Director y Administrador LUDOVICO FURLAN * calle Coronel Ramón Lista 5158 Suc. 17 U. T. 50-5502 Naročnina: Eno leto $ 5.—; Vz leta $ 3.— Posamezna štev. íf 0.15 PRAUICA V vne^P t ^ * JUSTICIA PEIKIOIIICO YUGOSLAVO - ESLOVENO o - C C — 2 O s r- u Síti TARIFA REDUCIDA Concesión No. 3951 Registro de la Propiedad Intelectual N ra vetra ««"moatoirip-o-a /¡vlienia. Tedai bi bili izkori-ičania knnef in če bi ta ali oni pe-trnleiii bnteh bi era mora' nošteno nlačfl+i ali na v zameno dat.i drn- nik škoda, Babnik, župnik Fatur, župnik Klemenčič, župnik Klopčič, dekan Rihar, Jelene, žakelj, Osa-na, Mihelčič, Brozovič, dr. Valen-čič in vsi ostali so bili oproščeni vsake krivde in kazni. Hkrati je bila zaplenjena tudi vsa imovina Zadružne gospodarske banke in Zadružne zveze, tovarne Zmaj in vse delnice, s katerimi je Zadružna gospodarska banka udeležena pri različnih gospodarskih podjetjih. Med obsojenimi se nahajajo v begunstvu Remec, dr. Basaj, dr. Žitko, škvarča, župnik Kette, dr. česnik, dr. šmajd in profesor Pan-gov; med oproščenimi je na begu le Miloš Stare. Tako je končala svoje izkorišče-valno delo ena največjih gospodarskih pijavk slovenske dežele.. Svoje pristaše imajo njeni nekdanji predstavniki tudi v Ameriki in ti pobirajo denarne prispevke pod firmo "Katoliške lige" za te izkoriščevalce slovenskega naroda med našimi nepoučenimi ljudmi v Ameriki. Ne bi bilo dosti razlike, če bi pobirali za Hitljerja ali Mussoli-nija. Podatki iz Slov. poročevalca, 12-14/VIII. Braza Mihajlovič, narodni izdajalec, odgovarjati bo moral za izvršene zločine. Ura Obračuna je Prišla Minister notranjih poslov je javil v poslanski zbornici da je b¡l aretiran 13. t. m. narodni izdajalec Draža Mihajlovič. Sedaj se nahaja v zaporu v Beogradu pod strogim nadzorstvom, kjer čaka sodbe. Sodna razprava se bo najbrže začela v drugi polovici meseca junija t. 1. Obtožen ie veleizdajstva, sodelovanja z največjim sovražnikom našega naroda, — nacifašizem — odgovarjati bo moral za zločine ki so jih izvršili čeeniki nad miroljubnim narodom in borci N.O.F. Ko se je Jugoslavija, aprila 1941 zgrudila in so vojaško organi-rane sile razpadle, so se hribi in gozdovi začeli napolnjevati z vojaki, ki se niso podali. Mihajlovič je začel organizirati svoje prve Čete, borba proti osvojevalcu se je začela. V istem času se je začel organizirati odpor širom naše domovine. S prva borba se ni vršila no določenem načrtu in ne po strateški taktiki. Borba takrat ni bila povezana in tudi dovolj uspešna. Kajti razni oddelki so se borili ko< so vedeli m znali, šli so za tem da čim več Nemcev pobijejo in prizadenejo največ škode. Da bi pa bila borba čim bolj uspešna je bilo potrebno povedati in združiti vse borbene sile, da se dosežejo'stvarne vojaške pridobitve. Da se je izvršila v Jugoslaviji združitev vseh naprednih sil gre v prvi vrsti zasluga Kom. stranki Jugoslavije, katera je znala povezati vse odporne sile v mogočno enoto. Kom. stranka Jugoslavije ni samo združila m organizirala enotnost, borila se je proti okupatorju, kakor so se borile druge antifašistične stranke. Organizirati in povezati vse antifašistične sile, ki so se borile proti okupatorju ni bila lahka stvar in še posebno v okoljščinah v katerih se je nahajala na sa domovina. Povezanost med vsemi gerilskimi silami je bilo nujno potreba. Da se to sprovede v prakso je bilo treba odgovornih ljudi. Na pozorišče je prišel Tito, kateri je s pomočjo svojih sodrugov prevzel nalogo in odgovornost za organizirati v eno celoto vse antifašistične sile v borbi proti okupatorju. Njegov prvi cilj je bil organizirati Beograd in Srbijo. V ta namen je pridobil Dr. Ivana Ribarja a istočasno je skušal doseči sporazum z D. Mihajlovičem. Toda vsi njegovi napori in dobra valja za doseči sporazum so bili zaman. Istočasno se je borba proti okupatorju nadaljevala. Tito je osvobodil mesto Užice, kjer je organiziral svoje vrhovno vodstvo." Z okupacijo Užice, so Titove čete dobile mnogo orožja, katerega so tudi nekaj dali Mihajloviču ki se je nahajal s svojimi četami v neposredni bližini. Nemška komanda je v tem času začela z veliko ofenzivo proti Titotu. Mihajlovič je dobljeno orožje začšl rabiti proti partizanom in to v času ko so se vršila pogajanja za sporazum med obema silama. Ko je bila Jugoslavija napadena in je nastopil čas jo braniti, ko je tekla kri v potokih so jo njeni voditelji pustili ná cedilu v-i ti takozvani voditelji so pobegnili v inozemstvo in istočasno so zaceli prodajati svoj narod sovražniku. Ostal je pa v domovini I). Mihajlovič, da bo služil kot agent in napravil in pospeševal bratomorno borbo, m na ta način oslabil borbo naših partizanov. Za to doseči jim m bile mar se pajdašiti s nacifašisti z edino željo da se ne bi vspo-stavila nova demokratična Jugoslavija. Mihajlovič in njegovi četni-ki so se borili za to da se v Jugoslaviji povrneje stare razmere niso imeli v vidiku da vojska ne bo imela samo za posledico uničiti fašizem temveč da bo tudi preobrazila način življenja in mišljenja ljudskih množic. Ni naš namen dokumentirati vsa izdajstva, saj vsemu svetu je znano da je Kralj Peter in njegova vlada sodelovala s sovražnikom, Mihajlovič je v domovini sledil navodilom svoje vlade, boni se je proti svojim lastnim bratom. Prišla je ura obračuna narod bo sodil izdajalca ki se je prodal Hitlerju. Kakor Hitlerju, ie odklenkalo tudi Mihajloviču! Kongres 9"druženja Svobodna Jugoslavija Slovensko Vprašanje Meseca maja t. 1. sicer 23, 24 in 25 se bo vršil kongres U. S. J. v kateri sodeluje slovenske organizacije in sicer: Slovenske odsek U. S. J., D. K. D. "Ljudski oder" in S. P. D. "Ivan Cankar". Kongres bo pomenljiv posebno za slovensko naselbino, kjer se bodo morali rešiti pereči problemi in eden teh problemov bo zadeva "Slovenska suverenost" v bodoči strukturi federativnega delovanja najsi bo za pomožno akcijo jugoslovanskim narodom ali pa vobče delovanje v naši slovenski koloniji. V okolščinah kakor je bila ustanovljena organizacija U. S. J., takrat se je nahajala jugoslovanska kolonija na raznih razpotjih, veli so vetrovi iz raznih strani v ugodnem vremenu razmer, ki so se dogajale v tukajšnji državi bi bilo skoro dopustljivo imeti centralistični sistem strukture bo odgovarjal namenu organizacije ki se je ustanovila. Dasiravno pri mnogih sestankih ki so se - vršili v Ljudskem odru in Ivan Cankar so razni aktivni člani novdarjali da vse riaSe aktivnosti se morajo na-slaniati na stališče popolne avto-nomiie, to ie: popolna suverenost kar se nanaša na naš slovenski kulturni. socialni in politični razmah. Ni -žalost utemljene inicijative so ostnla ]r> na papirju. Tekom poznejšega delovanja se je pokazalo, da struktura organizacije U. S. J. ni popolnoma odgovarjala zahtevam slovenske naselbine. Dogodilo se je, da Slov. odsek U. S. J. je imel deloma svojo avtonomijo delokroga samo v mestu Buenos Aires, dočim ostali slovenski izseljenci ki živijo v Córdobi, Cinco Saltos, Piñeyro in v drugih krajih spadajo direktno pod centralo in to radi tega ker tam ob-steječi odbori so sestavljeni iz Slovencev in Hrvatov, katere ie centrala sama, organizirala. V Córdobi ni obstaialo TI. S. J. ko so tam živeči roiaki nabirali denar za v pomoč jugoslovanskim narodom, kadar je bila ta organizacija v teku in se je nabralo blago in denar so istega poslali centrali. Omenjeni odbor, oziroma organizacija čeravno je sestavljena po večini Slovencev pripada Centrali in ne Slov. odseku kakor bi bilo pravilno. Če ob ustanovitvi organizacije U. S. J. je bilo ozračje precej megleno se je danes že dovolj zjasnilo, da si začrtamo nadaljno pot našega delovanja na podlagi federativne strukture ki je temelj nove jugoslovanske republike. Udruženje S. J. če hoče odgovarjati nepristransko (zahtevam-narodov ki sestavljajo jugoslovansko kolonijo, se mora spremeniti v širšo federacijo z avtonomnimi odbori narodnih ednot, pod katerih delokrog bi spadali rojaki, te ali one etnične celote — naj se nahajajo v katerem koli kraju države v kateri živimo. V centralnem odboru federacije morajo biti zastopani vsi narodi ki tvorijo današnjo Jugoslavijo. Centralni odbor mora biti eksekutivnega značaja in ne direktivnega, kakor se to dogaja danes. Večkrat se pripeti da razni sklepi in smernice ki jih odobri Centralni odbor so v pravem protislovju s stanjem te ali one narodne izseljeniške skupine. To so posledice starih biro-kratičnih sistemov, ki danes niti od daleč ne odgovarjajo okolšči-nam in položaju v katerem se nahaja slovenska naselbina. A qué título pertenece esto? Potrebno je struktirati našo politično miselnost — kdor je še nima da ie Slovenski narod celota — in po samoopredelitvi je suveren, tega se morajo zavedati pred vsem mlade aktivne moči ki sodelujejo pri naših organizacijah. Zavedati se morajo tega mnogi aktivisti ki vodijo celokuono jugoslovansko kolonijo, da ie Slovenska nnselb >na v Argentini sestavni del Slovenskega naroda! če pa kdo bajonetov, tam kjer narod zahteva «vobodo in neodvisnost. Atlee to dobro ve zato pa je Indiji obljubil neodvisnost, rečemo obljubil, kajti kedaj se bo to uresničilo, nihče ne ve. Angleži so strašno previdni in natančni ko se imperija tiče. * NOVE ŽRTVE V Skednju so padle nove žrtve od okupacijskih oblasti, kakor da bi še to manjkalo, da bi bila čaša grenkosti do vrha polna. Rojak piše iz Primorske, da "bolj nesrečnega kraja kakor je tukaj ga ni na svetu" in spet drugi "Angleži so nam na poti" in dalje "Fašisti uživajo popolno svobodo, mi pa še slovensko zastavo ne smemo razobesiti". Nekje celo čitamo: "Angleška policija ravna z nami slabše kot prej fašisti". Naš znani pesnik Oton Župančič je o tem zapisal: "Ali si hočete res zapraviti lepo ime "osvoboditelji" in sra zabaran-tati? Ali ne mislite, da je to pomoč tistim, ki so nedolžne ljudi preganjali. vlačili po ječah, jih stradali, mučili, streljali pobijali z lopatami, iim iztikali oči, lomili kosti, izbijali zobe, ki so posiljevali hčere v pričo mater in mater v pričo hčera? Vse to niso prav- misli, da Slovenska naselbina ni še dovolj zrela, da bi se sama politično vodila, se v tem gotovo moti. Slovenci smo že mnogo pokazali z našim delovanjem — če bo potrebno — zraven naše politične zrelosti pokažemo tudi naš narodni ponos, ki do danes ga nismo u-porabljali kod bi ga morali in v gotovih okolščinah. To nam bo velevala naša narodna zavednost — in morebitna šovinistična ali separatistična gonja, kakor bi morda po napačnem ali naivnem kdo razumel. Doumeti pa moramo ' vsi, da po končanem kongresnem zasedanju se razidemo kot bratje z enakim načelom: "Enaki med enakimi". Z pravim federativnim sistemom delovanja bi se odprlo — in se bo, novo in širše obzorje v slovenski naselbini. Ko omenjamo slovensko naselbino ne smemo si predstavljati da ta ali ona skupina — predstavlja našo slovensko kolonijo, ki se nahaja deloma v dveh taborih. Narodne potrebe in okolščine političnih dogodkov, so dovedli da oba tabora delata pri rsfnih odborih. Antagonizem ki je vladal v zadnjih letah je že sko-roda popolnoma izginil, zaupnost polagoma stopa z naglimi koraki kateri nas dovedejo končno do skupnosti. Kdor tega noče ali ne more razumeti, pomeni, da živi še v suhoparni preteklosti. Neobhodno potrebno je da si začrtamo smernice našega delovanja v prid Slovenskemu narodu za bodočnost, kjer preteklost je že zgodovina. Kdor tega noče razumeti, ali ne-more doumeti — pomeni da sploh nemore doumeti nobenega slovenskega vprašanja — še manj ga pa rešiti. J. V. ljice, vse to smo morali mi gledati in prebiti, vse to nam je padlo na duo. Zato se po pravici vprašamo: Kakšno bodočnost obetate nam in sebi kakšen naziv, s podaljševanjem tega inferna? Kako zmorete to? Kako vas bodo ocenjevali bodoči narodi ko bo odprta T)red njimi knjiga današnje zgodovina? KAJ BO S PRIMORSKO Odpotovala je poizvedodovalna komisija na Primorsko, kjer se nahaja kakor je znano že par tednov. Namen ima dognati kje in kot so Slovenci naseljeni, kaj in kako mislijo, in ko bodo to dognali bodo potegnili črto, mejo imenovano. Mi Slovenci iz Primorskega smo že tako navajeni,' da ne radi zaupamo tujcem ki so se vedno na jako materjalističen način ukvarjali z uprašnjem. ki je Slovenskemu narodu tako tesno pri srcu, zato tudi danes ne stavimo preveč zaupanja na tiste ljudi, ki bodo odločali za kdo ve koliko časa usodo primorskih Slovencev. Na žalost moramo priznati, da je, kakor je bilo vedno, večina teh raziskovalcev Slovencem prav malo naklonjena. Mimogrede... ENOTNOST Beseda nam je znana, pomen tudi; saj pred leti smo mnoqo obdelovali to vpn~ašanje, toda do enotnosti nismo prišli in ne moremo priti. Vsi in povsod povdarjamo potrebo in koristi iste, vkljub temu ostajamo tam kjer smo bili pred. leti. Vsi smo občudovali junaštvo in nadčloveške napore našega naroda, občudovali smo ko so moški in ženske, mladi in stari, ramo ob rami. složno zadajali smrtnonosne udarce nacifašizmu. Vse to je na nas blagodejno vplivalo, zato pa tudi danes z ponosom govorimo o vašem iunaškem narodu, o Svobodni Federativni Revnbliki Jugoslaviji in o maršalu Titu. No, vse to je popolnoma na mestu, nikakor pa ni pravilno, da pri tem pozabljamo, da ves trud naših bratov bi bil zaman, če bi tudi med njimi tam, vladala taka "sloga" kakoršna vlada tu med nami. če ie ne moremo ali pa nočemo doumeti, kaj vse bi pomenila sloš-nost za naše naselbino, ter tako ostajamo še nadalje v neslogi; čas bi bil in razmere tako zahtevajo, da bi se vsaj toliko sporazumeli kako in hitreje in v večji meri pomagati našemu trpečemu narodu. Morda bo kdo rekel saj vsi pomagamo, ali pa, da vse slovenske ustanove zbirajo v pomoč Jugoslaviji; recimo da je tako res in poglejmo statistiko zbirke pa se bomo prepričati, da vse skupaj je komaj kaplja v morje. Za si napraviti realno sliko o delovanju za v pomoč Jugoslaviji nam je treba samo malo odpreti oči in videli bomo, da mnogo, mnogo članov naše naselbine ni še nič prispevalo, nekateri pa prav malo. Prvi kakor drugi imajo svoje vzroke, no tako pravijo oni, da pa njih izgovori ne bodo držali, naloga nas vseh, kateri se čutimo sinovi Svobodne Federativne Jugoslavije je: Strniti se v eno celoto ter sporazumno pričeti agilno kampanjo širom cele Argentine. * O OGLASIH Srečal sem rojaka, kateri mi je v pogovoru med drugim rekel sledeče: "čital sem "Pravico", s pisanjem katere se strinjam le škoda, da ne izhaja tedensko z veči-mi dopisi iz naselbine in kar mi je vzbudilo pozornost so pa oglasi, namreč opazil sem, da vaši stari pristaši in aktivisti imajo samo male oglase". Spoznal sem, da omen jeni ni či-tal vseh številk "Pravice" zato sem mu stvar pojasnil in odveč ne bo, če to tu ponovim. Današnji mali oglasi naših starih pristašev in aktivistov so bili v začetku veliki; ker pa so veliki oglasi zavzemali mnogo prostora smo se na splošno obrnili do oglaševalcev s prošnjo da bi nam privolili znirivjsatlvTfi-kr oglase ter tako odstopih prostor drugemu gradivu. Na ta način so nastali današnji mali oglasi za katere oglaševale* vmsto-■»oh'ws> vi o rinejo ceno prejšnjih velikih oglasov. IZ CORDOBE Dne 2. t. m. je pododbor U.S.J. ženski odsek priredil "asalto" v hiši našega rojaka Ivana France-tič, kateri je blagohotno dal na razpolago svojo hišo. ženške, kakor vedno so se tudi tokrat prav dobro izkazale, postregle so udeležence s izvrstnim domačim pecivom. Naša mladina je vnovič pokazala da goji globoko sočutje do svojih rodnih bratov, čistega dobička je bilo pesos 55.20. TRGOVINA JESTVIN in raznih pijač Frane Spača! Perú 498 Villa Martelli U. T. 741-0034 KOVINSKO STAVBENO MIZARSTVO HUMAR in M A K U C Av. Central 3720 Calle Ní1 2 3729 U. T. 741 - 4520 Vsem cenjenim rojakom SE PRIPOROČA, DOBRO POZNANA fitrojaeniea v Villa Devoto LE0POLD UŠAJ Avda. Feo. BEIRO 5380 U. T. 50-4542 Pisma iz Mnogo naših rojakov kateri imajo svojce v domovini, oziroma v Sloveniji in na Primorskem, nam pošiljajo pisma v objavo, katera radevolje priobčujemo vedno da se nanašajo na borbo in trpljenje našega naroda. Zato tudi od sedaj naprej bomo priobčevali o-menjena pisma pod gori navedenim naslovom. Pričujoče pismo je pisal naš rojak učitelj Tomišič bratu Stanku v Rio Negro. Ker so v pismu ovr-šene razne laži, katere širijo naši nasprotniki »objavljamo pismo v celoti kot smo je prejeli. Dragi Stanko in družina! Ne moreš si predstavljati, kako me je razveselilo Tvoje pismo, katero je letelo šest mesecev iz Argentine v Jugoslavijo. Mi smo vsi zdravi, in pri najboljšem zdravlju, od sestre in od Mame ne vem Nemcem prišla pomoč, in tedaj smo Domovine se morali umakniti. Tedaj sem bil zadnjič doma. Kakor Ti je znano je šlo Nemcem vedno slabše, ne samo v Jugoslaviji ampak povsod, "biksalo" se jih je od vsih strani, in ko se jih je pričelo" najlepše "biksati" imeli že dovolj. Danes zopet nadaljujem svoj poklic, hčerka Vera je že učiteljica (19 let ima) in delava skupaj v isti šoli. Kako je sedaj tukaj ? Razmeroma prav dobro. Oni ki so bili navdušeni bel-čki, so šli z okupatorjem, jih je pa prav malo. Drugi so, ostali doma. Ker je že precej porušenega in požganega, so prav velike težave pri obnovi, toda gre. Tudi do nas je prišel glas, da tuji časopisi o nas marsikaj slabega pišejo. Povem Ti, da je vse laž! Tebi vendar bi ne lagal, in bi se bal resnice pisati bi pa molčal. Toda vedeti moraš Ti in Tvoji znanci, da se tu pri nas ne more prav nihče pritoževati. So sicer težave, in tudi velike težave, kajti kar se je 4 leta rušilo, se ne more v 4 mesecih popraviti, toda popravlja se, in prav vsi pristopajo prostovoljno k delu. Je še nekaj nezadovoljnežev in godrnjačev, ki izrabljajo naš težak gospodarski položaj in zabavljajo nad današnjim stanjem. Zabavljajo po mili volji in nič se jim ne zgodi, ker je res prava SVOBODA. Ljudstvo pa takšnim godernjačem ne naseda, ker je samo sprevidelo, kaj je obmolknili prav in kaj ni prav. In prav gotovo, vsi ti godernjači bodo kar sami obmolknili ko bodo dokončno sprevideli, da jih nihče ne preganja, in r MIZARSKA DELAVNICA ★ Dr. Luis Belaustegui 44GS U. T. 67 - 3621 "Odbor za Jugoslovansko Pri mor je" v Argentini PROTESTNA IZJAVA Buenos Aires, 21. marca 1946. "Nikoli nismo bili Slovani tako združeni, kakor po Churchilovem govoru v Fultonu", je dejal predsednik Slovanskega Komiteta na nekem proslavnem večeru, ko smo imeli ruske mornarje med nami. Prepričani smo, da je celokupna slovanska kolonija v Argentini in Juzm Ameriki strogo obsodila Churchilove besede o Sovjetski "tiraniji" "as Je razočaral° njegovo zatrjevanje, da Tito zahteva PRIMORSKO, katera je po njegovem prepričanju italijanska zemlja. Da je to ogabna laž, vemo mi slovenski izseljenci, ki smo bili izgnani v tujino, samo zato, ker se nismo hoteli poitaljančiti; to vedo naši hrabri partizani, ki so na tisoče in tisoče žrtvovali svoja mlada življenja za osvoboditev TRSTA in ostale slovenske zemlje; to nas' uči zgodovina, da je PRIMORSKA že trinajst stoletij izkjučno slovenska zemlja. Ali ne zadostuje Churchilu in njegovim prijateljem, veličastne maniestacije, ki se dnevno vršijo v prid Jugoslaviji po slehernih primorskih vaseh? Kje je svoboda, ki je bila primorskim Slovencem obljubljena, če pa anglo-amenkanske oblasti streljajo slovenske manifestante v Skednju, na Op-cinah in drugih primorskih vaseh, med tem ko imajo vso svobodo fašistični elementi, katere posebno podpira angleška oblast? Poročila vedo povedati, da se nahajajo z angleškim orožjem opremljeni, stotisoč poljskih zavržencev pod poveljem fašističnega generala Ándersa in to prav ob meji slovensekga Primorja?! Na jugu v vsemi sredstvi podprta grška reakcija, med tem ko se na severu zbirajo slovenski izdajalci ki pripravljajo "zmagoslaven" pohod v Jugoslavijo. Ali so zapadni zavezniki že kaj storili, da bi odpravili, kakor je bilo obljubljeno, te fašistične ostanke? Ne! Zato, ker so bili svoječasno zvesti čuvaji njihovim materjalnim interesom, medtem ko je naš narod trpel največje pomanjkanje. Ne gospodje, ni demokracija, za katero so vojaki zedinjenih narodov umirali na bojiščih. To početje zapadnih zaveznikov sili Slovence ter ostale slovanske narode v bolj in bolj tesno združitev. Vedno bolj se nam vsiljuje prepričanje, da od njih ne moremo pričakovati ne svobode ne boljše bodočnosti, zatorej se naši pogledi z vedno večjim upanjem ozirajo v Sovjetsko Rusijo, kajti do danes je ona edina, ki je podprla naše zahteve. TRST ni danes samo naše narodno vprašanje, temveč je ob enem tudi vprašanje miru za Jugoslavijo in srednjo Evropo. Noben narod v srednji Evropi in na Balkanu ne more dovoliti, da bi se fašizmu zopet posrečilo vporabiti TRST za kaljenje miru v tem delu Evrope. Samo tisti, ki ne žele likvidacije fašističnih ostankov, ki se zbirajo po Evropi, lahko torej podpirajo krivične zahteve talijanskega imperijalizma v trstu. To pa nikakor ne pomeni da Slovenija, v okviru Jugoslavije, ni zainteresirana pri ureditvi svojih prijateljskih odnošajev z demokratično Italijo. Po mnenju nekaterih smo nacionalisti, če zahtevamo to, kar nam po pravici pripada. Medtem ko se italijanski zavojevalci čutijo demokratične, ko hočejo s silo pridržati tuje narode v svojih mejah. Ne gojimo šovinističnega nacionalizma, toda z odklanjanjem istega ni rečemo, da smo anacionalni in se čutimo odgovorni za tisti narod, s katerim se' hoče postopati kakor z obrabljenim blagom, želimo, da se čimprej poravna ta krivica, ter da se upošteva želia vseh Slovencev doma in v tujini-PRIKLJUČITEV SLOVENSKEGA PRIMORJA IN ISTRE K NARODNI FEDERATIVNI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI Z MARŠALOM TITOM NA ("'ELU, V KATEREGA IMAMO NASE NAJISKRENEJŠE ZAUPANJE. K koncu tega manifesta opozarjamo naše rojake, naj se nasedajo proti j u gosi o vansk i kampaniji, katero širijo v naši naselbini neodgovorni liude. Odklonite vsako denarno in moralno nomoč, ki ni poobleščena od naših poznanih organizacij, s katero se hoče vzdrževati slovenske belogardiste, ki se nahajajo v Italiji in na Koroškem in se vsled neštetih zločinov ne upajo vrniti v domovino. KONVENCIJA «I I «. MLADINK LA COMISION DE FIESTAS DEL COMITE ESLAVO invita a Vd. y a su Familia a concurrir al <¡KAN FESTIVAL ARTISTICO Y O ANJEANTE EN EL CUAL SERAN PRESENTADOS LOS MEJORES NUMEROS ARTISTICOS DE TODAS LAS COLECTIVIDADES ESLAVAS, a realizarse el día 13 do Abril a las 2» lloras 011 el «rail Salón "PARQUE NORTE" (Parque Komuno) Después del programa habrá BAILE FAMILIAR amenizado por la GRAN ORQUESTA "ESLAVO" El deber de cada eslavo es concurrir a este gran acto de la familia eslava Entradas: Caballeros: S 2.—; Damas: $ 1.— Habiendo muchos números artísticos en el programa el festival empezará exactamente a la hora indicada. (Nadaljevanje) BARETTO, REPRESENTANTE D E LA SOCIEDAD ESLOVENA "SLOVENSKI DOM" "Puedo decirles a todos que un acto de la juventud en la Rep. Argentina me conmueve mucho, porque desde chico actué y sé lo que segnifica, ahora como tengo un poco de edad y experiencia puedo decirles una cosa, que los jóvenes que actúan en Sociedades se ejercitan espiritualmente y se sentirán jóvenes si practican este ritmo de actividad. Yo he ido durante muchos años a muchas Sociedades, y puedo decir que no me siento viejo y quiero que todos Uds. cuando sagan de esta sala, digan para sí mismos que, desde hoy en adelante activaré más y daré todas mis fuerzas, para que el fruto de los hechos sea el mejor adorno de todos Uds. Como ahora el mundo en esto momentos está combatiendo una lucha contra el mal, en los procesos de Nurem-berg, ante los ojos de todo el mundo se está comprobando hasta qué punto llega un pueblo que se deja esclavizar por obcuros miembros de nuestra Sociedad, que no buscan nada más que atrasar el movimiento de la humanidad para explotarlos para sus beneficios personales. Esta lucha es la lucha de la humanidad y Uds. deben ser los ejemplares seguros de la juventud Yugoeslava, pués como sabrán, en las cartas que nos llegan de Europa nos dicen que hay chicos de 18 y 14 años que pelean contra los enemigos! Sigan adelante con su obra y obtendrán frutos que darán mucha utilidad a nuestra colectividad Yugoeslava como asi también a otras Naciones del Mundo, y creo que cumpliendo con el programa muy extenso van a tener peljali so me da me bodo ustrelili, visten! času so zažgali hišo od Tronine in začeli ropati po drugih hišah, mene so pustili samo in jaz sem te priliko izrabila, napela sem vse svoje sile in pobegnila. Ko so opazili da me ni so začeli streljati in vpiti kod obsedeni a mene ni bilo več. To je samo en doživljaj v tej borbiñ V naši hiši je bila bolnišnica za partizane, pozneje je bil nastanjen v hiši štab goriškega V. D. V. Mnogo strahu smo prestali a vdeno smo umali da bo naša zmaga. Reakcija še vedno dela za povrnitev v stare razmere. Toda Primorska mora postati in o-stati v okvirju Titove Jugoslavije. Mi ne zahtevamo nič tujega in tudi ne zahtevamo kar nam ne pripada. Mama je umrla pred dvemi leti v najbolj, tako groznega dne ni bilo in ga menda ne bo, štiri dni smo imeli mamo doma mrtvo, ni bilo mogoče je nakopati. Pepe je že dvajset mesecev v naši osvobodilni vojski, bil je težko .ranjen ko ie ozdravel je šel nazaj kamor ga je klicala domovinska dolžnost. Marija od tete je vdova njen mož Pepe je dal svoje življenje za boljšo bodočnost svojega sina, ona dela za naša vojsko, kljub nesreči ki jo je zadela ni omagala in neobupala. Sprejmi iskrene pozdrave. Smrt fašizmu! Svoboda narodom! Bertha Zorn. * Rojakinja Emilija Gec ie prejela od svoje nečakinje pismo sledeče vsebine: Ljubljana, 11-XI-1945. Draga Teta: Prejela sem mamino pismo v katerem mi sporoča nepričakovano novico. Vendar po tolikih letih je prišel dan da vam lahko pišem v našem jeziku iz fuerzas para llegar a un feliz término." PEDRO ZANETIČ ''Yo saludo a esta nueva generación esperanza del movimiento en la Rep. Argentina. Diré algunas palabras breves para fomentar las palabras que han dicho otros compañeros y lo que respecta a la ayuda. Creo que en su programa deben fijar cuanto antes de reunir a los jo-venes en la campaña del medio millón de pesos que la Comisión de Ayuda se ha propuesto recolectar. Voy a decir algo más: Uds. son la esperanza de nuestro movimiento y progreso que estamos realizando. Como estamos viviendo en este país día a día una libertad más estrecha, y como además son jóvenes anti-fascistas les pido que no se olviden esta tarea, la de extirpar al fascismo que piensa alojarse en la Rep. Argentina, y también de a-quellos que han emprendido el sistema de Hitler, para extirparlos del lugar en que vivimos." KAJ HOČE U. S. J. Udruženje Svobodne Jugoslavije Slovenski Odbor je bil ustanovljen v najbolj kritičnih časih naše domovine, v časih ko je ogabni sovražnik teptal s svojo železno peto po naši deželi, in ko je naš narod vojeval ljuto borbo proti na-cifašizmu. Ni bil ustanovljen iz osebnih ambicij, temveč je bil ustanovljen da pomaga moralno in materijal-no našim bratom v domovini, ter da brani naš narod, ki je tako junaško osvobojeval domovino, pred ničvrednimi podleži, ki so hoteli blatiti prave osvoboditelje. želja nas vseh, kateri smo usta- krasne Ljubljane. Nahajam se na zadružnem tečaju že dva meseca. Kako je bilo pri vas za časa vojne? Pri nas je bilo zelo hudo, vendar smo ostali pri življenju, strahu pred aero-plani, fašisti in nacisti je bilo dovolj. Naš Zvonko je odšel v partizane, odzval se je klicu domovine in jo je šel branit. Vendar je prišla zaželjena svoboda za naše kraje. Osvobodili so nas po težkih borbah naši partizani a svobodo smo malo časa uživali, sedaj se moramo boriti proti tistim ki so nas skozi 25 let tlačili. Danes je nedelja, dan, ki bo ostal vedno zabeležen v zgodovini, dan ko prvič slovenski narod prosto voli. Ta narod danes za Titovo Jugoslavijo, za boljšo bodočnost, žal da mi primorski Slovenci teh volitev se nismo udeležili. Kako je to hudo teta vam ne morem povedati. Kako je lepa danes Ljubljana, kako lepo okrašena nimam besed za vam popisati. Na vsakem oknu je razobešena zastava, vsak prostor ima našo demokratično rdečo zvezdo. Vendar je prišel tisti tako tisti tako zaželjeni dan, da lahko svobodno govorimo. Pri nas na Primorskem imamo še dosti reakcije, ki nam hoče vzeti to kar smo s> s krvjo priborili. Za osvoboditev Primorske je padlo osem tisoč žrtvi, samo na Opči-nah jih ie padlo okrog 200. Danes vsi delamo in še bolj kot prej, saj (rre v našo korist, da bomo čimprei obnovili porušene domove in pokazali celemu svetu in tistim ki nas hočejo zatirati, pokazali jim bomo kaj je zmožen slovenski narod. Sprejmite mnogo pozdravov od Silva-ne. P.S. — Oprostite moji pisavi. Slovenščine sem ne naučila šele po osvoboditvi. KROJAČNICA Stanislav 3§aurič Velika izbira modernih oblek ★ frelles 2642 U. T. 59 - 1232 RESTAURACIJA "Pri K k od ni kn" KROGLIŠČE IN KEGLIŠČE Jožef & hodnik Añasco 2652 U. T. 59-8995 Edini slovenski stavbenik v Saavedri Vam je na razpolago za načrte, betonske proračune in firmo Andrej Mož te in Sin Tehnični konstruktor DONADO 4876 U. T. 70-6112 MEHANIČNA DELAVNICA Anion Kline ★ rinogasta 4386-88 U. T. 50-5750 •I o s i g» II i a e a Mehanična delavnica Villa Real 140 José Ingenieros U. T. 757-640 Ferdinand Cotie Trgovina z železnino ★ Lope de Vega 2989 U. T. 50-1838 novili to organizacijo, je bila borite se skupno z našimi brati v do-močih gorah, da bi mogli na ta način tudi mi s puško v roki izgnati ali pobiti sovražnika ki je bil na naši zemlji. Ker nam ni bilo mogoče udeležiti se pri tej borbi, vseeno nismo ostali brezbrižni, znali smo da naš narod potrebuje pomoči in ustanovili smo to našo organizacijo, katera si prizadeva da bi se čim več odolžili pri naših bratih. Danes se obračamo do Tebe rojak, ki nisi še v naših vrstah, kličemo Ti, pridi tudi Ti v vrste onih ki mnogo žrtvujejo za domovino Pomisli rojak da nobena žrtev za naš narod ni prevelika. Saj pomagamo našim bratom, pomagamo onim ki so se borili, skupno z drugimi demokratičnimi narodi, proti največjemu sovražniku človeštva, pvoti nacifašizmu. Ako bi njih ne bilo, danes bi tudi mi tu iečali pod fašistično železno peto, ali v trdi in dolgotrajni borbi je človek premagal pošast. In Ti slovenska žena. Ti slovensko dekle, pustila si v domovini sestro, pustila si mater. Ali so o-stale one brezbrižne v tej krvavi borbi? Ne! zgrabile so za nuško, spremljale so svoje brate, očete in sinove v boju. Z njimi so delile vse trpljenje trde vojne: pomanjkanja živil, mraza, izpostavile so svoje življenje pred sovražne krogle, vse to so prenašale naše vrle Slovenke, naše matere, naše sestre in naša dekleta. Tudi duševno so skupno z tovariši trpele, ko so se morali umikati pred sovražnikom, radovale se z njimi ko so osvobodili vsaki kotiček rodne zemlje. In danes, kaj je danes Slovenska že-naš Ni več kot je bila prej sužnja sužnjev, danes je svobodna med svobodnimi. Tako tudi Ti Slovenka v Arg. pokaži da si sestra onih hrabrih Slovenk, pomagaj jim v tem času ko potrebujejo Tvoje po-pred časom spoznalo kaj je njih dolžnost, ter so skupno z tovariši Udruženja Svobodne Jugoslavije mnogo napravile za naš narod. Álí na žalost je to vse premalo, vse premalo žensk ie v naših vrstah morate nristoniti vse, zakaj je enaka dolžnost. Se priporoča rojakom dobro znana čE VLJ ARNICA Delo solidno L. ISravikovio MORLOTE 138 La Paternal TRGOVINA JESTVIN Oton Tu rol ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892 FRANC ŠTEKAR Stavbinski podjetnik * Ramón L. Falcón 6371 U. T. 64 - 3084 Kake» so v Postojnski «lami Zažgali Skladišče Bencina V času "Postojnskih dni" je partizan, zastavni k Marolt pred mikrofonom v prenosu ljubljanske radijske postaje opisal uspelo akcijo zažiga bencinskih sodov v vhodni votlini Postojnske jame. "Dva in dvajset prostovoljcev nas je prišlo 23. aprila 1944 v Predjamo, kamor nas je pozval štab XXXI. divizije IX. korpusa. Tu smo od komandanta Iztoka zvedeli za načrt in nalogo, zažgati skladišče bencina, o katerem so Nemci in domobranci mislili, da je varno spravljen in trdno zastražen v sami Postojnski jami. Kakih tisoč sodov bencina! Za to nalogo so nas določili osem, med njimi so bili Pamič, Rev, Štrukelj Dušan, Danilo ( v poznejših borbah padel) in jaz. Za vodjo je bil določen Tomo, izredno drzen borec, šef obveščevalnega centra "Vojkove brigade", star kakih 25 let, ki je kasneje v težkih borbah junaško padel. Po rodu je bil Poljak, ki je pobegnil iz nemške internacije na naše ozemlje in se kmalu izkazal s svojo drznostjo in pogumom. Proti večeru smo iz Predjame krenili v smeri črne jame. Bili smo do zob oborožen,i s seboj smo imeli strojnice in brzostrelke. Vreme je bilo lepo. Poleg orožja smo imeli še minerski material, železno lomačo, krampe in sveder za vrtanje v skalo. Preko Studenega smo krenili skozi gozd. Na poti pri jami smo postavili po dve trojki s strojnico in nalogo, da varujeta vsaka zase prehod z obeh strani, med trojki pa vzdrževalca zveze ■vned tema in naslednjimi stražami pred in pozneje v jami sami. Sam vhod v črno jamo je od vrha do tal zadelan z močno železno pre-grajo in gosto železno mrežo. Edina vrata so bila trdno zapahnjena. S krampom so ročno odbili del mrfeže in ga zavihali navzgor in že se je prvi splazil skozi pregrado, iz notranje strani razbil držal-<-.do vsi prispevali po svojih močeh. Rojaki vsi na delo za pomoč domovini. Smrt fašizmu! — Svobodo narodom ! V. S. J. Slovenski Odbor Interniranei," ki se vračajo V naslednjem objavlajmo nadaljnji seznam naših interniran-cev, ki se trenutno se mude v Da- chau ali pa se že vračajo domov: Dadič Marko, letnik 1911, Mu-sales pri Pareču; Radin Ivan, 1919, Huduje pri Buzetu; Radolo-vič Gregor, 1907, Jadreski pri Pulju; Radoš Anton, 1905, Viš-njan; Radoševič Rudolf, 1926, Lokve, Gorski Kotar; Radovčič Peter, 1922, Gehiči pri Poreču; Ra-kovič Anton, 1906, Labin; Rako-vec Peter, 1926, Vrsar 56, Pulj; Rapotec Josip, 1902, Trst; Ratoša ■ Anton, 1926, Skujeri pri Pulju; Razman Rudolf, 1908, Gradišče, Istra; Rebula Stanislav, 1922, Como; Rede Vinko, 1911, Lazi, ča-bar; Renčič Peter, 1908, Pulj; Ri-barič Gajetan, 1920, Višnjan Ž; Riciandelli Feliciano, 1898, Trst; Ricotta Ivan, 1913, Pulj; Rjaveč Jože, 1906, Ozeljan 20; Rimančtč Ivan, 1906, Žminj 12; Ritosa Peter, 1904, ("'erkelada, Vižinada; Ri-varič Marjan, 1925, Višnjan; Ro-beša Viktor 1922, Reka; Rojnič Ivan,1921, Bateli, Goleseva 1. Ba-banj; Rosetto Romeo, 1912, Ko-par; Rubiša Viktor, 1922, Reka; Rudan Jože, 1914, Rudani, žminj; Ruggero Ivan, 1913, Kanfanar 1; Ruggero Peter, 1917, Kanfanar; Rukavina Slavko, 1925, Volafič; Sv. Juraj, Senj, Rustja Albin, 1914, Trst; Rus Boris. 1929, Reka; Ružio Jakob, 1911, Labin j; Ružio Simon, 1897, Rovinsko 148. Šajina Ivan, 1922, Katun 4, Istra; Sankovic Franjo, 1924, Pod-grad, Novi grad, Reka; Sankovic Josip, 1926, Pilešici, Vodnjan; Santaleza Anton, 1913, Pazili; Sargi Ivan, 1913, Leprinčani pri žminju; Sdrigotti Bruno, 1921. Ločnik, Gorica; Sedej Miha. 1899, Srednja Kanomlja; Sedevčič Rudolf, 1909, Gorica; Sedmak Anton 1920, Koritnica, Knezak; Sergo Nožo, 1915, Pazin; Šiljan Mate, 1909, Marčana 255, Pulj; Simčič Anton, 1916, Dobrava, Šlomberg; Simčič Drago, 1926, Reka Dobra-stol 13; Simčič Franc, 1899, Ve- drijan, Gorica; Simčič Hilan}. 1925, Šmartno pri Kojskem 90; Simčič Ivan 71, Reka; Simčič Ben-janim, 1915, Vrtojba; Simčič Janez, 1897, Reka; Sintic Luigi, 1923 C res; Sirk Alojz, 1925, Medana; Sirk Danilo, 1925, Medana; Stro-nic Benedikt, 1926, Pazin; Sirot-njak Ivan, 1903, Lovrana; Skočir Ivan, 1926, Vršno 36, Kobarid, Skoki Viktor, 1928, Trst; Slavec Ivan, 1925, Gornje 9, Dutovlje; Slavec Anton, 1916, Knežak, Pivka; Slonko Anton, 1917, Feltre, Belluno; Smerdel Franc, Št. Peter na Krasu; Solkanec, 1900, Lovrana; Soltez Aladar, 1906, Reka; Sossi Vilibald, 1913, 1913, Puli; Sovdat Andrej, 1892, Suzid 35; Speconio Secondo, 1923, Pulvero; Širok Ivan, 1920; Srokir 40, Ka-stav; Srsa Stjepan, 1914, železna gora; Stančič Bruno, 1929, Trst, Škedenj; Stačic Jože, 1901, Trst, Skedenj; Stanič Marij, 1923, Bo-, ljun; Stanič Rudolf, Í905, Cepič; Starec Stanislav, 1905, Trst; štemberger Ivan, 1911, Vines; Štemberger Mario, 1922, Reka; štemberger Viktor. 1918, Pazin; štepic Lucijan. 1925. Sv. Nedelja, Labin; štepančič Rupert, 1906, Bukovica pri Gorici; Štepančič Silvio, 1916, Belaj, Boljun; štepic Dušan, 1920, Sv. Nedelja, Pazin; Sterpin Roman, 1921, Pagubica, Pazin; Stipič Edvard, 1919, Pod-num, Sušak; Stojan Kajo, 1895, Reka; Stranic Franc, 1903, Pazin; Strmolic Joahim, 1911. Pulj; Sun-čic Drago, 1926, Reka; Supičie Nikola, 1924, Silba; Suša Anton, 1915, Trst; Sužnjevic MUan, 1892, Sušak; Svak Jano, 1919, Padina; Sabec Albert, 1921, Sv. Peter na Krasu; šanj Franc, 1914, Knežak; Savran Silvo, 1926, Trst.