St 27. V Gorici, v soboto dne 25. aprila 1914 Izhaja dvakrat ua teden, 3n sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne, Stane na lejfco K *Q';--Vi" tete * "*?'*. "V^^' V*. » ... » 2'50 Posamične številke sta-, nejo ' . . ¦ . 8, vin. Na naroČila brez doposiane naročnine se ne oziramo. tečaj XUV. Telefon št. 83. .»Vse za narod, svobodo In napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Oosposki ulici št 7 v Ooricl v I. nadstr. na desno. Upravnlštvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v l. nadstr. na Jajo v Oorišld Tiskarni, Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. ~~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Manifestacijsko zborovanje goriškega akademičnega dijaštva. Celokupno slovensko goriško akade-mično dijaštvo priredi manifestacijsko zborovanje v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. predp. v dvorani »Trgovskega doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Poslednji dogodki in naše vseuclllš-ko vprašanje; 2. Naše narodne zahteve. Vabimo vso goriško slovensko javnost, da se udeleži v polnem števiki tega velevažnega nianifestacijskega zborovanja. Odbor celokupnega slovenskega goriškega akad. dijaštva. Izredni primanjkljaj deželnega proračuna za leto 1914. S tem, da jp stopil v veljavo že priob-čeni finančni načrt, se bode mogla pokriti s sedanjimi nakladami in z novimi državnimi preod-k a z i vsa redna potrebščina tega proračuna, toda ostala bi vseskozi nepokrita izredna potrebščina K 294.315. Izredni troški, ki so sprejeti v proračunu za leto 1914, so sestavljeni tako-le: a) iz prispevka za uravnavo Soče od K 104.000; b) iz podpor za zgradbo cest in mostov in za preskrbovanje vode K 155.015; c) iz raznih podpor K 35.300; .skunaj K 294.315. Da se bode moglo določiti, ali in v koliko se morejo te izredne potrebščine pokriti z izrednimi sredstvi, treba obrazložiti to le: Prispevek za uravnavo Soče in njenih pritokov. Ta prispevek od 104.000 K sloni na deželnem zakonu od dne 26. julija 1912 dež. zak. štev. 16, ki določa deželni prispevek K 1,904.200. »Tolminski piint" pred 200 teti. Te dni je poteklo 200 let, odkar je bilo obglavljenih na Travniku v Gorici več slovenskih kmetov »puntarjev«. V tisti' dobi je trpel ubogi kmet pod težo aavkov in robot. Delal je in garal kot črna živina, visoka gospoda pa je vihtela svoj bič nad njim in ga stiskala. Od časa do časa je zavrelo v ubogem trpečem kmečkem ljudstvu in sledile so nepokorščine, ali celo mali upori, ki so bili pa z grozovito-stjo uničeni. Na Tolminskem je bil očiten upor proti grofu Jakobu Antonu Coroninu po-četkom osemnajstega stoletja. Glava tega upora je bil Simon G o 1 j a s Kneze; sel je celo pred cesarja Leopolda pritožit se zoper stiske in krivice. Golja ni opravil nič, nekaj kmetov so zaprli, on je zbežal. Nekateri duhovniki so stali na strani ljudstva, zato so bili razkričani za hujskače. Preiskovalna komisija je imela obilo posta, ali opravila ni nič. V ljudstvu je vrelo___ Odprimo »Z g o d o v i n o T o I m i n-skega«, katero je spisal leta 1882. naš prerano umrli rojak profesor Simon K u t a r. Po načrtu pogodbe se ves potrošek za uravnavo Soče v znesku 11 miljonov kron vporabi in sicer 3 miljone do konca leta 1917. ih potrošek od 8 miljonov v dobi od leta 1918. do konca leta 1928 ter bode potemtakem znašal deželni prispevek do konca leta 1917 po 104.000 K in od leta 1918 do 1928 po 126.000 K (v okroglem znesku) na leto. Uravnava Sočejn njenih pritokov je brez dvojbe investicija tako važnega pomena, da opravičuje, zajeti posojilo z dolgo zapadlostjo, da se ž njim pokrije ogromni potrošek, ki ga bode zahtevalo to delo. Vzlic temu se je dež. računskemu uradu zdelo umestno predlagati, da bi se naj večkrat omenjeni potrošek založil na rečeni način in sicer iz sledečih razlogov: Pred vsem bi bil deželni zalog s tem neprimerno obtežen, kajti z oziront na sedanje stališče denarnega trga ne bi se moglo misliti na izdajo kreditnih papirjev pod 5% in v sedanjih razmerah ne bi se mogli niti taki- vrednostni papirji eks-komptirati za isto imensko vrednost. Ako se za izračunitev vzame kakor .podlaga izdaja vrednostnih papirjev po 5% obresti in 72% za amortizacijo (541/2 let) in da se ti papirji razprodajo po potrebi, dobimo, da bi bila dežela obtežena tako, kakor razvidno iz tega razpregleda: Leta 1913 57a% od 104.000 = 5720 K, namesto 104.000 kron. Leta 1914 57a% od 208.000 = 11.440 K, namesto 104.000 kron. Leta 1915 57-2% od 312.000 = 17160 K, namesto 104.000 kron. Leta 1916 57,>% od 416.000 = 22280 K, namesto 104.000 kron. Leta 1917 572% od 520.000 = 28600 K, namesto 104.000 kron. Leta 1918 572% od 646.000 = 35530 K, namesto 126.000 kron. Leta 1919 572% od 872.000 = 42460 K, namesto 126.000 kron. . Leta 1920 57a% od 998.000 = 49390 K, namesto 126.000 kron. Leta 1921 57*% od 1,124.000 = .56.320 K, namesto 126.000 K. Glede na omenjene dogodke pripoveduje dalje o »tolminskem p u n t U'< tako-le: ¦»Ali vse to je bilo samo pripravljanje za veliki »tolminski punt« 1. 1713. Na sosednjem Kranjskem so se kmetje večkrat šiloma upirali svojim grofom tlačiteljem. ali ua Goriško se taki punti neso nikoli razširili. Tudi ob času velikih uporov slovenskih kmetov 1. 1515 in 1573 ostali so bili Goričani mirni. Če pomislimo to iu znano poterpežljivost našega ljudstva, ki radovoljno prenaša, dokler more, razumeli bodemo, da je morala biti velika krivica, ki je razžalila pravočutje Tol-mincev. Sedaj neso bile cerkvene desetine ali grofovska plačila, nego d e r ž a v-n i d a v k i, ki so kmetom kri ugreli. Pravi uzrok je bil ta-Ie. Leta 1706 upeljejo po vsem Goriškem davek na meso (5000 fl. od vse grofije) In na vino (7000 fl.). Temu novemu davku so se Tolminci stanovitno upirali, zlasti od mesa neso hoteli nič plačevati. Za vino pa so morali mitnino plačevati, če so ga hoteii piti.'Splošni davkar za Goriško bil je nek B a n d e I, oster človek, ki ni ni-komu prizanašal. U izterjevanju davka bil je silno natančen, in kdor bi bil ostal le kaj malega na dolgu, kaznoval ga je brez usmiljenja, naj je bil gospod ali kmet. Ta \ Leta 1922 572%" od 1,250.000 = ($.250 K, namesto 126.000 K. ' Leta 1923 5l/,% od 1,376.000 = 70.180 K, namesto 126.000 K. Leta 1924 57a% od 1,502.000 = 77.110 K, namesto 126.000 K. Leta 1925 572% od 1,628.000 = 84.040 K, namesto 126.000 K. Leta 1926 57a% od 1,754.000 = 90.970 K, namesto 126.000 K. Leta 1927 57«//« od 1,880.000 •= 97.900 K, namesto 126.000 K. Leta 1928 57s% od 1,904.200 = 104.731 K, namesto 124.200 K. V -letih 1929—1967 bi ostal amortizacijski obrok enak in sicer bi znašal letnih 104.731 K, dočim v dobi 1968—1982 bi se znižal za letnih 5720 K v prvih petih letih in za 4930 K v ostalih letih. Res je, da, če bi se uveljavil gori navedeni razdolžitveni načrt, bi se v proračunih za leta 1912—1928 pokazal manjši potrošek, ki bi znašal v prvem letu 98.280 K in bi se znižal nato v prvih petih letih za 5720 K in v drugih nadaljnih letih za 6930 K; toda ta način razdolžitve bi zahteval ogromno svoto K 5,710.000, do-pin, ako se razdeli ves prispevek na proračune za leta 1913—1928, bi izdal deželni zalog samo okroglih K 1,904.000, torej izdatno svoto K 3,806.000 manj in vrh loga bi bili deželni proračuni od leta 1929 naprej razbremenjeni za izdatni letni potrošek 126.000 K. Končno se mora upoštevati jako važno dejstvo, da v smislu § 6. zakona od dne 26. julija 1912 bodo morali, ko se velikansko delo uravnave Soče dovrši, prispevajoči činitelji vzdrževati uravnavne naprave in ti potroški bodo po mnenju izvedencev prav ogromni ter se morejo računati na okroglo 2% torej več nego 220.000 K na leto. Od teh potroškov bode morala prevzeti 40% dežela in obrežni posestniki, katerim slednjim se ne bode moglo naložiti več kakor 10% od vse letne potrebščine; potemtakem deželni zalog bode obremenjen z najmanj 30% od vsega potroška, torej z nad 66.000 K na leto. Ta znesek se bode moral sprejemati v letne proračune od leta 1929 naprej, od vsestranska pazljivost in natančnost je mnogo koristila Bandelovemu žepu. Sin ubogih starišev je u šterih letih tako obogatel, da se je začel oblačiti kakor naj-veča gospoda. Posebno pa njegova žena je z dragoceno obleko prekosila najple-menitejše gospe. Zato je začelo nezadovoljno ljudstvo Bandela dolžiti krivičnosti in odertije. Po celem Goriškem so goder-niali, da to nikakor ne gre, da bi jedni stradali., diugi pa od njih žuljev sijajno živeli. Bandel je imel okoli sebe veliko dav-karskih poinagačev, ki so ga nadomesto-vali ter z dejanjem in svetom podpirali. Število takih pomagačev je rastlo od dne do dne, ker se ni nikdo iega posla branil, vedoč da pri tem obogati. Ti pomagači so pa imeli zopet svoje namestnike, in tako je vse mergoielo davkarjev. Zalo pa je tudi nevolja med ljudstvom vedno bolj rastla. Obrekovali so te davkarje, da je bilo kaj, ter pitali jih z »oderuhi i\ pijavkami«. Tolminci so bili že nekaj.let z davkom na dolgu, in Bandel jih je zastonj opominjal, naj ta svoj dolg poravnajo. Tudi Bandelov brat, ki je bil župnik na Senvidski gori, nagovarjal je kmete, naj se udajo in poplačajo zaostale davke. Toda kmete je to prigovarjanje tako raz- takrat namreč -— če se bode ravnalo po načinu predlaganem glede pokritja omenjenega prispevka, ko bode le ta, prispevek popolnoma izplačan. Ako bi se hotelo ta prispevek poplačati v daljši dobi, bi se sicer za leta 1913 —1928 olajšalo deželnemu zalogu letno breme, ki bi znašalo letnih 98.280 K v prvem letu odnosno 19.480 K leta 1928; toda ta dobiček bi stal deželni zalog o-gromno svoto 3,804.000 K in vrh tega bi bili proračuni od leta 1929—1967 oziroma, do 1982 leta obremenjeni razven z raz-dolžitvenimi obroki po 104.730 K tudi z letnim potroškom 66.000 K za vzdrževanje uravnavnih del. ItalijaA-nefia zveza in njene goslelice. H. Prav podučen za razumevanje zveze med Italijani in Nemci je bil volilni shod v Ginnastiki dne* 29. marca t. 1. Bombic je predsedoval temu volilnemu shodu in govoril je, ko se je po-veselil »zmage« v tretjem volilnem razredu, tako-le: »Volilni odbor je bil primoran, iskati prijateljske zveze. Lahko bi se bil ponovil slučaj leta 1912., da bi se bile strnile sko-ro ^se italijanski liberalni stranki nasprotne stranke v blok, da vržejo italijansko liberalno nadvlado. Topot je bila italijanska liberalna stranka uslišana od klerikalne, ki ni postavila svojih lastnih kandidatov, marveč je glasovala za liberalno listo. Koraki, storjeni pri Nemcih, so bili tudi uspešni. Videli smo z lastnimi očmi, kako so izvedli Nemci prvo volilno kampanjo v tretjem volilnem razredu. Ne le da so glasovali za italijansko listo, ampak tudi osebno so agitirali od hiše do hiše in vodili manj voljne /olilce na volišče. Za to vzpledno postopanje nemških volilcev je obvezan volilni odbor napram njim do velike hvaležnosti in zato sta bila sprejeta v listo drugega razreda dva Nemca.« jezilo, da izpode župnika iz fare in mu za-žugajo, da naj se ne prikaže več, če ne mu bode še hujša pela. Med tem se je na Tolminskem nati-homa snoval upor proti Bandelu. Središče tega upora je bila idrijska dolina, zlasti Sv. Lucija, Idrija, Roče in Šenvidska gora. Tudi Trebušarji, Čepovanci in Banj-škari so se počasi pridružili. Kakor 1.1628, tako so tudi zdaj nekateri šuntarji (Ivan Gradnik, Gregor Kobal, Lav-rencij Kragulj, Martin Munih itd.) ljudstvo zbirali, pregovarjali in zahtevali od njega denar za puntarske namene. Znamenje za zbiranje so si dajali se zvonom. Ves upor se je snoval na skrivnem, tako da niti tolminski grof ni nič od njega zvedel, posebno ker se je takrat u Gorici mudil. Povod uporu je dal zopet Bandel sam. Hotel je Tohnince prisiliti, da mu plačajo zaostali davek. Ko pridejo Tolminci sredi marca 1. 1713 po svojih opravkih u Gorico ter se hočejo z nakupljenim žitom in soljo mirno domov verniti, ukaže jih Bandel prijeti, ter s konji in polnimi vrečami ured na goriški grad zapreti. Kakor biisk se je raznesla ta novica po Tolminskem in razgrela kmetom kri. Mahoma se jih zbere 500, oborožijo se z lolgimi lesenimi palicami in kosami, ter BŽTdfei$-Je ptebral listo in z velikim odo-bravartjettt je bila sprejeta. Glede majorja Ditricha so si tolažili svoje laške duše s tem, da je rojen y Gorici .ter da zna furlansko. •. .. .-.:.•. ; Ko je nehal govoriti starin italijanske liberalne stranke Bombic, se je oglasil m 1 a d i n: d' r. D i b 1 a s, mlad odvetnik v Gorici. Tudi ta je pel o zvezi med Italijani in Nemci: »Potrebna je zveza Italijanov z Nemci in povdarjam, da ne gre samo za lokalni pojav v Goriškem mestu, marveč da so privedli si .ipaj Italijane in Nemce premisleki splošne politike in grozeče narodnostne razmere v sedanjosti, zlasti v Primorju; Italijani in Nemci se morejo zvezani skupnega sovražnika ubraniti, brez zveze, osamljeni mu morajo podleči. In zato glasujem za sprejem dveh Nemcev v volilno listo, kajti videli smo, kako je delala danes nemška stranica za nas. Pa tudi radi tega, da se ne bo moglo reči, da je italijanska zvestoba-goljufiva.« Zanimivo je, kako sta oba govornika povdarjala potrebo Italijanov, da se zve-žejo z Nemci — če ne jih bo konec. Stari liberalec Bombic je tako žvižgal, mladi liberalec dr. Diblas istotako. »Wie die Alten sungen, so zwitschern die Jungen«. Ničesar pametnega se niso naučili italijanski liberalni mladini. Le še bolj se bojijo kot starini, še bolj jim rahlja kosti strah ored Slovenci. Bombic je povdarjal, da volilni odbor je bil prirnoran, iskati prijateljske zveze tudi pri Nemcih, dr. Diblas pa pravi, da mora obstajati trdna zveza vedno in stalno med Italijani in Nemci, kajti brez te zveze — bo Italijanov konec! Italijani so obupali nad svojo bodočnostjo v Gorici in v Primorju sploh in Nemci so ona bilka, katera naj jih drži pokoncu. Nemci jih morda utegnejo nekaj časa še držati po koncu, ali za Italijane so bilka, katere se ti oprijemajo v brezupu; toda ta bilka se ob prvi priliki utrga in sami bodo. izčrpani v vseh svojih silah. Nemci se pač temeljito okoristijo s položajem, Nemci hodijo svojo pot, katero pa jim pomagajo utrjevati zaslepljeni Italijani. Kaj je res kje kak Italijan,, ki je prav resno prepričan o poštenih namenih Nemcev, Če je, je obžalovanja vreden. ' Nemci so v svojem glasilu v Trstu povedali čisto odkritosrčno, da njim gre za »fiationale Vorherrschaft«. V goriškem občinskem svetu hočejo vršiti podrobno narodno delo.... vsenemško delo v Primorju na sploh v sedanjem času pa je velika priprava za boj za »nationale Vorherrschaft«. To je pač jasno povedano. Nemci hočejo zavladati nad Primoriem — Italijani pa so tako kratkovidni, da sanjajo o — nemški poštenosti in uljudnosti, v kateri ni nikakih agresivnih namenov. Ouem Deus perdere vult___ .Preped.' Neki grof Teja je izdal pred kratkim knjigo, v kateri prorokuje svojim rojakom, kako bo v Kvropi v 1. 2106. Ker je knjiga zelo zanimiva, prinašamo na kratko njeno vsebino. Avtor popisuje položaj v letu 2106. Nemčija še obstoji, Avstrija pa je že davno razpadla. Del nemških dednih dežel se je priklopilo kot zavezniška država Nemčiji. Velikanska slovanska država se razprostira od skrajnega severa do Adrije. Francija je propadla vsled degeneracije in bliža se svojemu zatonu. V Angliji pa je nastal nov kmečki narod in jasno se vidi krasno plemensko izpopolnitev. Nemčija je postala zaščUnica »svetovne kulture«; toda nemštvo pada grozovito hitro. Poleg 80 milijonov Nemcev živi 25 milijonov Poljakov in 10 milijonov mongolskih kulijev, zadnji za težka dela in za dopolnitev armade. V okvirju Nemške države so nastale tri samostojne poljske Vojvodine: Šlezija, Poznanjsko in Westfalsko. Svetovni liberalizem Nemčije je povzročil, da je postala središče industrije. Kmečki stan je v Nemčiji izumrl. Tu so samo svetovna mesta, v katerih živi pestro mešano prebivalstvo v suhem materializmu, rafiniranem uživanju, v brezsramnem seksuelnem treningu in v glupem estetstvu. Vojaški duh Nemcev je končan. Cesar Kristijan je zaljubljen v svobodomiselne svetovne nazore in je čisto zanemaril vojsko. Državni kancelar Trackleben in vojni maršal Goldstein skr-be le za večen mir in za dobre kurze. Nemštvo, ki je Še ostalo plemensko čisto se združuje v Urdinski loži, ki pa je utis-njena vsled izjemnih zakonov. Najboljši ljudje so se izselili v Južno Afriko, kjer se je ohranil zdrav narod z normalnimi dr-j žavnimi in vojaškimi institucijami. ! Tu je nastal nepričakovan dogodek. Pri nastopu vlade cesarja Fridriha VI. stavi vsemogočni slovanski kralj Vladimir neizpoinjive zahteve nemški državi in prične vojno s Švedsko. Z ^rozo spozna mladi cesar nezadovoljive razmere v armadi, popolno desorganizacijo vojske in mehkužnost svojega naroda. Kakor nek* daj rfarm al Rašid pregleda svoje mesto, vidi plemensko in krvno sramstvo,. orgije v zavživanju kokaina in opija, onečašče-nje nemške literature in umetnosti, strast občinstva po senzaciji, skratka vse tipične znake, da propada plemensko narod, da je v duševnem in telesnem razsuhi. i Končno se obrne mladi cesar na zad-- nje in zdrave ostanke Nemštva na ljudi iz Urdinske lože in imenuje njih poglavarja j državnim kancelarjem. S pomočjo teh in kmetov iz Švedske ter Afrike j« napad v Slovanov odbit. j To je kratki obseg knjige. Gotovo je . sicer, da se ne bo vse tako zgodilo, kakor { napoveduje grof Teja. Ali kljub temu je knjiga zanimiva, ker kaže dovolj jasno položaj nemškega naroda, ki je plemensko padel in zgubil narodno voljo. Brez-miselni seksuelni ekscesi ne samo družab- se podajo na pot u Gorico, 27. marca zjutraj. Pri solkanskem pokopališču jih sreča tolminski grof Jakob Anton C o r o n i n i, ki se je bil z baronom O r -jlone u Tolmin namenil. Grof praša krne-• te, kam da gredo, in ti mu odgovore, da so. namenjeni u Gorico, da naredijo z Bandelom račun zaradi njegovih stiskanj in krivičnega obnašanja proti Tolmincem. Grof jih je skušal potolažiti in pregovoriti, da n'aj se vernejo domov, ali vse zastonj. Zato se oberne grof in odjezdi hitro u Gorico ter pove vso stvar deželnemu glavarju Leopoldu Adamu Strassoldu. Ta se precej napoti z nekoliko dragoni in 40 mušketirji u Solkan. Od tu pošlje najprej dva poslanca do Tolmincev, da bi jih prašala po uzroku prihoda. Ti odgovore, da so prišli zahtevat, da se izpuste njih rojaki iz zapora. Na prigovarjanje poslancev, Inaj določno izreko svoja zahtevanja, ker jim nauzočni glavar izvestno ne bode kratil njih pravic, odgovore* Tolminci, da še le takrat razložijo svoje pritožbe, kedar se dogovore" z ujetimi rojaki. Ker se poslanca dolgo nesta vernila, poda se glavar osebno k ' upornikom, spremljan od dragonov in' mušketirjev. Prizadeval si je na vso moč Tolmince pomiriti, aH tudi njegove besede niso imele zaželenega uspeha. Zato ukaže glavar zbrane razkropiti in največe kričače ujeti. Ker neso hoteli Tolminci odstopiti, začeli so vojaki med nje streljati. Pri tej priložnosti je bil jeden Tolminc ustreljen, dva u Sočo pahnjena, 25 so jih pa ujeli. Vsi ostali so zbežali po cesti proti Sv. gori. Ujete so odpeljali na goriški grad, kjer So rnirno in brez mrmranja prenašali sramoto, ker jih je glavar zagotovil, da se ne bede nikomu nič zalega zgodilo. Še tisti dan umaknil se je tudi Bandel z vsem svojim imetjem na goriški grad. Tudi vse Goričane je osupnil ta dogodek. .Raznesla se je bila novica, da hoče drugi dan blizu 5.000 Tolmincev in Kanal-cev u Gorico pridreti. Zato ukaže goriški glavar, naj posede solkanski klanec jeden oddelek deželnih brambovcev, podpiran od nekoliko mušketirjev. AH ko so se razkropljeni Tolminci drugi dan zopet zbrali in z novimi prišlici pomnožili, sporazumeli so se brambovci z uporniki in se jim pridružili, mušketirji pa so morali u Gorico zbežati iu naznaniti, kaj se je zgodilo. KmaJu potem pridejo tudi Tolminci na Travnik. Tu obstopijo glavarjevo hišo in začnejo od njega zahtevati, naj izpusti ujete rojake ter naj jim izroči zaperte konje in blago. Glavar jim ponuja konje in blago, tiih krogov, temveč tudi literarnega in it-rnetniškega sveta, so v knjigi »Prepad« določno slikani. Vse to je nekako zrcalo, kam pride narod, če nadaljuje svoj razvoj v sedanjem smislu. Pismo iz Amerike. Wltt, 0. aprila 1914. Malokedaj se čita kak dopis iz Amerike, zato sem se namenil jaz nekoliko poročati. Kmalu bo leto, ko sem odšel v Ameriko s parobrodom »Austro-Ameri-kane«, ali nič kaj nisem bil zadovoljen. Že v začektu radi vožnje iz Trsta do Nevv- ] Jorka, ki je trajala 16 dni, pa k sreči v naj- j lepšem vremenu; ako bi bilo slabo morje, J traja gotovo kaki dan več. Ako kdo misli i potovati s to družbo, bolje je, da si vzame drugi razred ali pa vzame kabino, v tretjem razredu ne svetujem nobenemu potovati. Ko pride parnik v Patras na Grško, spustijo ljudi iz raznih balkanskih držav v tretji razred in se narod tako zmeša, kakor prešičja jed (otrobi in zelje, krom- ¦ pir in korenje). Vprašanje je; kaj pride iz tega. Velika trgovina z lazicami; kateri ' jih ima, tisti jih prodaja in kateri jih nima, *' jih mora kupiti. Druge parobrodne družbe imajo za te ljudi posebej prostor in vsak si lahko pridrži, kar ima s seboj. ! Sedaj so razmere tukaj slabe, ker se težko delo dobi. Veliko tovarn je zaprtih in katera tovarna dela samo po tri dni v tednu in s polovico delavci, po večjih mestih je dosti brezposelnih delavcev 50— 60—70 tisoč; torej ne svetujem nobenemu rojaku sem hoditi, dokler se razmere kaj ne zboljsajo. Enake razmere so v premo-gokopih; tudi večinoma delo počiva. Z linijskimi delavci je stara pogodba potekla z zadnjim marcem, nova še ni podpisana, ker se ne morejo sporazumeti s pre-mogarskimi baroni; ako ne pride do spo-razumljenja do konca aprila, izbruhne stavka. Samo v tej državi nas je premo-garjev 175.000 in se vsi kličemo bratje med seboj; zraven so še tri druge države, pa je povsodi ena organizacija. — Prvega aprila sem se napotil v sosednjo državo kaj dela poiskat. Res lepa dežela. Vse cvete, jablane, hruške, breskve in še. drugo krasno drevje, ko v državi Tlinois še vse spi kakor pozimi. Prišel sem v mestece flamton, ki ima kakih 30 tisoč prebivalcev ali je dve tretjini zamorcev, mislil sem: tukaj ne bo nič kaj dobrega, ker nemajo nobedne organizacije, črnec dela za vsaki denar. Šel sem tudi malo mesto ogledat, kar naenkrat se zbere okoli mene kakega pol, tucata črnčkov, črni kakor oglje 8—10 let stari. Zaprosili so me (Jak giomi ču) in dal sem jim paket tobaka, in naložili so pošteno vsak en čik. Nato so pričeli tako skakati in peti, da je bil najlepši cirkus; mislil sem, ko bi imel te črnčke v naših trgih in vaseh, bi še dober cirkus napravil. Blizu mesta Hamton teče mala reka, seveda teče samo v deževju, na okrog je bolj močvirnat svet in stoji dosti vode; ako se hočejo mirno domov verniti. AH uporniki neso bili s tem zadovoljni, nego so hoteli tudi svoje rojake osloboditi. Ko glavar vidi, da Tolminci ne odstopijo od svojih zahtev, obide ga strah in sklene umakniti se na grad. Svoje vrednosti in dragocenosti spravi na tihoma u kapucinski samostan in skrivej se poda skozi Podturn na grad. Goricam* so imeli s početka velik strah pred Tolminci. Ali ker so videli, da nobenemu meščanu nič zalega ne store, začelo jih je zanimati vedenje Tolmincev. Ti so bili strogo disciplinirani: Ostro je bilo rned uporniki prepovedano, kateremu koli Goricami kaj zalega storiti, če se to posebej ne ukaže. Kdor bi le hlebec kruha nzel in bi ga ne plačal, ta se ima koj na mestu ustreliti .In res se ni nikomur nič zalega zgodilo, razen Bandelu. Z grada je bil začel glavar novo pogajanje s Tolminci. Ti so zahtevali od njega, naj jim izroči Bandela, da se bodo ž njim pobotali. Ali glavar jirn samo obljubi, da hoče natanko preiskati,, koliko je Bandel preveč uterjal. in da to hoče Tolmincem vestno poverniti. Med tem so se podali nekateri na S t u d e ne c in so začeli razdirati Bandelovo hišo. Ker je bila zaperta, odkrili so streho in poprodali iz hiše vso posodo po nizki ceni. Bandela v teh vodah se pa velikanski moskiti zvalijo. Strah me je bil pred temi komarji in še tisti večer sem se povrnil nazaj v llinois. V državi Illinois so pričele ženske hlače nositi, dobili so vse volilne pravice. Imeli smo 7. aprila volitev seveda vsako mesto zase. Ti volilci so »suhi« in »mokri«. Ako je večina »suhih«, morajo biti gostilne zaprte; ako je zmaga »mokrih«, se pijača toči in se vsak pomoči, kakor mu je ljubo. Ali tukaj je bolj nevarno, če je človek preveč »moker«, policaj ga samo za ramo potipa in že stane to 5 dolarjev. Ob vsakih volitvah se tudi vreme spremeni, tako tudi pri nas je 8. aprila padal sneg. I. U. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na Jfclodoo trpoCe neprekoaljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenSicaml. Cena orig. škatlje K 2- Ponarejanje se sodnijsko laslcdnje. Hollo-VD Frane, žganje in sol r.a ribanje tlvota. — BoleClne olajSnfoče in o*rep(ajoCe sts-roznano sredstvo proti trganja In prehlajenja vsake vrsta. Orifi-. steklenica K 2*— Na prodaj po vseh lekarnah in miiodilnicah. Glavna lekarna I. M0LL, c, fn kr. dvorni taloZnik, Dunaj, Tuchlanben 0. Dobiva se v Gorici v vseh lekarnah in mirodilnieah. vrelec. Dleteifčna namizna pijača z obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo in izmeno snovi. %ia Zalo koncentriran medlclna-ten vrelec, pri poro I ji v prt kroničnem želodčnem kataru. Oonati Zdravilen vrelec največje vsebine svoje vrste. Zlasti uporaben pri kroničnem Src* vesne.n kataru, obstipactil ŽolCnin .kamenih, tolSSioi trganja, sladkovni boluzni. Zaloga: A, Seppenhofer-Gorii ni nihče branil, tako se je bil že vsem pristudil. Sedaj zahtevajo Tolminci z nova svoje ujete rojake. Ker ni bil glavar precej pri volji to željo izpolniti, žugali so mu, da si bodo sami poiskali pravico šiloma, in da bodo tudi njemu hišo razdejali. Prestrašeni glavar uvidi sedaj, da st ne da s Tolminci nič opraviti, izpusti jim še j' tnike in da pismeno zagotovilo, da bo.' Tolminci od sedaj slobodni pristujc-ne* i davka. Izpuščene jetnike so sprem- j lji> uporniki z neizrečenim veseljem in I i.pitjem. U procesiji šli so vriskaje če/. Travnik. 28. marca zvečer začeli so se Tolminci vračati proti domu. Nekteri so se obernili čez sočki most u Berda in zanesli iskro upora tudi med Brice, katere so na- I šuntali proti grofu in Bandelu. Drugi so | ostali še do 29. u Gorici. Hoteli so razde-jati še hišo grofa d e 11 a T o r r e, ali bil" ] je že prepozno. Oradiščanski glavar je bil poslal 30f. vojakov na pomoč goriškemu* Ta je ukazal tudi štiri tope z vso posadk" z grada na Travnik spraviti. O rad pa je izročil meščanom in študentom u varstvo. Omenjena straža je ostala tri dni na Travniku, dokler niso Tolminci popolnoma odšli. Nazaj grede razrušili so tudi hišo ka- Priloga ..Soče" š\27. z dne 25. aprila 1914. IliUloululilU ollullll hlo""sl ' ' I Dru f Trpisti Dom, k; t I soživljei Na shod! I lia§jh ai, I Na shod! Slovenci, udeležite, se jutrišnjega sho- da v Tfgtokenl^p^u;^ in naj se "' '""' "*' ' " " ' ***"*" "t*-*- " wipripravljajo za jutnshji dan z bokserji številu. Slovenska naša akademija mfž dina .ski.ouje ta shod, ona hoče spregovoriti glasno besedo o zadnjih dogodltih, o? našem vseučiljjskem vprašanju, o naših narodnih zahtevah. .Bdeči|u, je, ptaviča, kdor se oglaša in "zahteva, doseže pravico. Dnevni red shoda sam na sebi je tak, da vabi in privabi. Slovenca v Trgovski Dom, nastale pa t se; še posebne okolnosti, ki rjas silijo h kar največji udeležbi. Italijanske vodilne kroge v Gorici, ki neizmerno sovražijo Slovence ter se v njih kuha posebna jeza radi letošnjih občinskih volitev v našem mestu, je razsrdilo' naznanilo o slovenskem shodu tako, da so hitro sklenili, da morajo imeti tudi italijanski študentje shod, in sicer tudi jutri, Ob isti url, ob 10. dopoldne in točki dnevnega reda njihovega shoda glasita tako, kakor naši! Shod italijanskih študentov se ima vršiti v Ginnastlki, torej malo proč od Trgovskega doma, po shodu pa hočejo imeti demonstrativen obhod po mestu! Slovenci! Vsak izmed nas čuti, kaj nameravajo Italijani! Mi rečemo le to i Naš shod se mora vršiti! Mi, Slovenci, ne bomo izzivali nikogar, mi hočemo le mirno in dostojno povedati svoje zahteve in protestirati prbt krivicam, ki se nam gode — izzvani pa se bomo znali braniti! Slovenci! Vaša narodna dolžnost Vas kliče, da; se udelež te jutrišnjega shoda v kar največjem številu! P r i d it e!! Italijanske nesramnosti. Z vso surovostjo, ki mu je lastna, se je zagnal »Corriere«, glasilo kamoraške, irredentovske stranke, v Slovence radi jutrišnjega shoda. V : Ta zloglasni listič kriči, da je vabilo na shod slovenske akad. mladine nov in-zult od strani Slovencev, da je to nov dokaz, da nas nič ne vstavi v pridobivanju, da teptamo pravice drugih, ki se vstavljajo naši pohlepnosti. Iiizult torej je naš shodi Slovenec v Gorici bi motal molčati in pridno rediti Italijane, potem bo dober in nlorda se ga prime še kaj italijansko-goriške kulture, kaj ne? Da nas nič ne vstavi v pridobivanju — to je res; in sicer v pridobivanju pravic; trii ne teptamo pravic drugih, ampak dobiti hočemo svoje, katere nam teptajo Italijani. V pridobivanju naših pravic nas ne sme nič ustaviti! Naši slovenski visokošolci so tujci v Gorier — pravi »Corriere«. Tujci so m iz Gorice jih podi in shod naj imajo »nel-t' alta montagna« ... No, no, le počasi, naj premišljujejo rajši, da če bi ne bilo slovenskega dotoka v Gorico, ki se je po-italijančil, bi ne bilo današnjih italijanskih kričačev v Goriškem mestu! Se Bombica nalskega dacarja, ki je pobiral.u Bande-lovem imenu davek na vino. Domov prišedši znesejo se Tolminci nad onimi, ki se neso hoteli upornikom ondriužti in u Gorico iti. Jednemu posujejo hišo, drugemu poberejo posodo, tretjemu izpijejo vino itd. Dober uspeh ti Gorici opijanil je Tolmince. da sami neso vedeli, kaj bi počeli. Malo dnij po -dhodu iz Gorice zbere se zopet kakih 600 Tolmin-cev in Kaualcev, ki jo skupej urežejo proti Solkanu. Iz Gorice jim pošljejo zopet dva konjika. nasproti, katera jih pra-šatsu po.kaj so zopet prišli. Ko.'Tolminci k razlože svoj namen (kakošen?) in ob3ju-hijo; da bodo mirni ostali, verneta.se .poročnika k glavarju. Misliti je, da so se tudi Tolminci na to domov vernili. Med tem se je bi! upor razširil po Berdih in ne dolgo pozneje tudi po vipavski dolini, zlasti u Rihenbergu. Saj so imeli kmetje povsodi jednak uzrok pritoževati se čez tlačenje od strani svojih grofovskih,gospodarjev. Na zadnje r.o se tudi D^vinei -uzdignili proti svojemu grajščaku in tako je postal upor skoro občen po vsem Goriškem. U tej stiski prosi goriški glavar u zvezi z drugimi gvaj-5MI Pomoči z Dunaja. Vlada pošlje koj 700 Hrovatov ter.nekaj pešcev in konji- bi ne bilo« če bi ne bilo v Gorico njegove slovenske matere iz naših Gor! Družabnega soživljenja naj se naučijo slovenski visokošolci, tako priporoča »Corriere«. Priporočilo za družabno soživljenje je na mestu pa ne na naslov naših akademikov, marveč na naslov Italijanov sploh in njihovih..študentov pose- in palicami, ker to pač zabranju>e »la con-vivertza: sociale«! * Napadati in žaliti Slovence to nameravajo jutri Italijani. Mi smo dobro informirani, kako so že najeli znane cestne pretepače, razne pomočnike v italijan-; skih botegah in sodrgo, ki naj pri demonstrativnem obhodu po mestu v z n a m e n-ju italijanske kulture napada Slovence! Vse imajo izborno aranžirano... No, kakor rečeno: napadeni se bomo znali braniti! Napadali ne bomo! Italijani pridejo od vseh strani. Pridejo iz Trsta, iz Trenta, iz Dalmacije, iz Istre — torej ves italijanski »ja* mer« iz vseh neodrešenih dežel bo zbran jutri v Gorici! Slovenci, pridite v obilnem številu na shod! Narodna dolžnost Vas kliče. Vojna med Mehika in Zjedinjenimi državami. Vojna se je pričela« Pod okriljem mogočnih topov anieri-kanskih bojnih ladij so izkrcali v pristanišču Veracruz Amerikanci svoje vojake. Ob enajstih dopoldne se je pričelo izkrcar vanje. Prvotno je občinstvo čisto mirno gledalo izkrcane čete, ki so tekom četrt ure že zasedle poštni urad in nižje ležeče dde mesta. Kmalu pa se je pojavila 800 mož močna četa Mehikancev, ki je pričela boj z Amerikanci, ki so začeli prodirati v notranje mesto. Mehikanci so jih sprejeli z ognjem iz pušk, nakar se je vnel ljut poulični boj. Y boj so tudi posegli meščani, ki so iz hiš streljali na Amerikance in so se s tako silo uprli Amerikancem, da ti niso mogli zavzeti gornjega mesta. Kakor se zatrjuje je samo pri zavzetju carinskega poslopja padlo okrog 200 Mehikancev. Amerikanci imajo 4 mrtve in 21 ranjencev. — Po zavzetju pristanišča hočejo Amerikanci vdreti v glavno - mesto, da tam vpostavijo Huerti nasprotno in sebi prijazno vlado. Drugo vprašanje pa je, če bo tudi tako šlo, ker je zelo verjetno, da se pobota Huerta z vstaši, potem' pa ne bodo zadostovale te čete, ki jih ima sedaj Amerika. Včerajšnja poročila tudi že potrjujejo, da so se združili vstaši in vladni pristaši prec( pristaniščem Tampico. Ta vest je amerikansko vlado silno potrla, ker je ona čisto gotovo računala na pomoč vstašev. Vsled bombardiranja pristanišča Veracruz pa se je zjedinil ves me-hikanski narod proti Amerikancem in se- kov. Ti so u kratkem času vipavske upornike ukrotili in polovili. Kakih osem dnij pozneje poči v mestu z nova glas, da so Tolminci že zoret na potu u Gorico z namenqm, d|a Hrovate preženo, plemiče pobijejo in jetnike rešijo.. Tolminci so se bali, da bode glavar tudi ž njimi tako postopal, kakor f z Rihenberžani. Dolžili so ga nepostav-nosti, češ da si prilastuje izvršujočo oblast, katera gre samo cesarski komisiji. Glavar se prestraši pred Tolminci in pokliče berž Hrovate iz Rihenberga ter jih pošlje u Solkan. Tudi korminski grof in sodnik zbereta kakih 400 mož in jih peljeta verh Sv. Martina, ker so nameravali Tolmači tudi u Berda udariti. Ali ko so ti slišali, da so jim Hrovate nasproti poslali, ostali so rajše doma. Dasiravno se nčso Tolminci več ganili, pošljejo vendar čez osem dnij Hrovate na Kanalsko in Tolminsko, kjer se nastanijo po vseh vaseh. Hrano so jim morali krneti deloma sami dajati, deloma iz Gorice robotaje prinašati. Ker so se Tolminci rnirno obnašali, ostali so Hrovati le nekaj dnij med njimi. U tem času so ujeli sedem načelnikov upora in potem so odšli nazaj u Gorico. Ali Goričani so se še vedno bali Tolmin- daj že lahko govori Huerta, da postavi proti UniM 4,000.000 vojakov. Mehikanci hočejo braniti svojo neodvisnost, pa naj traja vojna tudi 25 let. Mesto Veracruz še: rii povsem v rokah Amerikančev. Mehikanci so se ljuto branili in so zasedli sredi mesta pomorsko akademijo, odkoder so obsuli amerikanske čete s pravim dežjem.Jirogeli< da so se morali Amerikanci umakniti. Nato so pa začeli bombardirati akademijo veliki toi: povi iz ladij, ki so v kratkem vse poslopje razrušili in pokopali v svojih razvalinah mehikanske vojake. Boj se je nato nada-r Ijeval po ulicah z vso besnostjo. Vsako hišo sq morali amerikanski vojaki naska-kovati z bajoneti in da ni bilo topov iz ladij, bi bili še danes Mehikanci gospodarji celega mesta. Vsled topov so se pa morali Mehikanci umakniti in so se nato utrdili na gričih okoli mesta. Mehikanski vstaši proti Amerikam cem. — Vodja mehikanskih vstašev CaT ranza je bil pri Amerikancih zelo priljubljen in samo njemu na ljubo ni bil prepovedan uvoz orožja v Mehiko. Sam je dobil obilo orožja od Unije in z amerikam skim orožjem bo sedaj. Caranza moril Amerikance. Pa ne samo Caranza je nasto-pil proti Amerikancem. Stari vodja vstašev Zapata, ki si je ustanovil že lastno državo, se je podvrgel Huerti. Aristokracija je ponudila mehikanski vladi vse svoje avtomobile in konje, ljudje vstopajo prostovoljno trumorna v armado, vsa Mehika je proti Zjedinjenim državam. Vsi politični kaznenci so pomiloščenj in vstaši morejo vstopiti v inehikanskp armado z istimi stopnjami, kot so jih imeli med vstaši. Po zavzetju Veracruza počivajo sovražnosti. Amerikanci so preslabi, da bi mogli prodirati proti sredini dežele, Mehi^ kanci pa še niso zbrali dovolj vojske. Kakor pa pravijo zadnja poročila, koraka 20.000 Mehikancev proti Veracruzu, ki ga hočejo na vsak način zopet osvojiti. Velikansko vznemirjenje Se povzročita vest, da pluje japonsko brodovje proti Mehiki, Politični pregled. Cesarjeva bolezen. — Zdravstveno stanje cesarja se še ni prav nič zboljšalo. V noči ga močno nadleguje kašeij in se tudi težko odkašlja. V zdravniških krogih se zatrjuje, da ni cesarjeva bolezen neposredno nevarna, k^r je prenehal pljučni katar in ima cesar le še bronhialni. Nevarnost pa je, da postane ta kroničen, kar je posebno za stare ljudi zelo opasno. Včeraj popoldne se je cesar izprehajal po schon-brunnski galeriji, kac ga je precej utrdilo, v splošnem se pa počuti dobro. Avstrija in Italija zasedeta Albanijo? — Iz Peterbur~a poročajo, da zasedeta Avstrija in Italija vsled abnormalnih razmer v Albaniji jadransko obal. Vest je precej neverjetna. Pogajanja radi orientskih železnic razbita, — Ker vztraja Srbija na odkupit orientskih železnic, so se pogajanja med cev in zato si izprosijo na Dunaju novo četo vojakov, od katere pošljejo jeden oddelek na koharidsko mejo. Tolminci so strahoma pričakovali izid preiskave, ki se je imela začeti proti načelnikom punta. 29. julija dospe u Gorico sodnijska komisija in u kratkem se začne preiskovanje in zasliševanje. Pritožbe zoper Bandela so trajale več tednov, na grajščake in njih sodnike so letele ostre pušice in Tolminci so mnogo tožili zoper svoje župnike. Toda upornikom je vse to malo pomagalo. Po stari okrutni navadi primorali so jih z nateza-njem in racMčnim terpjnčenjem, da so obstali in priznali svoje uporno vedenje proti svoji postavni .cosposki. Meseca aprila 1714 je bila konečna obravnava. 150 Tolmiricev je bilo obsojenih za več časa u zapor na goriški grad. 18. aprila se je oznanila obsodba glavnim šuntarjem, t. j. načelniku tolminskih punlarjev Ivanu Gradniku, šestindvajsetletnemu mla-denču, ter G r e g o r j u K o b a 1 u, Lovrencu K r a g u 1 j u in M a r t i n u Muri i h u, da bodo razčetertjeni in njih premoženje zaplenjeno. Kazen nad obsojenimi Tolminci se je izveršila 20. aprila na Travniku onde? kder stoji sedaj steber sv. Ignacija*. Odse- Avstrijo in Srbijo končala. V Belgrad je že prišel zastopnik orjentskjlv železnic, da se pogovori, glede. Juipčije. Angleška kraljeva rocjbjna v Parizu. —-Z velikim veseljem, je te dni pozdravljal francoski narod vladarsko hišo zvezne Anglije. Pariz je bil. v zastavah in priredile so se razne svečanosti. — Istočasno pa sta imela tudi Sir Edvard Grey in francoski ministerski < predsednik D|ou-mergue, sestanek, na katerem sta ugotovila popolen sporazum, ki vlada med obe. ma vladama. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Posojilnica v; Ajdovščini 50 K, g. Fr, Ster-gar, nadučiteij v Desklah, 5 K, županstvo v Ajdovščini 50 K, neimenovana št. 1 za april 2 K, neimenovana št. 7 za april 5 K, g. Anton Kutin in g. Viktor Bežek kot skupiček maslene štruce 5 K, g. Franc Fon, trgovec v Sv. Luciji, mesto venca na matern grob 20 K, g.a I. Urbančič-eva I K S9 vin., g.a I. Draščik-ova 46 vin., — Na mesečnini je došlo 231 K 80 vin, . Za družbo sv. Cirila in Metoda je darovala g.čna Birtič K 2. G. Čuš Valentin je prišel k volitvam iz Južno Tirolskega. Potne stroške v znesku 30 kron je daroval Narodnemu odboru. Srčna hvala zavednemu volilcu! Domače vesti. Nastopno predavanje, dr. Ilešiča na zagrebškem vseučilišču. — Profesor dr. Fran Ilešič, je bil imenovan, kakor je znano, za privatnega docenta slovenskega jezika in slovenske književnosti na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu. Nastppno predavanje bo imel danes v soboto, dne 25. t. m. ob 5. popoldne. Umrl je v Gorici po dolgem bolehanju g. Josip Rovan, bivši trgovec, s,tar 47 let. Pogreb bo jutri popolp/ne. Naj' počiva v miru! Visoki gostje v Goric,!, — V. Gorico je dospel v sredo rumunskimin. predsednik Majprescu. s s.vojp,družino. Pospela je isti dan nadvojvodinja. Madridska s svojo dvorno damo. Visoki gostje so bivali v ho-tehu »Siidbahn«. • ; . . Z. J, Ž. podružnica Gprica. sklicuje javn' železničarski sjiod v nedeljo dne 26. aprila 1914. ob 3Vs uri popoldne pri »Zlatem Jelenu« v Gorici (in ne, kakor je bilo objavljeno prvikrat na 3. maja). :>S!ov. pol. društvo« se je obrnilo na c. kr. poštno direkcijo v Trstu, da zviša razpoložnino pri c. kr. poštnem uradu v Solkanu. Prošnji je bilo ugojeno z odlokom 24 marca 1.1. S tem je ta nedostatek, katerega so čutili zlasti solkanski obrtniki in trgovci, odpravljen. »Jadransko korespondenco« je začei izdajati v Trstu g. Andrej Munih. Uredništvo je v ulici Vassari 7. Umrlo je v Gorici v času od 5.—11. aprila 16 oseb; rojenih je bilo v teiri časii 20. kali so jim najpoprej glave in potem raz-četertili njih telesa. Pojedine ude so potem obesili pri Solkanu, u P a n o v g U in u .vrojini. DrugI dan so usmertili [Štiri druge Tolmince in 23. aprila so ob-glavili zadnje tri: Matijo Podgorni-ka, Andreja Laha jn ar j a in Valentina L a p a n j o. Vsi tolminski "župani so morali nauzoči biti pri izverševn-njii obsodbe. Tako se }e sveršil za našo' deželico , žalostni upor. Kazen je bila ostra, glede na to, da so bile pritožbe Tolmincev opravičene. Na drugi strani se pa ni nič storilo za zboljšanje stanja stiskanih kmetov. Kakor pri vseh drugih uporih, tako tudi pri tolminskem neso gledaji na to, da bi. odstranili najpoprej. uzrok upora in ga za bodočnost nemogočega naredili, nego hoteli so le z ostrostjo kazni ostrašiti kmete pred vsakim jednakim početjem. Tako ni ostalo stiskanim podložnim tudi zdaj drugo, nego upanje u boljšo bodoč-nosst in mirno prenašanje sedanjosti. U spomin na ta dogodek pa je ostal Tolminceni pridevek »puntarjev«, in s to psovko zmerjajo goriški pobalini gorske prebivalec sploh«. V Škrbtai Je izvoljen za župana na§ I pristaš g. V i k t o r Adamič. I Bregini, Lorfe, Robedlšče in Livek — I J 00 let pod Avstrijo. — Leta 1814. meseca I septembra je bil na Dunaju kongres, na I katerem se je sklen lo, da se ima Bene-1 škc povrniti Avstriji Po vladinem pove-1 lju so zajedno uredil mejo med Goriškim I in Beneškim tako, kakor še dandanes ob- j stoji, Takrat so pridružili Goriški deželi I in sicer tolminskemu glavarstvu občine I Bre^inj, Logje, Robedišče in I Livek; to je 49 kvadratnih kilometrov I sveta. — Stoletnico hočejo po teh občinah I . letos slovesno praznovati. I 7. septembra 1913. in ne 7. decembra, j — V članku »Italijansko-nemška ž,veza in j njene posledice« v torek se je urinila po- I mota gledč dneva, katerega je imel pred I očmi člankar. Mišljen je dan 7. septembra I 1013. in ne 7. decembra, kar s tem po-1 pravljamo. I Iz deželne umobolnice so pustili V I kratkem nekega Riharda Karničnika in ga I poslali domov v Gradišče ob Soči. Te dni I pa je hotel napasti neko žensko z nožem. I Prijeli so ga in zvezali. — Karničnik, taka I Jaška imena so po Furlaniji! Z voza ie padel Jos. Mezzorana iz Fare in si zlomil desno roko in se poškodoval tudi na nogi. Zdravi se pri usmiljenih bratih. I Padel ie z zida 2 m globoko 32 letni železniški uslužbenec Filip Berlot v Kanalu. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Izpred sodni je. — Bivši trgovec For-nizzj ie bil zašel v denarne težkoče. Ponaredil je iiekaj menic, potem ie pobegnil pa se zopet vrnil/ Sodnija v Gorici ga je obsodila na 7 mesecev ječe. Življenje si je hotel vzeti 37 letni rlermenegild Petarin iz Ločnika, delavec v Podgori. Prerekal si je nekoliko žile, ali prenesli so ga hitro k usmiljenim bratom v Gorico in je sedaj zven nevarnosti. Prihodnjič si najbrže ne bo več rezal žil; sedaj, je rezal pa se je še pravočasno skesal. Izpred okrožne sodnije. — V četrtek se je zagovarjal pred tukajšnjo okrožno sodnijo 18 letni Anton Rakar iz Breginia radi nenravnosti. Ker se mu pa ni mogla I dokazati nobena krivda je bil oproščen. ' Kdo spije liter žsania? — V Vilesa v Furlaniji sta stavila Ivan Marko in neki Travain. kdo da spije liter žganja. Pila sta in pila. ali še ni soil pol litra Tvan Marko, ko je padel na tla, zadet od kapi. Travain na leži bolan. Mestna sodba soriška dobi 3 nove jfodce. ki so te dni napravili potrebne izpite. Pišejo se: Rudolf Bizjak. Leopold B a n d e v in Ivan F11 a r d. Italijanske krvi ni nič v teh novih fantih! Vedno reenicolo, ki je obrfolžen žs-lienl* veličanstva! — V goriške zaoore *o pnneliali iz Červiniana nekega Lenarta Rossija. delavca iz Italije, ki je obdoben, da ie zagrešil žaljenje veličanstva. Dan na <*an snravljaio v zanore take ticke iz Italiie. ki v naših deželah v zahvalo, da kradefu t« domačinu kruh izpred ust, za-. srrešajo žaljenie veličanstva. — No, reči se mora. da avstrijske oblasti so skrajno "opustliive r*roti individuom, ki prihajam čez meio! Odtod pa toliko sitnosti ž njimi in toliko troškov! Radi Koliuflfe fn obrekovanja je bil obsojen Andrej Hvala iz Dolenie Trebuše na dva meseca ječe. Andrej Rijavec pa vsled telesne poškodbe in napeliavanja k krivemu pričevanju na tri mesece je*e. Ker se všteje pri kazni preiskovalni zapor mpra Rijavec le še tri dni odsedeti. Bližajo se srečni časi za one cenjene čitatelje, ki na podlagi današnje priloge glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke.industrijalne banke v Ljubljani na-roče izborno skupino 5 srečk na 62 mesečnih obrokov po K 5.25, oziroma skupino treh srečk na 62 mesečnih obrokov po K 3.25, .kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočim se jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tudi še nadaljni dobitki. Mesečni obroki za te izborno izbrane srečke, ki imajo svojo trajno denarno vrednost, so zares nizko nastavljeni, vsled česar je vsakomur, ki hoče pa varen način poskusiti svojo srečo s srečkami, dana k temu izvanredno ugodna prilika. Ker izhaja ponudba od velike in zanesljive slovanske banke, jo priporočamo. V rabeljskem rudniku je zasulo 56 letnega rudarja Gašparja Vencla iz Loga pod Strmcem. Odkopali so ga sicer hitro, pa je bil že mrtev. V Kanalu je bilo na vojaškem naboru od 141 fantov potrjenih 50; . V Poljublmt gradijo neko hišo. Zidarji so povečinoma regnicoli, ki si kuhajo sami svojo polento. 23 letni Ant. Polizotti iz Karnije ?" kuhai, kar se zvrne velik kotel vrele vode in sicer nanj. Opečen ]e močno po telesu, vsled česar so ga pripeljali v goriško bolnišnico. Central-Bio. — Jutri, v nedeljo od 5. do 8. ure zvečer sodeluje pri predstavah voj. godba. Domača politika. Y?flfcc žaljenje po mestnih ulicah v Gorici jutri si slovesno prepovedujemo. — Od vseh strani nam prihajajo poročila, kaj vse nameravajo Italijani za jutri ob pohodu po mestu! Mi drugega ne rečemo nego to: da se ne damo žaliti po goriških ulicah! Naj se ravnajo po tem gospodje Italijani in Čuvaji javnega miru in reda v Gorici! Shoda jutri se izvršita lahko oba: I slovenski in italijanski; slovenski v Trgovskem Domu, italijanski v kurniku poleg Telovadnega trga. Samo Italijani naj opustijo nameravano izzivanje in napadanje Slovencev po shodu! Tako izzivanje ! in napadanje preprečiti, to je dolžnost čuvajev javnega miru in reda. — Ako bo pa tako, kakor hočejo Italijani — pa naj bo! [ Posledice bodo nosili odgovorni faktorji! I »Marameo, čari burloni!« — Kdo je | zložil to Slovence skrajno žalečo cestno popevko? Zložil jo je prvi podžupan dr. Češčuti, uelasbil znani sodnihk v Gorici I eonardo Vinci. V Solkan so nas podili v tej pesmi — mi pa smo stali v Gorici, smo tu in bomo! V tisti pesmi pojejo, da »a Gorizia benedetta tutto tutto xe talian«. Dandanašnji je treba tekst nekoliko pospraviti; glasi naj se na dotičnem mestu: »Marameo. čari burloni, ritorne pur a Milan, che a Gorizia benedetta poco noco xe talian«! Izvolitve ravnatelja Hribarja za zastopnika Kranjske trgovsko-obrtne zbornice v državnem železniškem svetu vlada ni.potrdila in sicer radi___»panslavi- stischer Umtriebe«. Hribar se je odtegnil političnemu živlienju, ima na kupčijske zveze s slovanskim jugom. To so »pan-slavistische Umtriebe«. Ce Slovenec le pogleda čez mejo, ie že nevaren državi, Italijani lahko hodijo v Italijo s svojimi srčnimi željami. Nemci v Nemčijo, ali ti so vsejedno zvesti avstrijski državljani, Slovenec, če gre čez mejo, usranja pa »pan-slavistische Umtriebe«. V Primorju se kak laški župan lahko udeležuje irredentistič-| nih prireditev, lahko hodi tožit v Benetke i svoje irredentovsko gorje, nič se mu ne zgodi, še znova ga potrdijo za župana — če bi Slovenec kaj takega napravil, bi ga i vrgli v ječo. Čudna je pravica pri nas! I »Corrieru» se studi naš boj proti Ita-i lifanom; studi se mu ta boj pač, k e r s e mu studi pošten boj za pošteno .stvar. Pravi, da obrekujemo laške libe-I ralne poštenjake, da lažemo o njih itd., da j se poslužujemo nepoštenih sredstev itd. Dragi »Corriere«, pozivamo te, naznani, kaj je ostudnega na našem boju, povej slučaje, ko smo obrekovali laške poštenjake! Z besedo na dan! — Le to rečemo tu, da ostudno je to. kar pripravljajo Italijani za | jutrišnji dan! Vse se smeje v Gorici brihtni pripom-I nji laških študentov na lepakih, s katerimi j vabijo na jutrišnji shod, da je namreč ta j shod v interesu vlade, ker da se je izja-| vila, da treba zboljšati laško-avstrijske odnošaje... .Goriški irredentovci bodo i zboljšali te odnošaje: zboljšati jih hočejo ? napadanjem Slovencev: to ie v interesu vlade po mnenju laških visokošolcev! j Kakoršni ljudje, taka politika! Prosvefa. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) priredi v soboto, dne 2. maja 1914 v dvorani »Trgovskega Doma« KONCERT s skladbami Antona Lajovlca. Sodelujejo: Gospod Josip Rijavec, tenor, orkester c, in kr. pešp. št. 47. in zbor »Pevsk. in glasb, društva«, pri klavirju g, A.'C. Eržen. Vspored: L a)Adagio, b) Andan-te, c) Capricio, orkester. — 2. a) Napitni- ea, b) Vodica čista, c) Črna lutnja, d) Bolest kovač, mešani zbor. ~- 3. a) Jaz pa vem, b) Spleen, c) Večerna, d) Svetla noč, g, J. Rijavec, pesmi s klavirjem. — 4. Gozdna samota, ženski zbor z orkestrom. ~- 5. Poljub, b) Serenada, c) Hi! g. J. Rijavec, pesmi z orkestrom. Dirigirata: Orkestralne točke g. J. O. Pešta, kapelnik c. in kr. pešp. št. 47, vokalne in vokalno-orkestralne točke g. Jos. Michl, vodja »Pevskega in glasbenega društva«. Začetek točno ob 87a uri zvečer. — Med proizvajanjem posameznih točk bo dvorana zaprta. Cene: Fotelji 4 K, I.-III. vrsta 3 K, 1V.-VIII. vrsta 2 K. balkon 2 K, galerija 1 K 50 vin. Stojišče 1 K. Dijaki, vojaki in člani pevskih društev 60 vin. »Oljki«. — Mojstrsko odo našega goriškega slavca »Oljki« je uglasbil priznani slovenski skladatelj p. Hugolin Sattner in se je te dni z velikanskim uspehom proizvajala v Ljubljani. Pod spretnim vodstvom mojstra Mateja Hubada je pro-izvalo 160 pevcev in orkester 60 članov to krasno kantato dovršeno, da je vsa kritika polna hvale. P. Hugolin Sattnerju je bil za njegovo vzorno delo poklonjen med glasnim odobravanjem natlačeno polne dvorane krasen venec. Upamo, da slišijo kantato »Oljki« tudi Slovenci v drugih mestih, osobito v Gorici. DOPISI. Iz goriške okolice. V Podgori so se vršile občinske volitve v ponedeljek in torek. Zmagala je naša narodna stranka. V tretjem razredu je dobila glasov 234—256, v drugem od 32 do 53, v prvem od 12—13. V tretjem razredu so imeli socialisti glasov 82—86, v drugem 1—5. — Imena izvoljenih stara-šin priobčimo prihodnjič; da je med temi tudi župan Klančič, se razume po sebi. Vsa čast zavednim volilčem! — Volitve je vodi! okrajni komisar g. Znideršič. Iz tolminskega okraja. Sten. dne 19. TV. 1914. — Sklicujoč se na določilo § 19. tisk. zak. z dne 17. decembra 1862. prosim slavno uredništvo, da priobči z ozirom na članek v »Soči« št. 21, z dne 9. aprila 1944. pod naslovom »Iz tolminskega okraja. Slap ob Idriji.« sledeči popravek: Ni res, da nekateri zastopniki krajnega šolskega sveta nič ne vedo o sklepu glede premestitve šolske sobe. temveč nasprotno je res, da so na zanisniku seje krajnega šolskega sveta z dne 22. februaria 1914. podpisani vsi udie krajneera šolskega sveta razven gospoda župnika Fr. Klopčiča, ki je bil zadržan udeležiti se dotične seje, a je bil naknadno takoj obveščen o tozadevnem sklepu. Nadalje ni res, da sem na Slapu 15 mesecev in da imam že tretje in kmalu četrto stanovanje, temveč res ie, da sem na Slami že 20 mesecev in da imam sedaj š>-le drucn stanovanje. Fran Likar, uči-telj-voditelj na Slapu. Gospodarske vesti. Vinogradniki, pozor! — Letos se vsiljujejo nekaterim vinogradnikom po agentih neka sredstva, ki naj bi bila prav izdatna in sicer ne le za zatiranje trtnih bolezni; marveč tudi pegavosti na jabolkah in hruškah in drugih glivičnih bolezni na j sadju in cvetlicah, vsakovrstnih plesni in ! gob, ki kvarijo povrtnino in vse druge ob- ; delane rastline. Ali to še ni dovolj! Ta sredstva ne dopuščajo, da bi gnilo po toči udarjeno grozdje, ne dopuščajo, da bi kalili in se razvili trosi oidija (grozdne plesnobe) antraknoze (kose), sive plesni, gnilobe itd., in s tem. da sproti učin-kuiejo na vseh trtnih delhVrodeče se kali glivičnih in bakterijskih bolezni, ne ohranijo samo grozdja, ampak obvarujejo tudi vino mnogo kvarljivih prememb, za-prečijo premembo barve, m o -t r o s t, p o g r e n i t e v, c i k itd. Sredstva niso ne kemično preiskana, kakor se razvidi iz brošurica v njih ne dobimo tudi lastnoročno podpisanih izjav strokovnjakov, ki bi bili ta sredstva natančno in skozi več let preskušali in dognali, da so se res vsestranski tako izborno obnesla. Z ozirom na to svarimo vas in priporočamo v vašo korist, ne kupujte takih sredstev, ampak ostanite dotlej, dokler se ne dožene natančno, aH Je eno ali drugo | ponujanih sredstev res takšno, da-»bi lahko I nadomestilo žvepleno moko, galično I žveplo in modrogalično-apneno raztopi-I no, pri teh starih preizkušenih sredstvih! j Dražbe lovov. — Pri okr. glavarstvu j v Sežani se bodo vršile dražbe sledečih I lovov: 25. aprila za: Ivanjigrad, Slivno, I Selo, Vojščico, Temnico, Kostanjevico, I Lipo; 27. aprila za: Štanjel, Kobdilj, Ko-I bole, Tomaj, Jtovlje, Voglje-Vrhovlje, I Sežano; 28. aprila za: Brestovico, Merče, I Kazlje, Barko, Divačo, Ležeče. — Dražba I prične vsakega dne ob 10. uri predp. ozi-i roma ob 3. uri pop. Varščino Je položiti I najkasneje do goreoznačene ure pri gla-I varstvu. Sokolski vestnik. I Prva pomladanska veselica »Sokola«. I — Prvega maja priredi goriški Sokol na I vrtu hotela »Zlati Jelen« svojo prvo po-I mladansko veselico. Vspored razno-I vrsten in bogat. Opozarjamo že danes vse I na to prireditev. Razne vesti. I Tržaško mestno gospodarstvo. — I Pri seji mestnega občinskega sveta v to-I rek zvečer so bili predloženi zaključni ra-I čuni občinske uprave za leto 1911 in za I leta 1912. Za leto 1911 znaša primanjkljaj I pri rednih prejemkih in izdatkih 1,032.927 I K 86 vin., pri kreditnih prejemkih in iz-I datkHi pa 63.699 K 67 vin. Dovoljeni kre-I dit za leto 1911 je bil prekoračen za celih j 552.710 K 72 vin. V letu 1912 pa znaša I primanjkljaj pri rednih prejemkih in izdat-j kih 464.981 K 39 vin. ter pri izrednih pre-I jemkih in izdatkih 61.965 K 22 vin. a leto j 1912 dovoljeni kredit se je prekorači! za I 435.236 K 4 vin. Predlog finančnega odse-I ka, da se naj odobrijo zaključni računi za I obe leti in naknadno prekoračena kredita, I je bil sprejet z glasovi laške karnoraške I stranke. Socijaini demokrati in Slovenci I so glasovali proti. I Avtomobilska nesreča pri gosposvet-I skem polju na Koroškem. Teodor Dreher i iz Gorice mrtev, šofer Mere težko ranjen. I — Iz Celovca je prišlo to-le poročilo: V j Četrtek okoli polsedme ure je pripeljal po I cesti proti gosposvetskem polju v smeri iz I Štajerske avtomobil, ki je vozit s hitrostjo I brzovlaka. Naenkrat je trčit avtomobil v I drevo ob cesti. Sunek je bil tako Silen, da j je izruval voz drevo s koreninami iz zem-I lie in se zaletel v drugo drevo, katero je v višini voza odlomil. Nato se je avtomobil parkrat prekucnil in obležal v jarku ob cesti. Cel prizor so gledali potniki iz vla-ka. ki je vozil slučajno mimo. Vlak je ustavil na progi, naložil ponesrečenca v «1uŽ-| bem voz in jih je odnelial v Celovec. Tam so jih prepeljali v bolnišnico, kjer se le iz-| kazalo, da sta ponesrečenca Teodor j Dreher iz Gorice, sin člana gosposke zbornice Antona Dreherja iz Dunaja in | niegov šofer Mere. Ponesrečeni Dreher je imel težke poškodbe na elavi, šofer pa ; ima razbito čeliitst in zlomljeni roki. Ob j s/,2 zjutrai je Teodor Dreher ne da bi se f kaj zavedel umrl. Šofer Mere, ki se tudi še I ni zavedel, je sicer te*ko poškodovan, i vendar pa upajo zdravniki, da bo okreval. Teodor Dreher je prebival v Gorici na Solkanski cesti v vili BrunettL Star je 40 let. poročen z baronico Popp-Ober-stadten. hčerjo nekega virternberškega častnika; soproga prebiva v Gorici. SemacIonelBt prtro4aa frtkaui XI sUUtf*! Noto« delati reklame, da H rrtem stnliU tlerurg - kakor s« tu večkrat dag«}«*, [n& p» mm priprt*)} ?im br«*' platnu i*MV'«dttti v»«k«itmr kako Mm popolnoma (»Ipravilft večletno Hlett* Bi platib, ftitfihO il MliT tki ktlelJlTo dntnm mimrih ti faJitw imbftti mM« jako po c«ni. Pošljite »t «t'Jgr*t-«»r fnmkirio *Mit»k. Naslov gospa B. KoUntH« VriovH« prt 28-3 f*i«l» Mil«. 68-3 Deželni hipotečni zavod. (Dalje.) Res je, da v omenjeni dobi je bilo denarja v obilici na razpolago, da je bilo mogoče .dobiti posojila pod dobrimi poboji tudi pri zasebnikih, vslcd česar je vladala v liipn^arnq^.pošlovaiijt^močna I konkurenca,KO* s*e "je* na* ^enH^u^lttififr zadnji došlec pojavil naš zavod. Ko smo na to v nekolikih časniških člankih in pozneje v kratki brošuri razjasnili pravi pomen tega.vtržka in smo povdarjalKtigodnost . neodp5v*e"dljivega amortizačnega posojila, tedaj so se začela opravila zopet množiti in posrečilo se je zaključiti že prvo bilanco z malim dobičkom. Tedaj smo premagali prve težkoče in ko smo izboljšali merilo za izplačilo po-sojilleta 1905 odv7 (7< na 971/«"/,, in leta 1906 na'98V, je pričel zavod svoj ugoden iazvoj tako, da'utegnejo sedaj mnogi obžalovati, da se tiiso posiužiti zlate dobe, da bi uredili svoje hipotekarne dolgove, ko je veljala 4f> obrestna mera pri eskomptu 98(/i oziroma 977« 7r. Toda žalibog ta doba je trajala samo 2 leti in pol. Že leta 1907 se je namreč pojavila amerikanska kriza, ki ji je takoj t. j. leta 1908 sledila aneksijska kriza, kateri sta obe obremenili denarni trg tako, da je bilo nemogoče redno poslovati z obrestni kom po 4/v. ¦ . „ ,' Škoda, da deželni zbor takrat ni mo-< u'el delovati in da brez deželnozborskega I >klepa ni bila dopustna prementba obrest-nika, vsled česar tekom celega leta 1909 iu v prvih mesecih 1910 so opravila poči-' vala spričo neugodne izplačilne mere, ki smo jo meseca decembra 1908 znižali na oi',,; in leta 1909 izboljšali na 92f,4 in potem na 9.V/< ; to mero smo ohranili do meseca aprila 1910. Končno smo meseca aprila 1910 pričeli izdajati 41. ./•' efekte, ter dajali po-j sojila po 99'.'t nominalne vrednosti; ta od-j redba je omogočila, da smo zopet pričeli | intenzivno delovati, dokler niso posledice ifalijanske-turSko in dveh balkanskih vojn uale našim 4\'-Ji vrednotnieam značaj \ anahrouizma, kar nas je potisnilo nazaj do današnjih neznosnih eskomptov po 90'; in ss-;. J'aki» smo imeli v kratkem razdalju desetih let dve dobi intenzivnega razvoja in dve dobi časa trajajočega mrtvila, ki jih yc pripisovati dvema denarnima krizama. Kakoršnih ni bilo od leta 1S7.^ dalje. ; Ti obe krizi sta zalotili nas zavod ravno v njegovi detinski dobi. S previdno reserviranostjo. Ki miio si jo postavili kot \ \ odšlo in ravnilo pri pretresovanju opravil in potoni ugodnih pogodeb. ki smo jih •»klenih ? zaupanja vrednimi bančnimi zavodi tnzemstva smo premagali ti kri/i brez ^knde ter smo utegnili staviti prebi-\alsivu večkrat celo v primeri z polo-[ /ajein denarnega fga naravnost dare/-Si'vo pogoje, ha ni bilo omenjeni!! dveh K'-/, ki so molile redno razvijanje pnslo-'¦• anj, bi hm' j zid i seveda še mnogo bo!]i. -. 'oda če printer jamo tu* poSo/ai oh koncu ; prvega desetletja / tmjin nalivnih /avodrv ! rr.-h nam u.ijbit/iih de/ei. to je Koroške, l l>trc m halmadje. se prennčamo. da | smemo hui ?. doseženimi \spe!n po\ sem \ zadovoljni. Pripomnimo, da so vse te tri dežele i obsežnejše in obljudenejše od naše, tako j meri Dalmacija 12.832 km2 in ima 646.000 prebivalcev, Koroška meri 10.327 km" in ima 395.000 prebivalcev, Istra meri 4.955 knr in ima 403.000 prebivalcev, dočim naša dežela meri komaj 2.918 knr in ima 261.000 prebivalcev. Dalmatinski zavod ¦>.TM«l.aji^pVi4M^L Ueseij^etih 2297 posojil za 11.772)000 K in zbral skupno 172:698.08 K rezerv, koroški zavod je izkazoval 2301 posojil za 12,540.000 K in skupnega, primanjkljaja 34.650.36, istrski zavod je imel 19?5 posojil za 6.723.200 K ter za 156.553.57 K rezerv, med tem ko naš zavod zaključuje svoje prvo desetletje z 3074 izplačanimi posojili za kron 21,939.800 ter skupno rezervo 287.275.72 kron. To množino dela pa smo premagali z 509? manjštevilnim osebjem kakor obstoji drugod; to smo tudi obrazložili ob drugI priliki poklicanim činiteijem. Vsled tega si podpisani zavod laska; da bo izvolil deželni odbor iz teh številk posneti prepričanje, da smo vsikdar z neumorno skrbljivostjo negovali razvoj opravil in da smo pri vsaki priliki delovali v korist in prospeh zavoda.« Podpisani so: predsednik dr. A. (iollob, varuhi: L. Bolko, Fr. Lehan, in dr. V. Cosolo ter ravnatelj dr. G. Stan diuger, (Dalje prih.) Proge Št. Peter na Krasu-Reka. in Zidani most-Zagreb. Na teh progah so se posamezni osebni vlaki pospešili. ' Ogovorili tirednlU In Izdajatelj Ivan Kavči6 v Oorlcl. i Tisto: »(l.urKka Tiskarna« A. Oabriček em in Trstom so malenkostne. Za najhujši potni čas, in sicer od 27. junija (28. junija) do 15. julija (10. julija) in od 20. (27). avgusta do 14. (15.) 'septembra se uvedejo onevne brzovlakne zveze v obeh smereh / zelo kratko vožnjo. Odhod z Dunaja ob 11. uri 25 minut dopoldne, iz Ljubljane ob 7. uri 22 minut zvečer, dohod v Trst ob 10. uri zvečer. Odhod iz Trsta ob 7. uri zjutraj, dohod v Ljubljano ob 9. uri 41 mi-mit dopoldne, dohod na Dunaj ob 5. uri 40 minut popoldne. Ti sezijski vlaki bodo iineli le l. iu II. razred iu pa jedilni voz. Nekateri osebni vlaki bodo hitreje vozili. Osebni vlak 73 >e odpelje is minut pozneje, to je ob in. uri 21 minut iz Ljubljane, pripelje se pa le 5 minut pozne le, to e ob 2. uri 15 minut popoldne v Trst. Popoldanski osebni vlak št. 70 se odpelje 10 minut pozneje, to je ob 2. uri popoldne iz i rsta in pride nekaj minut prej, to je ob (.. uri |o minut zvečer v Ljubljano. Osebni vlak št. Mi zapusti 5 minut pozneje '! rsf finejše angleško blago za .izdelovanje vsakovrstnih oblek od K 48 do 78 po najno. vejšem angleškem kroju, Adolf Urbančič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št, 7 priporoča svojo mesiico, t kateri seče meso prve vrsto in vse drago, kar spada v mesarsko stroko. — lesntca je moderno in blglcnlčno opremljena. Na zahtevo strank se ::: : pošilja meso na dom.: :: : Zvečer lahko postreže strankam, ako se sglase na dom v isti hiši I. nadstropje, ZAHVALA. Povodom prebridke izgube naše ljubljene soproge, matere, sestre, tete in svakinje, gospe Karoline Saunlg roi. Lasič nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutirno dolžne izreči svojo iskreno zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili drago pokojnico v tako obilnem številu k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo gg. uradnikom za obilo spremstvo, blagim darovateljem, prekrasnih vencev, preč. duhovščini in vsem onim sodeželanom iz Vrtojbe, Renč in Bilj, ki so v tako častnem številu spremili drago pokojnico. — Bog plačaj vsem stotero! V GORICI, 24. aprila TJ 14. ZalnloCI ostali* pozor! Pfaffov šiv. stroj prekosi m drugo« Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk za umetno vezenje se daja v trgovini!! Pfaffov stroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota - šuma ! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčeni (garantirani) za 5 let za K 76*—.' Angleška dvokolesa Premier, Es - ka in Helios, dvokolesa , Courir za ceno K 140. 97-20 Kdor je pameten, takoj mora vedeti kaj: ima: storiti ako -1 t potrebuje omenjene predmete. -- Se priporoča- J '" J0S. 0EKLEVA in sin a*WCA Uia Itlunicipio šteo. t. Anton Breščak Gorica - fosposka ul. (6. iartei) 14, v lastni hiši. Prua in naiuečja slovenska zaloga In fooarua pohlSioa na I! zalogi ima vedno nad SO modernih jedilnih in spalnih sob. Cene cd 300 do 3000 K soba. 9 Edina slovenska delavnica tapetarij. 9 izbera slik, stolic kakor tudi železnega pohištva, Sprejema naroČila za opreme oll, koteloo itd. Žganjarna Robert Diehl - Celje priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, tropinovec, borovničevec, brinjevec, šcipkovec, vinsko žganje, konjak; nadulje kuha in Jamajka rum, grenčico, T »Planinski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, čaj Cevlov, Orange, Pekoe in Souchong. : _______',.. ------- Vzorci in ceniki na razpolago.---------------------------------------------—------ Anton Potatzky v Gorici naslednik Jas. Terpin. Na sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO, i najceneje kapovaliSJe nlraberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljšo Sivanke za Šivalne Stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čsvffarje. Svetinjlce. — Rožni venci — Masne knjižice. lišna obuvala za vse Istae čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. I. Felberbaum - Gorica Corso Gius. Verdi št. 11, Via Casernta it. 15 vis-a-vis izvoznega trga Obleke za gospode, gospe i» otroke i*i Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti: Športne iopice in bluze. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ^_________ter na deželi. Sllf avtorizouana staubena tvrdka .'$ jopici ulica Adelaidp Bistori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Zlata svetinja Dunaj 1912 Možici, ki so Šibki na živcih lahko dobijo zopet svojo moč ako uporabljajo Evaton-tablete. Zahtevajte zbirko zdravniških izvidov, — Poskusni zavitek K 4--80," pol zavitka K 10-—, cel zavitek K 18- Pošilja proti povzetju ali naprej poslanem denarju le« karna sv Marka, tovarna farm. speč. apa* ratov. Dnnaj, 3 okraj Hauptstr. iSo. Zaloga j v lekarni Cnstofoletti, Gorica. Prva čeika spl^^$ba na žiuljenje o Pragi, vrhovno zastopstvo o Trstu. j F*Hiria ki kolefeuJe police in pisma z narodnim kolekom T7fHr»** ki sprejema zavaro-a-iuijici, p0 i j; oziroma po 20 vin. v prid „D. C. M." JUUIJla, vanja za „D. C. M." F*rfinfl *™ nalaga vse od Slovencev prejete zavarovalnine zopet med Slovenci ter posluje j^titutu, kot domač slovenski zavod. Zobozdravnici in zobotehniški atelje Dr. L Eržen GORICH ! Jos. Uerdl teftalHCe Sten. 37.1 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb, i vsake vrste. j Ordlnlra o scolem atelle]n . od 9. nre dop. do 5. nre pop. »Hotel Union" restavracija prve vrste U GoiiCl fllB-dallfika Ulica lf. tO, dunajska in italijanska kuhinja, izborna namizna in boteljska vina, originalno plzensko, puntigamsko in bavarsko pivo v sod-čekih, lepo kegljišče, obširen senčnat vrt, cene zmerne, postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča 95-2 O, Baumgarten. Odlikovana pekarija in sladčičarna Rarol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tud? najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah ' Edina primorska tovarna dvokbles _--------_ »TRIBUNA«-----------— Gorica, Tržaška nI. 26, prej pivovarna Gorjnp. Zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov j. t. d. mirodilnica, papirnica in tovarna šolskih zuezkou HOŽilOr & O — Qorica**ih sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobna in debelo. Kupujte samo dvokolesa »fierice" in „Hlteiia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji (Dflflnal VlCiOflfl so najprak-tičnejši za vsako hiše. Isti služijo za vsakovrstno" bivanje in gtikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in jeTjako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu it? 9. GORICA. Ne bodite žalostni, '/a v.tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 8.000.00" Rezervni zakladi K 1,000.00j Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa'žrebanja. VnovCenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje, vrednot v varstvo in oskrbovanja Safes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.