitje srca, v redkih primerih koma in smrt.
Velikonočnica ali navadni kosmatinec (Pulsatilla nigricans)
Rastline vsebujejo protanemorin, čreslovine, saponine in smole. Sveži sok močno draži, na koži povzroča rane, v telesu pa motnje krvoto-ka in hromitev dihanja. Z njim se lahko zastrupimo do smrti.
Kristavec, razhudnik ali datura (Datura sp.)
Najbolj strupeni so listi. Strupene snovi vsebuje tudi njegovo seme. Strupena snov je alkaloid. Znaki zastrupitve so: razširitev zenic, nevrološki znaki, halucinacije, motnje v delovanju srca in razpiratorni zastoj.
Hortenzija (Hydrangea sp.)
Hortenzija
Na seznamu strupenih rastlin je zasedla tretje mesto. Kar hitro po zastrupitvi se pojavi osip, srbenje, otekanje, slabost, znojenje ... Če zastrupljenec v kratkem času ne dobi protistrupa, lahko pade v nezavest, lahko pa mu celo odpove krvni obtok.
Narcisa (Narcissus sp.)
Zaužitje čebulčka te rastline povzroči krče, drisko in bruhanje. Bolezensko stanje spremljajo glavoboli, oslabelost mišic in zamegljen vid. Zaužitje vpliva tudi na delovanje srca. Strupene snovi pri narcisah so alkaloidi in oksalati.
Prihodnjič: Strupene sobne rastline.
TEKMOVANJE ZA POKAL MOZIRSKI TULIPAN
V okviru letošnje poletne razstave cvetja v Mo-zirskem gaju je 14. avgusta potekalo tekmovanje za pokal mozirski tulipan. Udeležilo se ga je devet mladih cvetličarjev iz vse Slovenije. Pokal je šel v roke Monike Murenc.
Na tokratni razstavi, ki so jo organizatorji poimenovali Dotik podeželja, je bila tema tekmovanja izdelava ptičjega strašila. Slednja so zapolnila marsikateri košček Mozirskega gaja, s svojo prijaznostjo pa so vsekakor bolj vabila kot odganjala, ne le ptice, ampak vzdihujoče poglede obiskovalcev.
Udeleženci tekmovanja so pred začetkom izdelave prejeli vrsto materialov, ki so jih smeli uporabiti. Poleg njih različne vrste sadja in zelenjave. Vse je bilo nato prepuščeno njihovim ide-
Gornji Grad letos praznuje 875 let, odkar je bil ustanovljen benediktinski samostan in se je ime kraja tudi prvič pojavilo. Obletnico bodo proslavili v soboto, 12. septembra, s slovesno mašo, ki jo bo vodil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipov-šek. Prisotni bodo tudi benediktinci iz Šentpavla v Labotski dolini, gostje iz pobratene občine Gospa Sveta (Maria Saal) in italijanskih občin Oglej (Aquileia) in Forgaria nel Friuli.
Oglejski patriarh Pelegrin je 7. aprila 1140 potrdil ustanovitev opatije v Gornjem Gradu. Poleg oglejskega patriarha zgodovinski viri še posebej izpostavljajo Diepolda iz Kagra, ki je skupaj z ženo Truto patriarhu prepustil svojo posest v Zgornji Savinjski dolini in s tem omogočil ustanovitev samostana.
Oglejski patriarh Bertold je okoli leta 1273 dal pobudo za ustanovitev škofije na temeljih samo-
jam in sposobnostim. Izdelave so se lotili z navdušenostjo, ob tem pa s kančkom treme. Slednjo so pomagali preganjati izkušeni mentorji, večinoma iz šol, ki so jih na to tekmovanje prijavile. Iz minute v minuto so izpod njihovih rok kreacije dobivale prepoznavne podobe. Nekatere prav prijazne, druge bolj strašljive, že na meji srhljivosti. Ves postopek izdelave je ocenjevala tričlanska komisija, ki je imela precej dela. Strašila so bila namreč domiselna in barvita.
Največ točk za izdelano ptičje strašilo in s tem naziv zmagovalke tekmovanja za pokal mozirski tulipan je prejela Monika Murenc iz Novega mesta. Tik za njo se je uvrstila Katarina Kle-menčič, tretje mesto pa je pripadlo Tiani Hozjan.
Benjamin Kanjir
stana, a škofije v Gornjem Gradu takrat niso ustanovili. Druga polovica 13. stoletja je bila za samostan zelo turbulentno obdobje. Zgodovinski viri govorijo o sporih med samostanom in pomembnimi plemiškimi družinami, pri čemer je v večini primerov šlo seveda za denar, posest in moč.
Ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 so nameravali benediktinski samostan v Gornjem Gradu ohraniti, a se redovniki niso želeli podrediti strogim pravilom prvega ljubljanskega škofa Lamberga, ki je leta 1473 samostan razpustil.
Od takrat so Gornji Grad občasno uporabljali ljubljanski škofje za rezidenco, kasneje zgrajena katedrala sv. Mohorja in Fortunata, največja na ozemlju Slovenije, pa je postala zaščitni znak kraja pod Menino planino.
ŠMS
Udeleženci tekmovanja so pred začetkom izdelave prejeli vrsto materialov, ki so jih smeli uporabiti.
(Foto: Benjamin Kanjir)
875-LETNICA USTANOVITVE BENEDIKTINSKEGA SAMOSTANA V GORNJEM GRADU
Praznovali bodo v družbi benediktincev in pobratenih občin
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 15
Ljudje in dogodki, Kultura, Organizacije
V SPOMIN
Franc Es
1937 - 2015
Franc Es je bil izjemna osebnost, ki je bil hkrati tudi vrhunski glasbenik ter častni član Godbe Zgornje Savinjske doline. Njegovo plodno življenje je bilo ves čas napolnjeno z ljubeznijo do glasbe, ki jo je radostno predajal naprej in skrbel, da so njegov talent lahko občutili tudi drugi.
Kot sedemnajstletni fant je s svojo trobento pričel z igranjem pri Re-čiški godbi ter tako postal eden pobudnikov ohranjanja pihalne glasbe v naši dolini. Kasneje je bil tudi član Delavske godbe v Nazarjah. Leta 1976 pa je storil enega najpomembnejših korakov v zgodovini godb Zgornje Savinjske doline. S kapelnikom Francijem Golju-
fom sta zaorala ledino in postavila temelje Delavski godbi na pihala Občine Mozirje, ki se je kasneje preimenovala v Godbo Zgornje Savinjske doline.
Franc je tako postal eden od nosilnih stebrov godbe. S svojim mirnim značajem, izrazitim smislom za kolektivno delo in odgovornim odnosom do vsakodnevne vadbe je postal vzor vsem mlajšim generacijam godbenikov. Zaradi teh žlahtnih vrlin in popolne predanosti glasbi njegovo ustvarjanje in delovanje ni ostalo skrito.
Kot pomemben glasbenik je bil tudi primerno nagrajen. V svoji bogati glasbeni karieri je tako prejel
zlato Adamičevo priznanje, ki se podeljuje godbenikom za več kot tridesetletno delovanje v godbi ter častno Gallusovo priznanje, ki velja za enega največjih dosežkov na področju glasbe v Sloveniji. Poleg tega je Franc na letošnjem januarskem koncertu godbe praznoval že šestdeseto obletnico delovanja v godbeništvu.
Čeprav je bil celotno življenje predan ljubezni do glasbe, je bila zanj pomembna tudi ljubezen do družine. Z glasbo je navdušil tudi svojega sina Aleša, ki je član godbe, in tako povzročil, da bo njegova velika ljubezen do glasbe odmevala še naprej.
Primož Vajdl, foto: CMS
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA ANJE COP V SOLČAVI
Šestnoga čudesa plod večletnega sodelovanja s
Stanislavom Gombocem
V centru Rinka so sredi avgusta odprli fotografsko razstavo Anje Čop Šestnoga čudesa. Razstava je plod sodelovanja med fotografinjo in raziskovalcem metuljev in kobilic Stanislavom Gombocem.
Uvodne besede je obiskovalcem namenila v. d. direktorica centra Neža Kladnik, ki je predstavila avtorico. Pri tem je izpostavila, da ima Koprčanka za sabo številne nacionalne in mednarodne razstave, sodeluje s fotografskimi revijami, kot je National Geographic, in založbami, kot je White Star. Izdala je tudi nekaj fotomonografij. O razstavljenih delih je spregovorila avtorica sama.
Šestnoga čudesa so plod večletnega sodelovanja in dela z raziskovalcem Gombocem. Najprej sta se
O fotografijah in njihovem nastanku je spregovorila avtorica Anja Cop.
(Foto: Marija Sukalo) družila skoraj izključno ponoči, ko či. Z leti je uredil eno večjih znan-
je Stanislav hodil po slovenskih jasah in mokriščih ter postavljal svoje svetleče šotore za metulje. Rojeni Prekmurec zadnja leta živi v Kranju, v naravi pa preživi številne no-
stvenih zbirk metuljev in kobilic v evropskem merilu. »Odprla so se mi vrata v novo di-
menzijo, tisočkrat manjšo od naše in s trikrat večjim številom nog. Vrata v svet žuželk, ki mu najverjetneje ni ne konca ne kraja. Delo z nočnimi metulji je prešlo v nov projekt za National Geographic Slovenija, v delo s kobilicami. Tudi tu je fotografskega materiala na pretek, v vseh mogočih habitatih. Delo se je zaključilo s popisom nove vrste kobilic v Sloveniji, solinske kobilice, ki so jo v Sečoveljskih solinah odkrili šele leta 2010,« je povedala foto-grafinja.
Ob zaključku druženja z avtorjema razstave so se udeleženci podali na nočno opazovanje v Robanov kot.
Marija Šukalo
LUCE
2. misijonska tombola
ČEBELARSKA DRUŽINA JANEZA GOLIČNIKA MOZIRJE
90 let organiziranega čebelarjenja
Skupina za dobrodelnost župnij dekanije Gornji Grad organizira v nedeljo, 6. septembra, dobrodelno misijonsko tombolo v Lučah. Ob deseti uri bo v farni cerkvi slovesno mašo daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, tombola se bo od 12. ure dalje odvijala v šotoru podjetja Biomasa.
Bogat kulturno-duhovni pro-
gram bosta povezovala Franci Podbrežnik in Andreja Lenko, sodelovali bodo mnogi lokalni in zunanji izvajalci. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena ubogim otrokom v Etiopiji. Osrednji gost dogodka bo znani misijonski delavec, profesor verouka v slovenski gimnaziji v Celovcu, salezijanec Jože Andolšek.
ŠMS
Mozirski čebelarji bodo s prireditvijo, ki jo bodo pripravili v soboto, 5. septembra, na kmetiji Rženič-nik v Šmihelu, obeležili visoki jubilej svoje družine. Kot priča letnica na starem praporu družine, je bila ta ustanovljena leta 1925.
Na proslavi organizatorji pričakujejo številne goste, med drugim predstavnike Čebelarske zveze
Slovenije in lokalne skupnosti. Podelili bodo priznanja Antona Janše, priznanja za dolgoletno delovanje v čebelarski družini in posebna priznanja ter zahvale.
Po uradnem delu in kulturnem programu bo sledilo družabno srečanje. Za popestritev bo igral Duo Opala.
Marija Lebar
16 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
Šport, Oglasi
ABONMAJI
FESTIVALA VELEME
2015/2016
12 SOČNIH ABONttAJEV ZA VSE OKUSE
Otro£kl In mladinski ¿bon mar MINI PIKIN ABONMA MAKSI PIKIN ABONMA ABONMA MLADOST
Gledsltška abonmaja BELI ABONMA ^ ZELENI ABONMA Glasbeni šbootiisji
ABONMA KLASIKA ABONMA KLUB ZLATI ABONMA
15. SVETOVNO PRVENSTVO V ATLETIKI NA KITAJSKEM
Mihalinčeva na 200 metrov pritekla osebni rekord
V nedeljo se je v Pekingu končalo 15. svetovno prvenstvo v atletiki. Našo državo je zastopala osemčlanska ekipa, v kateri je bil tudi Mozir-janka Maja Mihalinec, sicer članica Atletskega kluba Velenje. Mihalinčeva je tekla na 100 in 200 metrov.
»Magična meja 23 sekund je bila želja že na kvalifikacijah. Toda nisem vedela, kako me bo dotolkla utrujenost. Me je manj, kot sem menila, kar kaže, da sem imela zelo dobro bazično pripravljenost. Želim pa izboljšati hitrostno vzdržlji-
Maja Mihalinec je v polfinalu na 200 metrov izboljšala osebni rekord.
(Fotodokumentacija MM)
V sprintu na 100 metrov si je Zgornjesavinjčanka v kvalifikacijah s časom 11,41 v skupini pritekla četrto mesto in le za las zgrešila polfinale. Z omenjenim rezultatom se je uvrstila na 32. mesto med 54 tekačicami vsega sveta.
Na 200 metrov se je z osebnim rekordom 23,05 izkazala že v pred-teku. Omenjeni čas ji je zadoščal za uvrstitev v polfinale. Na njem je tekla še hitreje in osebni rekord izboljšala za stotinko sekunde. Mozirjanka, ki je tekla v prvi polfinalni skupini, je v njej zasedla osmo mesto, skupno pa je končala na 19. mestu.
»Zavedam se, da se letos z najboljšimi še ne morem kosati. Toda vesela sem, da sem prvič tekla v dveh dnevih dvakrat 200 metrov. V kvalifikacijah sem tekla kot v transu, teka se sploh nisem zavedala in niti tega, kaj se je dogajalo kmalu po startu. V polfinalu pa sem prvih 100 m tekla malo slabše kot dan prej, po prehodu iz zavoja sem veliko bolj grizla. Žal mi je malo zmanjkalo moči v zadnjih desetih metrih, a sem vseeno zelo zadovoljna,« je po teku povedala petindvajsetletna atletinja, ki si je potihoma želela teči pod 23 sekundami.
vost in tako bo v prihodnje še bolje,« je o svojem nastopu povedala Mihalinčeva, ki je prvič nastopila na svetovnem prvenstvu in ga doživela kot dobro izkušnjo.
»Naslednje leto sta na programu evropsko prvenstvo in potem olimpijske igre v Riu. Obakrat želim teči v polfinalu. Zato so bile letošnje tekme, predvsem svetovno prvenstvo, dobra priprava, da vidim, kako se počutim po težki tekmi, kaj mi odgovarja, da se čim bolje spočijem, regeneriram in pripravim za naslednjo tekmo. V prihodnje se bom posvetila tako teku na 100 kot tudi na 200 metrov. Tudi letos sem trenirala daljši sprint, veliko več pa bi lahko delala na sami tehniki teka v zavoju, pa tudi pri izhodu iz zavoja v ravnino. Na 100 in 200 imam dobro maksimalno hitrost,« je o načrtih za prihodnje povedala Miha-linčeva, ki je na svetovnem prvenstvu v obeh tekih na 200 m potrdila olimpijsko normo.
Uspeha svoje občanke so veseli tudi v Mozirju, zato so ji v sredo pripravili prisrčen sprejem. O tem boste lahko brali v naslednji številki Savinjskih novic.
Marija Šukalo
ABONMA 3BFSKJ
(Opera, bafet gledaiiiče) A LA CAR TE (Glasba In gledišče)
FILMSKI ABONMAJI ZA OTROKE IN ODRASLE
Vpisovanje stanh abonentov od 4. septembra. Vpisovanje novih aj^nerrtov od I oktobri.
Festival Velenje t Dom kuEture Velenje
Titov trg -i . Vetenje ■ Tel,: 05/898 25 90
K
Festival Velenje
I
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 17
18 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi
ODBOJKARICA VALENTINA ZALOŽNIK Z LJUBNEGA OB SAVINJI
Profesionalno odbojkarsko pot bo pričela
v Franciji
Po štirih letih študija in igranja odbojke v ameriškem San Franciscu se je 23-letna Valentina Založnik začasno vrnila na Ljubno ob Savinji. Diplomantka ekonomije, smeri marketing, od avgusta preživlja počitnice doma in težko čaka na nove odbojkarske tekme. Konec septembra odhaja s slovensko žensko odbojkarsko reprezentanco na evropsko prvenstvo v Belgijo in na Nizozemsko, konec oktobra pa bo prvič kot profesionalna igralka stopila na igrišče za francoski klub iz Venellesa.
SELITEV V FRANCIJO
Štiriletna študijska izkušnja, med katero je Valentina igrala odbojko za univerzitetno ekipo, se je zanjo končala zelo uspešno. Postala je ena najuspešnejših igralk in bo za vedno zapisana v anale univerze. Študij je dokončala v roku, brez težav in z majem zaključila eno poglavje v svojem življenju ter vstopila v drugega. Podpisala je namreč profesionalno pogodbo s prvoligaško odbojkarsko ekipo z juga Francije iz mesta Venelles in odhoda se zelo veseli. Dobila je tudi ponudbe za igranje v Sloveniji in Azerbajdžanu, a se je odločila za Francijo, saj so ji soigralke iz reprezentance povedale, da so razmere za igralke v tej državi zelo urejene. Med drugim so zaposlene v klubih, kjer igrajo.
Konec oktobra bo Valentina Založnik prvič kot profesionalna igralka stopila na igrišče za francoski klub iz Venellesa. (Foto: ŠMS)
PRVIČ NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Valentina se veseli, da bo pred odhodom v Francijo z reprezentanco zaigrala na evropskem prvenstvu. Na to tekmovanje so se odbojkarice uvrstile prvič, zato je njihova motivacija, da po-
kažejo kar največ, še večja. Pred prvenstvom jo čakajo še priprave.
Od odhoda iz San Francisca sama skrbi za telesno pripravo, odbojko pa igra le malo, je pa v dvojicah nastopila na turnirju za pokal Flosarja. Dolgo poletje je tako izkoristila tudi za delo, in sicer je na vabilo svojega menedžerja, ki organizira razne turnirje v odbojki, skrbela za tuje ekipe v Puli, kjer se je dvakrat preizkusila kot spremljevalka ekip. Skrbela je, da so bili vsi pravočasno na pravem mestu, jih spremljala na tekmovanja in podobno.
OBČINSKA NAGRAJENKA
Poleg počitka in fizičnih priprav je njeno poletno delo tudi kuhanje. Za štedilnikom z veseljem zamenja mamo in jo razbremeni. Kako dolgo bo ostala v Franciji, še ne ve, pogodbo je podpisala za eno sezono, nato bo videla, ali se bo ponudila kakšna nova in še boljša ponudba, ali bo ostala v bližini pristaniškega mesta Marseille. Kakorkoli že, trenutno bo na račun profesionalnega igranja odbojke na stranskem tiru vse ostalo, tudi nadaljevanje študija, saj razmišlja, da bi kasneje vpisala tudi magisterij.
Njene talente in promocijo Ljubnega v svetu so opazili tudi domačini, saj je ob zadnjem občinskem prazniku dobila županovo priznanje.
ŠMS
MENINSKI PRAZNIK
Kobila s srečelova našla nov dom
pri Jarških
Člani smučarskega kluba Nova Štifta in oskrbnika doma na Menini Ivana in Stanko Žibovt so v soboto, 15. avgusta, pripravili Meninski praznik. Dan je bil namenjen druženju, družabnim igram in srečolovu, na katerem je bila glavna nagrada kobila pasme haflinger. Kupec zmagovalne srečke in s tem tudi dobitnik kobile je bil Jure Slapnik iz Rovta pod Menino.
Udeleženci so se lahko pomerili v metu kopja, med meninskimi silaki ga je najdlje vrgel Matjaž Čas iz Šmartnega ob Dreti. Otroci so se zabavali z lovom na zaklad. V okolici doma so bile skrite razne dobrote, katere so iskali. Za dobro voljo so skrbeli člani ansambla Savinjski fantje. Ali bo Meninski praznik postal tradicionalen, organizatorji še ne vedo, letošnjega so namreč organizirali namesto odpadlega pastirskega.
ŠMS
Kobila je na Meninskem prazniku dobila novega lastnika.
(Foto: Matej Bevc)
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 19
Organizacije
DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Druženje in aktivnosti zapolnili počitniške dni
V času poletnih počitnic v zgornjesavinjskem društvu Sožitje organizirajo varstvo za tiste svoje člane, ki so šolarji. Letos je bila ta dejavnost pripravljena že tretje leto zapovrstjo. Varstvo pa ni le zgolj varstvo, v tem času izpeljejo številne aktivnosti, da dnevi varovancem minejo vse prehitro. Kaj vse so ustvarili, bo mogoče videti na posebni razstavi, ki jo bodo pripravili v kratkem. Izredno zadovoljstvo in hvaležnost so ob zaključku počitniškega dogajanja izrazili tudi starši varovancev.
Pri omenjenih dejavnostih so sodelovale prostovoljke - članici društva Betka Beričnik in Mateja Meh ter predsednica Lilijana Rakun. Slednja je povedala: »Počitniško varstvo popestrimo z različnimi aktivnostmi, da udeležencem ni nikoli dolgčas. Tudi letos smo obiskali slaščičarno, kjer smo pekli pico in okušali njihove dobrote. V vrtnariji smo posadili vsak svojo rožico in jih tudi odnesli s seboj domov. Največji doživljaj pa je bil gotovo ogled gasilskega doma v Mozirju, kjer nam je Roman Čretnik ml. razkazal dom in na kratko predstavil zgodovino gasilcev. Obiskali smo še grafično podjetje in si ogledali, kako nastajajo različni plakati in tiskovine, na koncu pa smo se posladkali še v drugi slaščičarni v kraju.«
Povedala je še, da so imeli poleg naštetega razna druženja pri članih društva, kjer so imeli piknik, si ogledali čebelji panj, bili na obiskih in poleg gostoljubja, ki so ga bili povsod deležni, dobili še praktična darilca. »Veseli smo, da nas povsod tako lepo sprejmejo,« je povedala Raku-nova.
Zelo veseli so tudi starši varovancev, ena od mam je takole zapisala: »Starši smo iskreno hvaležni Lilijani, ki je organizirala varstvo oziro-
ma delavnice za naše otroke. Ti na delavnice zelo radi zahajajo. Lilijana se je izredno angažirala, da je za vsak dan pripravila zaposlitve, hkrati je otroke vodila v razne organizacije in jih s tem vključevala v realno življenje današnjega časa. Pri varstvu sta ji pomagali Betka Beričnik in Mateja Meh. Tudi njima velja iskrena zahvala za pripravljenost in pomoč ter seveda čas, saj so vsak dan opravile »cel šiht«.«
Marija Lebar
Pod vodstvom mentoric so nastajali izdelki, ki jih bodo v kratkem prikazali na posebni razstavi.
(Fotodokumentacija Sožitja)
SKAVTSKI TABOR V PUSTEM POLJU
Škofjeloški skavti prevzeti nad naravo in domačini
V letošnjem poletju so si skavti Freisinške čete iz Škofje Loke za poletni tabor izbrali Zadreč-ko dolino, točneje Pusto Polje, kjer so jim domačini prijazno prepustili v uporabo travnik. Kot so skavti zapisali v svojem pismu, pa so bili tudi sicer izredno gostoljubno sprejeti, prevzela pa jih je tudi lepa okoliška narava.
Kako so se med krajani in gosti spletle prijateljske vezi, priča dan odprtih vrat, ki so ga za domačine in ostale obiskovalce pripravili skavti. V okviru tega je bila opravljena maša, ki jo je daroval rečiški župnik David Zagorc, tudi sam skavt. Skavti so se razveselili še obiska nazar-skega župana Mateja Pečovnika.
Kot je zapisal skavtski voditelj Jure Hafner, tako prijaznega sprejema in gostoljubnosti ne doživijo povsod: »Tabor je prehitro minil in kmalu smo se odpravili domov. Voditelji smo zelo zadovoljni, pri čemer gre zahvala čudoviti lokaciji v Zadrečki dolini in predvsem zelo prijaznim domačinom iz Pustega Polja, ki nam niso nikoli odrekli kakršnekoli pomoči.
Že v začetku julija, ko smo voditelji prišli na ogled tabornega prostora, so nas domačini lepo sprejeli in nam prijazno razkazali okolico. Z veseljem so nam za nekaj dni odstopili travnik, na katerem smo taborili in nam na začetku tudi s traktorjem prepe-
ljali opremo iz vasi do tabornega prostora. V vasi smo dobili tudi pitno vodo, les za zgradbe, nekaj prostora v skrinji in hladilniku, domači med, pa tudi nemalo vabil na kakšno pijačo ali prigrizek. Take gostoljubnosti in sprejetosti resnično nismo velikokrat deležni, zato smo domačinom iz Pustega Polja iz srca hvaležni in obljubljamo, da se bomo v vaših krajih zagotovo še kdaj oglasili.«
Tabora se je udeležilo 48 skavtov, starih med 11 in 15 let pod vodstvom šestih skavtskih vo-
diteljev. Potem ko uredijo taborni prostor, potekajo razne delavnice skavtskih veščin, orientacija, zgradbarjenje, velike igre, vodne igre, kopanje, adrenalinska pot preživetja ... Vsako leto se skavti po skupinah in brez voditeljev odpravijo na dvodnevni potep po okoliških krajih, kjer morajo poskrbeti drug za drugega, si skuhati in poiskati prenočišče, kar krepi predvsem njihovo iznajdljivost in sodelovanje v skupini.
Marija Lebar
Tabora se je udeležilo 48 skavtov, starih med 11 in 15 let pod vodstvom šestih skavtskih voditeljev.
20 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
Kronika
RADUHA
Kolesar padel skoraj šest metrov globoko
S povratka po končanem 13. rekreativnem kolesarskem maratonu Zelene doline iz Celja (in Ljubne-ga) do Logarske doline se je minulo soboto hudo ponesrečil kolesar, ki je v zaselku Raduha padel s ceste preko varovalne ograje na skale in kamenje porečja Savinje.
Ko se je večina kolesarjev po 72-kilometrskem maratonu vračala iz Logarske doline, se je nekaj minut po štirinajsti uri zgodila huda prometna nesreča. Na regionalni cesti je v Raduhi padel kolesar in pri padcu preko cestne odbojne
ograje strmoglavil več kot pet metrov v globino na skale porečja Savinje. Obležal je težje poškodovan, na pomoč so mu prvi priskočili gasilci PGD Luče, ki so mu nudili prvo pomoč in zavarovali kraj dogodka do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči. Ti so ga oskrbeli ter imobilizirali za varen transport.
Zaradi težkega terena so gasilci s spremstvom ekipe reševalcev poškodovanega prenesli po koritu reke do reševalnega vozila, s katerim je bil prepeljan v Luče. Tu so ponesrečenca prevzeli člani helikop-
terske nujne medicinske pomoči letalske policijske enote in ga prepeljali v Univerzitetni klinični cen-
ter v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju.
Jože Miklavc
Gasilci in reševalci so oskrbeli ponesrečenega kolesarja in ga nato po koritu reke Savinje odnesli do reševalnega vozila. (Foto: Jože Miklavc)
Kolesar je padel čez odbojno ograjo skoraj šest metrov na skale porečja Savinje. (Foto Jože Miklavc)
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	TATVINA NAFTE
Bele Vode: 27. avgusta je neznani storilec iz delovnega stroja v Belih Vodah iztočil okoli 100 litrov nafte. Policisti storilca še iščejo.
•	VLOMILCI NA DELU
Mozirje: 28. avgusta so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je bilo v Mozirju vlomljeno v ribiški dom in dom mlajevcev. Neznani storilec je iz ribiškega doma ukradel menjalni denar, cigarete, alkoholne pijače in ribiške karte. V domu mlajevcev je neznani storilec poškodoval rešetko okna, medtem ko v sam prostor ni vstopil. Nastala je materialna škoda.
•	POŠKODOVAN PRI DELU V GOZDU
Lenart: 29. avgusta ob 12.41 se je v Lenartu pri Gornjem Gradu pri delu v gozdu poškodoval delavec. Posredovali so reševalci nujne medicinske pomoči, ki so poškodovanega oskrbeli in prepeljali v Splošno bolnišnico Celje.
•	KOLESAR PADEL V GLOBINO IN SE HUDO POŠKODOVAL
Luče: 29. avgusta ob 14.05 uri je na regionalni cesti Luče-Ljubno ob Savinji zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča padel kolesar, pri padcu je zletel preko odbojne ograje v globino, kjer je poškodovan obležal na brežini reke Savinje. Posredovali so gasilci PGD Luče in zavarovali kraj dogodka, nudili prvo pomoč poškodovanemu do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči, ki so ga oskrbeli. Zaradi težkega te-
rena so gasilci poškodovanega prenesli do reševalnega vozila, s katerim je bil prepeljan v Luče. Tam ga je v oskrbo prevzela dežurna ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči in posadka s helikopterjem, s katerim so ga prepeljali v UKC Ljubljana. Aktivirani so bili tudi reševalci celjske postaje Gorske reševalne službe (GRS) Slovenije, vendar njihova pomoč ni bila potrebna.
•	POŠKODOVANA PLANINKA
Okrešelj: 30. avgusta okoli 8. ure se je med Okrešljem in Savinjskim sedlom poškodovala planinka, tuja državljanka. Posredovali so reševalci Postaje GRS Celje. Poškodovano so oskrbeli in prenesli v Logarsko dolino. V nadaljnjo zdravniško oskrbo so jo odpeljali svojci.
•	POŠKODOVANEGA MOTORISTA ODPELJAL HELIKOPTER
Luče: 30. avgusta ob 17.09 uri je na cesti Luče-Solčava, pri Igli prišlo do prometne nesreče z udeležbo motorista s sopotnico. Motorist je zaradi izpraznjene pnevmatike padel po vozišču. Hudo poškodovanemu je prvo pomoč nudila zdravnica, ki se je naključno peljala mimo. Gasilci PGD Nazarje in Luče so zavarovali kraj dogodka, nudili prvo pomoč in oskrbeli poškodovanega motorista ter zavarovali mesto pristanka helikopterja. Posredovali so tudi reševalci NMP Velenje in helikopter slovenske policije z dežurno ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči. Slednja je poškodovanega motorista prepeljala v UKC Ljubljana.
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 21
Organizacije, Šport, Informacije, Pisma bralcev, Oglasi
NAZARJE
Jože hvala ti
Sejem rabljenih učbenikov
Šolska vrata so se za dijake ponovno odprla in marsikomu še manjka kakšen učbenik ali ima doma takšne, ki jih ne potrebuje več. Klub zgornjesavinjskih študentov s pomočjo Mladinskega centra Nazarje organizira sejem rabljenih učbenikov, ki se bo odvijal v prostorih mladinskega centra v Nazarjah v
soboto, 5. septembra, od 8. do 12. ure. Vsi, ki učbenikov še niso prinesli, lahko to storijo danes, v petek, po dogovoru s Katjo Stradovnik (gsm: 051/221-583). Prodaja rabljenih učbenikov bo tudi prvo soboto v oktobru na Ljubnem ob Savinji. Takrat bodo na vrsto prišli študentje.
ŠMS
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Bezovšek v vodstvu
razvrstitev na prva tri mesta sledeča: 1. Peter Bezovšek (80 krogov), 2. Ivko Poličnik (72) in 3. Tomaž Trogar (71).
V seštevku za prvaka kombinacije v letu 2015 je trenutni vrstni red: 1. Peter Bezovšek (297 točk), 2. Tomaž Trogar (292) in 3. Boris Purnat (292).
PB
Po kratkih poletnih počitnicah je Strelsko društvo Gornji Grad po treningu, ki je bil v soboto, to nedeljo organiziralo tekmo z malokalibr-sko puško leže brez naslona, po 5 nabojev za preizkus in 10 za oceno na 50 metrov. Tekma je bila tretja po vrsti za naslov prvaka kombinacije v letu 2015.
Po končani tekmi je bila dnevna
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige v avgustu
ODRASLI:
Sparks, Nicholas: Usodni ovinek, Allende, Isabel: Otok pod morjem, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, Enoch, Suzanne: Škandalozna stava, Maxwell, Megan: Spominčice, Roberts, Nora: Druga sreča, Gerrit-sen, Tess: Gospa X, Miškovič, Stanka: Poroka v Moskvi, Robotham, Michael: Utopljeni spomini, Hay, Louise L.: Življenje je tvoje, Sin, Kyong-suk: Prosim, pazi na mamo, Adler-Olsen, Jussi: Fazanarji, Woodiwiss, Kathleen E.: Zimska vrtnica, Läckberg, Camilla: Tujka, Gordon, Noah: Šaman.
MLADINA:
Green John: Lažna mesta, Blade Adam: Zbirka Lov na pošasti, Suhodolčan Primož: Hud planet, Čarobna knjiga za ustvarjanje, Davis, Jim:
Garfield na sprehodu, Green John: Krive so zvezde, Meadows, Daisy: Zarja, granatna vila, McEwen, Katharine: Medvedji objem, Bourgeois, Pau-lette: Franček stika, Muck Desa: Blazno resno o seksu, Donaldson, Julia: Zverjašček, Kermauner, Aksinja: Orionov meč.
OPRAVIČILO
V prejšnji številki Savinjskih novic je prišlo do pomote pri zahvali. Pokojnik se piše Milan Petrovič in ne Petrovič, ne gre za cerkveni zbor in Sinaj, pač pa za cerkveni zbor Sinaj iz Mozirja. Svojcem, pevcem in bralcem se za neljubi napaki opravičujemo.
Tajništvo
Tako kot vsaka časopisna hiša, tudi Savinske novice raje poročajo o slabih negativnih dogodivščinah, kot pa o uspehih družbe ali posameznikov. Zato se želim zahvaliti gospodu Jožetu Veninšku, ki je v 35. št. našega priljubljenega časopisa, omenil mojo, si upam trditi dolgoletno, dokaj uspešno inovatorsko pot. Nič mu nisem naročil ali celo plačal za to posrečeno promocijo. Vse, kar je v sestavku zapisal, v zvezi z mojim imenom, drži. Tisto, o napadu na župana, pa je bilo takole: pohvalil sem župana in vso njegovo ekipo, da jim je uspelo iz stare opuščene skrušene hiše v kratkem času urediti krasno zgradbo, ki kar blesti sredi trga in jo imenujemo Medgenborza. Če pa se malo pošalim, nam celo na enem vogalu deli denarce iz bankomata.
Takrat je bila predstavljena knjiga Šaljive zgodbe izpod rečiškega zvona. Preberite jo, do solz se bosta nasmejali, smeh pa je pol zdravja. V knjigi so, poleg šaljivih zgodb, opisani razni posebneži iz tega področja. In enega iz med njih sem jaz uprizoril kar v živo, saj menim, da je Medgenborza namenjena tudi temu, da lahko navaden „krajan" spregovori nekaj stavkov. Po reakciji sodeč, sem zadel glavico na žebljico, kot se temu reče.
Ugovarjam oziroma dodajam pa tole: nikoli v življenju nisem nikogar napadal niti fizično niti z jezikom, želim pa si plodnega in racionalnega sodelovanja tako z županom, kot z vsemi svetniki, predvsem ta trenutek, ko se pogovarjamo o zamenja-
vi pregrešno dragega ogrevanja v OŠ Rečica ob Savinji.
V tem projektu, ki ga ponujamo občini ni v njem zaračunanega niti enega eura za moje prizadevanje. Ta prihranek od ogrevanja, če bi bilo možno, bi jaz želel podariti šoli ali pa v vse bolj obubožani občinski proračun. Marsikatero luknjo na cesti bi lahko zakrpali. Mimo grede še to, jaz prav dobro živim od svoje zaslužene pokojnine in od licenčnih pogodb iz minulega dela, zato tega denarja zase ne potrebujem.
Srčno po si želim, da bi ta „stal-na razstava" moje inovacije v kurilnici OŠ na Rečici, koristila vsem občanom, pred vsem pa otrokom. Če bo prevladal razum, lahko že to zimo zamenjamo iz Afrike ali Azije uvožen utekočinjen naftni plin, ki je trenutno najdražji energent, z novim kurivom imenovanim »peletni sekanci«. Te lahko pridobivamo iz manj vrednega lesa, ki pa ga je v Savinjski dolini na pretek. Proizvodnja peletnih sekancev pa poteka slaba dva kilometra stran od OŠ.
In sedaj še tole, dragi sosed Jože Kosmačev, tole pa je zate kompliment: ti si pravi Slovenec. Namreč, vseh teh 45 let od kar se ukvarjam z inovacijami, ugotavljam, da Slovenci mnogo bolj zaupamo tuji pameti, kot domači, pa je preverjena ali pa ne.
Vse ustvarjalce in bralce Savin-skih novic pozdravlja
kmet inovator Jože Bider iz Dol-Suhe 3, Rečica/Savinji
22 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
Zahvale
Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas. Klop prazna zdaj tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti.
V SPOMIN
4.9.2015 bo minilo 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Alojz KLEMENŠEK
p. d. Majdačev 21.6.1941 - 4.9.2000 iz Podolševe
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate v molitvi, mu prinašate cvetje in sveče.
Vsi nj'egovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je .
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Ane VOLER
iz Luč
26.12.1928 - 22.8.2015
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nudili oporo in stali ob strani ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za sočuten stisk roke, topel objem in spodbudne besede.
Vsi nj'eni
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 23
Za razvedrilo
r
Cvetke h koprive
10. TRADICIONALNI PIKNIK RAZBORČANOV
V soboto, 22. avgusta, so se krajani zaselka Razborje v Radmirju zbrali in obeležili 10. obletnico skupnega druženja. Sonce, čudovit ambient na radmirskem igrišču in seveda dobra volja so razlog, da se je zbralo kar okrog sto tamkajšnjih prebivalcev. Dobra hrana, osvežilni napitki in seveda razpoloženi muzikanti Štimung show banda so poskrbeli, da se je srečanje zavleklo v pozne ure. Padla je skupna odločitev, da tradicijo nadaljujejo, saj jih takšni dogodki še bolj povežejo. Zatorej srečno in v veselem pričakovanju naslednjega snidenja!
Damijan Nerat
ŠPORT ZA HEC 2015
Dva športnika, prvi (z leve) profesionalni športni pedagog Rajko Rudnik je na največji lučki športno hecni »olimpijadi« v Logu nakazal glavnemu organizatorju iger lučkemu podžupanu Tomažu Robniku (v občini zadolženemu za »šport špas« dejavnosti), da bi morda lahko malce prestavili igrišče, da bi ob vročih avgustovskih dnevih bili v senci pod Rogatcem obe fusbal ekipi. Videti je, da je Tomaž, ki se spozna na finance prestavljanja sence, nekaj ugovarjal, a senzorji dežurnega paparaca niso ujeli bistva. Mogoče pa je dejal: »Morda bo drugo leto deževalo?«
24 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015
Križanka, Informacije
pripadnik judovske ločine
feničanska boginja ljubezni
zadnji celjski grof
sestavil: peter udir
citroënov avto
model ruskega avtomobila lada
renova-
čua, obnova
ivan minatti
datum sodne razprave
antično računalo
stalni, redni dohodki od premoženja
rjava krava z belimi usami
krilo rimske konjenice
napisana predloga za film
kdor igra tarok
prašiček, ki se sesa
vesoljsko plovilo
nekd. ameriška tenisačica (ram)
pristop. dostop
sl. fizik (stefan)
glavno mesto ukrajine
tropska rastlina z mesnatimi, bodičasti. ml listi
srebrno bela lahka kovina
metna zanka
nebesno telo, ki kroži okoli zemlje
tovariš, prijatelj
kraj pri ljubljani
ptica pevka črne barve
slovenska igralka (rima)
lovljenje žab
kem.simbol za litij
črn prah, ki nastane pri gorenju
spremeni-
tevvles
dolg, ozek
in tanek kos blaga, gume, kovine
z vodo narejena zapora v odtočni cevi
glavni otok v indoneziji
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Baisch, Milena: Anton pod vodo
Anton pripoveduje pustolovsko junaško zgodbo, ki se začne takrat, ko se je imenoval še Starfla-shman in je šel z babico in dedkom med počitnicami taborit k jezeru. Medtem, ko se drugi otroci tam neizmerno zabavajo, čofota-jo po jezeru in uganjajo vragolije, bi Anton rajši užival v samoti, igral računalniške igrice, klepetal s prijatelji na internetu ... Potem pa med dedkovim ribolovom naleti na mladega ostriža, ki ga poimenuje Piranha. In vse se spremeni. Anton pozabi na svoje predsodke, zadnji dan pa celo skoči v jezero in ugotovi, da je zelo prijetno tudi za podvodno plavanje.
Za to zgodbo je nemška pisa-
teljica Milena Baisch (1976) leta 2011 prejela nemško nagrado za mladinsko književnost (Deutscher Jugendliteraturpreis).
Slovarček:
ANAT - feničanska boginja ljubezni; CIKA - rjava krava z belimi lisami; ESEN - pripadnik judovske ločine;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
SKUPNOST, PASPARTU, ALE, SLOJ, JACK BLACK, AKI, RONKA. ADAMSIT, TREND. BIROKRAT, ARIOSO, OMELO, KEMAL, UR, NE, IKEBANA, OTKA, ETAT, TALINA, ANT, NEJEVEREC, KANJA, TRAVARICA, OSKAR V_
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 37. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):
■b
Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 4. september	ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Tekma košarkarskega turnirja -Elektra Šoštanj : ECE Celje
	ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Tekma košarkarskega turnirja -Nazarje : Triglav Kranj
Sobota, 5. september	ob 6.00. Celje, Trg Celjskih knezov Start maratona Celje-Logarska dolina
	ob 9.00. Mozirski gaj Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina
	ob 9.00. ŠRC Laze pri Kokarjah Pohod po lončarski poti
	ob 9.00. Rečica ob Savinji Zelemenjava pod trško lipo (menjava pridelkov)
	ob 10.30. Ljubno ob Savinji Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina
	ob 11.30. Luče Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina
	ob 12.00. Šmihel nad Mozirjem (pri Rženičniku) Praznovanje ob 90-letnici delovanja Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje
	ob 14.00. ŠRC Laze pri Kokarjah Lokostrelsko tekmovanje
	ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Tekma košarkarskega turnirja za 3. mesto
	ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Tekma košarkarskega turnirja za 1. mesto
	ob 19.30. Cerkev Sv. Jurija Mozirje Koncert opernih arij udeležencev mednarodnega poletnega pevskega seminarja prof. Vlatke Oršanič
	ob 20.00. Kovačeva žaga na Kropi Večer pripovedništva Jest pa vem za eno zgodbo o gozdu
Nedelja, 6. september	ob 12.00. Luče (na Produ) Misijonska dobrodelna tombola
Torek, 8. september	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Informativno srečanje Dopoldanska čajanka
	ob 19.30. Pred Domom kulture Velenje Bošnjaški folklorni večer
Sreda, 9. september	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Informativno srečanje Družinska klepetalnica
	ob 11.00 in 16.00. Center za samostojno učenje Nazarje Informativni dan Ljudske univerze Velenje
	ob 19.30. Dom kulture Velenje Ciklus pogovorov ob 55-letnici Doma kulture Velenje (Gost: dramski igralec Marko Mandič)
Četrtek, 10. september	ob 19.30. Dom kulture Velenje Gala folklorni večer
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, težke od 100 do 130 kg, možna dostava na dom; gsm 031/832-520. Prašiče, najboljše mesne pasme. Možna dostava. Fišar. gsm 041/619-372.
Prodam prašiče, težke okoli 30 kg; gsm 031/716-809. Telici simentalki, stari 20 in 22 mesecev, težki 420 in 450 kg, primerni za pripust, prodam, cena 800 EUR/kom; gsm 031/554-500.
ŽIVALI - PODARIM
Podarim psička, starega 6 mesecev; gsm 031/279-671.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj! Gsm 041/653286.
Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520.
Prodam orehova jedrca; gsm 040/492-930.
Prodam suha drva in fižol; gsm 051/863-588.
Prodamo bel krompir za ozimnico; gsm 031/815-238. Prodam čelno traktorsko kosilnico sip roto 220; gsm 041/372355.
Mala diatonična harmonika znamke Müller z zaščitnim kovčkom, torbo, uglasitev CFB, malo rabljena, zelo lepa. Cena 1.100 evrov; gsm 031/366-230.
Ugodno prodam 22 arov zelo lepe silažne koruze, Pobrežje; gsm 041/526-202.
Prodam domač jedilni krompir sante in dezire ter domač česen; gsm 031/830-687. Panirani leseni briketi (bukev, hrast) v 27 kg vrečah, cena za vrečo 5 EUR; gsm 051/366-133.
DRUGO - KUPIM
Kupim cca 20 m3 silažne koruze; gsm 070/228-293.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor zetor, IMT, štore, univerza! ter ostale traktorje; gsm 030/419-790.
NEPREMIČNINE
Oddam opremljeno dvosobno stanovanje v okolici Nazarij; gsm 041/416-809.
Prodamo starejšo hišo v centru Solčave, lahko za gospodarsko dejavnost; tel. št. 58-46-165. V Sp. Krašah prodamo 2 ha travnika; gsm 031/453-163. Na Ljubnem na odlični lokaciji prodam hišo; gsm 031/852-471. Prodam novo neopremljeno stanovanje (80 m2) v Velenju - Razgledi ob Paki; gsm 041/793-509
DRUGO - PRODAM
26 Savinjske novice št. 36, 4. september 2015

Savinjske novice št. 36, 4. september 2015 27
Cvetki Pozni i
za 60. rojstni dan
Šc naprej ljubezen naj ii oči ti sije, bodi zdrava, p nI na energije! Ohranjaj J ep odnos do vseh ljudi, da še naprej radi imeli bomoteviif
Tvoji domači
Izbiramo najbolj priljubljen y
pltUlins :.	v Zgornji Savinjski dolini
Sptftto^jffH bralci iri bralne Savlnjsk h novi. na viiku luLSj-jnit pk-nin-ike sezona smo st v ijtidni£luu udioči.i, Ua vas l>0viL,rj^iiri0, kateri planinski dom oslroma ki ¿j na območju Zgornfe Savinjske doline e med vami ni$hol| prlfliubljenja.
VrSini red p« Ireljeni krogu ¿IdSOvimja; « Ootn planincev na FarbaT>ti{?(ti m) JT: rirH7ir;F taj'1
*	KOtan.i Kleni L-;i L i ¡Jini porlOjslrito [1,Z08 iti) ■' .1 Li+i-k^vj
*	Koi» na Travniku Ji.jjiS m) ■ f'D Lfu&no cfc Savini- (tj)
*	Duifl nd Mertlnl pl.ltiinl 'Ti) PD CVJfn|J CfdtliMl
■	Koča na Loki pod Raduho (1-534 m)' Luis [tO)
■	Itnča v Grgtiolu pod fi. nI nI 1 o (h. 1 b 11111) PP Mei ¡ca {3)
- Dom planincev v Logarji dolini {Sm) ■ -"'i1 L'elia Matiu (1 j
*	KKbeki: dom na Korellti [(.SdS m) fD Celfe Matica (1) t Doni n? Smrekovcu (1.J77 ml F D iTrnif r,a KnrnUem
■	Fr isch auf o v dom m Okrcifu (1.396 m) !1 > Matka
*	Planinski dom L Štajerskega bataljona na CrUi! t^Oii m)
PDVtar.ifco
Vi j i; lüdfn LhOlllUireJ |_iij'--uijsi!u priSpctulli gtliOVir LJ(1: izinebal dva prejemnika nagrad, i;i ¡ti prispeva ta Ceijjtekoi a fn Zaäiita Lnkač - Weil HIue Mozirje. Vse pr^ls-rf glAsflVftfce bfii! a ob zaUjui Hu 'zbora iocelovaie v iresa^u ^.iavrilh nagrad, ki ¡u pra/ t akt; prispevata umefljena pokrovitelja, i iker itc-11 zajtrk za J n^ebi Vhotelu Celjska knČa . I * vninja 7 bohkartoft in ¡akn,-isflftihifll). libflr bo potekal Hft <tonc.-	leprembra.
Zdaj pa ti a daln!
11 pomite giasovnlco, o priiepiteru dopisnico 6 (stare :.- ivso
v t? i	h jO naikasnej&dfl torka, septembra 1015, polljit?
1 : as lov: ^Lib'in^kr? novict, 5av opkr, cesta	Na;-:: Mud
liritvocaSno prispelimi gjasovnkami bomo izirebali 7 prejemnika nagrad, ki ju prispevata CeljsM koča (5 voženj 7 bobkartflm) in Z.iičita Lukai - West Blue Mozirje (hlaie). Upcšttvaii mr.o same gtasovnke i.: ttfcoit Številk« iasopls j.
Med prispelimi gl asovn icam> iz prošnjo ItcvilkeJt bff l«b naldonjen Mariji Covek. Tnwvei ReSa ob Savinji,H prejme :> karti za pustolovski park, in A! Po janiki, RadrtlJrfe BG, LjullhO ob ü j vri ji 1 ki prejme hlate 1 aiiite Lükai ■ weit Blue. nogf jJciko prevzameta nagradne bone v tajniitvu Savinjikih navit rtajkiivnijc do pclka, l£L Septembra 201$.
Pokrovitelja akcije sta
fportun 4 pakll(nd «bloillo wr/vr.wt it-Wm», cam
HOTEL"
CELJSKA if©'Č-i>