* Jlxhaja
lrikrainaie<ten: it iore)t,ceirieit, sobota.
^.nie d three times aiiwk Tue^lai^TMimW Saturday.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GtASILO SLOVENSKE PODPORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO
JXEV. (No.) 17
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 8. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY, 8, 1Q23.
LETO CVOL.) IX.
I VESELA POROČILA.
♦ * * + + +
4 *
+ + + * * * + +
4 *
+
4 *
+
4 4 4 4 4
prihajajo od vseh strani iz vseh naselbin za katoliški tisk. To nas navdušuje, da ponovno kličemo, vsem slovenskim očetom in materam, sinovom in hčeram, da nastopijo z vso silo, da napno vse moči, da se katoliški tisk ta mesec razširi in zanese v zadnjo slovensko hišo v Ameriki. Nekateri so že pridno na delu, tisti kateri še niso, naj primejo ko-rajžno za delo in naj gredo junaško naprej za novimi naročniki. Naj ne bo v tej kampanji niti enega našega naročnika, ki bi ne pridobi! listu Edinosti vsaj enega novega naročnika. Mi smo prepričani, da ni niti enega, ki bi ne znal ceniti veliko vrednost in moč časnikarstva v današnji dobi. Kdor ima v rokah tisk, ta je gospodar položaja. Zato ni zastonj zaklical časopisu znani Rosegger sledeče besede: "Časopis! Ti si velik pridigar in govornik sedanjega časa. Besede, ki jih govoriš, se slišijo v par u-rah po vsi deželi. Ti pridiguješ v gostilni, kavarni, na vozu, na vlaku, na trgih in v zasebnih hišah!" Da vsaka ta navedena beseda je resnična. Le žali-bog. da je govornikov v podobi časopisa le preveč takih, ki so v službi satana in njegovih pomočnikov. Zato: so pa sadovi njegovih pridig sila žalostni: množice, ki se odtujujejo Cerkvi in Kristusu ; razumniki. ki obračajo hrbet veri; mladina z izgubljeno nedolžnostjo; človeštvo, ki se pogreza v nemo-ralnost.
Zato rojaki agitirajte vsi navprek za katoliški tisk. Pridobivajte novih naročnikov, da se ojači katoliški tisk! Edino to je naša rešitev! To bo rodilo
:mago:
♦ + * * + + + * + * + * *
* +
+ *
e pa marljivi agitatorji (ce) ne bodo po-zastonj mučili (e). razpisujemo za tiste.
* * * ** **> *■* «*• 4>*** * 4>** ** * ** X
*
* * * ♦ * * f * * ♦ * + + + * + + * * * & * *
4» *
* + *
*
+ * * * * * * * * * * * * * * * *
4*
4-+
4» 4-
Da polnoma
ki nam bodo pridobili tekom tega časa kakega novega naročnika sledeče nagrade:
ZA ENEGA CELO LETNEGA NOVEGA NAROČNIKA pošljemo vsakomur, ki ga nam pošlje z naročnino vred. eno izmed sledečih knjig:
"SOSEDOV SIN" krasna povest izpod peresa pisatelja Jurčiča. "TURKI PRED SV. TILNOM," zanimiva povest
iz turških časov. "DVE SLIKI" krasna povest iz pod peresa pisatelja K. Meškota.
ZA DVA NOVA CELO-LETNA NAROČNIKA,
pa damo sledeče nagrade: Vse tri gori imenovane knjige, ali pa krasen in pripraven molitvenik
"MOJ TOVARIŠ" s zlato obrezo. Kdor bi raje angleški molitvenik mu pošljemo "KEY OF HEAVEN." ki je krasen z zlato obrezo, pripraven za mlade fante in dekleta.
ZA PET CELO-LETNIH NAROČNIKOV pa
damo vsakomur, ki jih pošlje, krasno knjigo "ŽIVLJENJE SVETNIKOV," ki velja: $4.75.
Sedaj pa noge! Zavihajmo rokave in korajžno na delo za novimi naročniki! Sedaj imate priliko, da razširite katoliški tisk in poleg tega si zaslužite še krasne darove, ki so razpisani za nove naročnike.
VSEH NAS NAJ BO PAROLA, DA MORA LIST "EDINOST" DOBITI 1000 NOVIH NAROČNIKOV!
(Izpolnite ta kupon in ga pošljite nam!) ZA EDINOST, 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Priloženo pošiljam $........ za naročnino ......
KRATKE NOVICE
FRANCOSKE GETE PRODIRAJO NAPREJ Y PORENSKO.
Francozi prodrli na Badenskem že aad 25 mili globoko v Nemčijo. — Cene življenskim potrebščinam silno poskočile v Ruru. — Velike demonstracije v Dornsten radi županovega izgona. — V Nemčiji delajo po vseh industrijah s polno paro.
London. 7. febr. — Francoske čete korakajo na Badenskem naprej in se približuieio mestu Mannheim, ki ie oddaljen od de-markaciiske črte kakih milj. Kot razvidno ie cili francoskega prodiranja to mesto, ki ie važno železniško križišče in bo slučaino, da bi prišlo do kakega oboroženega konflikta med Francozi in Nemci v veliko zaščito Francoskih armad. Prodiranje Francozov na Badenskem ni ekonomskega pomena, pač na strategičnega in političnega pomena.
. . . naročnika (kov) za dobo................
NASLOVI:
Ime naročnika..................................
Naslov ali (Box) : ....................H.........
Mesto ................ Država ................
Ime naročnika..................................
Naslov ali (Box) ...............................
Mesto ................ Država ................
—	Železničarska stavka v Ruru se še vedno nadaljuje in vsa transportaciia ie docela skrahirana. Pjir železničarjev se ;e vrnilo na delo po gotovih lokalih, ki so pa zadnje čase zopet zapustili svoja mesta.
—	Francozi so se odločili zasesti na Badenskem nadaljnih devet mest, ki so velike važnosti radi železniških križišč.
-— Irski republikanci so pričeli voditi svoj boi na nov način proti takozvani prosti državi na Irskem, ki se je osnovala pod pokroviteljstvom Anglije. Kol kaže Irci ne bodo odnehali, dokler ne dobe popolne svobode..
-— Ameriški voiaki ki so bili ' okupacijski zoni ob reki Ren i se bodo danes izkrcali v pristanu Savannah v Georgia. Dospeli so na parniku St. Mihiel. Mesto h bo spreielo z velikimi slav-nostmi.
—	V bližini Walnut. Md. ie t^ prohibiciiskih detektivov zavohalo 20 žganiarskih tihotapcev. Vnel se ie hud boi med detektivi in tihotapci- Streljanje ie
-nialo nad ^ dolge ure. Vsi dru-
ri tihotapci so ušli, zaieli so le
^nega, ki ie smrtno nevarno ob-
>relien, ki pa noče izdati nobe-
j "e tainosti o svoiih kolegih.
j — Verski fanatiki so propadli
I s fvojo nredlogo v državi Ore-
j ^onu. s katero so predlagali, da
ne sme noben duhovnik z dull , • , , ... Mia LsagensKem. aa v siucaiu m 1 Pivskim ovratnikom v puhlicn^1 . ini -	, ,___■
sole. 1 o so nameravali doseči zato. ker ie precei duhovnikov -Rlirn
"Sevalo kot učitelii na deželi,1 L v ' amor niso mogli z lahka dobiti Zivljenske potrebščine v Ruru civilnih učiteljev. Kai vse nridej	se draže.
^a misel protiverskim fanati-j Essen, 7. febr. — Odkar ie <orn-	j Rurska dolina zasedena in izoli-
—	Toler -nce katoliški list. ki j rana od ostale Nemčije, ie pri-'haia v Chicago ie baie obto-jčelo silno pomanikovati živeža
-en od Dr. Cuv Krolicka. da ie jn kar ga ie na roki se pa silno navedel nierovo ime kot člana ' lVluksklana. Dr. Krolick za "knie. da bi bil on član KKK. rtidi milionar Wriglev ie vložil fcožbo pred par dnevi za ravno 'nak slučai.
—	Po Ontario v Kanadi ie >-i*tisniI zadnje dni grozni mraz. '-i ie notisnil živo srebro do =;o
♦ooini pod ničlo.
—	V Clevelandu, Ohio se ie mrtno ponesrečil tovarniški delavec Harrv Feldkamp, ko ie eksplodiral tamkaišni parni kotel v mestnem rezervarju.
—	V .Mount Eden, Cal. se ie -»oiavilo šest rnaskiranih roparjev v tamošniem hotelu Mount Eden. Nastopili so silno premeteno. Zvezali so vse goste in i-ste potem do zadnjega oropali. Policija je na delu. a doslei še ni našla nikakega sledu.
—	V Brazil, Ind. je zgorela ^-imošnia topilnica in izdeloval-nica raznih stroiev. Več sto delavcev ie brez dela, kateri so bi-H zaposlieni v tei tovarni. Ško-la znaša nad $12^,000.00.
:— Zadnii pondeljek ie preminul Rt. Rev. Charles T. O'Reilly škof v Lincoln, Nebraska, v starosti let. Pokojni blagi vla-clika ima baie bogate zasluge za -azširienie Božjega kraljestva la zapadiL
—	V Waukeganu. 111. je baje na krut in na nasilen način u-strejil in potolkel- taini suhaški detektiv Blackwell nekega To-sefa Bielskija. na niegovem co-tiu. kjer so detektivi vorizorili ^eiskavo. Detektiv je v zaporu obdolžen umora. Okoli ietnišni-ce se je zbralo veliko občinstva ;n detektiv ie bil v nevarnosti ->red linčanjem. Okrajni šerif je ^ posebno stražo stražil jetniš-nico.
—	Avtomobilska razstava se ie pričela včerai v Rockfordu. IU. Na razstavo ie dovedenih -eliko število avtomobilov vseh v^rst. Poročevalci pravijo, da je to ena izmed .naivečiih avtomobilskih razstav dosedai v Zedi-njenih drzayah.
JUGOSLOVANSKE NOVICE TURŠKA DELEGACIJA
ZAPUSTILA LUASANNE.
Strašna nesreča pri sušenju
•anu. V vasi Vežnica so imeli te-rice. Ko je žena posestnika Petra Raspotnika, občina Št. Lambert. jemala lan iz peči, se ie lan vnel. Žena je bila takoj vsa v ogniu. Čez par dni ie v groznih bolečinah unirja. Pokopali so io na Sv. Gori.
Poliske tatvine. Ivan Pečni-kar in Anton Zaje iz Šmartne-ga sta ukradla z njive usmiljenk na mošanskem polju 1700 kron vreden plug in ga prodala Francetu Zajcu v Šmartnem za malenkostni znesek 100 kron. Deželno sodišče je prisodilo za ta "sunek" Pečnikarju 6, Tonetu Zaicu 8 in Francu Zajcu 4 tedne ječe.
Nepošten natakar. Natakar Karol Umek je služil pri Veko-slavu Dolničarju, katerega ie o-
kradel in mu povzročil 714=5 kron škode. Deželno sodišče je prisodilo za to Umeku 6 mesecev težke ječe.
Socialistična stranka Jugoslavije za Slovenijo je imela-svoj
te prejelo iz polnradnih krogov iz Bavarskega, da se v notranjosti Nemčije nekaj kuha. ki zna roditi novi svetovni konflikt. Kmalu zatem obvestilom ie bilo zapovedano obmejnemu vn- pol-pq|slanca g. Bernota, ki je bil iaštvu ob Reni prekoračiti mejo poslanec za diiete. Poročilo v in zasesti vse strategične točke 11a Badenskem. da v slučaju tno-
ra
hrbtnega obkola francoskih čet
Luasanne, 7. febr. — Vsi napori francoskih diplomatov, da bi pregovorili Turško delegacijo ni izdala popolnoma nič. Angleški uradni krogi, so francosko povabilo, da se nai vrne lord Curzon nazaj v Luasanne in obnovi pogajanja, skoro prezrli, in Curzon sam je odgovoril, da se ne vrne drugače dokler Turška delegacija ne poda pismene obli ube. da bo podpisala zavezniške popoje do _zadnie pičice, kakor so ji bili predloženi na konferenci od Angležev. Vsled tega, se je danes zjutraj Turška delegacija odpeljala proti vzhodu v \ngoro, kjer bo pred nacijonali-stirno zbornico podala svoje poročilo.
Hitri preobrat na Lozanski konferenci med Anglijo in Franciio zadnjih dveh dneh se ie porodili vsled tega, ker ie Anglija pričela materijalno podpi-ati Nemčijo s premogom in kakor se propagira v Londonu, bo -lednia dovolila Nemčiji celo denarno posojilo, da bo Nemčija v stanu odpomoči svoji že skoro propadli denarni valuti. T>anciia to že čuti in vsled tega ie napravila .zadnje dni zopet prijazni obraz napram Angliji, 'kramarji so pač zviti -o-
"Napreju" pove, da se je stran-! LUDENDORF POGNAN IZ kin tisk "lepo razvijal," očividno'	CELOVCA,
ker ie imfH-v-Mai-iboin in okoii- Zadnjo nedeljo bi imel baje ci — 60 naročnikov. Poročilo bivši nemški vojni lord general pokrajinskega načelstva je podal Ludendorf obdržavati iavni
Francosko voino ministrstvo strankin zbor v Celju dne 6. jan.
Kakor poroča "Naprei", se zbora od 4^ organizacij ni udeležilo 12 organizacij. Od socialde-mokratičnih poslancev se zbora ni nihče udeležil razen bivšega
lraži. Skoro za 300 odstotkov so poskočile cene živilom. Moke imajo na rokah samo za dobre tri tedne. Krompirja pa komaj za dva. Več drugih življenskih potrebščin pa že primanikuie in iih ni dobiti za noben denar.
Demonstracije v Dornsten.
Dormund. 7. febr. — Glasom včerajšnih poročil iz Dornsten <e tamošnio občinstvo izvajalo velike demonstraciie radi depor-tacije tamkaišnega mestnega župana. ki so ga francoske vojaške oblasti deportirale radi neubog-1 ji vos ti, do francoskih vojaških odredb v mestu. Demonstrante ie razgnalo vojaštvo z nasajenimi baioneti. Precei demonstrantov je opasno ranjenih.
V Nemčiji se dela noč in dan.
Berolin, 7. febr. — Centralni industrijski urad podaia naznanilo, da okupacija Rurske dol-ine nima nikakega vpliva na notranjost Nemčije. Nemška industrija in delavstvo ie boli kot kedaj pripravljeno podpirati ivlado.
Francoski častnik ponuja 100 tisoč mark za ustreljenega otroka.
Berolin. 7. febr. — Francoski vojaški poveljnik v mestu Due-sseldorf je baje ponujal neki materi 100 tisoč mark za ustreženega otroka, ki ga ie neki fran-T coski korporal slučajno ustrelil, ko ie razganjal demonstrante ? svoio patrulio. Dr. Cruetzner ie materi ubitega otroka odsvetoval sprejeti ponujano svoto in ii dal nasvete, da naj apelira na nemško vlado, ki bo podvzela potrebne korake za ta slučai.
Angleži postajajo vedno bolj prijazni Nemcem.
Berolin 7. febr. . — Angleški premog ie baie že dospel v velikih množinah na Nemško. Tudi baie dobi Nemčiia od Angliie posebno posojilo, da bo pokrepi-ia svoje že skoro propadlo valuto. Vse to kaže. da dela Angli-ia iz ljubosumnosti do Francije.
T. Zv. Bernot, ki ie krivil social-demokratične poslance, da stran-ka iz Maribora in okolice ni dobila niti vinaria. Deial je tudi, da ie bila za amerikanske dolar-ie v imenu stranke kupljena Blasnikova tiskarna, bivši od-borniki-socialisti so pa zdai pri "Avtonomistu" ali pri "Zarji" in so na zadniem občnem zboru Blasnikove tiskarne sklenili, da tiskarna ni socialistična. Kakor ie iz tega poročila razvidno, je socialdemokratična stranka popolnoma razklana in razdrobiie-na.
Vlak je povozil v Cerknici,
kier progo preseka državna cesta, vdovo Frančiško Urbas in lieno devetletno hčerko Lojzi-ko. Nosili sta vsako jutro mleko na Rakek in kljub zaprtim za-tvornicama sta hoteli steči čez oro^ro, toda vlak jih ie zajel. Mater je popolnopia raztrgal da je bila takoj mrtva, hčerki pa ie odtrgal roki in nogi, pa je ostala pri živi i en ju. Prepeljali so io ta-\-oj v ljubljansko bolnico, kier pa je med operacijo umrla.
shod v Celovcu, na katerem bi bil on sam tudi glavni govornik. \i*»orf)v namen ie bil zasejati po celi Nemški Avstrij.i propagan-dične misli, za zedinienje Nemške Avstrije z Nemčijo v eno -amo nemško državo.
Ponemčeni župan mesta Celovca je baje napravil velik po-klon generalu Ludendorfu, ko ie slednii dospel v Celovec. Drugo razočaranje pa je Ludendorf doživel, kakor g-ovori poročilo na shodu.
Kakor hitro se je pojavil na iavnem prostoru ga je delavstvo obkolilo in opsovalo vse navs-križ. Klici, kot morilec, ubijalec mas. itd. so bili imer^a s katerimi so obdelovali Celovčanje Lu-rlendorfa. Delavci so napadli celo njegovo telesno stražo, katero mu je dodelil mestni župan. Mržnja do Ludendorfa ie naraščala s tako naglico, da se je bilo bati najhujšega. Zato so ga hitro odpeljali v neki tamkajšni hotel, kjer so ga skrili pred de-manstranti. kateri so zatem še celo noč demonstrirali po mestu ">roti Ludendorfovemu prihodu.
DENARNE POŠ1LJATVE.
Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo pc-Šiljatve v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo domačo pošto prejemnika.
Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust.
GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA DRUGEM MESTU.
Cene denarju se večkrat menjajo, mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJŠNE CENE SO BILE:
100 — Din.....$ 1.30 50 — Lir ............$ 3.15
500 — Din.....$ 6.00 100 — Lir ............$ 5 75
1,000 — Din.....$12.00 soo — Lir ............$27.50
5,000 — Din. ....$56.00 1000 — Lir ............$55.00
Vse pošiljatve naslovite na:
BANČNI	ODDELEK	"EDINOSTI"
1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL.

EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, ietrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday.
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL.
_________Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: 2a Združene Države za celo leto............................$3.00
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3.50
Za Chicago, Kanado in E^<ropo za pol leta________$1-75
»UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 ______L___Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez _____podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12' ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne ILlgr^S'..'7" za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
Ali je naša politika prava?
*	1	„
"Ko bi Edinost le bolj zmerno pisala in se ne bojevala vedno! Lepo mirno naj podučuje, če je katoliški list, sovražnike moramo itak ljubiti. Ako jo drugi listi napadajo, naj bo lepo tiho in naj kot katoliški list mirno trpi." Da, "nekoč smo celo čuli besede : "Če je Edinost katoliški list, zakaj se ne ravna po svetopisemskih besedah, ki pravijo: "Ako te kdo udari po desnem licu,
nastavi mu še levo." To je zapoved krščanstva."
* *
Mi smo že večkrat odgovarjali na te in enake obdolžbe in kritike in pojasnili naše stališče in povedali dokaze, da je naša pot prava.
Te dni nam je pa nek prijatelj slučajno opozoril na krasen članek, katerega je prineslo glasilo ameriške katoliške duhovščine, "The Ecclesiastical Review" v svoji letošnji februarski številki. Ta članek je krasen in nam je le žal, da nam manjka prostora, da ga ne moremo priobčiti v celoti. Tudi se pred vsem tika naše ameriške katoliške duhovščine.
Naj navedemo samo nekatere starke! Pisec pravi:
"Vzemimo, da kdo kakega služabnika Kristusovega, duhovnika božjega^ zasmehuje, žali ali udari v obraz. Ako bi se več dobrega doseglo z junaškim in možatim nastopom v obrambo, kakor pa s ponižna potrpežljivostjo, ki se le prevečkrat smatra samo za strahopetnost in zaničevanja vredno boječnost, se bo krepko postavil pred sovražnika vere in se pošlužil pravice samoobrambe katero mu že naravni zakon [daje. Ako napadejo volkovi satanovi njegovo čredo, ki mu je izročena, ne bo ji pridigal o duhovnih nasvetih (to je: ne bo jim svetoval skrajne potrpežljivosti. Opomba ured.) ne bo jim svetoval, naj se ponižno udajc češ, da si bodo s potrpežljivostjo pridobili zasluženje, ne bo jim kazal nebes, kjer bodo dobili plačilo in kjer bo vse trpljenje nehalo, temveč jih bo pozval naj se krepko postavijo v obrambo pravice, organiziral in vodil jih bo v odločilni boj proti krivici" . . .
"Večja čast božja mora biti vsikdar smernica vsega delovanja duhovnika božjega in to bo pa dosegel največkrat samo z odločnim zahtevanjem svojih pravic, samo s tem, da si bo odločno "branil svojo autoriteto in svoj vpljiv. . .
Te odločne besede v duhovniškem listu nas jako vesele^ kajti kar velja za katoliškega duhovnika v tej zadevi, velja tudi za katoliške lajike, in kar velja za lajike velja za katoliške liste. Zato so te besede za nas novo znamenje in nov dokaz, da gremo z našim listom in z našo politiko pravo pot, da je to prepričanje tudi drugih velikih mož sedanje dobe da je naša dolžnost danes, da smo odločni v obrambi resnice in pravice, da je katoliški radi-kalizem edino pravi način delovanja za vsak katoliški list.
Zato nas kake morebitne opazke od kakih ponižnih, boječih oseb ne bo ostrašilo, da bi ne šla naprej po začeti poti. Odločno in možato! Brez strahu in brez zavijanja; kajne, rojaki, da tudi vi tako mislite.
kqpali iz dolgov. Toda tudi to bi ne rešilo našega farmarja. Če pride do znižanja valutne vrednosti, bomo sledili evropejskim vzotom, kateri pa ne vsebujejo nikakih koristi v sebi. Potapljajo se od dne do dne v večje finančne bolezni, katerih se ne bojo ozdravili nikdar, dokler ne uberejo druge poti.
Finančni strokovnjaki so se doslej v tem oziru izkazali, kot pravi glumači. Uboge farmarje se samo slepi, a resnično kaj idealnega, ki bi se dalo imenovati pravi lek za to bolezen ne iznajdejo. Vse to pa kaže, da finančni strokovnjaki so relativni Wall streetu, ki jim daje sugestije za farbanje javnosti. In dokler bo imel glavno in zadnjo besedo Wall street je zastonj pričakovati, kakega idealnega leka za to gospodarsko bolezen, na kateri trpe naši farmarji.
I IZ SLOVENSKIH NASELBIN. |
U
<4*	*
* ♦
jjj	«a|i» *|at «1ft	*|» «|» ^	mJ«
•Ely, Minn. — Cenjeno uredništvo : — Iz naše severne mrzle Minnesote se le malo kdo oglasi v našem priljubljenem listu Edinosti. Zato sem se spravil k pisanju jaz, da poročam nekoliko novic v širšo slovensko javnost.
— Tukaj ie umrl pred par dnevi znani tukajšnji slovenski trerovec in mesar Mr. Takob Sm-rekar v 41. let starosti. Umrl ie po kratki bolezni. Vsega skupaj l*e bil bolan komaj 24. ur. U-mrl je na krvotoku, ki je naglo povzročil njegovo smrt.
Pokojnik je bival na blizu 25. let. Dolgo časa je * *T zapos-ljen v Mr. Kapšovi trgovini, nakar ie pričel trgovino in mesarijo na svojo lastno roko. Za sabo zapušča žalujočo soprogo in tri sinove izmed katerjh je najstarejši 12 let star.
PogTeb se je vršil zadnjo soboto iz sjovenske cerkve na tu-kaišno katoliško pokopališče. Pogrebne obrede je opravil tu-kajšni domači g. župnik Rev. Father Mihelčič. Pokojnika je spremilo k zadnjemu počitku lepo število tukaj šnih rojakov in
zmešali pojme v javnosti. Zad-niih par let je delavstvo mnogo oretrpelo po tem okrožju. Dolga brezposelnost ie marsikaterega zelo udarila, da se mu bo ta udarec poznal še par let. Delo se ie v zadnjem času res odprlo, toda kakšne so plače ja pa drugo vprašanje. Ni vse eno če delamo vsak dan, pa slabo plačo preje-mamo zato, ali pa če delamo samo po par dni, pa prejemamo ravno toliko. N. pr. lansko leto: sem jaz delal v nekem rudniku v Coloradi tam sem zaslužil približno za tri-dnevno delo toliko, kakor sedaj tu v topilnici celi| ^eden za, 6 dni dete. Sedai se mi j zdi tu skoro bolj tiransko kot^ Dreie. Seveda delodajalcem, se' to vidi napredek in mislijo, da se! Ie vrti do tovarnah, pa so fajn| časi, koliko pa plačajo ubogemu! delavcu, na to pa ne pomislijo. Delavstvo sedaj seveda dela. ker mora, ker je finančno izčrpano, a vendar to ni ničesar drueega, kakor tiranski sistem, ki ga s si-, lo do življenskega obstanka pri-J silijo do dela za katerega je ja-1 ko slabo plačan
Po rudnikih zaslužijo tudi tu-
i«'	iiu	1011111 iv|(tivu\ m	---------- ----------■ ---- ---
rojakinj med katerimi je bil po-| ka' malo boljše. N_. pr. Anaconda
kojni zelo prilnjblien. Sprevoda se je udeležilo lud; več slovenskih društev, h katerim je pokojni pripadal. Žalujočim izrekamo globoko sožalje! Pokojnikovi duši pa sveti večna luč nad zvezdami!
—	Igra "Moč Uniforme," katero ie priredilo dramatično društvo "Phoenix" v tukajšni auditorium dvorani, ie izpadla zelo zadovoljivo. Dvorana ie bila nabito polna. Vloge so imeli sledeči igralci: Mr. Toseph Komatar, Mr. Matt Kobe, Mr. Matt Ver-tin. Mr. Matt Rom, Mr. Adolph Dolinšek, Mr. Tos. Zobec, Mr Frank Merhar, Mr. Tos. Koci-ian, Mr. Tos. Gerzin. Mr. los. Mantel, in Mrs. Tohn Somrak, Mrs. T. Novak in Miss Marv Huttar.
Ieralci so vsi brez izjeme svo-ie vloge jako fino izvršili in občinstvo ie bilo izvanredno zadovoljno z lepo igro.
—	Delavske razmere 00 srednje. Ne moremo ravno oreveč zabavljati, pa tudi ne morem pohvalno pisati o njih.
—	Še nekai bi rad napisal o katoliškem tisku, za katerega se ravno ta mesec zopet agitira. Pri nas je list Edinost precej dobro razširjena, ie le malo hiš,
Družba ima v tej okolici kakih sedemnajst rudnikov. Tam še nekai plačajo, ker je zelo nevar-j no delo. Po topilnicah oa za najtežja dela prav beraško plačujejo, tako da ni za nobenemu sve-j tovati, da bi prišel v te kraje za delom.
Zimo smo imeli do zadnjih; dni jako milo in lepo. Zadnje dni pa je potesrnilo nekaj mrzle-! va tudi skozi naše kraje in bri-j ie, da kar šegače pod nosom. ;
Slovencev je tukaj precej. kij so pomešani s Hrvati. Pripada-' mo skupno h Slovensko-hrvatskii župniji sv. Petra in Pavla. Ra-1 zumemo se še precej dobro. Tudi naša podporna društva so! skoro vsa pomešana s Slovenci; in Hrvati. Društveno življenje ie še precej živahno, kljub strogi suhaški postavi, katera zelo ovira društvene prireditve.
Pozdravljam vse rojake širom Amerike.
M. G.
-o-
Cleveland, Ohio. — Redki so redki iz slovenske Ribnice ori sv. Vidu. Preveč so "busy" z ^letenjem "rejt in rešeit," ie reku Španov Tože, ko sva cajten-^e oregledvala, da bi najdla ka-iz naše Ribnice. Pa
Igra strokovnjakov.
Se ni dolgo tega, ko so se zbrali v Washingtonu takozvani strokovnjaki, da urede boljše razmere, za naše farmarje, kateri so bili občutno udarjeni, tekom zadnjih par let. Farmarski produkti. ki so padli za več sto procentov doli tekom zadnjih dveh let, so uničili marsikaterega srednjega in manjšega farmarja v Zed in jenih državah. Bančni zavodi, ki bi bili morali v takem slučaju podpreti zadolžene farmarje, so jim mesto tega odrekli vsako posojevanje in ubogi farmarji so bili prepuščeni na milost in nemilost usodi, kakoršna jih je zadela.
Finančni strokovnjaki pa, ki so videli vse te okoliščine so začeli farbati javnost z raznimi predlogi. Osnovali so zloglasno tarifno predlogo, ki prepoveduje oziroma onemogočuje uvažati kanadsko in evropejsko žito v Zedinjene države. Na podlagi te predloge, ki je sedaj v veljavi, resnično ne prihaja na ameriški trg tuje žito, vendar pomisliti je pa tudi treba, da je s tem izgu-. bila Amerika tudi trg v Evropi in drugje za prodajanje svojega žita. Predloga je sicer olepšana povišana in z olepševalnimi frazami zmagala, da je postala postava, v resnici je pa tarifna predora prav tako slab lek za gospodarsko bolezen, za katero bolehajo nasi farmarji, kakor če se vlije voda na goreče olje Far-marj, se pritožujejo še vedno naprej in se tudi bodo, ker na podlagi tarifne predloge, ne bo najti izhoda za naše farmarje iz gospodarske zagate.
Gotovi elementi so celo svetovali znižanje vrednosti valute na kar bi se farmarji, ko bi poskočila cena produktom na mah iz-
_________. ko "news ____________________^ „
kier se ne bi čital ta lepi kato-!nai bo kar hoče odločil sem se liski list, ki je za vsakogar zelo! napisati za Vaš list nekai iaz. poduči ji v. radi zanimivih novic V Smrekarjevo treovino sem šu,
in krasnih člankov.- Vendar se še dobe tudi ljudje, ki odrivajo od sebe katoliški list, pa hpdijo v cerkev, poleg teea pa imajo nod svojo streho liste, ki so proti katoliški. To nikakor ni pravne značajno. Kot katoličani smo dolžni podpirati katoliški tisk vsestransko. Če ea ne bomo podpirali mi katoličani sami. kdo ga pa bo? Naši nasprotniki gra tovo ne bodo. Zato pa ta mesec vsi na delo. Dajmo, da bomo dobili toliko naročnikov, za kolikor nas prosi uredništvo, tega
sem si kupil .pero in črne tinte, da vam napišem ta dopis. Pa mi nekam prav nič "dobro ne gre. Nevem, ali mi je Mr. Smrekar tako slabo pero in tinto prodal, ili na moia roka ni za pisavo. E-jo ali drugo bo resnica. Najbr-že da zadnje. Pa končaimo s špa-si in preidimo k resni pisavi. Na i prvo hočem Vam poročati nekoliko novic, ki so se zgodile v naši naselbini ta predpust.
— Mr. Rudolf Novak. sin do-bropoznanega Mr. Štefana Novaka in pa Miss Albina Križ-
ista. da bomo potem imeli svoj! man sta se naveličpl- samskega
lastni katoliški dnevnik. Rojaki to ie naša dolžnost.
S pozdjavom do vseh čitate liev Edinosti.
Naročnik.
Butte, Mont. — Delavske razmere najbolj zanimajo -vsako-ear raditega bom eotovo ustre-"rfJ» cenjenim čitateljemj če o-pišem nekoliko te. Kapitalistični listi so
pričeli
na vse kriplje hvalisati tukaišne „illM ^ upillMCI1 v volSK1 na delavske .razmere. Človek pa ki Francoskem. Star ie bil še-le 28
stanu in sta odšla v zakonsko življenje zadnio soboto. Poroka se ie vršila v slovenski cerkvi sv. Vida. Novemu paru mnogo sreče in zadovoljstva v novem zakonskem stanu!
— Imamo pa tudi vedno žalostne novice za poročati iz na-"e naselbine. Pred par dnevi ie umrl roiak Edward Zupančič, ki ie živel na 61. ulici. Umrl ie pravi io. na posledicah plina, s ka-^rim ie bil oplinjen v voiski na
živi pod utisom teh hvalisanih -azmer, kmalu uvidi, da ni vse ^kupai nič dru^e^a. kakor sama
let. Tu v Clevelandu zapušča ža ""*°ro sooropo in v Racine, Wis. apušča svoio žaluiočo ma-
1	t- ^ ... .---- ..	cvvtvj Adiuiutu ma-
nharna kapitalistov, ki bi radi ter. V Ameriki je bival vsega
Tržaški cerkveoi problem
rešitve/'
(Konec.)
opisnik nadalje pravi, da se še celo v Trstu slišijo
v	slovenskem jeziku. To je pač tukaj stara navada. Tako šel razmere v Trstu škof Bartolomassi in tako jih bo pus previdel je namreč kmalu, da bi bilo krivično za sfovensk nike, ako bi jim odtegnil službo božjo v njih jeziku. Italij od vseh strani pritiskali, da bi z njegovo pomočjo iztis~ cerkve Slovence, toda ni se udal. Tako dela pravi in zaved toliški škof.
Tudi moram omeniti, da so v Trstu dvoje vrste itali' verniki. Eni so dobri ljudje, ki radi hodijo v cerkev in se cerkvenega življenja udeležujejo. Drugi so katoličani sj krstni knjigi. Ti se čisto nič ne zmenijo za službo božjo, hočejo komandirati duhovščino in škofa. Ko so Italijani gospodarji položaja v Trstu, šo na enkrat zrasli ti nacior so zahtevali, naj se zvoni na čast d'Annunziju, so udrli v pri cerkvi sv. Justa, so hoteli določati ob kateri uri bo v tej
vi	maša in v katerem jeziku se bo pridigovalo. Mislili so, imamo škofa Italijana, ta nam bo vse dovolil. In ko so se pričali, da škof ne gre za njimi in zahteva v cerkvi zase co. so ga začeli javno napadati in zaničevati. Nekega d imel funkcije v stolnici koperski. Tam so ga napadli fašisti svoje varstvo si je naročil vojake od vlade, ki so mu delali žo od parnika po vsem potu do cerkve. Fašisti so stali za v in so klicali Abbasso il vescovo schiavo! (Proč s slovenskim fom!) Ne Slovenci torej, pač pa italijanski fašisti so zaj škofu njegovo službo. In ni čuda. Ko je bil v cerkvi sv. An Pad. v nedeljo duhovnik na leči in je imel krščanski nauk za venske vernike, so vdrli v cerkev fašisti, so splezali na lečo ii jansko napadli duhovnika, tako da je moral bežati pred da si je življenje rešil. Po Istriji so fašisti s tovornimi bili hodili pred župnije, so s silo naložili župnike, jih tepli in pirali in držali po več dni zaprte. Enemu,i<fci je bil prej de? poslanec — piše se Simon Črvar — so več 2 ob izbili in usmiljeno pretepli. Takih in enakih slučajev^e bilo več. O 1 tem preganjanju je škof poročal v Rim sv*. »Očetu Benediktu kateri je v posebnem pismu na škofa ostro obsodil aeloi fašistov in njih preganjanje slovanske duhovščine. O tem mu, ki ga je objavil tržaški škofijski list. je zvedelo ljudstvo di po sosednih škofijah in to je glavni vzrok, da fašisti za š Bartolomassi ja ne marajo. Take razmere so pač pripravne potrpežljivejšemu škofu zagreniti delovanje v škofiji.
Toda prišlo je še drugače. Že pred vojsko je več deset v tržaški škofiji vladalo pomanjkanje duhovščine. Vojska je napravila praznino na raznih župnijah. Sedaj pa je pr javnost, da vlada italijanska ne mara dati državljanstva t; duhovnikom, ki so rojeni v krajih, ki sedaj ne spadajo pod liio. če tudi so služili že 10 let ali 20 ali celo 3a let v škofiji žaški. Na ta način bo škofija izgubila zopet lepo število di nikov. Ce pomislimo, da je že sedaj 36 župnij praznih, 12 jih upravlja excurrendo, kaj bo še Ie v par letih, ko vlada žene posvetu tiste duhovnike, ki jim noče dati domovinske^ vice? To je britka rana za gorečega škofa. A v zadnjem čz prišlo še huje. Fašisti so začeli preganjati slovensko duhov' na prav nenavaden način. Vtihotapijo še po dva ali trije v ži šče in se s samokresom postavijo pred duhovnika mu naliieio posodico 300 gramov ricinovega olja in kličejo: "o bevere o te!" (ali izpiti ali smrt!) ter ga tako prisilijo, da izpije posili mu tekočino. Ali se je že kdaj culo kaj takega med kultura' liudmi ? In to je resnica, čista resnica, kar poročamo in če ' ba tudi z imeni tistih lahko postrežemo, ki so bili primorani ti se takim napadom fašistov."
Vse to. kar smo tu poročali, je moral gledati in britko ( dan za dnevom škof Bartolomassi. Ni čuda, da ga je vse po ma tako grizlo, da je spoznal, da ni več sposoben za vlado škofije in to tembolj, ker je začutil v svojem organizmu zen na hrbtenici. In sveta stolica je uvažila njegove pomi in mu podelila drugo škofijo. Meseca februarja se preseli v zole, v škofijo majhnega obsega v Piemoutu. V spomin in slovo mu lahko napišemo, da je bil mož pravičnosti in ga srca italijanske in slovanske duhovščine spremljala po potu 1 jen i a z željo, naj bi se do dobra zopet pozdravil in naj bi ga bi Bog še dolgo ohranil v blagor nove škofije
To smo hoteli resnici na ljubi poročati svojim katoliš bratom onstran atlantskega morja. Hoteli smo pribiti, da ni kar ie namerfal omenjeni dopisnik dokazati, da se namreč zaski cerkveni problem bližajo rešitvi,- ampak, da so še bolj kdaj zapleteni, toda ne po škofu in duhovščini, ampak edino po fasistih in italijanski vladi, ki bi rada nasilno poitalija v par letih dve tretjini Slovanov in katoličanov, ki bivajo zasko-koperski škofiji. Želimo pa, da bi se to dejstvo po ši svetu izvedelo.
skupaj o let. Bodi mu lahko tuja ^emliica!
— Nadalje smo izeubili pri društvu sv. Vida, štev. 2q K. S. K. T. zopet enegra člana rojakn Tohn Kostanjška ki je stanoval na Bliss ave. Pogreb se ie vršil zadnio soboto iz zcerkve sv. Vi-^a. Sorodnikom naše sožali^! Pokojniku pa R. I. P.
—- Nadalje je umrl roiak Ta-VoK Bergač stanujoč na 61. ulici. Pogreb se ie vršil zadnji ponedeljek^ Pokojni ie bil roien v Zejah pri Postojni pred*<u. leti. Tu zapušča svojo žalujočo soprogo, enega sina, eno hčer in eneo-a brata.
Moj dopis ie postal jako dolg in orosim g. "rednik, da nai i-majo usmiljenje z njim. Do prihodnjič se bom navadil kaj bolj lepo in gladko pisati in potem sem prepričan, da boste zado-volini z moiimi dopisi.
S prijateljskim pozdravom Poročevalec.
Richwood, W. Va. _ T
ie preminula ljubljena sop in mati Mrs. Helena Obreza 21. januarja v starosti let.
Rajnica je doma izpod ka. fara Cerknice pri Rakeku Notranjskem. Za sabo zap žaluiočeea soproga in sed otrok. Žalujočim izražamo boko sožalje. Pokoj niči Da I. P.	J.
Skof predavatelj na :
j Te dni je na univerzi v Li; i ob velikanski udeležbi zač< iz Meissna. dr. Christian ber, svoja predavanja o scheiu in krščanski morali." di pomenliivo znamenje či sicer eno razveseljivih.
Valutna konferenca v nuJ.V februarju ali marcu vršila v Londonu pod P» stvom Angleške banke v konferenca, na kateri ptooani vsi važnejši ' denarni zavodi.
IZ FARM.
Rothberry, Mich. — Kaj neki delajo naši farmarji, ko se tako malo oglašajo v javnosti in da je tako malo dopisov, in to v zimskem času, ko je vendar časa dovolj. Odgovor bo najbrže ta, da vsak rajši čita kot piše, kakor tudi iaz.
Zimo imamo tu v zapadnem M'"ch. lepo in ravno hudega mraza, in tudi snega ne veliko. Torej marljiv in napreden farmar se bo te prilike poslužil, in ne bo držal križem rok. Tako smo zdai največ zaposleni, z napravijanjem drv za prihodnjo poletje in zimo. Obenem sekamo grmičevje in zlagamo na kupe, spomlad zažgemo, in tako pustimo par let za pašnik, potem se preorje in postane njiva, ali travnik; tako gre leto za
ietie in mora biti človek zelo •ireviden. kajti v nasprotnem slučaju, ako bi se vrata nana-ma in z ]tzo odprla, bi io do-ul po nosu, da bi pomnil za ne-loločen čas.
Da nase gospodinje preskrbijo ob gotovih dneh razna okusna peciva, to ie gotova, stvar, oosebno krofe, če so opremljeni z maslom in smetano, mi farmarji zelo ljubimo* (Presneto, •»li mislite, da iih mi ne? Op. ured.) S tem pa ne mislite, da so taki kakoršnih.:- bil deležen 'Gre-nroY Daiga" pri# svoji zaljubljeni. Špeli na Cukajoga avenue. da bi si bil kmalu zobe polomil. ki je samo ene^a pojedel, laz kaj takega ne morem in ne smem trditi. Potem bi prišel v el'iko nemilost pri naših far-tnaricah, ako bi prišel sčasoma obisk k kakem na^m roiaku, i bil gotovo pozdravljen z met-
---------'	ivIU	i	—--—----- . .	w
letom, dokler ni farma izčišče- \\° hrbtu. Takih pozdravov pa na. Seveda kadar pa brije ostra i'az ne ljubim rajši po pravici burja in pometa s snegom, te- govern. Ko končno pride obed daj se pa mi farmarji poskrije- sem v trenutku na svojem memo po gorkih sobah, seveda po- stu mizi. ko se tako dobro tem ko ie živina nakrmi jena in okrepčam, mi srce zahrepeni po
še boljše, ako si nabaviš padal-nik kakoršnega rabijo zrakoplov-ci cesta namreč od postaje do mojega <foma je po enih mestih precei razvožena, a moj samo-drč v gotovih slučajih tega ne upošteva, on samo dirja dalje, kakor bi bil brez glave. V slu-čaiu, aa bi te vrglo ven ali celo zagnalo v zrak bi_ ti- morela ali padailnik čisto prav pr|šla, da se ne bi potolkel svojih suhih kosti. Kar bi gotovo vsi tvoji lancmani na Lawndale zelo obžalovali in te pomilovali. Za oovratek si boš pa že sam preskrbeli, posebno. • ako se oženiš, morda boš toliko štolc, da se boš celo z zrakoplovom nazaj pripe-ljal. Kar gotovo bi povzročilo ori tvojih prijateljih veliko zavidanja.
Na svidenje dragi Pavle!
S. jI.
IZSELJEVANJE IZ AME3IKE PADA.
YSEM
j Kakor Znano, ameriške priseljeniške oblasti označajo priseljence in izseljence ne le po dr-!
žavah, od koder prihajajo, mar-| naznanjamo, da nai se
PriselieniSlr#» nKiacf ^ X*? tudi po nar<*lnosti. V ura-'ori	lokalnih *aatoi__
no obTaiSe stotih n° fV~ dm statistiki s<> I^goslovani po **teri še niso dobili našega statistiko o priselje- narodnosti zapopadeni v treh peca stenskega Koledarja za
vfh nJIl1ZSel,eVan]U,te-kom pr" skupinah: i) Srb?, O-ncgorci tn to	Vsi naši lokalni zastoj
fis- Bulgari, 2) Hrvati in SWnc , »ik>	v zalogi naše Ko£
3) Dalmatinci, Bosanci in He*,-M-ir!e in od nie^a ga dobite brez-cegovci. Ako iz prve skuoinc ^d- -jAačn?» ko Ponovite naročnino oijemo one priseljence ki so! za naše liste* Za nenaročnike pa prišli iz Bulgarske, oziroma one '	KoleŽ?f 2SC> Stenske
ki so odšli v Bulgarsko, najde-i I**™?* J0*111"®	v sta«
mo. da je v prvih petih mesecih1 krai m Stane S postmno ^^ 30 ekočega fiskalnega leta prišlo' 1,12^ priseljencev in odšlo 1,025 V -t, -J	1 izsel'encev srbske narodnosti";	1
v prvih petih mesecih tekoče-[priseljevanje in izseljevanje v| — V vsako slovensko hišo mo-uskalneg-a let^Tod začetka tei skupini je približno v ravno- ra "Edinost!"
kalnega leta. Ta statistika je v-oliko zanimiva, ker bi se iz iste dalo sklepati.da je prešla doba velikega navala v domovino vrača j očih se priseljencev, ki se je poiavila po vojni. Doba izrednega izseljevanja je bržkone že minula, in se vračamo v normalnost.
li centov.
Upravništvo Edinosti.
v pravem redu. Potem se pa lahko do ene tretie ure popoldne še svobodno pritiskamo k našim starim, prosim, da me pravilno razumete, in, da me ne spravite v kako zadrego. Hočem namreč reči. pečem, ki so res v pravem pomenu besede hvale vredne v tem zimskem času. Pri tem se pa zabavamo s čitanjem zanimivih knjig in dobrih časpjkov, pri katerem nam hitrejše čas poteka. Seveda naše farmarice si ne morejo privoščiti, da bi posedale kar cele dneve, ko pride ura deset ali enajst, se že pripravljajo, da napravijo obed. Ker nočem delati napotia v kuhinji svoji boliši polovici, io večkrat pobrišem v nasprotno sobo, posebno kadar sumim, da bo kaj boljšega na mizo prišlo. V takih slučajih, ko imaio kuharice kaj več dela, se zelo rad^ jeze in kričijo za vsako malenkost. In pred takimi imam jaz velik rešpekt. Ko tako sedim v nasprotni sobi mi več-kYat udarja na nos prijeten voni. onih naših ščetincev, katerih spomin nam bo ostal skozi celo poletje, in katerih deli prihajajo od časa do časa posamezno Tia mizo, so tako mikavni, da
tisti rmenkasti tekočini, ki se ji pravi . . . No ne oovem! Mogoče bi tudi vi zahrepeneli po nji in jno.goče kje tudi iztaknili, in bi frtešili^ kakor jaz. Potem bi prišli v nemilost pri g. Volste-du, in mogoče celo sojeni po 18-tem paragrafu. Tega pa jaz nočem, da bi kdo radi mene moral v špeh ka_mrQf Ko ga tako zvrnem par kozarčkov, takoj postane*^ boljše volje in nise treba vam nič čudno zdeti, ako rečem, da dokler se mi bo tako dobro godilo, kakor zdai mi ni čisto nič če zima traja celih n mesecev. Pa recite, kar hočete!
Ker smo ravno v predpustnem časjL sem zelo radoveden, ako se misli naš Pavle ženiti. Torej, Iragi Pavle, ako misliš, skočiti v zakonski iarem, ti svetuiem, da >rideš pogledat v našo naselbino. Tukaj imamo par zalih ~vetk, ker si zauber fant, mogoče ti bo sreča mila in boš takoj 'slišan pri prvi, ko jo boš vprašal za roko. Ako prideš, mi sporoči o pravem času da te pridem počakati na postaio z mo-im avto. Mogoče si boš mislil, kai neki se hvali ta mišiganski 1 rmar, mogoče ima kaki stari
morda
RAZNOTEROSTI.
Qkn^ katedrale v Koelnu.
Med vojno leta IQ17. je odredila nemška vlada, da se snamejo vsa okna raz katedrale v Koelnu — staroslavne cerkve, ker so okna po svojih slikah na steklu neprecenjlive vrednosti in ker se je bilo bati poškodb od bombardiranja po sovražnih a-eroplanih. Okna so sneli in še le sedaj jih vračajo na prava mesta, ker ^so imeli strokovnjaki veliko dela, da očistijo barvano steklo od»prahu, ki se je nabral skozi stoletia. Slike se blestijo sedaj v svoji pravi svežosti in krasoti posebno okno nad ko-rom, ki predstavlia po svoji sliki Sv. tri kralie. Vse te slike izhajajo iz 14. stoletja.
Špekulacija bivšega nemškega cesarja. Kakor znano, se ie bivši nemški cesar Viljem, ki sedaj prebiva v Doornu, oženil v drugič s princezinjo Hermino. Za Božič ie rabil cesar večje svote lenarja in ie prodal nekemu an-gleško-amerikanskemu
>e jih navaden zemljan ne mo- in znucani škrep in da re ubraniti, da ne bi segel po mora celo svoje kljuse vpreči, njih. (Za Božio voljo ne delajte ako se hoče kam peljati, pa se " m po mestih takih skomin! že baha, da ima avtomobil. Pa < >p. ured.) Ko tako sedim na sto- to ni res dragi Pavle! Moi Ford In ne morem strpeti. da ne bi ima še vse štiri kolesa in niegov t "'»gledal, kai vse se kuha in pe- °r^anizem v njem dobro deluje, če. V takih slučaiih se poslu- Pritrdil sem mu na konceh p> / m da pogledam zkozi kliučav- *rebne zelene tablice z gotovi-nico. da me nibeden ne vidi, in mi številkami, ker ie v dokaz, nereče kako sem nedočakliiv. da mu ie odprta pot v svobodo. Seveda to je zelo nevarno ood- Ako prideš, ne pozabi marele, ali
julija do konca novembra IQ22.) se je priselilo v Združene Države 237,800 inozemcev, a izselilo iz niih le 45,082. Od teh je moških prišlo I28.Q33 in odšlo 30.810; ženskih prišlo 108.867* in odšlo 16,172.
Kar se tiče Tugoslavije, se je v teh petih mesecih priselilo iz Tugoslavije 4,063 ljudi in izselilo tia 1,271. Priseljevanje je torej veliko presegalo izseljevanje. V prejšnjem fiskalnem letu pa je bilo to ravno narobe, kajti tekom vsega fiskalnega leta 1022. ie bilo 0,733 izseljencev nasproti 6,047 priseljencem, V treh fiskalnih letih po vojni, začenši od 1. julija ioiq., se je skoraj 20,000 več ljudi izselilo v Tug-o-slavijo, kot se je iz nje priselilo.
Pred vojno je bilo priseljevanje vedno zanto večje kot izseljevanje. Vstevši za podlago narodnostne tabele . priseljeniške statistike, se ie v desetletju od 1. julija iooo. do 30. junija iqiq, priselilo 230.112 Tugoslovanov in izselilo 82,761. To priseljevanje ie bilo skorai vse pred vojno; tedaj je izseljevanje znašalo torej približno le 36 odstot. priseljevanja.
Ameriški Tugoslovani so torej do svetovne vojne vsako leto naraščali v številu vsled prebitka prišelievania; po vojni je njih
kinematografskemu, društvu pravica da	.----- ,—	uju
to fotografira niegovo drugo' število padlo vsled prebitka izse
~~ —--ievania, in začetek tekočega
fiskalnega leta bi kazal, da njih število zopet raste vsled prebit-
ji u. Drugače ie pri drugi skupini (Hrvati in Slovenci) : nasproti 3,360 priseljencem imamo le 143 izseljencev. Pri tretji skupini (Dalmatinci, Bosanci in Hercegovci) je pa razmerje: 404 priseljencev in 106 izseljencev.
HIŠA NA PRODAJ!
Proda se iz proste roke hiša s petimi sobami. Cena je $1300.00 ako se jo kupi takoj. Hiša je na lepem prostoru in se nahaja na 522Q S. Fairfield ave., blizu mst car line. Za vse nadaljne informacije se obrnite na lastnika na
naslov: 5222 S. Fairfield avenue!
Chicago, 111.
Cigarete
W>
DOBRE
i
SO!
Kupi te cigarete, hrani denar.
IO*
■
u
Prišla je prišla
PUSTNA NEDELJA

if v
Da, seveda je prišla in prav je, da je prišla, ker nas bo združila zopet vse v pritlični dvorani ^ naše nove šole na
VELIKI
ZABAVI
katere čisti dobiček je namenjen v korist naši ^ šoli za izplačevanje šolskih klopi in drugih po-^ trebščin, ki so nas stale veliko. č
Zabava se začenja ob 3. uri popoldne.
Ustop za maske je pa zvečer po 7. uri. Najlepše maske bodo dobile nagrade.
Vse maske morajo biti fine in dostojne. Ne-č dostojnim se ne bo dovolil vstop.
Vstopnina 50c.
Za obilno zabavo bo dovolj preskrbljeno. Pridite vsi in zabavajmo se skupno I Celo naselbino vabi k obilni udeležbi
CELA NASELBINA.
t A
•»oroko in eostiio za 10.000 do-'arjev. Na tei fotoerafiji ie videti ekscesarja Viljema obleče-negra v uniformp maršala, nje-jka Priseljevanja. <rova nevesta, oziroma žena, pa! :ma na elavi draeoceno kron d,. Vatero jei ie podaril za poroko' njen ženin in mož Viliem.
Zlata pariteta v Avstriji. Od
18. do 2t;. dec. ie bila določena zlata pariteta v Avstriji s 14.330 avstr. kron.
POZOR IGRALCI HARMONIK
	COOOOOO <
1	Joo0 0000 M
	OOOOOa« w
» 9 C t	>5030 _
•—- Afeik&di	1
	~_____ 1
	___ , . 1
	
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O.


i >
t
A t


ZASTAVE
bandera, reealije in zlate znake za slovenska društva izdeluie najbolje in najceneje
EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL.
NAZNANILO NAROČNIKOM.
Od raznih strani smo dobili zadnie čase veliko pritožb, da ne dobivajo redno lista. Šli smo k našemu poštarju na Pilsen postaio in se pritožjli. Poštar ie pa prosil, nai prosimo vse naročnike potrpi jen ia, ker na elavni Chicaški pošti sedaj preureju-iejo ves način poslovanja. To bo pa povzročilo več zmešnjav še nekoliko tednov. Ko bo pa enkrat ureieno. bo pa Chicaška noSta ena izmed najtočnejših. Poštar je povedal, da je poštni oromet v Chicaei od lanskega leta narastel ravno za še enkrat toliko. Zato ie bila preureditev nuina potreba.
Zato prosimo, naročnike potrpi ienia.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenienim naročnikom, priiateljem in dobrotnikom po državi Minnesota in Michigan, naznaniamo, da iih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki ie pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse. l*ar ie v zvezi z našimi listi Edinost. Ave Maria in Glasnik.-
Vsem naročnikom, priiate-liem in dobrotnikom ga naitop-leie priporočamo in prosimo vse prav prisrčno, da mu grejo • v vseh ozirih na roko pri razširje-niu-in agitaciji za katoliški tisk. ! Vsem. ki mu bodo izkazali bodisi že kakoršnokoli naklonjenost se naiprisrčneiše zahvaliu-■ iemo že v naprej.
Tiskovna družba Edinost.
Zakaj naš narod zaupa svoje bančne posle nam
Zato ker smo včlanjeni pri Federal Reserve Bank, kateri mesečno ročamo vse naše poslovanje, ker je naša banka pod vladnim in državnim nadzorstvom kakor tudi Chicago Clearing House Association in posebno pa še, ker imamo sposobno in izvrstno uradništvo in upravni odbor, hm smo si v teku tridesetletnega obstanka, radi nase poštenosti in točnost^ pridobili zaupanje za vse oddelke našega poslovanja.
VSAKI MORE PRI NAS
vložiti varno svoj denar,
kupiti prvovrstne hipoteke (mortgage),
poslati denar na vse strani sveta,
kupiti parobrodne listke za vse prekomorske črte,
kupiti državne, mestne, okrajne in obrtne bonde.
Ce ima kdo za krajši čas vložiti na obresti 1,000.00 aH več, urediti zapuščine, pooblastiti zastopnika svoje oporoke, aH pa urediti kako go»-po<fersko transakcijo, ali če ima, naj bo že posameznik, društvo ali xa-druga, denar za investirati, naj se vedno obrne na našo
NAJVEČJO, NAJSTAREJŠO IN NAJBOLJ POZNANO JUGOSLOVANSKO BANKO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, KATERA IMA NAD TRINAJST MILIJONOV DOLARJEV IMOVINE, in to je
KASPAR STATE BANK I
1900 Blue Island Ave. in vogal 19ste ulice
CHICAGO, ILL.
KAPITAL IN PREBITEK
$1,250,000.00
BANČNA TRDNJAVA JUGOSLOVANOV V AMERIKI
i L s - ' -
k:M

"EDINOST"
ZADNJA PRAVDA
ROMAN
Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hvbašek.
"Ne mislim tega. Jaz mislim sodnijske, kazni, kajti občina in farni urad sta vam dala lepo spričevalo in vas pohvalila kakor mirnega, tihega človeka, če izvzamemo to nesrečno tožarenje. Ali ste se pravdali n. pr. še s kom -drugim razen z bratom?"
"Bog ne daj! Saj sva si z Martinom sama nakopala dovolj
tožba."
Glej, tudi gospod državni pravdnik bi rad nekaj slišal od A-dama. "Nisem vas dobro razumel, ko ste poprej pravili o uboju, in gospodje porotniki tudi ne; povejte nam še enkrat, ste li imeli namen ubiti brata? Kaj ste mislili neposredno v trenutku, preden ste zamahnili z lopato in udarili ?"
"Kaj sem mislil?" se je skušal spomniti Adam. "I, mogoče ničesar nisem mislil, mrtva, strašna tihota je vladala v meni, tako nekako kot je za nevihte med bliskom in gromom/'
"Pa človek si vendar mora nekaj misliti," je silil tožnik.
"No, mogoče sem si takrat mislil/' je odnehaval Adam, "sem si mislil: Bog daj, da bi dobro zadel in ga ne zgrešil, da se ne bi dolgo mučil"
"To ste si torej mislili? Boga ste klicali — in ste zadnje morda celo molil? —"
"Da — mogoče! Prav rest pomolil sem; taka kratka molitvica mi je švignila po duši in po glavi."
" Pa menda vendar veste, da Bog pravi: Ne ubijaj —"
"Sedaj-le to seveda vem, toda takrat, v tistem trenutku mi to ni prišlo na misel. Sam skušnjavec je bil stopil vame in meni se je uboj zdel tako potrebno in neodložljivo delo, da sem pred njim pomolil, kot sem vedno vajen."
"In niti sedaj ne obžalujete svojega čina?"
"Kako naj obžalujem? Ali sem.mogel drugače? Da se ni zgodilo takrat, bi bilo prišlo do tega drugič. Priti pa je moralo, in da nisem jaz ubil Martina, bi bil moral Martin ubiti mene. Tako je bilo med nama."
Nato so izpovedale priče pod prisego. Mlinar, ki je našel mrtvega Martina, sodni izvedenci, ki so ga preiskali, stara Per-nuška, ki je v Martinovem gozdu nabirala drva, in glavno gobar Kratki, ki je v usodnem trenutku na travniku nabiral gobe.
"Niste li ničesar čuli, dedek?" ga je vprašal sodnik.
Starček se je razvnel in odvrnil: "Nisem noben dedek ; čeprav mi je osemdeset let, se ne ustrašim marsikaterega mladeniča. Vid in sluh mi služita, toda presneto bi lagal, če bi dejal, da sem kaj videl ali slišal. Res je. poldne sem čul zvoniti in sem molil — a slišal nisem ničesar."
Sodnik je zmajal z glavo in pritisnil starčka. "Menda ste pa vendar čuli vsaj prepir, krik. Mogoče ste .pozabili, pri vaši sta-
rosti ni to nič posebnega."	»
"Kakšna starost pa! Osem križcev, to zame ni nič, spomin mi, hvala Bogu, služi, spominjam se Rusov in Francozov, v Klen-či, sam sem se vojskoval na Ogrskem in v Italiji. Če bi bil kaj slišal, bi tudi povedal, saj sem vendar prisegel —"
"Velecenjeni gospodje porotniki," je začel naposled utemeljevati obtožbo državni pravdnik. "V kriminalistični zgodovini najdemo, malo zločinov, katere bi po svoji strahoti mogli primerjati s činom, ki ga je zakrivil obtoženec. Sveto Pismo nam takoj na prvih straneh predočujq podobno dejanje, katero je kaznoval Bog sam. Kakor je Kajn ubil s kijem svojega lastnega brata na polju, tako je tudi ta zločinec na travniku razklal rodnemu bratu z lopato glavo. Kri ubitega kliče za maščevanje proti nebu in zahteva kazni tudi tukaj na zemlji. Pravici je treba zadostiti, zločin, zagrešen proti naravnemu, državljanskemu in družabnemu pravu mora biti v dobro celoto svarilno kaznovan. Tavnost pričakuje od vas, slavna gospoda, da na vprašanje visokega sodišča odgovorite enoglasno — kriv. Če ni še umrl v vaših prsih čut za pravo in pravičnost, če so vam svete vezi sorodstva, storite svojo dolžnost in obsodite nele zločin, ampak tudi zločinca."
Tak je bil v bistvu jedrnati govor gospoda državnega pravd-nika. Govoril ga je rezko, odločno in je učinkovak
Toda že je vstal zagovornik. S čelom obrnjen proti poroti ie govoril sicer z usti k njej, toda z besedo je meril kakor s puščico na gospoda pravdnika. "Slavna gospoda," je nagovoril z zanosom in laskavostjo poroto, in že so se mu sipale iz ust besede in stavki kakor voda skozi odprtino v jezu.
"Bog pomaga i, ta ima namazanega," si je mislil Adam na svojem prostoru. Zopet je sedel in počival. Sedaj so ga pustili pri miru. Nihče ga že ne vprašuje več in on se je prepustil svojim mislim. Tako je preslišal začetek zagovornikovega govora, zlasti po vsebini mu je ostal neznan. Šele tedaj, ko'se je zagovornik razvnel, zvišal glas, jačil in pojemal z glasom, mahal z roko, je posluhnil tudi Adam.
"Moj varovanec je nedolžen," je slišal Adam. — Kar poskoči! bi bil in zavpil: "Nikar mu ne verjemite zvoditi vas hoče ta možic! Jaz sem kriv —" Toda molčal je in pozorno je sledil govorniku. Ta je nadaljeval: "Nedolžen zato, ker je ravnal v nujni samoobrambi in v nezavesti. Imel je najboljšo voljo živeti v miru, ljubezni in pokoju, toda dolgih petnajst let je bil neprenehoma dražen, ščuvan, razburjan. in to bi omajalo živčni ustroj, o-grozilo duševni mir in spravilo iz ravnovesja vsakega človeka. Spoštovani gospodje porotniki! Vaša zveneča imena so mi porok, ča ste dušeslovci. Zamislite se torej v duševni položaj obtožencev. kakor nam ga je sam tu v preprostih besedah opisal, i:, priznati boste morali, da je ravnal pod popolnoma nenavadnimi dojmi in vplivi. Bil je pijan."
"Kaj sem bil?" je skočil Adam. s svrrie klopi.
(Konec prihodnjič.)


Letna razprodaja po
• v
zmzani ceni!
ZA MOŽE IN MLADENIČE OBLEKE IN SUKNJE PO POSEBNI ZNIŽANI CENI OD 25% DO 33% POPUSTA!
Vse obleke in^suknje so iz najboljših izaelovalnic in narejene natančno, da prijajo vsakemu, ki jih kupi. Narejene so natančno po "ATLAS" vzoru.
PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO BOGATO ZALOGO OBLEK IN SUKENJ, KI SO NASTAVLJENE TE DNI PO: $19.50 — $23.85 —$28.50 — $33.50.
VSE FANTOVSKE OBLEKE, "MACKINAWS" IN POVRŠNE SUKNJE SO ZNATNO ZNIŽANE.
POSEBNE CENE SO NASTAVLJENE NA MOŠKE HLAČE!

V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.
DOMAČE PIVO!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT'? Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.


Starokraniske kose in drugo orodje.
EDINA AGENTURA ZA CELO AMERIKO CENE SO:
Kose močnejše Mol-douke z rinko in klučem, po $2.75, po 6 kos skupaj, ali več po $2.50; dolge so po 26- 28- 30 in 32 palcev.
Kose malo ožje Po-leranke- po $2.00. 6 kos skupaj ali več po $1-75-
Klepanje po $1.50, ta težje po $2.00. Brusilni kamni po
50c., ta veliki po 75c. Kosisča po $i-75 in po $2.00.
Oselniki plehnati po 50c. leseni po 75c. Srpi lepi, veliki za klepat $1.00. Motike ročno kovane (Struške) $1.50. Motike fabriške, močne po $1.25.
Ročno kovane plankače na Kranjskem, 3 funte teške za na desno roko $3.00.
Ta velike plankače z obema rokama tesati ,6—7 funtov težke $6.50.
Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročnino na:
STEPHEN STONICH, ' 105 Lake St.,	CHISHOLM, MINN.
V zalogi imam tudi najboljše vrste l£ubasove Harmonike iz Jugoslavije, tri in štiri vrstne, po štirikrat ogla-šene. kakor tudi fine literne steklenice, močne šlifane, pol litra cena $1.00 — en liter $1.50 po dva litra $2.00. Poštnino plačam na vse kraje.
Vse blago popolnoma garantirano. Prodaj amo tudi na debelo trgovinam.

E3S
v	+
% Dolžnost Slovencev v Chicago %
* * + * + + * + *
je, da riaio svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO " L AU N DRI JO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka. ki vodi to obrt. Kada/ imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dora voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Ci stimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO.
JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
* * * * * * *
CENJENIM ČITATELJEM naznanjamo, da bo-bo v kratkem •pričeli objavljat inovo zanimivo zgodovinsko povest
"ČRNA SMRT"
katero je spisal znameniti slovenski pisatelj Fr. Ks. Meško. Povest opisuje strašne razmere v Sloveniii izza leta 16is« in par desetletij nadalje, ko ie no Sloveniji kraljevala "Kuga — črna smrt/* od druge strani pa krvoločni Turek.
Prepričani smo da bomo s to zanimivo povestjo cenjenim čitateljem ze-'o ustregli. Obenem tu li prosimo, da si naj vsi, ki bi radi čitali to krasno oo-vest naroče na listi Edinost. Cenjene naročnike pa prosimo, naj pridno a -citira to ta čas za nove na->očnike. da bodo čitali od >ačetka krasno zanimivo povest.
Uredništvo "Edinosti/
IZPLAČILA
KO PRIDETE V CHICAGO
se ustavite pri Tohn Vidmarju na Blue Island avenue. Tam dobite naiboliše piiače, smodke in vedno čista snažna prenočišča.
TOHN VIDMAR
Slovenska erostilna 2346 Blue Island ave. Chicago.
v ameriških dolarjil^še vedno izvršujemo v zasedenehn ozem-liu v Italiii. Nemški Avstriji in drugod.
V Jueoslaviii ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedai izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar oa potnikom, ki rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarje.
Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovči-jo v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone.
Za dolarske pošiljatve računamo sledeče pristojbine: do Si >.00 po so centov, — od $1^.00 do $30.00 po 75 centov, — od $30.00 do $=;o.oo po $1.00, za izplačila, ki presegajo $qo.oo računamo 1 cent in pol od dolarja, ali po $i.«;o od sto dolar :ev. H tem pristojbinam je še ->ridiati za vsako posamezno nino.
•>ošiIiatev centov za pošt-
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1840 West 32nd Street.
CHICAGO, ILL.
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. 111.
Rojakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ-TA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotraj, pokladam stenski papir.
J Naiboliše delo, najnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
ZAJTERK! KOSILO] VEČERJAJ
Te tr i potrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k :
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
1912 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače
4' Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to!
! List Edinost l
.t. ____+•

+ * * * * + + * + + + *
4*
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nan; naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove, pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le^ to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Ali izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako
malo ali veliko. Poizkusite "pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago. 111.
Phone: Canal 0098.
+
4-4-4-4-
4-*
4*
4-4~ 4-
4-4-4-4* 4-4-4-
4*
4-4~ 4-4* 4-4-4-4-4-4-4* 4-4-4-
s