RAZGOVOR Z IZVRŠNIM SEKRETARJEM RAJKOM NAJZERJEM
Prenova Zveze komunistov niso novi sklepi, so pa nove oblike, metode in vsebina dela
Vse dosedanje analize pa tudi koncepti so pokazali, da je Zveza komunistov v zadnjem obdobju nazadovala, da je izgubila del svojega ugleda in zaupanja Ijudi v njeno naprednost in učinkovitost. Izkazalo se je, o tem je odločno spregovoril 10. kongres ZK Slovenije pa tudi 13. kongres ZKJ ni obšel te teme, da je nujno obnoviti obliko, vsebino in metode dela Zveze komunistov in o konkretnih aktivnostih smo spregovorili z izvršnim sekretarjem za organizi-ranost, kadrovsko politiko in razvoj ZK v občin-skem komiteju ZKS Rajkom Najzerjem. KAJ JE NAREKOVALO PRENOVO ZK IN KAKŠNA JE MORALNA MOČ NAŠEGA ČLANSTVA, DA JO URESNIČI?
»Že vse od 13. seje CK ZKJ spremljamo raznolikost razmišljanj, mnenj in pogledov na nadaljnji razvoj in krepitev Zveze komunistov. Vse to je bilo močno prisotno tudi na kongresih ZKS in ZKJ, kar potrjujejo tudi sami sklepni kongresni dokumenti. V njih se kaže pripravlje-nost za skupno razreševanje tega problema. Sa-mi kongresi so pokazali, da po tej poti ne gre več. To so bila razmišljanja in mnenja večine članstva ZKJ.
Prav v naši viški organizaciji ZK je iz razprav v osnovnih organizacijah izžarevala ideja, ki je bila močno prisotna, da je potrebno v delovanju Zveze komunistov nekaj spremeniti. Kaj vse je potrebno spreraeniti pa je vsebovano v delova-nju tega procesa, ki se je pričel in smo ga pimenovali prenova ZK.
Če sem povsem odkrit sta bila moralna moč našega članstva in njegov zagon ob razpravah o sklepih 13. seje CK ZKJ močna, a sta nato upadla saj v Zvezi komunistov tako po 13. seji in po kongresih k uresničevanju in izpeljavi razre-šitev nismo nemudoma pristopili. Prav v seda-njih razpravah o prenovi pa moralna moč po-novno oživlja«.
PRENOVA VSEBINSKO POMENI, DA ZVEZA KOMUNISTOV OSTAJA NAISTIH TEMELJIH, OBNAVLJAJO PA SE OBLIKE DELOVANJA?
»Zveza komunistov vsebinsko ostaja na istih idejnih temeljih, uskladiti pa je potrebno meto-de dela, oblike in vsebino predvsem s potrebami sodobne družbene stvarnosti. Srečujemo se in to že dalj časa s hiperprodukcijo sklepov, ne spremljamo pa ali so tisti, ki so bili zadolženi za njihovo uresničevanje, vse sprejeto tudi izpelja-li. Ostajamo tudi pri neizpeljani nalogi, uveljav-ljanju odgovornosti, kar se tudi odraža v seda-njih in znanih pogledih na vlogo same Zveze
komunistov. Težava je tudi v tem, da osnovne organizacije ZK premalo izhajajo iz problemov lastnega okolja. Dobro vemo, da si je v prime-rih, ko so problemi ZK tudi problemi okolja v katerem komunisti neposredno delujejo, lažje zastaviti naloge in jih tudi izpeljati, hitreje pa so vidni tudi rezultati delovanja..
Kar pa zadeva delo občinskega komiteja pa raoramo stremeti za že pravzaprav uveljavljeno metodo, da se osnovne organizacije predhodno vključujejo v razprave o določeni problematiki. Post festum razpravljanje zgolj z obravnavo ozi-roma realizacijo sprejetih sklepov, pa v praksi ne prinaša rezultatov, saj jih osnovne organiza-cije le težko izpeljujejo.« PRENOVA PRAVZAPRAV POMENITUDI SPREMENJEN ODNOS KOMUNISTA DO POLITIKE ZK?
»Tako je. In ne samo do politike temveč tudi do realizacije sklepov. Da temu do sedaj ni bilo tako, v mnogočem botrujejo oziroma so posledi-ca tako slaba idejnopolitična pripravljenost članstva ZK, ponekod subjektivni odpori do spremembe v delu, preveč forumskega dela, nesposobnost zagovarjanja stališč ZK v idejni konfrontaciji z drugimi pogledi... Izpostavil bi tudi nemoč vplivanja in prisotnosti pri sprejema-nju nekaterih negativnih sklepov in odločitev v forumih, kar pa se je sicer refleksiralo na celot-no članstvo, ki pa žal ob okostenelih metodah ni imelo možnosti razpravljanja in vplivanja na določene odločitve«.
MED ČLANSTVOM JE OPAZITITUDIDE-MOTIVIRANOST ZA DELO!
»Res je, da člani ZK sami čutijo upadanje ugleda svoje organizacije in to dokaj pogosto tudi čustveno doživljajo. Prisotna so kolebanja, v zadnjem času izstopi iz članstva in vendar bi ob teh subjektivnih vzrokih navedel tudi objek-tivne, ki takšno stanje povzročajo. Med slednje nedvomno sodi splošna družbenoekonomska kriza in iz nje izhajajoč padec osebnega in druž-benega standarda, padanje delovne discipli-ne..., kar vse se odraža tudi v Zvezi komuni-stov.«
MANJŠI UGLED ZVEZE KOMUNISTOV SE VENDARLE ODRAŽA V DELOVANJU SAME ZK!
»Mislim, da se kljub realno ugotovljenemu padcu ugleda ZK, nahajamo v situaciji, da smo dobili in da iraamo določeno moralno podporo in moč, da se premaknemo iz te situacije. To pa se vendarle kaže tudi v tem, da raste - sicer ne številčno - večji interes v samem delu ZK kot
tudi za vključitev v vrste ZK. Sedaj je glavna naloga, da položaj analiziramo, da najdemo izhod iz protislovij in krize. Kriza, ki jo doživlja-mo ni edina, prav res pa je, da je zapletena.
Še to bi rekel. Sedaj naše osnovne organizaci-je delujejo zaprto. Če spremenimo metode dela in bolj odpremo vsebino svojega dela in osnov-no organizacijo tudi bolj približamo ali pripelje-mo do delavcev v svojem okolju, do nekomuni-stov, da bodo lahko sodelovali pri razreševanju problemov, da bodo videli, da ZK razrešuje njihove konkretne in odprte probleme, bomo storili mnogo«.
KAKO SMO K TEJ RAZPRAVI V PRENO-VI PRISTOPILI V NAŠI OBČINSKI ORGA-NIZACUI?
»Z obravnavo kongresnih dokumentov, kate-rih sestavni del je tudi prenova ZK se je tudi v naši občinski organizaciji pričela ta razprava. Na posvetih s sekretarji osnovnih organizacij bo vodena poglobljena razprava. Posebnih sklepov - takšna je prva ocena - o prenovi ZK ne bo potrebno sprejemati, saj prenova že sama po sebi pomeni dosledno izvajanje že sprejetih sta-lišč, pošteno delo ter odgovoren odnos komuni-sta v okolju kjer dela in živi«. UVEUAVUANJE DOSLEDNE ODGO-VORNOSTIJE ŠE VEDNO AKTUALNO?
»Odgovornost slehernega komunista bomo dosledno izvajali, vedno in takrat, ko bo osnov-na organizacija v celoti pristopila k sprejemu konkretnih skepov s konkretnimi zadolžitvami za njihovo izpeljavo... Glavno breme leži torej na osnovni organizaciji. Komunist pa se mora, ne samo da izvršuje sklepe svoje osnovne orga-nizacije katere član je, aktivneje vključiti tako v delo SZDL, delegatskega sistema, samouprave, družbenih organizacij in svoje delo opravljati odgovorno upoštevajoč usmeritve Zveze komu-nistov«.
VELIKO SE GOVORI0 DIFERENCIACI-JI V ZVEZI KOM UNISTOV?
»Idejna diferenciacija je ena od osnov preno-ve, ki jo ZK uvaja. Ne govori o neki klasični čistki ali podobnih oblikah, kar ni sprejemljivo. Z njo se želi doseči to, da zapustijo vrste Zveze komunistov tisti, ki imajo sposobnosti, pa ne želijo odnosno nočejo delovati v ZK oziroma iščejo v njej nekakšno korist. Po drugi strani pa moramo usposobiti tiste člane ZK, ki nimajo zadostnega znanja in sposobnosti, da bi delovali po novem, se za to zavzemajo in so pripravljeni delovati. Ko govorim o diferenciaciji, mislim, da moramo kot ZK skrbeti za pomlajevanje
svojega članstva kakor tudi za to, da se struktu-ra članstva popravi v smislu bolj delavske Zveze komunistov. Ce bi želeli to tudi izpeljati mora-mo oživiti tiste oblike delovanja, ki so najbolj povezane z delavskim razredom. To so aktivi komunistov neposrednih proizvajalcev, aktivi komunistov v sindikatih...
KAJ PRENOVA POMENITUDIZA OŽIVI-TEVIN POMLAJEVANJE OSNOVNIH OR-GANIZACU V KS?
»Delovanje osnovnih organizacij ZK v KS je že dolgo časa v ospredju razgovorov v občinskih organizacijah ZK. Lahko rečem, da smo v naši organizaciji uspešno pristopili k temu oživljanju oziroma razreševanju kadrovskih težav v KS s povezovanjem članov ZK in OZD v KS. S tem smo omogočili živahnejše delo v KS. Odprto pa ostaja delovanje članov ZK, ki živijo v KS in niso člani tamkajšnje osnovne organizacije, saj kljub statutarnim določbam težko zagotavljamo tozadevno odgovomost. Ob razpravah o preno-vi ZK bo treba spregovoriti tudi o teh oblikah in metodah dela.
Moram pa reči, da je vloga svetov ZK kot metoda dela razmeroma uspešna, saj ob po-membnejših akcijah dobro delujejo in bi jih kot obliko dela kazalo razvijati«.
ČESA BI SE MORALITOREJ KOMUNISTI ZNEBITI PRI SVOJEM DELU, DA BI BILI BOLJ UČINKOVITI?
»Ostajati pri sedanji praksi bi pomenilo nada-lje izgubljati ugled in vpliv, s čimer bi bili potis-njeni na rob duržbenega delovanja. Za slabosti, ki jih moramo odpraviti pa bi želel citirati Bori-sa Majerja člana Predsedstva SRS, ki je pred časom zapisal:
»Odpraviti je potrebno veliko brezbrižnost do negativnih pojavov v družbi. odpraviti delovno nedisciplino, odpraviti balkansko zanikrnost, popraviti kulturo medčloveških odnosov, začeti spoštovati zakone in sporazume, ustvariti ugled Jugoslavije v tujini in reafirmirati nacionalni in razredni ponos«, to je izhod iz krize, to pa bi hkrati pomenilo tudi ponovno vračanje ugleda Zvezi komuiiistov.
JANJA DOMITROVIČ