Uiltelji protestlralu protlv plsanja ,.SIovenca" »Jugoslaverugki list«, ki izhaja v Sarajevu prinaša v št. 301 od 24. decembra, pod gornjim naslovom naslednje: »Slpvenec« je donio članak u kome kaže da je svakom poznato kako je prpšli režim šikanirao učitelje koji su bili potpuno nestalni. Sada najednom Učiteljsko udruženje oblači plašt zagovornika učiteljske stalnosti, a da za vrijeme prošlih režima nije pokazalo nikakve odlučnosti prilikom tih progona 'i patnja do neba vapijučih. Učiteljstvo Drinske banovine odlučfiP prptestuje protiv takvog pisanja. U sobotu i nedelju održana je sjednica pretsjednika Sreskih društava članova glavnog odbora Drinske bartovine i upravnog i nadzornog odbora sekcije za Drinsku banovinu pod pretsjedanjem g. Stevana Bilčara. Povodpm pisanja »Slovenca« ističu uičitelji: Učiteljska prganizaclja jo uvijek a naročito okp petomajskih izbora poduzela sve moguče mjere da se izvrše reparacije nepravdi nanesenih učiteljima. Povodom nijednog slučaja za koji je doznala centralna uprava ili koja sekcija nije propuštenp a da se ne ppduzmu koraci. — Ustajuči u obranu učiteljskih prava, pojedini članovi uprave dali su za vrijeme prošlpg režima ostavke u znak protesta protiv progona. Učitelji su se uvijek zalagali za svpju stalnost koju >su dp 1929 uživali srbijanski učite- Iji, pa su znali šta ,su izgubili. Od oslabodenja učitelji su tražili da se stalnost prptegne na Cijelu državu. Na sjednici je usvojeno nekoliko resplucija. Pfije svega se ttažj stalnost za učitelje, koja je bila predvidena u čl. 35. zakona o narodnim školama Kraljevine Srbije iz 1904 u vezi sa članom 93 današnjeg zakona. UčiteIji nadalje traže da se upravitelji škole biraju konkursom, u komisiji za fzbpr da sudjelujc pretstavnik JUU. Konkurs da se vrši svake četiri godine. Školski nadzornici da se takoder postavljaju konkursom iz redova ucitelja. Za banske školske nadzprnike da se takoder mogu postaviti učitelji sa 20 godina službe koji su se istakli radom u narodu i u školi. Premještaji da se vrše samo na kraju školske godine. Da se ukine diskreciono pravo ministra za premještanja i otpuštanja. Izdržavanje škola da se prenese na ekonpmski jače jedinice, na bonovine. Nastavni plan i program treba da pdgovara savremenim zahtjevima škole, ništa manje nisu važne instrukcije. Treba usvpjiti kompleksnu nastavu, treba da se razlikuje program za neppdijeljenje škple od onog za podijeljene. Napokon su učitelji osudili postupak Joce Milojeviča, pretsjednika zagrebačkog »Jedinstva« koji je tražio, da se pretsjednik ravršndg pdbora g. Dimnik iskljufti iz udruženja, i traže da se g. Milojevič izključi iz udruženja. V enem letu bi delal potemtakem ueitelj v šolski sobi 220 dni; na vasi (stik z roditelji) 100 dni. Letnih počitnic bi> imel 45 dni. Prvi oddelek bi frnel pretežno pouk v času od prvega aprila do 30. septembra, a manj v času od 1. okt. do 31. marca. Drugi oddelek bi imel všeh 60 drii od 1. okt. do 31. marca, ali vsaj pretežno. V istem času bi imel ppuk tudi tretji oddelek. Tako bi delalr učitelji pozimi v razredu tedensko 5, 6 ali celo 7 dni, ppleti pa 4 do 5 dni. V dneh kadar ne bi bilo šolskega dela in ne počitnic, bi delal na vasi. V času pd 1. okt. do 31. marca morajo biti dnevi čim bplj izčrpani za šptsko delo in tP celo prazniki in nedelje. V poletpih. dneh pa čim manj v razredu, zato pa tem intenzivneje na vasi. DneVno bi prisel v šolo samo en pddelek. Če pa bi 'nteres vasi in poukd bil drugačeti, pa bi prišla tudl dva oddelka. Delo v oddelkih. V tretjem in drugem pddelku delaio vsa šplska leta skupnp, a snpv bi se razdelila na 4 dele takp, da prihaja posamezni del le vsako 4. 1. V tem odstavku zanika tako zvano učenje, se navdušuje za peddgoški optimizefn pri mladini in njihovih stafšik ter dokaztije da vse gradivo in vaje so le cilj in sredstvo dela pri obogatitvi duha in njenih vrlin za vse ljudi in V3e njihovo življenje. Vse spretnosti, sposobnosti, navade, nažpri, načela to principl rnorejo omogočiti safno»tojno8t posamezrrika v mišljenju, uporabi znansitva Itl njegovega sredstva. Nadalje razpravlja o teključltvi sugeflranja in oduševfjenja za mistlčrto iti fpfnafitično podvrženo3tjo kmetskega «k>veka tuji pameti im volji. Upravitelj teeaja g. dr. Turič je predložil merodajnemu mestu tudi svoj načrt pravilnika za zimske kmetsko nadaljevalne tecaje, ki naj bistppil v veljavo za vso državo. O slovenskih kmetsko nadaljevalnih šolah, katerib izkustva so že iprav bogata, pa se je izogibal vsake debate. Ob prilikj nekega mojega vprašanja mi je sicer priznal visoko vredno&t slpvenskega šolstva, a s pripombo, da finančni in drugi vzroki onemogpčujejo razsirjenje takega načina šolstva tudi na ostale dele naše države. Vprašajmo se: Ali je osemletnp šolsko pbveznost, ki je z zakonom o narodnih šolah pd leta 1929. bila razširjena na vse dele države, res nemogoče izvajati, da iščemo nova ppta? Pota, ki krčijo dosedanjo prakso in izkustva v okove 16ih tčsdnpv istočasnega dela s 4 šolskimi leti v pFvem oddelku in pri progresivni razdelitvi snpvi. Z pzirpm na dejstvo, da se v praksi izvaja osemletna šolska obveznost le v primprski in dravski banpvini popolnpma in dpsledno, bo treba budno paziti, da boljše ne bo zamenjamo s slabsim. Vollmaier Karel.