O MOTIVU D VEN BOKSARJEV V SÏTULSKI UMETNOSTI
Marko Krcllh, Logatec
Med pomembnimi spomeniki situlske umetnosti na Slovenskem izstopa okrašena bronasta pašna spona, ki je bila leta 1893 odkrita v grobu 46 (gomila II) na Magdalenski gori na Dolenjskem (risba I, si. 62).' Pravokotna spona je o r nameni i rana v tolčeni tehniki, dopolnjeni z gravuro Na njej so upodobljeni trije figuralni motivi:: na levi stilizirano drevo, na katerem sedi ujeda z zvito kačo v kljunu (si. 62a), v sredini konj z golim jezdecem in na desni prizor boja dveh golili moških figur (si. 62 b); zadnja dva lika se pogosto pojavljata v bogatem motivnem repertonju železnodobnih torevtov.
Izjemen motiv v situlski umetnosti pa je upodobitev ptice s kačo v kljunu,, na kar pa dosedanja literatura ni bila dovolj pozorna. Čeprav gre za motiv, ki je v situlski umetnosti redko zastopanje prav podoba ti jede s kačo poznana v mdoevropskcm prostoru že v začetku 3, tisočletja pred našim štetjem. Boj orla
Risba I: Magdalen ska gora, pašna spona (po: û&brovec — Kromer)
1 Grob 4f>je bil ¡/kopan v gomili II, ki jo je Içtji IH91 raziskal Je m tj Peč ni k Polej; bronaste pašni: spone so bili v grobu odkriti 5e naslednji pridal ki: dve (¡buli. sekira, dve sulici, dtt narebrem keramični posodi, fcemtnifna vaza. pašni ohroiek in trije hronasii pokrovi. 7;\ objavo grobne ce lote cf. Joseph Szomtuuh)1, NeUe figurai ver/ierle Gii rid Wee Ile nus Kram. hittieilun%cn tier Anthmpologischen Gesellsehaft in Wien, N. I7, i 4, ]!Î94. pp. 227. pi. lig. Î; Karl Kromer-Stane Gabrovce, L'art des situles dans lis Sépultures haUttàttiennet en Slovénie {Inventai ia Arehaeolo-jjica [.lugo.slavjjal, fascicule 1962, V 44 : 1 -4; Umetnost alpskih Ilira» in i'enetnv: sitvJe od Pada do Donave, Narodni muzej, I.ju Kija lia 1962. [t. k. j, (od tod citirano Umetnost alpskih Ilir m in leneun), p, 102, T, 36; Wolfgang Lutke Ouo-Iïerman I "revL Die Situla in Providence fithotle hlandi, Rombcbfr-Germaniîchc Forschungcn XXVI, 1962 (od tod citirano Luàkt-Frey; Simla), p 76, T- 41 : 27, I 42
/a pregled spomenikov situlski umetnosti t o snov m i literaturo cf. Tone K ne/. Dcn letna 1er dei Situlcokunst in Slowenicn i Fundkatalog und Bibliographie), Arheološki vestnik, XXXIV. 1983 pp. 85—105.
99
in kače simbolizira večni boj med svetlobo in temo, med dobrim in zlim. Izvir tega motiva in njegovo geografsko razprostranjenost je v posebni Študiji predstavi! Rudolf Wittkowcr:2 povezuje ga 7, arhetipskim izhodiščem v orientalskem svetu. Iz tega pTavira pa bi lahko prišel tudi v situisko umetnost, za katero je znano, da je črpala iz bogate zakladnice arhaične Grčije s posredništvom etruščanske in estenske kulture.5
V tej kratki študiji želim opozoriti, da je na pašni sponi poleg orla in kače upodobljen Se en mijtiv, ki se naslanja na orientalske vzoTe, Gre za prizor dveh boksarjev, ki tekmujeta za zmagovalno trofejo, čelado s perjanico. Presenetljivo podobno likovno rešitev najdemo že na zgodnjih primerih reliefne plastike v mezopotamskih kulturah, na kateri sta glavna značilnost simetrični figuri, ki v borbeni pozi stojita druga nasproti drugi, v njuni sredi pa je običajno upodobljena nagradna trofeja.
Med najstarejše upodobitve takšnega načina bojevanja sodita dva marmorna reliefa, odkrita v templju Ninui pri kraju Kiiafaji v Iraku (risba 2a, b, si. 63};11 oba sta iz starejše faze zgodrjedinastičnega obdobja, iz časa med 2600 in 2700 pr. n. š. Vzhodno od Bagdada, kjer je danes mesto Teli Asmar, je nekoč stalo naselje F.šnun, kije doživelo največji razcvet za časa dinastije iz Lar-se (2023 do 1761 pr. n. Š.). Iz tega časa je bil v Ešnunu izkopan terakotni relief
1 KudoM Witlkuwer fcagle and Scrpenl, A Study in ihe Migration of Symbols. Journal of the Warhurg and CoiirtauM Institutes. II. 1938—W), (od tod citirano Wutkower: Fag!? andS?r
pent), p p. 293—325. Motiv se je iz Mezopotamije razi i ril po eni strain pro t i sredozemskemu
prostoru, po drugi it ran i pa je dosegel Indijo in nato ie Kitajsko. Od tod ie je preko Koreje rai-
iiril do Japonske in Indonezije ter se Je posebej za korenini I predvsem na Javi, od koder se je
njegova migracija nadaljevala proti M člane/i ji in Polineziji. Kačo in or ta pozna v različnih vse-
binskih variantah Ludi prebivalstvo J nine in Severne Amerike, kar potrjuje teorijo o pradavnih kulturnih stikih med civilizacijami Azije in Amerike preko Beringov« oči ne. V Sredozemlju po-
7 na ta mol i v minojska flrf ija kasneje pa dobi svoje mesto tudi v rimski umetnosti (npr. re tie Ina
upodobitev na slavoloku Sergijcev v Puli j, Posebno pozo t ti osi maje namenilo zgodnje krščan-
sko obdobje, nadaljuje pa ie v bizantinski umetnosti. Tudi zahodnoevropski slednji vek Se temu motivu ni odpovedal, poznamo ga v renesanini in baročni umetnosti, do moderne. Vseb i tisku je motiv skozi i as m prostor dobival ra/.lične pomene, toda največkrat je nastopal kol alegorija zmage dobrega nad zlim.
1 O orientalskih elementih v sna Is ki umctnosLi (f, Giuiia de' ETogolari, Orient a Ina komponenLa v situbki umetnosti. Umetnost alpskih Ilirov in Venetov, pp, 9—21; Elena di Filippo Balcstrazzi, Nuovi confront! icon ogra lici e un'ipotesi sui ruppon i fra 1'arca de He situle c i I modo orientals, Este e !a civihd palemeneia o cento ti »rti daltt prime stopenj Firenze 1980. pp. 153—170, Za orientalske vplive, ki so prek Cirčije dosegli delavniske centre situlskiti izdelkov, ct. Herman Mhlier-Karpe: Pas vorgeschtehliiehe Europa. Kunst der Well. Baden-Baden 1948 (od tod citirano: Muller-Karpe: Europa). V najnovejšem času je na povezave siLuhkih spomenikov i. mediteranskim svelom in z umetnostjo Blii njega Vzhoda opozorila Nancy K. Sand a rs: Prehistoric Ari in Europe, (The Pelican History of ArO, I9S5, pp. 337—340.
J Basmachi F a raj: Treasures of tke Iraq museum. Bagdad 1975—197&. p .199, Tig. 73. 74,
Risba 2a, b: Khalaji. marmorni relief (po: l aray}
100
s prizori iz vsakdanjega življenja moških (risba 3).5 Med drugim je upodobljen ludi motiv boksa; dve oblečeni, nasproti si stoječi bradati moški figuri z dvignjenima rokama.
Istočasno se »boksarja« pojavita v likovni umetnosti Babilona na reliefu, kije dat ira n okoli leta 1800 pr. d. 5. (risba 4, si. 64)*. V zvezi s tem reliefom se postavlja vprašanje, kakšno je vsebinsko ozadje pri upodabljanju boksarskega dvoboja.7 Ta prizor je na enem izmed dveh reliefov iz Khafajev upodobljen .skupaj 7. dvema dvojicama rokoborcev. Boks je bil skupaj z rokoborbo prvotno verjetno vsebinsko enotna scena dvobojev, v mezopotamskem svetu značilna predvsem za bogove in mitične junake, kar nam potrjujejo literarni viri in
'■ Andri Parrot. Summer — Pie mesopcuamisehe Kunst von den Anfügen bis ¿um XII. vorthrisill-
ehen Jahrhundert, München 1962, p. 292, Abb 3J9 D.
* Marcelle Duchesne-Guillemin, Music in Ancieni Mcsopotarma and tgypt, World Archaeology XI1/3, l*JH I, p. 289, PI. 39;
H- W, G. Saggs: The (inatness that was Babylon. London 1942, (od tod citirano Siggi. Babylon). PI 51 A.
T Relief ¡7 Babilona prikazuje boks km eno izmed dejavnosti v povezavi s kultnim iaäienjcm (cf. Saggs; Babylon, p. 190).
" Zu likovne upodobitve bojev bogov, cf. R. M. Boehmer, s. v.: Göttcrkänipfc in der Bildkunst, v: fteallexikon der Assyriologie und Vorderasiatischen Archäologie. III, Ret lin-New York 1957—1971, pp. 471—473.
I>alj5i cikel prizorov rokuborbe poznamo ludi na stenskih poslika vati v grobnicah najdiSEa lični Hasan v Egiptu, ki so datirane v £as okoli 2000 pr n. i. Ob nazornem prikazu razliinib prijemov in bnriine tehnike značilne za rokoborbo, ne vidimo nobenega motiva, ki hi spominjal na t>oks (cf, Siegfried Laser. Sport und SpiArchaeologla Homerica (Kapitel T), 19H7. [od tod citirano Lasen Spon |, p. 5l,il. 4). Neka; prizorov rokuborbe iz grobnic v H eni Ma.sanu, objavlja tudi Adolf Erman, ki rokoborbo prišteva med tekreativne dejavnosti Starih Egipčanov (cf. Adolf H rman: I-ife in Ancieni Kgypt. New York J97I, p. 246.
Risba 3: Ešmtn, terakoini relief
Risba 4: Babilon, kamniti relief (po: Duchcsne — Guittetnin)
Risba S: Hasanlu, zlata čaia (po: Orthman)
101
upodabljajoča um et nosi," Najbolj ¿nan literarni vir o dvobojevanju mezopo-tamskih "herojev« je znamenita bab il onsko-su merska pesnitev o Gilgamešu. iz katere poznamo krajši opis dvoboja med GUgamešom in Engidujem.9
Zve/, o / mitološkim izročilom nakazuje t tuli analiza prizorov na zlaii posodi i/. Hasaûluja v Iranu.1" Kronološko je posoda opredeljena v čas med 125U m 1000 let pr. n. š. in s svojo motiviko morda predstavlja posamezne prizore iz epa Kummarbi." Med motivi, ki so vsak zase zaključena cclota in niso medsebojno vsebinsko po vezam, posebej izstopata dve figuri, ki si stojita nasproti z dvignjenima rokama (risba 5). Ena je celopostavna, druga pa je od pasu navzdol prekrita t. luskinasiim drnamentom. Šlo naj bi za upodobitev dvoboja, ki po tehniki spominja na boks, saj ima ena od oseb zaščitene pesti. Ta boj razlagajo kot dvoboj med junakom in pošastjo, ki prebiva v gorski divjini,1 :
Mezopotamska umetnost je za upodabljanje nekaterih epskih prizorov razvila kompozicijske arhetipe, ki sc skozi stoletja očitno niso bistveno spreminjali in so sc takšni prenesli tudi v druga kulturna območja. Pri tem ni nujno, da se je ohranila zavest o prvotni »mezopotamski fabuli«, ki jim je botroVala.
r —v.
Risba 6a: Knosos;
(ih: I lagia Triada,
6c: Thera (po: Laser)
Tako pozna kretsko-mikenska umetnost dvoboj boksarjev i.c v 16. stol. pr n. š., posebej pa je ta motiv razširjen v ¡4, in 13. stol. pr. n, š. Največ prizorov je bilo odkritih v znanih centrih kretsko-mikenske kulture: Knosos (risba 6a), 1 lagia Triada (risba 6h) in Thera {risba 6c).'J Z mikenskimi kolonizatorji naj hi ta motiv dosegel tudi Ciper, kar dokazujejo poslika ve na vazah iz 14, in
■ Cr. SaggK; Habyton. p p. IH9—IWI
'" Ldith Porada. Kunst der pnnolmtorin.ln.-n Periode, v; Winfried Onhmarui: Der ah? Onem
{Pmpyliieu Kunstgeschichte, n, s. XIV, 197^, (od tod citirano Porada: Kwai), pp. 3^1—392. " Piiradii: Kunst, pp, lLJti— 391 Motiviko mi i.iSi \/ Hasanluja so povezovali titdi z epom Etana. mi katerega p.i it med drugim navezuje predvsem muli v kače m orla (cf. Witlkowcr: Eagltitnd Serpat, p. 295). 1'orada: A iinM. p 390,
Lasel: Spart, pp 4.1—44, si. 10; a. b, t, Motiv boksanja je v lfa£ii 'I riadi dokumentiran tudi na bronasLi vazi, kije datirana v 16, stol, pr. rt. iS,, saj ima eden ud boksarjem na glavi lip čelade.
značilen ravno /a to iasovno obdobk !cf- Hugh I lencken. Tite Earliwt E.uropean I leimet*. i»ifrit an Seh/inf of Prfhistorir Rfsearrh BjßeUn. XXVIII, 197]. p. 10. fig, 7: c,).
102
13. stol. pr. n. š. (risba 7).'J Tradicijo upodabljanja boksarskih scen nadaljujeta tudi geometrični in arhaično obdobje grSkc umetnosti v stoL pr, n. š. (risba
8).	V začetni fazi zasledimo samo upodobitve boksarskega para. kasneje pa sc med obema figurama pojavi kotliček na treh nogah, oziroma trinožnik. Takšne prizore poznamo s poslikanega keramičnega fragmenta iz Heraiona {risba
9),	bronastih ščitov v Olimpiji in s podstavka tfinožnika, prav tako iz Olimptje (risba 10a, bt.n Boksarski dvoboj /a trinožnik je upodobljen tudi na tolčeni
liisbit 7: Ciper (j»: Laser)
IJ L a ser: Spori, p 44. A Mi 10: d. e, f: Taf. k.
Migracija ntotiva boksa i/ sum ersk o-babilonske v kretsko-mikensko u met nosi. še ni dovolj razjasnjena. saj ne v eni o. kakšne vlogo je pri tem odigrala hetitska umetnost. Ta prildr je v mezo-pOjamskem prostoru povezan /. upodobitvijo božanstev. tega pa ne moremo trdili /a hetitska božanstva. Prav tako tekmovanje v boksu ni prisotno ob posmrtnih eeremoiiialili, siij Heiiii pri piigrehmli sveijanoslili niso prirejali atletskih iger kol iirki. ampak so večjo po/ornosi pridali obredju z mag i eno vsebino. Za primerjave med grikimi pogrebnimi običaji, kijih poznamo i/ lliade, m med lielilskimi, cf- O. It- Gournev: ihf I lir lil f s,	p p. Ihii.
Nekateii motivi, ki i/vtrajo i/ sinko-betitske jimeinosu, so se razširit: prek Grčije tudi v centralno t.vropo, saj npr. prizoi božanstva, stoječega na biku. lahko sledimo v Podonavju in seže Celo do severne Anglije (cf. JohaiUies Lehmann: Dre fietbim, MuiKhert I yKO. pp. 2821, : Laser: Spuri, p. J A. Abb. 11: b, e, f. Za bronasti trinožnik i/ Olimpije cf. .liirgen BorcHardt, llfl)iu\ v: Hans-Giiiner Bucholz, Kriegstvesen I, iArhaeotogla Romenoj (Ka^iit-I E, I), 1977. pp, 6K, t af. 6:t>, ( eladi na p lavah tekmecev se med seboj razlikujeta po različnem grebenastem nastavku Lelado 7 naprej uvitim grebenom [Raupenhclml, ki jo nosi desna figura izhaja i/ Mezopotamije in AnaloJije. kjer ju pogosto zasledimo na pozno-itelitskih relietili (isti: p p. 6S). Tudi čelada levega bojevnika s podkvasto obli kovanim grebenom llliigellielm) ima korenine me ¿opota ruskem svetu, od koder se preko Male Azije in Gičije razširi do južne Italije tisti: pp.
Risba lOa, b: Olimpija
zlati pločevini iz Krta, kije datirana v konec 7, stol, pr. n,S,16
Griki arhaični svet je motivu hoksa dodal trinožnik kot trofejo za zmagovalca. Ta prvina spominja na posamična mesta v 1 lomerjevi Iliadi, kjer med pogrebnimi svečanostmi v čast Patroklovi smrti poteka tudi tekmovanje v boksu, v katerem dobi zmagovalce za nagrado živinče, poraženec pa dvoročno kupo fV. 653—699):
»A komur Apolon zmago nakloni očitno, da vidijo vsi jo Ahajci, ta naj odvede si v šotor mezgico tu, močno živinče, drugi, ki v tekmi zgubi, pa prejme naj kupo dvoročno!«'
(Iliada, V. 660—664)
Pri slavnostnih igrah pa je trinožnik namenjen zmagovalcu v rokoborbi (V.
702):"
-Nove nagrade postavi Pelid za tekmo že tretjo, bridko rvanje na roke, pokaže jih ljudstvu Danajcev: velik trinožnik zmagalcc dobo, namenjen za k ognju, dvanajst težkih volov med sabo ga cenijo Grki; kdor pa v tekmi zgubi, nameni dekle mu v dobitek, mnoge umetnosti zna. na štiri jo cenijo vole.'*
(Hlada, V. 700-705)
Morda gre pri likovni formulaciji tega epskega motiva za kontaminacijo dveh boksarjev, ki ju je Orient prek kretsko-nukenske umetnosti posredoval arhaični kulturi z novo, »grJkO" vsebino. Če lahko v ozadju tega prizora domnevamo neko konkretno fabulo, bi bila še najbolj vabljiva povezava z zgodbo o boju za trinožnik med Apolonom in Heruklom.18
Grška kolonizacija Apeninskega polotoka v 8. stol. pr. n. š, je tudi v ta prostor prinesla novosti, ki so se izražale tako v umetnosti kot tudi v duhovnem življenju. Na obeh področjih je grška arhaična tradicija našla svoj odmev v estenski kulturi, iz katere je izšla siiulska umetnost. V pestrem izboru figuralnih motivov, ki nastopajo na situlab, je med najbolj pogostimi prav prizor dveh boksarjev.
'* Kij!us Gallas: Korfu — das antike Kerkyra im Ionischen \leer. Geschichte, Kultur, Landschaft,
Köln 1980. pp, 09. Avtor povezuje prizor boksa z mitološkim vsebinskim ozadjem : Komer: Hladu ¡prevod Anion Sovre, Ljubljana 198-2. (od lod citirano Homer Hinduj], V. 702, " Mitološko pripoved o boju /a trinožnik med Apolonom in Heruklom so po^oslo povezovali z upodobitvijo dvoboja na bronastem podstavku trinoinika \7 Ol i m pije (cf, Herbert Marwiiz, MylboS-DichtUng-Suge, Jahreshefte des Osterreichischen archäologischen Instantes in Wien,
Lili. 19S1/82.pp. 10,
104
Pri analizi Lega motiva v grški umetnosti seje pokazalo, da v prizorih z dvema figura ma na sredini običajno stoji trinožnik, kije namenjen zmagovalcu. Toda v našem kontekstu enkrat sam krat zasledimo samo en primer upodobitve boja za trinožnik: na zgornjem frizu situle iz Bologne (risba 11, si. 65)." Prizor sestavljata dve simetrično postavljeni goli moški figuri. Na sredini stoji velik trinožnik, na robu njegovega kotličku pa sedi na levi strani ptič. Ta detajl lahko povežemo z grško geometrijsko umetnostjo, ki prav tako pozna trofejne trinožnike s sedečim ptičem na obodu (risba 12),i0 Poze figur in trinožnik nudijo v tem primeru konkreten dokaz, da so se zgodnje toTevtske delavnice estenskega kulturnega kroga dejansko zgledovale pri starejših grških predlogah. Vendar je žc kmalu prišlo do posameznih sprememb, verjetno v prizadevanju, da bi upodobitve boksarjev dobile zvezo z realnim življenjem. Boks je bil namreč kot športna panoga razširjen tudi v italskem svetu, saj je tudi tu pogosto spremljal igre, ki so se odvijale v čast pokojnikom.21 Toda tokrat ne gre več za boj. v katerem dobi zmagovalec trinožnik, ampak mu je namenjena dvogrebenasta čelada s perjanico, kije postavljena na poseben podstavek. Ob čelado je prislonjena še sulica, ki ima prav tako vlogo nagradne trofeje. Novost pri boksarjih v italskem prostoru je tudi poseben borbeni rekvizit, ročke, ki so jih tmeli tekmeci privezane na rokah. Po vsej verjetnosti so bile izdelane iz usnja in so ščitile zapestje pred trajnimi poškodbami ob močnejših udarcih, hkrati pa so povečale udarno moč."
Vse tri omenjene novosti — čelado, sulico in ročke — srečamo prvič na fragmentarni situ I i iz najdišča Matrei na Tirolskem (risba 13, si. 66).15 Ta upodobitev boksarjev je med vsemi dokumentiranimi verzijami tega prizora v okviru situlske umetnosti likovno najkvalitetnejša in tudi vsebinsko najbolj
" I.neke — Frey: Die Siiulu. pp. 2£, si. 7. Boj /a tnnoinik je iz gräkib predlog povzel» tudi etruS-iaiiska iinjuinittt, npr. vaza bukero, ci. Laser: Spori, p. 46, nt. II: [t.
10 Laser: Spori. p. SO, sl. 31: a,
21 To nam dobro dokumentirajo predvsem poslika ve v etruSčanskib grobnicah - Cf. Massimo Pal-loiino, The Etruscans, 1955, sl. 2!.
:3 {) dvoboju 7. ročkami cf, Lučke — Frey: Die Simla, pp, 26; J. JflnthlHr — E. Mehl, Pygme. V: Paulvi Rcalcncyclopädic der clsssichcn A kenn ins Wissenschaft, Suppl, IX., toll. 1306—1352.
n l.uckt — Trey: Die Siwlo. p .81, sl.58: 42a; situla je bila prvotno odkrita v kraju Miihlbachi, Vendar se Zaradi neposredne bližine naselja M a Irci v literaturi običajno pojavlja pod tem imenom Cf. Liselotte Zemmer-Plank, Situlenkunst in Tirol, Verö/enlltchmgen ties Tiroler Landesmuseum Ferdinamltnuieu/n LVI, 1976 (od tod citirano Zemmer-J'lank: Situlenkunst) p. 292, sl. 2: 4.
105
bogata. V njej lahko domnevamo nekakšen «prototip«, ki seje razširil med tore viski ni i centu tudi zunaj Apeninskega polotoka. Različica s čelado in sulico je bila v kasnejših posnetkih poenostavljena, tako da jc izginila sulica, ki je dejansko upodobljena samo na situli iz Marrcia. Obenem je treba poudariti, da vse boksarske dvojice na situ lah upoštevajo isto osnovno predlogo, za katero verjetno tako kot v grškem in orientalskem svetu slutimo vsebinsko ozadje mitološkega značaja.
11M
Risba 12: Atene (po: Laser)	Risba I4b: Kobarid (po: Luckc — l-rey}
Prvo stopnjo novega likovnega razvoja motiva boksarjev predstavlja situla i/ Boiogne z bojem za trinožnik, naslednji) fazo pa zastopa situla iz Matrcia. kjer se že pojavi čelada s perjanico. To zaporedje dokazujejo še nekateri detajli. kot je recimo orna meni na sulicah, ki jih na si tuli iz Boiogne nosijo vojščaki. Prav takšna sulica namreč sloji poleg čelade med obema boksarjema na situli iz Maireia. Prepričljivo paralelo odkrijemo tudi v značilni obliki pokrival, ki jih nosijo lakti figure na situli iz Boiogne, kot rtasiluli iz Matreia. Sorodne poleže zasledimo tudi v konturah jelenov, kar podpira domnevo, da obe situli izhajata iz oije delavniško povezane skupine.
106
Risba 14a: Sanzeno (po: Lücke — Frey)
V isto tesneje povezano skupino sodita ludi dve nepopolno ohranjeni sit uit tz Sanzena {risba I4a) iti Kobarida {risba I4b) ter znamenita Vaška situla {risba l4e).2J To nam potrjuje tudi motiv boksarjev, ki se na vseh treh situlah borijo samo še za čelado. Oblika čelade je povsod iztolčcna na enak način: linija vzporednih in navpičnih zarez nakazuje perjanico, ki je pritrjena v kovinski nastavek s trikotnimi ornamentt. Goli moški figuri sta opasani z ozkim jermenom. njuni levi roki pa sta pod ramenom obvezani z okrasnim Irakom.
' Y.Si Sanzeno t;f, laeki — Frey: Dir Silulti, pp. 69, 5!. 67, za situlo iv Kohahda cf isli: p. 71, st. .1.1: 19b; Stane Gabrovec, ZeleznodobnB nekropola v Kobaridu, Geriiki lemik in, 1976. p il, T. II. Vaika sitlilajc bila pogüstij predmcl ulxk'lave v iltvjlinli puljuduili in MrokuVuit: Clan-
kiIi. Med skdnjimi bi ic posebcj opozortl na premalo upoätcvaiw delo Voje^lava Molsia, ki je ie leta 1925 objavil enn ¡/med tcmcljnlh slndij o aiialt/i sittllc iz. Vaf. L'i. VujrsLav Muli, Umcl-riust siiuk Vafa.Siarmar II¡/2, 1125 pp 7*3
1Ü7
Risba 16: Magdalcnska gora (po: Lučke — Frey)	Risba 17; Dolenjske toplice
(po: Lučke — Frey)
Naslednja razvojna faza se kaže v situlskih izdelkih z Magdalenske gore. Na že omenjeni pašni sponi sta tako čelada kot tudi njen podstavek zelo poenostavljena. S čelade je izginil nastavek za perjanico, podobno kol v prizoru z boksarjema na pokrovu bronastega ciborija (risba 15).2S Iz istega najdišča je na eni izmed sitni upodobljen dvoboj v boksu, vendar med tekmovalcema ne stoji podstavek s čelado, ampak večja rozeta, ki zapolnjuje praznino med obema figurama (risba 16).M Kakšni predlogi je sledil motiv boksarjev na situ!i iz Dolenjskih toplic, zaenkrat še ne moremo odgovoriti, saj je od celotnega prizora ohranjen le fragment desnega boksarja (risba 17).27
V prizoru boksa na situli iz Kuffarna v Spodnji Avstriji zasledimo manjšo posebnost (risba I S).3* čelada med hnksarjema je namreč okrašena j. razkošno perjanico in tako predstavlja enkraten primer med oblikami šlemov dokumentiranih na situiskih spomenikih, Tu gre po vsej verjetnosti za samostojno odločitev samega umetnika, ki se je morda zaradi želje, da bi upodobi! tedaj običajno čelado, odpovedal doslednemu posnemanju predloge.
" Lud» — Frey: Die Siiula. p. 73, si 19 " Lučke — Frey: Die Stoib, p. 72, s!. 69, Lutke — Frey: Die Siiuta, p. 77. si. 72, !l Lutke — Frey: Die Siiula. p. «0, si, 75,
m
Risha IS: KuHarn (po: Lučke — Prcy)
Risba 19: Amoaldi {po: Lučke — Frey) Risba 20: Rcnvenuti (po: Lučke — Frey)
TakSno misel pa bi težje zagovarjali pri izdelovalcu situle, odkrite na grobišču Amoaldi v Bologni (risba 19).14 Umetnik je imel pred seboj očitno nek vzorec, ki ga zaradi preskromnega tehničnega znanja ni bil Sposoben ponoviti. Ohranil je samo osnovne konture, zato sta obe figuri docela shematizirani (si. 67).
Motiv boksa nastopa tudi na najbolj znani estenski situli iz grobišča Ben-venuti (risba 20).Jfl Tukaj močno odmevajo elementi orientalskega sveta, predvsem z risbami grifonov, sfing, krilatih živali in kentavrov, V družbi Številnih motivov, izvirajočih z Orienta, sta na situli upodobljeni dve moški figuri, ki predstavljata posebno inačico boksa, ki odstopa od običajnih boksarskih dvobojev. Tekmeca tudi v tem primeru uporabljata ročke, vendar se ne bojujeta za nagradno trofejo. Ta različica morda izhaja iz neke predloge, ki ni bila neposredno pod vplivom »grike« variante, za katero je značilno tekmovanje za trinožnik.
Med ikonografskimi variantami tega prizora je v italskcm prostoru dokumentiran Se en specifičen primer, ki izvira iz orientalskega motivnega sveta, vendar Apeninskega polotoka ni dosegel z grškimi kolonizatorji, ampak bolj verjetno s feniČanskimi trgovci.
" Lutke — Frcy; pit Sinih, p. 59. si. 63. 19 Luukr — Fray: Die Siluta, p. si. 65-
109
Pozlačena srebrna situla ? napisom »Plieasnas«, kije bila odkrita v etruS-čanskem najdišču Chtusi, je feničansko-ciprski izdelek iz sredine 7. siol. pr. n. s., se pravi iz začetne faze orientalskih vplivov na Ltrurijo, od koder se le ti večinoma širijo v estenski kulturi (risba 21 J." Na situ I i iz Chiusija pa sta upodobljena tudi boksarja, ki za dvoboj ne uporabljata rekvizitov, ampak se goloroka v spremstvu vojakov in igralcev na dvodelne piščali (aulos) bojujeta za večjo posodo z visokim podstavkom. Od običajnih primerkov situlskc umetnosti se ta situla razlikuje tudi po stilnem izrazu, ki zvesto sledi grško-orientalskemu slogu. Vendar pa to ne izključuje stičnih točk med situio i/ Chiusija in z drugimi situlami. Ena izmed skupnih potez se kaže ravno v boksarskem prizoru, pri katerem pa v tem primeru nista upodobljena niti trinožnik niti čelada. Dejstvo, da je lemčanski svet prav tako poznal sceno boksanja, dopušča možnost, da sosetorevti \ situlskih delavnicah na estenskem področju občasno zgledovali tudi po predlogah iz Fenicijc."
Pravo zakladnico raznovrstnih figuralnih prizorov, zgoščenih v štiri pasove, predstavlja situla iz grobišča Certosa v Bologni." Po mnenju dosedanjih ¡nterpretov naj bi šlo /a pogrebne svečanosti, dopolnjene s posameznimi prizori \t. vsakdanjega življenja." Tudi na cerioški si tuli zasledimo upodobitev boksarjev vendar je precej neobičajna: tekmovalca namreč ne nastopata v logični dvojici, ampak ju je umetnik razdvojil, s čimer je odvzel smisel njuni razgibani telesni drži. Očitno ju je uporabil kot »maSilo« za zapolnitev preostalega prostora nad dvema sedečima figurama, ki igrata na liro in piščali (si. 68), Morda seje umetmk za takšno kompromisno rešitev odločil prav zato, ker je v resnid zmanjkalo prostora za celotno kompozicijo boksarskega dvoboja, vendar se motivu le ni hotel odpovedali, saj je bil navsezadnje del »železnega repertoarja-, s katerim so razpolagali ilirsko-venetski torevti
Za certoško sit ti In lahko domnevamo, da ima vsak njen friz enotno vsebinsko ozadje,-saj se prizori tekoče navezujejo drug na drugega, dogajanje pa poteka umirjeno, v ustaljenem ritmu, ki ga po svoje skali le vsiljena upodobitev obeh boksarjev. Takšno zaporedje prizorov pa nikakor ni značilno za večino preostalih situl, ki sicer po kvaliteti izdelave ne zaostajajo mnogo zn cenoško. Posamezne kompozicijske enote med seboj večinoma niso vsebinsko po veza-
11 l.ims-ia Bonfantc. Out nf I-trurtji Blmscan Influcnct Nun h lih J South, Briliik Archaeotogi-Cti! Repon, Clll, I9SI (od i m j citirano Bonf.mtc Out of Bruna) lig. St): a - c. Avtoric* ne u-kljufujc miii mM i, da bi bila situla izdelana v itakkiti delavnicah, morda v ctruiienskem mestu Cervtteriip. I7i.
'■ Za silulo Chiusi d". HonlanU' Oill vfbllruria. ¡1.
" Lutke — Froy: Die Sinila. p. 59, s!. 64.
11 /.1 ohAii no Studijo motivov cf. J«i 5 Kastelie. Umetnost ■.iiul hI Pada do Donave, v; UmetHosi alpskih Ilirov in vtnetov, pp. 55.
Risba 21: Chiusi (po; Honfante)
110
Risba 22: Gastelvctto (po: Sorifante)
nc, kljub temu, da si sledijo v enakem neprekinjenem frizu. Med najbolj značilnimi primerki te vrste izstopa fragmentiratia situla iz Sanzcna. Prizor boksa je na tej situli prikazan s skupin*.) figur, ki darujejo ob trino/niku. Obe sceni bi sicer lahko vključili med pogrebne svečanosti, vendar bi z isiim vsebinskim sklopom zelo težko povezali prizor, ki jima neposredno sledi. Gre za erotično sceno, ki predstavlja spolni odnos med golim moškim in na pol oblečeno ženski! na upogibajoči se postelji (risba 14a). Erotični motiv v situlski umetnosti ni osamljen, saj ga poleg silule iz San/.cna prinašata še bronasto ogledalo iz Castel vetra (risba 22) in bronasta pašna spona iz Brezi j na Dolenjskem (risba 231." Soroden motiv, za katerega sklepajo, da prikazuje mitično poroko med Amdno in Tezejem (risba 24),poznamo tudi na etruščanski keramični vazi iz Trigliatella.
Ob presenetljivo naturalističnem prizoru, kakršen jc erotična scena i L Saiv zena, se seveda kar .samo od sebe zastavlja vprašanje o vsebinskem ozadju, saj ga po vsej verjetnosti ni mogoče neposredno povezali s pogrebnimi svečanostmi, tudi zagovorniki leze o »realističnem upodabljanju železnodobnega življenja- zanj še niso našli ustrezne razlage, ampak so sc mu spretno izognili,
Za Castclvcirocf. Lutke — Frty: />;<- Sinila, p; 62. Taf;;2I, 22, /a Brezje ct, i$ti; p. 70,Sj. 12; 1?. 1,1 i! on fante: Om of Etrurie, p, 40, si. 6f>.
111
Risba 23: Rrezjc {po: Kromcr)
Risba 24: Trigliatello (po: Bonfante)
čeprav ravno njegov «verizemi očitno izstopa v repertoarju situlske umetnosti.17 Erotični motiv izSanzenaje Liselotte Zemmer-Plank pripisala mitološki vsebini iz homerskega sveta, pri čemer je opozorila na mesto v Hindi, ki pripoveduje, kako je Pans nagovarjal Heleno k skupnim užitkom.51
Vendar se prav v okviru homerske epike kar ponuja še ena znamenita mitološka epizoda, ki je tudi v kasnejših obdobjih doživela številne literarne in likovne interpretacije: satirična pripoved, s katero v Odiseji pcvec Demudok zabava Fajake, ki govori o tem, kako sta Afrodita in Ares varala Hefajsta, dokler ju le-ta ni ujel v umetelno spleteno mrežo v posmeh vsem drugim hogn-yom {Itiada, VIII. 266—366)." V istem odlomku je omenjen tudi boks kot ena izmed tekmovalnih panog v igrah, ki so jih Pajaki organizirali v čast svojemu gostu Odiseju, Skupna upodobitev boksarskega dvoboja in erotičnega prizora na situii i/ Sanzena ponuja še dodaten argument, da lahko vsebinsko pobudo za privzemanje obeh figuralnih motivov iščemo v pripovedni zakladnici ho-merskih pesnitev ali celo njihovih starejših predhodnikov v vzhodnem Sredozemlju.
Mitološka motivika arhaične Grčije je italski prostor dosegla že konec 8. stol. pr. n. š., toda njeni vplivi pridejo najbolj do izraza šele z viškom ctruščan-ske kulture v 7. in 6. stol, pr. n. š. To pa je tudi čas, ko v estenskt kulturi severno od Etrurije nastajajo prvi večji centri situlske umetnosti, ki z vrezanimi in tolčenimi podobami na bronasti pločevini morda ohranja reminiscence iz vsebinskega izročila junaških epov.
Spomeniki situlske umetnosti so se v teku 7. in 6. stol» pr. n. š- močno razširili predvsem v jugovzhodnem alpskem prostoru.1"1 Ob tem se sama po sebi ponuja misel, daje grški duhovni svet vsaj posredno oplazil kulturne skupine v jugovzhodnih Alpah ravno prek situlskih izdelkov. Toda do prvega bežnega
11 Kuri Kromer je erotične prizor« iz siful povezal s kultnim obredom (K romer Das Situfenfwt,
Silvia. XX—XXI, 1980, 232).
11 Zemmer-Plank: Situienkunsi, p. jTO. »Leživa zdaj in se raje ljubiva. Nikdar po lebi mi slä ni čutov tako rsidnSfiEa." v nadaljevanju pa sledi:
-Ta dva letita tako na postelji Iii no rezljam.« (ef. Homer: lliadä, III. 441—442.44 H) " It nemodokove pesmi slikovni upodobitvi ustrezajo naslednji ciiati: Leživa v posteljo! Le bri! Osladna se rnalkof», nagovarja Ares Alrodito in kmalu -tudi njo zaskommu po mehkih blazinah, Ležeta na posteljo — za&pita, a tu ju zajame zvita nasta va Hefa is: a ..(ef. Homer: Odiseja. VIII. 292). Za različne likovne interpretacije tega /name ni tega mitološkega motiva cf. A. l>elivorrias, et. al., s. v, Aphrodite Ltxtkoxleonographicttm Myihologiae Cfossicaeli/Y, 1984. p, 123.
Kronologija situllüh izdelkov predstavlja ie vedno nercien problem v raziskavah situlske umetnosti- V literaturi lahko zasledimo, da avtoiji običajno silnic iz grobnih celot kronološko opredeljujejo v čas pokopa. Vendar nam ta datacija zanesljivo pove samo kdaj so situlo zakopali, torej nudi reririi/ius anle quem, ne ponuja pa trdne opore zu čas njenega nastanka!
112
.... njo o _ ó o jo o
»■ T"'	i 'j*.* ; * *
o © p o O O P p G Ó O p Ó O G O O o Óf
Risba 25: Klein — Glein (po: Schmid)
stika bi lahko prišlo Že veliko prej, morda ze konec 11. stol. pr. n. š., bolj verjetno pa v 10. in 9. stol. pr. n.š.J| Ni izključeno, da je jugovzhodni alpski prostor občasno segel po slikovnih predlogah z mitično vsebino iz grško-orientalskega sveta prej kot etruščanska in estenska kultura, To potrjujejo prizori, ki krasijo bronaste posode iz gomilnih pokopov na grobišču Klein-Glein Južno od Lipnice (Leibnitz), v avstrijski Štajerski/1 Okrasje in figure so izdelani v tehniki iztolčenih črt in pik, kar je tehnološki postopek, značilen za omamen t iko kulture žarnih grobišč, Grobne celote z bronastim posodjem so okvirno datirane v 7. stol. pr. n. š., vendar to ne izključuje možnosti, da so posamezni predmeti starejšega datuma, To bi morda veljalo predvsem za posode, ki so tako po svoji obliki kot po dekoraciji, tipični izdelek žarnogTobiščnc kulture. Vse to še dodatno potrjuje domnevo, da so figuralni prizori na bronastih posodah v Klein-Crleinu po vsej verjetnosti najstarejši motivi z mitičim ozadjem, ki ima prvotne korenine v orientalskem predstavnem svetu.41 Med njimi je najbolj zanimiv prizor z bronaste ciste z velikansko ribo, ki požira človeka {Tisba 25). Že Hcrmann Miiller-Karpe je opozoril na vsebinsko povezavo
41 Tj domneva ne nakazuje ob najdba ti i/ Muije jame blizu Skocjana pri Divači, kjer so ie v prejšnjem stoletju odkrili Številne bronaste predmete, ki v veiji meri sodijo k vojaitki opremi. Več sto primerov fragment i ra nega in v ognju poškodovanega obrambnega ter napadalnega oroüja. je v
i eni pri m ci u povezano s kultnim obredom, ki se je odvijal po končanem vojaškem spopadu Morda je 51 o /a pogrebne svečanosti, kjer so bogovom onostranstva i rt v ovali or ožje sovtai.ne vojske. Tako obredje v čast pokojnikom je bilo V iasLi, ki mu pripada material i/ Muije jame, močno razširjeno v egejskem prostoru. Povezavo s. tem kulturnim krogom nam nakazujejo predvsem najdbe same, odkrite V jami, naj je zelo prepričljiva analogija med posameznimi predmeti m gradivom iz Vergine \ severovzhodni Grčiji m nekropole K e rame i k os v centru Aten. Tokovi Vplivov iz grškega prostora proti Škocjanu so potekal: prek makedonske Cel agonije proti vzhodni ubali Jadranskega morja in nato vzdolž obale Kvamerskega zaliva v severno-jadranski bazen, od tu naprej pa prek istrskega polotoka proti Škocjanu. To je seveda ie ena izmed možnosti, ni pa izključena tudi kopenska pot prek centralnega Balkana. Na vsak način je gradivo iz Muije jame dovolj zgovoren dokaz najígodnejíe stike t egejskim svetom, kije skupaj z materialno kulturo v jugovzhodni alpski prostor posredoval morda tudi odseve he len-skega duhovnega sveta,
Cf, Joszcf Szoinbalhy, A iter [ urns funde auí IIO Ilk tie i St, Kailzian ins osier re Lthisehen K Listenla nd. Millfilungcn der Práhhtori-tchen k'amntission dtr Kaiserllchen Akademie der Wisstnschof-reft. 11/2, 11913, pp. 17; Marko l-relih. Die ilculieh enldeeklen iironz.cfunde aus MuiSja jama bei Skutjan ini slnwcniscticn Karstgebiel, ArChuofogiSche Studrnlenkanjercm. VI, 198&(v tisku).
" Walter Schmid. Die Furstcngrabar Von Klein-Glein in Steiermark, Prdhuiorisitir Zeitscrhi/I, XXIV, p. 219
113
tega motiva /. zgodbo o preroku Jonu (Jona 2. 1—2), ki je, po vsem sodeč, nastala f.e v S. stol, pr. n, š.4-1 Tega moliva n^ »klasičnih« spomenikih situlske umetnosti ne zasledimo, odkrijemo pa ga na geometričnem kraterju z otoka fscltia bli/u Neaplja, pri čemer gre verjetno za importiran izdelek iz grških delavnic (risba 26)11 Prizor ribe s človekom v žrelu nacisti i/ Klcin-Gleina je za nas še posebej pomemben, saj nastopa skupaj / motivom dveh boksarjev m tako ponovno dokazuje že izrečeno domnevo, da lahko prav boksarski dvoboj upravičeno Štejemo med najstarejše slikovne predloge, vezane na mitološko izročilo vzhodnih sredozemskih in posredno tudi mezopotamskih kultur.
V kakšnem odnosu so shcmaiizirani prizori na posodah iz Klcin-Gleina in podobe na drugih mlajših situlah, zaenkrat se ni mogoče z gotovostjo presoditi. Morda med njimi sploh ni bilo stičnih točk, saj bi lahko šlo za motivne predloge, k j so dosegle italski in jugovzhodni alpski prostor v dveh zaporednih valovih. Prav tako ostaja še naprej odprto vprašanje, do kakšne mere so se zeli* z nudobni torcvii pri k rasen i u situ I zavedali vsebinskega jedra figuralnih prizorov. V siiulski umetnosti je upodobitev boksarjev morda dobila novo vsebino, ko se je pojavila čelada s perjanico, za katero se bojujeta tekmovalca. Zavest o starejšem mitičnem ozadju je bila na začetku procesa verjetno Se prisotna, kasneje pa seje porazgubila V šah Ionskem ponavljanju, ob katerem so postopoma izginjali posamični nerazumljivi detajli originalne predloge. Njen postopen razkroj ni bil torej nič drugega kot posledica vedno šibkejše zavesti o primarni vsebinski podlagi motiva.
' Hermana Mullor-K nrpo jt motive na pospdah označil za najstarejše mitične upodobitve v jugovzhodnih Alpah ler jih pe časovno uvrstil v 7. Mul. pr.n.i. (ef. MOllerKarpe: Europa. p p 144 j.
J1 Miiller-Karpe: Huropa, p. 151.
J' Peter i Star v, /ur cisenzeiilichen Be^ratTnung urni Kampfesvvcisc in MilLchtulien. Murburgrr SltuHat zuf vnr- undFruhgeschiclue, 111. 1983, si. 63.
J" Predloga boksarskega dvoboja, ki jo jo polet; torevtov uporabljali tudi izdelovalci keramičnih izdelkov (Eite,:St>pron), je v zatonu i.elfznodobnili kultur Apeninskega polotoka dosegla kamnoseške delavnice zgodnje laze rimskega obdobja. Najbolj znan primer zasledimo na reliefnih Upodobitvah s kamnitega ■ Prestolu iz Coreuti«, kije bil leta 17 J2 odkrit po J I. a teranom v Rimu Sedež je v spodnjem delu okrajen t frizoin zaporednih reliefnih motivov, intd katerimi nastopa tudi prizor boksa, ki ga s iitulskimi moli v i povezujeta horilni rekvizit, kot je uik:ij mika, in vsebina moriva: boj ta čelado. kida bojcvatca msta ve2 golu moška, ampak si a že oblečena v kratek hitim S tem sla če ki tki in ludi tekmovalna trofeja dobili novo, "rimsko-* obliko. "Prestol Corsini" je datiran v L stoletje pi. n.i. (Cf. BonCinte: Out o/Elruria).
I M