y- 4 THE SLOV E NIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin 5 SOUTH SLAVIC BENE VOLENT f SOCIETY “SLOGA" OF WISCONSIN GOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. “Entered as »ocond ■ class matter De cember 22, 1S15, at the post Office at Milwaukee. Wisconsin, under the Act of Marci 3, 1879” NO. 3. ŠT. 3. M.ILWAUKEE, VvIS. JANUARY 17, 1919 — 17. JAN. 1919 VOL. 5. LETO 5. STRADAJOČE JUGOSLOVANE. Zastopniki petnajstih slovenskih, hrvatskih in srbskih na-. Zveza (Fr. Gregorich), Slovenska Narodna Zveza (Dr.. D. Maru¬ šič,) S ve l, a Družina (G. Stonich), Slovenska Nar. Podp. Jednota (Vinc. Canjfcar) Srpski Savez 'Sloga (G. Rapaich), Mlada Narod. magati oziroma poslati pomoč bratom trpinom v Jugoslaviji. Rev. /Francis Jager, kateri Se je pred dverna mesecema p< vrnil iz Balkana, kjer je kot major dve leti deloval za Rdeči križ, je v ze 7 o gibljivih besedah pojasnil in razložil položaj in stanje, v katerem se nahajajo naši ubogi bratje v nam je, da se naš narod onkraj Oceana n pomanjkanju; nimajo niti živil, niti obleke. smo brez delegata), Jugoslovanska Podporna Zveza (pismo brez v j delegata). Vse organizacije bodo imele zastopnike. zastopnike Ohikaška. klavnica Morris and Co. je po svojem zastopniku J UgO- starem kraju. Povedal j na to lion ^ renco P° s ^ a ^ a poročilo, da bo darovala bednim ahaja v veliki bedi in! s;: ° vanom veC *i° Voličino mesa, masti in drugih produktov. ^ ŽW a *w«ukee smo že pričeli to akcijo pred tem Nato je razložil načrt, potom katerega bi nam bilo mogoče j Slovenska, hrvatska in srbska društva so dobila vabilo, da Irvtfo priskočiti na pomoč svojim bratom v Jugoslaviji, ki je sledeči: j v ta jugoslovanski pomožni odbor vsaka po dva zastopnika, kar Vsak rojak, ki ima v .starem kraju sorodnike, bi napravil en za- je že večina društev storila. Seja teh zastopnikov se vrši v nede- voj s hrano ah oole.so. Ameriški Rdeči križ ctli pa ameriška v.iaidajsjo f» n?, ou devet? sj iri dopoldne v S fria dvorani. Prosi se vse. bode potem te zavoje poslala v Jugoslavijo tamošnjim v ta na- one, ki so bili izvoljeni pri društvih, da ne pozabijo priti na te men ustanovljenim odborom ali duhovnom, popom, županom ali važno sejo, da se ukrene vse potrebno za nadaljno delo! zadrugam, ki bodo zavoje razdelili pod vodstvom - ameriškeiga I -_o_-_ Rdečega kri>:i onim, katerim so namenjeni. Iz skupnega fonda, katerega se hoče nabrati v Ameriki 50 milijonov dolarjev, pa se bode nakupila hrana in obleka za one stradajoče, ki ne bodo do¬ bili ničesar od svojih sorodnikov iz Amerike. Potom tega načrta nam bo mogoče uresničiti naše iskrene žel ta nama trati svojim sorodnikom in narodu v starem kraju ter jim kolikor mogoče olajšati njihovo nepopisno trpljenje in poma¬ njkanje. Obenem pa bode to tudi dokaz drugorodcem, da so Ju- gosbvani v Ameriki popolnoma združen narod. Da bo pa mogoče ta načrt izpeljati, je neobhodno potreb¬ no, da vsi Jugoslovani brez razlike na versko ah politično prepri¬ čanje sodelujemo složno, kajti le potem, ko pokažemo ameriški vladi, da smo popolnoma ždruženi na narodnem polju, nam bo mogoče dobiti pomoč in dovoljenje od ameriškega Rdečega kri¬ ža in od vlade za nabiranje, pošiljanje in razdelitev hrane in dru¬ gih potrebščin med naše brate sotrpine v Jugoslaviji. Vsi prisotni so bili zelo navdušeni in edini za to idejo. Med sestankom je bilo tudi sporočeno, da se je .slična organizacija u- stanovila v New Yorku, sestoječa iz bogatih ameriških žena. Ta¬ koj je bilo sklenjeno, da se sodeluje z omenjeno organizacijo in vsako drugo organizacijo, ki ima ta namen kot mi. Na predlog, da se izvoli izmed zastopnikov devet članov v eksekutivni odbor, so bili izvoljeni s edeči: Za Slovence major Francis Jager, Valter Predovieh in Vinc. Canjkar; za Hrvate Dr. A. Biankini, Ivan Žagar in Peter Mladineo: za Srbe Gliša Rapaich, Luka Grkovich in Ivan Palandacich. Izmed teli je bil major Fran- SO VOLJNI FO&1AGAT! JUGOSLOVANOM. Amerikanci do sedaj' še niso odrekli nobenemu narodu pod¬ pore, če se je izkazal, da je iste vreden in da je vresnici potre¬ ben. Pomagali so Belgiji, Poljski, Armencem »in drugim, katerim • • ... uii' mogoče, pomoč dosfaru. Sedaj, ko so Jugoslovani Ac osli in je odprta pot do njih; so prišli ti na vrsto. V New Yorku se je že pred par tedni organiziral pod vodstvom najodličnejših Arne- ! rikancev in Amerikank odbor z imenom “The Jugoslav Relief Committee’’. ki bo skušal zbrati čim največji skad za podporo bednim Jugoslovanom. New Yorku je sledila Chicaga in nedvom¬ no bodo tudi druga večja mesta. Na ta način se upa nabrati od 25 do 50 milijonov dolarjev. Vspehi te nove organizacije se že kažejo. Predsednik zna¬ nega mesarskega podjetja Morris in Co, Chicago, 111., Edtvard Morris je po nedeljskem zborovanju svojevoljno ponudi' 1 veiiiko količino mesa več vrst. Jugoslovanski pomožni odbor si lahko iz¬ bere konservirano ali drugo meso. kakoršno pač smatra za naj¬ primernejše za pošiljatev. -o-- NALOGA AMERIŠKIH JUGOSLOVANOV. Ko se je rojak in major amerškega rdečega k riža, Francis Jager vrnil pred nekaj tedni iz Balkana in hotel zainteresirati ameriški Rdeči križ za stradajoče Jugos’bvane, so rekli, da ise to- dTjažiž izvoijin kot predsednik. Valier Kedožckkot”tajnik in " k ° ™>~i? » nas zavzemati, dokler bomo mi. ameriški Dr. A. Biankini kot blagajnik. j Jugoslovan, razdeljeni na 99 raz ,en,h strank m Strance; kakor Predi;o pa bo stopi' odbor v javnost, 1» preskrbel sledeče; j 1 " 4 ™ » * •»»» amensk, Jugoslovani zdruzen, m bomo zmozm a) Način nabiranja in pošiljanja nabranega živeža in.obieke vf “ skupno fronto, tedaj je pomoe od amernke stran, sago- K« York. I.) Prevažanje od New Torka do Trata Reke. Zadra, Major Jager je se. tako, na delo. V prvi pokme, decem-, Šibenika, Splita, Boke kotorske in Soluna, c) Dovoljenje in sode- bra » - le zbrab » Cl,lca *“ «** ^topnikov raznih Jugoslovan- I o vanj e ameriškega Rdečega križa ter ameriške in. jugoslovanske vlade, d) Način razdelitve obleke in hrane v Jugoslaviji. skih organizacij ter so ustanovili pripravljalni odbor. Ta priprav¬ ljalni odbor je sklical tudi ustanovni sestanek za stalno organiza¬ cijo, ki se je realizirala zadnjo nedeJjaJ v Chicagi v hotelu La Kaplar bode vse to dovršeno, bodo pqslana natančna, pojas- jSalle. Začetek je torej tu. Toda sedaj je na posameznih kolonijah nila vsern lokalnim odborom, organizacijam in društvom, časopi¬ som ter duhovnikom. Potem se bode določilo en teden, tekom katerega bode vsakdo napravil svoj zavoj in istega poslal v to svrho postavljenemu odboru v New York in oci tam bo poslano v Jugoslavijo. Pomagali nam bodo v tem dobrem delu tudi naši a-^ meriški prijatelji in sicer s tem, da; bodo darovali hrano, obleko • y • • • ■ V i 1 _ J * _^ ■ali naselbinah ležeče, koliko in kaj bo ta organizacija izvršila* Iz- vrseva ‘m odbor ne more iti okolu po naselbinah ter agitirati, on sicer lahko v časopisju piše. in navdušuje, toda delo mora izvršiti vsaka naselbina sama.. V ta namen je najbolje, ako se v vsaki na¬ selbini skliče sestanek zastopnikov tamošnjih jugoslovanskih dru¬ štev, brez razlike na versko ali politično prepričanje. Iz teh za- ali denar. — Pomagajte nam uresničiti ta načrt; sedem sto tisoč stopnikov društev sa naj organizira izvrševali odbor za dotično Jugos lovanov nas je v Ameriki; ako smo združeni, lahko napravi- naselbino, ki bo vodil vse delo in stal v neprestani zvezi s central- mo" vse, nič ni nemogočega. Ne, ne smemo pozabiti svojih bratov nim izvrševalnim odborom. v njihovi veliki bedi in potrebi! Ako jih pozabimo, nismo njihovi Jugoslovani! Mrtvi ljudje ne rabijo svobode; ako se potegu- bratje. Njih oči so obrnjene proti nam, mi jim maramo pomagati! j em0 za to, da dobi naš narod v starem kraju svobodo, potem se ' Zastopane so bile sledeče organizacije: Narodna Hrvatska m oramo v toliko večji meri potruditi za to, da v prvi vrsti ohra- Zajednica (T. Lackovich), Hrvatska Zajednica, 111. (B. Jonich), nim0 narcK j pr i življenju, vse drugo je stvar drugo-vrstne važno- Kranjska Slov. Kat. Jednota (P. Schneller), Jugosl. Kat. Jedno- st j Zato agitirajmo za to idejo vsefej in povsod, pripravimo se ta (M. Pogore'c), Zapadna Slovanska Zveza (R. Roblin), Sloven- za on j veliki “push”, za oni teden dela, v kateremn bo vsak Ju- ska Svobodom. Podp. Zveza (John Kalan), Slovensko Hrvatska ffOS i ovan poslal svojo bakso svojcem v stari kraj! 2 SLOVENIJA IZ NASELBIN MILWAUKEE IN OKOLICA j moral p.ačati $400 g*!obe in Geo. j Pikevič pa $100, ker je prodajal alkoholno pijačo blizu Minnesota Steel:'plantai. v ‘•: - i HIBBING. — Policija išče S. Vsi o>ni, ki so izvoljeni od : Garvish-a in G. Azine, ker sta društev v pomožni jugoslovanski! obdolžena, da sta svojemu sta- odbor za pomoč stradajočim bra novanjedalcu srebrno uro vred- tom, naj ne zamude ustanovne no 40 dolarjev, seje v nedeljo 19. t. m. v Iliria CIIISHOLM. — Konsumenti dvorani ob 9. uri dopoldne. Pri- mestne vode ne smejo tratiti či- dite vsi do zadnjega! ste vode. Inšpektor bo pregledal vsako hišo, če kje ne puščajo ce- Na 349 3 St sta vodile Mary | vi. Če bo to kje našel, bo moral Flori,s in njena hči Diana freno- j lastnik popraviti cevi v petih logično obrt, to je, da je lahko | dneh; ako ne bo storil tega, se vsakdo za nekaj centov izvedel j mu bo zaprlo vodo. i svojo preteklost in bodočnost, I ELY. — Margareta Žalec, ro¬ če si je dal pri njiju preiskati 1 jena Šterk, ki je umrla 28. de- glavo, koliko grč da je na njej. * cembra, je bila doma iz Griča H. Kollip iz 1614 je tudi bil ra- pri Črnomlju. Umrla je vsled je- doveden, kaka sreča ga še čaka, tike. Zapušča moža in 4 otroke, vsled česar si je dal preiskati, VIRGINIA. — Ko-je hotel od misterioznih žensk bunke na pomoži -šerif prepeljati v okraj- i glavi. Ženski pa sta preiskale tu¬ di. bunko v Kallipovi v denarnici, ki je vsebovala $160. Pri odho¬ du sta mu zabičale, da če bo o tem obisku komu kaj povedal, National Ba*k Plača ThoFirst National Bank oi Milwaukee ■••Glavnica. ^Preostanek$ o o o,000•• hr&rsilne Obresti Vloge no ječo v Duluth Anton Snidar- šiča, da bi pričel služiti svojo ka¬ zen radi vlačugarstva,, je moral to za en dan preložiti, ker je jI— — - 1 - "'— . . - Anton bil v Adamovi obleki; i < da iga bo zadela neozdravljiva! svojo obleko je bil pravkar o-1 bolezen. Po je opazil, da mu j pral ter jo sušil na radiatorju. manjka denar, je vzlic grožnje ženski ovadil, kateri je policija spravila na varno. V torek zvečer je našla polici¬ ja v avtomobilu pred lekarno na 630 Chestnut St.okoli en me¬ sec staro dete ženskega spola. Policija išče mater, ki je je na ta način hotela iznebiti svojega otroka. —Frank Fumich ali Foruch je j bil prepeljan iz Hibbinga,od tod bo pa vzet v Duluth, kjer bo po -1 stavljen pred veliko poroto, ker je uvažal alkohol 1 nepijače v suh teritorij. Varščina znaša tisoč dolarjev, katere pa ne more po¬ ložiti. HIBBING. — Zadnji teden je nastal požar vsled pokvarjenega a © ni dimnika na 315 Center St ter je: poslopje popolnoma uničil. ' - V pondeljek zvečer je eksplo- —-o- diral plinski ‘tank’ v tovarni Gas Iz raznih naselbin. Tank Recharging Co *na 1245 Dawson, N. Mex. — Nagle 23 Ave. Večji eksploziji so sledi- smrti je preminil na novega leta le manjše, ki so popolnoma uni- da tukaj rojak Ignac Gormel, čile poslopje; kar je še ostalo, doma iz Zajšpaha. ij a je uničil požar, ki je sledil eks¬ plozijam. Drobci so leteli daleč na okoli, toda ranjen ni bil nih¬ če. 4 uslužbenci so odnesli še zdravi svojo kožo, ko so zasliša¬ li prvo eksplozijo. Skoda znaša 50,000 dolarjev. Pred 16 leti je izročila Con- stance Rhode svojega novoroje¬ nega deteta Mrs. L. Landerman. Sedaj, ko je fant dorastel je ho¬ tela imeti Rhode sina nazaj ter je vložila proti Mrs. Landerman tožbo. Sodnik Gregory je razso¬ dil, da ostane otrok nepravi ma¬ teri, katera iga je; vzgojia. Društvo Napredna Slovenka št. 6 J. P. Z. Sloga ima za teko¬ če leto sledeči odbor: Predsedni¬ ca Kati Deliček, tajnica Marv Šimenc, 287 Mineral St. blagaj- nica Agica Dežman, 317 — lst Ave. Seje se vrše vsako pivo ne¬ deljo v mesecu v Ilirija dvorani.' o- MiNNESOTA. ijULUTH. — Ker je imel al¬ koholno pijačo v hiši, je bil ka¬ znovan na kO dni zapora in $100 globe Martin' Starkovich — Ker so se pregrešili proti prohibicijski postavi sd bili kaz¬ novani na $250 globe vsaki in sicer: George Bacich in George Butorak. Marko Spolarich pa je Bessenier, Pa. — Martin Ser- jak, ki je podlegel španski influ- . enci, je bil star 32 let, doma iz Iške vasi pri Ljubljani. Tu zapu¬ šča soprc&o in tri nedorastle_ o- tročiče, pet bratov in dve sestri. Cicero, 181. — LJmrl je rojak Frank Okoren, star 45 let doma iz Domžal. Zapušča soprogo in tri hčerke. Forest Gity, Pa. — Influenci je' pod. ege 1 Ignac Kotar, doma iz vasi Pokojnica, fara št.Vid na Dolenjskem. Star je bil 34 let. Zapušča ženo, tri sinove in tri hčerke. - Brari!ey, HI. — Na posledicah panske influence je umrl tukaj Jožef Grahek, star 43 let, doma iz vasi Ješelnik pri Črnomlju na Belokranjskem. V starem kraju zapušča ženo in troje otrok. Analinda, Pa. — Španska in- fluenca je bila vzrok smrti roja¬ ka Antjrej Mekina, starega 28 let, doma iz Rakeka na Notranj¬ skem. Zapušča ženo in troje o- :ost. Umrli so: oče, mati ter dvo- trok, starih od 9 mesecev do šti- ! je otrok in sicer vsi v enem ted- rih let. nu. Starejša deklica je bila sta- Golorado Springs, Cočo. — V ra 9 let, ta majhna pa 8 mese- premogovnem rovu je smrtno j cev. Res, velika nesreča in ža- pcnesrečil 4.januarja rojak Her- j lost, ki zamore tako hudo zadeti man G. Buz. Padla je na njega p*ast kamenja. Doma je bil iz Zidanega mosta na Štajerskem. Zapušča .soprogo in troje otrok. Carlinvifle, G. — Anton Gaj- Ker hočem zmanjšati svojo veliko zalogo razno¬ vrstnega žganja, prodajem najboljše žganje, ki je “bornled 100 proofs” v steklenicah po pri¬ mernih cenah. Plačate lahko z “Libertv borni i” in z “War Sav- ing Stampsi”. . ustanovljena kar ,e b,lo snažnega, je b,l cim- ; kot Maraa ta „’ ka ]eta ’ 856 sedaj v SECURITY NATIONAL BANK OF SHEBOYGAN se je vršila tritedenska obravna¬ va; o voditeljih stranke, h kateri je pripadal prej ta 15st. Za to ob¬ ravnavo se je zanimala vsa jav- der pri leščerbi, ker tega je mo¬ ral snažiti, kajti drugače bi ne .. _ _ _ bili videli njegovi kompanjoni j most, le dotični slovenski dnev-j m etati onih podobic, ki jim pra- v . nik ne, ki molči kot grob. Iz v * mo karte. Fant se mi je zasmi- j z dovoljenjem čarterja st. 11150 kakšnega namena? & . lil 1 , ker sem videla, kak revček od kontrolerja denarja v Wash- _ je, če ni ženskega spola pri hiši j ingtonu, D. C. s privoljenjem, da Ako se stopi psu na rep, za- 1 ter sem mu vsak dan Popravila pričnemo poslovati kot narodna cvili, pravi že star pregovor, i in očedila njegovo cigansko sta- banka z dnem 21.februarja 1918. n -i • oi • i novanje. Tako je bilo pred poro- Security National Bank je pre- Greensburski Slovenci v Perm-1 ko _ ^ fant ni ^ jen ^ ^ je | vzela poslovanje German Bank sj vam ji so svoj cas n s 1 tud j pozneje težko privadi. Tako s kapitalom.$250,000.06 grajah vodite.je siovensuh poli- . g b - ]o g moj - im m0Žid jj >Tn> Po ] s preostankom . $250,000.00 ticnih strank v Amenku o je j t j • ■ vzelo da • dobi; , pra . z nerazdelj. dobič. .. $ 65,000.00 nekatere prizadete oseb * j vi « sha pe”, se ^ za ^ z hranil, vlogami $3,750,000.00 mei no razžalilo, ki so lekh, da. funtov jn da sem ga naučiIa re . Vsi uradniki German banke so greensburski Slovenci sploh m- ^ ^ tg mj - e seveda tudi mo . obdržali iste svoje urade v no- majo pravice do kritike. Da s0 j ra j slišati marsikeda j ka ko kislo, vem podjetju, pri tem letela za odgovor pole- : Nika , kor mu n j š l 0 v glavo, da Zahvaljujemo se našim mno- na na nje, to se razume, ker go- ge graj . ca črne barve tudi zama . gim prijateljem za poset in zau- tove vrste ljudje ne znajo dru-^. migH;: vednQi da ni umaza _ panje, katerega so stavili v star . na, ako ne vidi na njej nesnage. 10 pionirsko podjetje ter se pri- Vedno mi je hotel iti v posteljo poročamo za nadaljevanje istega ; v tisti spodnji obleki, v kateri je SECURITY NATIONAL BANK v Sheboygan. gače odgovoriti kot s polenom! -o- Gospod zbadljivi Šilopik: Sheboygan, Wis. 1 delal in mi s tem zamazal po- Ne morem si kaj, da bi ne odgo-, s ^ e ^" no Perilo. Tudi to je bilo za[ vorila onemu sovražniku žensk, i n J e 5 a neka j nerazum jivega, da ki je v zadnji številki tako grdo se 3® treba umiti, ko pride uma- okrtačil neko misis ter misli, da zai } * z tovarne, predno se vse d e so vse ženske enake in da so vsi i k j edk ^ rav težko ^ se m ga tudi privadila, da je pričel pljuvati v dedci nedolžni kot angeljčki.Ker je on smel izliti svoj žolč na žensko, bo menda tudi meni do¬ voljeno, da povem svoje izkuš¬ nje s. svojim možem, kateri je bil prej polpečlar, predno je na¬ šel mene. Živel je v hiši, ki ni štela no¬ bene ženske, ampak je bila za- irentana od samih pečlarjev. Ko pridem enkrat na njegov dom, to je v njegovo sobo še kot de- k’e, je izlgledalo v njegovi “sna¬ žni” sobi kot pri ciganih. Poste- vil, da so bili socijalisti proti tej ]j e že menda ni postlal celo leto, vojni, toda bi i so pa za vojno z kaj še, da bi jo bil preoblekel. Mehiko. Ravno tako je izjavil ! Nai zarjaveli peči je bilo nekaj isti voditelj v auditoriumu zad- umazanih črepinj, ki že menda njo soboto, da so socialisti pro-jniso bile pomite od onega časa, ti vsem vojnam. Kako se ujema ko jih je kupil. In tla? Na tleh to dvoje? se ni poznalo, če so tla iz desek ali zemlje, ker še niso bila pori- Voditelj onih socijalistov, ki bana nikoli, odkar je on živel v pljuvalnik mesto na tla. Še da¬ nes se mu zdi škoda mila in kr¬ tače, ker pogosto perem in po- mijem tla. Da, ti ‘Samskuhar in pečlar’, poglej najprej svoje sovrstnike ter jih nauči snažnega gospodin¬ jstva in gospodarstva, potem pa pridi k nam, kadar boš pometel vaš prag.Ko bi se še morala mo- žiti enkrat, nikoli bi ne hotela več vzeti kakega samosmolača, ki misli, da zna boljše kuhati kot ženska ter gleda vedno v pi- sker in komandira, koliko soli naj pridenem ali kako dolgo mo¬ ram kuhati, pri tem pa moram sama cepiti drva, ki je moško delo ter kupovati za njega oble¬ ko v trgovinah, ker tega ne zna sam. Trije vogli pri hiši. Zakaj bi kupovali ČEVLJE | na Grand Ave, kjer morate plačati visok dobiček, če jih dobite po nižji ceni pri ANTON PUSHATAR 441 — 51st Ave (1-1(2 bloka severno Nat’l) Vzamem za plačilo tudi w. S. S. Pri meni so še bili vsi zado-| voljniPrepricate ,se lahko pri| ionih, ki so že kupili pri menii ► SLOVENIJA ""SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. (bi*JateU i Družba Slovenija. ^3 FirsrAve Mihvaukee, Wis Telefon Hanover 1648 Naročnina: v *e leto.$1.50 Po1 le ta.$-.75 I mesece ....$-.40 4 ‘THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. 0»vned by F. X. Verp.nich. 383 First A ve., Milwaukee, Wis. Subscription. One year.$1.50 months.$-.75 $-.40 Posamezna številka 5 centov 18 let največji trgovec na svetu, če se bo uresničil program “Non- slavijo postalo še slabše. Jugoslovani povdarjaja dejstvo, cb. so bili pogoji premrja z Avstro-Ogrsko sklenjeni s posebnim upo- posojeva a denar, vodila zavaro¬ valnino, vodila banke in še veli¬ ko drugih trgovin in obrti. Tozadevni predlogi so že v po- stavodaji. Člani nonpartisan lige kontrolirajo postavodajo 2 proti 1. Legiiatura mora potrditi u- stavni dodatek, za katerega se je volilo v novemberskih voht- Podržavljenje. partisan lige**, ki je sedaj v legi- števanjem na meje, katere so bile dovoljene Italiji V londonski slaturi. Vsa trgovina in obrt bi tajni pogodbi in Jugoslovani povdarjajo, da so laške čete celo bila državni monopol. Država bi prekoračile to mejo ter celo zasedle ozemlje, o katerem nimajo producirala, prodajala, kolektala n jtj najmanjše pravice. Na drugi strani pa vlada v Italiji najhuj¬ ša jeza med imperialisti, ker je jugoslovanski revolucionarni odbor prevzel avstro-ogrsko mornarico. Na obeh straneh so bila svarila in grožnje, kar bi bilo v drugem slučaju rodilo že vojno. Stvari so prišlb tako daleč, da je ministrski predsednik Orlando izjavil, da je še nemogoče demobilizirati italijanska armado, ker preti Italiji nova nevarnost. Zadeva proti Italiji, pri kateri mislimo uradno, imperiali¬ stični Italiji, je močna. Ne more se dvomiti in niti se ne more več zanikati, da se je Italija prodala imperialistom, ko je stopi¬ la v vojno, kateri so jo prisilili k najtrši kupčiji. Ni samo baran- vah. Nasprotniki so se obrnili na tala za dežele, do katerih ni imela nobenih pravičnih zahtev, do dežel, v katerih je italijansko prebivalstvo neizrečeno majhno, ampak je sprejela obveznost za bodoča podjarmljenja, kajti, kakor kaže zgodovina pokrajin, se ne more vladati Dalmacije, če se ne zasede ozadja, ki je neoporekajoče slovansko. Istoča¬ sno pa niso italijanski imperialisti brez odgovora. Oni zatrjuje¬ jo, da so imperialisti tudi v drugih državah. Popo 1 noma. prav je in obrt, bo to velike važnosti za j za Francijo, da napada italijansko politično skopuštvo, toda ameriško politiko, kajti gotovo J Francija je tudi vedela, da je bila pogodba neveljavna, ko jo je, da bodo temu sčasoma sledi-, je podpisla, ravno tako kot Anglija. Ali zamore Anglija in Fran- • • •* 1 -j • v '{ • . 1. • T I 1 1 • • J Pajvišjo sodišče radi teh dodat¬ kov. Nasprotniki so kapitalisti, ki nasprotujejo podržavljanju. Ako se posreči nonpartisan li¬ gi, da bo podržavila industrijo le tudi druge države, ker bo I ljudstvo izprevidelo, da ima od North Dakota bo čez nekaj j podržavi jen ja velike koristi. • ITALIJANSKE ZAHTEVE cija, potem ko je šta v vojno, da uveljavi nedotakljivost pogodb, sedaj izjaviti, da je tajni pakt v Londonu “krpa papirja”? Ita¬ lija je plačala ceno; žrtvovala je svoje može, žrtvovala je svo¬ je bogastvo, videla je svoje dežele opustošene. Ali je to čas za njene zaveznike, da ne bodo plačali svojega deleža, ker je to vse bila kupčija tatov? Italijanski imperialist stoji na stališču, da bi bilo politično lopovstvo, ki nima para, ako bi se ne izpol¬ nijo njenih pogojev do zadnjega paragrafa!. Italijanski imperialist se izprašuje, kaj delam ja z, česar ne Glede italijanskih zahtev piše list “The New Republic” čla¬ nek, ki je pisan za nas Slovence v pravičnem smislu. Vidi se,Cda je pisec prav dobro podučen o naših razmerah in da pozna laski c i e ] a j 0 drugi? Ko prizna, da je Dalmacija bolj s ] ovanska kot la- imperializem. Članek se glasi: j ška in, ali ni levi breg Rena, katerega zahtevajo francoski impe- “Napetost med Italijo in. Jugoslavijo ne more postati bolj I rjalsti, bolj nemški kot francoski? Poljska je zasedla Gdansko, ostra, če se hoče odvrniti vojno. Italija hoče imeti ozemlje, kate- tipično nemško mesto.. Ali je Dalmacija manj italijanska kot je rega zahtevajo Jugoslovani ter si prizadeva, da si to zemjlo žago-j Gdansko poljsko? Dovolj je, da se upošteva princip samo-odloče¬ tovi z javnim in tajnim pritiskom. Na obeh straneh vlada skraj-1 van J a na ozemlju, ki je obljubljeno Italiji v tajni pogodbi v Lon- no ogorčenje. Po vsej Italiji se vodi sramotilna kampanja naper- ( ' onu » toda ai je taisti princip samoodločevanja vpostevan pri jena proti zasramovanim “Hrvatom” in na drugi strani Jadrana j Lvovu, katerega so ravnokar vzeli Poljaki Ukrajincem v krvavi so ogorčeni Jugoslovani bili podučeni, da smatrajo Italijo kot ^tki: Ali se naj porabi isti princip na nemško govorečem Če- svojega najhujšega sovražnika, ki hoče podjarmiti slovansko qze-j škem ali v ogrskih in nemških delih Transilvanije ali v raznih ml je ter vladati slovanski narod. Tudi med Italijo in Francijo soldih Turčije ali celo v A.feaciji-Lotrinški? Italija pravi, mi mora- znamenja nesporazuma. Francija ne zagovarja italijanskega Ja- mo kontrolirati Jadran, ali pa ga bodo kontrolirali v bodoče naši dranskega morja, vsled česr francoski diplomati podpirajo jugo- sovražniki, na vzhodu podpirani s pomočjo morebitnih drugih so- slovanske težnje. Nikakor ni bil slučaj, da je sprejemu italijan-1 vra ž n ik°v. Vi zahtevate, da pustimo Jadransko morje samo ter skega kralja v Parizu manjkalo navdušenja, kakoršno je vladalo zau P arno v razoroženje sveta, ligi narodov, ali prostosti na mor- pri sprejemu predsednika Wilsona in še preje kralja Jurja. Spor med Slovani in Italijo ni ničesar novega, am^ak ta spor sega nazaj do 26. aprili 1915. Ta dan je bila napravljena ju? Toda kdo drugi zaupa samo tem varstvom? Angleški imperi¬ alisti, najsižebode njihovo stališče napram bodočim mirovnim .ga¬ rancijam kakoršnože, stoje na stališču za takojšno in'močno an- pogodba med Italijo na eni strani in Anglijo, Francijo ter Rusijo; ^teško premoč na morju, francoski impei ialisti so za močno vo¬ jaško moč ter skoraj vsi narodi zahtevajo posebne pozicije, stra- tegične točke. Zakaj bi bila Italija manj plemenita kot so drugi narodi? Konečno, ako bi Francija in Anglija sedaj hoteli dati Ita¬ liji ozemlje Jugoslovanov, potem ko ga sta obljubile po krivici Italiji, zakaj bi ne zamenjale .svojega lastnega ozemlja kot Tunis, Malto, ali kaj drugega, kar bi se ravno tako zamoglo sprejeti? Odgovor ni argument in ves ta prepir ne vodi do stalnih rezultatov. Italijanska obramba svojih zahtev ni prava obramba, z Nikolajem II. na drugi strani. Ppgodba ni bila “javen sporazum zaključen javno”, ampak najtajnejši sporazum, potom katerega je Italija, potem ko je dobila ponudbo od tekmujoče Avstrije.pro¬ dala svojo pomoč v vojni zaveznikom za plačilo, da dobi ozemlje do katerega nima nobene pravice ter so se Anglija, Francija in Rusija svečano zavezale, da se to ozemlje da Italiji, katero oze¬ mlje. je zahtevala Srbija, ki je bila njihov zaveznik in zato se je sklenila pogodba brez vednosti Srbije. Torej se ni čuditi, da je pogodba bila strogo tajna. Sčasoma se je seveda to izvedelo; li- j ampak so samo napad upravičujoče, zahteve tekmecev in kriti- beralci v Evropi so bili začudeni, ko so izvedeli o italijanski ne-1 kov. Ako se ne morejo voditelji narodov, ki so se bojevali za de- nasitosti ter o zastopniški dobrodušnosti angleških, francoskih in j mokracijo, dvigniti čez to kupčijo, ako vržejo proč vse pretveze ruških diplomatov. Italiji se ni dalo za njeno intervencijo samo moralnosti, kakor hitro so te pretveze brez vrednosti, potem se južne Tirolske do Brennerja, Gorice, Trsta, Julijskih alp skoraj j ni prav nič pridobilo v tej vojni ter bo stanje sveta slabše, kot je do reke in cele Istre z otoki Lušin in Crez, ampak tudi vso sever- bilo pred petimi leti. Ako ne bodo prevladovali boljši svetovalci, no Dalmacijo, vštevši Zader, Šibenik ter ozadje ter celo južne o- bo mirovni kongres v Versailles-u rodil novo in grozno žetev vojn toke Lisa, Lošin, Kurzula in Meleda. To pomeni aneksijo tričetrt j ter se bode izkazal, da ni bil samo tako sl&b kot dunajski kon- milijona Slovencev in Hrvatov, ki žive v skupnih masah ter ima-j greš, ampak še mnogo slabši. Nemška nevarnost bo izginila — jo zeO razvit naroden čut. . vsaj začasno, toda kaj pa spor med Italijo in Jugoslavijo, Poljsko Ta kupčija je seveda bila nemoralna ter neoporekajoča pre- Ukrajino, Poljsko in Nemčijo. Italijo ^Francijo, ne upošteva- lomitev vseh visokih principov, za katere so se bojevale podpisa- ** ko " fl,k * OT ” ** Evrope ne ozirajoč , . , , . j i • . ’tt ... • . r se na Rusijo? Dokler se ne umaknejo izvanredne zahteve ter se ne države, kot so to vedno povdarjale. Kupčija je bila tudi nepo-; , J ,. . . , . ailtcve ^ i...v mi- r » i v, , T , . . j, ... narodno zatiranje ne opusti, tako dolgo se bodeio nnnravliala liticna. Takoj se je začelo sovraštvo med Jugoslovani m Italijo, .. . , . J / lipidV1Jdld ' da je bik, med njimi vsako vspesno sodelovanje nemogoče. Reši- f » "°', e " stras " e f " arodn | e J ' I".! 'i 1 ' tev balkanskega vprašanja v interesu zaveznikov je bila nemo-j ,a v0 77, 1 čf je . ' ai oaca a - vsa Jl ia ’ aa ?P a a le l kl ;e , i , t ,, .v , 0 , .. , . nrva bitka. Preživeli smo potem le prvo tragedijo, goca, dokler so italijanske zahteve, prikrajsovale brbijo ter jej vsled tega bilo Srbiji zabranjeno dati Bulgariji koncesije. Za-i Italija naj pride do svojega razuma, odstrani svojega So,n- hteve italijanskih imperialistov so ime?e še druge slabe posledi- nina in Orlanda ter sledi svojim pravim rodoljubom,. Italija se ce; združevale so avstro-ogrsko monarhijo ter s tem tako poda¬ ljšale vojno. Radi italijanskih zahtev so se Jugoslovani bojevali navdušeno proti Italiji na Krasu, med tem ko so njihovi bratje žrtvovali življenje v srbski armadi. Potem, ko je bilo sklenjeno premirje, in Avstrija uničena, je razmerje med Italijo in Jugo- naj- pobota z Jugoslovani, morebiti ob črti Torre-Trumbičevega sporazuma iz marca 1918. Ampak če Italija umakne svoje eks¬ tremne zahteve, ima ona pravico, da zahteva, da Francija!, Polj¬ ska in drugi narodi ravno tako odnehajo. Ako Italija odstopi od zahteve kontrole Jadrana “naš Jadran” (za kar žalibog ne kaže SLOVENIJA nobenega znamenja, da bi to storila), potem bi imela pravico, da zahteva teko revizijo od vseh zahtev zaveznikov ter za tako po¬ litiko v Evropi, da ji bc.de mogoče napraviti to žrtev brez ne¬ varnosti 2iS> sebe. - o - * ^ POSLANICA PREDSEDNIKA “NARODNEGA VIJEČA” V ZA- ZAGREBU, KOT PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE VLADE AMERIŠKIM JUGOSLOVANOM! Verige so strte. Pa s tem še ni vse doseženo. Zdaj začne pravo odgovorno delo. Pred vsem nam treba, da zagotovimo svoji neodvisni jugo¬ slovanski državi vseh S. H. S. one meje, ki nam gredo po vzviše¬ nih načelih samoodločbe narodov. Tudi mi smo na podlagi tega, ravno iz Amerike razširjene-! ga programa šli v težak boj, ki je prinesel zrušenje nemškega imperializma, A zopet se dviga nov imperializem. V zasmeh ide- j alom, ki jih širi Vaš predsednik Woodrow Wilson, stega roke po naši sveti zemlji. , Tu treba, da napnemo. v.se moči, da se zapreči te nakane, ki zasejejo nov strup nezadovoljstva, kal nove vojne, smrt novi in najlepši organizaciji: ligi narodov, ki bi imela zagotoviti trajen j mir. Načelo samoodločbe narekov, ki je pogoj trajnega miru, jej v nevarnosti. Na delo, bratje, da ne pademo nazaj v reakcijo im¬ perializma. • Nam pa treba Vaše pomoči tudi v drugem oziru: j Domovina nam je upostošena in izstradana. Treba nam j marsikaj amerikanskega duha, da moremo nadomestiti, kar smo| zakasnili poprej in kar smo izgubili med vojno. Pomagajte z du- j ševnimi in gmotnimi močmi, da zopet obnovimo našo domovino, da ji takoj izpočetka postavimo trden gospodarski temelj. Potem nam bo možno, da si svojo novo državo uredimo či¬ sto po demokratičnih načelih socialno pravično, da bodo v njej živeli vsi zadovoljni od sadu svojega dela. I Mi vas vabimo, da si tudi sami po,gledate razmere v domo-j vini, ki bi jo radi uredili tako, da bi mogla Vas vse zopet pozdra¬ viti in objeti na domači grudi. Pozdrav vsem ameriškim Jugoslovanom: Srbom, Hrvatom, Slovencem! ! DR. ANTON KOROŠEC. POZOR BOLNIKI! Drugi X žarčui stroj! 0 GWASISCO 1). C. Ph. C. kiropraktični zdravnik je kupil drugi X žarčni stroj, ki je najboljši,kar jih je na trgu. Noben drug zdrav¬ nik v Milwaukee nima ta¬ kega G žarčnega laborato¬ rija, ki bi imel dva stroja. Torej ne zamudite,.da bi ne šli k G. G. Wasisco, edinemu slovensko govorečemu zdravniku kiropratk- ^ o,.Y ®®ilwaukee. Ako ste bolani, idite k njemu, olika vam kaže moža, ki ga je on ozdravil. G. G. Wasisco, D. C. Ph. C. TT°r?^ ; Tlmea XA 1(1 *r lst Ave. in Mitehell Str. Uradne ure. Od 9. do 11. clop. in od 3. do 8. popoldne T. L. BILINSKY, 11. M. ortopedični maser. 602 MITCHELL ST., zgoraj Telefon Orchard 3698 M. MIhvaukee, Wis. predsednik “Narodnega Viječa”’v Zagrebu. Park, 18. novembra 1918. --o- “WOODROW WILSON” V LJUBLJANI. V Ljubljani je “Woodrow Wilson*\ toda ne osebno, ampak najlepša ulica v mestu nosi njegovo ime. Dne 80. oktobra je Ljubljana praznovala veliko slavij e. Ta dan se je okrasila vsaka hiša v mestu z zastavami in zelenjem. Šlo se je v počaist velikega predsednika svobodne ameriške repu¬ blike, Woodrow Wilsona. Ljubljanski občinski svet je sklenil v po sebni seji, da se prekrsti najlepša ljubljanska ulica, znana pod i- menom ‘Dunajska cesta* v novo ime, Wdodrow Wi!son cesta*’. To pomeni, d,a Slovenija ne prizna več Dunaja, nima nobene zveze več s sedežem starodavnih svojih ‘cesarjev’, ampak ves narod se klanja velikemu možu, ki je znal hitro in uspešno narediti mir in ki je naznanil celemu svetu, da je pravica močnejša kot meč, da morajo biti vsi mali narodi popolnoma svobodni in živeti pod ta¬ ko v>ado, kakor jo sami določijo. -o- Predsednik ne smatra Reke kot prosto pristanišče v rokah Italije in da bi ne zadostilo to zahtevam jugoslovanskega ozadja. “Srbska napredna demokracija" v Švici ima sledečo plat¬ formo: Narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev - demokra¬ cija države in družbe - brezpogojno samoodločevanje Jugoslova- I nov - zveza popolnoma avtonomnih jugoslovanskih pokrajin - splošna, tajna in neposredna volilna pravica - proporčni volilni si¬ stem - občinska in okrajna samovlada - ločitev cerkve od države, j Vsled tega stranka zahteva združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njihovem teritoriju v federativno Jugoslavijo, v j kateri morajo biti člani vseh treh narodnosti enakopravni držav- i ljani na temelju najširše demokracije. 1 V Zagrebu so odkrili zaroto bivših avstro-ogrskih orlcirjev, katerim na čelu je bil general Lipoščak. Namen ustaje je bil u- stanoviti kmečko-vojaški svet, strmoglaviti Narodno Viječe in i vpeljati vojaško kmečko diktaturo. Temu gibanju so se pridruži¬ li tudi mnogi drugi, ki so se čez noč prelevili v republikance. Li¬ poščak, Valentekovič in nekateri drugi so v zaporu. KOLIKO ŽIVIL SE RABI V JUGOSLAVIJI? V Zagrebškh listih je Dr. Trumbič, 'jugoslovanski zunan; minister objavil podatke o tem, koliko živil se nujno rabi v Ju goslaviji, ako se hoče preprečiti stradanje. Rabi se v teh deželah izvzemiš Srbijo in Crnogoro tedensko 11,000 ton mokeč 1,100 to: zmrznjenega mesa, 80 ton masti, 100 ton sladkorja, 77 ton čaj in kave, 4-00 ton riža in drugih takih živil ter 20,000 ton krompir j --o- D RS« NE NOVICE IZ JUGOSLOVANSKIH KRAJEV. Pariški list “Gaulois" poroča., da bo predsednik Wilson do¬ segel sporazum s predstavniki entente tikajoč se temeljnih mi¬ rovnih vprašanj, predno odide v Ameriko. V glavnem se gre za nove meje med Francijo in Nemčijo, med Italijo in Jugoslavijo ter za vojne odškodnine. Pariški korešpondent lista The Daily Mai) poroča o konfe¬ renci med predsednikom Wilsonom in italijanskim ministrskim predsednikom Orlando sledeče: “Predsednik Wilson je odločno odklanjal, da prizna italijanske zahteve razen Trsta in Trenta. Znano je, da zunanji italijanski minister Sonnino zahteva važne del dalmatinskega obrežja kakor tudi Reko, med tem ko se Or¬ lando zadovolji brez Dalmacije, ako dobi Italija Reko. Poroča se, da ni hote? predsednik Wi ll son priznati niti Orlandovih zahtev. \ i Jnevi javlja, da so v Zagrebu izdane nove poštne znamke. Barve i so rdeče, modre in sivozelene, na vrhu je tiskano “Hrvatska’*, na vsakem voglu so pa črke S. II. S. V sredi so grbi Hrvatske, Sla¬ vonije in Dalmacije brez krone in pod njimi je tiskano “29. okto¬ bra 1918 \ Cena je označena spodaj. Znamke so provizorične inc j služijo za spomin proglašen ja neodvisnosti. 'H ! Po vesteh v zagrebškem “Obzoru” prve dni decembra je ; posneti sfedeče- Na Hrvatskem se je pojavilo vse polno novih strank, kin astopajo pod imeni unionisti, republikanci, monarhi¬ sti, federalisti itd. Vendar pa so vse te stranke na stališču, da | zakonodajna skupščina izvrši ustroj bodoče države. “Obzor” na- | glaša, da je vse, kar je bilo do danes izvršenega, le začasno. Lah- I “Libre Serbie", glasilo srbske napredne demokracije v Že- i ko se ustanovi vrhovna skupna vlada (kar se je v tem času zgo- jdilo), lahko je država pod začasno vlado dinastije Karadžordže- vič, fehko se ovržejo vse dosedanje vlade in še kaj drugega je 'lahko možno v revoluciji, ali vse to .se ne more smatrati za kon¬ ični in trajni odlok. Zdaj so unionisti v manjšini, toda morda do¬ sežejo večino, če zaduše vsako protivno mišljenje. Ali zdaj ni ča¬ sa za take revolucije. Amerika bi se gotovo zanimala za tak čud¬ ni način uvajanja svobodne Jugoslavije. Z nasiljem se ne more j doseči ničesar in o tem se fiahko hitro prepričajo tudi največji i imperialisti. SLOVENIJA 3 □IB IS 0 0 0 0 0 0 0 0 Prva slovenska trgovina 302 GROVE STREET (Med So. Pierce St. in National Ave.) S pričetkom novega leta bomo prodajali, kar nam je ostalo zimskega blaga, po znižanih cenah kot na primer zimske kratke površnike (mack- inaws), zimske tople hlače, tople čevlje, nogavi¬ ce itd. Se priporočam J. BREZNIK MI VABIMO delavca, da vloži svoje prihranke v to banko ter mu gotavljamo največjo varnost in postrežbo. Marshall & Il$ley Bank South Side Branch S74 NATIONAL AVE IVSČ KOT DOVOLJ je protekcija za vlagatelje v West Alliški državni banki. Vrhu zadostnega premožen¬ ja in odgovornega vodstva, je to podjetje kot član narodne¬ ga bančnega sistema pod ne¬ posrednim nadzorstvom vlade Združenih držav. S tako močjo in priložnostjo za poslovanje se priporočajo u- radniki občinstvu te okolice za naklonjenost. — V našem hranilnem oddelku se govori SLOVENSKO in HRVATSKO. W E S T A L LIS STATE 53rd & National Ave. VVEST ALLIS BANK VVISCONSIN True translation filed with the Postmaster at Milwaukee, Wis., January 17th, 1919 as reuired b y the Act of Coagrešs. ITALIJA SE IGRA Z OGNJEM. , Frank H. Simonds, ameriški korešpondent v Evropi piše: Jadranski problem, kateremu je pridejan še egejski, de?a največ preglavice konferenci v Versaillesu. Edino poljske kom¬ plikacije se zamorejo nekoliko primerjati tem zaprekam.'Kot stoji sedaj, so itabjanske ambicije nasilne napram d.vem postav¬ nim ambicijam dveh malih narodov. Za italijanskimi nameni leži sankcija Francije, Anglije in Rusije, ki je bila dana v kritični li¬ ri, ko je bilo potrebno plačati kakoršnokoli ceno, da se je prego¬ vorilo Italijo na njihovo stran. Ampak, vlade lahko jamčijo, ljud¬ stvo je pa proti temu, kajti jasno je, da francoski in angleški na¬ rod močno nasprotuje italijanskim zahtevam ter se zanaša na Združene države, ki miso vezane z nobeno poikodbo na Italijo. Ako dobe Dalmacijo Italijani, celo a'i samo del, ako Italija vstraja.na posest Reke in Kotora. ako zabrani Grkom posest E- pira in Rodusa ter drugih egejskih otokov, potem bo to začetek novega vzhodnega vprašanja. Niti Grki, niti Jugoslovani ne bodo 'nikoli sprejeli tako rešitev kot konečno. Ker postaja južna slo¬ vanska država močna, in tudi bo, se bo povečala nevarnost kon¬ flikta in Italija bo v samoobrambi de-ala intrige z Bulgari in mo¬ rebiti celo z Rusi, iskajoč zaveznikov proti Jugoslovanom in Gr¬ kom. Potem bomo v doglednem času videli, da se bo stara bole¬ zen povrnila, ki je pahnila sedaj Evropo v vojno. Prava rešitev leži v žrtvi Ita , ije od svojih neopravičenih as¬ piracij; v nasprotnem slučaju bo imelo to slabe posledice, ker se bo maralo držati velike armade ter močno mornarico in pri prvi priložnosti bo zopet moralo odločiti orožje. Ameriške simpatije napram Italiji so zelo majhne. Imeli bodemo v bodočnosti mno¬ go priložnosti pomagati Italiji financijelno ali drugače, da doseže zopet properiteto, toda italijanskim državnikom mora biti jasno, kot postaje jasno italijanskemu narodu, da so ameriške simpatije v sedanjem prepiru na strani Jugoslovanov in Grkov, nikakor pa ne na strani Italijanov. Kako so si znaU pomagati avtokratje. — V Brežicah so za¬ plenili 80 vagonov živil iz Hrvatske. Pri tej priliki so bile odkri¬ te vehke nerednosti, za časa, ko še niso bili Jugoslovani osvobo¬ jeni, ki kažejo, kako si je znala pomagati avtokracija, da ni trpe¬ la pomanjkanja. Graško namestništvo je organiziralo tihotapstvo iz Hrvatske, kar pa še ni samoobsebi zlo. Toda monopol za tiho tapstvo je dalo namestništvo v roke neki renegatski tvrdki, ki je živila smela izvažati na škodo jugoslovanskih dežel samo v Gra¬ dec in Gastein. Namestnik C r ary je osebno bil zapleten v to afe¬ ro. Dr. Benkovič je predložil ministru za prehrano obširno spo¬ menico. Slovani so smeli stradati, Nemci so se pa mastili! IŠČE slovensko služkinjo za gospodinjstvo v starosti od 39 do 40 let, Sprejme se tudi udova z enim otrokom.Katero veseli, naj se ja« vi pismeno pri meni, kjer izve vse podrobnosti« JOHN PIKUSH, 9717 McCuen Street, Nevv Duhith, Mim lesota. Sonnino prav dobro razumeti, da so italijanske zahteve imperia¬ listične, ko mu je reke? med nekim pogovorom v Rimu: “V Ame¬ riki verno dosti o Italiji zato, ker imamo med seboj veliko, števi¬ lo Italijanov. Žal mi je, da ne more Italija vzeti Nevv Torka, ki je po mojem mnenju največje italijansko mesto na svetu. Pove dali so mi, da je v Nevv Yorku več Italijanov, kakor v katere ko*i mestu Italije.” Tako misli Wilson o laških zahtevah na dru¬ gi strani Jadranskega morja. Kakih laži se Italijani poslužujejo, da bi prikazali svetu, da so njihove zahteve po jugoslovanski zemlji pravične, nam kaže sledeče poročilo iz Rima: “Posebne brzojavke, katere so prejeli rimski časopisi potrjujejo izjave, ki so že bile priobčene, da v vrnjenih provincah Italije razširjajo takozvano jugoslovansko propagando Avstrijci ali Nemci, ki se s podvojeno pomočjo trudi¬ jo s propagando proti upravičenim aspiracijam Italija. Ena pro¬ paganda je, da se ščuje ljudstvo na upor, druga pa je, da se pre¬ govori prebivalstvo, da postane del nove in svobodne Jugoslavije in da nasprotujejo Italiji, če da jih bo Italija dominirala. Dogna¬ lo se je, da so mnogi agitatorji, ki so bili neposreden vzrok zad¬ njih nemirov, bili Nemci ali nemškega pokolenja. V Reki ne dvo- jmi večina italijanskega prebivalstva, da bodo ostala vsa prizade¬ vanja Nemcev, narediti nemir me Italijani in Jugoslovani, brez- vspešna, ker se nahaja v mestu dovolj močna posadka. Takih la¬ ži se poslužujejo Italijani, da bi pokazali svetu, da že Jugoslova¬ ni komaj čakajo, da pridejo pod italijansko vlado in da so sami pohlevni kot ovce, ker so nemirov krivi Nemci. Upamo, da ima laž kratke noge! Predsednik Wi!son je dal italijanskemu zunanjemu ministru PROŠNJA. Jaz, Joe Gogala, se obračam do svojih rojakov za podporo. 16. maja 1916 sem se ponesrečil v Meadow Mine, Aurora, Minn. Od stropa se je utrgalo nekaj rude ki mi je padla na glavo in v oči. Posledica tega je bila, da sem izgubil vid popolnoma in sedaj sem — slepec. Imel sem tedaj prihranjenih nad 1500 do¬ larjev in od kompanije sem do¬ bil 500 dolarjev. Od vsega tega je vzel advokat $160, a drugo sem potrošil za zdravila*, zdrav¬ nike in za dosedanje življenje. Sedaj sem brez vseh sredstev in docela navezan na tujo po¬ moč. Zato se obračam do svojih rojakov s prošnjo, da bi mi po¬ magali, če jim je mogoče. Doma sem iz Studenčke na Gorenjskem. Delal sem tudi na Ely, Minn. in v Racine, Wis. Vsak cent se s hvaležnostjo sprejme in bo izkazan v časopi¬ sih. Joe Gogala, 383 Tst Ave, Mihvaukee, Wis. --—o- Liga narodov je prva točka na mirovni konferenci ter je to prva velika zmaga predsednika Wlilsona za svoje ideale. SLOVENIJA " I/zvrstno vino! Doma pridelana kapljica! Louis Bewitz GOSTILNA $ 5226 National-av West Allis | Toplo priporočam roja- | kom svojo popolnoma na no¬ vo urejeno gostilno, kjer lač¬ ne napojim in žejne nasitim, Cenjenim rojakom pri¬ poročam svojo bogato za¬ loženo slov. mesnico kjer boste vedno postreže¬ ni v Vaše zadovoljstvo. Anton Novak 269 Grove Street (med Park in S. Pierce) Prvi slovenski pogrebniški zavod immm . FRANK FRANČIČ U N D E R T A K E It 3 1 1 2 n d A V E (j; <$> . .■ * * • .. ■ **/ . ,* . • * ' - asistent Wm, J. Sroiiewa’do. ;♦> <»> <>> «><*> •-..riiSSA. Obuvala za vso družino 355 GEOVE STEEE1 »*■: n GEO. A. SLATTERY Pogrebnik 6418 Greenfield Ave, W. Aljis Telefon West Allis 246-X - ,T •• & | PRIPOROČILO. Oivorit sem novo 0 0 S TI L N 0 inPIBHI na 541 Park Street (vogal 5th Ave) |ter se priporočam rojakom| |za dobrohoten poset. I FRANK MARKELC Rojakom, prijateljem in znancem naznanjam, da sem otvorii na novo urejeno (1 O S T I L N O kjer bodem lačne napojil in žejne na¬ sitil. Poleg velike čaše pive in fine Raguse, so vam na razpolago izvrst¬ ne smoctke. Cenjenim rojakom se pri¬ poročam za blagohoten obisk. FRANK BOTHA N 1501 So. 8tli Street, Shebovgan, Wls. N A Z N A N T L O Cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel DELIKATESNO TRGOVINO IN SLAŠČIČARNO 5123 NATIONAL AVENUE (vogal 52 Ave na West Allis) Telefon West Allis 551-L kjer imam v zalogi vsake vrste sladkarije, tobak, cigarete in ci¬ gare, kakoršne kdo poželi ter melike pijače in delikatese. F R A N K BENDA ALI STE SOLANI? MIKE KIRN 309 EUcn-st. vogal Russell-av Vzamite Belavvare karo na Clinton Telefon Hanover 2152 GOSTILNA Za čašo psva rumenga Pri men' rojak !e nike! da DSC ?DocrrrrsD5£^=3Qsc | Avgust ZAJ C | GOSTILNA IN PALM GARDEN 500 National A ve., Mllvraukee, Wis. PLES VSAKI DAN Imam na razpolago posebne sobe in prenočišča za potujoče rojake. Točna in dobra postrež¬ ba. — Telefon Hanover 3277 o š k I DR. LYTLE ZDRAVI NA ZNANSTVENI NA¬ ČIN MNOGE BOLEZ¬ NI MOŠKIH. ' Drugi vzrok, ki na¬ pravlja mnoge bolezni je zastrupi jen je krvi, kar zahteva ne samo, da se človek takoj oz¬ dravi, ampak da rabi najboljša zdravila; v mnogih slučajih je po¬ treben glasoviti Dr. Ehrlichov lek, za kate¬ rega je dobil Nobelovo nagralo. Ta zdravila so poznana pod imenom“Salvarsan”in Neo Salvarsan. Dr. Lytle zdravi tudi druge bolez- > ni kot zastarane bolezni živcev, krvi, J srca, jeter, mozeg, reumatizem para- j lizo, zaprtje, neprebavljanje, naduho j katar, hemoroide, prisad, neurajgijo ! in slaba prša. Vse bolezni se zdravijo t po najnovejših metodah in hitro. POZOR! »skata ZASTONJ ženske Vsaka žena, ki pozna svoje stanje, se zamere počutiti dobro, biti močna ter imeti lep čist obraz, imeti lepo telo in vse, kar jo de¬ la krasno. V sedanjem času imamo malo žen, ki ne trpe na kaki bo- lezn, največ na ženski bolezni. Zato je mnogo vzrokov kot na primer slabo zgrajen sistem, vedno delo in skrb, ki muči mnoge. Je pa tudi mnogo dru¬ gih vzrokov kot slabi živci, ki povzro čajo druge bolezni, največ ženske bo- lezn.i Znaki bolezni so sledeči: glavo¬ bol, vrtoglavica, zaprtje, bolečine v križu plin v želodcu, bljuvanje, izpu¬ ščaji in rane na koži, revmatizem kašelj in naduha. Ako pronajdemo, da ne rnpremo o- OGC NK Telefon Grand 3112 J. larslinic - . \ § — *. Jugoslovanski notar. V zvezi z izvrstnimi odvetniki 124 — 5th STREET . . ■ M1LVAUKEE, WIS. SLOVENSKA GOSTILNA ANTON ERMAN 783 So. Canal St. 2 bloka zapadno od 11 Ave Telefon Hanover 597 zdraviti vaše bolezni, vam bodemo to povedali. Po naših novih metodah smo ozdravili mnoge bolezni, za katere šo rekli drugi zdravniki da so neozdravljive, ker so rabili pri zdravljenju svoje stare metode. Ozdravili smo na stotine bolezni.Zakaj bi se ne ozdravili vi. Dr. Lvtle vas vabi, da pridete k njemu takoj, da vas preišče brezplačno. Pri njem se zamorete razgovoriti v vašem jeziku. » ^ 7 230 GRAND AVE. soba 6 •*“*** “ MILVfAI KEE, WIS. Uradne ure: Od 9. dopoldne do 8. zv ečer.Po nedeljah od 9. do 12. dopoldne. U <\ X l JL i ctc Dr BE MAKIH KORPORACIJA Pravnj in trgovski departmenl Prevzamemo vse pravne za¬ deve in.preiskave za odškod¬ nine, za osebne poškodbe ali za druge zahteve. Za nadal j ne informacij e nas obiščite ali telefonirajte 'Urad 306 Watkins Bldg (Vogal Srd St. in Cedar.) • Telefon Grand 3759 pretres. V nekaterih državah je je šestintrideseta država izrekla j bila prohibicija že prej v velja- j za izpremembo, torej morajo vi. Tako je število suši prijaznih ! postati Združene države suhe držav raistlo od tedna do tedna, 16. jan. 1920. in zadnje dni so države kar ena : , .. , , , - Zraven vsega tega je bil v za drugo glasovale za odpravo ; , - . , , , , n i i •, 1 .. . - . ; , ! kongresu sprejet tudi zakon, da .alkoholnih pijač. Šestintrideseta ' , , . . . Prohibicija je: končno zmaga- država je bila Nevada in je ta-! se preneha s Padajo opojnih pi- ZDRUŽENE DRŽAVE “SUHE” la. Dolg in hud je bil boj.Do zad ko zapečatila usodo žlahtne kap- jač s 1. julijem 1919 in sicer za njega je lzgledalo, kakor da su- iji ce . z a Nevado je glasovala tu- lb ° casa ’ da bo v ® a , nasa ar " hači ne bodo mogli dobiti veči- d i Msisouri za sušo. Tako imajo mada J azoro ^ ena ' Sedaj je na ne, to je zadostnega števila dr- že 0 b tem času več kakor zalite-j Predsedniku Wusonu Jezeče, ke- žav, ki bi glasovale zanje. Toda,i yano število glasov. Do sedaj te .; Priglasi konec demobihzaei- zadnji četrtek, 16. jan. 11919 je| g . a vprašanja še niso .rešile na- ; F' Ako ' se to . zgodi pred 1. ^ juli« zakonodaja šestintridesete drža-. slednje države: Wisconsin, Min- pote ! n je opojm p ! jacipo ' ve glasovala v prilog prohibicije 1 ne§ ota, Nebraska, New Jersev, j daljsano z * v ‘ ijenje za dob] ’ lb b in s tem je bit sprejet predlog, j N ew Mexico, New York, Conne-j “ esece '-. Ce bodo saluni odprti da se preneha izdelovanje in c ticut, Pennsylvania, Rhode Is-'? d 1 jub ‘ ,a 1, ' 19 ] a i do lo ; Jan ' prodaja opojnih pijač v Združe- i an d, Vermont, in Wyoming. j 19 ": 0- ’. 0 tem se danss 178 da po ' nih državah. Svoječsisno je bil v V Wisconsinu je državni senat vettatl ‘ Washingtonu sprejet v kogresu; odobri! 1 to spremembo in se- predlog, da morajo v teku se- ; ^ a j je samo še od esembii-ja od- sicer delajo na vse kriplje, da bi dem let zakonodaje vseh držav j visno; tetko se bo Wisconsin iz- prepreči e uveljavljenje nove glasovati o tem, da-li hočejo, da | re t e i. Sicer je pa sedaj vseeno, postave in da bi se dalo to vpra- se uvede prohibicija ali ne. Na kako se ostale države izreko,! šanje na splošno ljudsko glaso- podlagi tega predloga so suhači kajti na podlagi v \Vashingtonu vanje, če bo njihov trud in pri- Razne “mokre” organiza,cije po vseh državah nape.i vse ‘sne, da pride ta zadeva čim prej v sprejetega zakona stopi suša v veljavo eno leto od dne, ko zadevanje kaj za^glo, bo paka- zala bodočnost. 4 \ z' 8 SLOVENIJA Jugoslov. Zveza Podporna "Sloga" VSTANOVLJENA L. 1914 INKORPORIRANA L, 1915 Sedež: Mihvaukee, Wis, UPRAVNI ODBOR: Predsednik Johrr-Čamernik, 620 National Ave, Mihvaukee, Wis. Podpredsednik: Leop. Zorko, 827 Indiana Ave., Sheboygan, Wis. Tajnik: John Krainc, 408 Park Street, Milvvaukee, Wisconsin. Blagajnik: Ralf Čeplak, 504 Mineral St., Mihvaukee, Wisconsin. Zapisnikar: Frank Čandek, 454 — 53rd Avenue, West Allis, Wis. NADZORNI ODBOR: I. nadzornik: John Ocvirk, 448 — 51st Avenue, West Allis, Wis. II. nadzornik: Ignac Kusi jan, 229 — Ist Avenue, Mihvaukee, Wis. III. nadzornik: John Lenko, 300 — lst Avenue, Mihvaukee, Wis. POROTNI ODBOR: T. porotnik: John Rezel, 5122 National Avenue, West Allis, Wis. II. porotnik: Anton Zorman, 1016 Ky. Avenue, Sheboygan, Wis. III. porotnik: Fr. Zakrajšek, 117 Webster St., Pt. Washington, \Vis. POMOŽNI ODBOR: Martin Rop, 379 National Avenue, Mihvaukee, Wis. Anton Sem, 298 — 4th Avenue, Milwaukee, Wis. Joe Krainc, 369 First Avenue, Mihvaukee, Wis. Vrhovni zdravnik: Dr. P. Langland, National Ave. in Grove St. Seje glavnega odbora se vrše vsaki tretji torek v mesecu ob 8. popol¬ dne pri tajniku John Krainc, 408 Park St. — Pri J. P. Z. Sloga se lahko zavarujete za $1000.00, $500,00 ali $250.00 posmrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore ali le za posmrtnino. Uradno glasilo: SLOVE \ r 1 A. d!Kiil!inilillll!!!!!lllll!ll!!l!!!ll!l!!!!!!!!!l!ll!!l!l!l!l!!!lll!llll!l!lllill!i!ll!ll!l!lllu S (iv ' •' S? ' - • "r■■ /V." C r V"/ lit ..... ' ..r... *. M:< ijggil :■ ■ pilili C' "'..v/., 3K M >■ * ■' mfmB . i, . | • . X.. x S * '!>»■*- »"»5 ^ ^ v 1 • '» ■%<._. I i' x ^ _ . * • v - —. r* ■ » * . * . • v. . . • 1 4 416 NATIONAL ATE Za nedoločen čas smo se namenili razprodajati našo veliko zalogo zimskega klasa no 20 odstot¬ kov Dopusta v našo škodo in v vašo korist. V zalogi imamo-zimske suknje in sicer: Prejšnja cena Prejšnja cena Prejšnja cena Prejšnja cena $12.50 sedaj $8.50 $20.00 sedaj $16.50 $25.00 sedaj $19,50 $30.00 sedaj $24.00 X/ & :V (i) A (♦) & & ,r & js' ' ■* vjv*: v-'' ,* >-%• *\ r fj v r;■* ■■ • • *trnLr&? r / A* • tn ‘ j - ' '-.N/*; fV. • * Oj. - . 3> v r VABILO NA VESELICO IN STIHI DEJ ANKO (♦ > (♦ ♦. asa /i\ ♦> Imamo v zalogi obleke za moške in dečke, zi¬ msko spodnjo obleko, srajce, Union Suits, pol volneni sveterji vredni $3,50 sedaj samo $1.90. Posebnost pa imamo v čevljih, katere proda- jemo sedaj po $3.50, fini moškf za praznik,za de¬ lo pa po $2.75. Pri vsem blagu je znižana cena == za 20 odstotkov. Pridite in oglejte si našo veliko == zalogo. Za dobro postrežbo jamčimo. = V račun vzamemo tudi Liberty bonde. == JI Ji •) — O katero priredi SL. N. I. KLUB “JUGOSLOVAN” iz W. Allis; V NEDELJO DNE 19. JANUARJA 1919 V HARMON-IE DVORANI (lst Ave in Mineral) Začetek veselice ob 2. pop; igre ob 7:30 zvečer. Vstopnina v predprodaji 25, pri vratih 35 c. \d s T < ouef[qj^sejd asC[oqe doba sega za 100 let nazaj, v.% -njtAO^s uiau[iqo a i^i^osodeje vabimo, da nas blagovoli upnC[nfuu jb>[ OA;suioqo o;nz vse, mlade in stare, bo- naj- fu ui B^suiAopoSz i?j.oi aC jo^jeoom in s pijačo! NAZNANILO IN ZAHVALA. Cenjenim prijateljem in zna¬ ncem naznanjam tužno vest, da je nemila kruta smrt pretrgala nit življenja 21. decembra moje¬ mu soprogu in očetu šestih ne 1 - doratlih otrok MARTIN ŽIJŽEK-U katerega smo izročili materi ze¬ mlji 24. decembra. Pokojnik je bil rodom iz vasi Zabukovje, fa¬ ra Trebelno na Dolenjskem.Star je bil 36 let. Zapušča pet otroči¬ čev, starih od dveh do osem let. Prav žalosten prizor se je odig¬ ral pri umirajočem pokojniku. Bilo je v srcesegajoče, ko je hčerka ihtela in ga prosila, naj jo še vsaj enkrat pogleda in iz- pregovori zadnjo besedo, toda ni dobila več odgovora. SLOVENSKI SOKOLI! Hrvatski “Sokol” poziva Rojakom na West AHisu in okolici se priporočam za izde¬ lovanje in čiščenje oblek vseh vrst. o T9 i. n obrtni Slovence, ki se zanimajo za telovadno društvo “Sokol”, da se jim pridružite. Hr¬ vatski in slovenski narod v starem kraju se je združil, da je izvojeval svobodo, za¬ kaj bi se mj tukaj ne? So-j _ _ _ koi je bil isti, ki je mnogo j Frank Ermenc pripomogel k osvoboditvi Jugoslovanov. i krojač West l VSAKOGAR SE ZADOVOLJI in DELO GARANTIRANO Telefon West Allis 456-L. Naš ‘Sokol’ ima vežban-j je vsak torek in petek od 8. do 10. ure zvečer v Har- monie dvorani. Seje se vr¬ še vsak prvi torek istotam. 300 MINERAL ST. Edini slovenski pogrebnik a razpolago po dnevi in po no AUTOMOBILI za pogrebe, krste in poroke. Cene nižje kot kje drugje. Tel. Han. 2686-Y. v» Informacije tudi lahko dobite pri g. L. Zakrajšeku v Harmonie dvorani. HRVATSKI SOKOL. Zahvaljujem se najiskreneje vsem, ki so me tolažili ter ranj- kega spremili k zadnjemu počit- ku.Posebno prisrčna zahvala gre za krasen venec in ^e-lko P°žr -1 tvovanje in trud družini John j t Ameriško Slorcnsfca Ruparju, kakor tudi L. Bratani- 1 1 PRATIKA iu, družini Zore ter društvu Slo-1 ga Št, 16 SNPJ. Razprodajalcem popust. Frančiška Žužek, | „ PRATIKA Publishingr Co. žalujoča soproga z zapuščenimi 5 sirotami. NAZNANILO Naznanjam Slovencem in Hr¬ vatom, da sem se preseli! iz 401 Grove St. na 836 Kinniekinnic- Ave ter se vsem toplo priporo¬ čam. Imam domače vino in vsa¬ kovrstne druge pijače v zvezi z RESTAURANTOM P. SEMKOF siii Kinnickinnik A*e Se priporočam za obilen obisk. FRANK PRAHI GOSTILNA in Boardinglioiise 870 Ki im ickmnlc-ay (vo&al South Bay St.) Telefon Han. 3242-R | Se priporočilni rojakom 1 |za blagohoten obisk. R A Z P R O I) A J A eno tretjino znižana cena POHIŠTVO, PREPROGE, PECI IN POSTELJNINA Za vsako hlas?o sc garantira in {fonta¬ na (lom. BADGER FURNITURE and RUG 0» 289 GROVE STREET pol bloka severno od National Ave